139. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 22. junija.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan iveier, i/.iui - i nedelje in pravnike, ter velja po pošti prejeman za a v s t r i j s k o-oger a ke dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za meneč, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankovati. - Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". UpravniŠtvu naj B^rJpgovtH^j) poŠiijati uaročuiiie, reklamacije, oznnnila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   ,, 50
četrt leta........3   ,,   30 ,,
jeden mesec.......I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
UpraviiiStvo t9Slovt Narotla",
Vela Ljubljana.
—o.— Kdor hoče vedeti, koliko in kakšnega upliva politično strankarstvo more imeti na socijalno življenje, sedaj naj stopi v središče slovenstva, v Ljubljano f Dissonancije v političnih stvareh vzbujajo osobno antipatije in zastrupiti morejo vsako kapljo meJBobnega občevanja. Slana političnega prepira pomori odkritosrčnost in zaupljivost, prve pogoje pravega prijateljstva in hirati jame ves družabni organizem, kadar se v njem zaplotlijo mikrobi strankar-stva in z le-tem tesno zvezanega denuncijanstva. Nekedanje soboriteljstvo loči se v dva sovražna ta-borr, prijateljske vezi, na katerih je slonelo marsikaj nadobudnega, razpadajo in tedaj razpada tudi tisto, kar je z njimi in na njih osnovano bilo. Fak-tum je, da iz nekedanje politično Bložne slovenske inteligencije tačas živi trojna politično in kolikor toliko tudi družabno ločena inteligencija. Dva dela se v javnem življenji napadata, v zasobno-socijalnem pa se drug drugemu umikata. Tretji del narodne j inteligencije pa je vsled razpora drugih dveh apa- j tičen postal za narodno javnost in navadil se je, i
da z objektivno  resignacijo  v srci prenaša tudi v socijalnem   oziru  samoto  in  dolgočasnost, dosledno se  odstranjujoč  od prejšnjih somišljenikov svojih.   Faktum pa je tudi to, da navstale so te zevajoče razpokline v političnem in socijalnem življenji  narodnjakov  pred   dobrimi dvajsetimi meseci, tedaj, ko se nam je odprl kranjski labirint nove, tako imenovane realne slovenske politiko, katere dosledno posledico nam je učakati dala glasovita volitev dolenjska. Kadar nova politika tako tri-jumfuje, kakor je trijumfovala vlani na notranjskem deželnozborskem volišči, tedaj se razlike političnega hodu utisnejo  tudi v socijalne odnošaje po selih, trgih in podeželnih mestih,  tedaj tudi tukaj lepo, složno zasobno življenje ni več možno.   Toda naša Ljubljana pod dvajsctmesečnimi uplivi trpi neprestano od tiste ure počenši, ko so se bili porodili nesrečni ti uplivi!  V naši Ljubljani si je sedež izbral novi politični orakelj in mimo  njega, če ne celo pred njega, mora vsaki dan lep del slovenske inteligencije. Tu se izpraša in zve,  kar se ne vpraša niti zve „procul negotiis", drugje po deželi kranjski. Nova voda je pri izvoru svojem najbolj močna, potega za soboj vse premično in upogiba vse elastično. Vsem polje okolu nog, vse bi rada v motne svoje valove. Zato je usiljeni, narekovani boj tukaj najhujši, naj-zoperniši. NastavŠa vodilna tabora se tukaj dotikata v vsakdanjem življenji in zatajujeta svoje nekdanje poznanstvo in soglasje, oba vesta ali vsaj vedeti hočeta, zakaj.   Čim mnogobrojniši je inteligencija na tej ali onej strani, tem večji se kaže razdor, tem bolj se tudi občuti v socijalnem življenji. Ljubljana sedanjo svojo slovensko inteligencijo težko prenaša, ker ta inteligencija živi v političnem prepiru in razdoru !   Dvajsetmesečna nova politika najbolj kruto zadeva in tlači mesto Ljubljansko, ter mu ravno toliko mesecev mir jemlje in ovira prihodnost, ki mu je namenjena kot resnemu in vzglednemu slovenstva središču! Ta politika nam je kugo prinesla v narodne kroge Ljubljanske in če bi slovenska inteligencija bila vse prebivalstvo Ljubljansko, potem bi naša Ljubljana tačas imela obraz kužnega mesta, v katerem ljudje bežijo drug pred drugim!
V resnici čutimo in pravimo vsi, da je stanje sedaj v naši Ljubljani neznosno. Neznosno je že za
tistega, ki ljubi mirne in dobre večere, prijateljske pogovore in shode, a jih tačas ne najde v Ljubljani, „in gurgite vasto". Vse hujše pa mora to boleti rodoljubivega opazovalca, ki ve, da nebratsko občevanje, zlo socijalno življenje izključuje uresničevanje dobrih idej, da ovira in uničuje blaga podjetja, da se iz; njega nič pričeti, nič dovršiti ne da, da je propadlo socijalno življenje oče, ki svoje otroke je, otrok, ki svojega očeta pred prag meče. Že naša slovstvena in politična zgodovina pa nam kaže, da se nam je vsako večje delo zasnovalo v krogih prijateljskih, v imenu sloge in vzajemne naklonjenosti. Ker smo majhen in razcepljen narod, ničesar ne dosežemo, da nam inteligencija ni jedina in složna, v prijateljskih socijalnih odnošajih živeča. Kam tedaj pridemo, kaj dosežemo, če nam inteligenca kolikor je je v jednem in glavnem mestu, živi v takih razprtijah kakor dandanes, če si ona svoje mejsobno Življenje tako lahkoverno da motiti po efemernih oblastnikih in kruhoborcih? Odpovejmo se rajši slebarnemu napredku in oddajmo vodstvo Ljubljanskega življenja, vodstvo slovenstva drugim rokam! Pač bi Ljubljana lahko cvela in bila zvezda voditeljica na vse slovenske strani. Toda sedaj je vela in ni je priporočati kot uzornice, ker manka jej najlepšega in najpotrebnišega, manka jej sloge, lepega in dostojnega socijalnega življenja! Narodno delo počiva, mnogi prepotrebni zasnutki k našemu napredku ne gredo naprej, ali vas to nič ne opomina, da> se ozrimo po uzrokih vsestranske stagnacije in da s prokletstvom obdajmo povod, ki nas jo politično odločil, socijalno razdejal in v narodnem napredku ustavil? Ne čakajmo fatalistično, da se samo „unese", da se stadij ta »preboleti moraj", nego neznosnost položaja, zastano delo, pogibeljna apatija, ki si osvaja narodne kroge, to naj opomina in združi boljše elemente v Ljubljani, da jamejo popravljati zamujeno in vzdigovati se proti kvarljiv-cem slovenskega, v prvi vrsti Ljubljanskega življenja.
To je nujna potreba, kajti Ljubljana bi morala vedno biti vzgled vsein drugim slovenskim pokrajinam, a sedaj in dokler se ne izpremene sedanje prežalostne razmere, je Ljubljana vsem nekranjskim Slovencem le — v pohujšanje.
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Keiič Lefebvre.   Poslovenil * * * Stat notni!>is umbra.) Dalje.)
Jed noin trideseto poglavje. Nekateri neusečni nasledki potovanja v Ameriko.
Ko sem se te nevarnosti ali te more iznebil, treboval sem nekaj časa, da sem se zopet popolnem zavedal. Kje sem bil? V katero deželo me je ra-belj bil zadegal? Zagrinjalo ob postelji je bilo za-tegneno; podrgnil sem je nazaj. Soba je bila mračna in nema, gospodovala sta v njej oni mir in somrak, ki navadno krog bolnika gospodujeta. Ko so se mi oči privadile temote, zrl sem lahko krog sebe. Miza, polna neredno nakopičenih papirjev, knjig in knjižic, polica, polna vezanih in nevezanih knjig, kup raznih zvezkov in knjižur, ki se je kot omahljiva piramida iznad tal vzdigoval ter vsak trenotek podreti se pretil, vse je bilo na svojem mestu; bila je moja stara pisalnica! Bil sem zopet v Parizu na Francoskem ter se nazadnje povrnil s svojega blo-
denja po svetu. Ali naj povem? Ta vrnitev v središče človeške oblike me je prav malo razveselila; ukusil sem bil svobodo in bila je po mojem ukusu.
Pozvonil sem. Jenny je prišla po prstih ter je natihoma vprašala, če sem jaz klical.
Nedvomno, draga moja, odgovoril sem jej: pred vsem svetlobe, prosim te, ta soba je kot grob.
Jenny je malo odkrila zagrinjala ter je poklicala Suzano, ki je prav tiho glavo pomolila skozi duri ter se ustavila, da me je z nemirnimi očmi ogledovala.
No, gospica! rekel sem jej radosten, ali danes ne bodeš objela očeta ?
Ne da bi se bila zagnala mi v naročje, temveč boječe se mi je približevala ter jokaje se, me prijela za roko.
Kako se počutite, očka? mrmrala je.
Prav dobro, dete drago, le da sem nekoliko utrujen in razdražen od potovanja.
Oh! vzkliknila je Suzana. — Oh! vzkliknila je Jenny.
V tem vzkliku se je glasil tako čudovit naglas, da sem ženo in hčer drugo za drugo opazoval, bili ste prestrašenega obraza.
Kaj pa imate? vprašal sem ju. Kaj pa sem rekel, da je vaju tako prestrašilo.
Dragi moj, rekla je Jenny, prosim te, bodi popolnem tiho; dohtar 01ybrius je to zapovedal.
Kdo pač je ta dohtar Oh/brius? Ali ni oni abotnež, ki je debelo knjigo o postu z ozirom na nauk o zdravji in na plovarstvu spisal? Kaj jaz imam opraviti s tem zakristijskim muhoveem („pedant")?
Danijel, odvrnila mi je žena naravnost, doktor 01ybrius je zdravnik, katerega ves svet za svet povprašuje. Osem dni sem za te skrbi kot tovariš in prijatelj.
Osem dni! zakričal sem, po konci se usedši. Sanja se ti, draga moja. Kako bi me bil tvoj doktor zdravil v Parizu, ko smo mi vender bili v Ameriki ?
Poslušaj me, dragi Danijel, rekla mi je žena z ginjenim glasom, poslušaj me, ter mi ne segaj v besedo; gre namreč za tvoje zdravje in morebiti celo za tvoje življenje.
Včeraj, v torek, bilo je ravno osem dni, ko si bil v silno žalostnem stanu domov prišel. Bil si, Bog ve, pri katerem mazači; če smem verovati doktorju, dal ti je ta človek použiti toliko makovca
Politični razgled.
\--iranh* u*.
V L j n b lj an i 22. junija.
Da poslednje volitve za državni zbor v
Galiciji neso bile prav pravilne, je znano. Poljakom ni bilo nobeno sredstvo prepodlo, da bi ga ne luli porabili proti Rusinom. Pomagali so pa Poljakom posebno tudi politični uradniki. V Turki so šest rusinskih volilcev dizali toliko časa v zaporu, da je bila volitev končana. Ti volilei s» se sed.ij pritožili pri grotu Taafte-u. — Včeraj so imeli levičarji shod na Dunaji, da so se posvetovali o organizaciji stranke. Ne vemo še, kaj so sklenili. Ultrauemški levičarji imeli so pa že v soboto predposvetovanje in sklenili pri levičarskem shodu predlagati osnovo posebnega nemškega kluba.
Delavska kriza v Itriin je končana. Danes začno delavci zopet delo Tovarnarji so privolili, da se bode delalo v tovarnah v ponedeljek 10, v soboto 93/4 in druge dni po 103/t ure, tedaj na teden vkupe 623U ure, za ure še manj, kakor so to zahtevali delavci. Ako bode kdo daje delal, bode pa posebno plačan. Tovarnarji pokazali so veliko spravljivost. Mnogim delavcem dali so predplačo, da bodo mogli shajati. Delavci izjavili so, da so zadovoljni s pogoji, katere so tovarnarji dovolili.
V lUuliei ji sedaj oblastno poizvedujejo, kateri Rusim so se udeležili Metodove slavnosti v Pe-terburgu, ali pa pri tej priliki odposlali čestitke v Peterburg. Bilo je že več osob zaslišanih. Skušali jih bodo postaviti pred sodišče.
Mostarski dopisnik „Budapester Tagblatta" pogovarjal se je z državnim finančnim ministrom Knllav-eni o odnosajih v IloNiii in Hercegovini. Minister se je kaj laskavo izrazil o bosenskem prebivalstvu. Davke rado plačuje. Ni jih treba izterjavah z eksekucijaini, ampak na sam opomin pride rad davkoplačevalec k davkariji in placa davke ali pa poprosi, da ga malo počakajo. Določi se mu v poslednjem slučaji obrok, do kdaj ima plačati- Skoro vsakdo v dogovorjenem obroku spolni svojo dolžnost. Dežela ima že 5U0 kilometrov železnic. Po-ebno bode pa treba gledati, da se kmalu gradi še železnica po Limskej dolini do Priboja na meji Novo-pazarskega pašalika. S to železnico bi se otvorili Novopazarski pašalik, Crna gora in Severna Albanija nasej trgovini in obrtniji. Pred okupacijo so se skoraj izključljivo angleški izdelki uvažali v deželo, sedaj pa avstrijski vedno bolj spodrivajo angleške. M nister se je nadalje izjavil, da Avstrija ne misli dalje razširiti okupacije, ampak hoče le na to gledati, da se Bosna razvija in napreduje.
V11 a iij <* <l r/a v e.
V rusliili državnih krogih se neki resno preudarja vprašanje, kaj storiti, ko bi se v Angliji konservativna vlada po novih volitvah res ukore-ninila. Vsi so te misli, da se bodo angleški konservativci bolj približali Nemčiji To pa za Rusijo ni baš ugodno, zlasti tedaj ne, ko bi prišlo do vojne mej Rusijo in Anglijo. Zategadelj se pa hočejo dobro pripraviti za vse slučaje. Pribaltijske kraje bode ogledala posebna komisija, in določila, kje naj se napravijo trdnjave. V tej komisiji sta generala Sobolev, ki je bil nekaj časa bolgarski minister, in Kuropatkin, ki je znan zaradi svojega delovanja v srednjoj Aziji.
Na Kraiiroslceni se že vse stranke pripravljajo za prihodnje volitve. Radikalci so že imeli shod in sestavili sledeči program za bodoče volitve: 1. Nobenih ekspedicij v daljnje kraje. 2. Občna volilna pravica za vse zbore, tedaj tudi za senat. o. Davčna reforma in uvedenje prihodninskega davka. 4. Triletna vojaška služba brez izjeme. 5. Ločitev cerkve od države. G. Svobodna trgovina. — Coubertova rodbina naznanila je  vladi,  da jej
je pred tremi meseci poslal Coubert oporoko, v ka-terej pravi, da, ko bi umrl, želi biti pokopan v Abbevillu. Vlada je sedaj začela delati priprave, da se umrši admiral pokoplje na državne stroške.
V velike zadrege spravila je Kalijo mini sterska kriza. Opozicija, ki je bila baš dovolj močna, da je vrgla vlado, ni zmožna prevzeti ministerstva, ker je mej seboj ne jedi na. Treba bode vzeti novo ministerstvo iz sedanje vladne stranke. Tej pa tudi ne ostaja za vlado sposobnih mož. Oairoli, ki je bil poklican b kralju, ni vedel svetovati drugega, kakor da se zopet pokliče Depretis, da sestavi vlado. Minghetti je nasvetoval vlado Depretisa ali pa Bi-aneherija. Poslednji je predsednik zbornice. Kakor listi pišejo, Biancheri nema dosti upanja, da bi v zbornici za svojo vlado dobil većino. Najbrž bode zopet prišel na krmilo Depretis in večina njegovih dosedanjih tovarišev Samo Mancini se bode moral umakniti, ker le njemu je prav za prav veljala nezaupnica. Depretis je dal svojo ostavko le zato, ker je tolikrat poudarjal solidarnost vsega ministerstva.
Novo angleško ministerstvo je sicer sestavljeno, a ne upa se začeti vladati. Obrnilo se je do liberalcev, da bi je podpirali do novih volitev. Liberalni vodje si pa mislijo, mi za vas ne bomo ko- J stanja nosili iz žerjavice.   Ako konservativci hočejo vladati  po načelih,  katerih   so se držali liberalci, j jih poslednji ne bodo ovirali,  ako  bodo pa skušali kreniti na druga pota, se jim pa bodo ustavili. Te- , zave, ki se stavijajo konservativcem, se tedaj vedno ! vekšajo. .,St. James Gazette" svetuje konservativcem, naj liberalcem  prepuste  vladanje v tem kritičnem položaji. ,,Pall Mali Gazette*' pa misli, da liberalci ZOpet pridejo na krmilo.   Govori se celo, da Glad-ttone zopet prevzame  vodstvo ministerstva.   Salis- j bury bi gotovo rad se iznebil ministrovanja, a s tein bi konservativci zgubili vso veljavo in vse zaupanje, da pri prihodnjih volitvah dobe večino Zategadelj bodo najbrž konservativci vkljub vsem težavam poskusili vladati, ;<ko bodo p;i jim liberalci zavire delali, bode pa razptlščen parlament. Nove volitve bodo pa odločile, kdo bode nadalje vodil osodo Anglije.
Glavni poveljnik v "iToaik lltgllj C'»urcy, preveril se je, da j - treba preustrojiti sedanjo slabo upravo v tej deželi, sicer ni moči napraviti reda. Poslal je francoski vladi načrt preustrojitve uprave. Ako vlada ne odobri tega nacrta, om za frmkinske zadeve ne prevzame nikakc odgovornosti.
Poslednja vojna s Francozi preverila je Iti-taj.slto vlado, tla sedanje obrambene naredbe nikakor ne zadostujejo, ako bi jih še napala kaka ev-j ropska država. Zato je pa sklenila v raznih pokra-; jinah zgraditi več novih trdnjav.
Dopisi.
1» Itiiriollovefgn 17. junija. (Grof Mar-gheri v Metliki in v Črno m I ji.) Vem, da Vam, gospod urednik, ustrežem, ako Vam zabeležim neko — neverjetno dogodbico, kojo mi je prijatelj moj pripovedoval tako-le: „Grof Margheri je bil tekom meseca maja resno namenjen, da se vo-lilcem vseh sedmerih dolenjskih mest predstavljat gre, pa vedel je g. dr. SI. „iz prve dobe" mu to vedno iz glave izbiti. Ko pa so proti koncu meseca dan na dan dohajali brzojavni glasi iz raznih krajev, da se naj grof M, vsaj v Metliko pelje ter tamošnjim meščanom predstavi in ker so še zadnji dan — 31. maja Metličanje v Novem mestu osebno svetovali in prosili, da naj pride gospod grof ven-der še pred volitvijo v Metliko, da ga volilci vsaj vidijo in spoznajo, sklenil je grof M. 1. junija podati se mej Belokranjce, četudi mu je neki župan žugal.   Gosp. grofa spremljeval sem jaz na tej in-
teresantni poti, ker on sam ni hotel iti, jaz pa sem v Metliki znan.
Za rana iz Novega mesta odpeljavši se, prišla sva — zdrava in vesela okolu 10. ure v Metliko, akoravno je bilo vreme jako neugodno ter neprenehoma deževalo.
Ker g. župana ni bilo doma, drug pa ni hotel sklicati volilnega shoda, peljal sem g. grofa h g. G., trgovcu in veleposestniku v Metliki, in njega sorodniku g. N., da ga jima predstavim ter da po-zveva občno mnenje Metličanov.
Gsp. S., gotovo najbolj omikan mož izmej vseh Metliških domačinov, s kojiin je bilo vsaj mogoče mirno in stvarno govoriti, je koj rekel: »Tukaj je zdaj vsaka beseda zastonj!   S častno besedo sem
— kakor vsi — zavezan, Šukljeju svoj glas dati. Žal mi je, — če je tako —, da sem to obljubo storil, pa zdaj ga moram voliti, in če bi bil Šu-klje največji 1 . . . na zemlji".
Zapustivši to trojico, šel sem obiskat svoje druge znance in prijatelje, kojih prijaznost pa je bila ta dan „na ničli". Tako mi je neki štacunar na moja vprašanja to-le odgovoril: „Kaj nam Novo-meščanje, kaj Krščanje, kaj nam Ribničanje mari? Mi smo kramarji, ki imamo denar in — svojo voljo; kar mi hočemo, to se mora zgoditi. Beremo ničesar, Vašega „Slov. Naroda" celo ne, čemu tudi,
— mi za to nemarno časa kar pa zvediti hočemo, nam pove vse „Ljublj. List". Tudi ni res, da je večina za Margherija, narobe, Margheri bo sramotno propal: v Kostanjevici bodo vsi Šukljeja volili, tako nam je brzojavil neki doktor od tam, tudi v Novem mestu in Višnji gori bo ogromna večina za Šukljeja". Pridružila se je temu, ki je tako ponosno govoričil, tudi njegova zelo zgovorna mlada soproga.
— Mej tem razgovorom stopil je v štacuno Človeček — mislil sem na prvi pogled, daje prišel „pi-skre vezat" —, kateri je, komaj da je čul, o čem da govorimo, koj začel razgrajati: ,,Kaj? — ta le za — Margherija! Pri nas za — Margherija! ha-ha—ha!'" Naposled je skočil na ulico, začel na ves glas upiti in krohotati se, k tkor da vidi kakega medveda iz kake menažerije ubežnega.
Ravno tako, dragi prijatelj, mi je šlo pri tretjem in četrtem.
Da pa Metlika vender še ni popolnem od Boga zavržena, je zasluga neke vrle Metliške krčmarice, h kateri je grofa peljal bil gospod N., jeden redkih nezavisnih in vsestransko izobraženih Metliških narodnjakov. Ta vrla Metličanka je rekla: „Gospod grof, dokler bom živela, ne bom pozabila tega dneva, na katerem ste mojo hišo počastili s svojim pohodom. Moj mož ni doma, pa volil bo Vas, naj mu meščan je tudi grozijo, da ue bo nihče več dohajal v našo krčmo, pa naša krčma ostane pri vsem tem poštena", in ko sta za liter „starega' plačati hotela, si je to čast od grofa izprosila, da naj jej bo dovoljeno, po stari slavjanski šegi ljubemu gostu kruha in vina podariti.
Ko sem jaz iz farovža vračaje se po trgu proti hiši g. G. korakal, zbrala se je bila na glavnem trgu velika množica raznobarvenih ljudi, ki so glasno mej saboj govorili in svet imeli, menda kaj je storiti s prišlima popotnikoma in izmej katerih sem spoznal dva moža, mogočnega gospoda Prose-
(opija) ali hašiša, ki te je imel umoriti. Le prirodna moč tvojega života in morebiti tudi naša strežba ste te oteli. Ves teden ležal si v popolnem dremeži ali pa v strahovitem blodnomisliji. Imel si strašne sanje, tako da smo se večkrat bali, da se ti je pamet zmešala. Danes si se zopet jel zavedati, prav kakor je dohtar Olybrius prorokovah Pristavil je tudi, da to povrnjenje zdravja zahteva največo skrb, da bodeš, kakor je vsa podoba, potreboval nekaj časa, da se bodeš svojih sanjarij otresel ter dejanskemu življenju znova privadil; opomnil je tudi, da je neobhodno potrebno, da se v tej odločilni dobi popolnem mirno držiš in molčiš.
Sedaj sem bil jaz na vrsti, da sem s strahom svojo ženo ogledoval. Kaj je bilo na tej basni, katero je s toliko gotovostjo govorila V Jaz sem bil trdno prepričan, da sem bil v Ameriki. Francoski možgani bi kaj takega celo sanjariti ne mogli, kar sem jaz videl. Vrh tega je golo blodnomišljenje zmeraj raztrgano in ne zapušča ničesar v* spominu. A če je bila ostala Jenny v Franciji, ko sem jaz živel v Massachusettsu, kdo pač je bila ona amerikanska Jenny, katero sem tako ljubko k srcu pritiskal? Ali sem nevedoma imel dve ženi? Ali sta bila dva Henrika in dve Suzani, jeden v Parizu na
Francoskem, drugi pa v Parizu v Ameriki ? Ali sem bil jaz sam podvojen? Ali sem imel jedno dušo v dveh telesih? Kolika zmešnjava 1 Kolika zmešnina !
Proketi Jonathan! memral sem, bes te plen-taj ter naj vzame tebe in tvoje duhovidstvo s teboj ! Res v lepi zadregi sem!
Nenadoma se mi je zablisknila resnica; jezil sem se nad seboj, da sem ženo le trenotek poslušal. Ali mi Jonathan ni rekel, da bom jaz ohranil le svoj spomin in da bode rodbina moja le iz rojenih Yankeev? Vse se je pojasnilo na najbolj priprosti prirodni način; Jenny je bila žrtva čudne omame. Če je v moji hiši kedo sanjal, sanjala je moja žena, ne pa jaz.
To priprosto razmišljevanje mi je povrnilo srčnost in svojo zavednost.
Draga moja, rekel sem Jennyi, ne zaupaj do-zdevi. Tvoj 01ybrius je tepec; jaz nikdar nesem bil bolan. Dokaz temu je, da mi žila natančno pet in šestdeset krat v minuti bije, da lakote mrem in da s tvojim privoljenjem hočem sedaj ustati in zajutre-kovati.
Mesto odgovora jela se je žena mi solziti in jokati: to je tudi neki način dokazovanja in umovanja, na kateri je Aristotel po  krivici izpozabil;
kajti kaj imenitno nalogo igra v retoriki hišnega gospodarstva; tako dražen mož je že napol premagan.
Kot dobro odgojena hčerka je Suzana skušala še prekositi mater; obesila se mi je za vrat ter je vzdihovaje klicala:
Očka! dobri očka! ne užalite naju ! počakajte vsaj zdravnika.
Čakati ga hočem zunaj postelje in ne tešČ, odgovoril sem; sicer pa, dragi moji, vaju nikakor ne mislim žaliti. Zdravnik sem sam ter vama na častno besedo povem, da se prav dobro počutim. Če vama ne zadostuje moje zagotovilo, pošljite po soseda Rosa, ta je tudi doktor in kmalu vaji bode popolnoma umiril.
Pogodba bila je vsprejeta. Rose, nemudoma poklican, ustopil je tako okorno in slovesno, da sem se mu moral v zobe smijati.
Dobro jutro, stari prijatelj, rekel sem ter mu molil roko.
Vi mi izkazujete preobilo časti, gospodine doktore, odgovoril je usedši so v velik moj naslonjač.
Izkažite mi ljubav, potipajte mi žilo ter povejte tema gospema, ali se ne počutim popolnem dobro. fDa,le Prih>
neka in g. Korena. Ko sem pa pred hišo gori napo-minanega trgovca stal ter se ž njim pogovarjal o žalostnih političnih razmerah belokranjskih meščanov, zaslišal sem najedenkrat močan glas in sirov krohot Proseneka, in videl, kako je s prstom name kazal in mi insultoval. (!)
Ko smo se — grof M., g. N. in jaz — opo-ludne sešli v gostilni pri obedu, prihrula in priro-potala je za nami v krčmo divja druhal, kateri se
njegovi koristolovni nagoti spoznavali. Konečno me je zagotovil, da tudi v Metliki niso vsi tako najivni, kakoršnih si Prosenek želi in — da so mu le je-denkrat šli na led, in daje vse pametne in poštene može sram, da je Metlika gospoda gofa Margherija tako surovo in bedasto vsprejela ter da se že nekateri kesajo, da so Sukljeja volili.
Zdaj pa spremljaj naji v v duhu, dragi prijatelj, v Črnomelj, kamor sva dospela ob |l/a o. uri.
je koj na obrazih in pesteh  videlo, zakaj da je | Tukaj je bil političen zrak navpik nasproten, vsprejem
prišla — od gg. „matadorjev" naročena in plačana, nam na vrat.
Dragi prijatelj, povem Ti: videl sem in doživel v svojem življenji že dokaj neprijetnega in ostudnega, pa tako ostudnega in neprijetnega še nisem do 1. junija t. 1. nikdar in nikjer niti doživel
od vrle neustrašene petnajstorice ki je bila ravno v gradu zbrana, pričakovajoča g. dr. Vošnjaka, pre-srčen. Kako je ugajalo žaljenemu srcu, zopet videti uljudne obraze in slišati prijazne besede! Pa tudi tukaj je za par trenotkov nama ušesa žalila in srci grenila neka disharmonija od strani neke osebe, od
niti videl. — Ta grda svojad zasedla je namreč j katere bi kaj tacega ne bila nikoli verjeti hotela, ko
nam nasproti dolgo mizo ter začela tako poulično upiti in razsajati, kričati in s kozarci ob mizo tolči; tako zbadljivo in nesramno na naju popotnika govoriti in tako bedaste reči kvasiti, da bi se Ti; dragi prijatelj, le gnjusilo, ko bi Ti kaj povedal. Govoril je vsak od te druhali po dva —, trikrat, zabavljajo na Margherija in živio — klicaje na »Franceta Sukljeja —  profesorja".   Pred gostilno
ne bi bila sama tega doživela.
Šla sva namreč po prvem pozdravu naravnost v c. kr. sodnijo v znani Ti zadevi.
Tam pred c. kr. poslopjem trčila sva na tisti znani slavolok Šukljejev, pravo pravcato kaudinski igo za „hlapce" v Črnomlji.
Gospod c. kr. sodnik Dev so bili v važnih zadevah v čitalnici, kjer so kakor se nam je pozneje
pa je pijan človek, kateri je bil že zarad umora j pravilo, ravno bratovščino pili 2 gospodom učiteljem (kakor je nama g. N. pripovedoval) več let v ječi „sedel", iz celega grla v jednomer upil  in kričal: „Živio France Šuklje — profesor!"   Predstavi si,
dragi prijatelj, zdaj ta trago-komični prizor: v sredi te, konečno pijane druhali sedi častitljiv starček s sivo brado — „Ljubljanski List" v rokah držeč in s temi prostaki pijoč. Ali Te ne bode v srce zabolelo, če Ti povem: ta starček, kateremu v sobo stopivšemu se je gospod grof M. prijazno in dvorljivo predstavil ter ga brezvspešuo — k naši mizi povabljal. je oče — prof. Sukljeja!
Ta pri omikanih narodih — in mi Slovenci se vendar štejemo tudi mej omikane evropske narode? — nečuven napad na naše poštenje morali smo dve dolgi uri prenašati — tiho in ponižno, ker čutili smo, da so ti „vrli junaki1 le na to prežili, da bi se pri najmanjši in najpohlevniši protivni besedi s pestmi nad nas, pohlevno trojico, spravili.
Vprašal sem se pa, dragi prijatelj, v jedno mer: To so Tvoji rodni bratje? To so Šukljejevi volilci ! S takimi se je šuklje pred dvema letoma tukaj bratil!! — In groza me je imela o belem dnevu pri rojakih v starodavni imenitni Metliki! — S krvavečim srcem sem motril ta ljud, ki je na tako gnjusen način sprejemal nasprotnika Šukljeje-vega. To je toraj zaslužil gospod Margheri pri svojih volilcih za svojo vseskozi pošteno delovanje v državnem zboru! — Zares g. Šuklje sme ponosen biti na „svoje" Metličane! — Kdor pa ima le še količkaj časti v sebi in — ljubezni do svojega zapeljanega naroda v srci, mora vsklikmti: gorje ljudstvu, ki je tako zdivjalo, trikratno gorje pa onim, ki so tega krivi!
Tega divjega navala rešil nas je — c. kr. sodnik, ki je prišedši od neke komisije iz dežele v sobo stopil ter nama v pozdrav v roki segel in se k namu usedel: Kakor da je strela udarila med regljajoče žabe v vaški luži, tako je vse mahom utihnilo in potuhnjeno zbežalo in se razpršilo na blatne ulice in v skrivne kote!
Ko smo potem šli — pridružil se je nam bil še g. kaplan — se poslovit od G., stikali so Met-ličanje in Metličanke po vseh kotih in oknih radovedne glave skupaj, kakor da še kaj tacega, omikanega grofa, nikoli niso videli v svojem revnem življenji.
Pa demonstraciji — nama namenjeni, še ni bilo konec. Ko sva se od s\ojih drazih prijateljev poslavljala, začeli so možnarji — „nama na čast" — pokati in predno sva se odpeljala, sva še slišala, da se ravno namerava nama — „mačja muzika".
Dragi prijatelj, ne čutiš z mano vred, kako rudečica obliva obraz slovenskega genija in kako sramežljivo obrača svoj pogled daleč proč od belokranjske Metlike!"
Do stavek. „Dragi prijatelj, predno Ti nadalje povem, kaj da sva doživela v Črnomlji, kamor sva v resnici šla le tožit župana Šusteršiča zaradi hudodelstva obrekovanja, Ti na uho zašepečem, kar mi je v Nov. mestu pravil neki Metličan, ki je Sukljeja volil brez vsake volilne pravice, ka kor mi je sam trdil. Ta odkritosrčni mož je rekel, da pri Proseneku tudi ni vse zlato, kar se sveti in da ga bodo Metličanje že še s časom v
Ščetino, kateremu je baje g Šuklje obljubil, da bo v kratkem „šulrešpehtor", in trajalo je dokaj časa, da bo g. sodnika v sodnijo sklicali.
Ko se je po veliki težavnosti vendar tožba vsprejela in ko sva — spremljevana od obeh gospodov kaplanov ki sta po naju prišla — ravno čez prag c. kr. sodnije stopila, zaslišal se je nana-gloma za nami tako divji in surov h robot g. c. k. sodnika I)ev-a, da smo koj na mestu obtičali ter se pogledavali drug druzega povprašaje: je li kaj tacega mogoče od c. kr. sodnika v Avstriji!?
Pa ta surovi pojav bil je kmalu pozabljen v sredi mej vrlimi  nezavisnimi Črnomaljci: bili smo par ur srečni m^j saboj, potem pa sva se mej živio- i klici na našo pravo in pravično stvar pozno v noči poslovila od poštenih duš v Črnomlji.
Zdaj pa Te, dragi prijatelj, vprašam : kaj misliš: kje in pri kateri stranki je vendar „divja sila" in „gnjusna popačen os t" in „šlepa strast" doma?
Domače stvari.
— (Presvetli  cesar) podaril je pogorel-cem Podpeškim 500 gld.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega obora) v torek 23. dan junija 1885. leta ob fi. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva.   II. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izpustu mag. uradnega praktikanta Viktorja pl. Schreva iz mestne službe.   III. Finančnega odseka poročilo: a) o Karola Sirnika prošnji, naj mu mesto proda svojo hišico št. 19 pred pru-lami; b) o skontriranji vseh blagajnic in zaklad, s katerimi  upravlja mestna občina,  vršivšem se v 9. t. m. junija; c) o mestnega magistrata nasvetu, da se odpiše Josipa Grmeka na dolgu ostala stanarina v znesku 94 gld. 41 kr.   IV. Stavbinskega odseka poročilo o vspehu nove licitacijo glede gradnje obrežnega zidu pod Hradeckega mostom. V. Šolskega odseka poročilo o izvolitvi dveh članov c. kr. mestnega šolskega sveta.  VI. Poročilo odseka za olepšavo mesta in finančnega odseka o ulogi jaha-ližkega odbora glede prostora za sezidanje jahališča. NB. Za veljavno sklepanje o točki III. a) in VI. je potrebna navzočnost vsaj dveh tretjin vseh mestnih odbornikov. — Overovljeni zapisnik o poslednji seji je gg. mestnim odbornikom na razpolaganje v ma-gistranem ekspeditu.
— (Sokolov izlet v Škofjoloko) Veselili smo se včerajšnjega dne, a zavistno nebo skalilo nam je veselje.   Zjutraj ob 5. uri ulila se je ploha  in deževalo je  par ur,   da ua izlet niti misliti ni bilo. Ko se je pa potem zvedrilo in na-vstalo lepo vreme,  sklenilo se je, da se namesto zjutraj, odpeljemo opoludne.   Ta sklep se je tudi zvršil in odpeljalo se nas je lepo Število. 40 Sokolov z zastavo in  godbo, mnogo  nežnega spola in gospodov, vkupe kakih 200 osob. Dospevši na Trato, pozdravila nas je pod  slavolokom z napisom: „Go-rimo za narod, gasimo požar". Škofjeloška požarna bramba (28 mož),  ki je  prav lepo opravljena in kolikor smo včeraj opaže vali, tudi dobro izvežbana. Po   nagovoru  načelnika   gospoda Cagliari-ja in odgovoru gospoda staroste Valentinčiča in obestranskih živioklicih razvrstil se je sprevod proti
mestu. Preverjeni smo, da govorimo vsem udeležencem iz srca, ako rečemo,  da je bil vsprejem izvrsten in da so se Ločani še bolj skazali, nego bi bili pričakovali.   Povsod slavoloki,  trobojnice, živahno pozdravljanje in streljanje. Pri Puštalu poklonila je mala jedva G letna Leskovičeva (Lavdonova) deklica „Sokolu4' krasen šopek z besedami: Mala vas Puš-tal, spadajoča pod  Hribec, šteje si v veliko čast sprejeti odlične goste, vrle sinove naroda, in Vam v znamenje svojega veselja in svoje udanosti izroča ta šopek. Slava! Živeli! Iz Puštala prišedši v Loko, bili smo najprijetnejše  presenečeni, kajti vsprejeti smo bili res slovesno in presrčno.   Gospice Grbi-čeva, Šušnikova in Hafnerjeva, opravljene jedna belo, druga modro, tretja rudeče, da so vkupe sestavljale narodne barve, pozdravile so (govorila je srednja g. Šušnikova) prišlece v imenu Škofjeloškega krasnega spola, g. župan Sušnik v imenu mesta, g. Mohor kot predsednik čitalnice, mnogobrojna množica pa s presrčnimi živioklici. Veseli in ponosni na tem vsprejemu korakali smo skozi mesto, kjer so nam nežne roke sipale duhtečih pozdravov v podobi jako ličnih šopkov. Ob Va2. uri popoludne dospeli smo na Štemarje. Bilo je ravno o pravem času. Kajti jedva bili smo pod streho, začel je dež, ploha,  vihar in lilo je neprestano v pozuo noč. Bilo je pravo jesensko vreme, mrzlo pa tako, da so nekateri že mislili, da bode celo snežilo.   Pri takem vremenu ni kazalo drugega,  kakor ostati  pod streho. Napovedani  spored se sicer ni mogel vršiti, kakor se je mislilo, a zabava bila je vendar jako živahna. Petje, govori, godba in nazadnje ples krajšali so nam čas, za spremembo šli smo tudi nekoliko v mesto in obiskovali   tiste zavode,   kjer  se   toči dobra kaplja, zvečer pa se odpeljali na Trato in v Ljubljano. G. starinar Kozjek je včeraj rekel: No, „Narod" jutri ne bo mogel pisati,  da je bila veselica lepa.   Mož ima deloma prav.   Vreme bilo jo neugodno,     vsprejem bil je tako lep in srčen, po-BtrežbF^mško-''. izvrstna, dobra volja pa tako splošna da <A ^.ljubu slabemu vremenu včerajšnja veselica sme lepo imenovati. Kako izvrstno bi se bili še le imeli, da je bilo vreme lepo, da bi se bila razvila veselica na Vincarjih. Pa kar včeraj ni bilo, bode drugokrat.  Loka prikupila se hkm je včeraj tako zelo, da jo pri prvi priliki gotovo v še obilnejšem številu obiščemo. Do tedaj pa „Na svidenje l" s srčno zahvalo za vsprejem.
— (Škrata") izšla je 10. dobro osoljena številka. Posebno po godu nam je pesen „Dodat-karju".
— (Ljubljanski knjigovezi inknjigo-tržci) izročili so zadnji petek dopoludne po posebni deputaciji mil. knezoškofu dru. Missiji spomenico, v kateri razlagajo, da bi bil njih obrt skoro uničen, ako se ustanovi poleg katoliške bukvarne in tiskarne še ^katoliška bukvoveznica1'. Ker so vsi Ljubljanski knjigovezi katoličani, zdi se njim katoliška knjigoveznica nepotrebna, ker imajo itak po katoliški knjig rni, katera vse mašne bukve na Nemško vezat daje, že veliko škode. Ljubljanski knjigovezi prosijo v spomenici knezoškofa, naj bi blagovolil njih prošnjo podpirati. Knezvladika dr. Misija vsprejel je deputacijo jako prijazno. Rekel je, da on sicer sam nema neposrednega upliva na ta podvzetja, da pa hoče prošnjo knjigovezov, ko bode prebral spomenico, po možnosti podpirati.
— (Tržaško podporno in bralno društvo) bode v 5. dan julija na vrtu gostilne Požun pri Sv. Andreji priredilo veselico v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metodija.
— (Iz Zagorja za Savo) piše se nam v 21. dan t. m.: Danes zjutraj našli so na razpotji pod mostom 35 letnega dninarja „Garibaldija" mrtvega. Do polunoči se je še veselil in pil v krčmi, danes pa je ležal z glavo v vodi (Mediji) mrtev. Je-li uzrok njegove smrti zločin ali pa nezgoda, se še ne ve.
— (Javna zahvala.) G.Ivan Lavrič podaril je Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu 37 knjig, za kar se mu odbor zahvaljuje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 22. junija. Včerajšnja konferenca liberalnih poslancev vsprejela je resolucijo, v katerej se proglaša jedinost stranke za prvo dolžnost. Dalje se je ukrenilo, da se voli odsek, obstoječ iz petindvajset člauov, ki ima združiti razne predložene programe v celoto ter poročali, kako bi bilo klubu ime.
Madrid 22. junija. Včeraj pozdravljalo občinstvo kralja, ko je šel v cerkev z živahnimi klici. Civilnega guvernerja vsprejelo je občinstvo žvižganjem, na policijo streljalo se je z revolverji. Tri straže ranjene, dve osobi mrtvi. Sedaj zopet mir. Kralj je po dogovoru z voditelji opozicije sklenil, da opusti potovanje v Murcijo, kabinet Canovas torej ostane in ostavka se je umaknila.
London 22. junija. Kabinet Gladstonov je baje sklenil, da bode odklonil Salisburvjeve zahteve.
Madrid 21. junija. Včeraj tukaj in v okolici 11 osob za kolero obolelo, 3 osobe umrle. Včerajšnja poročila iz južnih dežel javljajo, da je 7 24 osob za kolero obolelo, 316 pa umrlo.
Razne vesti.
* (Huda kazen za prepovedano ljubezen.) Kavarnar Bradon v Farizu bil je že dlje časa in po pravici na svojo soprogo ljubosumen. 1. t. ni. popoludne pa, ko se nekov baron Berneuil skrivaj splazi v hišo k njegovej nezvesti zakonski polovici, hiti nesrečni mož k policiji in poprosi, da bi policijski komisar sam zasačil in prijel nadležnega tekmeca pri soprogi. Na lici mesta pred hišo kavarnarjevo zbrana mnogobrojna množica kmalu potem zapazi lično opravljenega mladega gospoda, kako je golorok in bosopet, čevlje v rokah držeč, drvi in kakor maček urno pleza po strehah, hoteč uteči posvetnej pravici. A policijski komisar je moder mož, pošlje nujno po ognjegasce in brizgal-nico, ne da bi gasili kak požar ali pereči ogenj vroče ljubezni ubežnega ljubimca barona, marveč da mrzlo vodo brizgajo na strehe v bežefcega tekmeca in ga prisilijo, da ves premočen in onemogel obsedi in se uda vrhu strehe prišedšemu redarju.
prelepa zahvala za prekrasen in nad vse sijajen sprejem, s katerim je včeraj „Ljubljanskoga Sokola" v pravem pomenu besede iznenadila. Če je bilo že navdušenje mej potjo veliko, je bil pokret skozi Loko vseskozi slavnosten sprevod. Prav lepa zahvala torej vrlim gasilcem, ki so prišli po „Sokola" na kolodvor; junaškim tantom, ki so ga pozdravljali s strelom; gospodu županu Sušniku, slavnej Čitalnici, g. Mohorju, kakor tudi prekrasnim kra-soticam ,beli, modri in rudeči, za gin lj i ve pozdrave, krasen trak in vence. Tisočera zalivala pa vsem Loškim krasoticam skupaj, ki so „Sokola" z oken s šopki posipale! Bog te poživi, Bog te ohrani vrli rod, bodočnost tvoja je sijajna!
Odbor „Ljubljanskoga Sokola".
(Pozornosti  vreden  dokaz.) Miihlscheibo,
Sošta Kratzau, na Češkem. Vaše blagorodje! Lekarja L Brandta švicarske pile sem dobil in Bem z njih uspehom zadovoljen. Navadno bo mi je zapiralo in vsled tega mi jedi neso dišale in čutil sem razne težave. Ko seno začel rabiti vaše pile, se mi več ne zapira, v čevih jo živejše, močnejše, fllast do jedi Be je povekšala, in tudi sem dosti veselejši in živejSi, trr moram vaše pfle le priporočati. Kako cenimo vade Švicarske pile v mojej rodbini, kaže to, da sem jih v štirih letih itako dolgo jih rabim) 24 fikatljic porabil. Samo obžalovati moram, da se v lekarnah le redko-kedaj dobe* pristne lekarja K. Brandta švicarske pile, navadno se dobe ponarejeno iu zdravju več škodujejo nego koristijo. Z velespoštovatijeni Vam udani Eduard Wagner.
Ker se v Avstriji raznovrstno ponarejajo lekarja R. Brandta švicarske pile, naj se pazi natančno, da ima vsaka škatljica na pokrovu bel križ na rudečem polji in imenski pocrk li. Brandta. (280)
Tržne cene v lJul>ljaiii
dne 20 junija t. 1.
			Ki.	kr.	Špeh povojen, kgr. .	ti.	¥1
Pšenica,	hktl.	.    • .	T	1		—	tiii
Rež, Ječinen,		•    • •	5	86	Surovo maslo, .	—	861
	■		f>	86	Jajce, jedno .... Mleko, liter ....	—	2
Oves,	n		3	57		—	8
j Ajda,	»		4	71	Goveje        meso, kgr.	—	G)
Proso,	n		5	ar,	Telečje          „ „	—	fil'
j Koruza,	JI		5	50	Svinjsko        „ „	—	68
Krompir,	n	<    . •	4	5u	Koštrunovo    „ „	—	:i8
' Leča,	n	...	8	—		—	30
Grah,		...	8	—	Golob......	_	17
j Fižol,		.    • .	8	50	Seno,   IGO kilo    . .	i	7K
Maslo,	1	kgr. .	—	94	Slama,   „     „      • ■ Drva   trda, 4 □ metr.	i	69
Mast,		n	—	m		7	20
! Speh friŠon,		n	—	54	„   mehka,   „ „	5	-
Meteoro logično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-tro vi	Nebo	Modrin. ^ v lil IX j.
'20. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	789*96wi. 731-14 mm. 780*49 m.	17 5UC 2240 0 186u 0 _____	brezv. b1. jvz. si. szb. _	jas. ja». jas. _	O-OO mu.
f	;"T . '.. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	V" Al 730 64 mm, 728 34 min. 732 37 mm. 1	> ^ Z 1 146 0 brezv. 20 2 T   si. jvz. 9-8° U  Isl. szb. 1		dež. obl. dež.	== 68-IOm. dežja.
^D-u.n.a.jslcsi borza
dne 22. junija t. 1. (Izvirno feslegrtfiino poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld.
Srebrna renta.......... 83 ,
Zlata renta........... 10^ „
5°/0 marčna renta........ 99 „
Akcije narodne banke....... 858 „
Kreditne akcije......... 28* ,
London............ 124 „
Srebro........... — „
Napol. .......... 9 „
C kr cekini    ... ...... 5 „
Nemške marke    ........ 61 „
4°/0 državne srečke iz 1   I8f>4   250 gld 127 „
Državne srečke iz 1  1864         100 gld 167 „
i  , avstr. zlata renta, davka proBta. 108 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 „
„    papirna renta 6°/„ .   .   .  ;   .   . 92 „
5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 „
Dunava reg srečke 5°/„             100 gld 116 ,
Zemlj obč avstr. 4'/ao/0 zlati zast  listi . 123 „
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 113 „
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „
Kreditne Brečke.....100 gld 175 „
Rudolfove srečke.....10   „ 17 „
Akcije anglo-avgtr. banke .       120   „ 98 „
Trammway-društ  velj. 170 gld a. v. .   . 201 „
Poslano.
55 05 50 10
90
25
8» Vi 86
75 75 40 95 75
25
50 60
75 75 60 25
kr.
(7-23)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije tužne
KISELINE
poznate kas nabolje okrepljujuće piće,
1 kas izkušro: iiek proti trajnom kašlju plućevine I ieluHci bolesti grkljana I proti mehi rnlm kataru,
III NK K M ATT« XI41
Karlovi vari i Widn.
Na prodaj
je po jako nizki ceni
7 železnih stacunskih vrat s ka-menitimi vangerji (podboji) vred, 5 izložnih oken in dvoje velikih vrat.
(871-D  Krisper & Urbane v Ljubljani.
Št. 454.
Razglas.
(372)
Srednja temperatura 19 5« in  14-90, za 0-9t nad in 3*7° pod uormalom.
Podvzetniki se povabijo k licitandi nekaterih popravkov na Št. Peterski šoli, ki so na 4738 gld. 51 kr. preudarjeni, katera se bo na 4. dan ju-lifn zjutraj ob 10. uri tukaj vršila.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojini,
dne 18. junija 1885.
V ..NARODNI TISKARNI' v LJUBLJANI
je izšel in se dobiva:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal »rrof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8\ 609 atranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Fiihrer durch Krain
und die
Dargestellt von F*, von 1 C.t«li<-M.
Mit 10 Ansichten von Laibach und anderen hervorragendei* Gegenden in Oberkrain und einem Plane von Laibach.
Da se n<1 pomore potrebi, ki se je 2e dolgo čutila, sklenila je podpisana založna knjigarna izdati pod zgornjim naslovom delo, ki nam podaje razgled obhodov, katere nam ponuja naša dežela in kateri so še večinoma neznani, zato je ta knjiga ne samo za tujce, ampak tudi za domačinu praktičnsi in koristna in se tedaj z veseljem pozdravlja.
Cena 70 kr., po pošti 76 kr.
(360-5) J. Giontini v Ljubljani.
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal Bledeče
teaajige in knjižio©
za ljudske šole in učitelje:
a", Praktično metodiko....... cena 80 kr.
b) Prvi pouuk.......... „ 60 „
c) Fiziko ln kemijo........ 60 „
č) Prirodopis......... . n 56 „
d i Zemljepis............ „ 26 „
e) Geometrijo........... „ 24 „
f  Malo fiziko........... „ 23 9
g) Domovinoslovjo ..... „    20 „
h) Pripovesti lz zgodovine Štajerske .     „     6 „
i) Opia krškega okrajnega glavarstva     „    30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisankc in rlcanlsc, potem : (232—21)
mali slovenski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih kronovin.......cena 1 kr
trr slovensko nemški zemljevid Avstrljsko-
Ogerske............. „1»
in zemljevid Krškega okraj, glavarstva     „   5 „
< Kri čistilne krogljice ►
^ ne Brnele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati W
4 i» so si! /r tisočkrat sijajno osvedooiie pri zanašanji ^
^ človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže- w
^ nem Želodcu, jetrnih in obistnih bolesnih: v škatljah W
^ a 21 kr.; jeden  zavoj s 6 akatljami \ gld. 5 kr. — ^
^ Razpošilja se le Jeden savoj. ^
4 Planinski zeliščni sirop kranjski ^
^ A SO Iti*., k
A izboren zoper kašelj, hiipavost,  vratobol, prsne in ^
^ piučtie bolečiue.   Koristnejši, nego vsi v trgovini so P
4 nahajajoči soki in siropi. p
4 Naročila z dežele izvršč se takoj ^
4 v lekarni lfpri samorogu" ►
4 II IU pl. TRIKOI W,\- |a ►
4 na Mestnem trgu v LjubtJAni.    (41—15) ^
d;
C—l.
FRANZ J O SEF BITTER QUELLE
Zahtevaj se vedno izi Zaloge povsod.
„prijeten in priročen lek za sčiščenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
„ne pronzroca nobenih težav."
Prof, pl. BAMBERGER, Dunaj.
„je uspešneje, kakor druge grenčice."
Prof. LEIDESD0RF, Dunaj.
ečno: „ FRA N-J0JS1P0 VA GRE NČIC A". (121—10)   Vodstvo razpošiljatve v Budapeštl.
Razglas kranjske hranilnice.
Podpisano ravnateljstvo naznanja, da bode Isra.n.jslca' la.ra.ra.iln.Ica, od 1. Julija 1. 1. začenši, razun nedelj in praznikov,
vsak dan odprta,
(ne samo kakor do sedaj v ponedeljkih, sredah in sobotah), ter bode vplačila sprejemala in izplačevala od 8. do 12. ure dopoludne, kar je veljavno tudi za čas polletnega sklepanja računov (od 1. do 14. januvarja in od 1. do 14. julija vsacega leta), ter ostane tudi v tem času urad hralnicc vs.aU dan dopolnilu«' odprt.
Tudi zastavnica bo mej sklepanjem računov navadne dni, to je v torek in četrtek, odpri ta.
ISa^aaafc©!!©*^© fcrasjsle© hxaaailaaio#p
v Ljubljani, dne 6. junija 1885. (346—8)
i wt3BSSSS3S3SB^SBBE3L ČŽ S f>wwi
Izdatelj in odgovorni urednik: IvanŽeleznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".