Poštnim phfcftum v gotovini. Leto LXXIH., št. 265 a Ljubljana, torek 1** novembra 1940 Din 1^» Izhaja vsak dan popoldne lzvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25-—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podruinlce: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cest*, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351* Čatrti teden volne med Grčijo in Italiju Zadnje grško vojno poročilo govori o novih uspehih — Italijani pripravljajo pri Korici protinapad — Letalske akcije z obeh strani Atene, 19. nov. s. (Atenska tel. ag.). Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 23. vojno poročilo: V Epiru in vzhodno od Korice so bili v teku hudi boji, v kate rili so naše čete zopet dosegle uspehe. Sovražni protinapadi so bili odbiti in naša vojska je zavzela močno branjene sovražne postojanke. Vsi sovražni oddelki, ki so bili še na južnem bregTJ reke Kalamas. so bili pognani preko reke. Naši oddelki so na dveh točkah izvedli vpade v sovražno ozemlje ter so pri tem uničili sovražna municijska skladišča in zaloge živil. Sovražna letala so v velikem številu napadla naše postojanke na fronti. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih sedem sovražnih bombnikov, poleg dveh italijanskih lovskih letal. Dve prrški letali se nista vrnili v svoja oporišča. Grška letala so izvedla več izvidnikih poletov nad sovražnim ozemljem v Albaniji. Pri tem so bombardirala neko letališče in sovražne kolone na pohodih. Položaj pri Korici Atene, 19. nov. s. (Reuter). Zadnja poročila o položaju na bojišču pri Korici javljajo, da zbirajo Italijani še vedno ojače-nja in se očividno pripravljajo na protinapad. Včeraj so bile v akciji zlasti močne italijanske letalske sile. Doslej so Grki vse protinapade odbili. V sevemovzhodnem delu okoliee Korice so Grki včeraj popoldne znova napredovali. Sedaj Grki s svojim topništvom obvladajo veČino cest, ki vodijo proti Korici. Vrhovni poveljnik angleških sil v Grčiji London, 19. nov. AA. (Reuter). Uradno poročajo, da je letalski general John Hen-ry d' Albinskv imenovan za vrhovnega poveljnika britanskih oboroženih sil v Grčiji. General Albiaki bo poveljeval tudi skupinam britanskih letalskih sil ter tudi pomožnim oddelkom britanskih čet, ki so dodeljeni njegovi vojski. General Albiaki je napravil že dozdaj sijajno kariero. Služil je v mornarici, v kopenski vojski in v letalstvu in sicer v Indiji, Egiptu. Transjordaniji, Palestini in Veliki Britaniji. Bil je poveljnik letalstva v Palestini, dokler ni bil imenovan za poveljnika britanskih sil v Grčiji. Omejena angleška pomoč London, 19. nov. s. (Reuter). V angleških merodajnih krogih izjavljajo, da tako angleško vojno letalstvo kakor tudi mornariško letalstvo nudita Grčiji vso pomoč, ki je v sedanjem položaju možna. Seveda so za Anglijo zaradi mnogih obveznosti na drugih bojiščih te možnosti omejene. London, 19. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Angleški bombniki so včeraj izvedli večji napad na mesto Elba-san v Albaniji. Bombardirane so bile vo- jaške zaloge in skladišča vojnega materijala. Vse bombe so padle na odrejene objekte ter so bili povzročeni požari. Grški komentar o situaciji Atene, 19. nov. br. (At. ag.). Ob začetku četrtega tedna vojne z Italijo ugotavljajo v merodajnih grških krogih, da je grška obramba v prvih treh tednih dosegla velike uspehe. Danes ni več nobena tajnost, da je italijanski generalni štab pripravlja! proti Grčiji »bliskovito« vojno. Prve dni je motoriziranim italijanskim oddelkom res uspelo, da so v Epiru prodrli na grško ozemlje in prišli vsi do Mecovona ter so tudi ob obali dosegli znatne uspehe. Čim pa je bila grška mobilizacija končana in je grško vrhovno poveljstvo odredilo protinapad, se je ves položaj temeljito preokre-nil v grško korist. Ob pričetku četrtega tedna vojne se grške čete skoraj že povsod bojujejo na albanskih tleh. Prav tako se Italijani naglo umikajo ob obali, kjer jim grozi nevarnost, da bodo odrezani od zaledja. Grške čete ne kontrolirajo samo vsega albanskega obmejnega ozemlja, marveč tudi že zaledje italijanskih čet zlasti v srednjem ln severnem delu fronte, koder so zasedle višine, ki obvladajo ves obmejni predel. Korica je za Italijane tako rekoč izgubljena in jim tam grozi nevarnost, da bo zajeta cela divizija. Grško letalstvo in daljnostrelno topništvo bombardira vse ceste, ki vodijo iz albanskega zaledja proti fronti in tako onemogočajo dovažanje ojačenj in prehrane ter municije. Enako ogroža grško letalstvo ob podpori grške mornarice ter angleškega letalstva Otrantsko ožino, dočim je s prihodom angleških čet na Kreto onirt-vičeno glavno italijansko oporišče v vzhodnem delu Sredozemskega morja na Dode-kanezu. Grčija stopa v četrti teden vojne polna zaupanja v zmago pravične stvari, za katero se bori. Katastrofa angleškega bombnika v Črni gori Podrobnosti o eksploziji angleškega letala, ki je hotelo preleteti naše ozemlje Podgorica, 19. nov. e. Včeraj zjutraj ob 3.30 sta dve letali neznane narodnosti preleteli našo mejo pri Ulcinju in sta se preko Bara usmerili proti Cetinju in potem proti Podgorici. Naše obmejne straže so pravočasno opazile letala in so takoj obvestile poveljstva na Cetinju in v Podgorici. Eno teh tujih letal je točno ob 3.30 krožilo na Velikim Garcem in Prekornico blizu Danilovgrada. Potem je začelo letalo dajati svetlobne signale zelene in rdeče barve. Kmalu nato se je ćula močna detonacija in prebivalstvo okoliških vasi je bilo prepričano, da je letalo vrglo bombe. Kmetje iz vasi Zagorca, ki so prišli zju- traj v Danilovgrad, so našli popolnoma zgorelo letelo. Takoj je bilo jasno, da gre za letalo, ki je ponoči letelo nad Danilov-gradom in katerega padec je povzročil eksplozijo. Prizor, ki se jim je nudil, je bil strašen. Poleg popolnoma zgorelega letala so našli povsem zoglenele tri člane posadke, četrti, najbrž pilot, je bil sicer tudi mrtev, toda na zunaj je ostal nepoškodovan. Kmetje so takoj pohiteli v Danilovgrad in obvestili oblasti. 2e od ranega jutra pa so bile na poti tudi vojaške patrulje, ki so iskale kraj, kjer naj bi bile vržene bombe. Iz Danilovgrada so bile potem obveščene, da so letalo našli. Vojaška komisija je našla ostanke dvo-motornega letala na planini Garac, 150 m južno pod vrhom. Komisiia je ugotovila, da gre za angleško letalo tipa Bristol Bleinheim. Letalo je zgorelo zaradi padca in eksplozije bomb, ki jih je nosilo s seboj. Truplo enega člar.a je popolnoma zgorelo, dva člana sta bila raztrgana, edino pilot je bil cel Drugo letalo, ki je preletelo mejo preko Cetinja, se je izgubilo. Letalski alarm v Sitolju Bitolj, 19. nov. e. Zaradi kršitve našega zračnega obmejnega prostora po tujih letalih je bil včeraj v Bitolju i ečkrrt dan znak za alarm. Vsi ti alarm' f° p" 1 rajali le malo Časa. Nad rr.rr*-r '^4ala niso pojavila. Organizacija ameriških oporišč Sporazum z Anglijo o oporiščih v Atlantiku dosežen — španska svarila Južni Ameriki pred „prvim ameriškim Gibraltar] emu London, 19. nov. s. (Reuter). Med ameriško in angleško vlado so bile že dogovorjene podrobnosti glede nekaterih oporišč, ki jih dobe Zedinjene države na angleškem ozemlju v Zapadni Indiji (v Ka-ribijskem morju) in na drugih angleških posestih v Atlantiku. Tako je določeno, da bo na Bermudih oporišče za ameriška vojaška letala in za hidroplane. Nadalje bodo Zedinjene države imel etam vojašnice, vojaška skladišča ter posebne ugodnosti za ameriško vojno mornarico v pristaniščih na otočju. V angleški Gvajani bodo Zedinjene države dobile oporišče za hidroplane. Podrobnosti glede drugih oporišč so dogovorjene že tudi glede Bahamskega otočja, Jamaike, Antigue in Sante Lucie. Posebna ameriška komisija bo prispela v London, da se dogovori z angleškimi oblastmi o nadaljnjih podrobnostih. VVashington, 19. nov. AA. (Reuter). Mornariško ministrstvo je objavilo, da je bil dosežen soprazum s pristojnimi angleškimi oblastmi o pomorskih oporiščih na Atlantskem oceanu, to je o onih oporiščih, ki jih je Anglija odstopila Ameriki. Poleg oporišč na Bermudskih otokih bodo zgradili tudi oporišča v angleški Gvajani. M udri ti. 19. nov. AA (DNB). Vprašanje oporišč v Urugvaju izziva veliko zaskrbljenost v španski javnosti. Posebno vznemirjenje se opaža pri vseučiliški mladini in v tisku falange in po raznih korporaci-jah. Vseučiliški odbor, ki zastopa vso špansko vseučiliško mladino, je poslal spomenico urugvajski vseučiliški mladini. V tej spomenici pravijo, da je urugvajska ylada pozabila in zanemarila ljubezen do domovine, ker meni, da se največje bogastvo lahko prepusti neki dnisri državi. Spomenica pravi, da je razmeščanje letalskih in pomorskih oporišč v Punta del Este v korist Ameriki in bo to prvi ameriški Gibraltar. Velika boIcč*'na je zajela vso Španijo zaradi sramote, ki jo mora prenašati urugvajska mladina, pravi snomonica ob koncu in dodaja, da urutrvajska mladina tega ne bo smola dovoliti. Ugledne španske osebnosti bodo prihodnje dni po radiu imele govore državam Južne Amerike. Govoril bo ravnatelj lista >Zartise« Samuel Res, ravnatelj lista »In-formacionesi Viktor de la Serne in rektor madridskega vseučilišča Pio Zabala. Govoril bo tudi voditelj španske dijaške mladine, španska akademija bo poslala s svoje strani poziv vsemu tisku v Južni Ameriki. Buenos Aires. 19. nov. A A. (DNB). Urugvajski poslanik v Buenos Airesu je imel dolg razgovor z argentinskim zunanjim ministrom. O vsebini razgovorov ni bilo objavljeno nobeno uradno poročile^ vendar pa se je iz zanerrjfvlh virov Izvedelo, da je urugvajski podanik uradno obvestil argentinsko vlado o razgovorih, ki se razvijajo o odstonitvi rmoriSč Ob isti priliki je urugvajski poflt»*rflc obvestil argentinskega zunanjega ministra, da urugvajska vlada ne bo ukrenila ničesar brez predhodnega posvetovanja z argentinsko vlado. Za straitev ameriških delavskih organizacij New York, 19. nov. s. (Ass. Press.)- V New Orleansu je bil včeraj kongres Ameriške delavske federacije. Predsednik federacije Green je sporočil v svojem govoru, da želi predsednik Roosevelt, da bi se federacija združila v Zvezo ameriških industrijskih organizacij v skupno delavsko organizacijo. Roosevelt je v to svrho pozval predstavnike obeh organizacij, da ga posetijo v Beli hiši. Green je v svojem govoru tudi izrazil željo, naj bi Zedinjene države še nadalje nudile Angliji pomoč vsake vrste, toda ne da bi se pri tem zapletle v vojno. Na kongresu je govoril tudi vojni minister S tim so rL Dejal je, da grozi Ameriki zaradi sedanje vojne lahko tudi neposredna nevarnost. Zaradi tega morajo doprinesti ameriški delavci mnoge žrtve. Nikdar pa pri tem ne bodo žrtvovane zajamčene pravice delavstva. Istočasno je bil v Atlantis City včeraj kongres industrijskih orgariizacij. Predsednik zveze John Lewis je podal na kongresu ostavko na svoj položaj. Levvis, ki je pri predsedniških volitvah močno nastopil za Willkiea, je že tedaj podal obljubo, da bo v primeru ponovne Roosevel-tove izvolitve demisioniraL Tuja propaganda v Ameriki VVashington, 19. nov. s. (Ass. Press). Predsednik kongresnega odbora za proučevanje tuje aktivnosti v Zedinjenih državah Dyes je sporočil snoči, da je odbor zaplenil mnogo dokumentov raznih italijanskih in nemških organizacij v večjih ameriških mestih. Dyes je dejal, da je prejel odbor že v naprej informacije o organizacijah, pri katerih so bili potem dokumenti zaplenjeni. Zlasti udejstvova-nje nemških in italijanskih organizacij v Chicagu je odbor že dalj časa zasledoval. Dyes je tudi sporočil, da je bil aretiran neki Nemec, pri katerem so bili najdeni fotografski posnetki važnih ameriških industrijskih podjetij. Aretiranec je priznal, da se je bavil z vojaškim in industrijskim vohunstvom. Preiskava je pokazala, da je v afero zapleten tudi nemško ameriški »Bund«. Vojno stanje med Indokine in Siamom Po japonskih vesteh so se že začeli obmejni Ameriški demanti pogajanj z Anglijo in Tokio, 19. nov. s. (Col. B. S.). Japonski listi javljajo, da so med Francosko Indo-kino in Siamom v teku obmejni boji in da vlada prav za prav že vojno stanje. V akciji je na obeh straneh tako pehota, kakor tudi topništvo. Japonci javljajo, da je ob meji Indokine zbranih že 100.000 siam-skih vojakov. Iz Bangkoka odhajajo neprestano vojaški transporti na mejo, Tokio, 19. nov. s. (CoL B. S.). Vsi današnji jutrnji japonski listi ostro napadajo Zedinjene države in Anglijo, češ da se obe pogajata za sklenitev pogodbe o medsebojni pomoči, ki bi bila v prvi vrsti naperjena proti Japonski. Listi pišejo, da hočeta Amerika in Anglija zmanjšati japonski vplivi na Daljnem vzhodu ter da skušata pridobiti Siam na svojo stran. List » Kokumin Šinbun« piše, da je udej-stvovanje Zedinjenih držav in Anglije naperjeno proti vsemu azijskemu kontinentu. Washington, 19. nov. e. Včeraj je namestnik zunanjega ministra Welles predstavnikom tiska odločno demantiral vesti, da so Zedinjene države, Anglija in Siam skle nile sporazum glede skupne obrambe proti Japonski. Dodal je, da je ta vest brez vsake podlage. P\m s ta m I in ostani član Vodnikove družbe! čangkajškov pogoj za mir z Japonsko Cungking, 19. nov. s. (Col. B. S.). Maršal Cangkajšek je, kakor danes ponovno poročajo, trdno odločen, da odkloni vse nove japonske mirovne predloge. Vlada v Cungkingu je pripravljena pristati na mir z riponsko edino s pogojem, da prizna Japonska Kitajski popolno enakopravnost in da umakne vso svojo vojsko s kitajskega ozemlja. V Gibraltarju ostane samo vojaštvo Madrid, 19. nov. AA. (Štefani). Po vesteh iz la Linee v Gibraltarju evakuirajo civilno prebivalstvo in smejo v Gibraltarju ostati samo vojni obvezniki. Prav tako se je izvedelo, da se je z oboroženimi motornimi čolni ojačil nadzorstvo nad gibraltarsko obalo. iz severne Sofija, 19. nov. AA (DNB). Kakor se je izvedelo, se bodo začeli 25. novembra v Bukarešti razgovori bolgarskega in ru-munskega finančnega odbora glede vprašanj, ki so v zvezi z nanovo dobljeno južno Dobrudzo, zlasti pa o vprašanjih, ki so v zvezi z izselitvijo Bolgarov iz severne Dobrudže. Po Mussolinijevem govoru MAnglija je zmaj s sedmimi glavami", pravi italijanski tisk Rim, 17. nov. AA (DNB) Ves rimski tisk piše o pomenu Mussolinijevega govora in zlasti poudarja brezpogojno gotovost v zmago, kar je Mussohni poudaril v svojem govoru. »Tribuna« poudarja, da je duce jasno poudaril dolžnost vseh Italijanov v vojni atmosferi, v vojni, ki bo odločila usodo Evrope za stoletja. Njegove besede se morejo tolmačiti kot brezpogojno odklanjanje kompromisnega miru od strani sil osi. List »Giornale d'Italia« poudarja, da vera v končno zmago sloni predvsem na solidarnosti in borbeni moči sil os'. Milan, 19. nov. AA. . (Štefani) »Corriere della Sera« podčrtava, da je Mussolinijev govor ptvscbno važen, ker ponovno potrjuje zavest vojaške in politične zmaeje, ki jo sili osi že trdno držita v svojih rokah. Velika in popolna vojna, kakor je sedanja in ki se vodi z velikimi sredstvi proti neki državi, se ne more končati naenkrat in nenadoma in to s posebno hudim udarcem na sovražnika. Potrebnih je več takih udarcev, da bi sovražnik tudi že smrtno ranjen nehal gibati in da bi zadajal rane. Anglijo je treba smatrati za zmaja s sedmimi glavami, ki oživljajo, kadar so odsekane. Kljub temu pa Angleži že danes vedo, da so izgubili vojno. Nato piše list o političnem in vojaškem pregledu, ki ga je podal Mussolini in poudarja, da je položaj nesporno dober. Nihče ne prikriva težav, ki jih bo še treba premagati in nihče ne zmanjšuje pomena žrtev, ki se doprinašajo in ki bodo še naložene. . List zaključuje, da je navdušeni sprejem Mussolinijevega. govora med narodom dokaz zelo trdnega zaupanja in popolne discipline naroda, ki v celoti razume « veličino podjetja, iz katerega bo njegova moč in njegova slava zagotovljena za vedno. V Berlinu: Do končnega poraza Anglije Berlin, 19. nov. AA (Štefani). V Berlinu mnogo komentirajo Mussolinijev govor. Poudarja se nenavadna učinkovitost argumentov, zlasti glede odgovornosti Velike Britanije, nato potrditev, da sta Nemčija in Italija popolnoma složni, da skupno prelivata kri v borbi proti sovražniku, kakor tudi ono merto, v katerem se duce zahvaljuje fuhrerju, da je dovolil italijanskim letalcem boriti se skupno z nemškimi letalci proti angleškemu cesarstvu. Komentarji zaključujejo o ducejevem govoru, da je politično in diplomatsko izredne važnosti glede dogodkov v Evropi. Berlin, 19. nov. AA. (Štefani). »Politična in diplomatska korespondenca« objavlja člarek o Mussolinijevem govoru in pravi, da je Mussolini jasno potrdil, da odgovornost za vojno pada na Anglijo. Prav tako je poudaril, da bosta državi osi nadaljevali vojno do končnega poraza Anglije V novo organizirani Evropi Anglija ne more sodelovati, ker stalno seje razdor med narodi. To stališče Italije se je potrdilo tudi med bivaniem grofa Ciana v Berchtesgadenu. Kljub vsem angleškim intrigam državi osi odločno nadaljujeta Z delom za novo ureditev Evrope. Bolgarski kralj cbislial Hitlerja Sofija, 19. nov. AA. Ponoči opolnoči je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Nj. Vel. kralj se je vrnil z zasebnega potovanja iz Nemčije. Med tem potovanjem je dne 17. t. m. obiskal vodjo rajha in državnega kancelarja Hitlerja. Sofija, 19. nov. s. (Ass. Press). Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo, da je kralj Boris te dni obiskal kancelarja Hitlerja v Nemčiji. Kralj Boris je odpotoval v Nemčijo iz Bolgarije v nedeljo in se je med tem že zopet vrnil v Sofijo. Vest o njegovem sestanku s kancelar jem Hitlerjem je bila objavljena šele po kraljevi vrnitvi. Scfija, 19. nov. s. (Reuter). Razen kratkega uradnega bolgarskega poročila o sestanku med kancelarjem Hitlerjem in kraljem Borisom ni mogoče dobiti o tem obisku skoraj nobenih podatkov. Reuter-jev dopisnik je edino izvedel, da je kralja Borisa spremljal v Nemčijo bolgarski zunanji minister Popov. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 19. novembra 1940. Štev. 265 Drevi ob ti. uri I Z^fP^ški šaljivi oder > Giabane jasev« 2 U Pri teJ edinstveni prireditvi se boste nasmejali do solz! SOTefll^! Dubajić, ***** &0 humorističnih tOČk ! v dvorani kina Sloge Nabavite si vstopnice v predprodaji! P. Hercberger in Griinhut Izčrpen spored pri blagajni kina Sloge Samo Se dan s ob 16. in 19. uri veliki HANS ALBERSOV film močne in prepričljive vsebine ter velike frpr 2*351 C A tU tUfaVofio Hilde Sessak, Char-tehnične opreme: li/^r£.o*M t^Jta £J o* iote suaa, PeterVoss KINO SLOGA, M. 27-30 Ob 21. url gostovanje zagrebških »CiltABANC IJASEV«! s ■ ODLIČNI CESKI FII M ^ f%, ^ £i «1 i% je s svojo zgodbo o neomajni ljubezni in zvestobi težko preizkušenega dekleta vzbudil splošno zanimanje občinstva. Zato ne zamudite priložnosti, da si ga ogledate, dokler je še na sporedu. Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO 1'NION — Tel. gg-gl KINO MATICA DANES ZADNJIKRAT izredno zanimiv francoski film ALARM na Sredozemskem morju Mornarsko življenje . . . mednarodni Tanger . . . rumena mrzlica . . . Angliji. Francozi. Nemci . . . Film, nagrajen z »Grand prbe national« I Sest glavnih ftr£rv bo v prahodssjejsi letiš izdalo za vojne s vrli c SO milijard dolarjev Washington. 19. nov. br. (CBS) Tu so bili objavljeni statistični podatki, iz katerih nazorno izliaja razmerje med vojnimi in drugimi izdatki šestih glavnih držav na svetu, kakor so bil določani z njihovimi proračuni za prihodnjo poslovno dobo. Iz teh podatkov Izhaja, da bo teh šest glavnih sil v prihodnjem letu izdalo v vojne svrhe 50 milijard dolarjev. Dohodili Zedinjenih držav bodo znašali okrog 74 milijard, izdatki za vojne sile 12 milijard. Dohodki Rusije so preračunani ra 7 milijard dolarjev. Rusija bo prihodnje leto izdala 3 milijarde za svoje vojne sile. Od 6 miliiard dolarjev japon-sSSl državnih dohodkov bo odpadlo 1.275 milijarde dolarjev za vojne izdatke. Italijanski državni dohodki bodo znašali okrog 5 75 milijard dolarjev, za vojno bodo Italijani prihodnje lnto izdali približno 2 milijardi dolarjev. Kanada, ki bo Imela okrog 4 milijarde dohedkov, bo izdala za vojno 810 milijonov. Dohodki Velike Britanije za prihodnje leto sicer še niso bili določeni, lahko pa se reče. da ho Anglija za prihodnje leto izdala okrojr 20 milijard. Znano jo. da je v prvem letu vojne okrog 50 odstotkov njenih nacionalnih dohodkov odpadlo na vojne izdatke. Njeni dohodki so znašali v tem letu približno 30 milijard dolarjev. Verjetno je. da bo Nemčija Izdala prihodnje leto nad 15 milijard dolarjev za vojno.. Kanadska letala za Anglijo Ottavva, 19 nov. s (Reuter). Kanadski letalski minister Power je sporočil, da je že sestavljena druga kanadska lovska eakadrila, ki bo v kratkem poslana v Anglijo. Dalje je sporočil minister, da bo Anglija otvorila v Kanadi posebne šole za veŽbanje svojih letalcev izven programa za vežbanje letalcev angleškega imperija. na Anglija in N^mćijo Preteklo naš js bila ta&o z nemf&e kakor z anglelKe stkani zmanjšana letalska aktivnost London, 19. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javlja v svojem današnjem jutrnjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je biia preteklo noč zelo majhna. Vrženih je bilo manjše število bomb na pokrajino ob reki Mcrsev, na neko točko v sn inji Angliji in na razstresene točke v južni Angliji. Povzročenih je bilo manjše število požarov, ki pa so bili vsi kmalu pogašeni. Skoda zaradi teh napadov je majhna in človečkih žrtev je zelo malo. London, 19. .nov. s. (Reuter). O sovražnih letalskih napadih na Anglijo preteklo neč javljajo novinarske agencije: Napadi so bili sicer zelo majhnega značaja, raztezali pa so se preko širokega ozemlja. V Londonu so bili med posameznimi napadi daljši presledki, v katerih ni bilo slišati niti eksplozij bomb niti streljanja protiletalskega topništva. Ponovno je bil v prestolnici ponoči dan alarm, pa je bil ponovno zopet preklican. Drugcd v Angliji so bombardirala sovražna letala ponoči Liverpool, neko točko v Walesu ter dve mesti v severnoza-padni oziroma severnovzhodni Angliji. Napad na Liverpool je bil kratek, povzročil pa je nekaj človeških žrtev. Sovražna letala so bila opažena tudi nad nekim mestom v Severni Irski, vendar doslej ni poročil, da bi bila metala bombe. London. 19. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja davi: Manjša skupina angleških bombnikov je preteklo noč napadla bencinska skladišča in naprave v srednji Nemčiji. London. 19. nov. s. (Col. B. S.). V Londonu je bil preteklo noč štirikrat dan letalski alarm. Cba prva alarma sta bila pred polnočjo. Nato je sledil daljši presledek, proti jutru je bil znak za letalski napad dan tretjič. Ob 5.30 zjutraj je bil tretji alarm končan, toda ob 6. zjutraj so sirene zatulile četrtič. Ob 7. zjutraj alarm še ni bil končan. V noči na poneđsljek je bilo hujše London, 19. nov. s. (Reuter). O napadih angleških bombnikov na Nemčijo v noči od nedelje na ponedeljek javlja letalsko ministrstvo nekaj novih podrobnosti. Napadi so se koncentrirali predvsem Proti bencinskim skladiščem in tovarnam umetnega goriva v Gelsenkirchenu. Nad dve uri je ena skupina letal bombardirala v Gelsenkirchenu tovarno, ki predela iz premoga letno 300.000 ton letalskega bencina. Vrženih je bilo več sto zažigal-nih bomb. Dve veliki bencinski rafineriji sta bili prav tako predmet napada. Na eno izmed njiju je bilo vrženih nad 500 zažigal nih bomb. V zapadni Nemčiji so bombardirala angleška letala med drugim razne objekte v Hammu, rensko pristanišče Duisburg-Ruhrort ter neko letališče pri Diisseldor-fu. Tu so bili povzročeni trije požari. Napadena so bila tudi pristanišča Den Hel-der in Lorient. Rešeni mornarji London, 19. nov .s. (Reuter). Petrolejska ladja »San Dimitrio«, ki jo je 5. novembra napadla nemška vojna ladja v velikem angleškem konvoju v Atlantiku, je sedaj srečno prispela v neko zapadno angleško pristanišče. Nemška vojna ladja je petrolejsko ladjo ponovno pogodila s topovskimi streli ter so na »San Dimitriju-* izbruhnili veliki požari. Posadka je tedaj ladjo zapustila in je ostala 24 Ur v re- šilnih čolnih. Ker pa je bilo morje razburkano in bi bila rešitev v čolnih nemogoča, so se angleški mornarji končno odločili, da se vrnejo na gorečo ladjo. Posrečilo se jim je pogasiti požar in spraviti ladjo kljub velikim poškodbam na strojih v angleško luko preko 1600 km dolge poti. Pri tem je bila posadka skoraj brez hrane. Otta\va, 19. nov. s. (Reuter). Neki grški parnik je pripeljal v Kanado 12 angleških mornarjev z ene izmed angleških ladij, ki so bile potopljene v velikem konvoju 9. novembra. Rešenih 12 mož je bilo 13 dni na odprtem morju v rešilnih čolnih. Vojna v AS&iki Kairo, 19. nov. s. (Reuter). SnoČnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: V nedeljo zvečer so izvedli an^eški bombniki uspešne napade na Ben^hasi, Sollum, Bardio in Tobruk v Libiji. V soboto ponoči je bila ponovno napadena Gura v Abesiniji. Požar je popolnoma razdejal neko veliko zgradbo, ki je bila zadeta od bemb. V Agordatu so bile bombardirane železniške naprave. Povzročeni so bili veiilci požari. Angleška letala so izvedla tudi mnogo izvidniških poletov nad vojnimi področji na Bližnjem vzhoda. Z vseh teh izvidniških poletov, kakor tudi z vseh bombnih napadov so se vrnila vsa angleška letala. London, 19. nov. s. (Reuter). Admirali-teta je javila snoči v posebnem komunikeju, da so lahke edinice angleške vojne mornarice bombardirale neko pristanišča v severnem delu Italijanske Somalije. Cilj bombardiranja so bili bencinski tanki, postojanke obalnega in protiletalskega topništva m pomoli. Vsi napadeni objekti so bili resno poškodovani. Angleške vojne ladje niso pretrpele nobene škode in rudi žrtev na angleški strani ni bilo. Rim, 19 nov. AA (Štefani) Objavljeno je b;Ao uradno poročilo, ki pravi, da ie poleči ♦uradnega poročila po<;"bn? dor»!>n-'k ageo-cije Štefani iz Libije sporočil, d* se potrjujejo novice, da so italijanska lcfp.ia včeraj zadela neko angleško križarko vrste »Leandcr« v pristani>ču A'eksandrije. Na kri-žarki je izbruhnil potžar. Zadeta ie bila naravnost v stolp. E:3 !'Irks s-s jc $zt$«::'.ll Dol. Toplice. 18. novembra Pogrešano užitkarico Frančiško Pclko iz Obrha pri Dol. Toplicah, ki i a 7. novembra na dan vernih duš že v zecdaiih jutranjih urah odšla v farno cerkev v D >1. Toplicah, in od tedai ni bilo o niei duha ne sluha, so na Martin evo nedeljo dep 1-dne potegnili iz Krke blizu mostu čez Krko v Meniški vasi pri gostilni Rarbič. Takoj ko so 1o domači pogrešili, ker ie dolgo ni bilo domov, so se jeli bati. da se je morala ženici pripetiti nesreča in da je najbrže padla v narasli potok Zato so jo neprestano podnevi in pon ,či iak ti po vodi s kavlii in koli. toda zaman Da bi jo voda, ko bi io vzdignila, predaleč ne zanesla, so ori mostu čez pot/ik Ra-dešca napravili mrežo Toda vse to ni ne pomagalo. Voda is truplo le zanesla v Krko in ie tako plavalo po Krki. je opazil blizu Krke stanujoči kolar Seti-na. Ta je takoj odšel h Krki ter truplo potegnil h kraiu in iz vode. V ženi je j spoznal že nad 14 dni pogrešano utop- , Ijenko. Vest o žalostni najdbi se ie hitro raz-a po vsej rkolici. obveščeni pa so bili tudi domači. H Krki ie priše; tudi banovinski zdravnik dr. Konvalinka iz Dol. Toplic, ki ie ponesrečenko presrleda! ter odredil takoišen rokoo trupla ki ie že razpadalo. Kljub žalosti, ki ie zavladala v družili, so preostali vendar zadovjlini. da so nesrečno mater dobi": in io dostojno pokopali na domačem pokopališča: Reš^~- pa so tudi iskanja, ki iih ie že precei utrudilo. Kie in kako ie ženca ponesrečila, bo ostalo najbrž nepojasn ,eno. Nadaljevanje zakonske tragedije Maribor. 18. novembra Kamen ie vrgel skozi kuhinisko okno ... To ie nadaljevanje že znane trasediie ie-seni na Pobrežju. Tedai si ie Kokal J že prerezal žile na obeh rokah in so ga po-, tem rešili v bolnici. Med tem pa ie njegova žena Ror.aliia. s katero se ie poročil sele lani. neznano kam pobegnila, oba otroka pa prepu-tila svoji usodi. Ko je mož. srečno rešen Drišol iz bolnice, je iskal ekros ženo — že zaradi ubogih otrrčičev. Sele zdai io ie izsledil v hiši Srdinška. nesestnika v Zeor. Dup'eku. Ni se mogel obvladati, dal ie duška svoji notranii bolesti s tem. da ie zalučal precei debel kamen skezi kuhinisko okno. Tam v kuhinji pa sta spala oba zakonca Srdinšek in 16 mesecev stari dojenček, ki se ie tako prestrašil, da celo noč ni dal miru. Tako je že nadalievanie in ne več samo zečetel: zakonske traeedii?. ki se ie iz Po-brožja prenesla v že itak ne?rečn? Slov gorice. V© «1 5>D ij~x± '-^_> upadati Sae2 v ^Iztzimf:. 32 fctopafel in zato ]e minila nevarnost večjih poplav Ljubljana, 19. novembra Strah pred še večjimi poplavami je zaenkrat minil, dasi so vode še vedno velike in je tudi verjetno, da bo v presledkih še deževalo- Nevarnost pa je zaradi tega manjša. ker je jug pobral v planinah že ves sneg Izpo Kranju in ofcoli£&ili vaseh vdira voda v hiše JcawfBliiq in Kokra lm$o prizadeta Kranj, 18. novembra že od sobote so hudi nalivi po vsej Gorenjski povzročili nenava.no naravan je rek in potokov, ki so kmalu prestopili bregove in začeli ogražati b'ižnja naselja. Ko je dež nekoliko pojenjal, so se ljudje oddahnili, a ža! le za trenotek, novi nalivi so naraslim vodam omogočili razdivjan j 2 in poplave so se raztezale v čedalje večjem obsegu. V nedeljo so pripovedovali prebivalci z Jezerskega, in Kokre o strašnem razdejanju, ki ga je povzročilo zadnje deževje med katerim se je odtrgal oblak ln je votla zalila vso dolino pod Kočno. Narasla voda je preplavila tuei cesto, ki vodi na Jezersko sedlo- Promet med hotelom »Kazino« in Vimikovo gostilno je bil onemogočen, hišo v dolini pa so bile po:l vodo. Hudcumiki. ki so narasli v ogromnih razmerah, da ne pomnijo tega najstarejši ljudje so tueti v prijazni gorski vasici Kokri povzročili veliko škode in skrbi endotnemu prebivalstvu. Vzdclž vse Jezerske deline pa so pri-zi dejane tudi vse žage in obvodne naprave. V času, ko so prihajala v mesto prva poročila o grozotah razdivjanih voda po gorskih krajih, pa ni nihče slutil da toda že naslednji dan narasle reke prizade'e tudi dolinske naselbine. Lastniki hiš ob Savi in Kokri so v zgodnjih jutranjih urah bili prisiljeni iskati pomoči, kajti voda je pričela vdirati v kletne prostore, neprestano naraščanje rek pa je grozilo, da v dere'o tudi v višje stoječe prostore. V Kran.iu samem je Sava preplavila zapadni del Majdi čevega loga in udrla v gespe tenkfl no-slopja- Ob 5- zjutraj je talna veda pričela zalivati pralnico, kuhinjo in drug"e prostore v »Delavskem domu«. Prestovo'jna gasilska četa iz Kranja, ki so jo klicali v Del. c'om«, je takoj namestila črpalko toda vode n: bilo mogoče izprazniti iz kuhinje vse depokme. Talna voda ah pa tudi E 1 je preplavila tudi vsa ostala kletna stanovanja vzdolž Kosovske ceste, posebno težko pa je prizadeta Koliaševa tovarna. V Stru ž c vem je Sava preplavila cesto. i:i vt i v Kranj, talna voda pa je privrela v hiše. ki so tudi po 200 m oddaljene od struge reke. Razdivjana Sava je pri tovarni »Jugobruni« desegla vrh nasipa in le malo je manjkalo, pa bi zalila ves kompleks tovarniških objektov in dosegla železniško progo kakor pri postaji Sv. Jc$t in više gori do Pc:'narta. Sava je pri postaji Sv. Jošt preplavila tudi cesto, ki vodi v Besnico tako, da so le malokateri kmetje mogli v Kranj na semenj. Tudi reka Kokra je dosegla izredno vi-šino nad normalo. Cenijo, da je narasla .^a cobra 2 m. Pri Kranju seveda* ni mogla napraviti večje škode zaradi visoke struge, katero ri je napravila v teku časa. za-;-0 o?, je vi^je nad Kranjem preplavila številne travnike, njive in gozdove. Tik pred izlivom v Savo pa je narasla Kokra preprečil gradnjo novega mestu, ki ga gradi banovina na prog"! Kranj—Clrčiče. dosegla r? je tudi objekte tekstilne zadruge »Teza«. Slična poročila so prišla lz vseh krajev ob rekah ln ljudje pričakujejo vsled neprestanih nalivov še kaj hujšega. K sreči je ne posijalo sonce, a tudi reke, ki valijo s se'roj v kr.lnlh valovih veje. hlode, ko^mjke itd. so pričele naglo upadati. E>o sedaj še od niko'er razen z Jezerskega niFo prišle vesti, da so reke aH potoki vdrli v lil-e. Največ dosedaj prizadetih hiš trpi škorlo zaradi talne vode. ki je pene-kr,i Co pel metra in višje zalila hišne prodre. »Fantje sss vssl« ns Jesenfca!) Lep usptl: gevil-;cj£ Kvsi'teta iz Ljubljane Jesenice. 18 novembra Pevski kvartet »F^niie 1 v::~ z Ljubljane ie priredil v ned?lio zvečer smo-stojen koncert Flcvenskih narodnih ta umetnih pesmi v Sokc.skem domu na Jesenicah. Spored koncerta 1e bil zrlo boTat in r>e-Fter. Obse ral ie 18 nesmi na'ih skladateljev L. Hafneria. C Preglia F ^erst^ria in Zepiča. Koncert ie dosegel nrobejen uspeli Kii^b temu. da ie dež lil kak~r za stavo, ie koncert poselilo okoli 200 ljudi. Pred nričetkom konceria ie ^kladateli g. Lovro Hafner v leoth ?dah risal lepoto naše narodne pesmi, ki ie zunanji oasev naše slovenska duša. gl?s u|c n^ših čustev in naš največji narodni zaklad, ki ea maramo čuvati kot punčico sv .je^ i rče>a. Pesem je tista. k: t&tšj duh* 1 o ;v}ier.ie in pevec ie ti^i k* p ira'a !e-p "t? n~>š? prelerve narodne !>?'mi nvd narod. Govemil; ie ra svoi v č 'vstvene besede žel ero^k" ovacije ob";n'4-*a. Nato se le pcjavi' na odri kvartet Fantje na vasis. ki Si tveriin bro^ia Lumbar ix LivVi n~ Priz~a':- monwe> da ?o fcj^t fantio. Obl^če-a; s-. - onroHne noie in v.-ak ie imel ra -c*n^n tlov-r»;ku pripet rdeč nadeli 7& r»- 1 oes^m ! »Mi srr^.o sk-n-i ^bra'i« i- s'h • f 'a-» la ol.čintv-^ S^edUe s-> D^nv e»n * • od dru^e. Naibol; ra sc už^al? nar d.:a. >Nocoi ie r>a en leo večer«. Žepič"va »SinoŽ ie re-s Icštna noč bila-, dalje *Rib-ruška« in Hafnerjeva »Deklica, ti si Jokala«. Dve izmed njih so morali ponoviti. ObC nstvo ie vrlim pevcem prirejalo vi--harne c-vaciie. Med odmorom so se pevci 5 sk:; dateljem g. Hafnerjem v srediai pojavili na odru. V imenu uprave Sokol-a društva Jesen'ce. ie draee aoste pozdravil in iim častit'1 kaoelnik soko"<-ke godbe brat Nande Zmitek Sestra Alma Jeramcva pa iim ie izročila kras?n šonek nagliev. Pevci na so p:klo ili ?opek rdečih nagliev skladatleiu s. Hafnerju. Nastoo kvarteta »Fantla na vasi« ie bil za iese^iško občin^vo rrovo presenečen i e. Občinstvo ie s pravo pobožno=tio nti&n* Salo lepo barvane glasove, mojstrsko pred-naiflnfe nevcev in melodioznost naše pre-' - * narodne r.esrni - Bil ie res užitkov poln večer, ki bo ostal vsem t dcl^žencem v nai'epšem spominu. . e ^a vTasi« pa bodo na Jesenicah vaftno. dobrodoili Rcstje. Sarzna poročila * 'r> 10. novembra. Beograd 10.—. Pa- i - 17.12, Nevv Yo:k 431.—, : " 5, "r.\ld -10.—, Berlin 172.50, ^tockhoim 1C2.80. K O L E D A K Danes: Torek, 19. novembra: Elizabeta DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Alarm v Sredozemlju Kino Sloga: Izvršil sem povelje Kino Union: Skušnjava Kino Moste: Jesette (Simone Simoni Podružnica Sadjarskega m vrtnarskega društva: predavanje g. nadzornika Josipa štreklja o ^Vzgoji posameznih vrst zelenjave na malem vrtu in sicer o kapusni-cah in solatah« ob 19. v kemijski dvorani I. drz. realne gimnazije v Vegovi ulici. Šaljivi oder zagrebških »drabancljašcv« ob 21. v dvorani kina Sloge DEŽ1KNE L M B A K N E Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Kr.r verjeti ne more člo\'ek, če sliši, da bi mo£el draginje pri\-n!iti a seboj t u Ji pocenitev. In vendar jo privali tu in tam, zelo redko sicer in neznatno, vendm Io pa ljudje neznansko veseli ie some wsti. da se ie kaj pocenilo Kako bi se tudi ne veselili, ko je pa draginja od dne dc dne več' V Ljubljani imamo podictie. ki je častna izjema, vredna javne pohvale Poleg druge robe izdeluje tudi klobase in jih prodaja s\'o;im stalnim odjemalcem zelo poceni, skorai bt lahke rekli, da fih J. zastonj, če upoštevamo nu druiV strani vedno hujšo draginjo In klobase fefiJ podjetja se niso skrčile |ca7cQC tO se poneko\l hrenovke, ki so postale tako *ankc. di' bi člo-lek mislil, da je stlačeno meso v kurja črevca Ke klobase so ostale m 12redno nizki ceni kapitalne, kar ie še pt sebno vredno priznanja O prebavljivosti teh nočemo govoriti, ne smete pa misliti, da tiči za temi klobasami — konjač. Speča v nesreči Padeče. 18. novemlMi , Zelo razburljiv dogodek so doživeli nekateri Radečani v soboto zvečer. Radeče so znane že od nekdaj kot »pristanišča« za savinjske splavarje. Tu vlada zlasti v sezoni splavarjev živahno vrvenie na obeh bregovih Save. Pogumni spNv.tr i i in njih pomočniki se ne ustrašijo niti visoko narasle, deroče reke in opravljajo svoja vle-lo dostikrat prav do noči. ob luninih nočeh pa včasih tudi pozno v noč, da takoj po polnoči lahko že odplavajo. Vse to delo pa nudi dober zaslužek tudi marsikateremu Radečami. Tako sta bila zaposlena pri vezanju splava v soboto zvečer Radečana Sotlar Henrik ln Knavs Karol. Zaradi silno narasle in deroče Save pa se jima je komaj zvezani splav odtrgal. Valovi so ga kar zasukali in prnal! z divjo brzino z zadnjim koncem naprej po Savi. Oba sta stala na splava Sotl iT je še pravočasno odskočil in se srečno rešil na suho. Zaprepaščencrja Knavsa na splavu pa je voda gnala z veliko brzino naprej. V smrtnem strahu je pretresljivo klical na pomoč, toda nihče mu ni m el pravočasno pomagati, čeravno so nekater-ri to poskušali. Tako je v obupnem strahu plaval na kupu lesa do Sevnice. Tam pa je splav k sreči priplaval v bližino mostnega opornika. Knavs se je istega krčevito oklenil in splezal po oporniku na most. Sc\ c-da je bil spočetka še ves zmeden od prestane smrtne nevarnosti, vendar si je še dokaj hitro opomogel. Se bolj vesela pa je bila obupana žena z obema otroci .'koma, ko se ji je vrnil mož živ in zdrav z neprostovoljnega potovanja po Savi. „še pri Jedi nimam miru" Brezovica. 19. novembra. »še pri jedi nimam miru,« je vzkliknil Franc Uran kar, rojen 1894 v Kostanju, občina Šmartno v Tuhinju, ko je v Kopačevi gostilni na Brezovici pri Ljubljani spravljal v svojo malho pristne domače pečenice, pa ga je pri tem zagrabila trda roka orožnika z Brezovice. Urankar, ki je v noči na 6. t. m. v diu-žbi svojih pajdašev Franca Kokalja in Ivana Kema pobegni] iz kamniških sodnijskih zaporov, je bil očividno na poti proti jugu, saj je imel s seboj vso potrebno prtljago in več dragocene rblrke v lepem potnem kovčegu. Da bi ne bilo hoditi peš. je bil že poskrbel za lepo novo kolo. last zidarskega polirja Ivana Beliča, ki je stalo pred Kopačevo gostilno. Da bt dokazal, da je zvest zakonski mož. si je bil nataknil tudi lep, zlat poročni prstan. In da bi kdo ne mislil, da potuje Ur3nkar brez posla, je za izvrševane svoje nečedne obrti poskrbel tudi za popolno in moderno vlom'lsko orodje in kar potrto je gledal, ko mu je patrulja jemala kos za kosom iz njegove usnjene aktovke. Z Urankarjem se bo pečalo še orožr.lStvo v St. Vidu nad Izubijano, nak-r bo izročen državnemu tožilcu. Vsi pri njem najdeni predmeti, za katere Urankir ne ve. kdo so njih lastniki, lo shranjeni na orožnlški postaji st. Vid nad Ljubljano. Berlin. 10. nov e (DNR) Zaradi močnega deževia zadniih dni so nastaljj v severni T tal i ii katasrrrfalne pf.vcdnji Ponekod je Soča prestopila bregove V okoMci Gorice je voda odnesla mest. Povzročena je bila ve^ka 'koda okron Gradiške, kjer so poplavljena sMadflce. Gasilci so z največjo težavo rešili iz hilbenge. Pri Alcssandriji je voda v delini lWbero odnesla tri loke velikega mostu. Cesta, ki vodi čez most. je na mnogih kraiih poplavljena. V okolici Bologn« in Sardane je škoda rudi ogromna. General Asatosteseu obišče tudi Berlin Bukarešta, 19. nov. AA- (Stelani). Dobro poučeni krogi trdijo, da bo voditelj rumurLske države general Antonescu 22. L m. odpotoval v Berlin, Štev. 265 > SLOVENSKI NAROD c, tare* 19. novembra 1940. Stran S Upravno sodišče in ukinitev obrtniških združenj Ukinitev razveljavljena zaradi pomanjkljivosti v ugotovitvenem postopanju pisarni, ni na povedala nobenih konkretnih činjeni c. na katerih na i bi te njene trditve slonele in o katerih bi bilo zaslišano tudi združen i e samo. Zbornica ni izvedla nobenega ugotovitvenejra postopanja. Toženo oblastvo na te pomanjkljivosti v postopanju zbornice ni odpravilo, dasi je združenje v svoi: pritožbi izrecno nanio opozoriio in trditve zbornice, s katerimi ie codprla svoi ukreD. označilo naravnost za neresnične. V svoji odločbi sicer pravi, da ie zbornica vsako ugotovitveno postopanje lahko opustila, ker so dejanske razmere znane po spisih na 1. in 2. stopnji, kar pa ni res. ker ie združenje v svoji pritožbi zbornične trditve, kakor že povedano, označilo za neresnične, iz česar ie moralo toženo oblastvo skiepati. da stanie stvari vendar še ni dovoli ugotovljeno in da je treba na vsak način zaslišan' tudi tožeče združenje, torei izvesti ugotovitveno portooanie. kakršno ie zamišljeno v § 70. zak. o obč. upravnem postopku. Upravno postopanje ie ostalo torei y bistvenem poaledu pomanjkljivo, zaradi česar ie moralo upravno sodišče tožbi ugoditi in napadeno odločbo razveljaviti po čl. 26 zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih, ne da bi povabilo stranke.« Proti razsodbam upravnega sod.šča banska uprava ni vložila tožbe na državni svet in so torei te razsodbe postale pravomoćne. Združenja, ki so bila ukinjena in so vložila tožbe na upravno sodišče, ostanejo. Ako bo hotela banska uprava vztrajati na zamišljeni reorganizaciji združeni, bo morala pričeti ves postopek od kraia. In to hoče, kakor moremo sklepati iz dejstva, da ie banska uprava že odredila revizijo upornih združenj. V praksi se je že v več krajih pokazalo, I kako težko ie s skupnimi združenji. Nekje : je bila skupščina nepravilno sklicana in je bila razveljavljena, drugod ni bilo j glasovanie pravilno in bo zopet treba nove skupščine itd r ' 1 * ' - ^ % ker se ne izvoli _ *. » -4 . t t , *. i A .*% + » —• *A ' - • ' * ? * ..... > , L \ K • i a. t i. Kdai bo vendar naše obrtništvo prišlo do mira. ki mu ie ravno v današnjih časih tako potreben, da se ne more posvetiti plrdonosnemu delu v korist svojega stanuj Mati ovadila lastnega sina Akcija za pobijanje nedoSvC^&asfl je nnjns potrebna I Mm t Gornji Radgoni V Mariboru, 18. novembra Oblastva 1. stopnje so navzlic pravomoćnosti razsodb upravnega sodišča dala nalog ukinjenim združenjem, da Izvedejo likvidacijo in v 15 dneh oddaio svoje posie obstoječim skupnim združenjem. Važno je zategadelj, da vemo. kako upravno sodišče utemeljuje svoio razsodbo. Ne moremo radi obsežnosti podati celotne pismene sodbe, pač pa navajamo samo končne odstavke v razsodbi na tožbo nekega mariborskega združenja. Upravno sod šče pravi doslovno: »Pač pa ie bilo stanje stvari ugotovljeno tako nepopolno, da na tei podlagi Še ni mogoč zakliuček. da tožeče združenje ne vrši svoiih nalog ali ne daie iam tva za uspešno delovanie ali da radi prema-lega števila čianov nima možnosti za uspešno delovanje. Zbornica ie v svoji odločbi navedla kot razloge za svoi ukreo. da združenje ne izpolnjuje Klavnih pobojev za svoi na-dalinii obstoi v smislu omenjenega ministrskega razpisa, da ima samo 70 čianov. ki so vsi iz ene na sodnega okraja in da nima zadostnih sredstev, ćn. bi vzdrževalo redno urad vanje v posebni Tako slabega sejma pomnijo Gornja Radgona, 18. novembra že izpred vojne dobe Slovi gornjeradgon-ski Leopoldov sojem kot eden največjih sejmov Spodnje štajerske ter velja tudi še sedaj kot pravo merilo dobre ali slabe letine za ves tukajšnji okoliš. Na tem sejmu si navadno vsakdo nabavi obleko, obutev in druge potrebščine ne-le za zimo, marveč za vse leto naprej do prihodnjega Leopoldovega sejma, ker niti mali vinogradnik ali posestnik, niti viničar nimata med letom dohedkov, ampak samo jeseni, ko predasta svoj pridelek, vlničar pa, ko jeseni po trgatvi obračuna gespodar z njim težko pričakovano nagrado, odvisno le od uspeha jesenske trgatve. Za vse te se ravna kupna moč vedno le po vsakoletnih jesenskih dohodkih, ki so vedno odvisni od letine. Letošnji Leopoldov sejem kljub lepemu vremenu ne samo da nikakor ni dosegel zaželenega uspeha, temveč je bil dokaz splošne gospodarske kri se. Ki jo preživlja vinogradnik, kmet in vlničar v tem obmejnem kotu že vsa zadnja leta. Toda kriza je brez dvoma dosegla letos svoj vrhunec, ko je Leopoldov sejem pokazal, da je kupna moč sploh padla celo za 503 'o od lanskega leta- Že prihod kramarjev, ki so začeli prihajati šele dan poprej, dočim so druga leta prihajali navadno že tri dni prej. da si za s: gura jo mesta, je pokazal, kakšen bo uspeh sejma. In rea, to leto je prispelo nad polovico manj kramarjev, jedva 171. prejšnja leta pa navadno vedno nad 360. Morda je temu kriv tudi omejen avtomobilski premet, ker je veČina kramarjev prihajala z vc-zovi ln konji ter po železnici. IzrerVno malo je bilo letos prignane živine in sicer 33 krav, 11 telic. 6 volov. 6 bUtov in 25 konjev, skupno 81 glav. druga leta pa vedno okrog 300. pred vojno pa celo do 1000 glav. Prodano je bilo komaj 22 glav ter so znašale povpi"eč-n« cene od 7 din žive teže. Iz tega sledi, da je bilo med letom p-kupljeno precej živine ra Izvoz ter da tste primanjkuje. Na drugi strani 7a je krivo tudi to, da kmetje Se niso končali dela na polju zaradi zakasnele jeseni in živina še ni prosta za prodajo. Številni kmetje in poljski delavci ^o to leto irortal! radi nujnega poljskega dela .orna, ko je treba raoi zakasnele se- — Iz Slovenskih goric. Alojziju Ješov- niku iz Spodnjega Forčiča. pri Sv. Lenaitu v Slovenskih goricah so odpeljali kolo. vredno 1400 din. Za tatom poizveclu. ejo. — Svetolenarčani so imeli precejšnjo zabavo, ko so doznali, da so v občinskem zaporu neke ciganke. Zlasti fantje so se s pikrimi opazkami ustavlja;! ob zamreženem oknu občinskega zapora. — športne vesti. Proti verifikaciji nedeljske nogometne tekme med ISSiv Mariborom ln SK Bratstvom, ki se je vršila na Jesenicah in ki se je končala z zmago Jeseničanov v razmerju 4:0, je vložil ISSK Maribor pri Slovenski nogometni zvezi v Ljubljani protest. Mariborčani utemeljujejo svoj protest s tem, češ da je bila prvenstvena tekma neregularna, ker je bilo igrišče popolnoma pod vodo. — V nedeljo 24. novembra se prvenstveno tekmovanje Slovenske nogometne zveze nadaljuje. Na sporedu so naslednje tekme: v Mariboru: SK železničar : ISSK Maribor, v Ljubljani: SK Mars : SK Ljubljana, v Kranju SK Olimp : SK Kranj, na Jesenicah pa SK Amater : 9K Bratstvo. — Poročilo o poteku poravnalnega postopanja za zvišanje plač zasebnim "nameščencem, ki je bilo 11. novembra t. 1. pri banski upravi v Ljubljani, bo podano na nocojšnjem javnem sestanku zasebnih in trgovskih nameščencev, ki bo pri ^Za-morcu«. — Studenške novice. Pred desetimi leti sta se poročila Studenčan in StudenČanka. Po desetih letih se je žena ločila od moža. Mož pa je bil Se tako dober, da je ločena žena lahko še nekaj časa stanovala pri njem. V tem času pa je žena zastavila razne moževe predmete in mu je odnesla, preden je odšla, vse ostale stvari, tako da je ostalo možu samo pohištvo. Za ženo ni nobenega sledu. — V soboto zvečer je 25 maUh studenških harmonikarjev nastopilo pod vodstvom g. Josipa Matiašiča. Občinstvo nI štedilo s prisrčnim priznanjem vrlim mladim godcem in njihovemu voditelju. — V Eriavčevi ulici 8i je prerezal žile na levici in ' desnici 301etni Engelbert Bo-hak Obupal ie nad življenjem, ker mu *e neki mariborski obrtmk odpovedal službo. Zdravniki so mu v bolnici rešili življenje. niti najstarejši ljudje ne tve Izkoristiti vsako uro lepega vremena. Zopet drugi, zlasti vmičarji. pa so izostali, ker so bili njihovi dohodki med letom zaradi stalnega deževja in uničene vinske letine tako pičli, da so komaj zadostovali za preživljanje med letom tako. da ni ostalo za nabavo zimskih potrebščin nič. Kupna moč letošnjega sejma torej ni dosegla niti polovice lanskoletnega. Mali vinogradniki so prodali svoj v splošnem komaj tretjino lanskega dosegajoč vinski pridelek že takoj po trgatvi In so zaradi slabe kvalitete dosegli ceno komaj okrog 6 din liter. Res so poskočile cene vinskemu moštu celo na 11 din in v nekaterih primerih tudi še več samo za sortirana vina, ki so jih tudi v pičli meri pridelali le ve-]evinogradniki in nekaj večjih vinogradnikov tako, da takih cen mali vinogradnik ni bil deležen. Obiskovalcev je bilo to leto dobro polovico manj Kakor lani, torej Komaj nekaj nad 2000, prejšnja leta pa 5 do 6000. Ker ni bilo gneče, tudi žeparji niso prišli na SVoj račun. Bilo je sicer nekaj poskusov tatvin, ki ji!: je vestno oko postave preprečilo. F*aC pa je bilo na sejmu tudi nekaj brezvestnih špekulantov. Tako je prišel na sejem kmalu v jutranjih urah. ko so kramarji še razkladali svojo robo. neki trgovec s svojim tovornim avtomobilom, ki je pokupil in preplačal ajdovo pšeno ter vse-:ra pokupil za znatno višjo ceno ter z na- •iupljeniro blagom zopet odjadral neznano kam. Najboljše med vsemi so tržili trgovci z oblačilno stroko, ker cene za obleke in obutev še niso bile pretirane zaradi hu-;e medsebojne konkurence. Da pa to leto gostilničarji niso pzišli na svoj račun, je krivo dejstvo, da cene vinu tudi po gostilnah stalno naraščajo; tako dobiš pri vseh gostilničarjih vina po enotnih cenah in sicer vin:dci mošt 14 do 16 din liter, stara vina pa 16. 18 in 20 din liter. Kaže. da bodo te cene vplivale celo na najstrastnejše pijance, ki se bodo nemara odvadili pijači. I^e redki so bili letos oni, ki jim je bila cesta preozka, ker je vsakdo skrbel le za nakup življenjskih potrebščin. Se slabši kot pri nas je bil letos sejem v nemški Radgoni, k^er že nekaj let nazaduje nekdaj tako sloveči Leopoldov sejem. — Mestna občina je kupila večjo množino drv cepanlc, ki jih lahko dobijo družine občanov v najkrajšem času po ceni 630 din za klaftro v skladišču ali pa po ceni 662 din za klaftro, dostavljeno na dom. Kdor namerava nabaviti drva pri mestni občini, naj se prijavi v pisarni Premoženjske uprave v Frančiškanski ulici 8, II. nadstr., kjer se dobe vsa potrebna pojasnila. Upošteval se bo samo vrstni red. — Riža je zmanjkalo. p0 trgovinah domala ni več mogoče dobiti riža; kolikor pa ga je na razpolago, je tako drag, da si ga delovni sloji ne morejo nabaviti. Nekoliko boljši riž. ki je stal poprej okrog 9 din, prodajajo sedaj že po 22 din. Po časopisnih vesteh bo baje država nabavila večje količine riža. za katerega bo določena za vso državo enotna cena. želeti bi bilo, da se te vesti čimprej uresničijo in tako pomaga konzumentom iz sedanje stiske. (Del. pol.) — Odlaganje smeti ni dravskem bregu. Mestno poglavarstvo v Mariboru opozarja, da je vsako odlaganje zemlje, smeti in odpadkov na desnem dravskem bregu nasproti n. državne deške ljudske šole na Ruški cesti cdslej prepovedano. — Oproščen. Poročali smo o kazenski razpravi pred tremi sodniki mariborskega okrožnega sodišča, pred katerimi se je moral zagovarjati 561etni posestnik Franc Simonič lz Sv. Urbana pri Ptuju, in sicer zaradi obtožbe državnega tožilstva, da je zakrivil smrt posestnika Franca Fuchsa. Kazenski senat se o krivdi obtoženega Franca Simoniča ni mogel prepričati in je Simoniča oprostil vsake krivde in kazni. — Druga razprava proti 331etnemu Karlu Sauperlu iz Zgornjega Dupleka, ki je bfl tudi obtožen zaradi uboja, je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena. — Draginja narašča. Cene posameznim življenjskim potrebščinam, pa tudi drugim predmetom, iz dneva v dan naraščajo. To opažamo predvsem na mariborskem trgu, kjer so po poročilu mestnega tržnega nadzorstva štev. 46 tele tržne cene: Meso 17, kmetie slaninarji so pripeljali na sobotni trg skupaj 54 svinj. Svinjsko meso s kostmi so prodaiall po-20 din za kilogram, izbočeno po 22 do 24. ribo po 24, zajca po 22, salo 24, slanino po 23 do 24. pljuča po 12. jetra po I4. rej rca po 18. glavo po 12 din kg, ledvice in noge po 0 din. Zelenjava: krompir merica po 11 din, kg 1. ~), čebula 2.50 do 3, česen S do 12, glava zeija 0.50 do 3, kg 1 do 1.25, kislo zelje 5, kislE. repa 3, karfijola 1.50 do 10, ohrovt glava 0.50 do 2, hren 7 do 9, buče po 0.50 do 4, endi-vija po 0.50 do 1.50 ena. Kupčki motovilca, radiča, špinace, vrtnega korenja, ki ga prodajajo po 1 din, so bili silno majhni. Sadje: jabolka 5 do 12 din, hruške 10 do 16. suhe slive 16," celi orehi 16, luščeni orehi 48, kostanj 4 do 6, liter 2 do 4, pečen kostanj liter 6 do 8, oranže po 2 din, šipek liter 3 do 4 din. žito: liter pšenice po 2.75 do 3, rži 3, ječmena 3. koruze 2.50 do 3.50, ovsa 2, prosa 3 do 3.50, ajde 2, prosenega pšena 6 do 7, ajdovega pšena 8. Fižol prodajajo liter po 4 do 6 din. Ribe: belice kg po 9 do 10 din. morske ribe po 14 do 40, morski raki po 34 din kg. Mlečni izdelki: smetana liter po 12.50 do 15, mleko 3, surovo maslo 40 do 44, čajno maslo 50 do 55, kuhano maslo 50. domači sir 12 din za kg. Sveža jajca prodajajo po 1.75 do 2, konzervirana jajca po 1.50 do 1.75. Perutnina: Na sobotnem trgu je bilo 128 kokoM, ki so jih prodajali po 25 do 35 din. Nadalje je bilo na trgu 987 piščancev, m sicer po 35 do 75 din za par. Purane, ki jm je bilo 90. so prodajali po 40 do 80 din. race po 20 do 25 din. Domače zajce so prodajali po 12 do 40 din. Krma: Na zadnjem senenem trgu je bil le en voz pšenične slame, Ki so jo prodajali po 85 din za lOO ksr. - Razne vesti. V neki gostilni v Maj- Sperku je nastalo prerekanje med vinjenimi fanti. Prepir se je nadaljeval na cesti, kjer je nekdo irmed vinskih bratcev po- tetrnii is žepa nož ter zaklal 22!etnega posestniskopra sina J. Burga. ki je ohdežal mrtev na cesti. Storilec je pobegnil in ga iščejo sedaj oiožniki. — Iz vagona je padel 20Ietni kmečki dninar Stanko Navko iz Studencev, ki se je pri padcu poškodoval po vsem telesu. — Zapebnici Mariji Karenčičevi je izginila na Vodnikovem trgu denarnica, v kateri je bilo okoli 100 din gotovine. Za žeparjem poizveduje policija. — Prerezan trebuh. V mariborsko bolnico so prepeljali 2Sletnega kmečkega dninarja Petra Slatineka iz Keblja. V neki gostilni v Oplotnici so v nedeljo popivali fantje, ki so se zaradi malenkostnega vzroka pričeli prepirati. Zabliskali so se noži in je sredi bitke obležal Slatinek v mlal^i krvi. Dobil je z nožem zahodijaj v trebuh, tako da so mu izstopila čreva, ki so na več mestih prerezana. V mariborski bolnici si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. — O ta nesrečna konkurenca in — ne-voičLiivost! čim trši postaja boj za goli obstanek tudi že pri nas. čim neznosneje se dvigajo cene za vse, kar spada k preživljanju, čim bolj si skušajo prizadete družine in posamezniki pomagati sami, ker se na vse druge podpore ne morejo zanašati, tem bolj napeto postaja tudi razmerje med poklicno trgovino in obrtjo ter tako imenovanem sšušmarstvom«. Za danes še brez nadaljnjega, evo zopet dva primera: Znani trgovec pri Vurbergu je ovaden, da v svoji gostilni prodaja tudi cele štruce, kar je po novih uredbah prepovedano. Ovadeni pa to obdolžitev zavrača z izpovedbo, da štruce prodaja izrecno le svojim gostom, ki to zahtevajo (namesto že nareza- nega kruha), ne prodaja pa štruc tudi vnanjim strankam. — S starega mestnega pokopališča nam znani kamnosek Rozman iz Pobrežja je zopet zasledil bivšega pomočnika odnosno kamnoseškega delavca Jožeta Hauptmana, ki je na martinškem pokopališču popravljal nagrobnike ter naročnikom tudi primerno računal. Zagovarja se, da kot kamnoseški delavec ne dobi drugod in drugega dela, živeti in preživljati svojo družino pa mora da se pošteno pretolčejo skozi to splošno krizo. — N°čno lekarniško Mužbo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12, ter Vaupo-tiova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22—13. _ Občinska uprava Poboje poziva vse mladeniče roj. 1921 zaključno z letom 1926. da se najkasneje do 23. t. m. zglasUoj v občinski pisarni v svrho vpisa v -..vname za obvezno telesno vzgojo. _ Kolo Išče »vOjegu gospodarja. SUvko Kolenec, dema od Sv. Jakoba pri Jnreninl, sedaj pa že dlje Časa brez stalnega bivališča, nam je že znan iz romana prijateljev tujih koles. Pred kratkim so orožniki iz Selnice pri njem dobili Še eno kolo, ki še danes ni našlo svojega pravega gospe^ar- Marlbcr. 15. novembra Ce se ne motimo, ie bilo v LJubljani nedavno ustanovljeno vse hvale vredno društvo za pobijanje nedostoinosti ali nekaj podobnega. Ce ie na tei ustanovitvi kaj resnega, potem na i se ustanovniki čim prei pobrigajo za podružnico ne le v Mariboru, marveč sploh po vseh večiih kraiih našeaa obmeineaa ozemlia V prvi vrsti pa nai se organizira pravcata akcija v naj?ih Slov. goricah. In to ne le zaradi živinskih pch koljev in pretepov marveč tudi zarndi strašne podivianosti mladine. Za en del je škeda. đa ne moremo — tudi če bi b^lo sicer dovolieno — doslovno ponoviti v<=e-ga. kar nam prinašalo današnia poročila iz Slov. soric iz naslova naravnost ogabnega vedenja. Maribor. 18. novembra Iz kriminalno najbolj okuženega ozemlja Slov. goric je danes v Maribor dospelo zanimivo žalostno poročilo o najnovejših sledovih dveh velikih vlomnih tatvin pred dobrimi 8 leti. V noči od 18. na 19. marca 1937 je bilo vlomljeno najprej v Šolsko poslopje, pri Sv. Barbari, nato pa v Veliki Zimici pri pos. Pečovniku Konrr.'iu. V šoli so upravitelju Vcliščku odnesli raznega blaga in obleko V vrednosti din 2654, pil Pečovniku pa v vrednosti Uin 3540 Oba vloma sta bila izvržena na isti nač'i:: z drogom na protiutež so dvignili železno omrežje in skozi tako prosto postalo okno zlezli v sobo, kjer so si z zarigianjem vrat od znotraj zagotovili predčasno motenje prizadetih stanovalcev, kar se je res zgodilo, toda vlomici so jo pravočasno ^popihali«. Ponovno smo že opozarjali, da imamo v teh kriminalno nabolj proslulih krajih najbolj izvežbano orožništvo. Toda v teh dveh primerih ni pomagalo nič vse še tako skrbno podvzeto zasledovanje; storilci so bili skrajno previdni in niso zapustili za seboj prav nobenih sledov, pa tudi drugače (z vporabo nakiadenega blaga) so bili zelo previdni. Izkazalo se je, kako potrebna je skrajna previdnost tudi v osumničenju ciganov. Tu so prišli cigani družine Earanja in Horvati Iz Prekmurja najprej v poštev. Pa se je kmalu pokazalo, da so bili v teh dveh slučajih — nedolžni. Slično je bilo z osumničenjem zaradi tatvin že kaznovanega Lovrenčiča Alojza. Za vsemi temi sumljencl je prišel naposled na vrsto mož, o katerem je bilo daleč naokrog znano, da se peča s sličnim i kupčijami, ki je ob priliki zasledovanja rabil nasilje proti orožnikom, vsled česar je bil pri svojem domu — ubit. To ie bil očividno vodja cele vlomilske in tatinske družbe Jože Herič iz Drstele. 2e se je zdelo, da je Herič skrivnost svojih zločinov nesel seboj v grob. Med tem pa je prišlo na pomoč kakor mnogokrat v sličnih primerih — na naključje. Pečevnikovi so vzeli k sebi kot pastlrlco 11-letno Nežiko švarc iz Drstele — torej iz Iste vasi kakor je bil ubiti Herič. Dekličina oblekca kot Izdajalka PeČevnikova žena Filomena je med ob- ja. Orožnike v Selnici je Kolenec Bkusal nalagati, da je kolo last njegovega brata Franceta, ki se nahaja na orožnih vajah ob koroški progi, pa da ga gre obiskati. Glede istega kolesa pa je orožnike iz gl. postaje Maribor te dni, ko so ga prijeli v RošrpoHi skušal nalagati, da mu je kolo zastavil nepoznan človek, kateremu je dal 100 din zastavnine. Eno kot drugo je seveda laž in je gotovo le, da je Kolenec tudi to kolo ukradel, morda sam več ne ve. komu. ^_ , — Staro železo je Izdalo druge t»*vlnc. V gcstilni Vr. Napast v Crcšnjevcu pri SI. Bistrici so v zadnjem času opazovali, da jim rmanjkuje več stvari lz kleti in sobe (srdček slivovke, jedilno orodje Itd.) v vrednosti 2000 din. Za hlevom pa se je nahajala vreča s starim železom. Po to vrečo ie prišel Vinko Vrbek iz Cigoncev. S tem je sam podal sum tudi za druge tatvine, ki jih je priznal, a obdolžil tudi nekega I.!.:-.: a, češ da mu je ta pomagal pri sodčku slivovke iz kleti, kar pa Blažih odločno taji. Ob tej priliki sta na račun zaradi tatvine že kaznovanega Vrbka prišli na dan tudi tatvine kokoši pri Justi Pola-nec na P laserskem in pri že omenjeni gostilni. V nekem primeru ie lastna mati bila primorana ovaditi svoiega sina orožnih le pa so Rod očka. ki je med tem Izvršil samomor. In poznala je Canjka ter Gumzerja. ki se nahajata v zaporih. Tudi to vedo otroci, da je Herič navadno zjutraj prinašal domov perutnino in obleko, od kod, tega niso mogli zvedeti. Na podlagi teh no\-ih sledov so se vrllle bišne preiskave. V hiši očeta obeh hčera Markež se je nnšla bluza lz Isteera hlacjp. kakor je že omenjeni del obleke pastirica Nežlke. Lahko pa pričakujemo še zanimivejših razkritij tudi o drugih vlomih. Iz £c!.fa —c Narava Savinja, ki je povzročila v ponedeljek zjutrai tudi v Celju večjo poplavo, je zaC^la proti poldnevu upadati in se ie popoldne vrnila v strugo. Skcdn. ki jo ie povzročila poplava, ie zelo občutna. Ob tei priliki tudi ustavljamo, da ie bil v ponedeljek spet poplavljen prostor za staro gimnazijo ob Masarykovem nabrežju, kjer naj bi po želji nekaterih gradili no\ o gimnazijsko pcslcpje. ki nikakor ne spada na ta prostor. —c Umrl je v ponedrliek na D.čkovi cesti 18 v starosti 52 let str igar ki moi-ster Dominik Lovšin. latesa rinp umrl na Cesti na erad 3 v starost: 84 let Jak b Inkret, bivši strojnik v mestnem parnem in kadnem kopališču v Celju. V celjski bolnici ie umrl v nedeljo 451etni cest-r Ivan Berghaus s Pristave pri Mestinju. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je creba priložiti znamko. — popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti ln - po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. Poslužite ae oglasov »Slov Narodu« U SO nafcenejšil POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg 14. DAME, POZOR! Mrežico iz las dobite v frizerskem salonu Godina, Sv. Petra cesta 3. 2637 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din VSAKOVRSTNO ZLATO oriljante tu srebro kupuje po najvišjih cenah A. BOŽI C — Ljubljana, Frančiškanska 3. 49. Lu PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ZA VSAKO PRILIKO lajbcljsa ln najcenejša oblačila • 1 nabavit« pri P B E S K £ R 8y. Petra cesta 14 POSE Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din VODNA SILA 45 DO 150 HP (z dovoljenjem za žago) prvovrsten položaj ob glavni cesti blizu Banje Luke, arondiran kompleks 3 ha, na kompleksu stoji mlin, velika hiša s trgovino in gostilno na prometnem mestu. Priložnostna cena din 330.000. Prodaja >Moj dom«, preduzeče za kupoprodaju nekretnina, B. Tripalo, Banja Luka. 2631 PARCELO travnik ali njivo v bližini Zagorja ali Trbovelj cca. 1000 ma kupim. Ponudbe s točnim opisom kraja, kjer leži parcela, in ceno za 1 m2 na Leveč Franjo, Metlika. 2636 Beseda 50 par. Davek posebei Najmanjši znesek a.— din BRIVSKI POMOČNIK dober in hiter delavec, dobi takoj službo. Noč Joško, Slov. Javornik. 2632 NARODNA ISKARNA I LJUBLJANA i KNAFUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE jil:!,!!!;!,,,,,.,.,,.;,; iMlašfe!.,.:...............IJllilili!..... yzzke ln okoliške novice čez tri teta se cđkr^va vsSik vlsm Sledove odkrila 11 letna pasiirSca — Vodja vlomilske tolpe ubit ^357601301781439835083^461^36187675^3^0120526716015722787658^67373 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 19. ummšmmM im Bte*. 265 Vjačeslav Mihailovič Molotov Kratek življenjepis moža, ki vodi v najtežjih časih rusko zunanjo politiko S posetom Berlina je stopilo v žarišče 2aninxanja svetovne javnosti ime Vjačeslava. Atihajlcrvića Molotova. Prav za prav bi morali reči samo Vjačeslav Molotov. čeprav so vsi drugi ljudski komisarji Sovjetske Rusije mani tudi po očetovem imenu, M se piše in izgovarja za krstnim, je bil Molotov vedno samo Vjačeslav. Molotov je *~va seveda psevdonim iz časov revolucije. Molotov se je pisal prvotno Skrjabin in ta psevdonim je sprejel kot šutdent, ko je hotel reži ti druge člane svoje rodbine, da bi ne čutili posledic njegovega revolucionarnega delovanja. Njega samega je carska policija iskala, kakor je iskala druge -™;->no revoludle. Kakor ie sprejel Nikolaj Uljanov ime Ljenin, tako se piše zdaj Vjačeslav Mihajlovič Molotov. Molotov ali Skrjabin je bil rojen 9. marca 1890 v vjatski guberniji kot sin siromašnih staršev. Njegov oče je dosegel najvišji položaj, ko je dobil službo v pisarni neke trgovine. Doma življenje ni bilo lahko Edina želja Mihaila Skrjabina je bila, da bi naklonila usoda njegovemu sinu lažje življenje. Zato ga je poslal na realko v Kazan. Pozneje naj bi Vjačeslav študiral tehniko. Na njo je pa prišel šele po ovinku preko Sibirije. V aprilu 1909 tik pred maturo je bil namreč aretiran, ko se je vračal z zborovanja revolucionarjev. Poslali so ga za dve leti v Bologdo. Studije je potem dovršil kot eksternist. Politično izgnanstvo pa njegove volje ni zlomilo. Po povratku je organiziral socialno revolucionarni pok*et kot študent pe-trograjske tehnike. Svoje članke je objavljal v >Pravdi« in pozneje je postal tajnik v njenem uredništvu. Vzdrževal je stalne stike z Ljeninovo organizacijo. Bil je še dvakrat aretiran in sicer v letih 1913/14, toda šele leta 1915 so ga znova izgnali v Sibirijo. Tam so ga dodelili najtežjemu delu v rudnikih, od koder so se politični kaznenci redko vračali. Molotov je delal v irkutskih rudnikih samo mesec dni, potem so ga pa nekega dne našli stražarji nezavestnega in ugotovili, da je Molotov pobegnil. Revolucija ga je zopet našla v Petrogradu, poznejšem Leningradu, kjer je postal eden glavnih urednikov »Pravde«. Že takrat se je Molotov zelo razlikoval od svoje okolice. Revoluciji se je na zunaj prilagodil samo v toliko, da je nosil navadno rusko čepico in sicer zato, ker takrat v Rusiji niso izdelovali klobukov, svojega, starega že močno oguljenega klobuka pa ni hotel nositi. Niti takrat, ko si nihče ni mogel misliti ruskega politika brez značilne ruske rubaške, ni odložil Molotov belega ovratnika in kravate. In vendar je bil v najbolj burnih časih mož, ki so mu boljše viški prvaki v polni meri zaupali. Sveži, komaj 50-letni mož nizke, toda čokate postave in dobrodušnih oči, zročih bistro izz3 naočnikov je Molotov bolj po- doben zdravniku nego državniku, ki je šel skozi trdo, burno Šolo revolucije. Molotov je celo malo pedantičen in temu primerno se tudi oblači. Vedno se pa smehlja in zato je v Rusiji tako popularen. Govori malo. raje posluša in molči, če pa Že odpre usta izgovori samo nekaj besed in še te so kratke. lepo izbočeno čelo priča v visoki inteligenci. Mesa sploh ne je in alkoholnih pijač ne pije. Skoraj vedno nosi s seboj aktovko, toda redko vzame kaj iz nje. Njegov spomin je naravnost neverjeten, 2e Ljenin je trdil, da je Molotov najboljši registrator v Sovjetski Rusiji. In Stalin je to vedel. Zato je bil Molotov njegova desna roka in že leta 1924 je postal član političnega vodstva SSSR. Med prvo petletko je vodil Molotov organizacijo težke industrije. V javnosti ni nastopal, toda njegov položaj je bil izredno trden. Ko je padel Rykov je stopil Molotov na čelo sovjeta ruskih komisarjev, kot predsednik sovjetske vlade ter sovjeta dela in narodne obrambe. In ko je lani v začetku maja doživel polom Litvinov Fin-kelstein s svojim načrtom zveze med Sovjetsko Rusijo in zapadnim! velesilami, je poveril Stalin Molotovu tudi vodstvo zunanje politike. To je pomenilo globok preokret v ruski zunanji politiki. Molotov je oženjen to Olga Karpovska Molotova je v Sovjetski Rusiji v gotovem pomenu podobna markantna postava kakor njen mož. Ona je pravi genij na polju organizacije. Delala je v tovarni kozmetičnih sredstev to kmalu je postala njena voditeljica. Zdaj vodi 17 tovarn In nadzira vso kozmetično industrijo Sovjetske Rusije. Pred štirimi leti je študirala v Ameriki metode svoje stroke in prinesla domov geslo, da kozmetični pripomočki niso luksuz, temveč element telesne kulture. — Vjačeslav vpliva na dušo. jaz pa na obraz —, je dejala nekoč o svojem delovanju. Uvede naj se obvezna preiskava krvi obtožencev, ki so osumljeni, da so v pijanosti zakrivili prometne nesreče ali koga v pretepu poškodovali ali ubili Ljubliana. 19. novembra O krivdi pri prometnih nesrečah cbrav-navajo naša sodišča čedalje češče. Ljubljansko okrožno sodišče bo letos gotovo doseglo rekordno število razprav no tako-zvanem avtomobilskem paragrafu. Prav zamotane so te razprave in sodniki morajo z največjo vestnostjo in natančnostjo proučiti, kdo ie prometno nesrečo zakrivil. Najtežje ie razsojati v primerih, ko pričevanja kažejo na to. da ie bil neprevidni voznik ali pa povoženi pešec vinjen. V tem pogledu bi bilo delo našim sodiščem močno olajšano, če bi se vpeljala obvezna preiskava krvi zlasti pri prometnih nesrečah in pri pretepih in ubojih. Vinjenost igra največkrat glavno vloso pri prometnih nesrečah in pri ubojih, kakor je dokazano v neštetih razpravah in sodbah nad pretepači in ubijalci. Saj se še ni zgodilo, da bi kjerkoli pri nas nastal večji preteo z najbolj žalostnimi posledicami med treznimi. Začne se vedno s pijačo v gostilni. Poguben vpliv alkohola se torej ved 10 pokaže pri prometnih nesrečah in pri izvrševanju kazenskih deiiktav. zlasti ubojev. Sodnik zastavi obtožencu vprašanje, ali je bil mečno vinjen. Obtoženci odgovarjajo, kakor pač kaže. Včasih zanikajo, da bi bili pijani, češ da so izpili samo nekaj kozarcev, včasih se iim zdi. da bo kazen manjša, ako v svojem zagovoru poudarjajo, da so bili popolnoma pijani. Priče povedo, da se ie obtoženec majal pri hoji, da je jecljal in da mu ie smrdelo iz ust po vinu in žganju. Zdravniki pa pravijo, da vinski duh iz ust ni objektivno merilo za množino zaužitega alkohola. Nekateri izpijejo nekaj kozarcev vina, pa smrde iz ust kakor iz soda. drugi ga izpijejo več litrov, pa imajo komaj zaznamo vinsko sapo. Obsežna raziskovanja v zadnjem času so pokazala, da se na vonj sape oo alkoholu soloh ne moremo zane- sti in da ie za spoznanje pijanosti odločilna le končna alkohola v krvi. Zdravniški medicinski zavod v Parizu je napravil številne preiskave, ko so pri-peljali v bolnice pijane ponesrečence ali ranjence. Da bi določili množino alkohola, ki so sa preiskovanci zaužili, so iim odvzeli določeno količino krvi. V večini primerov je šlo za prometne nezgode. Pre-isfcave so dognale tole: Nasprotje med zelo veifiEO vsebino alkohola v krvi in razmerama majhnim alkoholnim smradom iz ust ie bilo presenetljivo. Pri nekem moškem, ki je padel iz vozečega avtomobila in se ves oolormL so ugotovili šest tisočink alkohola v krvi. a njegova sapa ni skoraj nič dišala po alkoholu. Brez krvne preiskave bi ne bilo mogoče ugotoviti, da ie no svoji krivdi padel iz drvečega avtomobila Obsojen bi bil vozač. Lastnik avtomobila bi bil obsojen na plačilo velike odškodnine ali dozi vi j enake rente ponesrečencu. Neka ženska ie šla čez cesto in tedaj jo ie podrl avtomobil. V kolenskem sklepu se ii le vlila kri. Na policiji ie trdila, da ie pravilno hodila in da ni sama zakrivila nezgode. Šofer avtomobila ie trdil, da se je ženska majala in je bila očitno močno vinjena. Preiskali so kri ponesrerenke in ugotovili v krvi štiri tisočinke alkohola. Pone^reČenkio so na policiji taku i po nesreči tudi podu hal i. a za čudo ni dišala po alkoholu. Taki in podobni primeri pričajo, kako važna ie zlasti pri prometnih nesrečah ugotovitev množine alkohola v krvi. Zgodi se tudi. da ie alkoholni smrad iz ust celo neznosen, množina zaužitega alkohola pa prav majhna. Nekatere države so za primer prometnih nezgod že odredile obvezno preiskavo krvi. Ostale države jim bodo morale slediti v tem ukrepu. Pri vseh policijskih ravnateljstvih in v vseh bolnicah naj bi se uved a obvezna preiskava krvi zlasti pri prometnih nesrečah in pri ubojih, pa tudi v drugih primerih, ko vpliva stopnja vinjenosti na krivdo ali nedolžnost prizadetih. Obstoja preprosta metoda za določanje količine alkohola v krvi. Iz množine alkohola v krvi se ugotovi stanje ali stopnja pijanosti preiskovanca, in sicer odgovarja 0.03 promila normalni množini alkohola v krvi. 1 promil takozvanemu evioriČnemu stanju oo uliti u alkoholnih pijač (človek ie v rožcah. kakor pravimo). 2 pronvla lahki do srednji pijanosti, nad 3.5 promi-lov pa alkoholični zastrupitvi Velika prednost ake preiskave ie v tem. da ugotovi objektivno množino alkohola v krvi preiskovanca, ki na zunaj še ne kaže znakov pijanosti, ker ie na alkohol navajena, ' pa je kljub temu vinjen in ne obvlada več popolnoma normalno svojih organskih funkcij. Odkod bi še videli solnce ? Matematično je zelo lahko izračunati razmerje med razdaljo in premerom objektiva ali zrcala. To je zelo enostavna enačba, ki pravi, da bi en palec debel objektiv ugotovil naše solnce na razdalji 250 svetlobnih let ali 2370 bilijonov kilometrov. Svrius je od nas oddaljen samo 83 bilijonov kilometrov. Doslej največji 100 palcev debeli daljnogled na Mont Wilsonu bi videl solnce še na razdalji 25.000 svetlobnih let. Znani Magellanovi oblaki so oddaljeni od nas 100.000 svetlobnih let. V najbolj oddaljenih delih Mlečne poti bi bUo solnce torej neznano, seveda samo toliko, kolikor bi bila ondotna bitja opremljena samo s takimi instrumenti, kakor jih imamo na razpolago ml. Na novozgrajeni palomarski reflektor bi pa videl solnce v razdalji 50.000 svetlobnih let. čeprav se nam zdi solnce glede na planetarno družino ogromno in čeprav je na nebu mnogo zvezdic, ki so | manjše od sdlnca. se Izgubi tudi ono v skrivnostnih globJnah vsemirja med milijoni enako velikih ali pa še večjih zvezd zlasti pa med meglovinami. Psevdonim Stanislavskega Slavni ruski gledališki strokovnjak K. S. Stanislavskij ali s pravim priimkom Ale-ksejev pripoveduje v svoji zanimivi knjigi a Moje življenje v umetnostih o tem, kako je našel svoje gledališko ime. Pogosto smo morali nastopati tudi v družbi nekam sumljivih ljudi. Kaj storiti ? Ni bilo kje igrati, nas pa je strašno mikalo delo na gledališkem odru. Zahajali smo tudi v družbo sleparjev m kokot, m meni, ravnatelju ruskega glasbenega društva ni bilo lahko sedeti med takimi ljudmi, saj je bil v nevarnosti moj dober glas. Moral sem se torej skriti za vzvišeno ime. Iskal sem ga v nadi, da me bo zares krilo. Takrat sem bil navdušen za nekega amaterja, doktorja M., ki je nastopal pod imenom Stanislavskij. Kmalu pa je obrnil gledališkemu odru hrbet in jaz sem sklenil, postati njegov naslednik, tembo^, ker sem bU prepričan, da bom za tem poljskim imenom dobro skrit. Pa sem se zmotil, črnite, kaj se je zgodilo. Igral sem v neki francoski komediji. ki se njeno dejanje odigrava za kulisami v garderobi lepe igralke. Nališpan in na-šopirjen sem prihitel na oder z ogromnim šopkom. Prihitel sem in ostrmel. Pred menoj v glavni loži so sedeli moj oče, mati in stare guvernante. In v naslednjih dejanjih so me čakale take scene, ki jih ne more dopustiti stroga rodbinska cenzura. Tisti hip sem odrevenel od zadrege in razburjenja. Iz vročekrvnega podjetnega mladeniča je postal naenkrat skromen fant uglajenih manir. Ko sem se vrnil domov, nisem smel stopiti pred domače. Drugi dan mi je dejal oče samo tole: >če že hočeš na vsak način igrati drugod, si piiskrbi dostojen krožek z dostojnim repertoarjem, samo da ne boš igral vsake svinjarije kdo ve s kom.< Velik požar Poljčane. 18. novembra Snoci okrog osmih je izbruhnil ogenj pri posestniku Roberju v Vrholah, ki je na mah zavzel vpHIc obseg. Zgorelo je tudi 8 svinj. Skoda znaša okrog 200.000 din. Razen Roberja sta pogorela še dva soseda, ki sta jima pogoreli do tam gospodarski poslopji. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Začelo je goreti pri svinjskih hlevih. Ro-berjevi so se ta čas odpravljali k počitku. Ko je sin zapiral okno, je naenkrat za- pazil pri svtinjaku ogenj, prestrašen je planil v hdso in zakričal: »Svinjske štale gorijo!« Takoj so vsi zdrveli na piano, da pogasijo ogenj, toda bilo je vse zaman. Silen vihar, ki je divjal ta dan, je pod pihal ogenj in kakor bi trenil, se je požar razširil dalje na hlev z govejo živino, in na hišo in prav vse je zgorelo do tal Govejo živino so še rešili, 8 svinj pa je zgorelo. Na pomoč so prihiteli tudi sosedje in gasilci iz Poljčan, ki so z znano požrtvovalnostjo pod vzeli vse, da požar omejijo, kajti veter je nosil iskre v velikem loku daleč naokrog, hiše so tu pa večinoma lesene in s slamo krite. Razen Roberju sta zgoreli gospodarski poslopji še dvema sosedoma. Neko žensko so v zadnjem trenutku prebudili iz trdnega spanja in ji tako rešili denar, ki ga je imela shranjenega nekje pod vzglavjem. Prebivalstvo je obupano in s strahom gledalo početje ognjenega elementa, ki je v vetrovni noči ogrožal vso vas. Ker stoji vas na hribu, je bilo gašenje otežkočeno. Tudi vode ni bilo v izobilju. Skoda je le delno krita z zavarovalnino. Na cesti se je zastrupila z lizolom Samomor 17 letne Slavke KošmKove iz Celja v Trbovljah Trbovlje, 18. novembra V kratkem razdobju je v Trbovljah zopet nasilno končalo mlado nade bucino življenje. Kosmk Slavka. 17 let staro dekle, iz Celja je v nedeljo popoldne iz še nerazjašnjenih razlogov na cesti pila lizol in kljub zdravniški pomoči v silnih mukah umrla. Očividci pripovedujejo, da se je Košnikova, kakor menda že večkrat, pripeljala v soboto v Trbovlje na obisk k svojcem. Za Savo v Trbovljah žive njeni stari starši. Slavka je imela tudi sicer znance in prijatelje in gotovo jo je vezala tudi močna srčna vez na naš kraj. V soboto zvečer je bila še v nekem tukajšnjem kinu in v družbi z nekim trboveljskim mladeničem, s katerim sta si bila dobra prijatelja. Morda je bila tu vmes tudi ljubezen. Dekle in fanta so še tistega večera videli na cesti pri Borušaku. V nedeljo dopoldne pa se je Košnikova dolgo izprehajala po gornjih Trbovljah in ljudje, ki so jo srečah, pravijo, da je bila zelo bleda in potrta. Nekateri so jo videli celo na Klečici, kjer je zamišljeno slonela in prebirala pisima. Neka gospodična je celo opozorila znance na Košakovo, Češ tako čudno se vede in Bog ve, Če si dekle ne misli storiti kaj hudega. Okrog pol enih je bila v družbi s svojim fantom zopet na cesti. Dekle je bilo v ži- vem razgovoru, mimoidoči pa so opazili, kako se opoteka, pljuje in si brise z robcem jezik. Kozakova je fantu dala pisma, ki jih je le-ta prečital ter v jezi vtaknil v žep, potem pa Košakovo prijel za brado in jo stresel. Fant je medtem odšel v bližnje stanovanje ter se vrnil čez pol ure preoblečen. Dekle pa so ta čas baje videli, kako je stopila na stopnice pri Weissu, kjer je nekaj popila iz steklenice. Ko jo je prišel njen fant, sta napravila le še par korakov, nakar je Kozakova pri prvi hiši omahnila na tla. Mimo vozeči avtotaksn je onesveščeno naložil ter jo urno odpeljal v bolnico; kjer so dekletu nudili zdravniško pomoč. Vendar je bilo že prepozno. Košnikova je spila četrt litra lizola ter ko kratkih, a silnih mukah izdihnila. Pokojnico so prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico. Strašen samomor mladenke je v Trbov-ljal vzbudil splošno pozornost, saj s*i na tak način pri nas še nihče ni končal življenja. Vzroki, ki so mlado in lepo dekle prisilili k tako obupnemu dejanju, še niso pojasnjeni. Pisma, ki jih je zapustila, bodo povedala pač kaj več. Oblast raziskuje ozadje tragedije. Motivi kažejo duševno razstrojenost današnje mladine, kateri pri najmanjših udarcih usode zmanjka moralne odpornosti, da bi premagala življenjske težkoče. Iz Kranja — Šahovsko prvenstvo. Jesenski šahovski turnir, ki ga je organiziral KŠK se v redu nadaljuje. Stanje v prvem razredu po 3. kolu je sledeče: 1. Singer 3, 2. Kos 1 in pol, 3. Virnik 1(1), 4. Vidrgar 1 itd. V drugem razredu je boj hujši in še vedno vodita po 6. kolu 2užek s 6 točkami in Pogačnik s 5 in pol. — Na cestah bodite previdni. Kljub temu, da je avtomobilski promet zmanjšan Še vedno pride do nesreč in previdnost je na mestu, o tem nam priča tudi sledeča nesreča. V nedeljo po 20. uri je vozil avto-taksi g. Guzlja proti Naklu. Tik pred gostilno »Beksel« je šel vozečemu avtomobilu nasproti nek moški, a ne po pločniku, temveč po cesti. Ko je bil avtomobil še kakih 5 m od nasproti prihajajočega moškega je ta stekel še bolj proti sredi ceste namesto, da bi stopil na pločnik na svoji levi. Ko je že zgledalo, da bo mož le dosegel desni pločnik pa je šofer misleč se izogniti nesreči tudi zavil na levo in podrl neprevidnega pešca. Ker je bil sunek le precejšen je neznanec obležal na cesti in mimoidoči so ga prenesli k dr. Bežku, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč. Lastnik avtotaksija je natn prepeljal ponesrečenca, ki je doma iz Šenčurja na dom, kjer bo ostal v domači oskrbi. Neprevidnež je dobil lažje poškodbe po glavi, rokah in nogah, a tudi g, Guzelj je utrpel poškodbe na avtomobilu. Naj bo ta nesreča resen opomin vsem pešcem, da se poslužujejo pločnikov in ne cest. Tako je martinovanje le zahtevalo žriev, čeprav je bilo drugače prav mirno. — Kaj bo s starim tlakom? Mnogi so se zanimali, kaj bo s starimi cementnimi hodniki, ki so jih po zgraditvi robnikov zasuli s peskom. Predsedstvo občine poroča sedaj, da ti hodniki zlasti pred tiskamo ».Savo« in drž. realno gimnazijo ne bodo šli v nič, ker jih bodo odstranili drugo leto, ko bodo pričeli z gradnjo asfaltnih trotoarjev. ki bodo povsod enaki kot oni pred »Staru nošto? ali Andrašičem. Pesek po pločnikih je torej samo zasilna rešitev za čas zime. — Skupno združenih obrtnikov ima redni občni zbor v nedeljo 24. novembra t. I. ob 8. uri v Narodnem domu. Vsi obrtniki tudi mlinarji in Žagarji naj se udeleže obč. zbora v čim večjem številu. Z Jesenic — Izpit za urarskega mPjstra je pred strokovno komisijo v Ljubljani prei kratkim napravila gdč. Vida Smole jeva, hčerka tuk. urarskega mojstra g. Mavricija Smoleja. Gdč. Smolejeva je najbrže prva urarska mojstrica v Jugoslaviji. Čestitamo! — Sava s pritoki je silno narasla, po enodnevnem presledku je v nedeljo zopet začelo deževati. Dež je lil ves dan Ln skoraj vso noč kot za stavo. Zaradi izredno velikih padavin je Sava silno narasla. Potok Jeseni ca. se je razbesnela v silen hudournik. Povoden j je dosegla isti obseg kot jeseni L 1926. K sreči je KID med tem zgradila nov jez, ki avtomatično sam regulira višino in odtok vede. Ce bi tega ne bilo, bi se Sava razlila višje gori po njivah in travnikih in do stanovanjskih barak, kjer bi delavskim družinam napravila občutno škodo. — Obutev se Je m"Cno podražila. Gumijasta obutev se je v zadnjem času podražila za celih 170%. Pred meseci so bile galose še po 39 din, sedaj pa stane samo popravilo starih galoš 48 din. Zaradi podražitve usnja in delavnih moči se je močno podražila tudi usnjena obutev. Pred meseci si par dobrih moških čevljev lahko dobil za 150 co 250 din, danes pa stanejo dobri čevlji od 300 do 450 din- PRI ZDRAVNIKU — Ali vam jed tekne? — Jem kakor volk. — Kako ie pa s spanjem? — Spim kakor medved. — Potem vas pa pošljem kar k živino-zdravniku. SLAB ČUVAJ — Gospod. P^a čuvaja Lahko vzamete nazaj. — Zakaj pa? — Snoči je bfflo v našo hišo vlomljeno, pes je p*i tako smrčal, da nismo slikali ropota. Edmunri O' Hara: Si profesorja Horbiduta Roman V naslednjem trenutku je Townsend planil pokonci. Saj to je bil Alfonso, njegov sluga Alfonso, ki naj bi bil čuval grofa. Townsend je moral napeti vse sile, da je ostal miren. Ne da bi se izdal, kako se mu mudi, se je približal skupini delavcev in se čez ramo ozrl na nje. In res je sedel med njimi Alfonso. Toda kakšen je bili Suknjič mu je bil raztrgan in umazan, lasje skuštrani, brada neobrita. Ovratnika in samovez-nice sploh ni imel. Celo tu med temi delavci, ki niso bili nič kaj elegantni, je bil tako zanemarjen, da je obračal nase pozornost. Dvginil je bil roko, umazano roko, in nadaljeval Je: — Ljudje so umirali kakor muhe. Vse se je ustavilo. Samo na najvišjih gorskih vrhovih je životarilo človeštvo. Skrbi, težke skrbi so napolnile srca vseh mislečih ljudi... — No, le naprei, le naprej! — so kričali poslušalci nestrpno. Toda Alfonso je naenkrat obmolknil. Njegov pogled se je ustavil na To^msendu. Molče je buljil vanj, toda takoj je planil pokonci. Brezobzirno se je prerinil skozi vrste svojih poslušalcev in z radostnim vzklikom je skočil k svojemu gospodarju. — Končno, končno vas imam, gospod! Townsend mu je stopil na nogo tako močno, kakor še nikoli nikomur. — Kaj pa hočeš od mene, šema? — je vprašal malomarno. Alfonso je zastokal od bolečine, toda takoj je razumel, za kaj gre. — Ali se nisem nekoč seznanil z vami na neki poroki? — je vprašal z bolestnim glasem. Seveda, — je prikimal Tonwsend srdito. — Najbrž na svatbi v Kani Galilejski. Poslušalci, ki so se čudili temu izpadu, so se glasno zasmejali. Townsenda so povabili, naj sede za njihovo mizo. Detektiv je to zelo rad storil. Povsem nevezano se je zabaval z njimi in se smejal njihovim šalam, namenjenim v glavnem Alfonsu. Toda on nikakor ni bil zabit in takoj je razumel, da tu ne samo da ne sme svojega gospodarja klicati »gospod«, temveč da ga celo poznati ne sme. Počasi so delavci drug za drugim odhajali. Bil je čas večerje in v tem času se je krčma navadno povsem izpraznila. Townsend je to vedel in potrpežljivo čakal. In res ni trajalo dolgo, da je odšel še zadnji delavec. Alfonso je ostal sam s svojim gospodarjem. — Povej mi torej, stari prijatelj, — se je informiral Townsend s pritajenim glasom,— kaj ti je prišlo na misel. Pod pretečim glasom svojega gospodarja se je Alfonso ves sključil. — Ah, gospod, — je jadikoval. — Zgodilo se je nekaj strašnega. Gospod grof... in sapa mu je i zastala. — Kaj je z grofom? — je vprašal Townsend strogo. — Izginil je . . . pobegnil . . . izginil. Ves izčrpan si je Alfonso obrisal potno čelo. — CHšel je. — ie ponovil Townsend počasi. — Ka-( ko se je to zgodilo? — je vprašal čez nekaj časa. ! Toda njegove misli so bile nekie čisto drugje. Mi- sMl je na nocrečo ki ga fe spremila skozi življenje. S tron g je bil pobegnil in se naenkrat prikazal tu, zda i ie *"»a pobegnil še grof in morda se bo tudi on prikazal tu . . . j Alfonso je bil že sredi svojega pripovedo\-anja, ko ga je začel detektiv poslušati. ! ... in mo^e prizadeva d »e. da bi ga spreobrnil, je rodilo najlepše sadove. Grof je postajal vedno res- T^hko ofkogtnni] in ga vrel s sebo1" na naše sestanke. Skratka to ie Hlo vnrp^anje dni, da bi krenila njegova duša na pravo pot. — kako si se drznil vlR*r;ti te<*a človeka na svoje sestanke? Saj nisi mogel vedeti, da ti na ulici ne pobegne. — Bil sem trdno prepričan, da se to ne bo zgodilo, gospod. — Tega ne razumem. Alfonso se je zmagoslavno nasmehnil. — Saj grof ni imel niti beliča v žepu, a njegov kredit je bil zelo omajan. Pri nas doma je imel vsega v izobilju, česar si je mogel poželeti, mir, dobro hrano in dobro ... pijačo. — Dobro pijačo? Seveda, prav praviš. Toda kako to, da je kljub temu pobegnil? — Dovolite, da vam to povem, — je zastokal Alfonso. — Nekega dne ali bolje rečeno nekega večera, ko sva bila prišla na sestanek, je grof naenkrat krenil v čisto drugo smer kakor jaz. Jaz sem jo seveda takoj ubral za njim. Črhnil ni niti besedice in vse moje dokazovanje ni nic zaleglo. Molče in zroč mračno predse je nadaljeval svojo pot. Vedno naravnost, samo naravnost, dokler... Ali veste, kam je končno krenil? V neko beznico. V najza-kotnejšo beznico. — Torej tako je grofova duša vendar našla svojo pravo pot, — se je rogal Townsend. — Toda od kod mu naenkrat denar? Ali pa je morda brez denarja. • — Ne, ne, saj je imel denar. Več nego dovolj, — ie df-:"i Alfonsn obupano. — Od kod pa? Sluga je nekaj časa lovil sapo in si zaman prizadeval zbrati toliko moči, da bi odgovoril. — Iz ... iz ... iz vaše mize ... — je bruhnilo končno iz njega. — Vlomil je v vašo mizo, cigan grdi, vlomil je prav tistega dne, ko sem mu pripovedoval zgodbo o talentih. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani