Sloren ski SLOVEN £ SLOVENE NEWSPAPER IN AUSTRALIA VOL. VIII. AVGUST, 1963 No. 8 MESSENGER Melbourne - Sydney - Brisbane - Adelaide - Perth - Hobart - Canberra Registered at the G.P.O. Melbourne for transmission by post as a monthly. Letna naročnina 20/-, polletna 12/-, posamezni izvod 2/-. SKOPLJE v RUŠEVINAH V petek, 26. julija, je Strahotni potres v enem samem sunku popolnoma zrušil prestolnico Makedonije, Skoplje. Posledice potresa so bile tem strahot-nejše, ker je prebivalce našel v spanju. Poročila o žrtvah potresa so strahotna in se z vsakim dnem večajo. Delovne brigade kopljejo in rešujejo zakopane žrtve potresa. Po ugotovitvah, iznešenih po radio Beograd z dne 28. julija, je bilo u-gotovljenih 1500 smrtnih žrtev in preko 2000 ranjenih, med njimi polovica težko ranjenih. Rešeni, odkopani, Skop-ljani so bili prepričani, da je Skoplje razdejala A-bomba. Prizor v strahotni noči. V pijamah in v odeje oviti so bežali prebivalci Skop-Ija. Proč od hiš, na ravnico, kjer ni rušenja . . . POMOČ SKOPLJU IN PREBIVAVCEM Rano zjutraj po strahotni nesreči je prišla prva pomoč za prebivavce Skoplja iz strani ZDA. Pomoč je bila v vojaški bolnici, ki lahko sprejme 120 ranjencev, z 200 zdravniki in strežnim osebjem ter 30 prevoznimi vozovi. Sovjetska zveza je poslala zdravila in hrano v vrednosti £25.000. Hruščov in predsednik prezidi j a SSSR, Brežnjev, sta sporočila maršalu Titu, da bo Sovjetska zveza poslala gradbeni material, s katerim bo obnovljeno Skoplje. Doslej je SR Makedonija prejela različne pomoči ponesrečencem v Skoplju od naslednjih držav: V. Britanije, Francije, Madžarske, češkoslovaške, Bolgarije, Vzhodne Nemčije, Zapadne Nemčije. Z vsakim dnem prihajajo nove pomoči še iz drugih držav. Papež Pavel je poslal svoje denarno darilo prebivavcem Skoplja, vključno s svojim globokim sožaljem. UO SDM JE IMEL SVOJO PRIMOPREDAJNO SEJO Oba odbora SDM sta imela dne 4. julija sejo v Slovenskem domu. Stari odborniki so predali svoje funkcije, novi pa so prevzeli naslednja mesta: Virgilij GOMIZELJ (predsednik), Ivan URBAS (podpredsednik), Leopold JAUK (tajnik), Marjan GOETZL (blagajnik) in Bogomir JESENKO (gospodar). Po pravilniku o UO SDM (točka 10) so te funkcije nujne za sestavo odbora. Po sklepu in odobritvi skupščine pa lahko petčlanski odbor kooptira (sprejme) nove člane u Upravni odbor. V NO SDM pa so bili izvoljeni gospodje: Marjan PERŠIČ, Martin ADAMIČ in Karel KODRIČ. Novemu odboru želimo veliko uspeha, čimveč tolerance in delovnih uspehov v ohranjevanju tradicij slovenske dejavnosti med nami! Beležka po skupščini SDM Prav preprosto je prijeti za pero z namenom, da boš nekaj spisal, če pa. postaneš, razmisliš, da bo tisti "nekaj" beležka iz Skupščine SDM, se ti misli nekako zataknejo. Kaj boš pisal! želiš, da bi lahko pisal o napredku, o razumevanju, o spontanosti slovenstva, pa ti vest brani, ker veš, da. je prikrivati resnico prav tako pogrešno kot škoditi slovenstvu. Vendar lahko nekaj poveš. Poveš lahko starim slovenskim naseljencem v Avstraliji, da nekoč ni bilo tako. Prikličeš jim lahko v spomin letnico, ko je bilo društvo ustanovljeno; ko je med Slovenci veljalo reklo: "Si Slovenec". Več o sebi te ni nihče povpraševal, ker je vedel, da si pro-tikomunist že po svoji naravi. To je vsakomur zadostvovalo, ker je bila želja za ustanovitev društva spontana, ker Slovenci še nismo bili deljeni po starih strankarskih principih. Ljudje in časi se spreminjajo! In ni izključeno, da je bila poznejša cepitev v skupine nekakšna logika časa, negativna doba, ki je rodila reakcijo, ki je počasi dozorevala in dozorela za predzadnjo skupščino SDM. Navkljub strastnemu upiranju nekaterih, je ideja o vseslovenstvu zopet triumfirala.. Skupščina je podprla listo opozicije. Listo, ki je takratni odbor ni bil voljan sprejeti zaradi sebičnosti, čeprav proti veljavnim pravilom društva. V odbor so bili izvoljeni ljudje, ki niso imeli zvenečih imen, prenekateri niti dovolj izkustev, imeli pa so dobro voljo in dobro idejo: nadaljevati v smeri, ki si so jo zadali in ki jim jo je Skupščina podprla. — Ne na levo, ne na desno. Slovencem nam je potrebna toleranca! Tako so se spoprijeli z delom. Ob podajanju računa na letošnji Skupščini SDM pa smo Slovenci beležili nekaj novosti: SLOVENSKI VESTNIK tiskan (ki nam je lahko že kot novorojenček v velik ponos) knjižnica v Domu in vplačanih £800 za Dom v poslovnem letu. Socialni referent je poročal o rekordni vsoti, ki je bila podarjena za socialno pomoč rojakom, članstvo je poraslo. Kaj pa naj povemo o tokratni Skupščini SDM sami? Tudi letos so se duhovi kresali: pozicija in letos šibkejša opozicija. Obisk Skupščine ni bil zavidljiv, morda zaradi dneva in ure. Ob glasovanju pa je zopet z ogromno večino triumfirala ideja, ki pozablja na stare razprtije, ki je voljna sprejeti vsakogar, če le želi slovenstvu napredek in je demokratično opredeljen. ►I»!«; FOR ALL ADVERTISING IN SLOVENSKI VESTNIK. Mr. V. GOMIZELJ, 37 Bowes Ave., Essendon, Vic. Tel. 379-6511 Published by: Slovenian Association Melbourne Printers: Bussau & Co., 6 Elizabeth Street, Nth. Richmond, Vic. ZOBJE ROMUNOV V. S. VESTNIKÜ smo že večkrat namigovali, da je nastopila doba, ko so vezi mogočnih taborov nekoliko razrvane. Prvi razkolnik je bil brez dvoma prav Tito, ki je pokazal zobe Stalinu, njemu pa so sledili drugi, vse do generala de GauIIa in Mao Ce Tunga. Napovedali smo tudi spričo Hruščevega iskanja zaveznikov ter razkola med Pekingom, da se bodo še pred leti tako trdne vezi med Moskvo in vazalnimi vladami V. Evrope občutno zrahljale. No, prvi vazal je pokazal zobe, čeprav ne v vsej svoji ostrini, vendar gospodarju je želel dokazati, da ima tudi sam nekaj pravic, da sme nekaj reči. Romunija: Poglejmo nazaj v nedavno zgodovino te dežele: V njej smo videli kralja Karla, Madame Lupescu, družbo, katera je bila povdar-jena s svojimi kurtuozi in kurtizanami. To je bila predvojna Bukarešta, vzvišena, šarmantna, povita v svilo in do kraja skorumpirana. Romunija danes: 20 miljonov prebivalcev, druga največja vazalna država v Vzhodni Evropi, takoj za Poljsko, bogata v naravnem bogatstvu, siromašna, nemočna, izkoriščana. Comecon, vshodnoevropska varianta gospodarske združitve Vzhodne Evrope, obstoja za Romune več ali manj le na papirju. Svoj izvoz je osredotočila do vskrajnjih meja na Zapad, v zadnjem času pa tudi v Rdečo Kitajsko. Vodstvo Romunije je uvidelo, da je Hruščov danes v težavah, in to so izkoristili: V Bukarešti, in edino v Bukarešti, so se drznili ponatisniti nič drugega kot Pekingško kritiko Moskve — in to ne zaradi tega, ker žele dezertirati ... Ne žele dezertirati v Peking, marveč zgolj dokazati, da so drzni. Romunski komunistični boss, Gheorgui-Dej, je nekako naklonjen "titoizmu", in to ne od danes, čeprav je iste nemočne ideje nosil v sebi še predilo je bil Tito preklet od Stalina in predno je Peking izrekel anatemo nad Titom. Seveda to morda še ne pomeni, da je taisti Gheorgui-Dej pripravljen svojo igro speljati naprej z ozirom na trenje med Moskvo in Pekingom na eni strani, in Moskvo in Zapadom na drugi strani. Mislil je morda tako, če so si Francozi dovolili ugrizniti Kennedy-j a, čemu bi si Romuni ne mogli dovoliti istega s Hruščovim. Romunija je bila v preteklosti mnoga leta nekakšen kulturni satelit Francije. V šolah so se učili francoščine. Vselej so kulturno in vsestransko gravitirali na zapad, čeprav so geografsko "otok" na Vzhodu. Razdeljeni od Hitlerja in Stalina predno so bili vključeni v dogodke II. svet. vojne na strani Hitlerja. V vojni na strani Hitlerja se je pognalo preko milj on romunskih prostovoljcev na Vzhodno fronto, kjer so se borili proti Rdeči armadi. In borili so se dobro, bolje od Italijanov, ki spričo oddaljenosti Rusije, niso vedeli, zakaj se bore. Ko je sovjetska Rdeča armada "osvobodila" Romunijo, sam Stalin ni vedel, kakšno taktiko bi povzel proti njim. Poznal je njihov karakter in težnje. Bal se je tudi sabotaže na petrolejskih poljih. To je bil tudi razlog, da je zvijačni Stalin dovolil Romunom, da obdrže — za nekoliko časa ★ "POGOVOR RDEČIH" — NEUSPEŠEN Pogovori o ideoloških nasprotstvih med Pekingom in Moskvo, so bili uradno prekinjeni 21. julija — z neuspehom. Kitajska delegacija je "hladno" zapustila Moskvo. Podrobnosti pogovorov so še za enkrat povite v tajnost. Sovjetsko-kitajski pogovori so trajali več ko teden dni z večkratnimi prekinitvami iz strani kitajske delegacije, ki je bojkotirala sestanke zaradi premoči ideje Sovjetske delegacije. Spor med komunističnima partijama je ostal prav tako odprt kot pred sestankom; morda je danes še globlji, čeprav je premier Hruščov na poslovilnem kosilu izjavil, da so bili razgovori "prijateljski". Premier SZ, Hruščov, je takoj za tem podpisal protokol pomoči Indiji; pomoči, ki jo je 4 dni prej kritizirala vlada LR Kitajske. Uradni komunistični tisk je takoj za tem proglasil Hru-ščova kot sovražnika LR Kitajske štev. 3. (Nehru, Kenedy, Hruščov) — svojega mladega kralja, Mihaela, na prestolu, kot edinega kralja katerekoli komunistične države v svetu. Ko so Sovjeti "odžagali" kralja Mihaela, so na njegovo mesto instalirali svojo preverjeno stogo, Ano Pauker, nemško Židinjo, katera je dosledno kolektivizirala romunske kmetije, industrijo pa prilagodila sovjetskim potrebam. Po Stalinovi smrti je bila Ana Pauker "likvidirana". S tem je Romunija nekoliko bolje zadihala. Zadala si je boljše, svoje lastne gospodarske programe, čeprav še močno prežete z dogmo, vendar svoje. S svojimi programi je nekako protestirala proti po Stalinu določenem programu, ki naj bi jim za vselej vtisnil pečat zgolj agrarne dežele ter surovinske baze za Savj. zvezo, čeprav je Romunija zelo bogata kot dežela žitaric, gozdov in petrolejskih poli j. V prvih mesecih tega leta je Romunija s posebno pozornostjo pregledala svojo industrijsko moč, katere ekspanzija naj udari navzven; tako se je odločila in poslala svoje trgovinske misije predvsem v zapadnoevropske dežele, ne da bi za to vprašala predhodno dovoljenje v Moskvi. Izgledi so, da se je Romunija odločila za postopno prehajanje k nacionalni neodvisnosti, skratka neodvisnosti od Moskve, za cilje, za katere so bile sprožene puške v madžarski revoluciji leta 1956. kk ★ Prepoved atomskih poiskusov — pakt Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija (premier Hruščov, Mr. Harriman, Lord Hailsham) so v Moskvi podpisali sporazum o prepovedi poizkusov atomskega orožja. Zapadna vladna odposlanika sta na vabilo Hruščova prišla v Moskvo na razgovore o prepovedi atomskih poizkusov. Zanimivo je, da sta bila zapadna odposlanika povabljena v Moskvo, ko je bilo Hruščovu jasno, da je sporazum s kitajsko delegacijo nemogoč. Namreč Zapadna odposlanika sta prispela v Moskvo potem, ko so rdeči Kitajci pričeli sabotirati sestanke na pogajanjih s sovjetskimi komunističnimi kolegi. S tem je Moskva demonstrirala svoje razpoloženje nasproti nepomirljivim idejam komunistične Kitajske, kateri je "globalni spopad z imperializmom neizogibna nujnost". Razmere bodo Hruščova silile še dlje — do "bolj prijateljskih odnosov do Zapada". Silile ga bodo tudi odznotraj v sami državi, kajti v njej se je sprožilo nekaj novega, nekaj, kar je pokojni Stalin nesramno tiščal k tlom, je pa zato toliko bolj živo danes. Hruščov tega procesa ne bo mogel zaustaviti, čeprav ga bo skušal zavirati. V marsičem bo odvisel tudi od ravnovesja sil in tokov. S tem aktom, podpisom prepovedi atomskih poiskusov, pa so podani pogoji (tako menijo politični opazovavci), da se sestaneta Hruščov in Kenedy, ki naj bi že na prvem sestanku vnesla neke nove momente v odnosih svobodnega sveta z državami sovjetskega bloka. J. K. Za vsakovrstna tiskarska dela TISKARNA S. SPACAPAN (Reg. DISTINCTION PRINTING) 171 Nicholson Street, East Brunswick — Tel. 38-6110 AKCIJA ZA SKOPJE NAJ VKLJUČI VSAKEGA ROJAKA IN VSE PRIPADNIKE JUGOSLOVANSKIH NARODOV Uredništvo Slovenskega vestnika in SDM sta nameravala odpreti Samostojno akcijo za dramatično prizadeto Skopje. Ker pa se je v okviru avstralskega Rdečega križa akcija že pričela pod vodstvom župana okrožja Fitzroy, Hon. Kernsa, in komiteja 25-ih, v kateri je tudi zastopnik za jug. narodnosti g. Pertinac, se bomo priključili kot podružnica temu komiteju. Denar, ki bo nabran bomo z imenskim spiskom predali avstr. Rdečemu križu. Vsi darovi nad eno funto so prosti davka (Tax). Vsak darovalec bo dobil tozadevno potrdilo s povratno pošto. V darove je poleg denarja vključeno tudi: obleke, prehrana, ki lahko stoji, ipd. Z največjem upanjem, da bo ta akcija uspela popolnoma, z upanjem, da bodo naši ljudje razumeli žalosten in pretresljiv dogodek, kličemo vsakemu posamezniku, slehernemu društvu, klubu, ustanovi, podjetju ali kakršnikoli skupini naj podpre akcijo, naj daruje! Vse darove pošiljajte na naslov: FUND SKOPJE, 371a PARK STREET, PRINCES HILL, Victoria. Komite za našo podružnico sestavljajo gospodje: Marjan Peršič, Livio Novak in Leopold Jauk. Vsi darovi bodo objavljeni tudi v SLOV. VEST-NIKU. če ima kdo poravnati naročnino za SLOV. VESTNIK, lahko, da ne bo dvakrat poštiral, pošlje s pripombo na uredništvo, kar bo takoj priključeno skladu SKOPJE. KAKO LAHKO POMAGATE ? Apelirajte med vašimi tovariši na delu. Radi vam bodo pomagali! Darujte sami, kolikor zmorete; bodisi v denarju ali obleki! Slovenska društva, darujte sama in vplivajte na vaše člane, prijatelje in simpatizer je! Prosite uprave podjetja, kjer delate, da tudi oni priskočijo na pomoč! Akcija bo zaključena 31. avgusta. Naj Vaš dar ne izostane! Upravni odbor SDM in uredništvo Slov. vestnika ★ DRUŽBENA KONTROLA V ZSSR Moskva: V sovjetskih industrijskih podjetjih, kmetijskih gospodarstvih in ustanovah ustanavljajo družbene kontrolne organe, ki naj bi bili v pomoč novoustanovljenim odborom partijsko-državne kontrole. V vsej ZSSR so doslej ustanovili 370.000 takih skupin za nadzorstvo, v katerih sodeluje okoli 2 miljona partijskih, sindikalnih in komsomolskili aktivistov. Če prištejemo k temu še policijski aparat s vso plejado svojih javnih in tajnih vohunov ter razne druge "kontrolorje", pridemo do zaključka, da sta na vsakega prebivalca po dva vohuna. VSA MEHANIČNA POPRAVILA VAŠEGA AVTOMOBILA VAM OPRAVIMO PO SOLIDNI CENI! "WESTERN HIGHWAY SERVICE STATION" Lastnika: T. ZAGORC & A. MECH. J 248 Ballarat Rd., West Footscray j Tel. 31-78152 Kompletna servisna postrežba! Poznani slovenski avtomehaniki ! Svoje želje boste obrazložili v svojem jeziku! Večja mehanična opravila opravljamo tudi J na obročno odplačevanje. Pridite, prepričali i se boste o solidnosti! Poslujemo ves dan in v nedeljo dopoldne. SLOVENSKI PEVSKI ZBOR TRIGLAV ima na prodajo svoje plošče: I. plošča vsebuje pesmi: 1. Sinoči je res luštna noč bila; 2. Pobratimija; 3. Kaj ti je deklica; 4. Vinček, 5. Te, tq, te; 6. Orkester; 7. Orkester; 8. Dekle na vrtu; 9. Briška; 10. Od Celja do Žalca; 11. Klic Triglava. II. plošča vsebuje pesmi: 1. Regiment po cesti gre; 2. Furmanska; 3. Kako bom ljubila; 4. Ne tožim; 5. Peklenski večer; 6. Orkester; 7. Hišča ob cesti stoji; 8. Gor črez izaro; 9. Angeljček varuh moj; 10. Rasti rožmarin; 11. Slišala sem ptičko pet; 12. Orkester. Cena posamezni plošči je dve funti. Dobite jih pa pri o. Baziliju v Melbournu, pri o. Odilu v Sydneyu, v Slov. domu v Melbournu, na prireditvah PZ Triglav in na uredništvu Slovenskega vestnika. PRIPOROČLJIVO! V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO: 0 PEVSKEM ZBORU "TRIGLAV (Vladimir trampuž) Po dolgih osmih letih molka se prvič oglasim javnosti, z željo, da bi vsaj nekoliko predstavil občinstvu PZ Triglav. Sam sem samouk. Žene me ljubezen in strast do pesmi, da delam. Mnoge pesmi sem spisal sam, uglasbil nekatere umetne, narodne in cerkvene. Ne bom se spuščal pregloboko v opisovanje, končno nisem niti pisec, saj sem završil le osnovno šolo, in še to v italijanščini. Sicer pa bi lahko napisal našo lepo, a žalostno in bogato kroniko. Slovenci nas boste nekoliko bolj, sicer samo muzakilčno, spoznali po naši drugi plošči. Nekje v bistvu se na naše delo nanaša pesem Peklenski večer: Strma je pot do tebe, pesem mila, med nama je tuj greh, ker pevam te, da ne bi utonila, da ne bi bola v norčav posmeh. Začetki pevskega zbora Triglav segajo devet let nazaj, ko smo se zbrali v kinu Savoy v zelo bogatem številu, žal nam so prvi vetrovi raz-pihali vrste in skoraj smo ostali ovce brez pastirja. Nato sem prevzel vodstvo sam. Od vseh tedanjih smo ostali še do danes le trije: Oblak Danilo, Stare Viljem in jaz. Našem obstoju sta prav gotovo pripomogla gospoda Ante Kovač in Žika Nikolič, prvi po narodnosti Hrvat, drugi pa Srb. Vendar smo pred leti posneli in uspeli s prvo gramofonsko ploščo, še več, letos smo posneli že drugo. Tako bo naše delo vsaj nekoliko oškodovano. Seveda moramo upoštevati, da smo samouki; pa ravno zato je še uspešnejše. Brez tega bi usahnili kot suh cvet. Bili bi tudi pozabljeni naši uspehi od Melbourna do Sydneya, kakor tudi pred avstralsko javnostjo. že vdrugič so sodelovali bratje Trohavi kot orkester. So tudi stalni orkester pevskega zbora, imenovani Trio Triglav. Sodelovali sta tudi gospa Rozi Matko kot sopran in gospodična Geni Pi-varjeva kot alt. Tako Triglav širi svoje vrste. Rad bi pa še povedal o naši blagajni, ker je bilo preveč govora o tem. Zato je moja dolžnost, da to razložim. Letni čisti dobički naših prireditev so okrog 120 funtov. Razhod pa se vrsti nekako tako: 84 pev- £4/0/0 Dr. Stanislav Frank; 15/0 Martin Adamič; 10/0 Neimenovani, Ludvik Tušek; Polovico leta smo prejadrali. Napovedani smrtni sunek smo preboleli; smo žilavi. Zato kar brez strahu darujte v sklad. Še šest, deset mesecev je potrebno držati sklad, potem tudi mi upamo na vse boljše! VSEM DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO IN SE TUDI PRI OSTALIH PRIPOROČAMO! Uprava SPOMINSKI DNEVI ★ 21. avgusta 1780 je bil rojen v Repnjah Jernej Kopitar, ki je 1809 napisal prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika; umrl je 1844 na Dunaju. * 22. avgusta 1864 je bil položen temelj Rdečemu križu. Ženevski župan Henry Dunant je sklical pod vtisom grozot bitke pri Solferinu konferenco dobrodelnih organizacij za pomoč ranjencem. Brez dvoma lahko zapišem, da je bila za ustanovitev pevskega zbora moja želja, da je nekdanji predsednik SKM, g. Zlatko Verbič, organiziral isti zbor. Je pa kasneje prišlo do nesoglasij, zato smo si nadeli ime PZ Triglav. Vendar so kmalu zatem nastajalé razpoke, ki pa se jih ni nihče ustrašil. Mirno smo nadaljevali z vajami v isti dvorani in plačevali najemnino sami, ker fonda nismo imeli. Parola nam je bila: Naprej ! Da smo zgubili nekaj dobrih basistov je bil brezdvoma vzrok, da nismo le pevci, ampak imamo še zraven svoje delo in svoje družine ter s tem tudi skrbi. Kot mučenik ne bi rad mučil mučenikov! Vendar se hočem na tèrii mestu zahvaliti našim stalnim: Borisu Cobiču, Antonu Vouku, Marjanu Vihteliču, Hugotu Tabajinu in vsem ostalim, pà tudi tistim nerednim. Zahvaljujem se tudi onim, ki so nas v zadnjih trenutkih pustili! skih vaj na leto nas stane (dvorana po eno funto), 84 funtov. Drugi stroški so letno približno šest funtov. Za notranja in zunanja darila deset funtov. Iz ostalega smo zbrali 160 funtov za izdelavo 100 komadov gramofonskih plošč. Bil bi pa tudi čas, da si bi iz kakega zaslužka plačevali prevozna sredstva k pevskim vajem. Vabim pa mnoge, naj stopijo v naše vrste. "AURORA" PHOTO STUDIO [ S. NOVAK J 624A BARKLY ST., W. FOOTSCRAY ■ Tel. 68-6108. Privatno: 68-5974. ■ ■ Priporočamo za albume v barvnem J in naravnem tonu v vseh velikostih! S POPULAR STORES Pty. Ltd. 7a Ferguson St., Williamstown --Tel. 65-6019 ima bogato izbiro: delikatesnega in špecerijskega blaga vseh vrst, jedilna olja, vseh vrst klobas in razno. I iDCir MIDI/r> posebno se priporočamo za naša izvrstna ukbll. mikku vina in žgane pijače. Tel. 65-6019 za naročilo in dostavo na dom kličite ŽIVLJENJE MED NAMI SYDNEY SNOWY MOUNTAINS AUTHORITY. — V nedeljo 22. junija je v Snowy Mountains zgorel v stanovanjski baraki rojak iz primorskega KNE-ŽAKA France SEDMAK. Tudi sydnejsko časopisje in radio sta poročala. Pogrebni obred je 25. junija opravil o. Odilo iz Sydney a. Kot poroča je imel lep pogreb, saj se je zbralo okrog sto fantov, ki so pokojnemu zasuli grob s cvetjem. Lepo od fantov, ki so rojaka spremili v lepem številu na zadnjo pot. France, naj Ti bo lahka tuja zemlja, domačim pa obilo sožalja! LIDCOMB. — Na svečano cerkveno slovesnost v spomin sv. Cirila in Metoda, ki sta delovala pred 1.100 leti med Slovani, se je zbrala ogromna množica ljudi v Lidcombu (Sydney), dne 7. julija. Množina ljudi je predstavljala vse slovanske narode; Avstralci so bili le v manjšini kot delegat je. Bogoslužje se je vršilo po vzhodnem obredu in v staroslovanščini. Najštevilnejši so bili Poljaki in Ukrajinci, seveda tudi vsi drugi slovanski narodi s svojimi narodnimi nošami, banderami in zastavami. Slovence je vodil o. Odilo. O. Odilo je med številnimi govorniki, ki so govorili vsak v svojem jeziku, povdaril, da smo Slovenci najmanjši slovanski narod, kateri pa je zvesto sledil naukom sv. bratov. Vsa slovesnost je trajala nad dve uri. OPOMBA PISCA: Slovenskemu narodu na Koroškem se še po tisoč in sto letih godi krivica in isto preganjanje kot se je godilo sv. Metodu. Kako stara je človeška slabost, še Afrikanci nas bodo kmalu prekosili, pa smo jim mi v preteklih stoletjih prinašali vero in kulturo (Knoblehar itd.), a sužnosti le niso hoteli! • RAND WICK (Sydney). — Sydnejsko podzemlje se aktivno razvija in deluje, tako se je zgodilo zma, da je bil umorjen z brzostrelko zgodaj zve-prvič v avstralski kroniki kriminala gangsteri-čer na pločniku v Randwicku 26 letni J. Walker. Gangsterji so ga imeli že dalj časa na piki. Tako se jim je ponudila prilika ubiti ga z rafalom iz avtomobila. Detektivi so avtomobil sicer našli, zločincev pa ne. SYDNEYŠKA O ROYALU. — Polemika o novi valuti, decimalnem Royalu, je še vedno aktualna. Državljani se kar nočejo sprijazniti s tem imenom. Med ljudstvom krožijo kar mastne anekdote na račun Royala in Sir. Menziesa. Ko je med svojim obiskom v Ameriki imel Sir Menzies pogovor s tamkajšnjimi novinarji, se je seveda vmešalo tudi vprašanje o Royalu. Hoteli so vedeti, kdo si je izmislil to ime. Med drugim so ga vprašali: "Ali je 'royal' Vaše ime?" "Ne, moje ime je Menzies", je odgovoril. Diplomatsko se je izmazal, bogve, če se bo tako poceni tudi v Avstraliji. WELCOME IN SUNNY AUSTRALIA! — Tako se glasi parola Avstralcev v revijah in reklamah, kadar vabijo turiste ali emigrante v Avstralijo. No to letos za Sydney nikakor ne bo veljalo. Imamo kar preveč dežja: rekordno leto padavin. Vendar ti rekordi zelo škudujejo gospodarstvu, tako je delo v gradbeništvu zaostalo, da niti ne govorimo o povodnjih in drugi škodi, ki jo dela deževje. Primanjkuje zelenjave, je slabe kvalitete in zelo — draga. Gospodinje se upravičeno pritožujejo, da sta fižol in salata draga kot žafran. Bralci, pošljite nam naslove znancev, posebno bomo veseli tistih, ki žive oddaljeni na podeželju. SLOVENSKI VESTNIK bodo z veseljem sprejeli!. WIWwwwwi,wwlfy> | slednjem letu, pa obetajo še večji pritisk na to slovensko pristanišče. Uprava pristanišča je v ta namen najela neke kredite za zidavo novih skladišč, ter vspostavila nove transportne vezi z Divačo, odkoder je železniška povezava za naprej. Republiški svet Slovenije pa je vzel v pretres možnost gradnje železniške proge Divača—Koper, ki edina lahko vspostavi primerne transportne vezi s Koprom in njegovim pristaniščem. ★ NEBOTIČNIK V ROGAŠKI SLATINI njem, vendar sklepajo po tistem, kar so že ugotovili, da bi ljudje mogli živeti na tem planetu Astronomi so ugotovili v njegovi atmosferi sle- >)\ dove vodikovih hlapov in dokazali obstoj rastlinstva na njegovi površini. Kjer so vodni hlapi, utegnejo biti na površini in v zgornjih plasteh tudi ledeni kristali, torej voda. Po rastlinstvu sklepajo o ogljikovem dvokisu, kar pomeni kisik in ogljik. Mars je bolj oddaljen od Sonca kot Zemlja, zato je tam hladneje. Vroče potemtakem ne more biti, vendar pa je ob ravniku opoldne toplo, medtem ko temperatura takoj po sončnem zahodu zdrkne pod ledišče. Po enoletnem raziskovalnem križarjenju, bi se karavana zbrala na primernem področju marsovske površine. Nadalje življenje odprave bi mogli vsaj delno primerjati z življenskimi razmerami na zapuščenem koncu našega planeta, recimo na Antarktiki. Osem "marsovskih ladij" bi se postavilo v kolobarju podoben tabor, začela bi se menjava podatkov, sledilo bi sestavljanje poročil, ki bi jih zaradi velike razdalje preoblikovali v številke ali posamezne črkovne skupine in jih po radiu poslali na Zemljo. Tabor na Marsu bi se izprva oskrboval sam. Popolnoma suho hrano bi posadke imele s seboj, čez čas bi prispele z Zemlje dodatne zaloge; to velja tudi za posebno opremo, kot so atomski reaktorji (električna energija), drobnogledi, teleskopi, pripomočki za kemične analize, vrtalne naprave za proučevanje geoloških plasti ipd. Udeleženci prve odprave na Mars bi si ob odhodu z Zemlje začasno zaprli vrata vrnitve. Ko bi pristali na Marsu, bi morali vzdržati, dokler jim ne bi inženirji poslali prevoznih sredstev, s katerimi bi se vrnili na matični planet. Drobne vesti - - ZAHODNONEMŠKA TV O USTAŠIH Pred nedavnim je Zahodno nemška televizija iz študija v Hamburgu emitirala oddajo o dejavnosti ustaške emigracije v Z. Nemčiji. Reporter Peter Schier-Gribowski je objavil številne dokumente, ki bremenijo ne le organizatorje in izvr-šilce napada v Bad Godesbergu, ampak tudi vrsto drugih skupin iz srede ustaških organizacij, ki uživajo v Z. Nemčiji gostoljubje. Del oddaje je prikazoval dokumentacijo ustaških zločinov med II. svet. vojno in umorih v zloglasnem Jasenovcu, ustaške povezave na strani Hitler-Mussolinija in njihova udeležba proti zapadnim vojnim zaveznikom. Zatem je oddaja povdarila vlogo nekaterih sedanjih voditeljev ustaštva v emigraciji, ki so bili aktivni funkcionarji A. Paveliča. Komentator oddaje se je ob koncu oddaje vprašal, doklej bodo prosluli fašistični funkcionarji svobodno kovali načrte za nove podvige na zapadni polobli in opozoril za-hodnonemške oblasti, naj še tesneje kontrolirajo to zvrst emigracije. FRANCOVA AMNESTIJA V ŠPANIJI Vsi politični in tudi ostali zaporniki, ki so bili obsojeni na 20 ali več let zapora od falangistič-nih sodišč v Španiji, so amnestirani in spuščeni na prostost, oz. nekateri težji kriminalci pomi-loščeni na polovično kazen. Splošna amnestija je bila razglašena 5. julija v Uradnem Boletin Official Del Estado. Amnestija je — po uradni razglastitvi — vezana na slavje ob kronanju novega Papeža, Pavla. Poteza španskega diktatorja je brez dvoma vezana na strategijo falange do katoliške ccrkve, ki se je jela vse bolj odmikati od diktatorja zaradi nepravičnosti, nasilja ... do nižjih slojev, za katere se je Cerkev pričela potezati, potem ko so nove sape zapihale v Vatikanu. TITO BO OBISKAL LATINSKO AMERIKO Jugoslovanski tisk se je razpisal, da se namerava v jèseni Tito odpraviti na "veselo popotovanje", tokrat v Latinsko Ameriko. Obiskal naj Bolivijo, Brazilijo, čile in Mehiko. Namen obiska je baje izboljševanje že dobrih vezi, na gospodarskem in kulturnem polju, poleg tega pa tudi na političnem polju. Pravijo, da F. Castro ne zmore vsega, ker je baje pod vplivom Sov-jetsko-Kitajskega komunizma. Morda bo "mehkejši" titoizem bolj oprijemljiv za te države. PHOTO Studio Nicoli teh Če želite imeti lep spomin na sebe, na svojce in prijatelje, Vam priporočamo fotografa Pavla Nikoliča, ki Vas bo gotovo zadovoljil. Na raspolago Vam je zmeraj in povsod za: Telefon JA 5978 A.H. 48-6755 DRUŽINSKE ALBUME POROKE POROČNE ALBUME OTROKE PORTRETE ŠPORTNE SKUPINE ZABAVE IN PLESE FOTOKOPIJE FOTOGRAFIJE Naslov FOTO STUDIO NICOLITCH 108 Gertrude Street, Fitzroy, N.6, Melbourne POGAJANJA O DJERDAPU V Djerdapu bodo zgradili največjo hidroelektrarno na Balkanu. V Vrnjački banji so se v aprilu mesecu sestali hidroenergetski strokovnjaki Jugoslavije in Romunije z namenom, da razpravljajo o poslednjih potankostih tega gigantskega projekta, ki ga bosta gradili Jugoslavija in Romunija za obojestranske potrebe. Jugoslovansko delegacijo je na pogajanjih vodil Bogoljub Stojanovič, romunsko pa Nicolae Geor-giu. AVSTRIJSKI SINDIKATI PROTI VRNITVI OTTA HABSBURŠKEGA Kdo je Otto Habsburški? Otto je — če upoštevamo njegove želje in ambicije — kralj Avstrije, Madžarske, Hrvatske ... in celo naš kralj naj bi bil OTTO. Je pač zadnji še živečih Habs-buržanov — v pregnanstvu. Ob zlomu Avstro-ogrke monarhije je bil njegov oče, Kari, pregnan v Švico, kjer je v bedi umrl za tuberkulozo, zapustil ženo in tudi sina Otta. Otto je v emigraciji doraščal in dorastel; z leti pa je naraščala tudi njegova ambicija vezana na spomin svojih prednikov. Ni čudno: ne samo monarhistični krogi v Avstriji, tudi drugod — celo med nami Slovenci se dobe duše, ki bi sprejele Otta za kralja, raje kot pa nesrečno vezo s Srbi. No, vsekakor: Otto je kralj — vendar le na igralni karti! Vodstvo zveze avstrijskih sindikatov se je izreklo proti temu da bi odobrili Ottu Habsburškemu vrnitev v deželo. Na seji vodstva so sprejeli resolucijo, ki povdarja, da bi Habsburgova vrnitev "ne samo zmotila notranji politični mir, ampak tudi ogrozila položaj Avstrije v tujini". Vodstvo sindikatov poziva parlament in vlado, da preprečita vrnitev Otta Habsburškega. Na enako stališče se je postavilo tudi vodstvo avstrijskih socialistk. Se pravi, neki krogi sanjajo o veličini Avstrije, ki jo lahko dosežejo le, če se Otto vrne! BAKRENE IGLICE SO ŽE SPREGOVORILE Iz tehnološkega instituta "Lincoln" v Masse-chusettsu so sporočili da 400 miljonov bakrenih igel, ki so jih ameriški znanstveniki nedavno izstrelili v vesolje v višino 3500 km. od Zemlje, že oddaja radio-električne impulze z Zemlje in da jih je že mogoče uporabljati za radijske oddaje. Znanstveniki načrta "West Ford", v okviru katerega je bil izveden poskus, dostavljajo, da so s pomočjo bakrenih igel že vspostavili medcelinske zvočne oddaje. Po njihovi izja.vi bo teh 400 miljonov bakrenih igel, ki so tako tanke fyot las in dolge le nekaj cm, tvorijo okrog zemeljskih tečajev velikanski prstan, ki bo trajni rele j za radijske oddaje med celinami. LONDON čezoceanska potniška ladja "Queen Mary" (81.237 ton) odhaja v pokoj. Zasidrati jo nameravajo ob obali enega izmed Antiljskih otokov in jo preurediti v plavajoči hotel. Predsednik družbe "Cunard Line" je dejal, da je leta 1936 zgrajena ladja doslužila in da čaka podobna usoda tudi njeno dvojčico "Queen Elizabeth". ZDRAVNIŠKA ANALIZA S POMOČJO ELEKTRONSKEGA RAČUNALNIKA V sedmih od skupno dvajsetih oddelkov znane Mayo klinike v ZDA se poslužujejo zdravniki elektronskih možganov. To je prvi korak v avtomatizaciji v medicini. Pacienti prejemajo že v čakalnici listo z vprašanji, na katere morajo odgovoriti z ustreznimi znamenji. Elektronski računalnik na podlagi odgovorov sestavi določeno analizo pacientove osebnosti, kar je v veliko pomoč zdravniku pri določanju diagnoze. IZ BOLGARIJE Visoko bolgarsko odlikovanje za patriarha bolgarske pravoslavne cerkve, Cirila: zasluge za zboljšanje odnósov med cerkvijo in državo. TEL AVIV Lazar Altschule (45) je dobil 15 let zapora: špioniral je za Združ. arabsko republiko. Otrok kot darilo Na sliki vidite dveletnega Paola Simonetti-ja, čigar mati Marija Simonetti, ga je podarila kot "dar" gospe Segalini. Gospa Segalini se je "zagledala" v malega Paola na potovanju v Avstralijo na ladji. "Velikodušnost" vdove Marije Simonetti je zatem segla tako daleč, da je sinčka podarila oboževalki. Ko je Avstralska policija zvedela za stvar, se je pozanimala, za naslov prave matere ter ji vrnila sinčka Paola, ki živi sedaj skupaj s svojimi bratci in sestrico. IZ SOVJETSKE ZVEZE Na 10 let so obsodili advokata Valentina ču-benka, obtoženega, da je sprejemal od strank podkupnino. Izgovor: denar je porabil za "mazanje" sodnikov. Seveda sodišče mu tega ni vzelo v olajševalno okolnost, marveč je mahnilo s preiskavo naprej proti korupciji (ki se je razvila in razrastla vpričo liberalizacije dežele pod Hru-ščovim). KITAJSKE DIPLOMATIJE IZGNANI IZ MOSKVE Po zadnjih vesteh so sovjetske oblasti zahtevale od kitajske vlade, da odpokliče tri svoje diplomate iz Moskve, ker so baje širili lažnivi in protisovjetski material po Moskvi v zvezi z ideološkimi nasprotji med tema, dvema rdečima velikanoma. To se je zgodilo tik pred začetkom pogovorov, ki naj bi ugladili nasprotja!! Vlažen zrak varuje pred prehladom *wvw v Avs,raliii J * ' TURIZEM V AVSTRALIJI NARAŠČA Spomladi in jeseni ponavadi vse kiha, se use-kuje in kašlja. To je čas prehladov. Prehlad pa ni neprijeten le za tistega, ki se ga je "nalezel", marveč je neprijeten tudi za gospodarstvo: ljudje izostajajo z dela. Ob besedi "prehlad" pomislimo na nahod, vneto grlo, bronhitis in gripo, to je na kratkotrajne bolezni, ki jih ponavadi spremlja vročina. Ime prehlad se je udomačilo, ker so ljudje nekoč mislili, da zboli človek zato, ker se iz takega ali drugačnega vzroka prehitro ohlade. Ko so v nedavni preteklosti odkrili viruse in klice, so spoznali, da človek se ne prehladi zaradi prenagle ohladitve, marveč zato, ker se okuži z bolezenskimi klicami, če teh ni, ne moreš zboleti. Pač pa je res, da je telo manj odporno proti kužnim boleznim, če se prehitro ohladimo, in zato laže podležemo bolezni. Pa tudi suh zrak pospešuje prehlad — je zaključil neki švicarski zdravnik. Svojo trditev je zdravnik podkrepil z dolgotrajnimi poskusi in opazovanji ljudi, ki so bili zaposleni v suhih prostorih ter tistih, ki so zaposleni v vlažnih prostorih. Sicer to ni nič novega. Saj se marsikdo pritožuje, da je venomer prehlajen, odkar živi v toplem. Vsakdo tudi ve, da ga začne žgečkati v nosu in grlu, da se mu izsušijo-sluznice, če je nekaj ur v ogrevanem prostoru, kjer je zrak suh. Omenjeni švicarski zdravnik vse te stvari podrobno razlaga. Naloga sluznice v nosu, grlu in sapniku je, da neprestano čisti, vlaži in greje zrak, ki je namenjen v pljuča. Sluznica zadrži prah in razne klice ter s tem varuje telo pred boleznijo, če pa dlje vdihavamo samo suh zrak, NASVETI Gube na obrazu Mnogi ljudje imajo grdo navado, da večkrat mrščijo čelo, stiskajo oči in ustnice in gubajo kožo na licih. Tako lahko nastanejo celo mladi ljudje polni gub, ki se od dne do dne poglabljajo. če se zalotimo, da smo namrščili čelo, ali nehote napravili kako drugo grimaso, potegnimo brž narahlo ' s prsti po zgubanem delu kože in skušajmo medtem sprostiti napete obrazne mišice. Počasi se bomo navadili nepotrebnega napenjanja obraznih mišic, gube se bodo zgladile, nove pa ne bodo nastajale. Puder proti pegam V začetku pomladi, ko dobiva sonce polagoma svojo moč, postanejo mnogi ljudje po obrazu in rokah pegasti. Zelo pogostne so pege pri tistih ženskah, ki imajo svetle ali celo rdečkaste lase in zelo svetlo polt. Pege se jim včasih pojavijo že po polurnem sprehodu po spomladanskem soncu. Vsi tisti, ki hitro postanejo pegasti, morajo že v zgodnji pomladi misliti na to, da je bolje pege preprečiti, kot jih potem, ko jih že imamo, odpravljati. Preprečimo jih pa lahko le' tako, če si redno vsako jutro, predno odidem» z doma, namažemo obraz z mastno kremo, potem pa ga napudramo s pudrom, ki vsebuje "kinin" (vprašajte Chemista, ki mu je puder s to sestavo poznan), in preprečuje sončnim žarkom, da bi izvali pege. Puder mora biti natanko take barve, kot je koža., da ga na obrazu ne opazimo. Odtenke kožne barve lahko izberemo. VSAK ZAVEDEN SLOVENEC PODPIRA SLOVENSTVO ! iiiimiiiimiiiiimimmiimimiimimmiii......immillili HRANA IN STANOVANJE Poštenega slovenskega fanta sprejmemo na stanovanje in vso oskrbo. £6/-/-. Zapadni del Melbourna. Naslov na uredništvu Vestnika. Ptica je dobila ime Honey-eaters zaradi tega, ker je v svoji paši podobna čebeli, ki srka med iz cvetličevja. (Povzeto po G.N.) "Ptica "je poznana po svojem izrednem "poslu-"hu" za rpetje. Njene melodije so zelo "rahločutne",;perj e pa ima čudovito obarvano z rahlimi mavričnimi odtenki. Vprašanje: Kako naj "odlikam" spodnji zali-kani rob plašča iz velurja? Likala sem že na ščet-ki in s parnim likalnikom, pa se rob še vedno pozna. Odgovor: Žal Vam moramo odgovoriti, da se zalikani robovi na plaščih ne morejo "odlikati" tako, da ne bi ostala vidna sled zalikanega roba, ko podaljšamo prekratek plašč, krilo ali obleko. Z vročino in paro pri likanju rob nekako zlomimo in se več ne poravna. Izjemoma se včasih posreči pri umetnih vlaknih, ali pri pisanem pralnem blagu, ki ga lahko z odparanim robom operemo in nato zlikamo po novi "dolžini". ČLANI SDM, ROJAKI! PORAVNAJTE ČLANARINO! 371a Park Street, PRINCES HILL, Vic. Mr. Jensen je pred leti obiskal mnoge izmed evropskih dežel, med njimi tudi Jugoslavijo. Kot socialist se je zelo pohvalno izrazil o razmerah v Jugoslaviji. Tamkaj je bil le nekaj dni — in je videl zgolj potemkinovo steno, sicer bi bil dru-, gačnega mnenja. Aid. Harry Jensen, župan mesta Sydney, pred njim na mizi maketa nove operne hiše za Say-ney. Aid. Harry Jensen je danskega pokolenja. Njegovi stari starši so prišli v Avstralijo po prusko-francoski vojni. iiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiaifliiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiviliiiiaiiaiiiaiiiiiiiiin ZNAČILNA AVSTRALSKA PTICA HONEY-EATERS se sluznica postopoma izsuši in zraka ne more čistiti. Bolezenskim kličam je zdaj pot odprta v pljuča, kjer izovejo bolezen. A tudi izsušena sluznica je lahek plen za kužne klice in se kaj lahko vname. Kako to, da se pozimi v toplih prostorih zrak tako hitro izsuši? Saj je vedno v njem nekaj vlage. Če je zrak topel, je je več, če je hladen, je je manj. Vlažnost zraka merimo v odstotkih. Kadar je v zraku pri taki in taki temperaturi toliko vlage, da je zrak ne more več vpijati in se začne zato kot rosa. nabirati na hladnih predmetih (železu, kamnu . . .), tedaj pravimo, da je v zraku 100% vlage. Po navadi je je okrog 80%. Vzemimo, da je lep zimski dan. Pod noč se shladi. V prostorih zakurimo. Zrak prihaja v prostore seveda od zunaj, skozi zračnike, vrata, okna ... Ko se v sobi segreje zrak, vzemimo na 20° C., je zmožen vsrkati vase štirikrat toliko vlage kot pri 0° C. A 20% vlage je odločno premalo. Moralo bi je biti vsaj 40%. Ljudje bi se bolje počutili in bi laže kljubovali prehladu. S poskusi so naprimer dokazali, da pnevmo-koki, ki povzročajo pljučnico, kar hitro poginejo, če je v zraku 50% vlage. Ugotovili so tudi, da so poskusne miške bolj odporne • proti gripi, če vdihajo zrak, ki je v njem 50% vlage. Iz vsega tega je videti, da se človek v suhem zraku prej prehladi kot v vlažnem. Zato bi morali v vseh ogrevanih prostorih zrak stalno vlažiti. S čim? Doma smo imeli peči na kurjavo; na peč smo postavili posodo z vodo, katera je hlapela v zrak. Turizem v Avstraliji vidno narašča, pa tudi potuje se čim več. Tako so ugotovile vse letalske družbe, ko so delali balance za preteklo poslovno leto. Prekomorska zračna plovba je v prvi polovici tega leta pripeljala ali odpeljala 27% več potnikov kot lansko leto. Računajo, da bo leta 1967 imel Sydney 400.000 potnikov, dočim jih je imel leta 1962 228.000. Sydnejsko letališče letos že komaj zmaguje kapaciteto. Nujno bodo morali povečati letališče in podaljšati vzletno stezo, ter sezidati in povečati terminalno poslopje. Računajo, da bo samo to stalo štiri milijone avstralskih funtov. FILM... FESTIVAL V CANNESU Oanesški festival običajno napihne povdarek z začetnimi velikimi filmi, na sredi mu pa zmanjka sape in postane anemičen, ob koncu pa spet pokaže nekoliko svoje moči, da ga ne pokopljejo, ampak mu obljubljajo življenje še za nadaljnja leta. Po slabotnih argentinskih OSAMLJENIH in bolgarskem TOBAKU, francoskih KARAMBOLNIH in madžarski "Običajni ulici" se je festival prevesil v drugo polovico s kanadskim filmom "Tam, kjer se svet nadaljuje". Z etnografskega stališča morda zanimiv film, a brez festivalskih kvalifikacij. Za injekcijo omedlelim srednjim dnem je poskrbel "Hitler? Ne poznam!" Sprvega je bil namenjen za uradnega predstavnika Francije, pa so ga spodrinili Papatakisovi "Prepadi", precej tudi zaradi trenutne ljubezni med Parizom in Bonnom, kjer nič kaj radi ne slišajo za nekega Hitlerj a. Zamenjava je bila kriva, da so se Francozi letos na festivali dokaj klavrno odrezali. Za "Hitlerja? Na poznam!" je bila dvorana že pol ure pred predvajanjem nabito polna in 24-ietni režiser Bertrand Blier, sin priljubljenega igralca Bernarda Bliera, je med kritiki za svojo pogumno izpoved požel priznanje, kot nihče pred njim v prvem delu festivala. Filmanje pa je trajalo samo 11 dni in je stalo borih 30 miljonov starih frankov. Sledil je drugi italijanski predstavnik, Òlmi-jeva "Zaročenca", nežna elegija o ljubezni delavca Giovanni j a in Liliane, ki nista srečna ne skupaj ne vsaksebi, a se vendar ljubita. Olmi sodi k režiserjem, katerih dobre in slabe lastnosti ne smemo ocenjevati po precizni lekarniški tehtnici. Kot pri "Nežnem srečanju" Davida Leana ali De Sicovi "Postaji Termini" se morate odločiti, ali vam ugaja v celoti ali pa sploh ne. Angleži so v tretji fazi povojnega filmskega ustvarjanja: dobi barvnih filmskih spetaklov je sledila perioda humorja Aleca Guinessa, zdaj pa prevladuje socialni realizem mračnih predmestij. V to zvrst sodi tudi Lindsaja Andersona "To ušportno življenje". ze "Satansko kraljico", ki so jo poslali s Formoze in ki skuša posnemati japonske zgodovinske filme, a jih seveda ne doseza, in nizozemski film "Kot dve kaplji vode", zgodbo o podalcu nad okupirano Nizozemsko, ki po mnogih zapletlja-jih zgubi življenje, ker je kot kaplja kaplji podoben nekemu Angležu, bi samo omenili. Mulliganov film "Ubiti oponašavca" je občinstvo pričakovalo pod vtisom nagrad: knjižno Pulitzer j a za predlogo Harper j a Lee j a. in Oscar j a za igro Gragoriya Pecka. Dejanje se dogaja pred 30 leti na ameriškem jugu in se je prav v času predvajanja v Cannesu presenetljivo ponovilo v ZENITH Avto šola Brzine na volanu in ob strani! Pridemo po Vas na dom, zato ne plačate nič. Taksi šola Želite boljšo zaposlitev? Postanite taksi voznik! Mi Vas izučimo za nizko ceno od £5 naprej ! 240 RUSSELL STREET, MELBOURNE Mi smo tam, kjer je Vaš telefon: FB 3903 FB 3904 Birminghamu in drugod v Alabami. Gregory Peck je nar a vnos idealen interpret advokata Aticcusa Fincha, ki brani črnca, obtoženega, da je posilil belo dekle. Vsekakor Mulliganov realizem je finega, plemenitega kova, poezija diha tudi iz drobnih detajlov. Francozi delež lahko primerjamo Porthosove-mu plašču iz "Treh mušketirjev": na zunaj ves bleščeč, znotraj podložen s capami. Za "Prepadi" in "Karamboli" velja to tudi za "Ameriško podgano" Jeana Gabriela Albicoca. Vse preveč banalnosti in zmešnjav. Tudi Poljaki niso dosegli uspehov prejšnjih let. "Pepel in diamanti"! Njihov zastopnik "Kako biti ljubljen" Wojczeka Haasa je vzel snov iz gledaliških krogov med okupacijo in po osvoboditvi. Tudi igralca Zbigniew in Cibulski nista mogla iz slabe snovi motivirane drame napraviti umetnine. Potem je prišel večer s Viscontijevim "Leopardom". Za italijanski film je bil taki naval, da je že dopoldne pred predstavo za novinarje prosila direkcija festivala Italijane, naj odstopijo prostor drugim, ker so film že videli. Tudi na večerni slavnostni predstavi zanimanje za to monumentalno filmsko fresko ni bilo nič manjše. Aplavzi so se vrstili že med predvajanjem. Lahko verjamemo, da so Italijani, ki jim je Garibaldi jeva doba tako pri srcu, vložili v film, vse, kar znajo. Z bleščečimi igralskimi imeni Burt Lancaster, Claudia Cardinale, Alain Delon in drugimi je Luchino Viscounti, režiser "Rocca in njegovih bratov" z vso epsko širino prikazal trenutek srečanja dveh svetov — fevdalnega in bur-žoaznega" v slikovitem sicilskem okolju. Kritiki so takoj videli v "Leopardu" najresnejšega kandidata za najvišje priznanje, ki bi ga lahko okusil samo japonski film "Harakiri". Preostala dva dneva nista dala ničesar pomembnega. Sovjeti so z "Optimistično tragedijo" Samsonova po "Ivanovemu otroštvu" spet zdrknili v prevelik zanos in pridigarstvo. Sorodno le po motivu s "Križarko Potemkin" pripoveduje zgodba o skupini baltiških mornarjev v dramatičnih revolucijskih dneh. Glavni igralki Mar-gariti Volodini bi lahko očitali preveliko retorič-nost. V trenutku, ko se film spusti s patetičnosti v realnost, pa je uspelo režiserju prikazati nekaj mojstrskih prijemov. Kot je prišlo ob pričetku festivala do žolčnih prepirov pri "Prepadih" tako se je zadnji dan zaključil z incidentom pred predvajanjem kubanskega filma "Drugačni Cristobal". Občinstvu so namreč prebrali obvestilo, da se temu filmu francoskega režiserja Armanda Gattija Kuba uradno odreka in da film zastopa le producenta. Menda so se pri filmu vsi skupaj sprli, tako da se je Gatti zatekel k sredstvu, ki v filmskem svetu ni kaj običajno — k tridnevni gladovni stavki. Kuba s filmom ni zgubila; v glavnem je nerazumljiv. Publika se je razdelila v dva tabora: enim je šlo na bljuvanje, nekateri pa so videli v njem novega Ionesda. Močno se razlikujeta grški film "Nebo slave", v Cannskem merilu sila diletantski prikaz vojnih dogodkov, in gabonski predstavnik "Kletka", ki je preveč izumetničena melodrama o doma-činu-zdravniku in belki, ki jo igra Marina Vlady. Film je zaključila slavnostna predstava Felli-nijevega filma "Osem in pol" izven konkurence. Zbrano po CINEMONDE ARTS FILMSKE NOVOSTI NA KRATKO -k James Cagney odločno odklanja vse vloge, ki mu jih ponujajo. Pravi, da se bo upokojil. Za seboj ima 62 filmov in 59 let. k Edith Piaff je kupila svojemu mlademu možu Theu razkošen električni vlakec, sebi pa dovoljenje za pokop na najslavnejšem pariškem pokopališču Pere Lachaise. ★ Rjoveči Elvis Presley zasluži na leto dva miljona dolarjev: dvajsetkrat več, kolikor dobi John F. Kennedy za predsedovanje ZDA. Robert Aldričh, ki je imel srečno roko, ko je za film "Kaj se je zgodilo s punčko Jane?" izbral Bette Davis in Joan Crawford, zdaj razmišlja, ali ne bi v filmu "Dve za Texas" igrali Gina Lolobrigida in Anita Ekberg. k Grčija je ena izmed redkih kulturnih dežel, ki še nima televizije. Zato pa ima močno domačo filmsko proizvodnjo s spretno razpredeno distribucijo domačih in tujih filmov. Lansko leto so posneli okrog 700 raznovrstnih filmov, vendar jih je le par od teh prodrlo na tuje filmsko tržišče. k Mladi slovenski režiser Boštjan Hladnik, bo za nemškega producenta — ki je dal svoji hiši ime kar "Piran film" — v kratkem pričel snemati film po lastni ideji in snemalni knjigi z naslovom "Erotikon". Po Stilerjevem Erotikonu iz 1920 in Machatyjevem Erotikonu iz 1927 še Hladnikov 1963. ★ Winston Churchill je dovolil posneti film o njegovem življenju z naslovom "Levje srce". Režiser tega filma, ki bo narejen po dokumentarnem gradivu, je Victor Wolfson; odlomke iz Churchillovih spominov bodo brali Richard Burton, Peter Ustinov in sir Lawrence Olivier, komentarje o njem pa bodo posneli in zaigrali Eisenhower, Truman, Montgomery, Alexander in . . . Churchillov kuhar. ★ Zadnje čase se vse več filmskih igralk, večjega kalibra, in seveda igralcev seli v Pariz. Naštejmo samo nekaj imen: Ingrid Bergman, Sofia Loren, Mehna. Mercouri, Olivia de Havil-land, Tony Perkins, Jean Seberg itd. Za Pariz sta sè pred kratkim odločili tudi Marlene Dietrich in Gina Lolobrigida. ★ ŠE DRUGE NAGRADE IZ CANNESA Za najboljši scenarij je uradna režija v Cannesu proglasila Codinov (Romunija). Razdelila pa je vrsto drugih nagrad: Japonskemu filmu "Harikiri", v režiji M. Kajabašija, in češkemu filmu "Nekega dne, neki maček" režija V. Jas-nyja (film je izbrala za. najboljšega mednarodna žirija kritikov). Posebno nagrado za najboljši revolucionarni film je prejela sovjetska "Optimistična tragedija". Žirija je pohvalila italijansko dramo osamljenosti "Nedelja" in subtilno interpretacijo večne teme ljubezni v madžarskem filmu "Ti". Med kratkometražnimi filmi si delita "zlato palmo" švicarski film "Na gladini" in francoski "Fižol". Posebno nagrado žirije je prejel jugoslovanski kratki film "Moje stanovanje" Z. Berkoviča, češ da je univerzalnega pomena in perečo sodobno temo obravnava preprosto in s humorjem. ★ BB NI BILA LETOS V CANNESU Zaman so letos pričakovali v Cannesu zmagoviti prihod Brigitte Bardot. Festivalu je dolžna svojo slavo, ko se je razvijala iz zvezdice v zvezdo, pojem BB. čeprav bi si lahko privoščila skok iz Rima, je šla raje prav ta čas na Capri in se šarmantno bosa sprehajala po otoku. --- —ffTfwnnnnnnnnnniiiiiMiiiHiijiimM»!! Darilne pošiljke in letalske ter ladijske vozovnice je najbolj naročiti pri tvrdki Dr. J . KOCE G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A. ki je najstarejša, največja in najboljša slovenska tvrdka v Avstraliji. Darilne pakete pošiljamo: kamorkoli, kadarkoli in karkoli. Vozovnice preskrbimo hitro za bilo kam. ZASTOPNIK ZA VIKTORIJO: Mr. J. V AH, 2 Kodre St., St. Albans, Vic. — Tel. 65-9378 ZASTOPNIK ZA N.S.W. : Mr. R. OLIP, # 65 Moncur St., Woollahra, NSW — Tel. 32-4806 IIIIISIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII CONTINENTAL SMALL GOODS JOHN HOJMR 213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656 Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke! HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE ; STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD. llilllllllllllllllllllülllllllllllllllllllllllllHlllllIHHIIIIIIIII KROJAŠKI SALON Obrnite se na poznano tvrdko Eden Real Estate 4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds Tel. 37-5104 in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432 A. MATULAJ 64 SPENSLEY ST., CLIFTON HILL Tel. JW 3678 IZDELAVA VSE VRSTE OBLEK, PLAŠČEV PO NOVI MODI. POSEBNO SE PRIPOROČAMO ZA POROČNE OBLEKE. V ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO ČEVLJEV IN PERILA. JAPONSKI 'BUMU': STRMO KVIŠKU V celotni proizvodnji so se povzpeli Japonci na peto mesto POZNANA PLAVALKA OLYMPIADE Elizabeth Ferris, 23, je bila uspešna plavalka na Olympiadi v Rimu. Zastopala je V. Britanijo. Danes je Elizabeth Ferris v Avstraliji emigrant-ka in nastopa kot umetnica v sydneyskih televizijskih programih skupine Robert Bolt's. nizka najemnina v tovarniških stanovanjih, brezplačno zdravljenje na klinikah podjetij, popust (do 30 odstotkov) pri nakupu živil, obleke in gospodinjskih potrebščin v tovarniških prodajalnah. Večja podjetja imajo plavalne bazene in športna igrališča, prirejajo pa tudi najrazličnejše tečaje, za ženske na primer kuharske, prikro-jevalne, glasbene in čajne (pitje čaja je po japonski tradiciji pravcati obred), povsod pa so opremljeni tudi prostori za igro "go", ki bi jo na kratko označili kot zapleteno zmes šaha, mlinčka in dame. Torej skrb za "dobro voljo" zaposlenih? Zakaj? Zaradi naglega gospodarskega vzpona zelo primanjkuje sposobne delovne sile. Nekatere evropske dežele si pomagajo s sezonskimi delavci, ki jih je na primer v Švici 645.000, na Japonskem pa to ni mogoče. — Še posebnost: več kot simbolični "dodatek za zaljubljence" je v očeh mnogih vredno to, da uprava podjetja premesti bodočo nevesto in ženina na sosednji delovni mesti, da sta si blizu tudi pri delu v svetu brnečih strojev ... C. J. ŠPORT V Melburnu živi nekdo, Ki noč in dan žre knjige, Od sebe pa ne dà nobene fige! (F. Prešeren) H. PRIBAC Japonska na svetovni lestvici: prva v ladjedelstvu, druga v proizvodnji radijskih in televizijskih sprejemnikov, tretja v predelavi nafte in v proizvodnji umetnih snovi, peta v proizvodnji surovega jekla. Nedavno objavljeni podatki so zveneli prvi hip silno presenetljivo, skoraj kot aprilska šala, toda industrijski strokovnjaki vedo spričo pritiska proizvodov "made in Japan" vsepovsod na svetovnem trgu: japonski "boom" (nagli vzpon, Japonec izgovori angleško izposojenko kot "bumu"), je otipljivo dejstvo. Po sorazmernem izboljševanju življenjske ravni v vseh družbenih slojih se "dežela vzhajajočega sonca" razlikuje od številnih drugih daljnovzhodnih dežel, kjer ima peščica ljudi vsega na pretek, mnogi pa le zelo malo. še marsikje, zlasti na podeželju, se poznajo sledovi nekdanje bede, vendar so minili časi, ko so kmetje prodajali svoje hčere v mesta, da so vsaj delno ublažili pomanjkanje. Kmétijsko prebivalstvo, ki ga je zdaj 25 odstotkov manj kot pred vojno, pridela po zaslugi sodobnih metod za 40 odstotkov več hrane, tako da Japonska uvozi le še tretjino potrebnih živil. Pod vplivom "booma" se v deželi počasi spreminjajo življenjske navade: staro japonsko pijačo "sake" (riževo žganje) izpodriva pivo in whisky, iz riževe slame pletena ležišča se umikajo posteljam na vzmeti, tradicionalne paličice namesto vilic in noža postajajo redkost, jazz in kegljišče sta obrobni novotariji, rikš (samotežnih "taksijev") ni več. Obiskovalec, ki se le za nekaj minut ustavi na robu uličnega trušča in prometnega vrveža v Ginzi, tokijskem poslovnem središču, se kaj kmalu prepriča o resničnosti podatka, da je bilo tik pred drugo svetovno vojno v Tokiu 59.000 avtomobilov in motornih koles, zdaj pa jih je 790.000. Proizvodna krivulja se strmo vzpenja in dokazuje, da se je Japonska že uvrstila med industrijsko najbolj razvite dežele. Njena proizvodnja se je v obdobju 1955-1962 podvojila, zadnja leta se povečuje povprečno za deset odstotkov. Med drugo svetovno vojno so zažigalne in rušilne letalske bombe spremenile mnoga japonska mesta in industrijska središča v razvaline, trgovsko ladjevje je bilo uničeno, zdaj živi 95 milijonov ljudi na površini, ki je za dve petini večja od jugoslovanske, vendar je tam zaradi strmih gora razmeroma precej manj prostora za naselitev. Tokio ima nad 10 milijonov prebivalcev, dežela premore le malo naravnih bogastev, saj uvaža nad polovico surovin, ki jih potrebuje industrija. Zdaj, 18 let po vojni, je Japonska v skupni proizvodnja peta na svetu. S silnimi napori so Japonci zgradili industrijo, ki je njihovo domovino spremenila v konkurenčno najsposobnejšo deželo, kar jih premore svet. Kako poceni je "cenena delovna sila"? Po podatkih Mednarodne organizacije za delo je japonski delavec glede zaslužka daleč pod zahodnoevropskim povprečjem, žato pa je deležen — ne iz socialnih nagibov, marveč zavoljo gospodarske nuje — vrsto ugodnosti in olajšav, ki posredno znatno zvišujejo njegove prejemke. Nekaj primerov: polletne nagrade (do 25 odstotkov povprečnih dohodkov), brezplačen prevoz na delo, obroki po znižani ceni na delovnem mestu, Flotta Lauro Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji ROMA IN SYDNEY Obrnite se na agencijo in g. GREGORIČA. i FLOTTA LAURO LINE 35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941 Prodajate? Kupujete? jj Hišo? Zemljišče? ■ SLOVENSKI VESTNIK je mesečni informativni in družinski list Slovencev v Avstraliji. — Urejuje uredniški odbor: H. Pribac, K. Kodrič, L. Jauk. — Odgovorni urednik: J. Kapušin. — Upravnik: Livio Novak. — Naslov uredništva in uprave: 483 Melbourne Rd., Newport, Vic. — Dopisov ne' vračamo.