• LASILO SOCIALISTIČNI IVSSB SKLOVMISA LiVSSTVA CILJSKII^a ^ m m ^ > *
Jesen je tu. Cas ko kmet pospravlja plodove svojega dela. Trgatev grozdja je
sedaj v polnem teku in kmetje se prav radi pohvalijo z letošnjo dobro letino.
Tudi Drameljčani pravijo tako in hite, da bi čimprej pospravili svoj pridelek
pod streho. Več besed o sami trgatvi v Dramljah pa lahko čitate na 6. strani.
OLGA VRABIC, SEKRETARKA CENTRALNEGA SVETA ZSJ:
V občinah premalo
ocenjujejo
Življenjske pogoje
Pred dnevi je bilo v Ljubljani plenarno zasedanje republiškega
sveta zveze sindikatov, na katerem so predvsem govorili o skrbi občin
in podjetij za življenjsko raven proizvajalcev. Vsled važnosti problemov,
ki so tudi v celjskem okraju dokaj pereči, objavljamo izvleček iz govora
tov. Olge Vrabič, sekretarke Centralnega sveta ZSJ.
Tovarišica Olga Vrabič je govo-
rila o nekaterih nalogah v zvezi z dvi-
ganjem življenjske ravni zaposlenih.
Ugotovila je, da se življenjska raven ne
zvišuje tako naglo, kot smo predvideli
s perspektivnim načrtom. Realna plača
se je po podatkih zveznega statističnega
zavoda v prvem polletju povečala za
2 odstotka, čeprav predvideva gospodar-
ski načrt povečanje 7 do 8 odstotkov.
Anketa, ki jo je izvedel Centralni svet,
pa nakazuje, da v nekaterih industrij-
skih ter rudarskih središčih realna pla-
ča letos sploh ni višja kot lanL V tem
so kolikor toliko uspela le večja mesta
v Jugoslaviji Ti podatki, ki jih sicer ni
moč jemati kot povsem objektivne, nas
vendarle opozarjajo na neposredne na-
loge. Dejstvo je, da so najbolj porasli
stroški za usluge in za življenjske po-
trebščine, predvsem za kmetijske pri-
delke. Torej gre za organizacijo usluž-
nostne obrti in za izboljšanje preskrbe
industrijskih središč z živili. Pri vsem
tem ne moremo trditi, da občine niso
nič naredile. Vsekakor zaznamujemo
napredek na najrazličnejših področjih,
ki izboljšujejo življenje. Točno pa je,
da v občini nihče ne ocenjuje, kako se
povečujejo realni prejemki delavcev.
Zato nimajo potrebnega strokovnega
osebja. Edini, ki se s tem ukvarja, je
zvezni zavod za statistiko. Toda anketa,
zbrana na osnovi anketiranja 400 dru-
žin, nje more biti osnova za delo v vseh
občinah in v vseh industrijskih sredi-
ščih. Ker posamezne občine nimajo pre-
gleda, kako je z realnimi prejemki,
sprejemajo odloke, ki vplivajo na zni-
ževanje, namesto na višanje življenjske
ravni. Občine sprejemajo ukrepe, ki
podražujejo usluge, blago itd. Let<^, n.
pr. so mn(^e občine preprečevale pro-
dajo kmetijskih pridelkov zadrugam,
zato da bi zaščitile svoja podjetja. Pre-
bivalstvo v takih občinah je plačevalo
pridelke draže, čeprav bi zadruge nudi-
le blago po nižjih cenah. Ponekod so
spodili proizvajalce s tržnic z odlokom
sanitarnega inšpektorata, češ da stojni-
ce niso higrienične. Tega niso ugotovili
vse do tedaj, dokler ni prišel cenejši
(Nadalejvanje na 2. strani)
NAJVEČJA NESREČA V JUGOSLOVANSKIH RUDNIKIH
V premogovniku „Podvls'* pri Knjaževcu
61 mrtvih rudarjev
Dne 1. oktobra je v premogovniku
»Podvis« pri Knjaževcu po eksploziji
transformatorja izbruhnil požar ravno
v času, ko sta se izmenjali prva in dru-
ga izmena rudarjev. Takoj po eksplo-
ziji so pričele prihajati na kraj nesreče
številne reševalne ekipe iz vseh krajev
Srbije. Skoraj tri dni je trajal nadčlo-
veški !boj reševalnih ekip, rudarjev,
prebivalcev okoliških krajev in pripad-
nikov JLA, da bi rešili rudarje iz ob-
jema gorečih plamenov. Ob tej trage-
diji so prišli do izraza globoka zavest,
zaupanje in medsebojna solidarnost, saj
so hrabri inženirji in rudarji, sami glo-
ibdko pretreseni, ostali v rudniku do
zadnje minute, dokler niso rešili zad-
njega tovariša. Čeprav je bila nevar-
nost, da lahko tudi sami vsak trenutek
izgube življenje, so vztrajali v gorečem
rudniku, ostali prisebni in takoj začeli
graditi zaščitne zidove, da bi prepre-
čili vdor dima in plinov še drugam.
Tako je požtvovalnim rešiteljem
uspelo rešiti 141 rudarjev, 61 rudarjeiv
pa so mrtve potegnili iz jaška. Izvršni
svet LR Srbije je dal kot prvo pomod
družinam ponesrečenih rudarjev 5 mi-
lijonov din. Pričele so prihajati sožaln«
brzojavke iz vseh krajev Jugoslavija
in zamejstva, med prvimi je poslal so-
žalno brzojavko kolektivu rudnika
»Podvis« in prizadetim družinam tudi
predsednik republike.
Delavski svet premogovnika pa je po-
leg denarne pomoči sklenil skrbeti r
bodoče za otroke ponesrečenih rudarjev.
Tudi kolektiv tekstilne industrije »Ti-
močanka« iz Zaječara je obvestil ko-
lektiv rudnika »Podvis«, da bo skrbel
za šolanje določenega števila otrok po-
nesrečenih rudarjev.
POGOVOR S TAJNIKOM OKRAJNE OBRTNE ZBORNICE V CELJU TOV. BOGDANOM MIRNIKOM
Obrtništvo v celjskem okraju
Ker našo javnost prav gotovo zanima, kakšni so problemi obrtni-
štva v celjskem okraju, smo zaprosili tajnika Okrajne obrtne zbornice
v Celju tov. Bogdana Mimika, da za naše bralce odgovori na nekaj
vprašanj.
1. Kakšne težave ima obrtna
zbornica pri svojem delu? Kateri
činitelji ovirajo polno uveljav-
ljanje obrtne zbornice v gospo-
darskem in družbenem življenju?
Osnovni problem v obrti so kadri.
Sam značaj dela v obrti zahteva od
obrtnega delavca ne le zgolj strokovno
znanje, pač pa tudi gospK)darsko zavest.
Družbeno upravljanje v obrti polagoma
dozoreva, v tem procesu pa nastajajo
določene težave v pogledu organizacije
družbenega sektorja obrti in iskanju
oblik za prehod zasebnega obrtnika v
družbeni sektor. Ob teh problemih pa
moramo misliti na številne stroke, kra-
jevne prilike in končno na zahteve in
želje potrbšnikov. Ce k temu dodamo
še težave, ki jih ima obrt z investici-
jami za stroje, orodje, material, lokale
in delavnice, potem je neizogibno, da
so te iste težave problematika, ki jo
obravnava zbornica. To pa je zelo ši-
roko polje dela, uspešno pa le, če pri
tem ne zatajijo obrtne gospodarske or-
ganizacije, predvsem pa občine, ki mo-
rajo nuditi gmotno pomoč, brez katere
obrti ne bomo podružabili.
Pri široki mreži obrtniških delavnic
in podjetij, ki jih je v celjskem okraju
blizu 1.800, od tega 180 dnižbenih, sled-
nje zajemajo nad 60 % delovne sile v
okrajnem merilu, zbornica ne posega
dovolj operativno v individualno pro-
blematiko obrtnih podjetij, ker so na-
loge na polju strokovnega izobraževanja
in ugotavljanja ekonomike obrti zelo
obširne. Spričo tako velikih nalog imam
vtis, da organi in pomožni organi zbor-
nice niso imeli zadostnega uspeha pri
svojem delu, da zbori proizvajalcev in
sveti pri ljudskih odborih niso dovolj
temeljito obdelovali obrt in končno,
da se tudi podjetja in delavnice niso
poglobile v naloge iz perspektivnega
plana. Iz tega sledi, da so težave zbor-
nice problem, katerega morajo obrav-
navati tudi druge organizacije.
2. Kakšna je pomoč okrajnega
in občinskih ljudskih odborov pri
razvijanju omrežja družbeno
obrtnih zmogljivosti?
S i>erspektivnim planom, katerega je
sprejel okraj in občine, si v naslednjih
letih obetamo odločnejši korak v raz-
voju obrti, predvsem v razvoju družbe-
ne obrti. Žal občine doslej niso izdelale
konkretih programov za razvoj obrti,
predvsem pa se ne izvaja sklep in pri-
poročilo, da se sredstva od obrti, ki se
stekajo v družbene investicijske sklade
ljudskih odborov, uporabijo za obsto-
ječe in nove obrate. Ce bodo občine te-
meljito analizirale i>otrebe prebival-
stva in še posebej sedanje stanje neka-
terih komunalnih obrti (mesnice, pe-
karne, pralnice, čistilnice, razne ser-
visne službe, remonti za vzdževanje
zgradb, stanovanj), potem bo neizogib-
no, da v naslednjih proračvmih zasigu-
rajo sredstva in realizacijo programa,
ki je z okvirnim petletnim planom že
začrtan. Sveti pri občinah se morajo
seznanjati s problematiko delavnic in
podjetij, ker bodo le na ta način lahko
vplivali na izboljšanje pogojev, ki jih
mora imeti obrt. Nekateri sveti so na
dobri poti. Ob skromnih investicijskih
{Nadaljevanje na 5. strani)
PRED ZASEDANJEM SKUPŠČINE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU
Tudi v zdravstvu je treba varčevati
STROŠKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NENEHNO NARAŠČAJO. — AM-
BULANTNO ZDRAVLJENJE JE NAJDRAŽJE. — VEC KOT POLOVICA PRE-
BIVALCEV JE SOCIALNO ZAVAROVANIH. —VEČINA STROSKOV ZDRAV-
LJENJA GRE V BREME SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. — OBCINE BI
MORALE VEC PRISPEVATI. — PRIMANJKLJAJI ZARADI NEUREJENIH
ZDRAVSTVENIH STORITEV. — POMANJKLJIVO POSLOVANJE ZDRAV-
STVENIH ZAVODOV TUDI VZROK ZA NARAŠČANJE CEN.
Jutri bo zasedala skujjščina III. sklica
Okrajnega zavoda za socialno zavaax>-
vanje v Celju, na kateri bodo obravna-
vali finančno problematiko zdravstvene
službe ter razpravljali med drugim tu-
di o zaščiti zdravja lin delovnih ipogojev
zavarovancev.
Nič kaj ni razveseljiva ugotovitev, da
stroški zdravstvenega zavarovanja,
predvsem pa stroški zdravstvenega
varstvk nenehno naraščajo, kar utegne
povzročiti precejšen primanjkljaj v
skladu za zdravstveno zavarovanje za-
voda. Kljub temu, da so dohodki sklada
okrajnega zavoda v prvih mesecih leto-
šnjega leta narasli za 14,64 odstotke,
napram lanskemu letu, niso mogli kriti
povečanih izdatkov, ki so narasli kar
za 36,50 odstotkov. Medtem ko je okraj-
ni zavod lani do avgusta izkazal 72 mi-
lijonov din pwnebitka, letos izkazuje v
istem obdobju 39 milijonov primanj-
kljaja, ki bo vsak mesec še naraščal,
če bo šlo tako naprej.
Izmed vseh izdatkov sklada zdrav-
stvenega zavarovanja so letos najbolj
narasli stroški ambulantnega zdravlje-
nja, in sicer kar za 72 odstotka. Kje so
vzroki takega stanja?
Na celjskem območju je socialno za-
varovanih 56,51 odstotkov prebivalcev.
Največ prebivalcev je zavarovanih v
celjski občini (95,92 %) in v šoštanjski
občini (89,95 %), najmanj .pa v občini
Kozje (komaj 9,33%) in Šmarje (14,21%).
Glede na t^šno razmerje med zava-
rovanim in nezavarovanim prebival-
stvom bi bilo pričakovati, da ibo približ-
no razmerje tudi v strogih zdravstve-
ne službe po občinah. Vendar temu ni
tako, saj so bili lani stroški zdravstve-
ne službe glede na število zavarovanih
oseb samo nekaj manjši v šmarski in
kozjanski občini kot v celjski občini.
Izgleda, da se je pri zdravstvenih zavo-
dih kar ixreveč že udomačilo mnenje,
da naj vso zdravstveno službo plača so-
cialno zavarovanje, ker občina itak ni-
ma siredstev v te svrhe. Tako se je
uveljavila praksa, da gre večina stro-
škov zdravstvene služibe v breme soci-
alnega zavarovanja <91 %), čeprav bi
glede razmerja zavarovanega in neaau-
varovanega prebivalstva v celjskem
okraju moralo biti razmerje približno
50:50 med ljudskimi odbori in socialnim
zavarovanjem
Pri zdravstvenih zavodih se je leto«
pričel večati poslovni primanjkljaj. T»-
mu so vzrok neurejene cene zdravstve-
nih storitev, ki so letos znatno višje kot
lani. Zaradi povečanja stroškov v
zdravstveni službi {večje plače, prorar
čimski prispevek itd.) bi bilo upraviče-
no zvišanje cen zdravstvenim storitvam
iiajveč za 29 odstotkov napram lanskim
cenam. Toda nekateri zdravstveni zar
vodi zahtevajo več kot 2:9 odstotno zvi-
šanje (Nazarje za 75 %, Dobrna za 77 %
Gornji grad za 75 %, Zreče za
Žalec za 63 %, Prebold za 62 % in Laško
za 53 %).
Ze 29 odstotno povišanje samo ambu-
lantnih zdravstvenih storitev predstav-
lja preko 40 milijonov din, vsako na-
daljnje zvišanje cen za en odstotek pa
pomeni nov izdatek v znesku nad mi-
lijon dinarjev. Vsekakor bo treba pri
določanju cen uveljaviti načelo, da b*
bremenilo sklade socialnega zavaax>va-
nja le tisti del stroškov, ki so utemelje-
ni na i)odlagi števila zavarovanega pre-
bivalstva v občini.
Nemajhen vpliv na povečanje ce®
zdravstvenih storitev ima tudi neureje-
no finančno poslovanje tadravstvenih
(Nadaljevanje na 2. stram)
UNRUE FRANC ANTLOGA
NAJSTAREJŠI HMELJAR SAVINJSKE DOLINE
Na svojem domu v Gotovljah pri
Žalcu je minulo soboto, 4. oktobra v
99. letu starosti umrl najstarejši hme-
ljar Savinjske doline, Franc Antloga.
Antloga je bil znan širom po dolini kot
umen hmeljar in dober rejec konj. Se
ko smo ga pred kakim mesecem obi-
skali, nam je zaupal, da je za svoje le-
pe konje nekoč prejemal diplome. Franc
Antloga je bil še do nedavna edini pre-
živeli udeleženec slovenskega Tabora,
ki je bil 6. septembra 1868 v Žalcu. Kot
časten gost je na proslavi 90. obletnice
Tabora v Žalcu — 14. septembra letos
— sedel na svečano okrašeni tribuni
ter ganjen zrl v pionirje, ki so mu po-
darili šopek nageljnov, in v ljudi, ki so
ga za visok jubilej viharno pozdravili.
Takrat smo vsi želeli, da bi Antloga
zdrav učakal svoj 100. rojstni dan. Sta-
rost pa je bila tista, ki mu je prekinila
nit življenja.
Franca Antloga so položili v grob
6. oktobra na pokopališču r Gotovljah.

lovi ukrepi
xa povečanje standarda
in naloge komun
m
Pred dnevi je Zvezni izvršni svet
proučil, gibanje gospodarstva v prvih
sedmih mesecih letošnjega leta in spre-
jel nekaj ukrepov za zvišanje življenj-
skega standarda delavcev in uslužben-
cev.
Prvi in najbolj pomemben ukrep je
povečanje osebnih dohodkov delavcev
in uslužbencev, upokojencev, vojnih in-
validov in invalidov dela povprečno za
4 odstotke. Zaradi povišanja cen neka-
terih artiklov in tarif (kruh, sladkor,
tobak, električna energija in potniške
železniške tarife) je Zvezni izvršni svet
sklenil, da se to povišanje cen v celoti
nadoknadi. Zaradi tega so osebni do-
hodki delavcev in uslužbencev poveča-
ni za naslednje 3 odstotke, kar pomeni,
da se plače povečajo povprečno za 7
odstotkov.
Vsako povečanje plač pa skriva v se-
bi nevarnost, da izzove nestabilnost
trga, kolebanja in dvig cen, predvsem
na trgu s kmetijskimi pridelki. Ce bi
do tega prišlo, razumljivo, da povečanje
plač ne bi dalo odgovarjajočega učinka.
Zato je Zvezni izvršni svet podvzel po-
trebne ukrepe, ki imajo za cilj ohraniti
stabilnost tržišča in zagotoviti boljšo
preskrbo mest in industrijskih središč.
Cez nekaj dni bodo začeli veljati
predpisi, ki onemogočajo povišanje cen
industrijskemu in drugemu blagu. Ljud-
ski odbori pa do sprejetja družbenega
načrta za prihodnje leto tudi ne smejo
zvišati ipostavk prometnega davka in
uvajati novih taks. Prav tako ljudski
odbori ne smejo povišati cen komunal-
nim uslugam (voda, plin, snaga, stano-
vanja). Hkrati so dana ljudskim odbo-
rom še širša pooblastila glede kontrole
cen in vzdrževanja stabilnosti trga na
svojem področju. Odbori lahko prepo-
vejo dviganje cen v trgovini na drobno,
določajo najvišje prodajne cene življenj-
siko važnim artiklom, uslugam itd.
Ce upoštevamo naš splošni gospodar-
ski razvoj, da industrijska proizvodnja
raste iz leta v leto za preko 10 odstot-
kov, močan razjvoj kmetijske proizvod-
nje, viške industrijskega blaga, katere-
ga vrednost se je dvignila na 60 mili-
jard dinarjev, ter vse ukrepe, ki jih se-
daj izvaja Zvezni izvršni svet, lahko
mirno trdimo, da je na splošno stabil-
nost trga popolnoma zagotovljena.
Vendar je pri tem potreben en pogoj.
Ukrepe ZIS bo treba dosledno in hitro
uveljaviti v praksi, ljudski odbori ko-
mun pa bodo morali skrbeti za še večjo
proizvodnjo v svojih F>odjetjih in za
'ooljšo organizacijo preskrbe na svojem
področju.
Uvajanje novih ukrepov in ustvarja-
nje ugodnih materialnih in drugih po-
gojev za dvig življeniskega standarda je
v prvi vrsti naloga komune, njegovega
ljudskega odbora in družbeno-političnih
organizacij, v prvi vrsti sindikatov in
organov delavskega in družbenega
upravljanja. Predvsem se bo morala
bolj jasno čuti beseda neposrednega
proizvajalca na sejah delavskih svetov
in zborov proizvajalcev pri ljudskih od-
borih ter na sestankih sindikalnih orga-
nizacij.
Ljudski odbori so se že pred sprejet-
jem teh novih ukrep>ov angažirali vrez-
nih akcijah za stabilizacijo tržišča na
svojem področju: ustanavljanje moč-
nejših in bolje organiziranih podjetij za
preskrbo, vlaganje večjih materialnih
sredstev za opremo trgovine in gostin-
stva, urejevanje obratov družbene pre-
hrane, skladišč itd.
Vendar je to šele začetek tega, kar
se od komune pričakuje na področju
nadaljnjega dviga življenjske ravni d^
lovnih ljudi. Ukrepi ZIS bodo vsakak(yr
nova spodbuda in velika pomoč v tej
smeri, seveda le takrat, če bodo v prak-
si izvajani z največjo skrbjo in odgo-
vornostjo.	D. V.
V občinah premalo
ocenjujejo
življenjske pogoje
(Nadaljevanje s 1. strani)
ponudnik. Komune sprejemajo odloke,
ki zadevajo cene komunalnih uslug. V
Celju, n. pr. so pripravljali odlok, s kate-
rim bi se podražila voda od 10 na 27
din za kubični meter. Kaže, da ljudski
odbori premalo razmišljajo o tem, kaj
bi pomenilo za 4-člansko družino, če bi
se izdatki za vodo povečali za 600 do
700 din na mesec. To bi bil namreč sta-
len in ne enkratni izdatek. Tudi odloki
o dopolnilnih prispevkih na osebne do-
hodke vplivajo neposredno na kupno
moč delavcev in uslužbencev. Vse to
nas opozarja, da bi bilo treba tudi na
občini urediti službo, ki bi spremljala
te stvari. Ljudski odbori bi bili tako
pravočasno opozorjeni tudi na posledice,
ki jih prinese sprejemanje določenega
predpisa.
Komune se, kot rečeno, premalo
ukvarjajo s problemi življenjske ravni.
Sedaj sprejemajo odloke o tem, kakšna
naj bi bila struktura stanovanj, ki jih
bomo gradili. Določajo, koliko samskih
stanovanj in koliko družinskih bodo
gradile. Ti podatki niso zbrani na osno-
vi solidnih ocen, zato gradimo premalo
samskih stanovanj. Po zveznih podat-
kih živi v središčih 34 odstotkov sam-
cev. To je predvsem kvalificirana mla-
dina, ki je prišla iz šol in stanuje v ne-
mogočih stanovanjih. Prav gotovo bi
morali skrbeti tudi za te ljudi. Podobno
je z družbeno prehrano. Saj je anketa
v Beogradu pokazala, da bi se nanjo
vezalo, če bi bila dobro organizirana,
64 odstotkov vseh prebivalcev.
Pomanjkanje dobrih ocen se kaže tu-
di v perspektivnih gospodarskih na-
črtih. Tisti deli občinskih perspektivnih
načrtov, ki naj bi nakazali razvoj živ-
ljenjske ravni in naloge v tej zvezi, so
najslabše obdelani in zelo posplošeni.
Problemov življenjske ravni seveda
ne bo reševal ljudski odbor sam. Pri
tem mora sodelovati ves mehanizem
družbenega upravljanja, vsa podjetja z
delavskimi sveti, stanovanjska skup-
nost itd. Trenutno so še zelo nejasna
stališča glede odnosov med gospodar-
skimi organizacijami ter občino in sta-
novanjsko skupnostjo. Nekatera podjet-
ja kar sama ustanavljajo menze, servi-
se, otroške ustanove. Drugod zopet se
podjetja za to sploh ne zanimajo, češ
mi ne damo ničesar, ker je občina dolž-
na skrbeti za to. Sindikati ne vidijo, da
nudi stanovanjska skupnost osnovo, v
okviru katere bi lahko urejevali mnoga
vprašanja življenjske ravni.
(Po Delavski enotnosti)
ZGRAJENA CESTA PROPADA
Velilko gosipodairsko korist so storili,
ko so pred leti ^ kamnito cesto prema-
gali lepljivo virštanjsko ilovico od Sel
do lepega vinogradniškega posestva na
Virštanju. Bilo je blato, da so se vozovi
potapljali čez osi in živina do trebuha!
Toda cesta je danes jamasta, debelo
kamenje trdo štrli s ttase in pretrese
vsakega voznika, ob vznožju pa se ob
najmanjši moči nabira ilovica, da je
čestokrat cesta komaj prevozna. Zgra-
dili so, zdaj jo je vendar potrebno
vzidrževati, toda niti enkrat je še niso
posuli z gramozom. Tako storjeno pro-
pada in spet bo potrebno precej denar-
ja, ki ga je tako težko dobiti, da bo
cesta obnovljena.
Proslava 40-letnice KPJ
Vodnik delovskega razreda
in narodov Jugoslavije
Izvršni komite CK Zveze ko-
munistov Jugoslavije je pred
dnevi sprejel sklep, da se bo pri-
hodnje leto svečano proslavila
40-letnica ustanovitve Socialistič-
ne delavske partije (komunistov),
pozneje Komunistične partije Ju-
goslavije. »Delovanje Komunistič-
ne partije Jugoslavije,« je rečeno
v odloku, »kot avantgarde delav-
skega razreda naše domovine in
naših narodov v minulih štiride-
setih letih je bilo odločilnega po-
mena za usodo jugoslovanskih
narodov in je z zmago socialistič-
ne revolucije pomenilo novo dobo
našega razvoja.«
Socialistična delavska partija
(komunistov) je bila ustanovljena
na kongresu združenih socialistič-
- nih partij in grup v komaj osvo-
bojeni domovini od 20. do 23.
aprila 1919. 2e sama ustanovitev
partije, ki je leto dni pozneje na
Vukovarskem kongresu dobila
naziv Komunistična partija Ju-
goslavije, je pomenila veliko pod-
poro izkoriščanemu delavskemu
razredu, ki je v novi partiji dobil
edinstveno in organizirano vodil-
no silo.
Kljub notranjim slabostim in
otroškim boleznim je nova par-
tija kmalu postala zastava, pod
katero se je zbiral delavski raz-
red in vodil ostro borbo proti
buržoaziji in njenemu režimu.
Istega leta, ko je bila ustanov-
ljena, je partija imela že preko
60.000 članov ter velik vpliv na
borbo delavskih sindikatov, v ka-
terih je bilo včlanjenih okoli
300 tisoč delavcev.
Če se ozremo na štiri minula
desetletja, kaj lahko ugotovimo,
kako je v vsakem, predvsem pa
v zadnjih dveh desetletjih Ko-
munistična partija Jugoslavije re-
volucionarno delovala in pri tem
imela odločujoč pomen za razvoj
dežele in za usodo naših narodov.
Prvo desetletje je značilno po
tem, da partijsko vodstvo ni bilo
sposobno izkoristiti revolucionar-
na gibanja množic (veliki štrajki
1919 in 1920. leta) ter s tem zadati
resne udarce mladi in zbegani
buržoaziji. Nasprotno, buržoazija
je hitro prešla v protinapad in s
krvavim terorjem začasno zlo-
mila delavsko gibanje. Mlada
partija je odšla v ilegalo in je
nadaljevala svojo revolucionarno
dejavnost pod nenehnim prega-
njanjem. Kljub vsem notranjim
slabostim in terorju je partiji v
tem obdobju vendar uspelo, da
se zakorenini v delavskem raz-
redu in da neprestano krepi svo-
je vrste.
V drugo desetletje je partija sto-
pila izdesetkana zaradi monarho-
fašistične diktature, ki je zavla-
dala leta 1929. V letih 1930 in 1931
je skoraj povsem zamrlo partij-
sko življenje, na stotine in tisoče
najboljših sinov naših narodov pa
je bilo pobitih ali na robi j i. Šele
leta 1934 je zajel partijo novi po-
let, leta 1937 pa je s prihodom
tovariša Tita na njeno čelo nastal
pravi revolucionarni preporod:
Partija je bila očiščena od frak-
cionistov, začelo se je sistematično
idejno in politično usposabljanje
članstva in zbiranje okoli partije
vseh progresivnih sil v enotno
Ljudsko fronto za odločilno bor-
bo, ki je bila na pohodu.
»Proletarci iz vseh krajev Ju-
goslavije na svoja mesta — v
prve borbene vrste. Združite
čvrsto svoje vrste okoli svoje
avantgarde Komunistične partije
Jugoslavije ...« Te besede je KPJ
leta 1941 naslovila delavskemu
razredu in jugoslovanskim naro-
dom ter jih pozivala v oboroženo
borbo proti okupatorju in doma-
čim izdajalcem. V teh dneh je
KPJ edina v zasužnjeni Evropi
dvignila ljudstvo k uporu in ga
povedla v narodnoosvobodilno
borbo. To je bila osvobodilna in
revolucionarna vojna, v kateri so
bili postavljeni temelji nove Ju-
goslavije. Brez vodilne vloge KP
bi ne bilo nove Jugoslavije.
Končno, po osvoboditvi dežele
je Komunistična partija povedla
jugoslovanske narode v novo bor-
bo za izgradnjo socialistične druž-
be. Toda na tej poti je bila par-
tija že leta 1948 primorana bra-
niti napade Kominforma, da bi
zaščitila neodvisnost dežele in
svojo pot v socializem. Zveza ko-
munistov Jugoslavije in naši na-
rodi so se znašli po desetih letih
v isti situaciji, pod ognjem iste
»artilerije«, pod pritiskom kam-
panje nekaterih vzhodnoevrop-
skih dežel, ki ima za cilj, da bi
nas odvrnila z resnične sociali-
stične poti, na kateri smo že do-
segli zavidljive rezultate.
Toda ta najnovejša kompanja
prihaja v času, ko je Zveza ko-
munistov Jugoslavije dobila svoj
novi program, novo in močno
idejno orožje. Program ZKJ, ki ja
bil sprejet na VII. kongresu,
predstavlja bogate revolucionar-
ne izkušnje v borbi za socializem
v sodobnih pogojih. Program je
dokument, ki ima danes nepre-
cenljivi pomen tudi za medna-
rodno delavsko gibanje.
To je le nekaj važnih momen-
tov iz 40-letnega revolucionar-
nega delovanja Komunistične
partije Jugoslavije. Na njene do-
sežke in pridobitve pa je zares
lahko ponosen vsak jugoslovan-
ski komunist in vsak državljan
socialistične Jugoslavije.
POGLED PO SVETU
Cela vrsta dogodkov v zadnjem te-
dnu, ki mislečemu človeku preprečuje
enostransko prikazovanje sodobnosti:
človeška zmeda je res velika, vendar
svet danes ni več tako lahkoveren, da
bi ne verjel v krivdo in odgovornost, v
zavestno vodstvo svetovnega dogajanja.
Evo nekaj primerov:
Začnimo z malim Ciprom: Angleži
tu ne marajo popustiti, Grki še manj.
S kompromisom je poskusil v imenu
NATO Spaak, da bi Ciper dobil samo-
upravo, Turki pa bi z Grki vred sedeli
v guvemerskem svetu. Makarios pred-
laga neodvisnost Cipra pod zastavo
OZN. Grška vlada se zaveda, da ima
težko železo v ognju, posebno še po do-
gadkih v Iraku. V stvar posega sam
Eisenhoioer, vendar ta trenutek stvar
ni prav nič jasna. Konservativna An-
glija pa je mnenja, da bo s terorjem
zatrla helensko svobodoljubnost. To
gotovo ni realna politika.
V Siriji in Iraku je prišlo do agrarne
reforme. Akt reforme je odkril nemo-
goče posestno razmerje v teh dveh dr-
žavah in bo do neke mere popravil
stanje, ki spominja na latifundije v
starem Rimu, obenem pa jamči, da bo
v arabskih deželah imel besedo v pri-
hodnosti le tisti, ki se ne bo naslanjal
na arabsko plutokracijo.
Misija generalnega sekretarja OZN v
Jordaniji in Libanonu je, tako kaže,
uspela. Do konca oktobra bodo iz Jor-
danije odšle angleške čete, prav tako
ameriške iz Libanona. Ne sicer brez-
pogojno, a vendarle. Ameriški poslanik
Mc Clintock je na delu, da bi nova
libanonska vlada s Karamejem na čelu
obdržala tradicionalno zahodno smer.
Do pomiritve je vendarle prišlo.
Do mirovne pogodbe med SZ in Ja-
ponsko pa še vedno ni prišlo. Pogajan-
ja so bila prekinjena leta 1956. Japonci
pravijo, da ni govora o pogodbi, dokler
SZ ne izpusti ujetnikov in dokler ne
pristane na vrnitev dveh otokov v Juž-
nih Kurilih (Kunaširiri in Strop). Isto-
časno pa Japonci priznavajo, da je SZ
dala dober zgled, ko je prenehala z
atomskimi poskusi in da sta obe za-
hodni atomski sili krivi, če se je zdaj
spet nekje nad Sibirijo slišal dvakrat
grom hidrogenske eksplozije.
V	Zahodni Nemčiji se mnogo govori
o Združeni Nemčiji, in o tem, kaj bi
bilo treba dati SZ, da bi na združitev
privolila. Nemci bi bili pripravljeni na
velike reparacije, zdi se jim pa, da bi
ZDA na take reparacije ne pristale, ker
jim je mnogo na tem, da se SZ nudi
čim manj pomoči. Zato jim premirje v
Evropi bolj godi kakor mirovna pogod-
ba. Zahodnonemški tisk morda prav
zato analizira uspehe prvih velikih
nemških manevrov in jih označuje kot
polčas v veliki tekmi nove nemške obo-
rožitve. Duh pruskega militarizma ni
izumrl,'v novi nemški armadi se oživ-
lja, pokrit je s figovim peresom sen-
timentalnega nemškega demokratizma,
ki je vesel slehernega fiihrerja.
V	Italiji imajo škandale, superkrimi-
nalke jim pravijo. Levičarji so odkrili
veliko afero Giuffre, ki je za Italijo,
deželo verskih kupčij, nekaj navad-
nega, vsi skupaj pa široko in globoko
črno trgovino s Srednjim vzhodom in
vzhodnimi državami, kar za potomce
beneške republike tudi ni nič čudnega.
Zraven tega so sklenili sporazum z
ZDA, da bo Italija imela oporišča za
vodene izstrelke. Sporazum ima sicer
neke omejitve, vendar je SZ kljub njim
pripomnila, da je zdaj vsa Italija tarča
za hidrogensko bombo.
V	Franciji je sonce zmage obsvetilo
visoko glavo generala De Gaulla. Fran-
cozi so mu zbrali 80% glasov za novo
ustavo ob 15 % absistenci. To pomeni
hud poraz za levico, kajti izid volitev,
katerih tajnost je bila vsaj v Franciji
zajamčena, kaže, da Francozi bolj zau-
pajo v osebno poštenost De Gaullovo,
njegovo vero v veliko Francijo in v
njegovo avtoriteto v armadi, kakor pa
v program in dejavnost progresivnih
sil. KPF bo morala »iti vase« in pogle-
dati za vzroki.
Nove francoske ustave pa noče af-
riška Gvineja, kjer je prodrl domačin
Seku Ture, sestavil črnsko vlado, v ka-
teri sedi v gospodarskem ministrstvu
belec. Francija ji je takoj odpovedala
vsakršno pomoč. V Alžiru je De Gaulle
dobil 96% glasov, tajnost pa ni bila za-
jamčena in volitve so vodili bajoneti.
De Gaulle obljublja, da bo v Alžiru
večina poslancev muslimanskih, in se
ne strinja z oficirsko kliko, ki je za
fizično likvidacijo »fanatikov«. Zastop-
nik alžirske neodvisne vlade v Egiptu
Ferhat Abas je ponudil razgovore De
Gaullu, češ da se z njim raje pogovarja
kot s katerokoli drugo francosko vlado.
Zadovoljil bi se celo samo s priznan-
jem pravice do neodvisnosti, ne terja
torej več z neodvisnostjo.
De Gaulle je razgovore odklonil ka-
kor nekoč Cezar upornim Galcem.
V	Burmi je prišlo do »suhega« vojaš-
kega udara. U Nu je bil prisiljen, da
se umakne s položaja in s tem odbije
možnost državljanske vojne, spopada
med vladajočo stranko in vojsko. Raz-
kol v antifašistični ligi je omogočil
prevzem oblasti generala Ne Vina, hu-
do antikomunistično razpoloženega. V
Indiji menijo, da proces še ni zaklju-
čen, trenutna rešitev pa je boljša, ka-
kor če bi tu nastala še ena Koreja.
V	formoški ožini kaže, da bo prišlo
do pomiritve. Čeprav nerad je Dulles
vendarle z besedo priznal, da Cang-
kajšek le ne more računati na brezpo-
gojno ameriško pomoč. Morebiti res
utegne zmagati pamet, kajti obe strani
sporočata druga drugi po raznih diplo-
matskih kanalih, da jima ni do vojne,
vsaj v tem trenutku ne. Kitajci so na-
redili tako demonstracijo s 300 milijoni
ljudi v četverostopih, da so ostarelemu
najemniku na Formozi njegovi varuhi
povedali, da z njim resno ne računajo.
Nemci so se ob tej priložnosti spomnili
generala Lin Piao, ki je 26 let star raz-
bil vse generalštabne načrte v. Seckta
in popeljal Maotschetunga do zmage.
Močno so podčrtali tudi to, da Kitajci
že imajo taktično atomsko oborožitev,
medtem ko je morala nova nemška obo-
rožitev na letošnjih manevrih to le
»markirati«, kazala je le neoborožene
»atomske« oddelke in računala z na-
sprotnikom, ki ima jedrske oborožitve
na pretek.
Znano je namreč, da se ZDA bahajo
kakor homerski junaki pred bitko za
Trojo, da imajo atomskih bomb dovolj
za trikratno uničenje SZ. SZ s podob-
nimi odgovori v pripravljanju atomske
razorožitvene konference ne skopari.
T. O.
Skrb za atomsko ravnotežje
Tudi v zdravstvu je treba varčevati
(Nadaljevanje s 1. strani)
zavodov. Naj navedemo le nekaj ugoto-
vitev. Knjigovodstvo v zavodih vodijo
v glavnem slabo strokovni ljudje. Do-
kumentacije izjplačil so ponekod po-
manjkljive ali jih pa sploh ni. Statistič-
ni finančni pokazatelji se skoraj nikjer
ne ujemajo in tako je verjetno, da za-
vodi plačujejo storitve, ki jih sploh ni-
so opravili. Pomanjkljive so tudi anali-
tične evidence dohodkov in izdatkov za
posamezne organizacijske enote. Pa še
nekaj konkretnih primerov. Zdravstve-
na postaja v Rogaški Slatini izplačuje
honorar zdravniku, ne vedo pa kdo je
dztdal odločbo in dovolil izplačilo. V
Zdravstveni postaji v Preboldu so z in-
terno temeljnico knjižili porabo kurja-
ve za maj in jianij, nastaja pa vpraša-
nje, kdo je kurjavo uporabil v teh po-
letnih mesecih. Zdravstveni dom v
2alcu nima v knjigovodstvu evidentira-
nih izplačil za preventivne storitve, ker
občina izplačuje te storitve neposredno
zdravnikom, kar je nepravilno.
Vsekakor bo moral okrajni svet za
zdravstvo ostreje ukrepati, da se take
pomanjkljivosti odpravijo. S tem pa bo
v nemajhni meri onemogočeno nenor-
malno in nenehno naraščanje storitev
zdravstvenega zavarovanja. Tudi občin-
ski odbori bodo morali zdravsteni služ-
bi posvetiti več pozornosti kot doslej in
bolj bdeti nad poslovanjem zdravstve-
nih zavodov na svojem območju.
-ma-
10. OKTOBRA — STEV. 40 ^^^ STRAN
Doprinos ilgposepoisa Šempeter
Obrat Agroservisa v Sernjietru je prav
za prav še mlad, saj je bil zgrajen ko-
maj :pred 4 leti. Naj že kar v začetku
povemo, da gradnja tega obrata ni bila
posebno solidna, saj so se morali že
zdaj lotiti nekaterih adaptacij, ker so
se temelji pri trgovini začeli ugrezati.
Obrat je namenjen predvsem kmetij-
ski in gozdarski mehanizaciji. Poleg te-
ga, da popravljajo najrazličnejše stroje,
izdelujejo tudi nove proizvode, za kate-
re so dani ipogoji. V sorazmerno tesnem
obratu imajo vrsto oddelkov: strojni,
avtoelektrični, oddelek za brušenje mo-
tornih blokov dn obdelavo ležajev, od-
delek za popravilo vbrizgalnih tlačilk
in brušenje šob, mehanično-remontni
oddelek, avtokleparsko-ličarski, kovaški,
ključavničarski, mizarsko-karoserijski
oddelek in livarno za barvne kovine.
Zato pa lahko opravljajo najrazličnejša
tekoča, srednja in generalna popravila
vseh traktorjev, servisne preglede, ga-
rancijske in pogodbene servise. Izdelu-
jejo pa kombinirane ogrodnike za hmelj
kot priključke za traktorje Stejrr in
Ferguson, traktorske pluge, krožne bra-
ne, razna orodja (ištance) za namakalne
naprave, vse vrste zobatih koles — za
vsa hmeljska področja pa električna
dvigala za hmelj ske sušilnice, za katere
imajo sklenjenih že okrog 30 pogodb.
Prihodnje leto pa bodo dali trgu še ne-
kaj novih presenečenj. Tako imajo v
planu razpršilec »Boka« za »Agroindus«
Ljubljana, enoosne traktorske prikoli-
ce, trosilce za hlevski in umetni gnoj,
sušilne naprave za sadje, s katerimi bo
možno sušiti sadje v hmelj skih sušilni-
cah.
Za domače kmetijsko gospodarstvo je
obrat Agroservis v Šempetru vsekakor
velike važnosti, saj z izdelovanjem ve-
dno novih naprav prihrani skupnosti
precej deviznih sredstev. Tako smo na
primer univerzalne priključke za trak-
torje Steyer in Ferguson do nedavna še
uvažali, zdaj pa jih bodo hmeljska po-
dročja lahko nabavila kar doma, saj
bo Agroservis že do konca letošnjega
leta izdelal okrog 130 teh priključkov.
Agroservis Šempeter ima v svojem
sklopu tudi lasten tehnični oddelek,
kjer izdelujejo potrebno tehnično do-
kumentacijo z načrti. Tako so prav za
prav plodovi tega oddelka vse naprave,
ki jih Agroservis doma izdeluje.
SKLADIŠČE NA PROSTEM,
POMANJKANJE REZERVNIH DELOV
IN SE KAJ
Za letos pri Agroservisu predvideva-
jo, da bo znašal bruto promet približno
150 milijonov dinarjev. Vendar bi lah-
ko bil promet še večji, če se ne bi tudi
ta obrat boril z vrsto težav. Povedali
so nam, da zavira proizvodnjo in po-
pravila predvsem pomanjkanje rezerv-
nih delov in reprodukcijskega materiala
(kot razno profilno železo). Vijakov tu-
di manjka, čeprav jih izdelujemo do-
ma. Ce bi jih trgovina v zadostni meri
oskrbovala s surovinami in temi deli,
bi proizvodnjo in popravila ne samo
občutno povečali, ampak tudi .pocenili.
Podjetje se že dalj časa bori tudi za
skladiščne prostore, katerih dejansko
nimajo, odnosno so pretesni. Železo in
demontirane stroje vzklajujejo kar na
dvorišču, na prostem, tako, da so izpo-
stavljeni vremenskim neprilikam in se
kvarijo. Za novo skladišče in montažno
halo je že predviden prostor in narejen
tudi idejni projekt. Žalska iposlovna
zveza, katere obrat je Agroservis, bo
gotovo to prizadevnost razumevajoče
podprla. Seveda pa bo iix>djetje v mejah
finančnih zmogljivosti tudi samo opra-
vilo nekatere adaptacije. Tako pravijo,
da ne kaže prav nič odlašati z adapta-
cijo sanitarij in kanalizacije, ki pred-
stavlja za obrat že kar resen problem.
DELAVSKI SVET SESTAVLJAJO
V GLAVNEM MLADI LJUDJE
Čeprav je Agroservis obrat žalske po-
slovne zveze, je to podjetje s samostoj-
nim finansiranjem. Enajst članski DS
in 5-članski UO sestavljajo v glavnem
sami mladi ljudje. Lahko bi zapisali, da
je delavsko samoupravljanje še kar za-
dovoljivo, čeprav v podjetju ne prikri-
vajo nekaterih nepravilnosti, odnosno
pomanjkljivosti. Udeležba na zaseda-
njih DS (ki so redno enkrat mesečno
ali po potrebi še več) je zadovoljiva in
se navadno med člani razvije živahna
debata, kadar gre za izboljšanje proiz-
vodnih nalog. Posebej pa e treba po-
hvaliti prizadevnost direkforja Reharja,
ki skuša s pomočjo celotne uprave do-
sledno izvajati sklepe delavskega sveta.
Sam kolektiv tudi kritično ugotavlja,
da disciplina pri njih ni ravno na višini
in da bo treba v tem pogledu še mnogo
resnejših prizadevanj. Prav tako pa bi
lahko proizvodnost še povečali, če bi
bilo dovolj dobre volje za to.
Nadalje sami kritično ugotavljajo, da
bi lahko bilo delo sindikata in delo
mladine bolj živahno. Posamezniki se
sicer uspešno udejstvujejo pri športnem
in kultumo-prosvetnem delu, toda
skupnega, organiziranega dela je pre-
malo.
Tudi vajenci, ki jih imajo 21 po šte-
vilu, bi morali biti bolj prizadevni in
kazati za stroko več zanimanja, saj v
tem podjetju lahko postane vajenec res
dober strokovnjak, ker imajo najboljše
mojstre, ki radi prenašajo svoje znanje
in izkušnje na mladino.
STROJE NAJ BI POPRAVLJALI
SAMO STROKOVNJAKI
Se vedno se dogaja, da dajejo neka-
tere zadruge razne stroje v popravilo
nestrokovnjakom, in šele ko jih le-ti
navadno dokončno onesposobijo, najde
stroj mesto v šempetrski servisni de-
lavnici,, ix>tem pa se zadruge še čudijo,
ko traja popravilo dalj časa in ko na-
rastejo itudi stroški. Zadruge bi morale
posvetiti še več pozornosti strokovne-
mu izpopolnjevanju^ osebja, ki opravlja
z dragocenimi stroji. Stroji po naših
zadrugah se še vedno prepogosto kvari-
jo, čeprav ne moremo tajiti, da je naš
okraj že dosti žrtvoval za strokovno iz-
popolnitev tovrstnega kadra.
Dogaja se celo, da se tudi novih iz-
delkov za kmetijsko mehanizacijo loti-
jo nestrokovnjaki. Za take stroje pač
ne more biti jamstva, da pri delu ne
bi prišlo do kake nesreče. Nasprotno pa
so izdelki, ki jih izdeluje Agroservis
Šempeter po izvršitvi kolavdirani s
strani republiškega inšpektorata za de-
lo in je tako varnost sto odstotno zajam-
čena.
Okvare na traktorju šempetrski strokovnjaki hitro in dobro popravijo.
NOVO VELENJE
Za družine rudarjev velenjskega premogovnika dokončujejo v Novem Ve-
lenju več novih stanovanjskih hiš — skupaj 316 novih stanovanj. Mimo tega
so letos začeli zidati še 258 stanovanj.
Do Dneva rudarjev — 3. julija 1959 bodo v Velenju dogradili še upravno
poslopje direkcije premogovnika, ljudsko univerzo ter delavski klub. Nov
zdravstveni dom v Novem Velenju bo dokončan že letos.
Tovarna emsjlipone posode in ..Snvinja"
že presegle letni načrt izvoza
Mimo Cinkarne sta v Celju še To-
varna emajlirane posode in Lesna in-
dustrija »Savinja«, ki največ izvažata
na tuja tržišča. Obe podjetji sta že v
prvih mesecih letos dosegli v izvozu
svojih artiklov nepričakovane rezultate,
saj sta že v 9 mesecih presegli letni
načrt izvoza.
Tovarna emajlirane posode je imela
za letos v načrtu izvoz 910 ton izdelkov,
od tega samo emajlirane posode 750
ton. Vendar so do konca septembra iz-
vozili na tuja tržišča skupaj 1206 ton
izdelkov, pa tudi v naslednjih mesecih
z izvozom ne bo težko. Na povečanje iz-
voza je vplivalo novo tržišče na Polj-
skem, kjer je tovarni uspelo prodati
radiatorje za centralno gretje ter sani-
tarne naprave.
Vrednost izvoza doseženega v prvih
mesecih znaša 195 milijonov 836.000
deviznih dinarjev.
Tudi Lesna industrija »Savinja« v
Celju je že doslej izvozila za letos pred-
videne količine finalnih izdelkov ter
žaganega lesa. Preteklo leto je podjetje
izvozilo za 141 milijonov dinarjev iz-
delkov, kar je bilo osnova za izvoz v
letošnjem letu. Vodstvo podjetja je le-
tos s tujimi trgovci navezalo zelo tesne
stike ter v večjem obsegu ponudilo kup-
cem svoj bogat asortiment izdelkov.
Taka akcija se bogato obrestuje, saj je
Savinja v 9 mesecih prodala za 153,5
milijona deviznih dinarjev blaga. So-
deč po sedanjem tempu izvoza in naro-
čilih, bo -omenjeno podjetje do konca
leta za polovico preseglo letošnji načrt
izvoza.
Na tuja tržišča prodaja Savinja naj-
več finalnih izdelkov (drobni pohištveni
predmeti, zaboji, lesna galanterija) in
sicer 50 %, rezanega lesa izvozi 35 %
ter 15 % furnirja. Tako razmerje je kaj
razveseljivo, saj so v izvoznih količinah
finalni izdelki v znatni večini.
Proizvodnja in skrb za človeka
GLAVNI TEMI RAZPRAV SINDIKATA
Dejavnost Okrajnega sindikalnega
sveta se v novejšem času v glavnem
odvija v posameznih komisijah. Od nji-
hove aktivnosti je v nemajhni meri od-
visno tudi delo navzdol, predvsem še,
ko gre za važnejša vprašanja. Stalne
komisije pri okrajnem vodstvu sindika-
ta so razna vprašanja bolj ali manj
uspešno reševala. Vsekakor sodi po svo-
jem delu med najbolj aktivne komisija
za gospodarstvo, proizvodnost in tarifna
vprašanja. Le-ta je dala tudi iniciativo,
da se čim dosledneje izvedejo analize
realizacije polletnih proizvodnih na-
črtov, da se raziščejo vzroki za slabejše
uspehe ter kako stoji z zaposlevanjem
nove delovne sile in podobno. Predvsem
so sindikalne organizacije večjih podje-
tij bolj aktivno kot kdajkoli prej sode-
lovale pri ugotavljanju usi>ehov ter po-
manjkljivosti gospodarjenja v I. poUetju
letos. Skoda je le, da povsod ni bilo
tako.
Analize polletnih obračunov posamez-
nih podjetij so v glavnem tudi že obrav-
navali občinski sindikalni sveti. Pone-
kod so ugotovitve na osnovi analiz sin-
dikalna vodstva posredovala zborom
proizvajalcev, da pomagajo v tem ali
onem kolektivu, kjer sami nekaterim
vprašanjem niso bili kos. Predvsem pa
bodo jasnejše ugotovitve, ki jih poma-
gajo na osnovi analiz ustvariti sindika-
ti, zelo koristne za bodočo orientacijo
v gospodarstvu občin.
Komisija za gospodarstvo pri OSS je
doslej tudi pomagala reševati nekatera
tarifna nesorazmerja v trgovini na
drobno. Namreč, v odnosu na druge
okraje in na nekatera manjša trgovska
podjetja v okraju samem, na nekaterih
delovnih mestih tarifne postavke niso
ustrezale. Zaradi tega se je tudi poja-
vila fluktuacija delovne sile, zaposlene v
trgovini.
Stalna komisija za delavsko uprav-
ljanje je pri svojem delu ugotovila, da
So v sistemu in delu samoupravnih or-
ganov v manjših podjetjih še railične
hibe. Zato je sklenila slednje vprašanje
skrbno proučiti. V ta namen bo na ob-
močju celjske občine z organi iz 10 pod-
jetij obrti, trgovine in gostinstva vzpo-
stavljen tesnejši kontakt. Člani omenje-
ne komisije pri Okrajnem sindikalnem
svetu bodo pozorno spremljali, kakšne
so priprave za seje delavskega sveta,
kako so člani delovnega kolestiva se-
znanjeni s problemi, o katerih bo raz-
pravljal delavski svet in podobno. Ugo-
tovitve — .pozitivne in negativne — bo
omenjena komisija pozneje posredovala
vodstvom sindikalnih organizacij in
organom delavskega upravljanja v
manjših podjetjih. Mimo tega priprav-
lja komisija za delavsko samoupravlja-
nje osnutek posebnega poslovnika za
delo delavskih svetov in upravnih od-
borov. Poslovnike za delo teh organov
imajo na področju celjskega okraja sa-
mo v treh večjih delovnih kolektivih:
v Cinkarni, Tovarni emajlirane posode
ter velenjski rudnik.
Skupaj z gostinsko zbornico izvaja
Okrajni sindikalni svet obsežno anketo
o družbeni prehrani. Anketa zajema
10.000 zaposlenih delavcev in uslužben-
cev iz raznih podjetij v celjskem okra-
ju. Anketa vsebuje 11 vprašanj. Orga-
nizatorja te široke ankete o družbeni
prehrani želita namreč dobiti kar naj-
bolj zanesljivo sliko o željah delavcev
in dejanskih potrebah za izpopolnitev
obratov družbene prehrane, odnosno za
odpiranje novih. Prav tako si je sindi-
kalno vodstvo v tej sezoni močno pri-
zadevalo, da dobi kar se da več pregle-
da o načrtu odkupa kmetijskih pridel-
kov, njihovih cenah, zalogah itd. Le ob
realnem ipoznavanju razmer in pjotreb
lahko sindikat pozitivno vpliva na raz-
lične riegativne pojave. Slednje prav
gotovo velja na vseh toriščih dela sindi-
katov.
Med aktualne naloge sindikalnih vod-
stev sodijo trenutno tudi priprave za
volitve zadružnih svetov. Pri pripravah
sodelujejo v celjskem okraju ne samo
vodstva, marveč tudi člani sindikalnih
organizacij.
KINO IN NASE OBČINSTVO
Pri nakupu vstopnice se radi kakšni
paglavci zrinejo naprej, toda se na-
vadno umaknejo, če jih opozoriš na
nepravilnost. Nikakor pa se ne umak-
ne kaka gospa ali gospodična, če jo
opozoriš na nepravilnost. Take »dame«
imajo navadne! srečo, ker se jim nikdo
ne upa oporekati.
Pred drugo predstavo se navadno
vsuje ves narod pred vhod v dvorano,
čeprav vsakdo ve, da mora prej 700
obiskovalcev zapustiti dvorano. Iz dvo-
rane gredo v gosjem redu prav počasi,
tik pred izhodom pa se mladina ustavi
in zija v tiste, ki zanjo zapuščajo dvo-
rano. Zopet se moraš boriti, da prideš
na ulico. Dobro bi bilo, če bi uprava
kina Union poskrbela za disciplino in
dala med raznimi razglasi še tako opo-
zorilo na platno.
Pred kongresom telesne kulture
Ves jugoslovanski športni tisk
je že v znamenju številnih ko-
mentarjev o bližnjem kongresu
telesne kulture, ki ho v dneh od
6. do 8. novembra v Beogradu.
Odbor za pripravo kongresa je
delegatom že dostavil teze, ki so
sedaj predmet številnih razprav
na terenu. V celjskem okraju še
ni pravega predkongresnega raz-
položenja. Niti organizacije niti
ljudje niso dovolj seznanjeni o
namenu in vzrokih sklicanja tega
kongresa.
Državljani, ki delajo v športnih
in telesnovzgojnih organizacijah,
dobro poznajo slabosti in težave,
ki se danes vse bolj v kričečih
barvah kažejo pri dnevnem delu
v teh organizacijah. Vsi vemo, da
je telesna vzgoja važen sestavni
del naše splošne vzgoje, da je
družbeno izredno pomembna, ker
so njeni smotri in naloge le od-
raz našega hotenja pri vzgoji in
oblikovanju vsestranskega člove-
ka, polnega življenjske sile in ve-
drine, prežetega za ustvarjalno
delo v naši socialistični skupnosti.
Ce je telesna kultura prežeta s
takšnimi smotri, potem je tudi
naloga družbe, da ji daje vso mo-
ralno in materialno osnovo.
Teze, ki so objavljene pred kon-
gresom in ki služijo kot glavna
tema bodočim referatom, so le
okvirne in ne dajejo dovolj ja-
snosti na osvetlitev perečih pro-
blemov na tem vodročiu. Vendar
oprijemljive točke so tu in sedaj
je pač napočil čas, da o teh pro-
blemih pregovore naši delavci s
terena, delavci iz osnovnih orga-
nizacij — aktivov, klubov, dru-
štev, družin, občin in podobno.
V teh organizacijah se pravza-
prav odviia težišče vsega dela v
naši telesTMi kulturi in zato so
prav ti ljudje najbolj poklicani,
da na obnovi svojih dragocenih
praktičnih izkušenj pri dnevnem
delu v telesni vzgoji in športu
povzdignejo svoj glas in nakažejo
kako je treba zagrabiti za delo.
V naši telesni kulturi smo prišli
trenutno na določeno stopnjo raz-
voja, ki terja »kirurgičnega« po-
sega za odpravo določenih slabosti,
ki so tuje našemu gledanju in ni-
so v skladu z našimi splošnimi
družbenimi načeli. Tu mislimo
predvsem na pot, ki jo je ubral
vrhunski šport v nekaterih šport-
nih panogah in igrah, kjer je
cvetel profesionalizem v polnem
cvetju, na določene umazane kup-
čije s kvalitetnimi športniki, kva-
litetnimi trenerji itd. Družbena
sredstva niso vselej našla plodna
tla! Vladala je anarhija pri raz-
deljevanju družbenih sredstev za
potrebe našega športa in telesne
vzgoje. Treba bo v tem pogledu
napraviti prelom s starim, uza-
koniti dolčene sklade pri komu-
nah ali okrajih, iz katerih bi se
ustvarjala pravilna materialna
baza za razvoj množične in zdra-
ve telesne vzgoje! To je vekakor
problem št. 1, ki terja rešitve. Vsi
se zavedamo, da je dobra materi-
alna baza osnova za ves nadaljni
uspešni razvoj telesne vzgoje in
športa. Gradnje in vzdrževanje
objektov, šolanje strokovnih kad-
rov, vprašanja šolske telesne
vzgoje — prav vse te naloge bi
bile laže rešljive ob sm-otrnem
uporabljanju vseh družbenih sred-
stev za telesno vzgojo in šport.
Nadalje bo treba z raznimi pri-
jemi razširiti telesno vzgojo in
šport kar med najširše plasti na-
ših ljudi. Vsega nikdar ne bodo
zmogle obstoječe organizacije!
Treba bo iskati še drugih oblik,
drugih prijemov. Prostovoljna
aktivnost na tem področju je
prav tako izrpdno dragocena in
s stališča ljudskega zdravja pra^-'
toliko vredna kot v organiziranih
društvih! Zato. bo treba ustvariti
pogojp tudi za takšne vrste ude^-
stvovanja — graditi objekte ob
tovarnah, v strnjenih stanovanj-
skih blokih, v letoviščih, parkin,
zdraviliščih — skratka povsod
tam, kjer naš delovni človek, kjer
naši mladi državljani živijo in
prebijejo določen čas svojega dne,
odmora, dopusta itd. Težišče vse-
ga našega prizadevanja na tem
področju pa bi morali usmeriti
v šole, kjer je zbrana do 15 lec
vsa naša mladina. Ko bomo glav-
ni del materialnih sredstev vla-
gali za napredek šolske telesn:
vzgoje, potem bomo šele lahko
govorili o vidnem izboljšanju na-
še telesne- izobrazbe in kulture,
katere rezultati bodo neprecenlji-
ve vrednosti za celotno našo druž-
bo.
Cas pred kongresom telesne
kulture naj bi tudi v celjskem
okraju izkoristili kar najbolj
smotrno. Ne gre le za formalna
zborovanja, sestanke in konferen-
ce v osnovnih organizacijah, v
sedežih občin in okraja. Naj bi
vsa ta zborovanja, konference in
podobne prireditve dala konkret-
ne prijeme in napotke za premo-
stitev sedanjih trenutnih težav,
obenem pa bi naj prispevale k
pestremu in razgibanemu šport-
nemu življenju. Sole so že spre-
jele določene obveznosti, da bodo
z množičnimi tekmovanji, z grad-
njo igrišč in podobnimi akcijami
izkoiHstile čas pred kongresom,
Okrajni sindikalni svet v Celju
je v teh dneh na pobudo Okrajne
športne zveze sprejel obveznost o
izvedbi delavskih športnih iger, ki
bodo brez dvoma zajele večje šte-
vilo našega delavstva. Pričakuje-
mo tudi, da bodo občinski sveti
za telesno vzgojo pobudniki še
drugih oblik telesnovzgojnih in
športnih akcij na terenu, da bomo
pozneje ob pregledu letošnjega
dela lahko dejali — jugoslovanski
kongres telesne kulture je tudi v
celjskem okraju pokazal pozitiv-
ne sadove!
h kmetijski
mehanizaciji
Ii^ttiM	i
Ob Tednu spomeniškega varstva
Letx)s praznuje ves svet v dneh od
12. do 19. oktobra Teden spomeniškega
varstva. Zakaj je OZN odnosno UNESCO
dala odlično mesto tovrstni kulturni de-
lavnosti, nam bo postalo jasno, če se
nekoliko ozremo po zgodovini sE>omeni-
ikega varstva.
Konservatorstvo je prastaro in sega
nazaj v ono dobo psihogeneze, ko se je
človek prviič zavedel časa. Takrat sta se
rodila pojma preteklosti in prihodnosti
ter želja po ohranitvi vsega, kar je ve-
liko in pomembno za naslednje gene-
racije. Z naraščanjem kulture, ki je
sklop vseh pozitivnih duhovnih in ma-
terialnih pridobitev človeštva, se je ten-
denca ,po ohranitvi dokumentacije nje-
govega razvoja vedno močneje uveljav-
ljala ter polagoma privzela tudi uprav-
ne oblike. Zanimivo je opazovati, kako
so naroda z višjo kulturo vedno streme-
li, da ohranijo svoje kulturne spomeni-
ke kot dokumente svoje duhovne moči
in slave in kako so narodi z nižjo kul-
turo ostajali do spomenikov brezbrižni
ali jih celo uničevali ter s tem zatoriso-
vali še one sledi svoje duhovne ustvar-
jednosti, ki so jih premogli.
Iz antike poznamo prve konservator-
ske posege države in mecenov, da bi
ohranili najpomembnejše umetnostne
sipomenike (Rodos, Pergamon, Aleksan-
drija itd.) potomcem. Srednji vek, doba
»astajanja živečih evropskih narodov,
ie bil kulturno premalo zrel, da bi se
mogle pojaviti podobne tendence, pač-
pa se je to izvršilo v času renesance,
ko je Rim dobil svoj prvi konservator-
ski urad (Michelangelova palača na Ka-
pitolu) in v osebi slavnega Raffaela
Santija svojega prvega konservatorja
(1. 1515). V času Tridesetletne vojne je
iedal švedski kralj Gustav Adolf 1. 1630
mano instrukcijo za popis in inventa-
nizacijo vseh kulturnih spomenikov na
Švedskem. Za časa francoske revolucije
ie država prvič v zgodovini prevzela
Eakonsko skrb za zaščito umetnin. Vzo-
ru Francije so kmalu sledile ostale
evropske države: Anglija, Belgija, Ho-
landija, Švica, Nemčija, Italija itd. Vse
naštete države so si vzorno uredile spo-
meniško-varstveno službo, prednjači pa
še vedno Francija, ki ima to službo naj-
popolneje urejeno.
Stara Avstrija je za splošnim razvo-
jem nekoliko zaostajala, vendar je že
leta 1749 in 1782 izdala edikta, ki sta
postavljala arhivalije in novce pod
državno zaščito. Leta 1812 je izšel de-
kret, po katetrem so se morale vse ze-
meljske najdbe oddati na Dunaju, leta
1827 pa je bil zabranjen izvoz umetnin
brez dovoljenja oblasti. Leta 1850 od-
nosno 1853 je bila na Dunaju formirana
Centralna komisija za spomeniško var-
stvo, s čemer se je dotedanje admini-
strativno spomeniško varstvo spreme-
nilo v strokovnega. Glavno delo Komi-
sije so opravljali njeni zaupniki: častni
konservatorja in koresix>ndenti. V to
dobo pada prvo spomeniško-varstveno
delo na Slovenskem: očiščenje domini-
kanskega križnega hodnika v Ptuju.
Leta 1873 je bila Centralna komisija
strokovno reorganizirana ter je_ odslej
obsegala 3 sekcije: ajrheološko, umetno-
zgodovinsko in arhivsko. Rodoljube ix>-
lihistorje so zamenjali strokovnjaki
omenjenih treh sekcij, ki so delali pred-
vsem na spomeniški inventarizaciji, V
dobi pred I. svetovno vojno je spome-
niškovarstveni interes naglo naraščal,
izhajali so državni in deželni zakoni in
odredbe, ki so ščitili spomenike, zmanj-
ševali ali celo črtali davke njihovim
lastnikorh in predvidevali stroge sank-
cije za njih kršitve. V tej dobi pade
prvi predlog za konservacijo 2ič (Josip
Graus 1. 1872) in se izvršijo prvi -posku-
si ohranitve celjskih grajskih razvalin
(1884, 1885, 1886, 1890, 1906). Okoli leta
1900 se je začelo uveljavljati tudi na-
čelo domačijskega varstva, ki je zahte-
valo ureditev spomenikovega okolja.
Zbudil se je iklic po varstvu prirode in
negovanju pokrajine in krajev. Leta
1911 je bila Centralna komisija decen-
tralizirana. Zamenjali so jo Spomeniški
svet s Spomeniškim in Umetnostnozgo-
dovinskim institutom ter deželni kon-
servatorski uradi z umetnostnozgodo-
vinskimi in tehničnimi konservatorji ter
korespondenti.
Stara Jugoslavija je pravno nadalje-
vala statut Centralne komisije iz leta
1911, katerega sta izpopolnila Zakon o
gozdovih iz leta 1929. in Gradbeni za-
kon iz leta 1931. Obadva zakona sta
ščitila predmete zgodovinske, umetnost-
ne ali znanstvene vrednosti, prirodne
lepote in redkosti ter umetnostnozgodo-
vinsko pomembne stavbe in mesta. V
tej dobi se je oibnovila vrsta naših umet-
nostno ali klutumo pomembnih gradov
in cerkva, 1. 1924 pa z odredbo zaščitila
tudi Dolina 7 triglavskih jezer.
V dobi okupacije je bilo imičenega
mnogo kulturnozgodovinskega patrimo-
nija. Zato je ljudska oblast že med voj-
no mislila na njegovo zaščito in 27.
januarja 1945 izdala odločbo o varstvu
spomenikov ter imenovala komisijo za
ugotovitev vojne škode na teh spome-
nikih. 27. julija 194i je izšel zvezni za-
kon o spomeniškem varstvu, 27. avgusta
1945 je bil osnovan republiški Zavod za
spomeniško varstvo, 19. maja 1948 pa
je izšel republiški zakon ©spomeniškem
varstvu, ki je veljal do letos. Obseg
spomenikov se je s temi zakoni razteg-
nil iz umetnostnih na arheološke, zgo-
dovinske, kidtumo-zgodovinske, entno-
grafske, sociološke, tehnične, urbani-
stične in zlasti NOB spomenike ter na
naravne znamenitosti, redkosti in lepote.
V letih po vojni je ibUo marsikaj stor-
jenega za ohraniitev naših kulturnih
spomenikov, vendarle odločno premalo
z ozirom na izredne potrebe, katere je
narekovala povojna doba. Spomeniško
varstvo se je vedno odrivalo kot neak-
tuelno in za splošni razvoj nevažno, na-
gel V2;pan turizma v zadnjih nekaj letih
pa je dokazal obratno. Naraščajoči ino-
zemski turizem je prinesel nekoliko
pozno spoznanje, saj so v dirugih tviri-
stično naprednejših državah prišli že
davno do tega, da so negovani kultur-
ni spomeniki poleg naravnih lepot in
solidnega gostinstva glavni temelji so-
dobnega turizma. Zaradi teh spoznanj
daje nova spomeniška zakonodaja, ki je
začela veljati letos 17. julija, spomeni-
škovarstveni službi velike kompetence
in jo obenem ščiti z zelo strogimi ka-
zenskimi določbami pred izigravanjem.
Sledeč splošnim načelom upravne de-
centralizacije sprejemajo okraji odnos-
no skupine okrajev več ali manj samo-
stojno spomeniškovarstveno službo ter
s tem tudi skrb za ohranjevanje našega
kulturnospomeniškega sklada. Ta sklad
že igra in bo igral vedno važnejšo vlogo
v naši kulturni politiki ter bo končno
zavzel mesto, ki mu pripada v vsaki
visoko kultivirani družbi. Kulturni spo-
meniki so mogočni viri, ob katerih sto-
jimo in poslušamo, kaj nam pripovedu-
jejo naši dedi in pradedi ter strmimo v
daljavo bodočih pokol jen j. Oni so priče
naše preteklosti in garanti naše bodoč-
nosti, zato jih moramo čuvati in ohra-
njati. To je naloga naše sedanjosti!
J. C.
Envin Pohl, »TRENTA LIRE« Graz, Avstrija
Foto-razstava v Celju
v mali dvorani Uniona v Celju je
bila minule dni 6.'razstava umetniške
fotografije, ki jo je priredilo Društvo
Ljudske tehnike v Tovaomi emajlirane
posode, odnosno njen fotoklub »Emajl«.
Novost letošnje razstave je nedvomno v
tem, da so sodelovali številni avtorji iz
države in inozemstva. Vsega je bUo na
razstavi 200 fotografij v čmo-beli in
color tehniki. Zastopano je bilo 112
avtorjev iz 39 foto-klubov. Od inozem-
cev so bili zastopani klubi iz Avstrije,
Nemčije, Francije, Italije, Luxemburga,
Poljske in Portugalske.
Tudi 6. razstava umetniške fotografi-
je v Celju je prinesla nekaj novosti.
Nekaj zanimivih in svežih motivov je
bilo najti pri tujih avtorjih in tudi ne-
katerih domačih. V splošnem je razsta-
va, seveda v mejah danih možnosti, po-
kazala gotov napredek.
Vendar velja opozoriti, da bi organi-
zatorji v bodoče posvetili tehnični izr
vedbi razstave več pozornosti. Namreč,
direktna dnevna svetloba skozi okna in
fluorescenčnih svetilk povzroča odsev v
steklu, s katerim so razstavljene foto-
grafije p>okrite. Učinek razstavljenih
del je bil s tem močno zmanjšan.
Komorni večer umetniške besede
y Slovenskem ljudskem gledališču
v soboto, 11. t. m., bo na odru Slo-
renskega ljudskega gledališča v Celju
zanimiv in lep komorni večer umetniške
besede: igralec Marijan Dolinar bo pri-
povedoval sedem podob iz del Slavka
Gruma — s skupnim naslovom Beli azil.
Marijana Dolinarja naše občinstvo že
pozna kot prizadevnega prijKJvedovalca
ui recitatorja. Z dvema sporedoma iz
del Ivana Cankarja (»Podobe iz sanj« in
ftrtice o materi »Ob svetem grobu«) si
je že lani in predlanskim pridobil lep
•dmev v javnosti. Z novim sporedom —
podobami Slavka Gruma — je že na-
stopil v nekaterih manjših krajih, pred
»edavnim pa je z lepim uspehom po-
redal Grumove novele tudi izbranemu
•bčinstvu ljubiteljev v prestolnici, ko
ie govoril v eksperimentalnem gledali-
•ču »Ljubljanskega festivala« {viteška
dvorana Križank). Občinstvo in kritika
•ta Dolinarjevo pripovedovanje povsod
*>rejela s toplim priznanjem in odobra-
yanjem. To je vsekakor razumljivo, saj
»e Dolinar pri nas eden prav redkih, ki
foje to svojstveno in žlahtno zvrst
•rnetniškega delovanja: komorno pripo-
redovanje literarnih besedil (tako ime-
novani nastopi »umetniške besede«) je
po svetu dokaj razširjena, pri nas pa še
malo znana umetnost. Ljudje, ko poslu-
lajo take večere, včasi z navdušenim
presenečenjem spoštljivo ugotavljajo,
ieš koliko se je ta ali oni pripovedova-
lec znal naučiti na pamet in si kar ne
morejo razložiti, kako si more človek
•hraniti v spominu toliko nepretrgane-
fa besedila in ga brez pomote sklenjeno
govoriti, ne da bi se ozrl v knjigo: to
je kajpa samo nevažna zunanjost. Smi-
sel in vrednost takega pripovedovanja
je v interpretaciji besedil: v tem, kako
zna pripovedovalec oblikovati misli in
čustva literarnega umetnika v živo go-
vorjenih besedah in stavkih, kako se
zna prilagoditi pisateljevemu značaju.
Toliko bolj zanimivo bo to pri delih
Slavka Gruma, ker tega pisatelja širša
javnost komaj pozna — po krivici ga je
pozabila — dasi je v resnici eden naj-
večjih klasikov slovenske proze, v času
od Cankarjeve smrti do literarnega na-
stopa Prežihovega Voranca nedvomno
sploh prvi, brez enakovrednega tekme-
ca. Ta čisti in plemeniti umetnik
ekspresionistične literarne smeri, izpo-
vedovalec tihih bolečin in občutljivi
opisovalec grozljivih, čeprav malih do-
živetij — je segel že daleč preko svoje-
ga časa in sloga in je postal pravi na-
povedovalec kasnejših (t. j. današnjih)
literarnih smeri. Saj beremo dandanes
dela cele vrste sodobnih pisateljev ta-
ko, ko da bi bili ti neposredni učenci in
nadaljevalci Grumovega pisateljstva.
2e zgodaj — ko je bil Grum še živ —
je javnost nanj pozabila. Spominjala se
je kvečjemu njegovega največjega dela,
drame Dogodek v mestu Gogi. Znova ga
je opazila šele lani, ko je (pri založbi
Obzorja) izšla knjiga njegovih zbranih
del. In prav je zares, da tudi v živi be-
sedi spoznamo prednika današnje mo-
deme književnosti, izpovedovalca po-
dobnih problemov, kakršni tarejo ljudi
tudi v item našem času.
Ob zaključku .Konjiškega tedna"
Preteklo nedeljo so v Slov. Konjicah
slovesno zaključili »Konjiški teden« in
gospodarsko razstavo.
Gospodarska razstava je bila tokrat
v celoti nameščena v prostorih kultur-
nega doma. Namen razstave je bil pred-
vsem prikazati gospodarsko in drugo
dejavnost v občini. 2e površen pregled
razstavljenih predmetov je pokazal obi-
skovalcu sliko, kaj izdelujejo podjetja
v konjiški občini, katere stroke so naj-
bolj razvite, kaj daje od sebe obrt in
kaj pridelujejo v kmetijstvu. Največ
razstavljenih izdelkov so imele večje
tovarne, kot KONUS, TKO Zreče, dalje
KOSTROJ, LIP, Tovarna orodja in li-
varna iz Vitanja, Opekama iz Loč itd.
Od manjših podjetij pa obe električni
podjetji, dalje krojaštvo, obe trgovski
podjetji, dočim je bilo pogrešati izdelke
zasebnih obrtnikov.
Precejšnji del razstavnih prostorov
je zavzemalo kmetijstvo, ki je seveda
v občini močno razširjeno. Na tej raz-
stavi smo občudovali letošnje kmetij-
ske pridelke, zlasti krompir iz okolice
Vitanja, ki tehta preko 1 kilogram.
Razstavljenega je bilo še precej sadja
in grozdja, poslovna zveza pa je poka-
zala tudi pridelovanje hmelja, ki so ga
letos prvič pričeli saditi v teh krajih.
Zadruge so poleg tega razstavile še ne-
katere svoje stroje, z različnimi risbami
in slikami pa so prikazane dobre in
slabe stremi gojenja posameznih rastlin.
Gozdarstvo je bilo sicer bolj malo
zastopano, vendar pa so vzbujali zani-
manje hlodi 33-metrske smreke, ki je
stala še pred nedavnim na Pohorju.
Ko so jo izmerili, so številke pokazale,
da meri 7,70 m®, kar predstavlja vred-
nost, kakih sto tisočakov... Ta smreka
pa seveda ni edina in je takih, pa tudi
debelejših na Pohorju še več.
L. V.
Lani 15 milijonov
kino
obiskovalcev
v Celju je bil minulo sredo III. ple-
niun predstavnikov slovenskih kinema-
tografov, kjer so zelo nadrobno obrav-
navali vsa tista nerešena vprašanja, ki
najbolj tarejo slovensko reproduktivno
kinematografijo. Predvsem je bUo go-
vora o neenakem položaju kinemato-
grafov, saj so le ti razdeljeni v tri ka-
tegorije: kino-podjetja, kinematografi
pri prosvetnih domovih in sindikatih
ter kinematografi pri kmetijskih zadru-
gah. Večina kinematografov ima preni-
zek letni promet, da bi mogla obnav-
ljati dvorane in tehnične naprave.
Spričo tega smo za nekaj let v zaostan-
ku za kinematografi v razvitejših de-
želah. Razpravljali so tudi o uvozu na-
domestnih delov, o nizkih cenah kino-
vstopnjic, o plačevanju prispevka za
napredek slovenske kinematografije
ter še o drugih perečih vprašanjih.
Vzlic težavam, je reproduktivna kine-
matografija na Slovenskem v povojnih
letih močno napredovala. Lani so v
Sloveniji dali kinematografi več kot
60.000 filmskih predstav, katere je sku-
paj videlo več kot 15 milijonov kino-
obiskovalcev. Pred vojno — leta 1939
je bilo letno 22.000 predstav in 3 mili-
jone obiskovalcev. Tedaj smo imeli v
Sloveniji vsega 60 kinematografov z
19.500 sedeži, v tem ko jih je sedaj
že 248 z več kot 71.000 sedeži. Samo
javnih kinematografov imamo v Slove-
niji 226.
MLADINA SE ŽE PRIPRAVLJA ZA
PROSLAVO 29. NOVEMBRA
Mladinska organizacija pri »Mesnini«
je precej delavna. Na rednih mesečnih
sestankih se pogovarjajo o najrazlič-
nejših problemih.
Na zadnjem sestanku bo mladinci
Mesnine že sestavili program za pro-
slavo 29. novembra. Morda bo kdo re-
kel, da smo zgodnji, toda Ce hočemo
naštudirati nekaj dobrega, so potrebne
vaje.	G. I
Ustanavljamo Okrajni učiteljski
pevski zbor v Celju
Drugi mladinski pevski festival v Ce-
lju letos spomladi je svoj namen do-
segel in presegel. Odjeknil je namreč
širom Slovenije pa tja do kongresa
glasbenih strokovnjakov Jugoslavije v
Ohridu. V smislu ciljev festivala se je
vršil ob koncu šolskih počitnic v Ve-
lenju tečaj za zborovodje mladinskih
zborov. Po sposobnosti predavateljskega
kadra kot po discipliniranosti in znanja
željnih tečajnikov ter navsezadnje tudi
po tovariškem vzdušju je tečaj uspel.
Glavni odbor Zveze Svobod v Ljubljani
je z zadovoljstvom zabeležil uspeh celj-
skega okraja ter snuje podoben tečaj
za ljubljanski okraj. Lani zastavljeno
delo za dviganje mladinskega petja je
edinstveno, kar priča o dosledni, složni
dejavnosti celjskih glasbenih pedago-
gov.
Ze ob zaključku festivala je bila iz-
ražena želja, da bi ustanovili lastni uči-
teljski zbor. Misel je dobila v Velenju
konkretnejšo obliko: osnuje naj se uči-
teljski pevski zbor celjskega okraja, ki
naj bo najboljša praktična šola za mla-
de zborovodje. Zbor pa naj bi bil spo-
soben nastopati z izbranim umetniškim
sporedom na področju celjskega okraja.
Izvoljen je bil iniciativni odbor in
umetniški svet: predsednik okrajnega
Sveta Svobod Andrej Svetek, Jurij
Vreže, Boris Ferlinc, Ruža Sinigoj, Mar-
ta Kranj c in Egon Kunej.
V teku enega meseca si je iniciativni
odbor razdelil naloge ter izdelal načrte
za zgčetek delovanja novega zbora.
Prve vaje bodo 15. in 16. novembra v
glasbeni šoli v Celju. Vaje bodo ločene
po glasovnih skupinah in skupne: kore-
petirali bodo tov. Ferlinc, Vreže in Ku-
nej. Iniciativni odbor vabi v zbor pred-
vsem učitelje iz vsega celjskega okraja,
nadalje dobre pevce tenoriste in basiste
iz neučiteljskih vrst, ki bi imeli veselje
sodelovati v zboru.
Prijave sprejema ravnateljstvo glas-
bene šole v Celju.
Predvidoma bo imel učiteljski pevski
zbor v Celju vaje vsaka dva meseca po
2 dni, v zimskih in poletnih počitnicah
pa več dni. Nadaljevanje pevovodskega
tečaja bo konec januarja 1959 v Celju.
PRED USTNANOVNIM OBČNIM ZBOROM
ZDRUZENJA ABSOLVENTOV DELOVODSKIH
IN MOJSTRSKIH SOL
Okrajni pripravljalni odbor združenja ab»ol-
rentoT delovodsklh in mojstrskih šol Tabi
čimveč absolventov na ustanovni občni zbor, ki
bo r nedeljo, 12. oktobra t sindikalni dvorani
Cinkarne Celje, ob 9.30.
Nova organizacija združenja absolventov tek
šol bo predvsem skrbela za pravico absolven-
tov, ker še niti samo mesto mojstrske šole ni
točno določeno v današnjem šolskem sistema,
niti ▼ bodočem šolskem sistemu glede na re-
formo šolstva. Zato se nekateri absolventi upra-
vičeno pritožujejo, da ne uživajo niti tistik
pravic, ki jih imajo pomočniki, ki niso absol-
venti delovodskih šol.
Na podlagi sklepa delovnega ko-
lektiva in v skladu z zakonom
o sredstvih gospodarskih organi-
zacij, trgovsko podjetje
»Avtomotor«, Celje
proda naslednja osnovna sredstva:
OSEBNI AVTO DKW, star
BOJLER, 50-litrski

Življenje na naši vasi
Mnenje o sodelovanju kmeta z zadrugo
Napreden kmetovalec, podpredsednik
KZ Velenje in član upravnega odbora
OZZ Celje tov. Lempl, odgovarja na
jLnketna vprašanja:
1.	Kooperacija bo izboljšala kvaliteto
in kvantiteto poljskih pridelkov. Bolje
se lahko razvije, kjer je teren ugodnejši.
Predhodni ipogoj dobre kooperacije je
prehod na specializirano proizvodnjo. Z
njo bi lahko zmanjšali delovno silo.
Lempl se ne boji, da bi s j)rehodom na
specializirano proizvodnjo trpeli kakr-
šnokoli pomanjkanje, saj bi se proizvod-
nja takoj povečala. Meni pa, da bi
uredbe o koopveraciji morale biti bolj
prožne, predvsem za tiste, ki so že lani
dosegli visoke hektarske donose. Tako
je on na 1 ha pridelal lani 46 q pšenice
Tasilo. Uredba predvideva 40 q na ha
in tako ni spodbude za tiste, ki pride-
lajo več. Seveda je treba v kooperaciji
K višjimi hektarskimi donosii upoštevati
predvsem terenske prilike.
2.	Nujno je sodelovanje kmeta s KZ.
Poleg strokovne .pomoči dobi ikmet se-
me, umetna gnojila in kredite, ki mu
omogočajo, da si pravočasno nabavi ma-
terial, ki ga nujno rabi. S spjecializirano
proizvodnjo bo mnogo lažje reševati tu-
di vprašanje strokovne pomoči.
3. Tovariš Lempl je v kooperaciji z
živino in hmeljem. Na štiri in pol ha
obdelovalne zemlje redi 6 krav in telico.
Vse so sivorjave pasme. Najboljša da
4351 kg letno; ipovprečna molznost v
hlevu je 3000 kg. Upoštevati je, da s
kravami vozi in jih krmi le z navadno
krmo brez slame. Želi, da naj bi zadru-
ga skrbela za taka močna krmila, ki so
glede beljakovinskih sestavin določene-
mu letnemu času primerna za kombi-
nacijo z navadno krmo.
In kaj menite o novi uredbi za pita-
nje telet?« ga vprašam. Po kratkem
premisleku mi odgovori: »O tem silno
živahno vsepovsod govorijo. Ce bi tu
bilo neko odkupno podjetje, ki bi teleta
dalje vzrejalo, je problem rešen. Sicer
pa — no, kaj bi skrivali. Ce bi teleta
redili do 3 mesecev, bi jk) gospodarskem
izračunu utrpeli ca. 12.000 din. Računam
mleko, ki bi ga v tem času lahko .pro-
dajali. Spioh je z uredbo vprašanje mle-
ka za to občino ogroženo. Uredba bi na
vsak način morala upoštevati rajoniza-
cijo. Veljala naj bi trenutno le za ple-
mensko živino. Tako bi dosegli čimprej-
šnji in dokončni izbor!«
Povejmo še to, da on kljub 4 in pol
hektarov zemlje redi 7 glav živine, ker
redno gnoji travnike z umetnim gno-
jem, vsako tretje leto ,pa s hlevskim
gnojem.
4. Specializirana proizvodnja je prvi
pogoj za uspešno in povečano koopera-
cijo in proizvodnjo. V šoštanjski občini
naj bi v ležečih predelih gojili le živi-
norejo in sadjarstvo, v ravninskih pa
živino in hmelj. Njive naj bi služile za
krmno bazo.
Kmet Lempl je proti temu, da ugod-
nosti, ki jih kooperacija nudi, veljajo le
za tiste, ki stopijo v kooperacijo. Ce je
semenskega žita dovolj, potem naj bi
tega dobili tudi vsi tisti, ki ga želijo
imeti. Porast proizvodnje koristi v ce-
loti skupnosti.
Poslovil sem se od prijaznega l^e-
tovalca. Pogledala sva še po težko ob-
loženih jablanah in hruškah, ki so se
svetile v jesenskem soncu. »Petkrat
sem jih škropil!« mi de in se nasmehne.
Da, napreden kmet, ki se poslužuje vseh
sodobnih agrotehničnih ukrepov in zato
tudi dobro gospodari. Njemu naj bi sle-
dili prav vsi ostali.
Ne samo v Zg. Savinjski dolini, temveč v vsem okraju je najlepši zadružni
dom v SolčavL Tamkajšnji ljude so na njega zelo ponosni. Ne samo, da je lep,
še več jim pomeni kot središče njihove ga dela in razvoja.
4000 nočnin v letošnji sezoni
Gornji grad ima vse pogoje za turizem
že od nekdaj so letoviščarji iz vseh
predelov naše domovine radi prihajali
v Gornji grad, da se odpočijejo od mest-
nih tegob, naužijejo svežega zraka v
lepi naravi in pokramljajo s prisrčnimi
in originalnimi domačini. To gorsko
■klimatsko letovišče leži na vznožju
predgorja Savinjskih planin, v zoženi
dolinici Drete ob obronkih prostrane
Menine planine in strmega Rogatca.
Spričo opustošenja kraja samega in
važnejših gorskih postojank je tujski
promet v teh krajih takoj po osvobo-
ditvi sicer nekoliko zamrl, toda po letu
4000 nočnin, kar vsekakor predstavlja
rekord tujih obiskovalcev po vojni. Vso
sezono so bile zasedene vse zasebne so-
be in weekend hišice z 20 ležišči. Gostje
so bili predvsem Vojvodinci, Zagrebča-
ni in domači izletniki. Pri prehrani le-
to viščar j ev sta le s težavo zmagovali
samo dve gostišči, Trobej in 2mavc,ker
»Turist« gostišče do te sezone še ni bilo
pripravljeno. Domačini, skupno s Turi-
stičnim društvom bodo poskrbeli, da bo
do prihodnjega leta tudi to gostišče
služilo svojemu namenu, poleg tega pa
bodo v Šokatu še širili weekend naselje.
Tu bodo pridobili še 15 ležišč, pri »Tu-
ristu« bodo iiredili tudi tujske sobe, ne-
kaj sob se bo sprostilo še pri zasebnikih
in tako Gomjegrajcem v prihodnji let-
ni sezoni ne bo treba več odklanjati
mnogoštevilnih prošenj letoviščarjev,
kot so morali to storiti letos.
Nujno za Gornji grad bi bilo tudi no-
vo kopališče in asfaltirana cesta skozi
trg. To sicer predstavlja večje investici-
je, vendar se bodo sredstva že morala
nekje najti, če hočemo Gornjemu gradu
dati nekdanje lice — najprivlačnejšega
turističnega mesteca.
Poleg krajših sprehodov po dolini So-
kata in Florjana turiste močno privla-
čujejo tudi daljše (enodnevne) ture, kot
Menina planina, Lepenatka, Rogač in
druge. V trgu samem pa najde tujec še
nekatere zgodovinske znamenitosti. V
Gornjem gradu so si postavili nekdanji
ljubljanski škofje letno rezidenco ter
zadnje počivališče v cerkvenih grobni-
cah. Tako najdemo na južni strani
cerkvenega zidu grbe in vzidane spo-
menike z imeni: Tkaloič-Tekstor, Kaci-
janar, Ravbar, Hren itd. Tu počiva tudi
znani junak iz turških ibojev, Ivan Ka-
cijanar. Ljubitelj stare umetnosti pa bo
v prostrani cerkvi z mogočno kupolo
našel originalne slike znamenitega
nemškega slikarja Kremser Schmidta.
Slike, ki so bile napravljene v 17. sto-
letju in predstavljajo Vnebohod, Vsta-
jenje, Zadnjo večerjo in Rojstvo, so bile
nedavno restavrirane.
Današnjo podoba psihiatricnili bolnišnic
Kadar koli spregovorimo o psihiatriji
mam je potrebno predvsem eno: znebiti
se moramo srednjeveških predsodkov.
Ti so glavna ovira, da psihiatrija ne
more dobiti tistega mesta kot ji gre.
Ljudi običajno nekaj spreleti, ko po-
mislijo na duševne bolezni. V .resnici
ie to spomin -na srednji vek, ko so sma-
trali duševne bolnike za ljudi obsedene
po demonu. Z ognjem in bičem so iz-
ganjali hudiča iz človeka. Nekaj tega
je ostalo nevikemu človeku še do da-
■es. Zato ne more razumeti niti psihi-
atrije.
K sreči pa je vedno širši krog pro-
svetljenih ljudi, ki vedo, da so dušev-
ne bolezni prav tako bolezni kot ostale.
Želeli bi le, da bi bila prosvetljenost še
večja.
Ne bo odveč, če bi opozorili na ne-
kaj dejstev, o katerih se lahko prepiri-
ča vsakdor, komur je do resnice. Pred-
vsem naj omenimo, da vlada danes v
psihiatričnih bolnišnicah mir dn čistoča.
Brez kakih prisilnih ukrepov, kakršnih
smo bUi vajeni nekoč, žive in se zdra-
vijo bolniki. Mnogi izmed njih se pro-
sto sprehajajo po bolnišnici, smejo pa
*udi iti ix> opravkih v mesto ali k svoj-
cem. V njihovih spalnicah vidimo red
in čistočo. Morda ne boste zlepa kje
rideli tako bleščečega parketa in tako
skrbno pregmjenih postelj.
. Se bolj pa anas zanima zaposlitvena
terapija: to je zdravljenje z delom, igro,
zabavo in študijem. Bolniki uprizarja-
lo dramske igre, glasbene večere in
razne zabave. Na šahovskih turnirjih so
bolniki že večkrat porazili moštva, ki
BO se prišla pomeriti z njimi od zunaj.
Bolnike vidimo tudi po raznih delav-
■icah, kjer delajo z vnemo in veseljem.
Imajo mizarske, pleskarske, šiviljske,
čevljarske, pletarske dn druge delavni-
ce. Zelo so presenečeni neuki obisko-
valci, ko vidijo, da delajo bolniki z no-
ži, kladivi, žagami itd. in zvedo, da se
zaradi tega ni pripetila še nobena ne-
sreča.
Bolnišnica za duševne in živčne bo-
lezni Ljubljana-Polje in bolnišnici za
duševne bolezni v Begunjah in v Idriji
so že večkrat razstavile izdelke delovne
terapije, katere so obiskovalci takoj po-
kupili.
Naj omenimo še ekonomije psihiatrič-
nih bolnišnic. Po svoji ureditvi preka-
šajo prenekatero kmečko posestvo. Le-
po obdelana polja, čisti hlevi in skrb-
no čuvani sadovnjaki so plod dela bol-
nikov.
ODPRTO GNOJIŠČE IN HLEVI
V SREDISCU MESTA
Na dvorišču Restavracije »Pošta« je
hlev, pred njim pa odprto gnojišče.
Armada mrčesa nadleguje goste in sta-
novalce bližnjih hiš. Cinkarniškim pli-
nom, umazanim duhovom Voglajne se
pridružuje še smrad gnoja.
In vendar je tu središče mesta. Se
celo garaže želimo spraviti iz središča
na periferijo, pa bi hlevi ostali v njem.
Toliko v pomislek tistim, ki odločajo o
čistoči in higienski ureditvi mesta.
1948 je Turištično in Planinsko društvo
znova začelo z vso prizadevnostjo oživ-
ljati turizem. V neix>&redni bližini Gor-
njega grada, v idiličnem Sokatu je zra-
slo v razmeroma kraitkem času weekend
naselje (7 lesenih hišic), z zadružnim
domom so začeli graditi tudi gostišče
»Turist«, na Menini planini pa prostra-
no, moderno kočo — Planinski dom.
Letos je Gornji grad imel približno
Melioracija 20 ha zemljišč
najpomembnejša akcija
KZ Bočna
Bočka zadruga je že lansko leto za-
čela z melioracijskimi deli na svojem
področju. Doslej je melioriranih že pri-
bližno 10 ha zamočvirjenih površin. Me-
lioracijska dela med Bočno in Devcami
se letos z vso pozornostjo nadaljujejo.
Delo financira zadruga. Načrt predvide-
va, da bodo teh zamočvirjenih zemljišč
na Devcah osušili okrog 20 ha. Na tem
kompleksu ibodo po zaključnih meliora-
cijskih delih najboljše bočke njive, saj
imajo nad 1 meter dobre prsti — prhli-
ce. Verjetno bodo vso to površino zasa-
dili s hmeljem, ker so domačini s svo-
jimi iispešnimi pirvimi poizkusi že dobi-
li veselje do hmelj ar jen j a.
V kratkem nameravajo v Bočni usta-
noviti tudi melioracijsko skupnost. Pri
melioracijskih delih delajo trenotno sa-
mo domači delavci in kot pravijo v za-
drugi, njihovemu delu ni kaj uporekati.
Obrtništvo v celjskem ohpaju
(Nadaljevanje s 1. strani)
skladih so uspeli n. pr. v Celju. V celj-
ski občini so zgradili kemično čistilnico
in pralnico in v okviru bodočih stano-
vanjskih skupnosti več manjših pralnic,
proučujejo možnosti združevanja neka-
terih obrtnih delavnic in podjetij, med-
tem ko je gradnja nove pekarne zaka-
snela, ker sta investitor in občina prvot-
no odobreni investicijski načrt spre-
menila.
3. Kaj predvideva petletni per-
spektivni plan na področju obrt-
ništva? V kakšnem obsegu pred-
videva razvoj družbenega omrež-
ja obrtnih servisov in delavnic?
Petletni plan obrti je zelo obširna
dokumentacija, -ki odkriva potrebe po
novi delovni sili za posamezne stroke.
Le-ta predvideva 25 % povečanje kva-
lificirane delovne sile, investicije za
novogradnje in opremo za 867 milijonov
din ter gradnjo vajenskih šol z znesku
380 milijonov dinarjev. Najbistvenešja
naloga je vsekakor krepitev družbenega
sektorja obrti, v okviru tega pa izbolj-
šanje organizacijskih oblik in povečanje
omrežja uslužbenskih strok. Okvirne
potrebe po občinah doslej niso obde-
lane oziroma dopolnjene s konkretnimi
postavkami ali programom, kar je vse-
kakor negativna ugotovitev. Občine bo-
do morale pospešiti priprave za investi-
cijske programe, načrte in podobno.
Predvsem pride tu do izraza sodelova-
nje občinskih svetov s podjetji in de-
lavnicami.
Realizacija letnega plana v prvem
polletju 1958 je pokazala, da je bil do-
sežen bruto proizvod 48 %, narodni do-
hodek pa le 44%. Razliko pri narod-
nem dohodku lahko deloma opravičimo
zaradi višjih cen osnovnega materiala,
v bistvu pa je to pojav, kakršnega smo
zasledili tudi pri industriji. Ugodna de-
litev sredstev v letu 1957 je omogočila,
da so v prvem polletju 1958 podjetja
iz lastnih sredstev vložila v investicije
za 5 milijonov din več kot lani vse leto.
Iz splošnega investicijskega sklada so
podjetja najela petkrat več posojil kot
lani, kar daje slutiti, da so svojo de-
javnost močno povečala. Slabše pa po-
teka realizacija plana novih gradenj in
adaptacij. V ta namen se predvideva
250 mili j. investicij. Zaradi premajh-
nih prostorov se podjetja ne morejo ši-
riti, da ne ponavljam problema novo-
gradenj za nove obrti. Zakasnele inve-
sticije bodo ovirale vključevanje nove
delovne sUe, to pa je istočasno tudi pro-
blem za nova učna mesta.
4. Kakšno je vaše mnenje glede
kooperacijskih odnosov med indi-
vidualnimi obrtniki in socialistič-
nim gospodarstvom oziroma glede
raznih oblik obrtnih zadrug. Ali
so v celjskem okraju že pogoji,
da bi na ta način bolj kot doslej
zagotovili socialistično razširjeno
reprodukcijo v obrti in omejiil
špekulantske težnje pri zasebnih
obrtnikih?
Možnosti za kooperacijo med posa-
meznimi obrtniki in socialističnim go-
spodarstvom so podane. V ta namen je
potrebno izdelati proizvodni program.
Iniciativo za to bi lahko prevzelo neko
podjetje, ki za dopolnitev svojega pro-
izvodnega programa potrebuje finalne
ali polfinalne izdelke, za katere se s
pridom da uporabiti ročno ali strojno,
ali kakor ga imenuje tov. Kardelj,
osebno orodje obrtnika zasebnika. Uspe-
šna bi po mojem mnenju bila koope-
racija med obrtniki in lastniki raznih
patentov v tem, da ustanovijo zadrugo.
Zlasti tu bi prišlo do izraza družbeno
upravljanje (iniciativa za razne proiz-
vode, skupna skrb za pocenitev proiz-
voda ob čim popolnejši delitvi dela, iz-
koriščanje obstoječih strojnih kapacitet
in pd.). Takšna kooperacija bi lahko
bila zarodek male industrije, ki bi sča-
soma lahko prihranila mnogo deviz.
Prednost kooperacije je zlasti v tem,
da bi bilo treba ob dobri zamisli in
iniciativi posameznikov vložiti le obrat-
na sredstva. Prihranek za osnovna sred-
stva (zgradbe in stroji) znaša najmanj
dvakratni znesek obratnih sredstev pri
običajni obrtniški proizvodnji. Vseka-
kor predstavlja dobra kooperacija do-
prinos k izboljšanju življenjskega stan-
darda.
Ze iz teh skopih odgovorov je raz-
vidno, da so problemi obrtništva v celj-
skem okraju dokaj obsežni in da ča-
kajo ljudske odbore in obrtno zbornico
velike naloge. Zaradi važnosti teh vpra-
šanj, ki neposredno vplivajo na živ-
ljenjsko raven delovnega človeka, bo
Okrajni odbor SZDL sklical v drugi
polovici oktobra posvet vseh zaintere-
siranih činiteljev. Prav gotovo bodo
zaključki tega posveta koristno služili,
da bo obrtništvo v celjskem okraju še
bolj napredovalo.
Zlogovna križanka
»Šport in športniki«]
TodoraT«*:
i. Jngosloraa. BOfoMefBi reprezentant, znan
rm izrazitik »Oc nogah, sedaj ne nastopa več.
Vratar državne reprezentance, znan pod
Tzdevkom >balerina<. i Športni klub v Zahodni
tlemčiji, tndi mesto ob Labi. 7. Naši najmlajši,
▼endar najdražji. 9. Del naselja v neposredni
kližini KarloTca, kjer je tudi največja tovarna
finega platna v Jugoslaviji. 11. Športniki, opre-
teljenci Uhkoatletike. 15, Avtomobilski kros —
fonetično. 14. Nepregledna veriga kolesarjev.
15. Igra odločilno vlogo pred nastopom, včasih
te celo nsodna. 1?. Upi, tudi žensko ime —
vojfna. 29. Največje pogorje v Saudovi Arabi-
ji, tudi udarec — srbohrvatsko. 22. Ponos, čast.
«4. Prednik današnjega BSK-a v Beogradu. 25.
^H«na znamka čeških motorjev, tudi otok v
Indoneziji. 27. Jugoslovanski državni prvak v
•etu kopja za leto 1>58. 36. Topi, spremfnja
•■er ali led v vod«. 31. Prelepi pogledi, pre-
Cledi. 34. Pijač« — «rb«hrvat»ko. 35. Jugoclo-
vanski državni prvak v igranju slepih simul-
tank. Kopališčni prostori.
Navpično:
1. Italijanski državni košarkaški prvak, pred-
nik Borlettia — fonetično. 2. Denarci, dinarji.
3.	Označuje, beleži, vrši predpriprave za načrt.
4.	Znan avstrijski mednarodni šahovski moj-
ster — fonetično. 5. Jugoslovanski reprezentant
v lahkoatletiki. 6. Teža, obtežilnost. 10. Afriška
država, katera se je nedolgo tega šele osamo-
svojila. 12. Ljudski glasbeni instrument. 16.
Verski obred. 18. Slovit brazilski nogometaš,
znan pod imenom »črni bisere. 19. Dvakratni
svetovni prvaki v nogometu. 21. Zelo _ znan
predvojni nogometni reprezentant, strah in tre-
pet takratnih vratarjev. 24. Nujno potreben rek-
vizit strelcev, 26. Goljufa, laže. 28. Zelo znan
ruski tekmovalec, reprezentant v teku na 1500
metrov, na »tekmi stoletja*, je bil drugi, takoj
za slovitim tekačem ZDA Grellom. 29. Mete.
31. Živinske vabe, travniki, 33. Muslimansko
sveto aesto.
„ŽE ČRIČEK PREPEVA..."
Večina ljudi pravi, da jim je ljubša jesen kot pomlad. Prav imajo.
Človek je pač vesel ob pogledu na slikovite oblake, ki se podijo po
lepem plavem nebu, orumenelih in od sonca ožganih listih ter slamnatih
bajtah z osvetljenimi belimi stenami. Ni vrag, da ne bi človek ob vsem
tem postal vesel in razpoložen.
Dramlje so pravzaprav blizu, če ni prometnih zvez je to zelo
daleč. Zal, toda Drameljčani nimajo te ugodnosti. Pešačiti morajo skoraj
tri ure, da pridejo do najbližnje avtobusne postaje. In kljub temu so
Drameljčani na tekočem z vsem. V pogovoru z nekim kmetom smo
zvedeli, da se prav pridno priprav-
ljajo na jesensko setev, ki jo bodo
opravili v kooperaciji z zadrugo.
Posejali bodo Italijanko. Vedel pa
je povedati tudi o pripravah na vo-
litve v zadružne svete.
Toda več kot dolina nas je za-
nimala vinska trgatev in ta je v viš-
jih legah. Po strmi in vijugasti cesti
smo prispeli na Goro, kot pravijo.
Malo smo se razgledali in že smo
opazili družinico pri dopoldanski
malici. Kmalu smo bili v pogovoru.
»Kako kaj?«
»Prav dobro,« so odgovorili vsi
v en glas. Letos bo letina zelo dobra.
Vreme je še kar znosno in upamo,
da nam ne bo nagajalo. Med takim
prijetnim kramljanjem nam je po-
gled mimogrede zdrknil na fantiča,
ki je s pravim otroškim zadovolj-
stvom zobal velik grozd. Tako je bil
zaverovan v svoj užitek, da nas sko-
raj ni opazil, ko smo skupno od-
hajali v vinograd.
Trgatev se je začela. Ženske
so s škarjami v rokah grozd za groz-
dom rezale in jih polagale v košaro.
Bilo je čudovito mirno, le sem pa
tja se je slišal tlesk škarij. Kako
lepi so ti vinogradi in ta kos naše
zemlje. Človek se skoraj ne more
navžiti vseh vrst lepot in zanimivo-
sti. Ce pa pohitijo misli v preteklost,
vam pred očmi zaživijo partizani,
ki so prav v tem odmaknjenem kra-
ju, ob pomoči kmetov organizirali
obkrožen odpor proti okupatorju. Z
malo fantazije in že jih človek vidi
kako skrivnostno se pomikajo med
vinogradi in gostoljubnimi kočami.
Da, to je bila preteklost. In seda-
njost? Danes so ljudje zamaknjeni
v delo, obdelujejo svojo zemljo in se
ubadajo s svojimi vsakodnevnimi
skrbmi.
Brentar je s svojim glasnim
vprašanjem »Ali je že?« zmotil to
vinogradniško idilo. Potem so mu
ženske sesule iz svojih košar grozdje
v njegovo brento. Težko sopihajoč je odšel po hribu navzdol. Pred
zidanico je odložil svoj tovor, kmalu za tem pa stresel v prešo. Vroče
mu je bilo in zato si je privoščil kupico sladkega mošta. Obliznil se je
okoli ust in zadovoljno pripomnil: »Tudi ta je dober, čeprav je sladek.«
Ponudili so ga tudi nam in z veseljem smo ga popili. Nekaj časa smo
se še pomenkovali o letošnji letini, ki bo na njihovem malem vinogradu
dala kar 2000 litrov vina. Vse je izgledalo tako, kot da je za njih trgatev
praznik, ki jim ta dan vrača sadove za trud, ki so ga imeli vse leto.
Poslovili smo se od prijazne Zdolškove družine in se počasi spuščali
v dolino. Sonce je bilo že visoko na lepem plavem nebu, ko smo na sredi
poti v dolino srečali voznika, ki je peljal prazen sod k svoji zidanici,
da ga napolni s sladko kapljico.
-to-
Vzorna požrtvovalnost Celjanov
Zaključek preteklega tedna je
bil na kirurgičnem oddelku celj-
ske bolnišnice zelo buren. V so-
boto popoldne so se bolniki s tež-
jimi in lažjimi poškodbami gnetli
v čakalnici in čakali, da jih ki-
rurg oskrbi. Operativna ekipa je
ravno reševala življenje bolniku
s krvavečim čirom v želodcu, ko
so pripeljali še težko poškodova-
nega rudarja iz Hrastnika, ki mu
je transmisija raztrgala ramo.
Močno prizadet bolnik je dobil
takoj transfuzijo krvi z namenom,
da se mu stanje v toliko popravi,
da bo zmožen za operacijo. Ker
se stanje po prvi steklenici krvi
ni bistveno izboljšalo, so nadalje-
vali s transfuzijo vse dotlej, do-
kler ni bila izčrpana vsa zaloga
krvi na transfuzijski postaji. Kaj
sedaj?
Bolnika je treba operirati, ven-
dar brez nadaljnje transfi^ije bi
bil vsak poseg tvegan. V trenutku
se ix)rodi rešilna misel, da je tre-
ba poklicati na pomoč Celjane in
čez nekaj trenutkov že prekine
celjska radijska postaja večerni
prenos iz Ljubljane in kliče Ce-
ljane, ki imajo krvno skupino B,
naj darujejo kri za ponesrečenca.
Še nekaj minut nestrpnega ča-
kanja in že se prično pred kirur-
gičnim oddelkom zbirati skupine
ljudi, ki so pripravljeni darovati
kri.
V množici kakih 50 ljudi je bilo
mnogo takih, ki niti niso poznali
svoje skupine in bi radi pomagali
(med njimi tudi že stari znanci
— krvodajalci). Zdravnik, prese-
nečen nad tolikim odzivom, zbira
odgovarjajoče in kmalu nato pri-
čno z odvzemom. Transfuzija se
pri bolniku neprekinjeno nada-
ljuje s sproti odvzeto krvjo in
bolnikovo stanje je že toliko iz-
boljšano, da lahko prično z ope-
racijo. Ko se okrog enih ponoči
nataka kri zadnjega darovalca v
steklenico, se tudi operacija bliža
uspešnemu koncu. Bolniku rešijo
življenje pa tudi ohranijo roko,
kateri je grozila amputacija, če
ne bi bili dobili zadostne koli-
čine krvi.
V imenu bolnika in bolnišnice
se zahvaljujemo vsem onim, ki
so ponoči nesebično prihiteli v
bolnišnico in skušali pomagati,
prav posebno zahvalo pa smo
dolžni Juliji Dvoršak, medicinski
sestri, Francu Bricmanu, mojstru
iz Cinkarne, Vladu Trebičniku,
delavcu iz Cinkarne, Martinu
Muleju, delavcu iz Kovinotehne
in Ivanu Pivku, fotoreporterju,
zaposlenemu pri Foto-Pohorje v
Mariboru, ki so skoraj vsi daro-
vali pol litra krvi.
Sobotni primer nam daje upa-
nje, da pri Celjanih tudi v bodo-
če ne bomo naleteli na gluha
ušesa, bodisi, ko bomo zbirali pro-
stovoljce za redne krvodajalske
akcije, bodisi, da jih bomo klicali
ob izrednih nujnih prilikah na
pomoč.
Še in še o trpinčenju živali
Dostikrat smo v časopisih že pisali o
surovih brezvestnežih, ki trpinčijo ubo-
ge živali, vendar izgleda, da pri priza-
detih dobronamerne kritike ne zaležejo
nič.
Te dni me je v uredništvu obiskala
znanka in mi vsa razburjena ter solz-
nih oči začela pripovedovati, kako voz-
niki pri regulaciji Savinje nečloveško
pretepajo konje, ki ne zmorejo izvleči
pretežkega tovora. Kam naj se obrne,
da prepreči takšno zverinsko početje —
me je vprašala. Kam? — vprašam tudi
jaz. Javno obsojanje v časopisu ne za-
leže, zlasti še, ker surovežev navadno
ne imenujemo imensko. Društva za za-
ščito živali menda v Celju še ni. Paz-
nikov na takih gradbiščih ni, da bi za-
htevali globo za trpinčenje živali. Pod-
jetje za regulacijo, kamor naj bi se obr-
nili za intervencijo, pa je naš »gost« in
nam lahko odgovori, naj z »našimi«
vozniki kar sami opravimo.
Ker se taki sramotni prizori pri re-
gulaciji Savinje (pa tudi drugje) dnev-
no ponavljajo, je za zaščito živali in
zaščito dobrega imena Celjanov nujno
treba nekaj urediti. Mnenja smo, da bi
za take prekrške morale veljati denar-
ne ali zaporne kazni. Čudimo se, da se
surovi vozniki sami ne zavedajo, da mu
plemenita žival pomeni rejnika, ki ga
je treba ljubiti in spoštovati.
VELIKA UPORABA UMETNIH GNOJIL
Agrotehnika Ljubljana ima svoje skladišče
tudi v Šmartnem ob Paki. V gospodarskem le-
tu 1957-58 se je iz tega skladišča razpečalo
med naše kmetijske zadruge v Šaleški in Zgor-
nji Savinjski dolini 1825 ton raznih umetnih
gnojil. Predvsem je bilo močno zanimanje za
kalijevo sol. kalkamonsalpeter in Tomasovo
žlindro. Kljub znižanju regresa so kmetje vsa
ta umetna gnojila pokupili in uporabili za
večji donos kmetijskih pridelkov. Raznih za-
ščitnih sredstev so uporabili nad 20 ton. Skla-
dišče je oskrbelo zadruge tudi z vsemi potreb-
nimi stroji in orodjem za potrebe kmetijstva.
Hvalevredno je, da dobe zadružniki vse po-
trebne strokovne nasvete od vodstva tukajšnje-
ga skladišča. Izgleda, da bo uporaba umetnih
gnojil v bodoče še narasla, kajti kmetje so
prišli do prepričanja, da je pravilna uporaba
umetnih gnojil le donosna.
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU
(Cene v oklepaja veljajo za privatni sektor)
Krompir 13-16 (18—20); čebula 60-78 (TO-80);
česen 180 (200-300); fižol str. 35-40 (30-50);
fižol v. — (70); fižol n. — (50—60); solata 30
do 40 (40—70); cvetača 35—40 (40—50); špinača
—	(100-150); buče jed. 15 (10-20); peteršil 30
do 50 (30—60); zelena 50 (50—60); korenček 20
do 40 (25—50); koleraba 15 (20—30); pesa 30—40
(20—40); kumare 20 (20—70); paradižnik 10—20
(10-25); paprika 35-44 (30-50); zelje gl. 16
do 28 (20-30); zelje rib. — (50); repa sv. - (20);
repa kisla — (50); kis — (30—40); jabolčnik
25 (30); gobe sv. — (200—400); gobe suhe —
(1500); slive suhe 280 (—); orašidi 380 (—); ore-
hi celi — (100—200); orehi lušč. 800 (600); mleko
—	(36); skuta — (160); smetana — (240); maslo
—	(480—520); kokoši — (400—700); piščanci —
(250—400); zajci — (250—500); med — (350—400);
jajca 18 (19—22); koruza — (50); pšenica — (50);
oves — (40—45); ječmen — (40—45); proso —
(70); hruške 22—36 (30-50); jabolka 15-25 (18
do 40); slive — (40—50); grozdje 70—100 (40—70);
breskve — (50—70); limone 280 (—); redkev 20
(40); malinovec pol 1. 250 (—); par. mezga doza
125 (—); ohrovt 30 (25—40); por. — (50—70);
malancan 40-50 (50-60); feferoni 60-80 (80 do
100); hren - (100—150); kutine — (30—70); grah
str. 80 (80); kostanj 30 (30-50); radič — (80);
jagode — (320).
l^ronika nesrei
Pri delu so si poškmlovali oči: Jože Sinkovič
iz Vrenske gorce, Stanislav Marot iz Poljčan
in Srečko Setina iz Celja. PrepeljAni so bili
v bolnišnico v Maribor.
Franc Vmlovnik iz Zavodice pri Nazarju je
padel z drevesa. Pretresel si je možgane.
Delavcu jiri »Stavbeniku« v Celju, Jožetu La-
zarju je stroj odrezal prst na roki.
Marjeta Perger iz Preserja pri Braslovčah je
padla 5 metov globoko. Dobila je težko rano
na glavi in si pretresla možgane.
Marija Lužar iz Štor je padla in si zlomila
nogo.
Delavec Jurij Stubica iz Medloga si je pri
delu poškodoval oči. Zdravi se v bolnišnici v
Mariboru.
Anton Divjak iz Dobrteše vasi si je pri pad-
cu poškodoval nogi in prsni koš.
Pri padcu si je pretresel možgane Ludvik
Žafran iz Gaberja.
tSfbanje prebivaM¥a
v času od 27. septembra do 4. oktobra 1958
je bilo rojenih 16 dečkov in 25 deklic.
Poročili so se:
Karel Selčan. uslužbenec LM in Ana Zorko.
uslužbenka TNZ, oba iz Celja; Štefan Trojok.
topilec iz Celja in Ana Poteko, trgovska pomoč-
nica iz Vojnika; Ladislav Sotošek, strugar iz
Celja in Elizabeta Poteko, poniož. delavka iz
Vojnika; Ladislav Bračun, livar in Friderika
Lanipret. gospodinja, oba iz Trnovelj; Pavel
Gerlj. elektroinstalater in Frančiška Voh, pom.
knjigovodja, oba iz Celja; Edvard Rejc, elek-
tričar in Marina Tušek, delavka, oba iz Celja.
Umrli:
Jnlijana Oset, vzdrževana oseba iz Lokarja,
stara 65 let; Anton Toman, posestnik iz Celja,
star 57 let; Ignac Korošec, upokojenec iz Nove
Dobrave, star 60 let; Drago Repenšek, otrok iz
Šmiklavža, star 1 dan; Jožef Klajnšek, otrok iz
Gavc, star 1 dan; Mihaela Mlakar, otrok iz
Košnice, stara 3 dni; Edvard Turniški, otrok iz
Djurmovca, star 3 leta; Vid Jazbinšek, upoko-
jenec dz Štor, star 74 l«i.
še vedno boleča tocka
Med najbolj boleče točke Velenjča-
nov sodi njihova tržnica. Prav sedaj, na
sektorskih konferencah govorijo o pre-
skrbi rudarjev z zelenjavo, sadjem, mle-
kom in jajci. Znano je, da je velenjski
trg med najdražjimi v Sloveniji. Tu je
mleko do 38 din liter, jajca že sedaj po
20 din, jabolka do 30 dinarjev za kg,
čeprav je okolica s sadjem letos bogata.
SZDL in sindikati si prizadevajo od-
praviti tako draginjo. Mogoče je mne-
nje tistih, ki pravijo, da so nekateri
potrošniki visokim cenam sami krivi,
pravilno. Velenje je kot mesto hitro
zraslo, trgovska odkupna mreža pa ni
bila dobro lorejena. Ker trga ni bilo, so
se prebivalci navadili kupovati in pre-
plačevati direktno pri okoliških kmetih,
ki tudi sedaj cene poljubno navijajo.
Zato bo prav v Velenju treba v prvi
vrsti potrkati na zavest potrošnikov sa-
mih.
PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKAL-
NIH PODRUŽNIC
Na področju konjiškega občinskega
sindikalnega sveta predvidevajo, da bo-
do v drugi polovici oktobra že lahko
pričeli z občnimi zbori sindikalnih po-
družnic. V teh dneh bodo že pričeli s
prvimi pripravami, vsaj glede izbire
novih odbornikov in sestave poročil.
Na občinskem svetu predvidevajo, da
bo možno občne zbore v sindikalnih po-
družnicah zaključiti do konca novem-
bra.
drobne iz velenja
Godbena sekcija Svobode Velenje
pripravlja z glasbeno sekcijo glasbeni
večer, na katerem bo sodelovala godba,
solisti in zabavni ansambel. Večer bo
posvečen 29. novembru.
*
Na pobudo rudniškega komiteja LMS
so te dni v Velenju ustanovili mladinski
aktiv — Center. Na ustanovnem zboru
je bilo 50 mladincev in nUadink. Njih
naloga bodi aktivno vključevanje in
sodelovanje v organih delavskega in
družbenega, upravljanja in delo v dmiž-
benih organizacijah.
Teden otroka
LETAKI NA CELJSKIH ŠOLAH
V Tednu otroka so se pojavili na celjskih šo-
lah številni letaki v različnih barvah. Društvo
prijateljev mladine v Celju jih je preko šol-
skih vodstev razdelilo med učence in dijake,,
da jih poiieso domov svojim staršem in vsem,
ki imajo opravka z vzgojo mladine.
Prav je, če še v našem listu opozorimo jav-
nost na njihov pomen in dober namen. Ti le-
taki opozarjajo predvsem starše, dalje učitelje
in profesorje, vzgojitelje in učne mojstre ter
ostale prijatelje mladine na važno vlogo, ki jo
ima društvena
VZGOJNA SVETOVALNICA
ki po dvakrat na teden daje koristne nasvete
staršem, vzgojiteljem in mladini ter vsem, ki
se v potrebi zatečejo k njej. Nasveti pedagoga
so brezplačni in dostopni vsem, ki jih želijo.
Svetovalnica odgovarja na vprašanja, ki se po-
javljajo pri vzgoji mladine in njej sami, kadar
to želijo.
Poleg vzgojnih nasvetov daje priporočila za
najprimernejše ukrepe za zdravo, moralno, so-
lialno in kulturno rast naše mladine.
Vzgojna svetovalnica v Razlagovi ulici i (sko-
zi dvorišče) vabi vse prizadete, da bi se je vne-
to |:osluževali.
Dolina Drete
Prelep svet ob rečici Dreti se odpre
z vsemi svojimi mikavnostmi kmalu za
Nazarjem in se razteza tja do Gornjega
grada. Bistra Dreta z obilico rib je prav-
cat raj za ribiče. Le kaj, ko pa ni za
vse prostora. Zadreška dolina po svoji
naravni lepoti in velikosti v ničemer
ne zaostaja za znamenito Logarsko do-
lino, nasprotno, v nekaterih stvareh jo
celo prekaša. Ste morda v nedeljo na-
menjeni na izlet? Dolina Drete vas vabi.
Lepote, jesen in barve vas bodo prese-
netile.
bencinsko Črpalko v velenje
Promet v Šaleški dolini se je zadnja
leta močno povečal. Vsepovsod bme
motorji. Zaradi urejenosti in naravnih
lepot pa privablja ta dolina tudi mno-
go turistov.
Kaj rado se zgodi, da lastniku motor-
nega vozila v Velenju ali Šoštanju
zmanjka bencina. Pred dnevi sem sre-
čal avtomobilista, ki je najmanj na še-
stih mestih v Velenju vprašal za ben-
cin. No, in nazadnje je moral ugotoviti,
da bencinske črpalke v Velenju ni. Pa
v 6 kilometrov oddaljeni Šoštanj. Tudi
tu jo je zastonj iskal. Kam torej po
bencin? V Savinjsko dolino, v St. Peter,
v kraj, ki je skoraj 30 km oddaljen.
Tudi Velenjčani in Soštanjčani si ze-
lo želijo bencinske črpalke. V perspek-
tivnem načrtu šoštanjske občine je tudi
izgradnja bencinske črpalke v Velenju.
Zato želimo, da jo čimprej napravijo.
Saj ,pomeni tudi za turiste, ki prihajajo
v Šaleško dolino, precejšnjo oviro, če
ni pogonskega goriva. Opazovalec
pismo urednišivu
SRAMOTNO OBNAŠANJE PRED
TUJCI
Pred dnevi sem se peljal z vlakom
proti Šoštanju. Na Polzeli je vstopil člo-
vek srednjih let — videti je bilo, da
je zidar. Ker je bil vlak precej poln, je
nekaj trenutkov stal pri okrni, vzel iz
aktovke pollitersko steklenico jabolč-
nika, dobršen kos kmečkega kruha in
slanine ter pričel malicati. V enem iz-
med zadnjih kupejev pa je bilo še do-
volj prostora, saj sta ga zasedala le dva
Nemca — mož in žena.
Delavec-zidar se jima je kmalu pri-
bližal, prisedel in od časa do časa po-
željivo upiral oči v prtljago tujcev. Be-
seda je dala besedo. S pomanjkljivo
nemščino je odgovarjal na vprašanja"
tujih turistov. Začel je tarnati, kako
težko živi, kako je pri nas vse drago itd.
Očividno je vzbudil usmiljenje pri
Nemki, ko je vzela iz kovčeka kos sa-
lame in mu jo ponudila. Delavec jo je
zagrabil z obema rokama in začel trgati
kar z zobmi. Izgledalo je, kot da bi več
dni ne imel grižljaja v ustih. Razum-
ljivo je, da so se prisotni nemalo zgra-
žali nad takim početjem.
Komentar k temu menda ni potreben.
g. i.

šport
Pred delavskimi športnimi igrami
Novi pogoji življenja, ki se porajajo z burno
izgradnjo naše domovine, zlasti mest, vedno
zahtevajo aktivnega udejstvovanja na-
ših ljudi s športom, s telesnimi vajami. Telesna
vzgoja in šport predstajata danes del življenj-
skega standarda delovnih ljudi in del skrbi,
"ici jo naša družba posveča človeku. Množična
in vsebinsko bogata, vsestranska in kvalitetna
lelesutt kultura mora neposredno reševati aktu-
alna vprašanja, ki stoje pred našo skupnostjo
glede skrbi za zdravje ljudstva, vsestransko
izobraževanje mladiue, organizacijsko korist-
nega odmora in zdrave zabave delovnih ljudi,
Z namenom, da doprinese svoj delež pri raz-
voju telesne kulture delovnih ljudi, bo Okraj-
ni sindikalni svet Celje vsako leto organiziral
»Delavske športne igre okraja Celje«. Te igre
bi naj postale stalna oblika tekmovanj vseh
sindikalnih podružnic celjskega okraja in bi
naj služile kot vzpodbuda za nadaljnji redni in
vsestranski razvoj telesne kulture delovnih
ljudi.
Načelo tekmovanja v teh igrah so osnovna
tekmovanja med sindikalnimi podružnicami v
okviru občin, občinski prvaki pa bi se nato
spoprijeli za naslove okrajnih prvakov. Osnov-
na tekmovanja v območju občin bi naj bila
množična, zajemala bi naj na stotine delavcev-
športnikov, okrajna prvenstva pa bi naj bila
selekcija in bi naj odražala določeno stopnjo
kvalitete delavskega športa.
Tekmovalni program je pester, tako da se
posameznim sJindika|lnim podružnicam ne bo
težko odločiti za določene panoge, ki jim »le-
žijo«. Na programu so tekme v atletiki, stre-
ljanju, nogometu, kegljanju, odbojki, namiz-
nem tenisu, šahu in kolesarstvu. Tekmovanja
se bodo izvajala že v letošnjem letu in so s
podrobnimi navodili že seznanjeni vsi občinski
sindikalni sveti. Želimo le, da bi delavske šport-
ne igre že v prvem letu dosegle svoj namen in
da bi tudi v naslednjih letih služile plemenite-
mu cilju — preko vesele telesne vadbe in špor-
ta k boljšemu proizvodnemu delu v tovarnah
in podjetjih, k boljšemu standardu naših ljudi!
Proslavitev 150-letnice
celjske gimnazije
Pred dnevi je mladina celjske gimnazije po-
lastila s kvalitetnimi športnimi prireditvami
150-letnico obstoja svojega zavoda, ki je v tem
obdobju prispeval po odličnih športnikih in te-
lovadcih pomemben delež pri rasti in razvoju
telesne kulture v celjski kotlini. Tudi tokrat
so mladinci in mladinke pokazali v lepih bor-
bah s srednješolci iz Ljubljane in Maribora, da
jim v atletiki gostje niso kos! Vrsta kvalitet-
nih rezultatov je pokazala visoke sposobnosti
celjskih srednješolcev.	^
V atletiki je celjska gimnazija izrazila v šte-
vilkah naslednjo stopnjo: 1. Celje 15.948, 2.
Ljubljana I 12.090, 5. Maribor I 11.651 m 4.
Ljubljana 11 10.584 točk! In posamezniki? Pn
mladincih: 100 m Suppanz N. 11.2, Golner 11.6,
500 m Suppanz N. 57.5. brat Karel 38.t, 1000 m
Brvar 2:45.4, Krunipak 2:45.6, daljina Golner
6 Jan 6.00, 4X100 m Celje 46.1. Pri mladin-
kah: Cede 8.3, 500 m Rehar 1:50.6, višina Cater
156, krogla Žen 10,60. Omenili smo le najboljše
storitve. V malem rokometu so mladinci in mla-
dinke Celja podlegli šele v finalnih tekmah
gostom iz Ljubljane.
Uspehi celjskih atletov in atletinj
v Švici in Madžarski
Zadnjo nedeljo so Lorger, Lešek, Važič, Caj-
hen, Šikovec in Slamnik nastopili kot. člani
državne reprezentance v Luganu v Švici in v
Madžarski proti tamkajšnjim izbranim atletom
in atletinjam. Lorger Stanko, Lešek Roman in
Važič Simo so z zmagami na 110 m ovire, v sko-
ku ob palici in v teku na 800 m in drugim me-
stom na 1500 m mnogo prispevali k izdatni zma-
gi moške reprezentance FLRJ, na Madžarskem
pa se je izkazala Šikovec Olga, ki je na 100 m
in 200 m zopet izenačila jugoslovanska rekorda
ter dosegla dve drugi mesti, Slamnikova pa je
bila s prav dobrim rezultatom na 800 m četrta.
MLADI KAC FLORJAN HITRO NAPREDUJE
Poleg Naraksa je v AD. Kladivarju brez dvo-
ma najperspektivnejši atlet Kač Florjan, ki je
v soboto na celjskem stadionu dosegel kar 5
svojih osebnih atletskih rekordov, med njimi
pa je najpomembnejšii državni mladinski re-
kord v metu kopja z odlično znamko 66,97 m!
DUNAJ-.CELJE
AD Kladivar bo v soboto 11. in v nedeljo 12.
t. m., obakrat s pričetkom ob 15.50, nudil Ce-
ljanom na stadionu Borisa Kidriča še eno veli-
ko atletsko tekmovanje. V gosteh bo izbrana
atletska reprezentanca avstrijskega glavnega
mesta Dunaja, ki ima v svojih vrstah večino
atletov in atletinj avstrijske državne reprezen-
tance. Mednarodni medmestni atletski dvoboj
Dunaj : Celje nam obeta dva dni kvalitetnih
atletskih borb, v katerih so pri moških favoriti
Celjani, pri ženskah pa Dunajčanke. Kladivar
bo postavil na start svojo najboljšo četo, ki jo
bo okrepil tudi Kolnik Mirko. Upajmo, da bo
prireditelju vreme naklonjeno in da bomo ob
zaključku tekmovanja .prisostvovali kvaj:itet-
nim atletskim rezultatom. Prireditelj je pova-
bil na ta dvoboj tudi odličnega Murata, člana
Dinama iz Zagreba, večnega tekmeca Sima Va-
žica na srednjih progah, ki bi s svojim nasto-
pom zelo poživel tek na 800 in 1500 m. Nje-
gova udeležba na tej prireditvi pa v času po-
ročanja še ni potrjena.
Okrajno prvenstfo v
orientacijah
Edina nedeljska športna prireditev v Celju
je bilo okrajno prvenstvo obveznikov predvo-
jaške vzgoje v orientacijskem pohodu, v kate-
rem so morali rešiti 10 nalog iz področja učne-
ga programa predvojaške vzgoje.
iNa startu so bile najboljše ekipe iz osmih
občin okraja. Rezultati: 1, Srednješolska ekipa
Celje "9,2 točke, 2. Slov. Konjice 69,2, 5. Šo-
štanj 68,9, 4. Moziirje 67,8, 5. Žalec 59,8 itd.
Najboljše ekipe so bile nagrajene s praktič-
nimi darili, zmagovalna ekipa pa je prejela še
v last pokal. Prireditvi so prisostvovali števil-
ni predstavniki družbenega življenja, pokrovi-
teljstvo pa je bilo v rokah OO UROJ.
je najnovejše sredstvo proti vnet-
ni obliki paradentoze in obole-
njem dlesne. Nudijo lekarne in
drogerije.
ŠPORTxM SPORED
Sobota, 11. in nedelja, 12. ob 15.50
Stadion Borisa Kidriču — mednarodni atlet-
ski dvoboj
DUNAJ : CELJE
Podjetje Avtobusni promet Celje
sprejme večje število
ŠOFERJEV
Z D KATEGORIJO
Nastop službe takoj ali po
dogovoru
Komisija za sklepanje in odpove-
dovanje delovnih razmerij
podjetja.
Sprejmemo
MATERIALNO
KNJIGO VODKINJO
s 15. oktobrom 1958.
Ponudbe pošljite: Avtomehanika,
Celje Bemekerjeva ulica 6.
Novo strelišče v VITANJU
Agilna strelska družina v Vitanju je v nede-
ljo svečano izročila svojemu namenu novo stre-
lišče za streljanje z vojaško puško. Pri grad-
nji tega objekta je članstvo SD pod vodstvom
agilnega predsednika tov. Gučarja s prosto-
voljnim delom mnogo prispevalo. Otvoritvi
strelišča je poleg zastopnika OSO tov. Putni-
ka prisostvoval tudi sekretar SZS tov. Marn.
Strelska družina Vitanje šteje 120 članov in
bo z novim streliščem brez dvoma še v večji
meri približala ta šport širšemu krogu ljudi,
saj v tem kraju nimajo drugega društva za te-
lesno vzgojo in šport, V počastitev otvoritve
strelišča so bile tudi strelske tekme z vojaško
in zračno puško, na katerih je nastopilo preko
50 strelcev iz devetih strelskih družin celjskega
okraja, V streljanju z vojaško puško so bili
med ekipami najboljši strelci SD TEMPO in
IVO LOLA RIBAR iz Celja, med posamezniki
pa ing. Krivec, ŠtrajhaF, Apat (vsi 71 krogov,
SD TEMPO), Tržan Polde 70 in Breznikar 66
krogov (Vojnik), V streljanju z zračno puško
so bili pri moških zmagovalci strelci SD TEM-
PA pred IVO LOLA RIBARJEM, med posamez-
niki pa je bil vrstni red: Štrajher 88, ing. Kri-
vec 85, Tržan J. 84, Apat 81, Dobovičnik 81
dtd. Pri ženskah je zmagala ekipa SD IVO LO-
LA RIBAR pred TEMPOM, med posameznicami
pa Leban Lidija 78, pred Željevo 76 (obe I. L,
Ribar) in Lahovičevo 73 krogov (TEP),
rr.TJ.SKl TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
UU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
14-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA-
ČUN 620-305-T-1-28« PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
▼RACAMO — TISKA CELJSKA
nSKAHMA ▼ CSLJU
RAZPIS
Savinjsko trgovsko podjetje Polzela razpisuje po sklepu upravnega
odbora naslednja delovna mesta:
1.	raCunovodjo podjetja
2.	poslovodja novoustanovljene posloval-
nice gomilsko in letuš
3.	ADMISTRATIVNO MOC
Pogoji:
Pod 1, računovodja s srednjo šolo in triletno samostojno prakso ali
knjigovodja z dovršeno srednjo šolo in petletno prakso. Mesečni prejemki
po dogovoru.
Pod 2, kvalificiran trgovski pomočnik z najmanj 3-letno pomočniško dobo.
Mesečni prejemki po tarifnem pravilniku.
Pod 3. srednja ali njej enaka izobrazba z znanjem strojepisja in vešč
opravljanja blagajniških poslov. Mesečni prejemki po tarif, pravilniku.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pismene ponudbe naslovite na
upravo Savinjskega trgovskega podjetja Polzela.
TOVARNA TEHTNIC CELJE sprejme
PRODAJNEGA REFERENTA
Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola in
najmanj 5 let prakse;
VEC USLUŽBENCEV ZA KNJIGOVODSTVO
Pogoj: nepopolna srednja šola in vsaj 2 leti prakse v material-
nem oziroma finančnem knjigovodstvu;
POLKVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE
NEKVALIFICIRANE DELAVCE
KOVINOPLESKARJE — AVTOLICARJE
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Ponudbe oddajte na upravo podjetja, Mariborska cesta 1.
TOVARNA TEHTNIC CELJE
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
Trgovskemu podjetju »TKANINA-GALANTERIJA«
v Celju, Stanetova ulica 1, sprejme:
PISARNIŠKO MOČ ZA KNJIGOVODSTVO
Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku
Pismene vloge z navedbo prakse in dosedanjega službovanja je
nasloviti na upravo podjetja
RAZPIS
Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Celju razpisuje
mesta za
STROJEPISKE
Kandidatke, ki se bodo prijavile, morajo imeti dovršeno nižjo
srednjo šolo ter morajo popolnoma obvladati strojepisje. Kandi-
datke, ki doslej nimajo strojepisnega izpita, bodo morale opraviti
za sprejem v službo preizkusni izpit.
Plača po zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje kolkovane s 30 din in življenjepisom ter spričevalom
o strokovni izobrazbi vložite najkasneje do 31. oktobra 1958.
Reševalna postaja Celje
sprejme v službo DVA ŠOFERJA
(poklicna voznika motornih vozil)
Pogoji: strokovni izpit za D ali C kategorije, po možnosti izpit za
avtomehanika, odslužen vojaški rok in veselje do tega
poklica.
Temeljna plača po uredbi, pavšalni in posebni dodatek po pravilniku
Nastop službe takoj, ali 1. novembra 1958
Pismene prijave s potrdili o strokovni izobrazbi je poslati najkas-
neje do 26. oktobra 1958	Upravni odhor
Oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Celje
razpisuje
natečaj za izdelavo rekonstrukcijskega programa za podjetje
»AUREA« v Celju
Rekonstrukcijski program mora zajeti:
1.	PROGRAM PROIZVODNJE
(od bižuterije na kovinsko galanterijo);
2.	TEHNOLOŠKI PROCES;
3.	DELOVNA SREDSTVA;
4.	POTREBNO DELOVNO SILO S KVALIFIKACIJSKIM
SESTAVOM;
5.	EKONOMSKI IN RENTABILITETNI PRIKAZ NOVE
PROIZVODNJE.
Rok za izdelavo je 15. november 1958.
Trije najbolj ustrezni programi bodo nagrajeni: prvi s 50.000 din,
drugi s 30.000 din in tretji z 20.000 din.
Vse podrobnosti so interesentom na razpolago pri oddelku za gospo-
darstvo občine Celje, soba štev. 4.
objave in oglasi*objave in oglasi
OBJAVA!
VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČA V VOJNIKU
Uprava pokopališča v Vojnikn obvešča svojce
pokopanih, da bo pobirala vzdrževalnino za
pokopališče tudi letos na pokopališču v času
od 20. do 50. oktobra, vsak delavnik od 12,50
do 17,50 a v nedeljo dne 26, 10. pa od 9 do 12
in od 15 do 17.
Vzdrževalnina znaša za vsako grobno parcelo
po 120 din letno.
Svojci, ki jim je potekla najemnina za grob-
ne parcele, naj jo obnove. Najemnmina za
odrasle znaša za nadaljnih 10 let po 1000 din
od parcele a za otroke za nadaljnih 7 let pa
po 500 din. Kdor je z vzdrževalnino v zaostan-
ku, naj tudi zaostanek poravna.
Po zgoraj navedenm dnevu bomo vse grobne
parcele, za katere omenjene pristojbine ne bo-
do poravnane, izravnali in ob prvi priliki pre-
kopali.
Uprava pokopališča v Vojnikn
Na temelju sklepa razpisne komisije
RAZPISUJE
Trgovinska zbornica za okraj Celje, mesto
tajnika o<lbora za odkupe in konjunkturno
službo.
Pogoji: ekonomska srednja šola, kmetijska
srednja šola ali srednja šola in 4 leta prakse
v gospodarstvu. Prednost imajo moški.
Plača po pravilniku o uslužbencih trgovinskih
zbornic notranje trgovine Ur. list FLRJ 21/51
in v smislu akta o sistemizaciji delovnih mest
na zbornici.
Stanovanje v letu 1959 zagarantirano.
Prošnje z življenjepisom je poslati na taj-
ništvo Trgovinske zbornice za okraj Celje, Mi-
klošičeva 5 do 50. oktobra 1958.
ZOPET ZACETNIŠKI TEČAJ IZ JIU-JITSA
V CELJU
Treningi prieno za fante 17. oktobra t. 1. ob
18,50 v telovadnici II. gimnazije, za dekleta pa
16. oktobra ob 18,50, enako v telovadnici II.
gimnazije. Tečaji bodo pod strokovmim vod-
stvom trajali tri mesece po dvakrat tedensko
— tečajnina 500 din. Kakšna posebna športna
opr^a za treninge ni potrebna. Vsi, ki se za-
nimate Za mehko umetnost obrambe šn napada,
vabljeni!	Judoklub Celje
FIAT 600 — malo rabljen v brezhibnem stanju,
prodam. Informacije v oglasnem oddelku pod
»Ugodno«.
AMATERJI! V treh dneh vam razvijemo, ko-
piramo lin povečamo. Foto »IDEAL«, Celje
Cankarjeva 11,
ESPERANTO
Tečaj mednarodnega jezika ESPERANTO bo
priredilo Esperantsko društvo v Celju v klubu
esperantistov, Šlandrov trg 5,
Vpisovanje pismeno ali osebno,, vsak dan ra-
zen nedelje oid 18, do 19. ure v klubu.
Tečaj se bo začel dne 15. 10. ob 19. uri.
PRODAM dva vinska ksoda 156 in 124 litrov.
Ogled v nedeljo pri Fijavž, Celje, Ljubljanska
cesta.
PRODAM si>alnico (mehak les) dobro ohranje-
no. Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno štiri gozdne parcele v Ro-
gatcu. Naslov v upravi lista.
PRODAM peč za kopalnico. Naslov v upravi
lista.
PRODAM liguster, enoletni za parke in vrtove
in črni ribez. Ribič, Vojmk.
PRODAM nov šivalni stroj »Kohler«. Naslov
v upravi lista.
PRODAM otroški voziček, moške obleke, de-
cimalno vago in razno pohištvo. Naslov v
upravi lista.
PRODAM kompletno furnirano spalnico prvo-
vrstno izdelano in v najboljšem stanju. Jia-
slov v upravi lista.
PRODAM dobro ohranjen globok otroški vo-
ziček. Vprašati pri >Aeroc Celje — Koce-
nova ulica od 8. do 12. ure.
PRODAM enostanovanj.skio hišo z vrtom 10 mi-
nut od postaje Store. Naslov v upravi lista.
PRODAM polovico hiše z vrtom v bližini me-
sta. Naslov v upravi lista.
E.NONADSTROPNA stanovanjska in poslovna
hiša (uprava lastnika) v bližini kolodvora Ce-
lje (taikoj vseljivo stanovanje in lokal) ugod-
no naprodaj. Naslov v upravi lista.
KUPIM trosobno prijazno sončno stanovanje v
mestu ali lično enostanovanjsko vilo. Ponudbe
na upravo lista pod »Takoj plačljivo«.
KUPIM enofazno električno vodno črpalko za
hišni vodovod. Prodam kompletno vrtno
vodno črpalko.
ZAMENJAM enosobno stanovanje na periferiji
za dvosobnega v bližini mesta ali ga odkupim.
Naslov v upravi lista.
ISCEM opremljeno sobo v mestu ali v bližnji
okolici. Plačam dobro. Ponudbe na upravo
lista pod šifro »Nameščenec«.
MIRNA USLUŽBENKA ves dan odsotna išče
prazno sobo v mestu. Da nagrado tistemu,
kdor jo preskrbi. Ponudbe na upravo lista
po<l »Plačani dobro«.
ZAMENJAM enosobno stanovanje z balkonom
i.zven mesta za enosobnega ali samo za večjo
sobo v mestu. Naslov v upravi lista.
NAMESCENKA išče sobo ali gre za sostano-
valko. Naslov v upravi lista.
DVA solidna moška iščeta opremljeno sobo.
Naslov v upravi lista.
ISCEM večji lokal za mizarsko obrt. Naslov v
upravi lista.
SPREJMEM moškega na hrano in stanovanje.
Celje, Mariborska 56.
IZJAVA
Podpisani Pangerl Stanko izjavljam, da mo-
ja žena Pangrl Rozalija do danes niti enkrat
ni imela prilike, da bi morala za menoj kaj
plačevati, ker jaz v kolikor imam obveznosti,
te obveznosti sam plačujem, obveznosti pa
sploh ne presegajo običajnih izdatkov. Oi>ozo-
rilo moje žene Pangrl Rozalije je bilo neute-
meljeno. Pangerl Stanko 1. r.«
ZAHVALA
Sindikalni podružnici rudarjev Liboje in Ke-
ramična industrija Liboje sta prispevali večje
zneske za izlet upokojencev. Krajevni odbor
zveze upokojencev je s tem denarjem organi-
ziral tri izlete z avtobusom, v Rogaško Slatino,
Maribor in na Pohorsko vzpenjačo. Lepo sonč-
no vreme je doživetje še bolj poudorilo tako,
da so se naše »starine« ob zakuskah veselo
razgibale in zavrtele ob poskočnih melodijah.
Udeleženci izletov in upravni odbor upokojen-
cev se sindikalnim podružnicam za posnemanja
vreden primer javno zahvaljuje.
radio 202m
NEDELJA, 12, oktobra
12,00 Pogovor z državljani
12,10 Zabavna glasba, vmes objave
12,15 Želeli ste — poslušajte!
PONEDELJEK, 13, oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 V tričetrtinskem taktu
17,20 Športni tednik
17,50 Želeli ste — poslušajte!
TOREK, 14. oktobra
17,00 Celjsko kronika
17,10 Koncert godbe na pihala »Svoboda« Store
p, v, Braenca Berghausa
17,50 želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
SREDA, 15. oktobra
17,00 Celjska kronika
17,15 Igra trio Ota Pestnerja
17,50 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
ČETRTEK, 16, oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 Od melodije do melodije
17,50 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
PETEK, 17. oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 Hammond orgle v ritmu
17,20 Ob koncu turistične sezone na celjskem
področju
17,50 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
SOBOTA. 18, oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 Za vsakogar nekaj
17,50 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
kino»kino ^ kino * kino
KINO UNION CELJE
Od 10,-14, 10, »Lepa mlinarica«, italijanski
barvni film
Od 15,-19. 10 »Ljubi, ali pusti me«, ameri-
ški barvni glasbeni film
KINO METROPOL CELJE
Od 12.—15. 10. »Cesta dolga leto dni«, jugoslo-
vanski film — drama
Od 16.—19. 10. »Poišči Vando Kos«, jugoslovan-
ski film, drama
^ Batiskaf »Trsi««
je pripravljen
PROFESOR PICCARD SE BO SPET
SPUSTIL V GLOBINE
Tole ni neke vrste pritlikava pod-
mornica, čeprav stane neprimerno več.
Pravijo, da je njena izgradnja sitala mi-
lijon in pol dolarjev. V kratkem bo ta
čudna ix)dmomica, ki je v resnici ba-
tiskaf imenovan »Trst« plašila globoko-
morske ribe v globini do 4000 metrov
pod morjem. Z njo bodo raziskovali fi-
zične, biološke, geološke in kemične
značilnosti oceanov. V take globine člo-
vek še ni prodrl, vsaj živ ne... Bati-
skaf »Trst« se bo spustil dvajsetkrat
globlje kot najmodernejše podmornice
sedanjega časa. Ce pomislimo kako ve-
lik pritisk mora zdržati in da bo v teh
neverjetnih globinah še kar dobro po-
kretna, potem se res ne moremo čuditi,
da je cena tako visoka.
Pod nekakim naravnim skalnatim lokom nasproti Hude luknje je urejen
manjši spominski prostor. Tu stoji spomenik nadvojvodi Ivanu (avstrijskemu),
po katerega zaslugi so zgradili cesto po tej soteski do Slovenj Gradca. Pripi-
sujejo pa mu še eno zaslugo, da je v naše kraje dal uvesti žlahtno vinsko
trto
bodice ♦ bodice>,bodice
PODNAJEMNIK V STISKI
Dva jurčka mesečno za sobo
dajal sem letos kakor lani,
na vse strani obdan s tesnobo
pri stari gospodinji Ani.
Potem se tekmec je pojavil,
da izpodrine me iz sobe,
in mojo Ano je pripravil
do grde, krute nezvestobe.
Kar štiri jurčke ji ponudil
je nove, višje najemnine
in v starem srcu ji obudil
pohlepno strast je in skomine.
Kdo v stiski naj mi zdaj pomaga,
da si ohranim košček krova?
Denar je pač zamisel vraga!
Kje najdem naj dva jurčka nova?
STARI GRKI BI REKLI:
CLOVEK-ŽABA - NIČ POSEBNEGA!
Ljudje-žabe so se proti koncu svetov-
ne vojne pojavili kot zelo nevarna zvrst
vojakov. Le-ti so uspeli potopiti veliko
ladij. Po vojni se je razvil pravcati
šport na tem področju. Nedavno smo
imeli priliko videti fantastičen film
»Svet tišine«, ki spremlja te podvodne
športnike na njihovih podvigih.
Toda ljudje-žabe niso novost. Se pred
2.000 leti so obstojali. Grki poročajo o
očetu in hčerki, ki sta Perzijcem na-
vrtala ladje, drugim pa porezala vrvi
na sidrišču. Obe sta se potopili. Nek
Rimljan je v Neaplju potapljal sovraž-
ne ladje in se s sovražnikovimi vojaki
boril na ta način, da jih je potegnil za
sabo pod vodo, kjer so se zadušili. Ko
je imperator Septinijus oblegal Cari-
grad, so bizantinski ljudje-žabe kradli
njihove preskrbovalne ladje, da se je
bizantinska vojska lahko uti-anila gla-
du.
Modernejša tehnika v mornarici je
začasno zavila ljudi-žabe v pozabo, to-
da že v prvi svetovni vojni so se poja-
vili Italijani v pulski luki, kjer so ne-
opazno prišli pod avstrijsko oklopnico
in jo podminirali. Toda to je bil epizo-
dni dogodek, ki pa so ga Italijani z uspe-
hom uporabili v drugi svetovni vojni.
V Aleksandrijski luki so potopili vrsto
angleških ladij. Počasi so začeli tudi
drugi narodi uvajati ljudi-žabe. Naj-
prej seveda Angleži, za njimi tudi Ame-
rikanci in Nemci, medtem ko so Japon-
ci ustanovili odrede samomorilnih po-
tapljačev, ki so pri napadih bili naj-
sigumejši, toda vsi so padli.
Torej zgodovina ljudi-žab je stara.
Novo je seveda le oprema teh podvod-
nih borcev. Nekoč so se potapljali le
nekaj metrov globoko, danes se potap-
ljajo več desetin metrov. Včasih niso
dolgo zdržali pod vodo, dandanes s po-
močjo aparatov za kisik zdržijo tudi
ure dolgo. Toda ljudje-žabe niso samo
vojaki, ki naj uničujejo. Dandanes so
zelo uspešni pri raziskovanju vodnih
globin v gospodarske in znanstvene na-
mene. Bogatejši ljudje, ki imajo dovolj
ix>guma, se vse pogosteje opri jemljejo
športnega užitka, ki ga nudi potaplja-
nje in gibanje pod morsko gladino. Da-
nes snemajo pod vodo celo filme in te-
levizijske oddaje. Fotoaparat, s katerim
je nfiogoče slikati pod vodo, pa ni vež
nobena posebnost. Sicer pa, ali niso na-
ši fantiči, ki z masko in dihalno cevko
zrejo v lepote morskega življenja, tudi
že neke vrste začetniki tega starega, pa
vendar spet moderniziranega »žabjega«
rodu.
Gilbert si je natočil kozarec viskija in stopil k oknu. Nebo
je bilo jasno, mesečina je risala nešteto srebrnih trakov preko
vode v laguni. Blag vetrc je pihal od morja, šumel je v palmovem
gozdu na desni, kjer se je atola držal bogato porasel polotok. Tam
nekje je moralo ležati naselje Mr. Molckeja, trgovca s kopro. V
Melbournu so Gilberta opozorili na tega gospoda, menda samo
zato, ker je Nemec po rodu. Njemu se ta možak sploh ni zdel
sumljiv. Natanko je proučil vse podatke, ki jih je mogel d(jbiti,
vendar ni našel ničesar, kar bi na Molckeja vrglo najmanjšo senco,
Predno se je naselil na Flyntovih otokih, se je ukvarjal z živino-
rejo na avstralski celini. Tam je propadel. Pridobivanje kopre mu
je sedaj dosti bolje uspevalo. Kakor kaže, mu gre samo za to, da
si nabere nekaj denarja in se potem naseli nekje v Ameriki. Sicer
pa je znan kot vesten in pošten trgovec... Talcšni ljudje nasploh
niso nagnjeni k nevarnim poslom. Nemci raje garajo
Na vratih je potrkalo. Bil je boy. Prinesel je vabilo na slav-
nostno večerjo, ki jo v Klubu prireja Mr. Wright njegovi visokosti
princu badenskemu.
Ura je bila že sedem proč. Gilbert se je nemudoma napravil
v smoking in odšel v spodnje prostore.
Gerd Molcke je bil nemalo začuden, ko mu je kanak Mr.
Wrighta prinesel vabilo za družanbi večer na čast badenskemu
princu. To je bilo iJrvo vabilo, ki ga je kdaj dobil od družine
Wright. Molcke je trgovca z biseri sovražil že od dne, ko ga je
prvič videl. Kasneje je imel še tisoč razlogov več, ker mu je pod-
jetnik z drugega otoka pripravljal sleherni dan nevšečnosti, kot se
je le dalo. Drug drugega sta se izogibala in Herr Molcke je zgradil
svojo hišo na skrajnem severnem koncu zapadnega otoka. Hotel
je biti čim dalje proč od osovraženega bogataša. Od klubske hiše
pri laguni ga je ločil hribovit predel, porasel s palmami in gostim
grmičevjem. "VVrightova hiša pa je stala na vzhodnem otoku.
Molcke je srečal le vsakih nekaj tednov kakega Wrighta.
Kljub tem odnosom se je trgovec s kopro odločil, da sprejme
povabilo. Nemara zaradi badenskega princa. Naročil je kanaku,
naj sporoči svojemu gospodarju pozdrave in naj pove, da se bo
z veseljem poklonil badenskemu princu, se pravi, da si šteje v čast,
večerjati s tako imenitno osebnostjo.
Potem se je Herr Molcke umil, se napravil v nedeljsko obleko
in obul škornje s trdimi golenicami, ki so sijali kot praznično
sonce. Takšen se je lu-o kasneje pojavil v klubski dvorani, ki se je
bleščala od dragocenega posodja, kristanlih svečnikov in razkošnih
toalet.
»Poglejte Molckeja!« je rekla Alice skupinici, zbrani okoli
nje. »Kakor iz škatlice.«
»Manjka mu še samo zaščitni znak tvrdke, ki ga je izdelala,«
je zlobno pripomnil Jim.
Družbica se je zasmejala.
Stari Wright je stopil Molcke ju naproti in mu s sladkim
nasmeškom ponudil roko. Nemec je klopnil s petami in se priklo-
nil kakor navit pajac. Potem so ga predstavili badenskemu princu.
Molcke se ni spominjal, da bi bil kdaj slišal za badensko kralje-
vino, a je bil vseeno vesel plemenitega rojaka in mu je izkazal
posebno čast s kratkim vojaškim nasmeškom. Spregovorila sta
nekaj nemških besed, kar Gilbertu ni delalo težav, ker se je bil
med vojno v šoli obveščevalne službe temeljito iziX)polnil v nem-
ščini. Za vsak primer pa je gospodu Molckeju mimogrede omenil,
da že od svojega petnajstega leta živi v inozemstvu. Ko je bil
Nemec predstavljen vsem navzočim — damam je poljubil roko —
so gostje sedli za mizo. Gilbert je odklonil častoi prostor, še enkrat
poudaril, da bi na Flyntovih otokih zelo rad veljal za čisto prepro-
stega človeka, in sedel med Alice in Ellen, kar je Mr. Wrighta
navdalo s skritim zadovoljstvom.
Pri večerji je pomenek nanesel na piratski napad.
»Zelo zanimivo,« je rekel Gilbert, ko je Mr. Wright s pomočjo
Charlesa in kapitana Rogersa povedal omizju podrobnosti nena-
vadne zgodbe. »Toda mene takšni revolverski hokus-pokusi prav
nič ne navdušujejo.«
»To je stvgr poguma,« je rekla Alice z odtenkom posmeha
v glasu.
»To je stvar okusa,« je rekel Gilbert ravnodušno. »Cim bolj
se človek odmika od svojega opičjega prednika, tem manj pogumen
je.«
»Ce je tako, ste vi izvrstno napredovali.«
»Ali ljubite glasbo?« je vprašala Ellen z namenom, da obrne
prinčevo pozornost nase.
»Zelo,« je odvrnil Gilbert. »Glasba me uspava.«
Po večerji so servirali vino. Mr. Wright je čutil potrebo, da
pove kratko zdravico na čast njegovi visokosti, se pravi, oprostite,
gospodu Gilbertu.
Gilbert se je zahvalil, potem se je družba i>odala v sosednje
prostore. Princ je ves čas plesal z Alice, trudeč se, da bi ji čim
v^č stopal na noge. Usipeh je bil poi>oln. Alice ga je ta večer zaso-
vražila. Med nekim plesom je zapazil Mr. Charlesa, ki je imel
glavo ovito z obvezo, kako je z Molockejem izmenjal nekaj besed,
zelo resnih, kakor se je zdelo. Nato je Molocke odšel. Potem je
Charles plesal z Maiy Crawd, tajnico Mr. Wrighta, in se glasno,
toda prisiljeno, smejal.
Kapitan Rogers se je precej, ko so se dame odpravile spat, do
kraja opil. Skupaj z dr. Backerjem, ki ga je žena zaman spravljala
domov, sta praznila kozarce z viskijem in drug drugemu odkrivala
osebne težave. Backer je tozil. da bi mogel biti že primarij mel-
boumske bolnišnice, ce di imei dovoij smisla za spletke, kapitan
pa je nenehno ponavljal staro izmišljotino o poglavarjevi hčeri
s Salamonovih otokov, se tolkel po čelu in stokal, da ga je strašno
I>olomil; zakaj, tega ni povedaL
Gilbert se je pridružil Charlesu, ki je sedel v nekem kotu in
pil bovlo.
»Vi ste mož, kakršnih je malo,« je rekel Gilbert. »Zelo ste mi
všeč, zato bi vam rad nekaj zaupaL«
Charles ga je začudeno pogledal.
»Prepričan sem, da dobro poznate Miss Alice.«
»Dobro?« je rekel. »Tega si ne upam trditi. Poznam pa jo
vsekakor že nekaj let.«
Badenski princ se je drgnil z rokami po kolenih in gledal
r tla.
»Nujno potrebujem zaupnega prijatelja,« je rekel s tihi*
glasom. »Zelo rad bi, da sprejmete moje odkritosrčno prijateljstvo.«
»Ne razumem vas,« je rekel Charles začudeno.
»Ne razumete? — Saj je čisto preprosto. Ali mi vsaj oblju-
bite, da me ne boste izdali?«
»Da.«
»Pri ženskah nisem posebno spreten,« je rekel princ žalostaa.
»Aha!«
»Nu — in Miss Alice mi je strašno všeč.«
»Bojim se, da ...«
»Nikar ne recite tega! Prosim vas! Sicer pa ne bo zastonj. c®
mi pomagate, vam dam pettisoč dolarjev in če uspem, dobite
enkrat toliko. Velja?«
»2e, toda kako naj vam pomagam?«
»Ne vem. Nemara ji o priliki namignete, da sem zelo bogat M
da jo zelo cenim. Se razume, da ne naravnost. Namignite kratko-
malo.«
»Da.«
»Včasih jo lahko slučajno pripeljete v mojo družbo. Lahko
bi se šli kopat, ali z motornim čolnom, saj razumete...«
»Da, da, to je razumljivo,« je rekel Charles in se komaj pre-
magal, da se ni na vse grlo zakrohotal.
»Vi imate zelo zaupno službo pri Mr. Wrightu,« je rekal
Gilbert, kakor da bi rad Charlesu polaskal.
»Eh, želim si zaslužiti samo nekaj denarja in potem proč ad
tod, v Ameriko ali kamorkoli...«
»Ali vam na Flyntovih otokih ni všeč?«
»Samoto težko prenašam,« je vzdihnil Charles. »Rojen
za mestni vrvež.«
»Denar ni vse,« je rekel Gilbert melanholično.
»O, pač! Jaz si vse življenje ne želim drugega, kot denar.«
»Cemu?«
»Zapravljal bi ga,« je rekel Charles in si prižgal cigare<>a.
»Po pameti bi ga spreminjal v užitke.«
»Pa mislite, da boste pri Mr. Wrightu zaslužili toliko denarja?«
»Pri Mr. Wrightu?« je rekel Charles in se zmedel. »Ah s«li
to so samo sanje. Nikoli ne bom bogat.«
,»Koliko zaslužite pri tem poslu?«
»Petdeset dolarjev tedensko. Cemu?«
»Pridite k meni, jaz vam plačam stopetdeset«
»Ne morem, veže me pogodba.«
»Skoda... Toda tisto z Miss Alice velja?«
»Velja, a obljubiti vam ne morem ničesar.«
Ko se je vrnil v svojo sobo, se je Gilbertu zdelo, da je ujol
nekakšno sled. Čeprav svoj sum ni opiral na ničesar drugega, kakor
na Charlesov pogovor z Molckejem in na njegovo zadrego, ko sta
govorila o njegovi plači, je vendarle sklenil navezati kar se
tesne stike s tem orjakom. Charles bi mogel biti tisti, ki pt
piratom izdal skrivnost, kdaj bodo biseri na krovu.