84. številka. Izdanje za. torek 14. julija 1896 (v Trstu, T torek zjutraj dne 14. julya 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden ▼ Jestih i«, danjih ob torkih, ćetrthlh in aobotAli. Zjutranje izdanje izhaja ob 8. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno i »dan j p stane : /m .teden meneč . i. 1.—, i*v«m Avstrija f. 1.50 i« tri mesec... 3.- . , . 4.60 za pol ieta , . „ «.— , , za v»e leto . . , 12.— . , „18.— Naročnino je plačo vati naprej na naredbe kroz priloženo naročnine oo uprava ozira. Posamične Storilke se dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v Irntn po S nrA. izven Trsta po S nvd. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Prim Oglasi •• rađane po tarifu v petita; za naslove s debelimi Arkansi se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javne zahvale, domaji oglp.si itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poftiljajo uredništvu nlioa Caaerma M. 13. Vsako pi^mo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema nprnvniitvo ulica .Violino pic-colo bit. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije no proste poAtnine. o rs k o. edin* a ti J« mm". itim gg. naročnikom! Svoje častite naročnike prosimo uljudno, da nam pošljejo naročnino za drugo in tretje četrtletje kakor hitro mogoCe, ker se ima naročnina plačevati v naprej. One častite naročnike pa, ki so na dolgu z naročnino za prvo in drugo četrtletje ali Se več, opozarjamo, da jim ustavimo list, ako ne poravnajo zaostanka do 15. t. m. Naročnina pošlje se najlaglje na te dni priloženi po&tni nakaznici, na katero se lahko prilepi tiskani naslov. UpravniStvo „ED**0STI". „Sokolov" izlet v Devin. Morda še za uoben Sokolov izlet ni bilo to-liko zanimanja, kakor za predvčerajšnji v Devin. Kmalu po 2. uri popoludne je kar mergolelo ljudstva na »Rivi Sanit&* in po sosednjih ulicah. Vedno in vedno so prihajale nove množice. Vse je nestrpno čakalo, kedaj se primakne k bregu najeti parnik „Risano", ki je imel priti iz Pulja. Došla je 3, ura in pai nika — še ni b i 1 o 1 Ljudje so so jeli vznemirjati in širila se je govorica, začetkom le tu pa tam, potem pn or'»anojo, «in parnik — ne pride, ker se mu je stroj pohabil. Sled-iyič vendar — bila je že 3. ura in četrt — prikazal se je parnik ob svetilniku. Toda osupneli smo: lezel je počasi kakor polž. In tedaj nas je obšla slutnja, da se ne popeljemo v Devin s parnikom „Risano". Slutnja je kmalu postala istina. Kmalu se nam je proglasilo iz kompetentnih ust, da parnik nikakor ne more iz pristanišča, ker se je izrekla proti temu dotična komisija. Naše pero ne more popisati ogorčenja, nastavšega med izletniki, in in čuti je bilo opomb in komentarov, kojik ne moremo ponavljati. Nevolja je bila tem hujša, ker se je bila raznesla govorica, da so laški krogi že v soboto trdili apodiktično, da bode v nedeljo stroj „Risana11 pokvarjen. A nevolja je vskipela do vrhunca, ko so se laška zijala rogala izletnikom : „Ali smo vam jo zasolili ? Danes ste PODLISTEK. Novela. — Sjmal Srečko. (Dalje). Pripravi voz in vse, kar je potrebno, nas popelješ v ti g, le naglo!" Trdin je ostro ukazoval dalje- Obšel je bil že vsa grajska poslopja in vse pregledal. Tako je bilo vsaki dan. Družini je bil uatanjčen, vendar pa dober, odpustljiv. Težko so skrili pred njim kako neumnost, ako so jo napravili slučajno. Pred sedmo uro ustali sti tudi že mati in Milka, ter se skrbno napravili za v trg. Miba pa je kimal po hlevu in dvorišču in ko je naposled del na glavo praznični klobuk, je bilo vsem znano, da je gotov. V starinsko opravljeni, preobilnim nakitjem odičeni sobi, na vzhodni strani gradu, pa je spal še tedaj poročnik Trdin. Stari je hodil po dvorišču in večkrat pogledoval gori v prvo nadstropje, kedaj se vendar odgrne zastor od okna. Pa bilo je vse tiho. „Miha, skoči gori in potrkaj na vrata, veli Stojanu, da bo vsaki Čas osem !" ščavi napravili ljukno v vodo itd. itd." Mi nočemo ničesar dolžiti paroplovne družbe istrske, konsta-tovati pa moramo, da se je tako govorilo U v soboto in daje prišla taka prijava tudi načelništvu „Tržaškega Sokola". Nekdo je hotel celo staviti 100 gld., da se „Risano" ne odpelje v Devin. Starešinstvo „Sokola" ni moglo verjeti takim govoricam, v prvo, kei mi v svojem poštenju ne moremo misliti, da bi mogel kdo tako postopati, v drugo, ker je družba še v petek zahtevala aro 50 gld., in v tretje, ker |e v nedeljo opoludne vsprejela vso pogojeno svoto 1 Ne da bi hoteli torej dolžiti, beležimo ta fakta, prepuščajo vsakomur naj si misli, kar hoče! Posebno pa treba zabeležiti še fakt, da se je par dni j poprej „pohabil" stroj parniku „Piranese", kojega je bil najprvo najel naš „Sokol". + * • Splošno razburjenje. Ni čuda. Skoro poldrugo uro so stali izletniki — iz vseh krogov slovenske družbe — na žgočem solncu. Kaj storiti ? Po kratkem posvetovanju izdala se je parola: v Devin po železnici! Če ne moremo po mokrem, pojdimo pa po suhem 1 In ako smo bili popred ponosni na uzornem redu in vztrajnosti našega ljudstva, smo se pa potem kar divili disciplini in soglasju. Kakor črn oblak usni« se je množica po onrezju proti južnemu kolodvoru. Trdno voljo in samozavestno stopale so nežne dame — take bi si želeli naše Slovenke vsikdar in povsodi. A to tako tiho, mirno — vzlic ogorčenju v srcih. — Tako ljudstvo ne prireja izgredov, o tem se je vnovič mogla prepričati slavna redarstvena oblast. Tako ljudstvo zasluži vso svobodo, uprav zato, ker noče nikomur kratiti svobode, in ker kaže ob vsaki priliki, da hoče le vživati svobodo in ne zlorabljati iste Mi hočemo, da bodi svoboda vzvišena prikazen, ne pa — odurna karikatura. * » * Di, mi imamo drugačne pojme o svobodi in o jednakem pravu nego pa oni življi, ki so hoteli tudi v nedeljo uganjati orgije svoje razbrzdanosti. Bodi nam dovoljeno, da že na tem mestu kadar ni šlo vse v redu. Miha je urno tekel po stopnicah ; pa, kolikor bližje je prihajal vratom, toliko počasnejši je stopal, da ne bi s preglasnim korakanjem vzbudil poročnika. „He, ta naš gospod so pa le sitni, mislijo, da se oficirje tako kliče, kakor druge ljudi. Jaz že vem, sem že veliko poskusil", pritoževal se je Miha golim stenam prostornega hodnika. Pred vrati pa je obstal in pazno poslušal, če seje mladi že kaj probudil. Ko je bilo vse tiho, lezel je po stopnicah do Milke : „Gospodičina, pojdite vi brata klicat, jaz se ga ne upam, lepo prosim I" Milka je naglo ugodila Mihovi prošnji in ta je takoj lažje dihal. Minilo pa je malone celo uro, predno se je prikazal na Stojana, skrbno počesanega, navihanih brčic, elegantno kretajočega se v novi paradni uni: formi. Naglo so poseli v voz in konji so moiaii občutiti Mihovo nejevoljo. Prva je opravila svojo dolžnost Ema. Prva i je voščila materi, kar pač more priden otrok. Sod- omenimo, da je imel Devin čudnih gostov v nedelj o predpoludne in popoludne. Predpoludne je bil tam jeden najsrditiših kaporjonov tržaških. Česa je iskal tam ravno istega dne ? Popoludne pa je došla tja tr žiška godba. Kdo jo je najel, kdai in v koji namen? Kdo je bila in kaj je hotela tista družba, ki je hotela zasesti prvo nadstropje v gostilni g. župana Plesa? Le dvojno je mogoče. Ali so hoteli izzivati in morda provzročiti izgredov, ali pa so hoteli — obveščeni že popred iz Trsta, da parnik „Risano" ne pride v Devin — slaviti svojo zmago. Niso je slavili, ampak izginoli so kakor kafra. Pač pa so slavili sijajen triumf odločnost in samozavest našega ljudstva ter bratsko čutstvovanje med goriškimi in tržaškimi Slovenci. In vendar smo slavili mi svoj narodni praznik vzlic vsem ne- prilikam in vzlic vsej zli vojji. « » * Take gnječe menda že dolgo ni bilo na tržaškem kolodvoru kakor minole nedelje, ko so naši ljudje došli tjakaj. V atriju se kar nisi mogel ganiti. Odbor društva je preskrbel hitro, da so izvedeli v Nabrežini in v Devinu o tem, kar se je zgodilo. Poskrbel je tudi, da so se priklopili potrebni vozovi. Dolžnost nam je res, da na tem mestu izre- ČBmn t«lr«/inn — « ».--I ■ «... horčiču, ki se je trudil nenavadno uljudnostjo in udvorljivostjo, da kolikor le možno ustreže našim željam. Nesnansko je peklo v železniških vozovih ali vendar nisi videl nikjer omahljivca, vsem se nam je brala na licih trdna volja: danes moramo priti na svoj cilj! * ♦ * Ostavivše postajo v Bivijah čakalo nas je preprijetno iznenađenje: dolga vrsta za nas pripravljenih voz. Mi ne moremo izreči dovoljno hvale na ljubeznivosti in požrtvovalnosti naših goriških bratov, ki so vse tako lepo priredili. V imenu „Tržaškega Sokola* in v imenu vseh izletnikov bodi izrečena iskrena zahvala, kajti le GoriČani so omogočili se svojo požrtvovalnostjo, da smo temeljito prekrižali vse nasprotne spletke in vso nevoljo. Stari je postajal osornejši, kakor vsakokratnici prilezle so v oči solze veselja, v. I eči svojo zalo hčerko, ki je tako napredovala od leta do leta. „Ti si dobro dete !" dejala jej je mati in jo poljubila na belo čelo, potem pa sti Šli vsprejemat posetnike. Uradniki so prišli drugi čestitat gospej šefovi, da so opravili svojo dolžnost. Za tem so se vrstile intimne hišne prijateljice. Nazadnje pa so prišli iz Goščavja. Veselo so vsprejeli sodnikovi Stojana. Posedli so okrog mize lil se zapletli v živahen po-meuek. Trdinka je ščebljala z sodnico, Trdin z Emo Stojau pa je moral sodniku dopovedovati sedanje vojaške izpremembe. Pomenljivo je kimal z glavo bivši rezervni častnik in mrmral svoje opazke: „Povsod novotarije, hm, hm !" Ema je bila zmočena v Stojanovi diužbi. Opazovala ga je izpod dolgih trepalnic in ugajal jej je neizrečeno. Saj je bil lep, v resnici lep, samo da bi ne bil tako ponosen, tako ošaben. Da bi ne imel tistega lokavega pogleda ! Vendar pa, ko je ogovoril, ko se jej je nasmehnil prijazno, pogledala gaje, kakor bi jej bilo vse po volji na njem. (Pride še). V dolzili vrstah so se vozili naši izletniki proti Devinu, le četa .Sokolov" in mal del izlet-letnikov korakali so peš z godbo in zastavo na čelu. Ravno ko je solnce pošiljalo zadnje svoje žarke na zemljo — po 7 uri — došli smo do pred mesteca devinskega. Tu nas je pričakovala četa .Goriškega Sokola" in velika množica ljudstva. Urnebesni živio-in na- zdar klici so nam bili v pozdrav. Videlo se je, da se izvijajo vskliki iz ogorčenih in za svojo sveto pravo in za svojo svobodo zavzetih duš. Razvrstivše se nas je pozdravil tresočim se glasom starosta .Goriškega Sokola", gospod urednik G a b r š Č e k. Zahvalil nas je, da smo se danes zbrali ravno na tem krasnem, klasičnem koščku naše zemlje, zemlje slovenske, ob sinj i A d rij i. Rodoljubnim zanosom je omenjal naših tužnih odnošajev, ko se mora človeku zdeti, da se je zaklelo proti nam — v s e 1! A mi moramo pakazati, da se znamo braniti in zato mora postati naše postopanje povsem drugače. Devin, ta biser zemlje slovenske ob Adriji, mora ostati naš. Zato se moramo sniti tu zopet prihodnje leto in nas je zagotovil govornik, da se bode skrbelo, da pridejo Goričani v še večem številu. V to ime nam je zaklical presrčni sokolski .Na zdar* ! Že med tem krasnim govorom je bilo čuti vsklikov ogorčenja in navdušenja, a ko je dovršila navstal je pravi vihar in Yse je mahalo klobuki in robci. Na tem prelepem pozdravu se je zahvalil v našem imenu starosta g. dr. G r e g o r i n. Razvi* jaje iste misli rekel je govornik, da ako Italijani hote tu graditi svoj italijanski most, pa moramo mi delati vso silo na to, da si ohranimo svoj most med Trstom in Gorico. I danas smo videli, kako malenkostni so naši nasprotniki v svojih sredstvih. Njih malenkostnim spletkam moramo mi protistaviti svoje velike eilje in delovati po velikih načrtih. V ta namen treba, da zanesemo sokolsko idejo v najširše mase in zmaga mora biti naša. Devin je bil, je in ostane naS. Zaključuj^ se je govornik zahvalil bratskemu društvu goriškemu s pozivom na skupno delovanje Goričanov in Tržačanov. ; Ob glasih godbe in burno pozdravljena korakala ' ' ' .1. - • * 1 -----1--- 4.„UnLn a o onih čudnih „gostih-, ki so hoteli rajati na ruševinah našega izleta ni bilo ne duha ne sluha. Odnesla jih je sveža sokolska sapa menda v temne kote nekojih gostiln. m • * Na lepo odičenem vrtu go*p. župana Plesa zbrala se je v pravem pomenu čestita slovenska družba iu brez cdmora jel se je vršiti program naše slavnosti. Tu je b+»itniifnv in tri namestnik«. Glavarstvo občine Sapjano dne 8. Oktobra 1895. Proti takemu preziranju postave uložili smo priziv in kmalo vdobili smo naslednjo rešitev: Br 1284 G. Martin Fidel — Šušak št. 12 Po ukazu c. k. Okr. glavarstva iz Volosko se Vam naznanja da je Vas (Jdok (Rekurs) po c. k. Kapitanatu gori vzot in mi imamo druge volilne liste otorit. Glavarstvo občine Jelšane Sapjanah dne 16/11 95 za glavar Miha Juriševič s. r. Kmalo potem bil je pribit sledeči: RAZGLAS Po občinski postavo od 10/7 1863 in ti pridruženi oronjoki volilni postavi se vodno naznanja da liste vseh opravičenih skoz katero se bode prihodnje občinsko namostničtvo opolnilo §. 17 volilne pootavo od danez do 4 tedne zamore aak v občinski pisarnici Sapljanah liste pregledati da se prepriča da ni nobeden k volitvi opravičen van izpuščen ali kteri ne opravičen v te liste upisan. Če kdo kaj tacega zapazi ima pravico v 8 dneh svojo pritožbo na prej prinest. Glavarstvo občine Jelšane Sapjano dne 28 Decembra 1895 P i p p s. r. Pregledali smo volilne liste in našli, da je med 661 vpisanimi volilči okolo 500 napak. Prijavili smo svojo reklamacijo na reklamacijsko komisijo. Od te prejeli smo sledečo rešitev: Br 118. Gospod Josip Hrabar Jelšane h. št. 29 in Družniki. Na Waš Utok (Rekurs) od 26. tek. m. prijel na 27 tek. m. piše Wam zdolaj podpisana volilna komisija, kakor zdolaj pravi. Wolilne liste je občinski Glavar dal v letu 1895 (pet) na c. k. Daukarijo v Podgrad za popravit, in dne 26. decembra 1885 (pet) nazaj prijel sovo da, popravne. Dne 29. decembra 1895 (}>et) je okozi občinskega slugo po §. 17 volilne postave od 10. Julija 1863 (tri) publicirano in na zid pribito bilo za vsakega posestnika skozi 4 (štiri) tedne volilne liste pregledat in u 8 (ooem) dni svojo pritožbo naprej prinesti. Wi in Waši družniki ste prišli dne 10. tek. m. v komunsko pisarno za volilne liste pregledat ali propio od imenovanih list. vzot. Prepis volilnih list je proti postavi. Od omenjenega §. 17 ste imeli pravico samo v 8 (osom) dneh čas pritožbo naprej dati, namesto 8 ooem dni ste uložili dne 27. tek m. Utok in to prekasno za gori vzot. W vašem Utoku so večkrat imena pokažena in to Jelšane h. št. 26 — Dolenje h. št. 33 in 40. Wečkrat Jo v Wašem Utoku pisano dva gospodarja na eni zemlji. Po §. 17. volilne postave imata dva gospodarja ene zemlje samo en glas, in sicer ta otarftl. Po usem tem je stvar prav zmešna, kakor da pride Martin Finel iz Sušaka hštv. 12 krekla-maciji, ker on ni tuležečah listah vido vzol Sapjane dne 29 Jenarja 1896 Pipp s. r. — Bartolich s. r. - Matias Simsich s. r. — Miha Juriševid s. r, — Frol s. r. Ha! ha! kako je to fino I Proti temu prijavili smo svoj priziv na c. k. okr. glavarstvo. Vdobili smo sledeče potrdilo: Uradno poterdujem do sem prijel reklamazio Za poprauvkl volilnich listi Jelšane dne 27[1 1896 Pipp s. r. Dolgo smo čakali na rešitev svojega priziva. Obrnili smo se tudi dvakrat na ministra predsed-sednika grofa Badenija. Konečno vdobili smo sledeči dopis: Št. 792 Gosp. Josip Hrabar h. b. 29 in drugi Tukaj. Čez Ukaz od c. k. Kapltanato od 17 t. m. st. 1447 dam Vam znat, vaš Utok ali Rekura proti Volilni Listi je gori zot in te Listi so za popravit čaa dana za c. k. Davkarijo u Podgrd. Glavarstvo občine Jelšane dne 20. Junija 1896 P i p p s. r. iz tega pac nikrtu ne more razvidnti, kaj je ukazalo c. k. okr. glavarstvo. Obrnili smo se s posebno predstavko na c k. okr. glavarstvo. Do zdaj nismo vdobili še nobenega odgovora. Med tem časom pribit je na občinski deski sledeči RAZGLAS Po občinski postavi od 10. Julija 1863 in kti pridruženi srenski volitni postavi se vodno naznanja, da liste vseh opravičenih akroz katiro se bode prohodnje občinsko namestniotvo opolnilo po §. 17 volitne postave od 1. Julija t. 1; do 4 tedni zamore vsak v občinski pisarnici v Šapjano pregledati, da se prepriča da ni nobeden kvolitvi opravičen van puščen alpa kteri ne opravičen v te Liste upisan. Če bi kdo kaj tacega zapazil ima ima od 21 Julija do 29. Julija 1896 občinoki komosiji u šapljanah u komunoki pisarnici opioanjom ali pa po okoljotavo zbooodo se oglasiti. Občinsko predstojniotvo Jelšane dne 29. Junija 1896. Pipp s. r. župan. (Zvršetek pride.) Politiike vesti. V TRSTU, dne 13. july» 1898. Imuniteta poslancev. Ko smo doznali o izjavi najvišega in kasacijskega sodišča, da poslanec, pozvan v to od sodišča, je dolžan povedati, od kod in od ko ga je dobil informacije za svoje govore v parlamentu, mislili smo si takoj, da tu nujno treba remedure potom zakonodaje, ako nočemo, da postane imuniteta poslancev iluzorična in njega delovanje omejeno, skoro da onemogočeno. To svoje menenje smo hoteli tudi utemeljiti. No, sedaj nam ne treba tega, ker so se že v deželnem zboru kranjskem gosp. poslanci dr. Majaron in tovariši spomnili te stvari in so stavili vse hvalevredni predlog, da naj sklene deželni zbor: „Visoka c. kr. deželna vlada se pozivlje, da prej ko mogoče predloži državnemu zboru načrt zakona, s katerim se dopolni § 151. kaz. pr. reda tako, da se mu doda sledeči odstavek: 4) člani državnega zbora in deželnih zborov glede izjav, storjenih v svojem poklicu. V Ljubljani, dne 10. julija 1896. Gosp. poslanec je res korenito podprl in utemeljil ta predlog in slepec bi moral biti oni, ki ne vidi takoj, da morata priti v nevarnost imuniteta poslancev, in svoboda v parlamentarnem delovanju, ako se ne popolni kazenski zakon. Dr. Majaron je izjavil povsem opravičeno, „da je mnenje najvišjega sodišča iznenadilo jednega ali druzega pravnika, gotovo pa vse poslance. Če mora poslanec pred kazenskim sodiščem zaslišati se dati o vsebini svojega govora ali svoje parlamentarne izjave, ki je deliktičnega značaja, potem je nevarnost, da se mej zaslišanjem lahko prestopi okvir govora in da se poslanec napoti izustiti trditev, ki se pač tiče predmeta, ki pa da povod, da se kazensko postopanje najedenkrat proti njemu samemu obrne. Poslancu se torej vzlic zakonito zajamčeni imuniteti pride na tak način do živega 1 Če nadalje mora poslanec pred kazenskim sodnikom povedati, od koga ima informacije, potem sploh ne dobi informacij o kočljivih stvareh, ker se bo vsak hotel izogniti raznim persekucijam. S tem pa je poslancn, ki ni vsegavedoč, omejeno zaupljivo občevanje z volilci in drugimi krogi, s tem pa vestno zvrševanje poslanskega mandata. Zlasti so lahko kričeče posledice iz mnenja najvišjega sodišča, da je moči celo mej zasedanjem poslanca disciplinirati, ako ne priča o vsebini ali informaciji svojih govorov. To vse izpodkopuje svobodo poslancev in parlamenta. Hvalo je konečno vedeti najvišjemu sodišču, da je opozorilo na možnost takšne interpretacije, katera bode odslej gotovo navodilo sodiščem in državnim pravdništvom. Posledice se dajo radikalno preprečiti, če se poslanci prištejejo k tistim osebam, ka- j katerih se po našem kazenskopravdnem redu pod ničnostjo ne sme zaslišati kakor priče. Na to meri tudi nujni predlog, za kateri naj bi takoj glasovala vsa zbornica in s tem izrazila, daje pri vsaki priliki pripravljena čuvati politično svobodo*. Po obširnem utemeljevanju v tem Bmislu oglasil se je v imenu veleposestnikov g. dr. Schaf-fer in ob kratkem poudarjal potrebo tacega predloga, obžalujč ob jednem zlorabo imunitete v zadnjem času. O glasovanju so ustali v s i poslanci za predlog. Ruski car obišče Pariz? Glasilo orleani-stiške stranke, pariški .Soleil", ki je obično jako j dobro obveščen o ruskih odnošajili, priobčuje, da ruski car okolu 20. ali 25. septembra obišče Pariz. — Ta vest daje že sedaj mnogo misliti politikom, ki niso prijatelji rusko-francoski zvezi, kajti nikakor jim ne grč v glavo, kakd bi mogel ruski samovladar okiskati stolnico francoske — republike. Različne vesti« Mestni av6t tržaški. Minolo soboto zvečer imel je naš mestni sv6t, kakor že objavljeno, svojo XVII. letošnjo javno sejo. Predsedoval je župan dr. P i 11 e r i, vlado je zastopal namestništvu dodeljeni okrajni glavar vitez 8 c h w a r z, prisotnih bilo je 33 svetovalcev. Po raznih priobčenjih nebistvene važnosti stavil je svetovalec Burgstaller utemeljeni predlog, glasom katerega naj se naprosi župan dr. Pitteri, da se na Dunaju potegne za tržaško železniško vprašanje. To more storiti župan tem laglje, ker v kratkem odpotuje načelu posebne deputacije na Dunaj, da naprosi vlado povoljnega rešenja nekaterih predmetov, tičočih se tržaških interesov. Svetovalec D o 11 e n z je predložil, naj bi občina dala popraviti strmo cesto v Trstenik, toda ta predlog je propadel. . Zbor je potem pričel razpravljati o predlogu odseka za javne stavbe o prošnji kranjske idustri-jalne družbe gled6 uredbe cesta in zemljišč v škedenjskem okraju. Omeujena družba uložila je namreč na mestno delegacijo prušnjo, naj bi ista odstopila industrijalni družbi nekatera zemljišča, odnosno zamenjala kojo parcelo, da bi se na ta način uravnal svet, na katerem se bodo gradili veliki plavži in livarna v Škednju. — Poročilo mestnega stavbarskega urada izjavilo se je v obče povoljno o tej prošnji, toda stavilo je različnih pogojev glede posamičnih toček, kakor n. pr. v prvi vrsti zaradi podaljšanja ceste od sv. Andreja pa do zemljišča industrijalne družbe kranjske. O tem predmetu vnela se je zel6 dolga meritorična razprava. Govorili so po večkrat svetovalci Combi, d' Angeli, Morpnrgo, Cambon, Venezian, Consolo, M. Luzzatto, Gairinger, N a b e r g o j, Burgstaller in pa poročevalec ter predstojnik mestnega stavbenega urada kakor tehniški referent. Zbor je slednjič vsprejel predloge, toda bistvenimi izpremembami. Ob 9. uri in V* je župan zaključil sejo. Nedeljaki počitek in pa ponedaljtki časopisi V Trstu. Ni ga mesta v vsej Avstriji, kjer bi bili o ponedeljkih izhajali časopisi že na vse rano zjutraj, kakor je izhajal doslej v Trstu židovsko-„libei alni' „II Piccolo" in pa milijonarski njegov „konservativni* tekmec „II MattinoV Kako je bilo to mogoče v očigled obstoječim zakonom o nedeljskem počitku ? To je bila uganjka, koje ni mogel z lepa rešiti niti bistroumni gosp. c. kr. viši obrtni nadzornik Oskar P o 11 e y. Navzlic vsem poizvedovanjem ni bilo možno dokazati tem podjetnikom, da so v protislovju z obstoječimi zakoui. Slednjič moral bi bil človek naravnost misliti, da znajo ti ljudje — .coprati", kajti delavci in črkostavci izjavili so bili soglasno in opetovano — seveda neresnično in v interesu svojega zaslužka, — da imqo nedeljskega počitka. Neumornemu gosp. obrtnemu nadzorniku pa se je slednjič posrečilo iokazati, da ti časnikarski špekulantje pošiljajo jedne iniste črkostavce po noči iz jedne tiskarne v drugo. S tem je bila rešena uganjka. Sevč je gosp. nadzornik ukrenil takoj potrebne korake, da se odpravi ta nedostatek in od včeraj-injega dneva naprej bodeta cba tržaška tekmeca izbrala ob ponedeljkih še-le po 11. uri predp., ker pričnč delo v tiskarni še - le ob 6. uri zjutraj. — Seveda pa nihče ne more kratiti dotičnim urednikom veselja, da pričnč pisariti že takoj po polunoči, kajti, ako tega ne bi storili, mogel bi iziti poue-deljski list še - le pod večer, ali pa bi ga sploh ne bi bilo. Volilci v V. kuriji. Mestni magistrat triaški objavlja: V smislu novih zakonov gledć volitev državnozborskih poslancev (koji zakoni niso še objavljeni), bodo imeli odslej volilno pravo vsi avstrijski državljani moškega spola, ki so prekoračili svoje 24. leto in ki niso izključeni od volilnega prava v smislu določeb zakona ter bivtgo v tržaški občini najmanje šest mesecev. Da bode mogoče pričeti s sestavljanjem volilnih listin za ta volilni razred, poživljajo se vsi oni, ki niso bili vpisani že v poslednjih občinskih volilnih listinah leta 1893., in ki niso še bili všteti o ljudskem štetju dne 31. decembra 1890., ker takrat niso bivali v Trstu, da se prijavijo od 29. do vključuo 30. t. m. mestnemu statistiškemu-ana-grafskemu uradu, dokazivši na podlagi dokumentov svoje volilno pravo. Za Ciril-Metodov dar so darovale ženski pod-družnioi: Neimenovana 4 krone, ga. Haipelj 1 K., ga. Kosarine Remec 2 K. in ga. Pretner 1 K. C. kr. viša obrtna Šola v Trstu. Minolo soboto bili so na tem zavodu izpiti zrelosti. Izpitni komisiji je predsedoval nadzornik profesor vitez Doderer. Prisotni bili .ap; .ces. namestnik vitez Binaldini, župan dr. Pitteri, razni inženirji in delegati trgovinske zbornice tržaške. — Na izpite se je prijavilo 17 gojencev. Izmed teh jih je napravilo izpit zrelosti iz mehanike 7; iz stavbarstva 1 z odliko (Tiburcij Alačevič), 9 pa je bilo proglašenih zrelimi. Kako davkarski urad v Motovunu postopa z davkoplačevalci, naj dokazuje ta-le slučaj : Ze lansko leto smo zahtevali slovenske, oziroma hrvatske tiskovine ter zavračali nemško-ita-lijanske „mancetelne*. Obrnili smo se tudi že dvakrat z mnogobrojnimi podpisi na predsedništvo finančnega ravnateljstva, da preskrbi za davčni urad v Motovunu slovenske, oziroma hrvatske tiskovine. Te naše zahteve so ostale neizpolnjene še do danes vkljub izjavi od strani finančnega ravnateljstva z dne 16. svečana 1896 št. 268/pr., objavljeni v „Edinosti«, kjer izjavlja, da čaka glede slovenskih tiskovin na željo strank. Davkarski urad v Motovunu vč, da ne sprejmemo nemško-italijanskih i »raancetelnov*, ker smo jih že dvakrat zavrnili, vendar jih je dne 7. julija zopet poslal, ter hotel uročiti davkoplačevalcem z grožnjo, da ima dekret od okrajnega glavarstva (katerega pa dotičnik na zahtevo strank ni hotel pokazati), v katerem je dan nalog, da dotične „aancetelne', katere bi stranke ne hotele sprejeti, izroči sodnijskemu delegatu. Pretil nam je, da bode po preteku nekaj dni sledila rubežen. Finančno ravnateljstvo, katero je izdalo zgoraj omenjeno izjavo, pozivamo, naj nam tudi še objavi, kako dolgo še bode pustilo nas davkoplačevalce tako prezirati. Davkoplačevalci. Slavnostni program dvajsetletnega obstanka „prostovoljnega gasilnega društva" v Novem mestu in k zborovanju zaveze kranjskih gas. društev dnč 15. in 16. avgusta 1896.: Na predvečer ob >$9 uri: mirozov. Soboto, 15. avgusta: Zjutraj ob 5. uri : budnica. Dop. ob ^10. uri: sprejem došlih društev in gostov na kolodvoru. Dop. ob yall. uri: sv. maša v samostanski cerkvi. Dop. ob 11. uri: sprevod po mestu in pozdrav gasilnih društev pred mestno hišo po g. niestuem županu. Dop. ob >/»12. uri: javna vaja novomeškega gasilnega društva na glavnem trgu. Pop. ob 1. uri: skupni banket na Tučkovem vrtu. Pop. ob 4. uri: zbirališče na glavnem trgu z vlakom ta dan odhajajočih gasilcev in gostov. Od i/«6. ure: ogled novomeške okolice. Zvečer ob 8. uri: koncert na Tučkovem vrtu. Nedeljo, dne 16. avgusta: Zjutraj ob 5. uri: budnica. Dop. ob 10. uri: zborovanje delegatov v mestni dvorani. Pop. ob 1. uri: skupni obed. Pop. ob 4. uri: spremljevanje odhajajočih delegatov in gostov na kolodvor. Slavnostni odbor. Podporno rokodelsko društvo v Lokavcu pri Ajdovičini bode imelo dne 19. t. m. svoj občni zbor in svoje polletne račune. Vabijo se vsi udje na to zborovanje. Odbor. Poitni In brzojavni urad na Krškem, Dolenjsko, bode opravljal do 15. avgusta t. 1. popolno podnevno službo. Kufna boloznl v tržaški občini. Od dne 4. do 11. t. m. bilo je prijavljenih 38 slučajev 6špic, 3 si. škrlatice, 21 si. dfcvice, 1 al. legžn ja. - Umrle so za ošpicami 3 osebe in za d&vico 1. Samomor. 561etna zasebnica Alojzija vdova Patoni, služujoča pri gospej Amaliji vdovi Payer, v hiši št. 51 ulici Chiozza (letovišče Franelich) vrgla se je predvčerajšnjem v vodnjak, nahajajoči se na dvorišču omenjenega posestva in se utopila. Vzrok temu samomoru iskati je v neslogi, v koji je živela pokojnica s svojim zetom, t. j. z možem svoje v Rimu poročene hčere. Kruta osoda pa je hotela, da je jedno ura zatem, ko si je bila Patoni vzela življenje, došlo iz Rima pismo na nje naslov, javljajoče, da je umrl nje zet in da uaj odpotuje v Rim, kjer bode mogla mirno živeti poleg svoje hčere - vdove. Britko naključje usode ! Neireča. 241etni zidar Anton Ferluga, stanujoči na obredju Grumula hšt. 3, delal je minoli petek na plošči, viseči na dvorišču hiše št. 2 ulice Cor-daiuoli, kakih 10 metrov visoko. Nesreča je hotela, da se je odtrgala jedna onih vrvi, na kojih je visela plošča in siromak je telebnil s ploščo vred v apnenico, nahajajočo se na dvorišču. Tovariši ponesrečenega so hiteli po zdravnika na zdravniško postajo. Le-ta je konstatoval, da se ponesrečeui zidar sicer ni pobil prav nič, pač pa si je vsled pada pretresel možgane. Prenesli so ga v bolnišnico. Sodnijsko. Tukajšnje sodišče obsodilo je minoli petek 261etnega slikarja Ivana Germicha (Grmič) zaradi javnega nasilstva, (nevarnega pre-tenja) na tri mesece ječe. Grmič se je dne 22. fe-bruvarja z nožem v roki pretil bivši svoji ljubici, ki ga je bila ostavila, preselivša se v neko zloglasno hišo. 321etni težak Josip Skonja iz Sežanskega okraja je dobil zaradi goljufije pet mesecev ječe. Skonja, dasi oženjen in oče dveh otrok, ljubimko-val je s hišino Ivanko P., koji je obljubil, da jo poroči. Izvabil ji je 30 gld. v gotovem denarju, da .nakupi pohištva za skupno zakonsko stanovanje*. Seveda je denar zapravil, toda veselil se je samo dotlej, dokler ogoljufano dekle ni izvedelo resnice ter ga ovadilo. Skočil raz zvonik stolne cerkve na Dunaju. Minoli petek si je 32letni Egidij Leis. sin pre- možnega čevliaria n* i>„uc»/u, poskrbel vstopni listič, da obiske zvonik stolne cerkve sv. Štefana. Dospevsi na hodnik na vrhu, vrgel se je raz zvonik v vrtoglavo globočino. Telebnil je na streho jednih obstranskih kapelic. Razbil si je črepinjo ter ostal se v<* na mah mrtev. — Pravijo, da sta mladeniča gnala v smrt neka neozdravljiva bolezen in pa nesloga v lastni obitelji. Račun iz milenijske razstava. Svoječasno smo že opomnili, kako brezobrazno gulijo v restavracijah madjarske milenijske razstave kože onim nesrečnikom, ki so kaj užiliej v jedni ali drugi teh špekulacijskih — špelunk. Te dni je objavil list „Deutsche* Volksblatt* tak zasoljen „milenijski" račun. Evo ga : Gost: „Natakar, plačati. Imel sem jedno^pe-čeno rebrce s krompirjem11. Natakar: 3 gld. 50 nč. Gost.- „Dva kozarca piva*. Nat.: 7 gld. 80 nč. Gost: „Komadič kruha". Nat. 9 gld. 60 nč. Gost: .Jedno bodkalo za zobe trebiti". Nat. — Je naravnost deset gld. Koledar. Danes (14.): Bonaventura, škof. — Jutri (15.): Henrik, cesar, Vladimir, kralj. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri. 28 min., zatoni ob 7. uri 41 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 26.5 stop., ob 2 pop. 28 stop. C' Loterijske ltevl|ko, izžrebane dnč 11. t. m.: Dunaj 78, 40, 53, 74, 72. Gradec 8, 18, 19, 17, 88. Resnica o smrti gospoda Valdemarja. Spisal E. A. Poe; iz čeŠCine prevel I. P. (Dalje.) Pet minut pred jednajsto spoznal sem gotova znamenja mezmentičnega upliva. Stekleni njegov pogled zamenil se je bil izrazom, kateri se vidi samo v slučajih bdenja v spanju in glede katerega je čisto nemogoče, da bi se motili. Vsled nekoliko hitrih povprečnih potez gibale so se trepalnice, in vsled nekoliko nadaljnih, zaprle so se. Nikakor nisem bil s tem zadovoljen, toda vendar sem nadaljeval svojo manipulacijo čilo in z največjo energijo, dokler nisem dosegel, da so noge spalčeve, v pripravni legi ležeče, skoro popolnoma otrpnete. Ležale so čisto ravno, roke skoro istotako, ležeče na postelji v primerni oddaljenosti od beder. Glava bila je malo vzdignjena. Ko sem završil, bila je polnoč; naprosil sem prisotne gospode, naj preiščejo stanje g. Valdemarja. Po nekoliko poskusih priznali so, da je v neobičajnem stanju popolne mezmeritične otrpnelosti. Dr. D. odločil se je, da ostane vso noč pri bolniku, med tem, ko je dr. F. odšel, obljubivši, da se vrne za jutranje zore. Gospod L—1 in strežnika so ostali. Pustili smo gospoda Valdemarja čisto brez motenja do treh zjutraj; pristopil sem tedaj k njemu ter naš'l ga v čisto istem stanju ko onda, ko je odhajal dr. F. Ležal je v isti legi; žile ni bilo čuti ni znati; dihanje bilo je lahko, zel6 majhno — poznalo se je samo, če si postavil pred ustnice zrcalo: oči bile so naravno zaprte, a roke in noge otrpnele ter hladne kot mramor. Ves utis pa nikakor ni bil utis mrliča. Pristopi vsi bliže k gospodu Valdemarju pri-pognil sem se, boteč provzročiti, da njegova desna rama sled: moji, katero sem polahkoma gibal gori in doli nad njim. V takih poskusih s tem bolnikom nisem do s^daj imel nikdar popolnega vspeha in tudi sedaj imel sem v resnici malo nade do vspeha, toda — čudil sem se — njegova roka sledila je radovoljno, če tu i slabo, smeri, ki sem jo nazna-njeval se svojo. Odločil sem se. da poskusim žnjim spregovoriti nekoliko besed. „Gospod Valdemar", povprašal sem, „spite"? Ni mi odgovoril ničesar, toda zapazil sem bil, da se obličje okolo ustnic trese, kar me je napotilo, da sem ponovil vpraSanje, Pri tretjem ponavljanju streslo se je na lahko vse njegovo telo: trepalnice so se odprle, pokazala se je bela črta očesne beline; ustnice gibale so se počasi in spregovoril je komaj slišnim šepetom : „Da; sedaj spim. Ne budite me! — Pustite me, da umrjem tako!* Potipal sem noge — bile so odrevenele. Desna roka sledila je ko poprej smeri moje roke. Povpraševal sem bdeČega spalca vnovič: „Čutite-li še vedno bolečine v prsih, gospod Valdemar ?• Sedaj sledil je odgovoril, še tišji ko prej: „Nikakih bolečin. — Umiram.*4 Mislil sem si, da sedaj ne bi bilo ugodno, ako bi ga motil; ničesar nismo govorili niti započeli do prihoda dr. F—a, kateri je prišel malo pred izhodom solnca ter se zelo Čudil, daje našel bolnika še živega. Potipal je žilo, postavil zrcalo pred usta, ter me naprosil, da bi zopet nagovoril spečega. Storil seiu tako, rekoč: „Gospod Valdemar, spite še vedno ?■ Kakor poprej, minolo je i sedaj nekaj minut pred odgovorom; v tem času zdelo se je, kakor da zbira umirajoči mož vso svojo energijo k odgovoru. Po četrtem ponavljanju vprašanja rekel je slabo, komaj razumljivo : ,Da neumorno spim — umiram.w (Pride še.) Najtiovejie vesti* Dunaj 13. Nj. Vel. cesar podelil je predsedniku pomorske oblasti v Trstu, Ernestu Becherju, komturni križec Fran Josipovega reda. Cetinja 12. Včeraj opoludne je bil pri avstro-ogerskem ministerskem rezidentu vitezu Kusczin-skemu slavnosten obed, katerega se je vdeležil tudi knez Nikola. — Popoludne je Kusczinski odpotoval na Dunaj. Rim 3 2. Papež vsprejel je danes avstro-oger-skega odposlanika pri Vatikanu, grofa Revertero, v avdijencijo. Grof Revertera odpotuje na kratek dopust. Rim 18. Ministerska kriza bode trajala bržkone 8s nekaj dnij, ker doslej ni bilo možno sporazumeti se z generalom Pellouajem, kak6 neg se pokrijejo povišane potrebščine za vojsko. Madrid 12. Glasom službenega poročila iz Kube so bili uporniki te dni tepeni v dveh praskah. Izgubili so 20 mož. Nekoliko upornikov udalo se je oblastim s konji in orožjem vred. London 13. „Times javlja iz Kaneje: Vsi j krščanski poslanci, izvzemši tri, dospeli so semkaj, j Turški poslanci so pripravljeni vstopiti v narodni j zastop. i Trgovintihe bvsojnvke in veati j iiuiliaDoita. Pionio* /.a e«nn 6.80 —6.81 Hšonir« *a t spomlad I89fi 6.63 do 6.65 —.—1' Ove« za jesen 8.18—6.19 R* 7» jesen 6.27 6.29 Koruza za juli-argust 3.80—3.82 maj juni 1897 4.02-4.02 nova f. 3.90—4.95. Pftnmok. hovu «»d 7>» kii. i. 6-66 -6'70ud 79 l»ijo 6.6n—6.75.. 80 kil. f. 6.70—6.80 od 81. kil. f. 6*76 I -6-95, od Hii kil. for. 6.70—6.80. .letinen --- \ |>ru*n 6 10—6 40. Pšenica: Ponudbe srednje, povpraševanje omejeno. Pro-; daja 8000 rat. stot. Vreme: lepo. Praga. Nerafinirani sladkor for. 13.12, oktober-december 18.02. Malo bolje. : Pruga. Cbutrit'ugal novi, poatavljuo v Trut a } rnrino Trert odpo5ilj»tnv precej f, 3575—.36 CuiioiiSH* j 37.60—38, (Vvorni 3775--. V glavah (nosili) 40.-46.25 Havre. KfiVrt ^anton uouiTir;v Sumu« ^.ncl ivurajro /.» soptombor 57.50 za december 51.50. za marc 66.25 mirno._ Dežurni i umu v papirju p y, t arebiu AratrijnHr, t^ufa v zlatu „ „ v kronah prodvf^ruj 101.86 101-95 12B50 101.10 Kreditu« »kuij*....... 855 25 London lOiUt. . . .... 119.8«» Napolooui ... ..... 9.51 20 mark ...... 11.73 ion it,al j ti- .44 45 dauoa 101.85 101 95 123 50 101.20 »60 25 119.85 9.52 11.73 44-45 Trine aan« (Cene te razumejo na debelo In • oarlno vred.) Domaći pridelki. Fižol: Koks...........100 Mandoloni........ svetlorudeči....... temnorudeči....... kanarček ........ bohinjski ........ beli veliki • SJ38 • K3 • S) • , mali........ zeleni, dolgi....... n okrogli....... mešani hrvatski ..... n Štajerski..... Maslo fino štajersko ...... Ječmen št. 10......... » »......... „ 8......... Cena K. od for. 9.50 Bepa „ .... Krompir, štajerski . . Prpso kranjsko .... Leča, kranjsku .... Spoh ogoraki ..... Kast ..... Sava Mocca..... Cejrlon Plmit. fina . Perl . . . Java Malang . . Portorioco . . . Guatemala . . . San Domingo . . Malabar IMunt . . „ uative, . Lnguayra 1'lant . „ native . SAiitos »ajtlniji . „ srednje fini „ srednji . . ordinur . . I) 9,— 9.25 ■ 9.26 9.50 n 9.- 9.25 n 8'>5 850 n D 7i25 7^50 n 7.50 7.60 M 65. - 70 — ti 8.75 9.- 9.75 12. „ 11.50 11.75 100 n K. —.— « » 9.25 91.50 n n 64!- 5S!— ti 49,- 50.— Rio oprani ....... n najfiniji....... s srednji ....... Sladkor Centrifugal I. vrste . . Concass6....... v glavah....... razkosani ...... fill italijanski fini...... n srednji..... Japan fini AAA...... , srednji...... Rnugoon extra....... I........ I I........ Petrolej ruski v sodih..... v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko najfineji .... „ srmlnjefino . . . bombažno, araerik..... dalmatinsko....... Limoni Musiuski ...... Pomaranče „ ...... Mandeljni Dalmatinski \ . Bari . . i Pinjoli ........... Roftičl Dalmatinski .... „ Pulješki........ Q::iOkve PuljeSke ...... „ Grške v vencih, 3 .Itanlae ........ Vamperll ......... OlV.ne ........... Polenovke srednje velikosti . . „ velike ...... a male . ...... Slanikl v velikih sodih .... zaboj 100 K. Žveplo 136.— 137.- 132.- 184.— 35.— 35.50 37.— 37.25 38.25 38.50 38.50 38.75 19.75 20.— 18.75 19.— 16.— 15.— _._ 11.50 ___ 10- 18!- — .— D.- fts»- «0!— 54.- 5H._ 28.— 29.— 31.- 31 50 3.50 4.50 6— 7.— 59.- 6l!- 87.— 89.- 10.50 1075 12.25 12!50 37.- 41 - 24.— 25,— 29.- 31.- 42.— 43— 43!- 44*. - 6.75 7*.— do for, 976 '„H —— ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. a) Dršaivn« tol«uiioflk (Postaja pri sv. Andrejn Od dni 1. junija 1896, . ODHOD: • 6.80 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.36 „ v Herpelje, Rovinj, P ulj. 4 40 popol. ▼ Herpelje, Divačo in Pulj. 7.80 „ v Herpelje. (in od Herpelj brzovlak v Pulj, Divačo, na Donu, t Belj ak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.85 zjutraj v Herpelje. 2.20 popo!. v Divačo. 4.20 n v Boršt. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 . ™ Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpolj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 n brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.v9 popol. iz Boršta. 9.36 .popol. iz Divače. b) Juina iel«niloA (Postaja južno žcleinice.) Od dni 1. junija 1896. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrefino, Benetke, Riin. 9,— a omnibns v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza b Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ orzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Rek«—Gorico in Korminom. 8.45 „ inešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Mfirzzuschlaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Boljnka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milan«, Vidma, Nabrežino. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Roko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino; - 8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2 — popoludne v Kormin. 4 25 „ v Nabrežino. DOHOD. Ixf 07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine. 165. -172.« 182.-14«.- 166.-173 -184.-148,— 163.— 164.— 144 — 145.- I 156-— 157*— 135,— 136.— 183.— 184.— 124.- 125.— 116— 118.- Dva dobro izurjena mizarska delavca za izdelovanje pohištva, dobista trujriO delo in dober zaslužek. Kje? Pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. Kdor bi hotel vsprejeti delo, uaj se oglasi urno. Gostilna na Bledu (Gorenj iko) z novo opravljenimi sobami, dobrimi jedili, izvrstnim vinom dolenjskim in istrskim, Koslerjevim marčnim pivom, priporoča Jakob Pelernelj posestnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.