52. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. marca 1895 XXVIII. leto. Izhaja vsak dan i¥«**er, i zim Si nedelie in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v k t r o-o ge r sk e dežele za vse leto l.r» gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., zn ftetrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — 7.\ tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po ti kr., če so oznanMo jedenkrat tiska, po S kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu n p r a v n i 5t v o jo na Kongresnem trgu It. 12. Upravnifctvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Se jedenkrat: celjska gimnazija. Gospodje v Hohemvartovem klubu premišljajo in premišljajo, kako bi Slovence obdržali v koaliciji, ob jednem pa veuder n« preveč razburili Nemcev z zadovolitvijo slovenskih teženj zastran gimnazije v Celju, da koalicija ne pride, v nevarnost To je hotel doseći Karlon s svojim pre llogom, pa se mu ni posrečilo, ker se Slovenci nismo mogli zadovoljiti z njegovim predlogom. Sedaj je pa drugi predlog se porodil v Hohenvv.irtovem odseku popolnoma z jednakim namenom. Od katere strani pri haja, ne vemo. Ta predlog je našim čitateljem znan. Prišel je mej svet po ovinkih po „Nene Freie Presse", kar pa ni nič čudnega, ker ima tudi ta list zveze s konservativci, odkar imamo koalicijo. Najbrž se je objavil najprej v tem listu, ne pa v „ Vaterlandu", ki je klubovo glasilo, zaradi tega, da se bode lažje utajil, ko bi le pokazalo se, da tudi s tem predlogom ni upanja, da bi si koaliranci pomagali iz zadrege. Objavil se je sedaj pred vsem zato, da se bode videlo, kako stališče proti njemu zavzemajo razne stranke, če se ima levica bati kacega napada od nemških nacijonalcev, ako glasuje za ta predlog. Kakšno stališče bodo zavzeli nemški nacijo-nalci, ne vemo. Najbrž ne bodo zadovoljni ž njim, ker jim še ni toliko za stvar, kakor pa za Bgita« tacijo proti liberalcem, katere bi radi izpodrinili. •Seveda krik bi v nemško narodnem taboru še le potem prav nastal, ko bi zjedinjena levica se že izrekla za predlog Levičarji bodo pa zaradi tega najbrž previdni in ne bodo takoj zavzeli nobenega stališča. Njim je le na tem, da si pomagajo iz zadrege bodi si že kakor koli. Vprašanje celjske gimnazije samo na sebi je pač pravim levičarjem jako malo mari, njim je več za ugodno rešitev volilne reforme in povoljno urejen je valute. Staviti Hi pa moramo vprašanje, se li slovenski poslanci morejo zadovoljiti s tem predlogom P Mi pravimo, da ne. Mi ne dvomimo, da se bodo našli pri nas taki ljudje, ki ga bodo zagovarjali. Rekli bodo: nekaj le dobimo, pripravljalni razred se bode odpravil, v prvem in drugem razredu pa dobimo paralelke, to je za jedenkrat. že nekaj, a pozneje se bodo pa paralelke dovolile že še v tretjem in četrtem razredu. Mi seveda mislimo drugače. Ae pridobitev cele nižje gimnazije ali pa paralelk na vsej nižji gimnaziji ni v nobeni primeri z uslugo, katero so storili Slovenci Nemcem, ko so pomagali sklopiti koalicijo, a sedaj pa še toliko nočejo dovoliti. Slovenski poslanci so rešili nemško-liberalni stranki obstanek in zatorej imajo pravico in dolžnost zahtevati, da jim Nemci dajo primerno nagrado. Nikakor se ne «memo dati preslepiti, da se nam pozneje morda radovoljno dovolijo še daljše paralelke. Ko bode izrvršena volilna reforma, liberalci Ilohen-\vartovega klubu in pa zlasti slovenskih poslancev ne bodo več tako potrebovali kakor sedaj in ne bodo niti toliko pripravljeni dovoliti. Sicer je neki določba v predlogu, ki je naravnost razžaljiva za nas in je ne moremo nikakor vzprejeti. Ze v prvih dveh razredih naj se bo nemščina posebno gojila, da se dijaki v tretjem in četrtem letu bodo mogli udeleževati pouka z nemškim tirnim jezikom. Ta dva razreda bi torej postala nekaka žtepovalnica za nemški jezik, s tem bi seveda trpel ves drug pouk, zlasti pa pouk v materinščini. Slovenski dijaki bi v tretji razred ne prišli tako dobro podkovani v raznh predmetih kakor nemški. Taka uredba sol je zlasti sedaj neumestna, ko nemški vzgojeslovci sami nagiašajo, da se tudi v gimnaziji ne sme gledati toliko na latinščino in grščino in tuje jezike, kakor na to, da se otroci dobro prince materinščino. Posebno dr. Frid. Schulz jako odločno to stališče zagovarja. Ta mož jako strogo obsoja gojenje tujih jezikov pri mladini, dokler jim materinščina še ni prišla v meso in kri. Pri otroku, ki se mu le preveč utepajo tuji jeziki, se ne razvije domača narodna posebnost, nikdar ne dobi pravega čuta za svoj narod i u njegove posebnosti. Gojenje materinščine mora biti in ostati začetek in konec vsacega jezikovnega pouka. Kar velja za Nemce, mora veljati za Slovence, zaradi tega pa Slovenci ne moremo privoliti, da bi gimnazijo naredili samo za utepoval-nico blažene, nemščine. Za to smo pač, da se na to gleda, da učenci dovršivši gimnazijo tudi znajo dobro nemški, a da bi se pa slovenskim otrokom že v prvih dveh letih v gimnaziji utepalo nemščino z vso silo v glavo, za to pa nismo in biti ne smemo, ako nam je napredek našega naroda kaj na srcu. Zato pa pozivljerao slovenske poslance v Hohenwartovem klubu, apelujoč na njih narodni čut, da naj zavrnejo z vso odločnostjo ta predlog. Državni zbor. Na Diiiiaji, 2. marca. Mladočeški poslanci so si s svojim odločnim nasprotovanjem reakcijonarnim določbam novega kazenskega zakona pridobili priznanje vseh svobodoljubnih krogov, „Neue Fr. Presse" jim jo to priznanje celo izrekla. V današnji seji so dosegli celo pozitiven uspeh. Na razpravi so bili na svobodno izražanje svojega mnenja nanašajoči se paragrafi. Posl.Per nerstorfer je rekel, da so v teh paragrafih skrite pasti, v katere se bo moral vsak ujeti, ki bo izrazil kako vladi neugodno mnenje. Štiriperesna deteljica: K<>ller v Berolinu, Thun v Pragi, Bacquehem na Duuaji in Crispi v Rimu ne bode prinesla narodom božjega blagoslova. Tem štirim pa pomagajo ljudje, ki se imenujejo liberalce. Najnevarnejši je paragraf 11 o, v njem se predlaga prav tisto, kar določajo nemške predloge zoper prekucuhe. Na Nemškem se predlogam upira vse, kar moderno misli. Ako bi se vzprejela ta določba, bi bilo pri nas tako kakor v Italiji, kjer je vsled Crispijevih zakonov nastala perijoda sramote za deželo, kjer se ljudje, o katerih poštenju ni dvomiti, kakor de Felice, pehajo v zapor. Na čelo naše države naj le pride kak Crispi in z novim kazenskim zakonom se bo človeštvo z nogami teptalo in izražala se bodo bestijalna nagnjenja. V istem zraislu so govorili tudi poslanci Tuč ek. Krona we t ter in K a i z 1 , dočim sta pravosodni minister grof S c h 0 n b o r n in poročevalec grof P i n i n s k i zagovarjala predlogo. Posl. dr. Paca k je predlagal, naj se paragrafi 110—130 vrnejo odseku. Levičarji in Poljaki ter konservativci so spoznali, da je nekatere določbe teh paragrafov vender premeniti. Začelo se je mej njimi neko posvetovanje in pogajanje in uspeh je bil, da so se paragrafi 113, 115, 119 in Ivan Navratil. Daleč od svoje domovine, na Dunaju, praznuje jutri slovenski književnik Ivnn Navratil svojo sedemdesetletnico. Rodil se je Ivan Navratil dne o. marca 1825. l^ta v Metliki. Ljudsko šolo je dovršil v Metliki in v Novem mestu, kjer je tudi obiskoval gimnazijo. L. 1843. je prišel v Ljubljano v tedanjo .tilo Sofijo", katero je zvršil I. 1845. Najprej se je odločil za duhovski stan in študiral nekaj časa bogoslovje, a ker ni čutil poklica za ta stan v sebi, poiskal si je službe in jo I. 184G. dobil. Služboval Jh nekaj časa pri dohodnem okrajnem uradu, I. 1817. !'» je prišel k dež. sodišču, od koder je 1. 1851. h'l premeščen kot oficijal k najvišjemu sodišču na iHinaj, kjer služi še sedaj kot predstojnik pomožnih Uradov zajedno tolmač za slovenski in hrvatski jezik. Čitanje „ Novic" je v Navratilovem srci obudilo zanimanje za slovenščino, njegovo narodno zavednost. V viharni dobi I. 1848. se je z vso navdušenostjo oklenil narodne ideje in deloval od tedaj zanjo z besedo in s peresom, kot tajnik »Sloven-"k*ga druStva" in kot pisatelj. Že leta 1845. je vstopil v vrsto sotrudnikov „Novic", 1. 1848. pa je osnoval časopis „Vedež", namenjen v prvi vrsti mladini pa tudi odraslim. „Vedež" je izhaja) tri leta. Bil je izvrstno urejevan in pisan v lepi slovenščini. Največ sestavkov je poteklo iz Navratilovega peresa. Mimo dobrih poučnih in zabavnih spisov je Navratil priobčil v svojem listu tudi životopise odličnih Slovencev in Slovanov, tako životopis Vodnikov. Kopitarjev, Čopov, Valvasorjev itd., priobčeval jezikoslovne drobtinice in popisoval stare slovanske običaje. „Vedež" je moral prenehati, ker ni imel dovolj naročnikov. V tem času je Navratil tudi marljivo sodeloval pri Cigaletovi „Sloveniji" in Janežičevi „Slovenski Bčeli" in izdal v nemškem jeziku sodnim uradnikom namenjeno slovnico, naslovljeno „Km/o Spracl lelire mit einernnigliclist vollstiindi-gen schreibung der slovenischen Sprache, einem Rechtpraktischen jAnhangn, enthaltend versehiedene Pormulare und ein deutsch-slovenisches und slove-niseh - deutsches Worterbuch der uothwendigsten Kunstausdi iioke aus der Strat.-P.-O. vorziiglich fiir Gerichtsbeamte". Navratil je po svoji preselitvi na Dunaj marljivo nadaljeval svoje jezikoslovne študije in redno sodeloval skoro pri vseh slovenskih list h. Pomaga] je Antonu Janežiču pri spisovanju slovarja in slovnice, podpiral Miklošiča pri sestavi staroslo-venskega slovarja, popravljal slovenske šolske knjige in sodeloval pri Cigaletovi slovenski juridično-poli-tičui terminologiji. Podpiral je nadalje Bleivveisa pri sestavljanju slovenskih beril za prve štiri gimnazijske razrede in sam sestavil berila za višje gimnazijske razrede, katerim je Miklošič posodil svoje ime. V letih 1852. do 1853. je Navratil v „Novicah" opisoval „Življenje slavnih Slovanov" in priobčil več jezikoslovnih črtic, I. 185<>. p t je obelodanil na Dunaj i znamenito jezikoslovno delo „Bei-trag zinil Studium des slavisehen Zeitvvortes aller Dialecte, insbesondere iiber deti Gebratich und dit> Bedeutung der Z^itformen in Vergleichung mit den klassischeu und modernen Sprachen". To delo je kot izborna jezikoslovna študija obče priznano, kajti v njem je Navratil razbistril svojstvo in rabo dovrsnih in uedovršnih glagolov. ViHo obsežnim svojim jezikoslovnim študijam pa je Navratil ostal marljiv sodelavec „Novic", „Glasnika" in „IJčiteljskega Tovariša", pisal za „Vodnikov spomenik" in za „Večernice" ter „Koledar" Mohorjeve družbe in I. 1871. hotel tudi sestaviti 120 vrnili odseka, da jih premeni. Za vrnitev teh paragrafov so glasovali v s i navzočni poslanci. Prihodnja seja bo v ponedeljek in sicer pride na razpravo davčna reforma. V IJuhljani. 4. marca. Celjsko vprašanje. Sedaj se vrše pogajanja zaradi celjske zadeve. Vspeh teh pogajanj bode kakor se je bati, da se nam Slovencem kolikor je mogoče malo dov. li. Gledali bodo pred vsem, da se stvari na celjski gimnaziji tako urede, da bodo po možnosti ugajale Nemcem. Nekoliko bodo pa liberalci že privolili, da le koalicija ne pade. Dobro poučeni krogi trdijo, da s celjskim vprašanjem stoji in pade grof Hohenvvart. Slovenski poslanci v Ho-liemvartovem klubu imajo torej precej ugodno stališče, ako je bodo le hoteli in upali se je do dobrega izkoristiti. To store tem Iožje, ker Slovenci se nimamo prav ničesar bati, ako pade Windisch-griitz. Slovenski polanec Robič je bil baje te dni poklican k učnemu m nisterstvu, ki ga je na vso moč pregovarjal, da naj se Slovenci zadovoljijo s paralelkami v prvih dveh razredih. Poslanec mu je baje odgovoril, da se Slovenci ne morejo drugače zadovoljiti, da se osnuje popolna dvojezična nižja gimnazija ali pa paralelke na vseh štirih razredih nižje gimnazije. Ne ve se pa, če bodo tudi drugi poslanci pokazali toliko odločnosti. Kriza. Zadnje dni se je mnogo pisalo in govorilo o tem, da odstopi ta ali oni minister, ali pa vse ministerstvo. Posebno se je večkrat trdilo, da odstopi Madevski, grof Scbdnboro, ali pa grof Wurmbrand. Proti Madevskemu deluje močna stranka v poljskem klubu, poleg tega mu pa jemlje zaupanje to, da tr.ko hitro protežuje svoje sorodnike. Nekateri hočejo vedeti, da le še tako dolgo ostane minister, da bode zastopal svoj proračun v ministerstvo. Po neki drugi govorici pa grof Schon-born in knez Windischgriifz mislita odstopiti, ako odstopi Madevski. Sclmnborn je baje se ministrovanja naveličal zaradi težav ua Češkem. Grofu \Vurm-brandu se pa maje stališče zaradi celjske gimnazije. Sicer pa se ni nič gotovega. Radovedni smo pa, kako se še stvari razvijejo, kajti napovedujejo se presenetljive stvari. Proti krščanskim socijalistom. Konservativci in liberalci so v raznih državah močno nasprotni krščanskim socijalistom. Vidi se, da zlasti konservativci niso pomislili, kaj da delajo, ko so vzbudili krščanski socijalizem. Nadejali so se, da dobe v delavcih dobro oporo za klerikalizem, a sedaj pa čutijo, da so se varali. Krščanski socijalisti se vidno približujejo socijalnim demokratom, samo da svoje nauke podpirajo z izreki sv. pisma. Ne le kardinal grof Schonborn, temveč tudi jeden francoski in jeden belgijski škof sta potovala v Rim, da papeža opozorita, da krščansko socijalno gibanje zahaja na jim nepovoljna pota. Zopet Khuen-Hedervarv. Neki višji krogi vsekako skušajo Khuena-Hedervarvja spraviti na prestol ogerakega ministerskega predsednika. Dvakrat je to izpodletelo, a te dni je zopet jela se razširjati novica, da se v kratkem na Ogerskem marsikaj premeni in pri teh premembah pride zopet Wolfovega slovarja slovensko-nein.ški del, a stvar se je razbila, predno se je Navratil dela lotil. Tudi „Matici Slovenski" je Navratil marljiv podpornik. V njenih ,Letopisih" je priobčil marsikatero zanimivo razpravico, zadnja leta pojasnjuje obširno narodne običaje in vraže. Nabral je jako mnogo gradiva, katero je bilo največ doslej znano. Poleg njegove razprave o glagolu so ti spisi naj važnejši mej njegovimi deli ter imajo stalno in toliko večjo vrednost, ker so pisani kritično. V „Ko-pitarjevi spomenici" je Navratil priobčil dragocen donesek k življenjepisu tega velikega Slovenca, v „Spomenici o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem' pa razpravo o znanem čebelarji Janši. L. 1881. je izšlo tudi Miklošičevo berilo za osmi gimnazijski razred, katero je uredil Navratil. Tudi v „Krešu", »Ljubljanskem Zvonu" in „Dom in Svetu" je Navratil priobčil nekaj manjših spisov. Navratil se lahko z zadoščenjem ozira na svoje slovstveno delovanje. Storil je mnogo in si pridobil jako odlično mesto v zgodovini slovenskega slovstva. Slovenski narod mu je za njega požrtvovalno in uspešno d« h »vanje hvaležen in mu kliče o njegovi sedemdesetletnici presrčno : Na mnoga leta! hrvatski ban v poitev. V kratkem baje pride do novih volitev, katerih pa ne bode več vodil Banffy, temveč Khuen-Hedervarv. Vračajoč se z Dunaja od pogreba nadvojvode Albrehta je hrvatski ban šel v Budimpešto, da se je posvetoval z nekaterimi oger-skimi političnimi krogi. Cesar Fran Josip ni imenovan pruskim generalnim feldraaršalom, kakor se je napak poročalo. Nemški cesar mu je le kot pruskemu polkovnika a la suite poslal insignije dotičnega čina, katerega ima cesar v svoji vojni. Cesar je pa v domači vojni feldmaršal, zato mu je poslal nemški cesar mar-šalske insignije. Jednako je nemški cesar odlikoval ruskega carja in princa Waleškega. Crispi. Govori se, da Crispi kmalu odstopi. Te dni so mislili zapreti poslanca Comandinija zaradi nekih sleparij. Comandini jo pa pobegnil. Mogoče je, da mu je celo vlada k begu pomagala, ker je ministerski predsednik v sleparije zamotan. Crispi je baje tako kompromitiran, da bode najbrž moral odstopiti, ako se bode stvar dalje razpravljala. Deželnega poslanca Ivana Hribarja drugi govor povodom proračunske razprave v deželnem zboru kranjskem dne 16. februvarja 1895. (Po stonogratičnom zapisniku.) Visoka zbornica! Prav všeč mi je, da so trije gospodje, ki imajo od mojega čisto nasprotna mnenja, posegli v debato, da morem sedaj odgovarjati vsem trem. Zdi se mi, da nobeden izmej njih ni prav izbistril vprašanja in da je s tem dokazano, da so moji nazori s stališča zastopnika slovenskega naroda jedino pravi. Poslednjemu gospodu predgovorniku moram na njegove zadnje besede dati zagotovilo, da jaz s svoje strani — in mislim, da se mi v tem pridruži vsa večina te visoke zbornice — rad priznavam cenjeno sodelovanje manjšine pri reševanji vseh narod no-gospodarski h vprašanj, katera so prišla pred visoko zbornico. Ko sem govoril o tem, koliko je visoki deželni zastop v poslednji šestletni zakonodavni dobi storil, nisem nikogar izmej nas izvzel; torej ne vem, kaj je pripravilo častitega gospoda tovariša dra. Scharferja do tega, da je reklamoval za manjšino zasluge, katerih jej nikdo ne odreka. Nimam vzroka, da bi lojalno ne priznaval, da je častita manjšina te visoke zbornice vedno skupno z nami delovala, kadar je šlo za gospodarski napredek naše dežele. Častiti gospod poslanec dr. Scha ffer je tudi nekako ovrgel mnenje častitega gospoda deželnega predsednika, kateri je v začetku svojega govora rekel, da politična debata ne spada v razpravo o proračunu deželnega zaklada. Sicer sva se s častiti m gospodom deželnim predsednikom že — ako tako smem reči — nekako prijateljsko pomenila, da sem letos zato krajše govoril, ker so letošnji t roški za žandarmerijo za . ><) gld. nižji, kakor so bili lani (Veselost v središči); veuder pa si dovoljujem, da gospod deželni predsednik ne bode ostal pri svojem napačnem mnenji, da politična debata ne spada k proračunu deželnega zaklada, v spomin poklicati mu besede gospoda dra. Schaffnrja, kateri je, odgovarjajoč na moj govor, dejal, da je bil „wie selbstverstiindlich, der grinsere Theil der Rede polit ischen Auseinandersetzungen go\vidmet". S temi besedami je gospod poslanec dr. Scha ffer gospoda deželnega predsednika, ki je trdi), da politika ne spada k proračunu deželnega zaklada, akoravno sta si prijatelja, vender-le desavouiral. Jedino vprašanje, o katerem je govoril častiti gospod predgovornik, je bilo vprašanj« glede samo-slovenskih napisov na uličnih tablah ljubljanskih. Tu bi bil on moral spoznati, da sem se jaz v svojem govoru navlašč čisto izogibal imenovati njegovo ime, dasiravno mi je izza kulis znano, da je bil on intelektuelni provzročitelj tistega ukaza. (Dr. Schaflar ugovarja.) Častiti gospod tovariš dr. Schaffer sicer ugovarja, ali po svojih informacijah imam pravico dvomiti o utemeljenosti njegovega ugovora. Ako je on pa tudi provzročitelj omenjenega ukaza, s tem ni storil druzega, ko svojo dolžnost, kajti on zastopa mnenje manjšine prebivalstva te dežele in ako je on tako postopal kot poslanec veleposestva, katere je v narodnostnih vprašanjih vedno v opreki s slovenskim narodom, mislim, da se njemu ne more ničesa očitati. Ker je pa govoril o tej stvari, moram mu vender nekoliko odgovoriti. On pravi, da je \\ ljubljanskega prebivalstva čisto nemška; da ima V« prebivalstva nemški občevalni jezik; polovica prebivalstva pa da zna nemški in slovenski jezik. Na to mu moram pač iz ukaza deželnega odbora, kateri je on sam koncipoval, navesti, da ima samo jedna Aestinka ljubljanskega prebivalstva nemški občevalni jezik; pet šestink pa občevalni jezik slovenski. Sedaj pa morate pomisliti, gospoda moja, daje mej tisto šestinko ljubljanskega prebivalstva, ki ima zapisan nemški občevalni jezik, mnogo takih, ki prav nič nemški ne znajo. (Poslanec dr. Schaffer: rlm Gegeutheile!"). Ne nasprotno, temveč prav resnično je, da so nekatere nemške rodbine v Ljubljani, — kakor sem se na magistratu iz aktov sam prepričal — zapisale svoje dekle in hlapce, ki ne umejo niti jedne nemške besede, za Nemce. To je tisto „ zanesljivo" štetje, na katero se gospod poslanec dr. Schaffer tudi danes sklicuje. Častiti gospod tovariš dr. Schaffer pravi, da se mestni zbor ljubljanski, ko je sklenil, da ne imajo napraviti samoslovenski ulični napisi, ni oziral na nevoljo nemških krogov. Reči moram, da jaz tiste nevolje nikjer opazil nisem. Nemci v Ljubljani bi bili najboljši sosedi, s katerimi bi se dalo prav dobro izhajati, ko bi ne bili nekateri mej njimi, ki jih hujskajo in ščujejo. Najboljši dokaz, da je tista silna nevolja povsem izmišljena, je to, da je rekurz proti samoslovenskim uličnim napisom podpisalo — ako se ne motim — samo 12 Nemcev. To se bili pa ravno vsi tisti, ki so delali javno umanje, češ, da je mestni zastop s svojim sklepom vzbudil občno nevoljo mej tukajšnjimi Nemci (Posl. dr. Schaffer: „Mau bat niclit raehrere aufgefordert!"). Ker se je častiti gospod poslanec dr. Schaffer skliceval na prejšnji mestni zbor, moram ga vender nekoliko opomniti, da uvažuje ono pravičnost, katero je delil nemški regime slovenskemu življu ljubljanskemu. Ko se mu je moral umakniti regime slovenskega mestnega zbora, katerega je omenjal gospod deželni glavar Deteta, takoj se je začelo pri mestnem magistratu nemški uradovati in veste, kako se je izrazil tedanji župan? <' talo se je to po istih in ni bilo nikdar preklicano. — Dejal je, da bi bilo treba vse Slovence postreljati n kanoni. (Poslanec dr. Schaftu*: „Sehr unbe\viesen !H) Vpeljalo se je nemško uradovanje in ali tisti, ki so dali napraviti nemške ulične table, niso bili zastopniki iz Vaših vrat? (Poslanec dr. Schaffer: „Zvveisprachige!") Da, dvojezične napise, ali kakor v posmeh ogromni večini slovenskega stanovništva postavili ste slovenske napise na drugo mesto. (Poslanec dr. Schaffer: „Das ist untergeordnet!u) Ako bi bili Vi, kar ae je jedino spodobilo, slovenskemu jeziku pridelili prvo mesto (Poslanec dr. Schaffer: „Dagegen haben wir nichts!"), potem bi nikdar nobenemu izmej nas ne bilo prišlo na um, odpraviti dvojezične napise; ali tako sramotnega poniževanja slovenskega jezika, katero je moral vsak tujec na prvi hip opaziti, pa mestni zastop naš ni mogel iu smel dalje trpeti. (Poslanec dr. Sohaffer: „Also um-kehren!") Kako se bodo pa napisi potem brali, če bo pisava narobe? (Veselost) Gospod poslanec dr. Schaffer pravi, da imam jaz v tem oziru prav malo somišljenikov; pa jaz ga zagotavljam, da se jako moti. Ko bi se sklical kak meeting, pa bi gospod dr. Schaffer videl, ali imam v tem oziru več somišljenikov jaz ali pa gospod deželni glavar Oton Detela in dr. Papež. (Poslanec dr. Schatfdr: „leh mochte auch ein Plebiscit!") Gospod poslanec dr. Schaffer je navedel, da se je več hišnih ljubljanskih posestnikov izreklo proti samoslovenskim napisom. To je resnično. Zlasti več takih, ki so se na prvotno povpraševanje najprej izrekli, da nimajo ničesa proti samoslovenskim napisom. Kaj jih je tedaj pripravilo do tega, da so preklicali prvotno svojo izjavo? Častiti gospo! tovariš dr. Schaffer se bode spominjal, da je gospod deželni glavar omenil, da je bil postulat konservativne stranke, da morajo ostati dvojezični ulični napisi in da je deželni odbor zaradi tega izdal svoj ukaz. Sklicujem se na te besede in zagotavljam častitega gospoda predgovoi nika, da je ravno agitacija konservativne stranke prouzročila, da so nekateri hišni posestniki preklicali prvotno svojo izjavo in hoteli najedenkrat imeti dvojezične napise. Jaz sem že poprej dejal, da sem popolnoma prepričan, da njih postopanje ni izviralo iz srčnega prepričanja. Ali kaj pa jim je potem dalo povod, da ho podali nemški manjšini svoje poni očne roke? Nič druzega ko to, da je mestni zastop sklenil, da se v priznanje zaslug nekdanjega škofa Pogačarja imenuje trg za škofijo Pogačarjev trg. To je bil pravi uzrok, zakaj so se nekateri hišni posestniki ustavili sklepu mestnega zbora po navodilu konservativne stranke. (Dalje prih.) Dopisi. Is Kalogu, 2. marca. (Le za nemščino! 1 Pred kratkim dobila so županstva po Kranjskem poziv od trgovinske in obrtne zbornica kranjske, da naj sestavijo nekak .seznam delavcev v obrtnih podjetjih v občini. Priložen je bil tudi izkaz, kateri pa je bil popolnoma nemški. Zh Boga, vprašamo vendar, kaj tudi tu se moramo klanjati nemškemu maliku? Vedno se govori in piše, da ne delajmo tlake tujcem. A tu pa se hip- tej lepi frazi s polenom v obraz! Ne čudil bi se, ko bi načelu omenjene zbornico stal k k Scluvegel ali pa Schaffer. Tu He zopet vidi, kakšen veter veje zadnje čaiie pri nas na Kranjskem. Ni še dolgo, kar so se v naši občini morali umakniti še skoraj novi samoslovenski vaški napisi dvojezičnim. Takrat dolžili smo prejšnjega župana a potem pa se je zvedelo, da se j" to zgodilo na poziv od zgoraj. In tako gremo počasi zopet nazaj v prejšnje čase. Vse je tako nrejeno, da se niti čutili ne bodemo in zajedno zagospodarili nam bodo zopet možje iz Dežmanove dobe. Znamenja se že prikazujejo. — „K." Dnevne vesti. V LJubljani, 4. marca. — (Osobne vesti.) Cesar je imenoval našega rojaka, rednega profesorja na tehniki v Brnu dr. Frana Hoče v a rja rednim profesorjem matematike na tehniki v Gradci. — Deželni odbor koroški je podelil novo ustanovljeno mesto deželnega živino-zdravnika v Blatogradu v celovškem okrajn diplomiranemu živinozdravniku Martina Sparowitzu. — (Repertoir slovenskega gledališča) Jutri v torek se bode predstavljala za pustni čas namenjena burka „H udobni duh Lumpaci-Vagabund", ki ni mogla prej priti na vrsto, ker ni bilo dobiti godbe. Pri tej predstavi bode svirala še civilna godba na lok. Po tolikih resnih dramah bode stara Nestrovjeva burka prijetna sprememba. V pevskem delu sodelujeti tudi gospa A n i -ć e v a in gospodična Towarnicka. V petek dne 8. t. m. pa bode po daljšem neprostovoljnem presledku prva operna predstava, pri kateri bode sodelovala zopet vojaška godba. — (Slovensko gledališče.) V soboto in včeraj je gospodična S umova k a nastopila kot Sanda v „Valenski svatbi" in dosegla najpopolnejši uspeh. Pogodila je izvrstno demonični značaj te eksotične junakinje in ga dosledno izvedla ter fino nuanci-rala. S to vlogo je gospodična potrdila našo prvo sodbo: da je velika umetnica, ki zna stvarjati iz sebe, ki ima bogat register akcentov ter zamore izražati vsa čutila, ki navdajajo človoška srca. Kako ekscentrična je bila v prvem dejanju, kako lepo je izražala vsa srce jej pretresujoča čutila: ljubezen, obup, grozo v drugem, kako hinavsko prijateljstvo in divje veselje, da je obudila v Piji sum v resničnost Jonelove ljubezni — to se ne da opisati, to je treba videti. Kdor pa je videl jedenkrat gospč. •Šumovsko, ta j« več ne pozabi. Občinstvo je odlični umetnici z viharnim ploskanjem izražalo svoje zadoščenje in priznanje, poklicalo jo je neštevilnokrat na oder in jej prirejalo srčne ovacije. V petek, ko je gospodična Šumovska nastopila kot Margerita Gautier, so jej ljubljanski Hrvati poklonili krasen šopek, v soboto je dobila dva velika krasna venca in šopek, sinoči pa venec in šopek. Gospodična ftumovska ostane našemu občinstvu v najprijetnej-šem spominu in splošna je želja, naj bi kmalu imeli zopet priliko, pozdraviti dično umetnico na našem odru. — K lepemu uspehu „Valeuske svatbe" sta sosebno mnogo pripomogla g. Inemann, ki je bil jako dober Čuku, in gospodična Slavčeva, poleg njiju pa gospa Danilova in gospodje Danilo, Ve rov šek, Perdan, Lovšin. — Uspešni nastop gospč. Šuraovske se je brzojavno sporočil tudi g. intendantu dru. pl. Milet ć u, na kar je ta odgovoril prvikrat : nSrdačna hvala na ljubaznoj čestitci. Radujem se uspjehu gospodjice šumovske i lijepoj zajednici slovensko - hrvatske umjetnosti". — Drugič pa: „Srdačna hvala. Bratska sloga budi nam vjestuicom sretne budućnosti. Živili Slovenci"! — (Gospića Hermina Šumovska) se je sinoć odpeljala v Zagreb. V soboto opoludne je njej na čast povabil predsednik „I)ram. društva" gosp. dr. Tavčar v svoj gostoljubni dom malo družbo, zvečer po predstavi pa jej je intendanca slov. gledališča priredila v čitalniških prostorih časten večer, katerega se je udeležilo večje število dam in gospodov. Tudi v teh krogih je umetnica obudila najlepše simpatije. — (S sabljo ranil) je sinoči ob 7. uri na Marijinem trgu korporal Fajdiga tukajšnjega artil. polka št. 7 jednega prostaka 17. pešpolka baje zato, ker mu ni salutirah Imenovani prostak je ranjen v gorenje desno stegno iu so ga odvedli v vojaško bolnico. — (Na dolenjskih železnicah) se je promet — osobni in tovorni — vsled snežnih žametov popolnoma ustavil. — (Stroški za kidanje in izvažanje snega Mestna občina ljubljanska izplačala je za kidanje in izvažanje snega za čas od 24 februvarja do vštetega 2. marca letos, znesek 1010 gld. 43 kr. — (Vožnja z zaprekami ali jednajst polnih ur z brzo vlakom iz Trsta v Ljubljano.) Tako — nam piše prijatelj našega lista — bi se moral glasiti naslov mojemu včerajšnjemu potovanja iz Trsta k gledališki predstavi „Valenske svatbe", ker sem hotel na vsak način tudi jaz slišati in občudovati slovečo hrvatsko umetnico gdč. Šumovsko. Ali drago sem plačal to radovednost, a še draže bi me utegnilo stati, morebiti calo življenje pod raztreskanim železniškim vozom in grobljo odrtega plazu. Čujte torej celo vrsto novic, katerim sem bil sam živa priča. Točno ob 7 uri 50 min. zjutraj smo se odpeljali z nagličem iz Trsta. Do Nabrežine smo še srečno dospeli, le snežiti je začelo tako gosto, kakor morebiti že dolgo ne. A na Nabrežini smo doznali, da smo ušli strahoviti nesreči. Pri barkovljanskem predoru se je namreč udri malo trenotkov za našim vlakom velik plaz kamenja in zemlje na železniški tir; ako bi bil zalotil naš vlak, dogodila bi se bila katastrofa kakoršne še nismo doživeli na tej progi. Pomislite, kakošna so bila čustva vseh potnikov, ko so si predočevali nevarnost, v kakoršni smo bili. — Proti Divači je bilo čedalje več snega. Že v Sežani smo morali dolgo stati na postaji. Vendar smo srečno dospeli do Divače. Tam nam naznanijo novico, da moramo čakati najmanj jedno uro na dunajski brzovlak, ki prihaja iz St. Petra, kajti za največjo silo je bilo mogoče voziti le po jednem tiru, drugi je bil pa silno zameten. Iz jedne ure sta nastali dve prav nestrpnega pričakovanja. Konečno je prišel toliko zaželjeni naglic, ves zameten in zadelan s snegom. Na to smo se polagoma odpravili proti Š'. Petru, ali štirikrat smo obtičali v snegu; vlak je šel nekoliko nazaj, da se je zagnal po prostejera tiru in predrl nekatere zamete. Ob l2'/a uri smo srečno dospeli v St. Peter, namesto da bi jedno uro poprej prišli že v Ljubljano. Tamkaj smo doznali, tla moramo zopet čakati, a da se ne vć, koliko časa, ker je zjutranji dunajski poštni vlak obtičal nekje pri Rakeku, a do 200 delavcev ga rešuje iz neprostovoljne sibirske ječe. Drli smo v restavracijo, kjer je počel pravi dirindaj natakarjev in gospodarja, ki niso bili pripravljeni na toliko število gostov. Le 8 težavo je ustregel lačnim potnikom. Okoli 21 j uri popoludue je prišel dunajski poštni vlak, ki je tičal v snegu baje celih G ur. Potniki vsi silno lačni in žejni - kar je zopet delalo restavraterju nemalo preglavico. Ali mi nismo mogli še dalje, ker je burja zametla tir; ali reklo se nam je, da do ">00 delavcev napenja vse moči, da nam naredi pot. Mej tem je prišel za nami iz Trsta tudi poštni vlak, da so stali že trije vlaki na kolodvoru. Kmalu na to pride vlak z Reke. Ali kakošen : lokomotiva, navadni voz za blago in jeden voz 111. razreda, oba polna potnikov, to je bilo vse, drugi vozovi so pa obtičali na sredi pota. Na kolodvoru se je vse gnetlo; vsi vprek smo popraševali, ali se že odpeljemo in piipovedovali si prestane križe in težave; to je bilo javkanja in stokanja, kakoršnega v Št. Petru še ni bilo. Potnikom na Reko je bil popolnoma prekrižan račun; morali so se odpeljati bodisi v Trst nazaj ali pa v Ljubljano. Naposled smo se odpeljali. Počasi je šlo, večkrat smo kar obtičali na sredi pota. Posebno pa smo morali dolgo čakati na vsaki postaji, dokler niso dobili brzojavnega poročila z naslednje postaje, da je srečno dospela tjekaj naprej poslana lokomotiva s snežnim oralom. Posebno v Logatcu smo čakali dolgo časa. Žele ob 68/4 uri zvečer smo srečno dospeli v Ljubljano, kamor bi bili morali priti že ob 11 ■ t uri pred po-ludne. — Ali ni bila to kratkočaana vožnja? No, vendarle sem še dospel do gledališke predstave, kjer sem ob krasni igri gdč. Šumovske, pa tudi Vaše dražestne domačinke gdč. S l a v č e v e pozabil na prestane križe in težave ter sem obema ploskal tako, da me še danes dlani srbita. — Ali moja oduševljenost za vrli umetnici se danes ohlaja v sneženi Ljubljani, zlasti ker še nič ne vem, kdaj se bom mogel vrniti domov v Gorico. Sneži še vedno, brzojavna poročila so mi pa prinesla novico, da je danes ustavljeu promet tudi na glavni progi. Kdo ve, da ne bom potreboval do Gorice morebiti celo dvakrat 11 ur — vožnje z nagličem? Taka je moja n a g 1 a vožnja k gledališki predstavi 8. marca I. 1895. po rojstvu Gospodovem. — (Umrla) je v Ribnici, dne 2. t. m., gospa Frančiška T r e o , tašča drž. in dež. poslanca gosp. Višnikarja in mati g. dr. Dragotina Treota. — (Zmrznil) j« mej potom iz Radne v Studene v krškem okraju poštni sel Jožef Stop ar iz Studenca. Našli so ga mrtvega v snegu. Pri sebi je imel še vsa pisma, mej njimi tudi denarno pismo s 502 gld. Bržkone je prejšnji dan na svojem službenem potu zavžil preveč pijače in obležal mej potom. — (Sirotišnica v Kočevji) ki se je ustanovila povodom 40letnice cesarjevega vladanja, se je te dni odprla brez posebne slavnoati. Predsednik odbora za zgradbo ces. svetnik g. F. M a h r je poklonil 100 gld., trvdka Fr Ks. So u van pa blaga za napravo oblek sirotam. — (Nemški cesar in cesarica) prideta v mesecu aprila zopet v Opatijo, kjer bodeta ostala kakih šest tednov. — (Odlikovanje.) Skladatelj Ivan pl. Zaje v Zagrebu je dobil povodom petdesetletnice glasbenega delovanja v priznanje uspešne njegove delavnosti viteški križ Franc Jožefovega reda. Vodstvo narodnega gledališča v Zagrebu pa je imenovalo jubilarja častnim članom narodnega gledališča in mu je gosp. intendant dr. M i I e t i ć izročil dotični dekret ter ob jednem čestital imenom članov narodnega gledališča. * (Velearistokratičen škandal.) Navadno se v javnosti nič ne izve o škandalih, ki se primerjajo v aristokratičnih krogih, zato pa obujajo take dogodbe, ako se zanje izve. posebno zanimanje. Zelo interesantna je tale dogodba: 2(>letni poljski grof Dunin-Borkowski je bil te dni oddan v neko blazuico. Pred tremi leti je na Dunaji prav siromašno živel in uganjal reči, ki so po zakonu prepovedane Njegov stric mu je svetoval, naj simulira blaznost, da ne pride v zapor. Nadobudni grof je ravnal potem nasvetu in utekel kaz. sodniku. Prišel je v neko privatno blazuico, kjer je živel kaj vesalo, ravnatelj mu je dal hišni ključ, da je tudi ponoči lahko šel in prišel kamor in kadar je hotel. Ko se je bil vrnil na Dunaj, jel je zopet slepariti Ijudij, ker mu je mati, katera je milijonarka, dajala Is 25 gld. na mesec Mati je hotela, naj se sin poroči z gouvernanto, sin je privolil ,«n sodišče je razveljavilo kuratelo, ker so prvi psihijatri potrdili, da je popolnoma zdrav. Mladi grof pa si je premislil vso stvar glede že nitve in je pobegnil v Budimpešto, ter tam veselo živel in delal dolgove. Tu ga je dal svak aretovati in odpeljati v blaznico, ker mladi grof ni hotel sam iti novic mej norce, kakor se mu je svetovalo. Kakor se vidi, ni stvar samo zanimiva, ampak tudi jako značilna. Da je mladi grofovski slepar duševno zdrav, o tem ni dvoma, veljati pa mora za norca, da ne pride v zapor. * (Nesreča na železnici.) V petek je neki osobni vlak interoceanske železnice mej Termaduel-tom in Temangem skočil s tira in padel v brezno. 264 potnikov je bilo ubitih, nad 100 pa ranjenih. * (Zgorelo gledališče) V Legnagu poleg Verone je zgorelo elegantno gledališče „Teatro Va-rieta". Požar je nastal malo prej. ko se je imela pričeti plesna v« selica Skoda je velika, a gledališče je bilo zavarovano. Ponesrečil ni nikdo. 1 1 Slovenci in Slovenke, vpišite se v družbo sv. Mohorja! k -4 I I Darila: Uredništvu našega lista je poslala: Za .Narodni dom* v Ljubljani: Gospa Katarina Kogoj v Postojini 20 kron. Živela rodoljubna darovalka in nje nasledniki! Knjižovnosi. — „Slovanski Svet" ima v št. Đ. to I« vsebino: Koalicija in obče gospodarstvo; Dvojno petje; Leposlovje V „Slovenski Matici"; Nova slovenska opera; Dopisi: Ruske drobtinice; Ogled po slovanskem svetu ; Književnost. — ,Kmetovalec" ima v št 4. to-le vsebino: O počrnjenju sadnega mošta ; Kako se je varovati pred nakupom sleparskega detelj QBga semena? Zboljšanje kislih travnikov; 0 gnojenju z apnom; Beljenje lanu; Napajanje kuretine po zimi; Privezan pes čuvaj v zimskem času; Nepoznani dobrotniki kmetovalcev!; Tlakomer in vreme; Sredstvo zoper drisko mladičev; 1/. podružnic; Razne reči: Vprašanja in odgovori; Gospodarske uovice; Tržne cene. — „Prosvjeta". Tega izbornegi hrvatskega lista izšla je št. 5. z jako raznovrstno beletristično in poučno vsebino in okrašeno z mnogimi prelepimi ilustracijami. — „Sporta" je izšla št. 5. Bi zo3 sekire. Dunaj 4. marca. Današnji listi javljajo, da se je pri potovanju našega cesarja na kap St. Martin preprečil atentat na cesarja. Kmalu po cesarjevem prihodu v M en to ne je francoska policija aretovala človeka, ki se je bil za cesarjem pripeljal in hotel storiti atentat. Druge podrobnosti še niso znane. Dunaj 4. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o kazenskem zakonu. Posl. Tilšer se je odpovedal mandatu. pjjH^HHl Dunaj 4. marca. Deželni glavar goriški grof Franc C o r o n i n i je bil danes pri cesarju v avd'jrnciji. Dunaj 4. marca. Vodstvo južne železnice javlja, da je vsled burje ustavila ves obrat na progah Ljubljana-Trst in St. Peter-ReUa. Peterburg 4 marca. Car je obolel za influenco. V soboto so slušatelji filozofične fakultete uprizorili velike demonstracije, tako, da jih je moralo vojaštvo ni/gnati. Zadetek ob ',8. url zvečer. stov. si. Deželno gledališče v Ljubljai II. Dr. pr. t>47 V torek, «liis> 5- marcu 1N95. Hudobni duh Lnmpacij Vagabund ali zanikerna trojica Čarobna burka s petjem v treh dejattjih. SpiBal J. Nestroy. Poslovenil J. A'efiovec. Godba Miilierjeva. Dirigent g. llilanj Benišek. Režiser g. Kudulf Inemann. Začetek točno ob l/^8, uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira civilna godba pod vodstvom g. Ft, Hopla. Blagajna ae odpre ob 7. nrl zvečer. .Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. ■Lotcrljuc srečke 2. marca. V Trstu: 71, 53, 47, 49, 43. V Lin on: 83, 63. 48, 37, 61. Umrli so v Ljubljani: 28. februvarja: Janez Neri, delavec, 4*2 let, Poljanski nasip fit. 50. 1. marca: Herman Qdgl, krojač, 22 let, Ulice na Grad «. 12. 2. marca: Pavle Kos, kajžar, 71 let, Črna vas St. 20. V deželni bolnici: 28. februvarja: Marija Gojzdnikar, gostija, 77 let. — Mih a jI Setnraje, gontač, 74 let. 1. marca: Jakob Stare, čevljar, 26 let. — Simon Zot-ler, gostač, 7»> let. Meteorologično poročilo. t) e* aovanja Stanje tiaro rnerrh Temperatura Ve trnvi Nebo Mo-krina v v mm. IC IU. « C S a r. 7. ».jurrp.j it, popo*. ». ZV«Vr 788*7 mm. 7ao •■> 7Jti 8 mm. — M s-C r. t; c 0»»< si. jzh. si. j/.h si. izh. d. jns. obl. snež. 25 9 mm. j snega. 3. marca 7. zjutraj 2. popi »i 9.zvečer 71S o m, 71 ;»«,„.. 717 -2 mm. oo° C 2 o" c 0 _"C si. szh. si. zali si. zah snež. snež. ohl. 81-5 a* suega. j Srednja temperatura 0 71 in 0*7* za 1 2' in 1*8* pod r ormalon. ID-d^ooslsa, Toorza dne 4. marca 1895. Skupin državni dolg v notah..... 101 gld. !"»5 kr. -Skopni državni dolg v srebru .... 101 , *>■'> , Arutnjska zlata n-nta....... '!/f) , I i „ Avstrijska kronska renta 4n \..... 101 »IS , Opeiska zlat« renta 4"..... . t'24 , 20 „ Ogevska kronska renta 4C/,..... 99 , B6 Avstro-ogerske bančne delnice .... 107H . Kreditne deluice......... 397 , t London vista........... 198 , 80 , Nernfiki diž. hunkovci za 1"0 mark . . 8*1 , 4> , mark .... ....... 19 , 08 . 20 frankov.......... 9 t 80 , It»!ij»ribki bankovci........ (6 , .'»'"> , C, kr. cekiui........... S , po „ Dne* L*, marca 1895. 4' „ državne srečke iz I. 1884 pO 1100 gld. 181 gU1 88 kr. Državne srefke ji I. 1«H4 po lOO Kld.. . 196 , , Dnnava reg. s-t-č.ke fi" , po 1<' ».»'o. . . 17»; , 78 . I :.'iiway-dim't. ve j. 17. lotu njene starosti. Pogreb predrage nepozabne rajnke bode v torek, dne" 5. t. m , zjutraj pb 8. uri iz hise žalosti na farno pokopališče žužember.sk". Sv. irmAe zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cer ^ vi. Predrago rajnic.o priporočamo v blHg spomin in molitev. (245) V Žnžemberku, dne1 3. marca 1895. Zahvala. O priliki prehritke izgube prerano umrlega gospoda Josipa Pavčiča doslo nam je od sorodnikov, prijateljev in znancev jako mnogo dokazom presrčnoga sočutja. Zahvaljujemo se zanje tem potom, zlasti izrekamo zahvalo darovateljem vencev, neštetim ude-ležnikom pogreba, ki so predragega pokojnika spremili k večnemu počitku, častiti duhovščini, gg. uradnikom, učiteljem in učiteljicam, županom itd., ki so dosli iz mnogih krajev Najtoplejšo zalivalo izrekamo tedaj Se jedenkrat za v -e te iskrene in tolažilue dokaze srčnega sočutja. Velike Lašče, dne 2. marca 1895. (247) Žalujoči ostali. Lekarna Trnk6czy. Dunaj. V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. CHIliJr olje.) Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrst**, vedno svež« v talog i. Steklenica z nn-vodilom n porabi 60 kr., dvojna atrklenira 1 gll.; 12 malih steklenic 5 tfld. 50 kr., 12 velik h steklenic 10 jrld. (1 29-19) Dobiva aa pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. 1*o«IIJm m« s obratno puftto. C. tr fiavBg raTMttljsm anir. drl, želetnic. Izvod iz voznega reda v*11abTm«sr» odL 1.. okto"bra 1894. W»ntopno omenjnnl prlh»|»l i| In oitu, Rffnr, Knrlova *are, Krintuv« vara, Prage, Llpaijo, ItunaJ »1» Am»t 11. uri MO min. itttjiotutlnm osubul vlak v Trbia, Pontabol, Be!Jak, Oaloveo, Kransanafsata, Ljubno, Snlsthal, DunuJ. Ob 4. uri 14 tttin. papofuirlnm ošabni vlak v TrbU, Heljak, Oalovso, Ljubno, oes Selsthst v Holnnirrad, Lnnd-Oastaln, Kali na Jeaaru, Ino. most, Um«ulo, Ourih, (Jenevj, Paria, St4)yr, Lluo, Onsundan, Isohl, Huilcjoviiip, PIsnnl, Marijina vara, Kger, Kr.uvova vara, Karlova vara, Prairo, Llpsko, Dunaj via Amutetten. Ob 7. uri »O min. mv+trr rneiani vlak v Novo mesto, Kočevja. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 3. uri 33 snlis. »JurruJ osebni vlak a Ounaja via Austattan, Lip-aije, Prana, Vranoovih varov, Karlovih vaiov, Kffra, Marijinih varovs Plauja, Budajavio, 8olnos;radaf Linoa, 8tcyra, Oraundana, Iselila, A nt t aaaa, Zalit tis jrx.ni, Leud.Oasletna, LJubnaga, Oelmrca, Beljaka-Kransanafesto Trblaa €tb 8. uri 10 min. tlutruj meaani vlak ia Kočevja, Notesa tnaaia. Oh It. uri -J7 silit. rJo}mlat< osebni vlak a Dunaja via AntetetteD). Ijlptijo, 1'ratra, Kranoovih varov, Karlovih varov, Ktrra, Marijinih vsruv, Plsnja, Budojavic, Boluosjrada, I.moa, Htojra, Parisa, Otnsi«, Cnrtha, Bratfntue, Inomo.ta, /.filla ua jeseru, Lend-Oeatelne, LJuhiie«*, Oelovoa, Lienaa, Pontabla, Trhiaa. Ob V. uri .19 ***Im. popt>tufiHr metani vtak Is Kočevfa, Novaa;a maata. Ob 4. uri 49 miti. gtojtolutiHr nsrtmi vlak a Uunala, LJuhaasja, Šalsthala, Beljaka. Oelovoa, Fr*iix«nsfeate, Poulabla, Trbiia Oh V, uri S33 min. avrrrr mešani vlak ia Koćavja, Novega Meata. Oh U. uri VI min. »w»-r osebni vlak a Ounaja prako Amstattana la> l.jtiluistfM, Beljaka, Catovoa, PnDtahla, Trbiia. Odhod Ift LJubljane (dr-., kol.f. Oh 1. uri »3 tnits tjutrttl v Kamnik. » V. , 03 , fntjMtluitnm m m m 3. 9 39 ■ t tTTr-1 „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). CM ttlutln« . „ .. * .. (5-51) jPlcme-iilll kanarčki iz Harca (Hohl- in Klingelroller) so m.ilo ćasa po niski ceni na prodaj v hdtelu ,,jL.loyd". &*&-\) Adolf Janson i/ St. AndreuHber^a v Ilarcu. Prodajaln i ca "v Krakovslci -ulIIcI ^t. 27 se da v najem s I. majem 1895. Pojasnila in pogoji pri ..Vbw|«*iiiiio podporaeiu ilruHlvu", Kongresni trg St. 17. (20J—3) Spreten komi krepak, 18—20 let star, doma z dežele, špecerijske in galanterijske stroko, »*- vm|»re|iu« tMkoj. — Vec pove tijiraviiist«o pSlovenskega Naroda*. (244 —li Knjigovodja nemščino in slovenščine v besedi in v pisavi zmo-ž«n. n»e *»!»■•«I■■»*». — Pismeno ponudbo naj s« pošljejo na .Molu«*«-!« in ^ruu rdi h, komisijska trgovina s pridelki v l^jiil»l|i%ul. (240 —J: Trgovski pomočnik 28 let «tnr, slovi-n-skejra in nemSkega jezika zmožen, izurjen v trgovini z mešanim blagom, želi ■»■'**-menili Mlnžbo. — Ponudbo pod zanesljiv 100" na upravništvo „Slov. Narodit". (24'J— 1) CHINA SERRAVALLOz železom neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast 4I0 jedij, krepi žive«1, /boljša kri. Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1804. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Kiel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894. Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. baron 14m iri-F.l>ing, prof. dr. VI«>*»'Un-.Tloorliol'. prof. dr. MrUnnlaa. prof. dr. I?li«m«oII. Dunajska cesta, dalje lekarne It. CiiroelfcclBel, 9lMr«l«lM4*lil*>fjjjt'r, IflM^vr In l • lrnk6c#.tv. FtRRUCIKOSA, icoFnbbrifugd Riroititucntf aSehravallo Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne". 29