»•mj te P R OSVE TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB ' — —^ - __ ■ __ _ . l)rWnlUI In fprs^Hkl MMflMf serr a. Lmfek a*. OttUH of PobUMtiMl ^ Sooth Uvadik An. LETO—YEAB XXV. PANIČNI PLUTO KRATI ZAHTEVAJO MKTATORO Za diktatorja hočejo poetaviti Hooverja in par vejebankirjev !HhwU. Aoosptsass jpaallii!^!^^^ Mtt« JlMUl uto 144 Aot of «. im. Chicago, IIIpondeljek, 27. junij« (June 27), 1932. ~ 14. 1W18. Sub»cripUoii I<1.00 in Metlea 1108. Act of Oct I. 1917, aut ■h i i New York. — (FP) — Zahteve, naj kongrea postavi Hooverja za diktatorja, poatajajo vedno glasnejše in prihajajo iz vedno bolj vplivnih krogov. V zvezi s to zahtevo nekateri pristav^ ljajo, naj se kongres razide, su spendira zakone in da v roko vso oblast predsedniku. Načrt ameriške trgovske zbornice določa, naj o vprašanju su-spendacije zakonov odloča Hoo-ver. Obenem tudi, da izdaja zasilne dekrete po potrebi. Ta program je bil predložen po predsedniku zbornice Henry I. Har-rimanu na konvenciji New York State Bankers asociacije. Edina limitacija njegove moči, ki je v očeh newyorških bankirjev po-tebna, je ta, da bi predsednik ne smel obdavčiti bogatinov. V smislu Harrimanovega priporočila bi bil Hoover diktator le tekom kongresnih počitnic. Tisti, ki poznajo dominantno silo vseh diktatur, vedo, da se Se ni noben diktator prostovoljno odpovedal. To vedo tudi bankirji Se več: vedo tudi, ako bi prišlo do diktature, bi ta ne trajala le "tekom kongresnih počitnic," ampak indefinitivno.. Pristašem diktature se je pridružil tudi Barnarr MacFadden, izdajatelj večjega števila šund-skih revij, ki izhajajo v milijonskih izvodih. Nedavno je dobil v svojo posest tudi tedensko revijo "Liberty" z največjo cirkulacijo v deželi. V izdaji ni j a pravi, da "eedaj ni čas za civilno vlado." "Kaj lahko diktator mjlitari-stične vrste doseže?" MacFadden vprašuje. "Prvič bi podvzel akcijo za povečanje % zaupanja vplivnih mož . ,. S tem vidikom bi odpravil dohodninski davek garantiral delo vsakemu delav- Skrivalnica telefon-skega trusta Ima podružnico, ki je la ni: ne eksiatira, ampak ima podjetje Boston. — CFP) — Odvetnik centralne delavske unije Wyc-liffe Marshall je v boju za znižanje telefonskih pristojbin odkril skrivalnico telefonskega trusta, ki je in ni. Ta skrivalnica je American Tel. & Tel. Co. of Massachusetts, slamnata podružnica American Tel. & Tel. Co. of New York, ki nima ne telefona, ne uradov, ne uslužbencev in njen blagajnik, ki je bil nastavljen pred več leti, ni še nikdar videl poslovnih knjig. Pred državno komisijo za javne naprave je povedal, da so knjige v New Yorku, v uradu matične družbe. Skrivalnica trusta je kapita-lijirana za $10,000, ima pa podjetje, ki je vredno šest milijonov. Za newyorško družbo igra vlogo "dummyja," ali "holding" kompanije. Posega v žepe kon-zumentom, ampak ji državne oblasti ne morejo do živega. Ko se je komisija za javne naprave hotela prepričati o profi-tih,ki jih dela v Massachuset-tsu American Tel. & Tel. Co. of New York potom svoje "hold-ing" kompanije, je bila informirana, da ne dobi poslovnih knjig v pregled, češ, da je American Tel. & Tel. of Massachusetts podvržena le regulaciji zveznih oblasti. Odkritje te skrivalnice ne bo znižalo telefonskih pristojbin. Edino zadoščenje odjemalcev je, da »o spoznali, da je telefonski trust večji kot država. R«¥olwija v Siamu; kralj Upor armade in mornarice je bil hiter in nekrvav HOOVER PROTI POMOŽNIM ZAKONOM Zahteva revizijo Wagner-C,ar-ner jevega . načrta v odseku, drugače ga bo vetiraJ Waahington, D. C. — Predsednik Hoover je v petek kritiziral Wagner£arner jev pomožni zakon, ki določa $2300,000,000 za javna dela in deloma direktne pomoči za prehrano brezposelnih. Zakon je zdaj pred konferenčnim odsekom obeh zbornic, ki poravnava razlike med Wagnerjevim in Garnerjevim načrtom. Hoover priporoča temu odseku, naj zdaj, ko je še čas, odstrani nekatere "slabe postav ke" v skupnem načrtu, drugače ga bo on vetiral. Predsednik nasprotuje točkam javnih del, ki jih naziva "pork barrel" in je proti določbi, da bi se vsota posojil državam za pomoč brezposelnim delila na podlagi prebivalstva; Hoover zahteva, da se posojila dele na podlagi potrebe brez ozira na prebivalstvo. Glede javnih del vztraja Hoover, naj federalna vlada financira le ona javna dela, ki se sama izplačujejo, ne pa takih, ki ne prinaAajo nobenega dobička. Hoover straši s težkimi posledicami, Če bo vlada skušala izvajati Wagner-Garnerjev zakon. Veliki izdatki "destruktivnega značaja" prinesejo vladi silen deficit in vržejo budget iz ravnotežja ; to prinese polom narodnega kredita. Demokrat je v kongresu so hudi in zavračajo Hoovra, da bi imel pomožni zakon značaj "pork barretfSenator Wagner je naznanil, da odgovori v senatni zbornici rta predsednikove očitke. de cu ... dal bi en aker zemlje ali dva s šotorom ali kolibo in orodjem, ki je potrebno za obdelovanje zemlje v svrho pridelave živeža. S tem, da bi imel vaakdo delo, bi bila odstranjena nevarnost revolucije." Pet dni prej pa je v svojem newyorškem dnevniku priobčil halucinacijskf članek z velikim naslovom HAmerika pred revolucijo." Panika se polašča ne le MacFadden a, ampak tudi drugih plu-tokratov ter manjših blzniama-nov. Nevarnost pred diktaturo je v tem, da zna ta histerična propaganda dobivati vedno več pristašev v vseh slojih, tudi med delavstvom, ker jim obljubujejo delo in odpravo krize. Ako pride v Ameriki do diktature, bo to diktatura veleban-klrjev in plutokratov, najbrž slabša od Mussolinijeve, ki ne prizanaša niti kapitalistom. To je razvidno iz MacFaddenovega članka In načrta predsednika A-meriške trgovske zbornice. Ena i/med glavnih zahtev je, d§ jih diktator razbremeni davkov. Dejstvo vseeno je, da je dežela že pregloboko zalezla v krizo, da bi mt mogla dvigniti brez drastične akcije. Prva potreba je splošno skrajšanje delovnika na nest ur in pet dni na teden za vse delavce v industrijah, trgovinah ali uradih tn minimalna plača. Druga Jie, kreiranje federalne bančne korporacije, ki naj prevzame poštne hranilnice to jih rszvije za regularno bančno |K>slovanje. Tretja je, dvignje-nje cen farmakih pridelkov, kar bi se avtomatično doeeglo »krajšanim delovnikom in dovolj visoko zakonito minimalno plačo. Dvemilijardna predloga, ki je bila te dni sprejeta v kongresu za od pomoč brezposelnim In ta ja*j»a dela, je prišla prepacao Ako bi bila sprejeta pred par leti, bi bila mogoče še vdahnila Bangkok, Slam, 26. jun. — E-den izmed zadnjih absolutističnih monarhov, ki bo še na svetu, je padel včeraj, ko sta se arma^ da in mornarica te slikovite dežele združili kot "ljudska stranka," strmoglavili kralja Prajad-hipoka in razglasili ustavno monarhijo. Puč je bil skoro nekrvav. Samo ena oseba je bila u-streljena in to je bil šef armade, ki se ni hotel podati upornim častnikom. Kralja in njegovo družino so takoj ujeli v palači in odvedli na bojno ladjo. Kakor poročajo, je kralj pripravljen podpisati vse zahteve upornikov In se pokoriti volji ljudskih zastopnikov. Prej je bil siamskl kralj absoluten monarh, ki ni bil nikomur odgovoren. Njegove najno- Magnatje bi radi poskusili • privatno poito Vlada grozi, da jim »topi na prste S konvencije Hf. JB. Z. Vprašanje zavetišča za starce Gary, Ind., 24. jun. — Danes pred poldne je bila bres malega vsa seja porabljena z razpravo o zavetišču za atarce in o izboljšanju sedanjega doma za osirotele otroke, ki ga ima zajednica v Desplainesu, 111. Odborniki so pojasnili, da zajednica nima nobenega fonda za zavetišče, ta konvencija je sklenila, da člani plačujejo tri cente v sklad zavetišča. Veliko fee je govorilo, kaj storiti s starimi in, onemoglimi člani, ki jih ima zajednica vedno več in ki bodo po novih pravilih prejemali zelo malo podpore. Bile so razne auge-stije za nakup farme, ki naj se porabi za dom atarih; tam bi starci po malem delali. DokJer se ne nabavi zavetišče, naj se določi za stare člane sklad Izredne podjtore. Končno je bil sprejet predlog, da ffl. odbor poišče s pomočjo strokovnjakov primerno zemljišče U zavetišče in naredi načrt financiranja, nakar naj vse skupaj podloži članstvu v odločitev na splošnem glasovanju. Glede sirotišnice v Desplainesu je bilo zaključeno, da je gl. odbor pooblaščen, da izboljša zavod, ne sme pa v ta namen izdati več kot $26,000. Včeraj je bila dolga in ostra debata o sirotišču, ko je upravitelj Otroškega doma, George Kutuzovlč, podal svoje poročilo. Med drugim je froročal, da vlada v domu verska svoboda. O-troci, ki zahtevajo — oziroma njihovi varhi — «da gredo v cerkev, jim je dovoljeno. Od 12« otrok pohaja cefkev 26 do 40. Tedaj so nskat^ri nazadnjaški deiegatja aahtevfll. da ae v sirotišču uvede V4*ska vzgoja in da se tam nastani duhoven, ki bo redno učil krščanski nauk. To je Izzvalo ostre ugovore irt debatiranje se je vleklo dolge ure. Naposled je bili zahteva po verski vzgoji umakjena in sprejet je bil predlog Kutuaovi-ča, da ostane po starem. Poročevalec. PISATELJ POZI- VA NA BOJ PRO I ■ ■ Zahtevajo konvencijo, ker je dla-trtktnl odbor pristal na znižanje na štiri dolarje . lndlanapolitt. — (FP) — 15,-000 atavkajočlm rudarjem v In-diani je bila potomi referenduma predložena nova leatvlca, katero je Isdelal skupni lostvlčnl odbor rudarjev in operatorjsv. Za-| stopnlki stavkarjev so pristali na sntšanje od $6.10 na $4 dne v-| ne plače. Proti tej drastični redukciji TI VOJKI Romain RoNand vidi neizogibno* vojno. Prepreči Jo lahko le ljudstvo. Poaiva Američane na svetovni kongre^ New York. — (FP) — Francoski pisatelj Romain Rolland smatra, da je vojna neizogibna. "Vojna prihaja. Prihaja z vseh strani, ogrožajoč vsa ljudstva. Ako izbruhne v enem delu sve-, . ... . . ta. je ne bo mogoče lokallzlratl," « »»stal velik odpo-med rudar pravi v poslanici, v kateri pozi- Ui. « "> l\ va vse organizacije na modna- *rjl reakcija je bila sklicanje rodni p roti vojn l kongrea. ki s. velikega shoda, na vrši to poletje v Evropi. Po-U^arj zvano so vse organizacije, aku- ti novi lestvici in zahfcevall z-plne In stranke bre« razlike na redno dlatrlktno konvencijo, versko ali politično, prepričanje, Govorniki so atavkarje urglrali, da pošljejo svoje zastopnike na I "»J lirnorlrajo referendum In Waahlngton, D. C. — Federalna vlada je bila zadnji teden informirana, da nekatere drui-be v večjih mestih nameravajo poseči v njen monopol raznaša-nja pisem. Ker se poštnina prvega razreda podraži 6. julija za en cent in bo po tem datumu treba tri cente za navadno pismo, hočejo neksteri podjetniki prihraniti na poštnini s tem, da nameravajo najeti brezposelne delavce s* lokalno dostavljanje poselske po- računov fti druge „ šte. Racnašalce bi plačali mizer- ------------------- - , no In jih nagnali, da Jim raz- vejše ekonomske odredbe, ki so nMej0 «|m največ lokalne pošte, zelo udarile armado, so povzro- Ro ^ po4tn, Department to iz-čile nezadovoljnost in upor. yedal ^ Informiral Justlčnl de-Ljudstvo Je bilo samo gleds- pw^metit, naj takoj naatopl pro-ec. Vsa vstaja je bila delo vo-| u ^^^ družbam, če se loti- Fašktlčnl napad na socialistično tiskarno v Berlinu Berlin, 2«. jun. — Sinoči je velika množica fašistov, vrača jočih se a pogreba tovariša, ki je bil ubit; v boju s komunisti, napadla poslopje socialističnega dnevnika "Vorwaertsa" v Berlinu. Okrog 200 fašistov jo planilo v poslopje z namenom, da razbijajo opremo in tiakarske atroje, toda močna atraža socialistov, ki čuva poslopje dan in noč prod fašisti in komunisti, Je odbila napad a streli iz revolverjev. — Krvavi izgredi po vaej Nemčiji se nadaljujejo. jaštva ln pomorščakov, ki so odstavili vse kneze v višjih vlad nih službah. Brezposelni v Franciji podrli kavarno Toulouse, Francija, 2R. jun.— Dvajset oseb je bilo včersj ranjenih v tem mestu, ko je teč tisoč brezposelnih delavcev napadlo kavarno v kateri Je igral orkester. Vsa oprema v kavarni je bila uničena in gostje Izgnani na prosto. Ustnik kavarne Je bil težko ranjen in odpeljali so ga t bolnišnico. 2elezaSea odalovl onsožene de-lavke San Francisco. — Southern Pacific ia Northwestem železnica sta nsznsnlli, da bodo odslov-Ijene vse omožene delavke, če njihovi soprogi delajo. Prlza-deti h bo mnogo delavk, ki so v službi dolgo vrsto lo». živi jonski ellksir v crkajoče telo kapitalizma. Danes dežela potre buje bolj draatlčne akcije, ki pa ne leži v diktaturi, posebno ne v ptu tokrat ični. jo tega posla. Poštne postave določajo drastične ' kszni, ako privatna stranka poseže v poštni monopol vlade. »nežen! viharji v Italiji; tvlh Rim, 26. jun. — Po severni J talljl so včeraj divjali mrzli vi harji s točo In snegom, česar še njo v tem neurju. ta kongres. Ako vojna izbruhne, "bo v par dneh — uničila vas," pravi Rolland. "Bo grozovltost brez Imena — uničenje civilizacij«. Vsa civilizacija, ves svet je v nevarnosti. "Zdramite sel Mi apeliramo na vsa ljudstva, na vse stranko, na vse miroljubne može ln Ione. Ne gre za vprašanje Interesov enega naroda, enega razreda, ene stranke. Tiče se vseh. Vsi so v nevarnosti. Rešitev Jo v rokah vaeh. Potrebna jo akcija vaeh. Prenehajte a argumenti I Združite ae val proti skupnemu sovražniku. Dol s vojno! Preprečite jot "Pozivamo vas na veliki kongres, ki bo impozantna manifestacija vseh strank proti vojni. Mi poaivarno vso neglede na socialne plasti, v katerih so nahajate: socialiste, komunist«, strokovne unionlste, anarhiste, republikanci vseh barv, kriatja. ne in svobodomlslooo, kakor tudi vse druge bodisi v Franciji ali drugih doftelah, ki Šolo na vsak način preprečiti vojno. "Mi vas prosimo, da imenujete zastopnike v organizacijski odbor svetovnega kongroaa, ki bo čimprej določil kraj, čas in dnevni red kongresa. Ml ne moremo izgubiti niti enega djieva. "NI potreba, da bi napravili načrt akcije vnaprej. To bi motilo svobodo tistih, kaUrc poti-varno. Zastopniki naj Imajo priliko, da predkiže svojo načrte kongresu in se končno sedi-nljo na skupno akcijo. Kar ml hočemo, je to, da dvignemo velik val proti vojni, proU vsaki vojni, neglede v kateri Moli In neglede kdo je ograšan. . "Ml hočemo omogočiti ljudski volji, da zaori ln pokalo vso, kar Je plemenitega v človeštvu. Ljudstvo naj prisili nevrttfne ln ctncajoče vlade, da zadavijo vse Instlgatorje vojne — profltarje masakrov, munlcijske industrije, trgovee s topovi, njihove provokatorske klljente, prostl-tulrano časopisje In vso drhal, Inslstlrajo na Izredno konvencijo, ki naj reši to vprašanje. Akcija rudarjev v Indlanl, pa naj zavržejo ali aprejmejo novo leatvlco, js velikega pomena tudi za lllinolske rudarje, ki so tudi na stavki ud 1. aprila. Stara lestvica jo bila enaka v obeh di-strlktlh. Da operatorji obeh držav nastopajo sporaaumno, Je razvidno iz tega, da tudi llllnoiskl operatorji Inslstlrajo na redukcijo plač na $4. Zastopniki 12. dl-stri k ta so to redukcijo zavrnil ln predsednik John H. Walker je rekel, da llllnoiskl rudarji ne bodo sprejeli te lestvica, neglede kaj store rudarji v Indtanl. kntal Milini v fiklAKM psnvsi jivivnii v """»"e" s® Kaaparjova banka zaprla vrata I« mnogo slov enakih delavcev Je prioadotlli Chlcafo. — Zadnji potok Jo nadaljnjih pot člkaAkih bank sa-prlo vrata In milijoni v vlogah ao šli po vodi. Povsod so v toku navali na banke, tudi na velike banke v downtownu. Med propadlimi bankami jo tudi Kaapar State banka, Blue Ialand ava. ln 19. ulica, star zavod, v katerem ao imeli Slovenci In Hrvatje na ototiaoče dolarjev v vlogah. Banka je Imela v zadnjem januarju šest milijonov dolarjev v vlogah In zdaj ob koncu Je Imola okrog Štiri milijone. Polom te banke, v katero ao trne-II naši ljudje veliko zaupanje, Je ailen udarec za alovenako naselbino. ftNPJ Je Imela tamkaj avoj čekovni račun do zadnjega januarja, a ga je dvignila, ko Je poroštvena družba odpovedala poroštvo. Druge propadle banke ao: National Bank of Woodlawn. 1*2« E. Mrd st.; Ravonawood National Bank, 1006 Wllson ave.; Midland National Bank, 4190 K Central Manufac- 8TEV.P—NUMBER 1>1 ARMADNI onemi VOHAJO VOJNO Ogledali so al tovarne In podjetnikom povedali, naj bodb pripravljeni na vojna naročila Plttaburgh, Pa. — (FP) — Da armadnl oficirji njuhajo vojno v zraku, je bilo razvidno iz njihovega poaeta Pitteburgha, kjer ao al ogledali jeklarne ln tovarne ln naročili podjetnikom, naj bodo pripravljeni na naglo pro-okrenitev produkcije aa Izdelovanje munlclje ln drugih vojnih potrebščin. Deputacljo ao tvorili oficirji U. 8. Army Collega. Ogledali ao al tovarne Weatlnghouae, Vesta Machlne Co., Jonea A Laughlin Steel ln Iron 8afety Appllanoe. Stroji v vaeh teh tovarnah večinoma počivajo In Izgleda, da bi Jih pod aedanjim sistemom lahko pognala v tek le vojna naročila. Oficirji so tošlll, da je v Ame-t ik I pomanjkanje munlcijakih tovarn ln po mnenju kapitana McMahona, Mae moramo aana-šati le na patriotizem tovarnarjev, da akrbe za vojne potrebe dešote." Da ao podjetniki prežeti a patriotizmom, ao to domonatrirail posebno v zadnji vojni, ki jim je prlneala profltov nič koliko ln milijonska bogaatva. Broa velikih profltov ae patriotizem aeveda ne Izplača. Kapitalisti so to dokazali posebno v zadnji vojni. Njihova patriotlčna formula Jo bila "ooat plus ton," kar pomeni, da jo vlada plačala vse produkcijsko in drug« atroške ln Vaott primaknila 10% kot podjetnikov laslulek. In člmvočjl so bili stroški, tem večji ao bili profltl. 8 allčnlm patriotizmom ao bili preleti tudi evropki kaplta-liatl. Nemški tovah»arjl ao na prlmsr skoal nevtralno države pošiljal vojni material Franciji, ki ga Je rabila za atraljanje nemških vojakov; na drugi atrani ao na enak način zalagal! Nemčijo a vojnim materialom pa franooskl municljekl tovarnarji. In dokler nI Nemčija pričela s submarlnsko vojno In so ameriški kapitalisti lahko pošiljali vojni material obema strankama, aaveanlkom kot tudi avatro-nemAkl alland, je bilo vae dobro. Trgovina z morllnim oroš-Jem Je cvetela ln ameriška plu-tokraclja pod vodstvom Wllaona Je bila a kajzerjem prav aado-voljna. U ko ao njegovi aubmarlnke pričele ogražati ameriške pro- iu»rano casopisj« m r« «rn»„. iv# , c^tral Manufac ki Intrlgira, da bi ^ihko ribarila tur| {fitfšt Bank, 1112 W. -1*-----lw ^ 86th st "Preprečit« vojno!" flte, smo šli v "vojno za odpravo vojn" In proti "Hunom". To-daj j« ameriški patriotizem do-bil izraza v formuli "ooat plus ten". Kriško bo tudi, ako pride do nove vojne, katero armada! oficirji le njuhajo v traku. IflT— IfH Prod petaajatlml loti eo bili ti fantje iunakl In nsfcno stvar al bila predobra za nje. Daaes eo i,-Lasr ki v HaekiisgUMsa epe aa detjo. ko lakaje aa Imm.. Htvšl "Jaaakr as sakltoJaK do tekali UMli do leta IHk, H bo treba. ■ To je bilo v petek. V soboto so pa še Itlri banke šle po vodi, med temi ena velika v down-townu, Chlcago Bank of Com-merce, So. Dearborn st., ki Je Imela če« pet milijonov dolarjev vlog. Ostale tri so South Ashland National banka, 6000 So. Ashlsnd ave., ena v Wllmettu ln | druga v Northbrooku. V petek In sotmto Je bil silen naval na vse velike downtown-ske banke, posebno ns Klrst National banko, največji finančni zavod v Chicagu. Vložniki so I dvignili milijone dolsrjev In samo v petek je bilo vloženih tri milijone dolarjev v poštni hra-I nllniel. Panika je bila tako ve-| lika, da Jo sam predsednik First National banke, Melvln A. Trayl«r, v soboto opoldns stopil pred množico vložnikov ln Jih | tolažil, leš, da nI nobene nevar-noetl In da Je naval "organial-rano delo agitatorjev". Nihče ne ve, kaj nam pri ta teden. HlUer sahteva| Berlin, 25, jun. — Adolf Hitler, vodja fašlatov, zahteva obsedno stanjs po vaej Nemčiji, ki naj bo naperjeno proti komunistom ln sooisllstom. Deeet oseb je bilo ubitih U teden pri do-monstrseljsh in konfliktih med fašisti In komunisti. Te konflikte izsivsjo fašisti a avojiml ru-javlml uniformami, katere jim je dovolila centralna Pa|M»novs vlada, toda posamezne države so jih prepovsdale. Zdaj se Hitler Jeal nad temi državami In zahteva, da Jih centralna vlada ušeit« v kozji rog z obsednim I stanjem. Dela raka stranka v Aagtijl ae Jo London, 25. Jun. — Neodvisna delavska stranka v Angliji (levičarski sociatlMI), ki Jo doslej sodelovala t Ubor party, Jo včeraj na svoji konferenci zaključila, da prelomi vse raal i desničarji In odtfej bo delovala kot samostojna ka. I -'t. PROS V THK BNLIGHTBNM II m IlrOl drtott (Ima CM—«) I* KaM> » M M«. MM upul Mi IIJ« M toUt M»i M la CUm« r.M uMblM, 11.11 a* pol toUi M Im> f* Imiim, •• M mliit. U«ttlllf Ml« M m* to ®® W9$$ tf/m M PRO0VETA Uvafck An, Hoover in fazoroženje "4» t Taktik« folHitoih kloeiar Jbo _____ Milwaukee. Wi*.—Laži, kat«-'l pomaga no? gibanju a tem Predaednik HooveJ a« je aadnji teden "proslavil" z velikopoteznim programom za razo-roženje sveta. Program je prišel kar čez noč, ko je avet najmanj pričakoval« da ae kaj kuha v glavi velikega inženirja. Toda Hoovrova »lava je živela aamo en dan. Takoj drugi dan je prilla veat iz Rima, da al je Hoover izpoaodil razorožitvenl program od velikega človekoljuba in miroljuba Musaollnl-ja. V Rimu pravijo: program je dober, ampak originalen ni. Importiran je bil ic Italije. 0 tej zadevi — avtorakl pravici — ae boata Hoover in Mussolirti že kako pobotala. Ni bai važno, če Hoover ukrade program Mussoliniju ali Muaaollnl velikemu inženirju. Važneje je, kaj je v programu in če ae je vredno razburjati zaradi tega. V programu je redukcija oboroženih aH vaeh dežel za eno tretjino. To ae pravi, da ae mlli-tariatična pobesnelost pomanjša eno tretjino. V bodoči vojni naj bodo armade in mornarice eno tretjino manjše in slabejše; mrtvih bo manj in manj bo ftkode. Napredek, ali ne? Predsedniku Hoovru pripiaujejo eno dobro avojatvo, da je pacifist. To baje izvira iz njegove "kvekarske" vere, ki Je naaprotna vojni. Kaj veruje Hoover privatno, je njegova utvar, ampak oflclelno je že večkrat povedal, da mora biti ameriška republika pripravljena na obrambo. To ni paclfiatično stališče, kajti idealni pacifiat Je proti vojni za vsako ceno. Hoover amatra, da Je defenzivna vojna potrebna. In v avojem razorožitvenem programu (ali Je Muaaollnijev?) jasno poudarja, da ae morajo armade pomanjšati na "policijsko komponento za notranje obrambne potrebe." Vae ofenzivno oruftje (veliki topovi, tanki, kemikalije za bojevanje, letala za bombardiranje itd.) ae mora odpraviti. Hoover hoče, da ae ofenzivne vojne prepovejo fa narodi amejo biti oboroženi — eno tretjino mknj, proaimo! — aamo za defenzivo, to je la obrambo. » Ne verno, kako ae naj to razume. Ako niao že vae beaede izgubile avojih pojmov in po-! menov, imamo prod aeboj čudno zagonetko. Armade niao več ofenalvne in ao še aamo za defenzivo. Ako ne bo več napadov, kdo ae bo branil? Čemu naj bodo defenzivne armade, ako ne bo več ofenziv? Počasi! Ne amemo ae prehiteti. Zgodovina diplomaciji na* uči, da ni nobena vojna napadalna! Vaaka vojna Je vedno defenzivna! V a veto v nI vojni ao ae vae zapletene dežele le branile! Nobena ni napadala! Kicpctavi zavezniki ao aieer obdolžili Avatrijo in Nemčijo, da ata naimdli. toda nemški militarlatl ne bodo tega nikdar priznali. Avatrijci ao udrll v Srbijo, da ae ubranijo Srbov in Nemci ao udrli v Belgijo in Francijo, da ae ubranijo Belgijcev In Francozov I In letoa amo »pot videli, kako ao Japonci okupirali Mandžurijo in Inviidlrali ftanghaj aamo zato, ker ao ao — branili prod Kitajci! Tako ao pojaanlli vaemu »vetu In Liga narodov ni nič rekla« Jaano je torej, da bodoča vojna ne bo več ofenzivna nll napadalna. Bog nebeški obvaruj! Te beaede ne bodo več poznali. Kdorkoli napade — ae bo le branil, in kdor ae bo akušal braniti, bo obtožen, da napada! Raillka bo le, če bo aprejet lloovrov naM, da v bodoče ae bodo pobijali i manjšim orožjem. To ae pravi: manjše orožje bo v pogodbi — veliko pa ta hrbtom. Saj vemo, kaj Je vojna In koliko ao vredne pogodbe v vojnem čaau. Kdor zmaga, narekuje pogoje miru — In za zmagovalca nI nobenega aodnika ne glede na to, koliko pogodb — papirnatih krp — Je prelomil. Razorožitev nad linijo obrambe je humbug, pa naj ta humbug priporoča Hoover, Muaaollnl ali afriški poflavar Clmbo Blmbo. Dokler noai poaameznlk orožje, Je vedno nevaren, da koga ubije, čeprav ae »amo "brani". In dokler ame ponamesna država Imeti armado, pa naj bo Je tako majhna in oborožena le a sekirami In aullcaml, je nevarna, da napade drugo državo. Razoroževaici v ženevi postavljajo voa pred konja. Najprej je treba odpraviti vzrok vojni, da ne bo vojna dobičkonosna ta nikogar — tedaj vojna preneha aama od sebe. Za mednarodni mir naj pa akrt>l mednarodna policija in mednarodna zračna flota. Ampak najprvo Je treba odpraviti pogoje za vojno, tiate pogoja, kt Izzivajo narod proti narodu, državo proti državi In razrid proti razredu. To Je pa mednarodni kapitalizem ln imperializem — ln nacionalni šovinizem, ki Je v novejši dobi fašist*. re je priobčil komuniatični dnav nik Daily Worker glede izgredov na West Alliau, preaegajo v mej* doatojnoati. Tudi človek, ki bi drugače gojil do teh fanatikov, ae mora obr-J niti od demagogov. Napadati nasprotnika z argumenti je umeatno, priobčevati in kritizirati njegove napake je pošteno, toda poaluževati ae naj-grlih, najnizkotnejših laži in trditi baš nasprotno to. kar ae je v reanici zgodilo, to pa je podlo in za etranko, ki ae naziva delavska, dvakrat nevredno in nesramno. J- *h D. W. poroča v dotičnem poročilu, da je aocialiatični župan aodrug Baz ter zahteval aretacijo demonstrantov, medtem ko je reanica, da je Bazter zahteval ln tudi izpoaloval, da »o aretirane tri komuniste Izpustili Iz Ječe brez varščine. Zaradi tega je bil napaden od okrožnega pravnika Bowmana, kateri je Baxterju grozil s posledicami, češ, da je on odgovoren za osebno varnost westališke policije. D. W. laže tudi glede tega in poroča obratno. D. W. piše, da so bili na delu na West Allisu organizatorji od Metal Workers' Industrial lige, ter da jih je policija napadla, medtem ko je reanica, da je komunistični kričač Blalr (Baaset) sklical svoje pristaše pred postajo za delitev živeža brezposelnim ln tam, stoječ na stopnicah) lačel svoj hujskajočl govor, ter pozival navzoče, ni j zasedejo ptetajo in zaplenijo živila. D/ W. poroča nadalje, da je policaj Griffith napadel komuniste, medtem ko je resnica, da je >policljski načelnik Minthum vprašal Basseta, zakaj si je izbral foaš to meato za svoj govor ln ga pozval, naj se premesti s svojimi privrženci na katerikoli drugi prostor, samo da ne bodo ovirali prometa. Namesto, da bi komunisti poslušali zelo umesten nasvet tega moža, so pričeli kričati in nekaj minut kasneje je bil ^finthurn ves razcapan in opraskan. Se le aedaj je policija naatopila, toda tudi ne s silo, temveč je skušala prijeti kriča-ča Baaeeta in pa "družico" Brown, kar pn se ni posrečilo, ker, sta oba nenadoma zginila v atraneklh ulicah ln pustila raje, da s? bili aretirani trije brezposelni Hrvati, katerim preti sedaj, ker niso idržarijanl, depor-taclja. NnJ nesramnejša pa je lat, da ao socialleti akušall nahrbtiti krivdo načelniku policije Min-thurnu, ker ga holejo Imeti iz službe, da bi fupan Baxter imel potem prilike imenovati mil-wauškega policijskega kapitana Schrantza (ne K ran za, kakor piše.D. W.) na tijtffpvo meato. to so le glavni izvlečki Iz teh podlih laži komunističnega trobila, kar pa m>veda že zadostuje za pametne ljudi, da ti napra-vijd gvojo MM^^^^I Končno pa bi vprMtl ftk natlke: Kakšen pomen, ato vragov. pa Ima za delavsko gibanje zaplemba Živil, katera ao namenjena brezposelnim? Kaj pa vendar zahtevajo od meata? Kdo pa plačuje ta živila? Mar ne ptedvaem mali davkoplačevalci, torej proletard? Ali apada taka komediji tudi že v razredni boj? Ca po mnenju komuni-atoV »pada, potem ae naj gredo solit s svojim razrednim bojem. In to so tisti ljudje, kateri hočejo na vsak način uničiti vse uspehe socialistov v našem okraju, kateri hočejo preprečiti vsako mogoče izboljšanje rasmer, katere izvajajo aoclallatl, aamo, da ublažijo to veliko minerijo. ■JPred vsakimi volitvami igrajo ti fanatiki svojo randlrajpčo ulo*o potom najgršl)) laži, nuneianatva ln demagogije, ki Je vredna Jezuitov ln MU&t, aamo, da bi zavedli volflce, tlll aociallate ln tako bili žaju, da ribarijo v kaln_,^ dosežejo aretacijo par nvojift ne« vodnih žrtev/ Potem pa nastopi takosvani Labor Defenea, ee-stoječ iz tate tolpe, katera ima potem prilike za ponovne ko-lekte. la končna, kdo pa bo odgove* ran la iottUil trt aretirane Hrvate. proti katerim bo sedaj na-stopila sveana vlada, da jih Utira? Kdo bo odgovoren? Kdo bo odgovoren za trpljenje teh revnih, zapeljanih mol? AH Ako JmaJo fanatiki rea pošte-e namene, zakaj ne demonatri-jo tam, kjer bi bile demonstracije na meatu, to je, pred zvezno palačo v mestu? Ali mar mr. Basset ni več tako navdušen za mučeništvo? Ako je, naj pelje svoje privržence enkrat tja, kjer bodo stali pred direktnimi predstavniki kapitalistične vlade, ne pa pred dobrodelno postajo, kjer revni davkoplačevalci delijo podporo v največji meri, ki je v danih razmerah mogoča. Naj gre ta junak pred palače naših milijonarjev, ne pa pred koče revnih. Naj jkrifii tam proti našemu skupnemu sovražniku kapitalizmu, ne pa v delavskih delih mesta proti onim, kateri se z vsemi silami borijo za interese delovnega ljudstva, eocialiatom. ' Spartak. Canonebnrg, Pa. — Nekako v sredini lft. atoletja je na Pu-naju aodrug Schulze Deli teh organiziral prvo hranilno in posojilno društvo med delavci. Zatem ao razni obrtniki v Ljubljani okoli lata 1869 ustanovili prvo posojilno društvo, katero je bilo za tedanje razmere velika olajšava za obrtniške mojstre, katerim je bil kredit včasih prav. potreben. To društvo ali denarni zavod se je leta 1919 izpremenilo v obrtno banko. Slovenski denarni zavodi med ameriškimi Slovenci so za delavca velika opora. 2ivimo v veliki svetovni krizi in splošni brezposelnosti. Zasluga gre se- PONDEUEK, 27. JUNUA. mmšmm malo črpal nazaj. Ostati ne smemo vsak nase, amfrak zdr* žiti ae moramo v denarne zavede. v zadružne prodajalne; četudi obravnavamo io^vpntsanj.' že bolj pozno, vendar je ta zadeva ena jako valnih vprašanj aedanjega časa aplošne depresije in kaoaa. Pregovor pravi: "Bolje je, da ata dva akupaj, kakor če je človek sam, ker imata oba dobiček od svoje družbe." Iz gornjih besed lahko raz-vidimo kako dobro delo storimo, ako si pomagamo drug drugemu s tem, da se združimo v gospodarske organizacije. Koliko je težav med nami delavci in med našim življenjem, katerim posameznik n) nikoli kos, če smo pa združeni v razne zadruge, tedaj tvorimo močno gospodarsko telo, ki že nekaj po-meni in drži. . John Koklich. Smrtna koea » Milwaukee, Wie.—Dne 20. junija je tukaj umrl 41-letnl rojak Frank Medle. Pokojnik se je rodil v Luterškem Selu pri' Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriki je živel 24 let. Tukaj zapušča žalujočo ženo, sina, se-stro in brata, v starem kraju pa očeta in dve sestri. Frank je bolehal za jetiko skoraj tri leta. Bil je po poklicd kamnosek. » Pokojni Frank je bi! jako dober delavec v naprednih vrstah ko je bil še zdrav. Bil je soustanovitelj društva "Združenje" 104 SNPJ, pri katerem je prevzel takoj mesto zapisnikarja, naposled je pa vodil društvo več let kot prediednik. Pogreb, katerega je imel v oskrbi Ermen-čev pogrebni zavod, se je vršil v četrtek 23. junija iz hiše žaio- veda tistim naselbinam, katere 8ti' L70 v krematorij take denarne imajo take denarne zavode, kajti v sedanjem kaosu bi ne bilo mogoče kaj takega organizirati. Pred par tedni je kongres sprejel zakon "H o m e L,oan Bank Bili", kateri bo velika olajšava za hranilna in posojilna društva. Pred kratkim je predsednik Pennsylvania League and Build-Ing Association podal svoje po-ročjlo, da nI *v tej državi še Nobeden tak denarni zavod propadel. Zal da ni med našim delavatvom večje kooperacije in večjega zanimanja aa te denarne zavode. Delavdi, ki ae smatrajo, da bojujejo boj v avojiti unijah proti ka£italjl-atlčnemu sistemu in zraven pa vlagajo avoje prihranke v njih zavode, škodujejo sami sebi in drugim. Naše kanonsburško hranilno in posojilno društvo plačuje štiri in pol odstotka od predplačanlh vlog, medtem ko tukajšnji dve banki dajeta samo po tri odstotke. "4 ♦ * Članom in delničarjem tega našega zavodi poročam, da ni nikake bojazni, da ne bi dobili vae kar imajo vloženega* Pomnite, da je to za vae častno, ker ate člani domačega lastnega denarnega zavoda. Ne je-majte po nepotrebnem yen prihrankov, ker s tem ustvarjate aum in bojazen med drugimi. Zavedajmo se važnoatl teh denarnih zadrug in obenem splošnega gospodarstva za naš delavski razred. To je polje, na katerem moramo delavčt graditi, ako hočemo ekonomsko o »vo-boditev tudi v gospodarski strani. v - Kako prijetno bi bilo za vsa kega delavca, ko bi prihranil vaaj malo vsoto v posojilnem društvu ter lato v potrebi po na Forest Home pokopališču, kjer je bilo njegovo truplo vpe-eljeno, kakor je pokojnik želel, lani društva "Združenje" so se udeležili pogreba v polnem številu. Blag mu spomin! Poročevalce. E C V opomin s. F. Rtaaldu! Springfield, IU. — V Pr os veti št. 144 sem čital v izvirnih poročilih iz Jugoslavije, da je dne 28. maja t. 1. v Trbovljah preminul aodrug Franc Rinal-do, v etaroatl 72 let- Vest o u-mrlem sodrugu Rinaldu me je pretresla in mi tudi obudila marsikateri dogodek v spomin iz časa, ko se je pričelo socialistično gibanje med premogarji (n drugimi delavci v Zagorju ob Savi. , . Y ■ Pokojni sodrug Franc Rinal-do je bil tudi eden pionirjev, ki so pričeli orati ledino in polagati temelj ideji socializma ter deiavskeMu gibanju v Zagorju »b Savi. Pr^d časom, predno se ie pričela širiti med premogarji in drugimi delavci ideja ao-cijalizma, sva bila s sodrugom Ronaldom poznana le M rojaka. Ko ze je pa pričelo socialistično gibanje, katero naju je idrulilo kot prijatelja, potem ivi portala nerazdružljiva so-iruga, ki eva enako čutila krivice, ki so se dogajale med vsemi delavni v Zagorju in drugih me»tih. f" Kar Je V bližini mojega stanovanja imel sodrug Rinaldo ivofo delavnico, sem pogosto nahajat k njemu in ob vaakem akem sestanku ava govorila o lelavnkih razmerah, ki so bile neznosne v tistih časih. Kakor irugl delavci, kateri smo pri-i k socialistični stranki, bili obaovraženi od nasprot- nikov delavskega gibanja, tako gibal je bil tudi aodrug jUnaldo obso-^^^ od *a**0«nikov ter se g m je preziralo in tiu naaproto-valo pri njegoVam 4elu in prikrajšalo pri njegovem zaslužku. Ko sem prišel nekega dne k njemu v delavnico, mi je pričel pripovedovati med drugim tudi to, da mu je dotični dan prišel v delavnico nekdo povedat, da je Jakob Gfloss, točaani župnik v Zagorju, prepovedal avojemu hlapcu, da ne ame dati k Rinaldu konj podkovati ali kako drugo delo mu izročiti. Razume ae, da omenjeni fajtnošter je bil pravi nasprotnik socialistov ali "mokračev", kakor je on na-zival socialiste. Toda sodruga Rinalda niso vsa taka nasprotovanja omajala ali ga odvrnila od aocialističnega gibanja, temveč je ostal zvest in neustrašen boritelj od početka in akozi vso dobo svojega življenja, ter deloval za uresničenje resnične človeške družbe. Blag spomin zvestemu sodrugu, njegovi ostali družini in sorodnikom pa globoko sožalje! John Goršek. Slovenski deček utonil Greeneboro, Pa.—Dne 14. junija je zadela družino L. Ku« težka nesreča. Na reki Monon-gahella je a tovariši preizkuše-val čoln, ki ao ga dečki sami napravili, 13 letni Josip Kus. Mati ga je svarila, naj nikar ne gre k vodij da ne utone. Ob pol 2. tistega popoldne pa se je raznesla žalostna vest, da je mali Josip utonil. Po enournem iskanju so ga našli pod kompanijakim čolnom. Prišel je zdravnik ter se trudil, da ga oživi, pa je bilo že prepozno. Prizor je bil pretresljiv. Bratec pokojnega 11 letni Frankle je povedal, da je Josip klical tovariše na pomoč. Enega se je prijel za nogo, da ga tako reši, pa se je utrgal pas in Joeip je a hlačami v roki zginil pod vodo. Da se ni utrgal pas, bi bil u-tonil tudi njegov tovariš, ki ga je hotel rešiti. V bližini na komiianijskem U-pelnu so delali delavci. Hiteli ao na pomoč čim so zaznali za nesrečo, pa je bilo 4e prepo®no. Pokojni Joeip se je rodil 6. marca 1919 v naselbini Pravens pri Masontownii, (Pa., večino svojega življenja pa je prebil tukaj v Greensboru. Bil je član mladinskega oddelka pri društvu št. 101 SNPJ v Grays Landingu. Zapušča dva brata, dve sestri in starše, Mary in Louis Kus, Vsi so pri SNPJ. Pokojni Josip naj spava sladko v ameriški grU di, prizadeti družjni pa izrekam moje globoko sožalje. John Pečjak. * Kki JuTsri O Javnem shodu rudarjev Johneton Clty, IU. — Ko sem hodil v tej mizerijl po ulici, sem zagledal na drogu letak, ki je naznanjal, da se vrši v W. Frank, fortu ob 2. pop. Javni shod na IV. junija v mestnem parku. Odpravil sem se peš na € milj dolgo pot. Med potom m« je "pobral" Ford iz leta 1917, na katerem je že bilo oaem oseb. Stari Ford pa je kašljal in naa končno pripeljal na mesto, kjer je bilo ie vse pripravljeno za masni shod. Dvanajst govornikov ao imeli i šeet iz Indiane ln drugi iz Illinoiaa. Zastopani so bili poddistrikti 8, 9 in 11. Ljudi je bilo mnogo. Slo je za 6 urno delo po 5 dni v tednu in proti znižanju mezde. Shod je bil "rank and file" od UMWA. Na avtih je bilo videti napise, ki so vabili rudarje, na, ae pridružijo socialistični stran ki, da se bodo laglje borili proti skupnemu sovražniku kapitalizmu. Znano je, da je nekoč i-mel J. Lewi» veliko moč, pe ni ničesar naredil za rudarje. On je še aedaj predaednik organizacije UMWA, pa ae menda kar akriva hekje, mesto da ae bi boril za pravice rudarjev. Rudarji bi al morali poeta viti za avoje voditelje boljše, zanealjlvejše in zmaftnejše ljudi, da ne bi pometali « njimi ter ae iz njih norca delali. Prišel bo obračun tudi za tiate, ki »o mnogo zakrivili, da ao oetali rudarji brez pravic. ^ John Sknm. Rdeči križ apet dobil pAeoico za Waahington. D. C. — Senat Je v petek sklenil, da farmekl odbor odda nadaljnjih SO milijo nov bušljev pšenice ln 500,000 bal belnbala Rdečemu križu v dobrodelne namene. Rdeči križ Je že razdelil 40 milijonov bušljev pšenice'ta brezposelne. KAli resnico ali pravljice? Ljubljanski »2enaki svet" e ameriškem »Mla V aprilaki številki Ijubljanakega žensk^a mesečnika "Ženski svet" je napiaala Marijana 2eljeznova-Kokalj nekaj besed o ehfcaskem "Mladinskem listu." Čeprav nekoliko pozno, je potrebno, da tudi ta glas o edinem amerisk m slovenskem mesečniku za mladino, ki ga izdaja SNPJ, zapišemo ter pripišemo nekaj pripomb Poročevalka je napisala: r ■■ -T-'4 ' r* «'.,•/ ,» / 0' ' "Mladinski list" (Juvenile), Cbicago, zaU nuar in februar 1032. i a Kaj je res pol meseca taka silna razduija v prostoru in času, da se ne poznamo Slovend * te in one strani Oceana? Mora Že biti res tako ker so nam bližje vse svetovne revije, kakor pa "naše amerikanske.'* Posebnost čikaškega mladinskega lista je, da izhaja v slovenščini in angleščini. V slovenski del prispevajo predvsem domači (amerikanuki) pisatelji, pa tudi prevodi iz tuje da prepogosto vnašajo v svoja dela "današnje težke čase," kar da vpliva na otrokovo dušo tiemno in grenko. Po nienem (oz. "po našem") mnenju mora mladinsko slov stvo dajati otrokom odmeve lepšega sveta-sveta umetnosti, ne sme pa biti zastrupljeno i —nelepoto tega sveta, na katerem živimo mi in na katerem živi tudi naša mladina! Sicer pravi in popravi kesneje poročevalka ta svoj očitek, češ, sodeč po pismih ameriakm otrok v "Našem kotičku/' pa Ml. li*t ■ »™J0 vaebino ustreza miselnosti našega amerikan akega otroka. Vendar pa h koncu spet ponovi željo, da naj bi bil Ml. Hat bolj solnčen. Poročevalka meni torej tako-le: res je. svetovnih »vezah urejujejo ki utrjujejo gospodarske postojanke kapitalističnega družabnega, »lasti pa gospodarskega reda, je edina pravilna protiutež tejnu gospodar skemu združevanju kapitalistov proizvajalcev oz. lastnikov proizvajalnih sredstev in zaradi današnjega roda tudi obenem lastnikom izdelanih dobrin spet gospodarsko udruženje izkorišča-nih delavcev-konzumentov 0». lastnikov delovne moči ter tak tičnih izdelovalcev dobrin, vven dar pa po dana&njih ureditvah samo posestnikov borega zaslužka, če sploh je, sicer pa često faktičntfi lastnikov žuljev, izkoriščanja, bede in pomanjkanja. Vsako udruženje kapitalističnih pridobitnikov Je naperjeno na škodo koncumentov kot protl-stranski in pravica, dolžnost, predvsem pa potreba teh pa je obramba » gospodarskimi organizacijami, ki so direktna protiutež truatom in kartelom. To niso strokofvne organizacije, ta- vanj, ki v svoji lastni stanovanjski zadrugi najslsbše izvršuje najemnikove in solastnikove dolžnosti, ki niti sam svoji zadrugi ne plačuje najemnine, ki ne pazi na skupno premoženje itd. itd. Z obžalovanjem moram ugotoviti, da se pri nas na ta zgoraj navedena dejstva polaga vse premalo važnosti in da gotovih najprimitivnejših pojmov teh u-gotovitev ne razumejo, mnogi delavci in nameščenci pa tudi delavske in nameščenske organi, zacije, ki s tem ne izvršujejo o-snovnih zapovedi delavske gospodarske politike. Zato je pač občni zbor naših zadrug, zlasti pa naše osrednje zadružne organizacije tako velikega pomena, in tudi tu ae mi zdi, da »je ta pomen od našega gibanja vse preveč podcenjuje. Saj se gotove stvari iz leta v leto izboljšujejo, 'lahko se pa »godi, da je ta tempo prepočasen in da nas bo čas prehitel in bomo postavljeni pred naloge, za katere ne bo priprav, ne bo ljudi in ne bo organizacijskega sistema. Samo primer, ki naj bo pa le primer: Imam vtis, da naše delavstvo z voditelji vred zelo z veseljem govori o tem, da se da-našnji gospodarski in družabni red bližata koncu in sta brezpogojno zapisana propasti in poginu — vendar, ali se ti glasniki propada kdaj vprašajo, kaj bo potem ? Ali se kaj pripravljajo na prevzem dedščine in njenb boljše vodstvo, da ne bo z njo in 5 raznih. Te zadruge delujejo pač po svoji moči in zanimanju delavstva za njegove interese. Nekaj primerov o delu in u-spehih tekom dveh let: ttoviko vm«i tla nov prodano fcUgo vpi»«ani drl.ii hranilne vtug« akU4i denarni prumet uthiibcnci den v svojih ukrepih. Mar še ni nikdo naših delavcev Opazil pri nekdanjih volitvah, kako so omagale vedno eni stranki številne hranilnice, drugI stranki P« številni trgovci in oštirjl k v-čjemu številu glasov? Zdaj si-rer že četrto leto nI volitev, vendar takih zgodovinskih naukov bi se ne smelo tako kmalu pozs-1 iti. In kako naj se bori oni delu vcc proti zmanjšanju brezpo* «ise. ' Tu Jo dobil pri prvih volitvah i komunistični kandidat 19,768, socialistični p« 10,202 glasova. Čeprav je bila ta railika tako majhna, Je socialistična stranka umaknila svojo kandidaturo ln o j eni pristaši so na poziv stranke glasovali za komunista. • Komunistična stranka bi imela s svoji glasovi v francoskem parlamentu samo 3 poslance, kajti od 18 kom. poslancev jih je 10 livoljenih samo radi. socialistične podpore. Nasprotno je ps komunistična stranka s svojo taktiko prepre-čila v 18 * okrajih socialistično zmago in omogočila izvolitev meščanskega poslane«. Ta nazorni pouk je dvignil moralni ugled r francoske socialistične stranke, dočim je komunistično seveda kompromitiral. Oflclelna parola komunistične stranke j« bila "Ras red proti razredu", resnici je pa bila njena taktika "Delavski razred proti delavskemu rasredu", ponekod je zašla naravnost v taktiko "s meščani proti delavcem", kakor se ja izjavil Bhim. Socialistična stranka je kljub vsemi temu izvajala taktiko enotno fronte proleta-riata in je tudi zmagala. Socialistična stranka je napram zadnjim volitvam 1. 1928. napredovala za 257,000 glasov in jih dosegla skupno 2 milijona, komunistična stranka Je pa naaadovala od 1,003,000 glasov v 1. 1928. na 774.000 glasov, to se pravi, da je Izgubila 300,000 ali skoro tretjino svojih glaaov. Poleg tega so pokazale števil ke, da je vpliv francoske socialistične stranke razširjen po vsej Franciji, dočim imajo komunisti le nekaj gnezd, po večini države pa so skoro brei vpliva. Socialisti imajo n. pr. proti komuni« stom v posameznih okrajih sledeče razmerje glasov; Bordeaux 67,000 proti 6,000, Lolre 88,000 proti 6000, Finietere 16,000 pro-| ti 1700, Illoet-Vilalne 16,000 proti 1700. Saone - et - Lolre (Creusotove tvornice!) 66,000 proti 8,000 Itd. Francoska komunistična stranka je bila doslej tretja najvažnejša sekcija III. inteN nacionale, no, in sedaj je ta sekcija propadla. Socialistična stranka Francije je pa poetala •predstraža delavske internacio-nale v času, ko je angleška del. stranka nazadovala ln' ko itojl nemška socialna demokracija pred težkimi preizkušnjami. —D. P. KJtr Jo foiliom, lam )t 9 u Mellon ti poslavlja katedralo | Njegov tflre eecape" bo stal tri inllijiinc Gibanje ia zgraditev Javno elektrarno Za zgraditev ee ogrevajo celo protlrdečkarjl, ker pričakujejo znižanjecen ali davkov Hlghland Park, III.—(KP)— V tem člkaškem predmestju, ki ga domlnlra Ameriška legija In e gnezdo protlrdečkarjev, se je pričelo širiti gibanje m zgraditev mestne elektrarne. Načrt je sestavila inienlrska tvrdka C, M. Garland Co. in vlada «* projekt večje zanimanje. Ta tvrdka je Izračunala, da bi Hlghlandčanje lahko vsako leto prihranili 1200,000, vsoto, ki jo sedaj plačujejo Public Servloe Co. ot Northern Illinois (bivie Insullovo podjetje), Klektrsrna bi stala $400,Ooo, kar pomeni, da bi bila plačana v treh letih, ako bi odjemalcem računala se-danje cene. . "V zvezi s tem nai omenimo," pravi inienlrska tvrdka, "de je. v deželi ve« manjših mest, ki so odpravile lokalne davke vsled de-hodkov, katere jim prinašajo občinske elektrarne." Omenjajo javno elektrarno v Winetki, ki je mestu prinesla v enem letu čistega dobička $1186,000.; Konservativni Hlghlandčanje se ie niso izrekli za ta socialistični projekt. Vendar pa Igra War i§ moro d en oddelek nacionalnih socl- krWanikemu bogu vsekakor do-alistov Iz Upnice m shod. Ba*- tL Kdo jt lt „k9| ,da bo lla draknamiwlcaJlh je UkoJob- MkaroeU ^ 41vanklno kollla in zrinila proti landarme- uho kot ^ bogatin v nebesa?" rijskemu kordonu. JUndarJI «o ^n v to bajko seveda ne pa Imeli pwelje, nikogar več ne vtn|j# uko tudi nt v Utto PU8H!1/ Tfn° 2rSC čednost usmlUenJa," ki nad jI iz lilpnloe znašli v hudi ,, »Mutfevtjta lačne." Teh zagati;; za njimi besna mnoiica L, v Me,ionoVom kraljestvu veli-nasprotnikov ki h j«. suvala ln ko_v<^ kot .uih^mpak za pretepala, pred njimi lične ovire Ljf nJm|l d#njirJllf VBij nt) toUko ln landarjl, k! so « nazajenlm kot M Cirkev. v zadnji kampa-bajoneti odbijali pritisk. V tej nJl ^ MfUonl prispevali v sklad borbi je Ml* blizu 50 oseb ra- lt4nlh p,r gtotlsoč, dasi je go-njenih, velinoma z bajoneti; več Vfrner pil¥,hot da bi lah-jako telko in se bore v bolnici s ko preživljali vse brezposelne v smrtjo. Tudi v dvorani sami Pennsylvaniji. Je prillo do burnih prerekanj in Ampak končno se sa Rlcharda pretepov. Ko so te nacionalni MtUona mogoče bolj Izplača po-soclallatl vračali s shoda v me- ,tavltl trimllljonsko cerkev v sto, jih j# moralo ščiti 100 lan- h oh čudnih Čaalh kot pa Igrati darjev pred razjarjenimi prebl-U|0Vekoljuba. Njegov "flre ea-vslcl. — Istočasno « shodom, v cap*" bo dobra investicija, ker kazini so socialisti priredili M L plutokrati le malokdaj bolj eggenberškt glavni cesti Impro- potrebovsll naklonjenost cerkve vlzlran shod na prostem, kjer kot sadaj. so vsi govorniki nastopili v .0- Padanje plač kT zaposlenosti v Maaaachuaettau Boston.—Izmed vseh držav Je bila drlava Massachusetts v stri h besedah proti lizlvanju hi tlerjevcev. Ukinitev nrepovedl "aufmar l®v" torej le rodi aadove. Pu:|-ajii ....iio« ln ia ma- hovi so zelo razburjeni, fcato nt *CTta ih kriiT čudno, če vlada za a^lonalno- Jgi^U socialistični "aufmarš", J v' ^ola7sn, ga napovedali za 4. In 5. Jo«iJ 11 25 0^ « S U Nem^je^ v!m kot DwJšnJ^mel^ ^ zanimanje. X#r ima ** števil- let socialistično občinsko "P^ UDl^Ism^v vo, so soeialisti za isti dan, W .Tms" lindu rieiS^ »« v Callforniji 4%. P* ^ t^.«*1!^^^!^ znllanje mezdnih Izpla- Unškl lupan, ^Gruber, je lida^ & delalo znala rl^Po^ V Wn°- Ne na boj brezkorlstnih lrt?v.|lr,,l •Priprave m prihodnjo zimo Parson, Kans,—Pod vodstvom Rdečega krila In trgovske zbor. Kot mas* smo nepremagljivi. Nobenih dejanj na lastno pest, temveč pfllrejenje gotovi volji Iz mesta, ki Je le celo generacl I i n* nudimo Izriniti ^^ J* ^ organizirana farma, tanei, ki se bore proti nadmoč|lhodnJ° I,mo 2B *>mposeln». ko Perzljeev, a kljub temu zmagajo. Ne a^rt ne pekel nas ne bo-do premagali!" ALI KKMNKO 4U , IJICK? PRAV. "»j nmmopa oni oeuivec in _______t-j^ namelMiC zaf)ocenltev sUno- Heorma pletfermn, n kateri »rlee # tudi, da se uifdniMva Ml, Usta kolikor le mogoč, ozira tudi na umetnUk« Vsled sule so deUvei organlzi fa1l "boketho brigado" In nealll vodo Iz blllnjega potoka. Pozneje so montirali sesalko in problem suše Je bil felen. Ma delu Je tudi odbor trgovska zborniee, ki dela na načrtih za ustanovitev občinske tovarna za preaervacljo sadeža. S Um ko prehranjevanje brezposelnih prihodnjo zimo dokaj ofalano, *, Oezovi križarji Fnhde > ■ Plttsburgh, — Cogovl plavo-srajčnlkl se vadijo sa revolucijo s posnemanjem komunletov. Slednje so napadli In Jim razbili shod — slično kot delajo komunisti napram socialistom. Došla policija nI prijela napadalcev, ampak komuniste. Brazilija uničuje kave Sao Psulo, Brazilija. — Ds se ljudje n« zastrupe s prevelikim uživanjem kave in posebno le breiposelni, Je brazilska vlada unlčils zalogo, ki Je bila vredna SO milijonov dolarjev. Vtroki da as obdrži cena kavi. Omedlela pri hAanj« dela develand. — Tristo deklet In iona ee je prijavilo sa delo pri Farm Vlew Creamery, |rl je ilsls inserat v časopis. Kna od njih je omedlela, ko je čakala intervju I poaienUi Je bilo za nestalno doto. IIOB.TEflZ PONDELJEK, 27. JUNIJA. ' Upton Sinclair: Sto procentov Za Pro§v$to prevel Buri - Petru je bilo dovolj govoričenja in prekinil je: "2e prav! Moja dolžnost je ostati tu, pa de ae me loti jetika, ker mi primanjkuje svežega zraka." Se nadalje bo ostal v vlogi mu-tenika; s svojo koščeno postavo in v oguljeni obleki mu je dokaj sličil. Sadie in Jennie sta ga z občudovanjem ogledovali in vzhičeno vzdihovali. Pozneje se je Peter domislil: le ponoči bo zapustil stanovanje pri zadnjih vratih in se izprehajal le po slabo razsvetljenih ulicah; tako ga ne bodo spoznali. Poiskati mora tudi znanca, ki mu dolguje nekaj denarja. Stanuje v nasprotnem delu mesta, dolga pot in zato ga Jennie ne more spremljati. Zvečer je Peter splezal preko plota v sosedov kokoftnjak in od tu na cesto. Previdno se je preril skozi množico ljudi ter pazil, da mu nihče ne sledi na tajni sestanek — nikak socialist, ki morebiti ne bi zaupal svojemu "tovarišu". Peter je bil povabljen v American House, hotel cenene vrste. Tu se naj brez povpraševanja popelje v četrto nadstropje in trikrat potrka na vratih štev. 427. Peter je storil po ukazu in vrata so se mu odprla. Smuknil Je v sobo ter se znašel pred Jerry McGJv-neyjem. "Kaj mi boste poročali?" ga je vprašal Mr. Givne? in Peter je pričel pripovedovati svoje doživljaje. 8 tresočimi prsti je odparal podlogo ter Izvlekel zapiske, na katerih je imel zabeležene podatke svojih obiskovalcev. MoGtvney Je željno prebral zapiske. "Jezus!" je vzkliknil, "Kaj naj nam to koristi r "To so sami socialisti," je razlagal Peter. "Saj vem, pa ksfco naj to porabim? čvekanje teh ljudi lahko slišimo vsak dan na socialističnih zborovanjih. Imate morebiti sezname raznih organizacij? Kako je s slučajem Goo-ber?" "Neprestano agitirajo; tiskali so moje doživljaje!" "Pa to vemo," je dejal McGivney. "Lepo storijo ste jim navesili. Menda ste sami uživali pri vašem pripovedovanju, ne? Pa nam to prav nič ne koristi." "Kaj bi pa radi vedeli?" je užaljeno vprašal Peter. ''Poizvedite načrte te tolpe. Vedeti hočemo nadalje, če podkupujejo naše priče? Zvedeti hočemo, kdo nas lidaja, kdo vohuni v jetniš-nicl? Tega seveda niste zvedeli?" "Ne," Je odvrnil Peter. "O tem se niso pogovarjali." "O ti ljubi Bog! Morebiti mislite, da vam bodo prinesli na srebrnem krožniku V' "Se enkrat je pregledal Petrove zapiske in jih slednjič vrgsl na posteljo. Pričel je Petra izpraševatl in njegovo presenečenje se je lz-premenilo v obup. Niti enega podatka ni vedel, o čemer ga je McGivney ispraševal. Opazovanje celega tedna je bilo zaman. Detektiv mu ni prikrivat svojega mnenja: "Popolnoma jasno je, da ste Idi jot," mu je rekel. "Vendar vas bomo skušali še nadalje uporabiti. Pazite sedaj In zapomnite si, kar vam povem: Poznamo socialiste In vemo, kaj propagirajo, a vse to ni zadosten vzrok za ječo. Zvedeti hočemo ime njihovega vohuna. Nadalje hočemo vedeti, katere priče imajo v Goo-berjevem procesu in kaj bodo izpovedale." "Dobro, pa kako naj to izvem?" "Delajte s pametjo. Hočem vam nekoliko svetovati — naj prvo si morate dobiti prijateljico." "Prijateljico?" Je začudeno vprašal Peter. "Da, mi delamo vedno na ta način. Guffey celo trdi, da so le tri možnosti, s pomočjo ka- CsvrrigH br VpUm StecUlr. terih se lahko izve resnica. Prvič v pijanosti, drugič: kadar so zaljubljeni, in . . McGivney je obmolknil, Peter pa, ki je hotel izpopolniti svoje znanje je povprašal: "In tretjič?" "Ako so pijani in zaljubljeni hkratu." Peter je občudujoče umolknil. Vohunstvo se mu je dozdevalo vedno bolj zapleteno, a zato tem privlačnejše. "Ali vam ne ugaja nobena izmed deklic, ki ste jih videli?" ga je dalje izpraševal. *Da, mogoče," Je boječe odvrnil Peter. "Saj to ne bo tako težko. Socialisti so vsi za svobodno ljubezen." "Svobodno ljubezen? Kako to mislite?" "Vi ne razumete?" se mu je rogal detektiv. Peter je začudeno gledal. Vse ženske, katere je do sedaj spoznal in o katerih je kaj slišal, vse, prav vse so za svojo ljubezen prejemale denar, pa bodisi je bilo to v obliki avtomobilskih voženj, cvetlic, bombonov ali v obliki gledaliških vstopnic. Je 11 mogoče, da so na svetu Ženske, ki za svojo ljubezen ne sprejemajo denarja v nikakl obliki in pri teh je ljubezen res svobodna? Detektiv mu je zatrjeval, da so resnično take. "Se ponašajo se s tem," mu je razlagal. In to se je Petru dozdevalo najhujše, kar je slišal o socialistih. Ko pa je Peter dobro premislil je uvidel, da ima to tudi svoje dobre strani. Vsekakor je to velika ugodnost moškim — saj se s tem prihrani mnogo denarja. Ako so ženske tako neumne — In nenadoma se -je domislil male Jennie Todd. Ta bi bila tako nespametna! Vse je razdala, kar je imela; ta bo gotovo za "svobodno ljubezen." Peter je zapustil McGivneyja s polno glavo novih, vznemirjenih misli. Nihče ga ne mo- -gel pregovoriti, da bi sedaj opustil svoj poklic. Peter se je pozno vrnil. Sestri sta bili še pokonci in vidno jima je odleglo, ko je vstopil v sobo. Opazil je, da ne Jennie bolj raduje njegovega prihoda kakor njena sestra, in to mu je dalo novo vzpodbudo. Čutil je nepremagljivo željo potolažiti in pomiriti njeno razburjenost, vendar se je premagal, se obrnil k starejši sestri in ji sporočil, da se je neopažo-no vrnil. Pripovedoval ji je dolgo storijo, ki si Jo je izmislil med potjo: Kako je nekomu sekal drva — težko delo — in ga potem hotel ogoljufati za prislužen denar. Danes ga je našel doma ter iz njega iztiinil pet dolarjev in obljubo, da prejme vsak teden del neizplačanega ostanka. To je bil izgovor, da bo še nadalje lahko posečal McGivneyja. Otemnajato poglavje Peter je dolgo bdel in mislil na svojo nalogo — preskrbeti si mora prijateljico. Zadnji čas je opazil, da je nekako zaljubljen v malo Jennie — a to bi bilo nepremišljeno; vso stvar je treba trezno In pametno prevdariti. Njegov glavni namen je bil, zvedeti čimveč podatkov o zaroti. Kdo bi mu najlažje poslužil s tem? Prvotno je mislil na gospodično Nebbins, advo« katovo tajnico. Ta bi vedela več kot vsi drugi, a Je bila stara devica, nosila je očala in ogromne čevlje; pri ljubezni ne bi prišla v po-štev. Potem se je spomnil gospodične Stan-dish, postavne, svetlolase lepotice, nastavljene pri neki zavarovalnici; tudi ona je pripadala socialistični organizaciji. Bila je izredno [po vseh pravilih logike in pravičnosti! Tun-Li, napravi, kakor veš in znaš!" "Tokrat pa bo treba še več j bambusa!" je dejal mandarin, ki je vodil državno blagajo. "Ne gre, da bi štedili bambus, ko je stvar vendar tako važna!" I je ves v ognju vzkliknil Bogdy-! han. * , In boj z razsipnostjo se je I pričel po vseh pekinških trgih. | Tri dni so se feorilL Cele tri dni. Četrti dan so bila jajca že po štiri červonce! Nihče ni upal j jajc kupovati odkrito na trgu. [ Prodajali so jih skrivaj, zato pa dvakrat dražje. Premodri Ci-[San kot modrijan ni mogel aam iti na trg, ampak je poslal svojo kuharico. Kuharica se je pozno vrnila s trga. Hodila je po prstih kakor balerina, — na pete ni mogla stopiti. Namestu štirih jajc pa je prinesla eno samo. Bogdyhan je ves v skrbeh pri. šel pogledat kaj je s Ci-Sano-vim zdravjem. Učenjakove ure so bile štete. Modrijan je pokazal na pete in zašepetal: "Niso pra . . ." Bogdyhan je zaihtel: *Ci-8an! Modri! Veliki! U-čenik! Izd rži Samo en dan še počakaj. Prisegam ti pri vseh zmajih, da bo že jutri vse popravljeno! Tun-Li je zaigral svojo glavo!'./ In Bogdyhan je nemudoma u-kazal sklicati državni svet. Dr- DAN BREZ POLJUBA Nobeno mesto na svetu se tako strogo ne ravna po predpisih neomejenega nedeljskega počitka kot Baltimore. 2e 200 let velja tamkaj načelo: Ob nedeljah nobenega al kohoU, niti gledališča, niti za bav, niti športa, niti smeha ali drugačnega veselja. Zato v Baltimoru ob nedeljah sploh ni prijetno. Predpisi o popolnem miru ob nedeljah pa so bili prav za prav še strožji kot si moremo misliti. Celo tf domačem krogu je veljalo pravilo, da se ob goepodo-h ne sme n#i poljub-mati otroka ali celo li tega lepega in s t ranjenega. ameriškega mesta spoštujejo vse, kar so jim naložili, toda prepoved nedeljskega poljubljanja pa jlim je bila vendar prehuda. Da bi opravičili prelom starodavne tradicije, so priredili javno glasovanje z geslom: Ali se hočemo ob nedeljah poljubova-ti ali ne? In res, hoteli so! S 83,000 glasovi večine se je Baltimore odločil za nedeljsko* svobodo srca. Dni brez poljuba v Baltimoru ni več. Kakor zatrjujejo poznavalci razmer, je čednostnim meščanom po tem plebiscitu zelo odleglo. Zal pa se je tffo odre- ____Silno glasovanje nanašalo samo žavni svet se je zbrai.' Sin" Nebs I *akon8ko > tako so društev in članstva in za propa- kokoši kokodakale. Lovili so gando svojih idej. jih, obračali z glavo navzdol in tolkli z bambusom J>o petah. propa Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vaalca or- Naslednji dan so kure preneha-1 ganbacija ima običajno svoje elegantna. Z njo M bi lahko pokazal pred~Mc- I Bo^tn ^snift^i' tSiS? EtfSgSl Givneyjem in n egovlmi ljudmi, dvomil pa je, 1» Ci-Sana, ki Je umiral v svoji I organizacij in njih društeVnnJ da bi si pridobil njeno naklonjenoet. __(Dsljs orlhodajk!.) V. Doroiivit: ■no m« PITE... /s knjig* "Vostočnyjš škatki" Tun-Li ae je bal m avoje pete, naglo Je akočil na noge, se po ceremoniju šest sto sedem in tridesetkrat priklonil in dejal: "Ce do vol HI govoriti glupemu ainu mojega očeta, tedaj te pro-aim za besedo, Veliki Bogdy. han 1" "V svoji brezmejni milosti ti dovoljujemo: še enkrat lahko osmradiš zrak s svojo sapo. Govori! Poslušali bomo, kaj bo blebetal naj ne vrednejši izmed naših črvov!" . "8in Neba!" je dejal Tun-Li In padel Bogdyhanu pred noge, »zločin Je ugotovljen. Vsako jajee velja červonec. Zdaj Je treba le še dognati, čigave pete ao tega krive." In vsi mandarini so spoansli, da so besede Tun-Lija v popolnem skladu s zakoni In običaji Nebeškega Cesarstva. "Treba Je najti prave pete!" Je dejal modri Cl-San. "Vprav te je treba najti P Je navdušeno potrdil Tun-Li, "sama modrost to Je, veliki in mbdri Ci-San! Da, da prave pete Je treba najti t%Čigave pete so krt-ve draginje jajc! Kdo po va-••h prodaja jajca In Jih vosi v |n*«U>? Kmetje! Torej ao nji-Pov» pete vitfi krive! Pošt*no jih morajo dobiti s bambusom po petah, pa se bodo jajca pocenila!" "Videti Je. da ti je modroet narekovala ta naavet!" Je dejal Bogdyhan, "Tun-Ll, napravi, kakor veš, da je najbolje!" In Tun-Li je napravil. Sedem bambusovih gajev ao poeekali, da so kitajskim kmetom vtepll v glavo pravilne cene jajc. Jajca pa so se dražila le naprej. Po trgih ao Jih prodajali dvakrat dražje. Cervonec za jajce, čevonec za bamusove palice! Pete tudi nekaj veljajo!" Bogdyhan ni več videl svojega premodrega učitelja. Modrijan Cl-San je ležal doma v med cvetjem umiral od aem srečen utl in gladu. Bogdyhan je šel k nJemu. "Tako preizkušeno sredstvo kakor ao bambusove palice, tudi to ni pomagalo!" Je obupano vzkliknil Bogdyhan. Modrijan pa Je abral še poslednje moči in zašepetal: "Nieo prave pete. Sin Neba!" Bogdyhan Je iznova sklical državni svet In državni avet se Je Iznova sestal. Bogdyhan je utl, sredi med cvetjem. S krotkim nasmehom modri-Jana se je obrnil k Bogdyhanu, pod avojim varstvom znamenite W Je Ihtel pri njegovih nogah, učenjake. Odgovornost pred »bral poslednje sile in dejal • potomstvom, Umre, - vsi vpra- "Zanima te, Sin Neba kaj ^ »»rit Kako? Ce- poreč* o tebi zgodovina? Ni mut Na kakšen način? Veliki (skrbi! Prav ničnega Deja- bil dober nesmrtnost tako blizu njega ko I lepše načrte,"^ smolo^mih Jdaj. Ves,tvoj trud, Tun-U, je nikdar ni našel pravih peta " bil zaman/ T? Je ^ modrl Tun Li Je napravil predplaa- »mrl. ae ne pošiljajo listu Prouveta. y GORA J sta naslikani dve kopalni obiski najnovejie mode. Kop»l-^ ne obleks bodo letos bolj pomanjkljive, da bo mogoče tekom tega poletja bolj zarujaveti. Modni izvedenci pravijo, da so kopalne obleke 1932 napravljeno v koristne ter tudi v lepotne svrhe. Neki newyoriki stilist pravi: "Ko gre moderna ženska na obal, hoče plavati, če ima pa na sebi cele jards obleke, ne more prav dosti plavati. Vsledtega so kopalne obleke 1932 plavalne obleke, kot kaže zadaj no/a naramnica. To leto bodo solidne barve priljubljene, kot običajno, da si nudijo obleke tudi rssne žive kombinacije barv." In seveds, ko se bodo veselili šolnine svetlobe med plsvanjem, bodo kopalci, molki in ženske, segli po svoje L«cky Strlke cigsrete ter vdihavali praženi dim, ki je bai tako prijeten njihovemu grlu kot so prijetne 1982 kopalne obleke očem za odstranjenje gotovih nečistoč, ki so po naravi navzoče v vsakem tobačnem listu, zaposlujejo izdelovslci Lucky Strike slsvni proces praženja, ki vključuje tudi uporabo ultra-violetnih žarkov. Ni čuda, če je več kot 20,000 zdravnikov, katerim so bile dane Lucky Strike cigarete v preizkušnjo, ugotovilo, temelječ svoje mnenje na svojo izkušnjo v kaji, da Luckies manj dražijo grlo kot pa druge cigareta.' Kakor je velika razlika med 1932 kopalno obleko in valovitimi oblekami, ki so jih nosili na obali pred par leti, je tudi velika razlika med Lucky Strike, resnično moderno cigareto, in cigaretami, napravljenimi po staromodnem načinu. "t TELEFON ROCKWBLL 4904 Cl-San iznova umira. Cene jajc la bo: "Cing-Can je raatejo, — In še nikoli ni bila Bogdydan. Imel TISKARNA S. N. P. J. (I« ruščine B. Ziherl.) (KONIC) POJASNILO ~~ nlh 837 poklonov In dejal: "Zlo Je znano: draginja Jajc. Zdravilo Je najdeno: bambua. 8amo pravemu Jih nismo našteli po petah." "Da, da, glej, tudi premodri L In ogromne Ci-flan pravi, da niso bile pete ' kl * ,ldtta tudi prave P' •Jaz, glupi SPREJEMA VSA Uwietvo oziroma naročnike na-da ""Iftopaikom Proeveia. ^ ..K?« velikim učenjakom v mnenjih strinjava: Bambtaove morajo ftopalkom Proeveia, da lahko nMii^l^!"** 04 M«*nlkov ia llat morajo torej padati po P^vS Erj^^rfflTT? Pttah. Do zdaj smo vihteli re- Emo L L« L V-1 Allni bamb«. nad kmeti, t£^ s*1 lnJ^STJrst dra|ro l^irrtandet v ti krial t* Mto .nT«! n-llu ,., "' drafo kupuje. m tajnike ki naročnik* t*s«te izpregovoril in njegove ao bile ko hladen čaj i "Odkrito vam povem, maifOt-rini, ni ml do modrijanov! Kie-ptUvi ljudje aiKtol Navadni ljudje ao vse drug^nll Živijo In ko pride smrt, lepo mirno umro! Najhuje pa Je, če imaš Prjblvalcl Peklnja ^^liT^Z^^ dva ^rivtnri u __pol kmiltl naročnike na dnevnik. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila la veselico In shode, vlaltnlee, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, sngleikess Jesftv Is drvgfh VODSTVQ TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARNI Vsa pojaanila daje vodstvo tiskarne Osne smerne, unijeko delo prve vrata dva Irvonfa. 8 tem navijajo cJ Apeliramo ZSTm ne, negujejo skopuštvo in ode-ruštvo in kvartjo kmete. Z bambusom Jih bo treba po pe- naročnfte. 4a naj če le Poravnajo nvejs nI meneča »iačatt In če kaj bi širili slabe navade! I Injte __ ^^^ „mo Potisna Je borba s odemštvom Us ne ehraail Hm še nndalje kot in takisto potrebna Je borba sl^omfc. razsipnostjo!^ j Ph ...... *Tun-Ll T Je vnkllknll BogdyJ__^ h-n, »tvoj. mnenje Je Wjeno' AfllirtjU in PtmtHoI flHts po InformasiJs na nnalor: S. N. P. J. PRINTERY 216749 So. Uimdalc A veno« CHICAOO, ILL. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8TOENA POJASNILA