UDK 886.3.09-31:808.63:929 Kranjec M. Franc Zadravec Filozofska fakulteta v Ljubljani G O V O R N E O B L I K E I N J E Z I K V K R A N J C E V E M P O V O J N E M P O L I T I Č N E M R O M A N U Miško Kranjec je v »romanih o oblasti« Pisarna (1949), Pod zvezdo (1950) in Zemlja se z nami premika (1956) estetsko povzel žive govorne oblike politične ljudske scene, kot jih je v tradicionalni vaški komunikacijski sistem postavila socialistična ideja in revolucija. Literariziral je objektivni komunikacijski način, obenem sta njegova nara- tivna in dialoška beseda v epski sceni posvojili tudi publicistično, politično, ekonomsko in državnopravno leksiko. In his "novels about power" (Pisarna, 1949; Pod zvezdo. 1950; Zemlja se z nami premika, 1956) Miško Kranjec made aesthetic use of the living speech forms of the political popular scene, as they were introduced into the traditional rural system of communication by the socialist idea and revolution. Kranjec fictionalized the objective manner of communication, while interspersing the language of both his narration and the dialogues in the epic scene with the vocabulary from the world of journalism, politics, economy, and public law. Razpravljal bom o govornih oblikah in jeziku Kranjčevih romanov, ki jih imenujem »politični«, pisatelj sam pa jih je imenoval »romani o oblasti«. Ker nas včasih strese, kadar kot raziskovalci literature moramo rabiti besedo po- litika, hkrati pa vemo, da roman in pesem s politično temo nista manj pesniška in umetniška kot ljubezenski roman in pesem, sem si namesto poetološkega uvoda izbral tale ekskurz: Skoraj ni študije o Henriju Bcylu-Stendhalu, ki ne navaja njegove slovite izzivajoče formule: »La politique n'a rien à voir en littérature« — politika ne spada v literaturo, v njej poči kot strel sredi koncerta. Marsikdo pa hkrati priznava, da je politično tkivo važna sestavina njegovih romanov, da je Sten- dhal viden politični avtor s svojim sovraštvom do tiranov, spominom na revo- lucijo, s kritiko meščanstva in aristokracije. Je njegovo formulo razumeti le kot govorniško previdnost pred policijo in okusom časa, kot je svoj čas mislil Louis Aragon,1 ali pa gre za terminološko vprašanje, ki vsebuje enega ključnih problemov Stendlmlove dobe? Beseda politika je v dobi romantike imela tisti smisel in vsebino, kot jima ga je dajala meščansko-aristokratska politična praksa. Stendhal pa ni pripadal nobeni stranki, bil je neodvisen od uradne politične doktrine, bil je demokratični duh, odvisen le od ljudstva, od zgodovine. Adhezija z ljudstvom pri pisateljih prve polovice 19. stol. ni bila ravno lahka, saj ni imelo organizirane sile, na katero bi se lahko naslonili. Zato pa so tem bolj razkrivali sebično meščanstvo v smislu Prešernovega stavka: »Kranjc, ti le dobička išeš«. Tudi Stendhalov nonkonfor- raizem je pomenil protimeščansko načelo izoliranega genija, in njegova for- mula, da politika ne spada v literaturo, je bilu v resnici politično načelo, razkol s politiko ineščansko-aristokratske oblasti. M i š k o K r a n j e c s v o j i h p o l i t i č n i h r o m a n o v ni z a s l a n j a l n e s S t c n d h a l o v o n e s k a k š n o d r u g o f o r m u l o , k i p o l i t i k i j e m l j e p r i s t o j n o s t v u m e t n i š k i l i t e r a t u r i ; 1 Jan. O. Fischer, Politique et poésie en XIXe siècle. La Pensée, 1961, št. 96. ni j i h z a s l a n j a l z a r a d i t r a d i c i j e s l o v e n s k e g a p o l i t i č n e g a r o m a n a in z a t o , k e r se j e že o b p r v e m r a z d o r u z u r a d n o d r u ž b o , z n j e n o l i b e r a l n o in k l e r i k a l n o d o k t r i n o l a h k o n a s l o n i l n a l j u d s t v o k o t b o l j al i m a n j o r g a n i z i r a n o si lo . L e t a 1934—1935 j e c e l o u r e j a l p o l i t i č n o t r i b u n o te si le L j u d s k o p r a v i c o , n a s l e d - n j e g a le ta p a a d h e z i j o , z ras l os t z l j u d s t v o m d e m o n s t r i r a l z r o m a n o m Z a l e s j e se prebuja (1936). Ta zraslost mu je v romanu Do zadnjih meja (1940) omo- g o č i l a i z d e l a t i d e m o k r a t i č n i l i k l j u d s k e g a p o s l a n c a , k a k r š n e g a ni v e č v s l o v e n - ski p r i p o v e d n i p r o z i , t u d i v K r a n j č e v i ne . P o l e tu 1945 p a j e l a h k o b o l j a l i m a n j n e o v i r a n o p o p i s o v a l n o s i l c e in n a s p r o t n i k e s o c i a l i s t i č n e i d e j e . Zdaj lahko porečemo, da je primerjava Stendhal—Kranjec zares nevzdržna, saj ne podcenjuje le estetskega kriterija, ampak lahkomiselno zabrisuje tudi tako očitna nasprotja med njima, kot so: tam nonkonformist — tukaj po letu 1945 »konformist«, tam popolna kritika vladajoče družbene doktrine in oblasti — tukaj soglasje z vladajočo ideologijo in ljudsko oblastjo, tam psevdonimno, jezikovno aluzivno in deloma celo šifrirano pisanje — tu mestoma citati iz govorov vodilnih jugoslovanskih državnikov in pritrjevanje njihovi družbeni viziji. Toda naj so te ločnice še tako resne, je prav tako res, da sta oba spod- kopavala individualistični družbeni princip in njegovo politično doktrino, da ju torej zbližuje demokratična miselnost, pa tudi politična tematika, ki ima v romanu enako pravico, kot vsaka druga; umetnost je pravična in ne priznava le »plemenitaških, privilegiranih tem«.2 K o n č u j e m d i g r e s i j o o S t e n d h a l o v e m stre lu s red i k o n c e r t a . Kranjčevi romani o oblasti — Pisarna, Pod zoezdo, Zemlja se z nami pre- mika — so z g o d b e o s o c i a l i s t i č n i i d e j i n a vas i ter o n j e n i h i z r a z n i h o b l i k a h , k a k o r j i h j e u v e l j a v i l a t u d i m e d k m e t i ; so b o l j ali m a n j s t v a r e n z a p i s g o v o r n i h o b l i k in j e z i k o v n e g a st i la m e d s o c i a l i s t i č n o r e v o l u c i j o p r v i h p o v o j n i h let. K r a n j e c j e v n j i h s v o j d o t e d a n j i stil n a š i r o k o o d p r l k o m u n i k a c i j s k i m n o v o - s t im, ki j i h j e p r i n e s l a i d e j a . Pripovedovalec v Pisarni (1949) pravi, da Ravenci radi »mnogo in globoko razmišljajo o vsaki stvari in pogosto kakšno pametno zinejo« in da se radi zapletajo »v dolge razprave o žandarjih in duhovnikih in sploh o oblasti«. V romanu zares dosti komentirajo pojave v jugoslovanski meščanski državi in med madžarsko okupacijo, socialistična misel pa se v ivjih v romanu Pod zoezdo že naravnost dramatično sooči z dolgo tradicijo ter njihovo preinišlje- valsko in razpravljalsko navado in voljo opazno poveča. D a K r a n j č e v i k m e t j e » z n a j o g o v o r i t i « , d o k a z u j e že sturi M i h a K o u d i l u v P i s a r n i , p r i p o v e d o v a l e c s a m o p o z o r i na n j e g o v g o v o r n i š k i » s l o g « in na t r a j n o p r i p r a v l j e n o s t , d a k o m u k a j p o j a s n i . K o u d i l o v s l og v e č i n o m a ne p r e s e g a v a š k e g a k u l t u r n e g a m i l j e j a , v č a s i h p a se m u v e n d a r l e o d t u j i , j e p r e s l o v e s e n , l i t e raren o z i r o m a g a a v t o r » p o p r a v i « s s v o j i m . V k o n t a m i n i r a n e m , t u j e m s l o g u p o z d r a v l j a p a r t i z a n s k o v o j s k o , g o v o r i o p r i h o d u l j u d s k e o b l a s t i , ali p a m a r k s i - s t i č n o p o j a s n j u j e n e k a t e r e p o j a v e . N e g r e p a p r e z r e t i , d a v p o t u j e n i h g o v o r n i h p o l o ž a j i h v e n d a r l e n e u p o r a b l j a t u j k in f r a z p o v r š n i h p o l i t i č n i h a k t i v i s t o v , d a m e d p r e m i š l j e v a l c e m in p o j a s n j e v a l c e m i d e j e ter n j e g o v o b e s e d o n e z i j a p r e o č i t e n s o c i a l n i p r e p a d . 1 IDO Brnčič, Misli o liriku. LZ 1941. — Generacija pred zaprtimi vrati, str. 393. Ljubljana 1954. Romana Pod zvezdo (1950) in Zemlja se z nami premika (1956) sta še izpo- polnila refleksijsko in govorniško spretnost oseb. Pripovedovalec spet opo- zarja na njihovo zgovornost, npr. na Stefaničevo, kateremu v prvem delu romana Pod zvezdo odstopa celostranske monološke odseke. A ne samo njemu, še zgovornejši je spet Miha Koudila, ko refleksijo mestoma raztegne na dve, tri strani, podobni pa so mu sekretar Naci Koudila, mladinski aktivist Kološa, konservativni kmet Zbul, klerikalni pobudnik restavracije Rituper in še kdo. In zdaj vprašujem: so Kranjčevi radogovorci in mnogopremišljevalci le posledica avtorjeve psihološke motivacije, da namreč radi razmišljajo in še rajši kakšno pametno zinejo, je zgovornost in refleksivnost vaških oseb, je njihova duševna naravnanost edini in odločilni vzrok za številne monološke in potegnjene dialoške nastope, ali pa je njihovo pripravljenost in celo zavze- tost za opazno komuniciranje dodatno spodbudil tedanji javni družbeni komu- nikacijski sistem in so njihove pogovorne in mišljenjske oblike zato tudi odvod objektivne občevalne prakse? Priznati velja, da so Kranjčeve »politične« epske osebe zgovorne že v nje- govih predvojnih romanih, a nič manj velja priznati, da so povojne oblike političnega dela, da je socialistična revolucija močno razmaknila romaneskni prostor za refleksije in govorne nastope epskih junakov. Konkretna objektivna tehnika javnega obnašanja političnih aktivistov, tehnika sestankov, zborovanj, govorov, molka in ploskanja, ostri idejni spopadi — vse takšno je moralo vstopiti tudi v roman. Javni monologi vaškega sekretarja Naci ja in drugih oseb mestoma dramatsko vznemirjajo, drugod so narativni, so modrovanja in pridige, izzivajo in pridobivajo, razkrinkujejo in načrtujejo, včasih prehajajo v dialog z množico, ki se vključuje z vprašanji, medklici, artikuliranim pri- trjevanjem in negodovanjem. Dramaturgija epskega zborovanja narekuje, da govornika za hip spodrine govorni zbor ali zborovska govorna oblika: nekdo iz množice vrže izzivajočo misel, množica pa mu odgovarja kot enotni ali kot razpršeni subjekt, dokler je kdo ne utiša in spet prikliče glavnega govor- nika. V živahni epski sceni govornik spretno sooča idejo in poslušalce, seda- njost z minulostjo, tradicijo s prividi novega družbenega reda. Takšne javne monologe in pluralne dialoge v romanih štejem za Kranjčev posnetek živih oblik, za tipično naslonjeno obliko, za estetsko mimezis, za prenos objektivnega komunikativnega ustroja v roman, za časovni dokument v razvoju slovenske družbe. Refleksije oziroma notrunji monologi sekretarja Nacija včasih niso le pri- prava na javni nastop, ampak so tudi oblika, s katero avtor posega v javnost. Ko namreč Naci razmišlja o rcvoluciji pa o temi kmet in socializem, je slišati tudi avtorjev glas. Njegov glas pridobiva za socializem, hkrati pa daje lekcijo »višjim«, opozarja jih, kako dramatično se socialistična misel prijema v kmet- skih dušah. Ko je avtor sredi kritičnih refleksij Nacija in drugih oseb, je njegov cilj čutiti tudi zunaj njih: duhovni in čustveni roman oseb je v takšnih refleksivnih — včasih tudi diuloških — položajih kritična univerza za krmarje in aktiviste socializma. Estetska raven revolucijskega komunikacijskega ustroja v romanu ni ena- komerna, včasih sta refleksija in dialog premalo zgoščena, odmerjena, se potegneta. Značilen primer je na koncu romana Zemlja se z nami premika, kjer razočarani sekretar Nuci razlaga kmetu Filipiču nekdanji, sedanji in prihodnji človekov odnos do zemlje, pa skoraj ne more potešiti njegove »rado- v e d n o s t i « , k o b i si hote l o d g o v o r i t i »na t isoč s tvar i « , p r e d v s e m p a dob i t i z a d o - v o l j i v o d g o v o r o v p r a š a n j u k m e t in soc ia l i zem. K o p a r a d o v e d n o s t e p s k e osebe g i b l j e in r a z g i b l j e še tako p o t e g n j e n i d ia log , j e N a c i j e v a p r i p o v e d o isti temi v d r u g a č n i e p s k i sceni in zasedb i o b č u t n o razv l e čena . M e d v e č e r j o se v s v o j e m g r u n t a r s k e m d o m u z a p r e d a v a o r a z m e r j u č l o v e k in z e m l j a v A m e r i k i , v nov i Jugos lav i j i ter o u t o p i j i , k a k o b o tehnika p o p o l n o m a i z p o d r i n i l a sedan j i o d n o s d o z e m l j e ; o b d ia lekt ik i vseh stvari se N a c i o d l o č i s k o r a j za f u t u r o l o š k i s k l e p : » T o v a r n e d e l a v c e m , z e m l j o k m e t o m . . . vse to b o n e k o č p o p o l n o m a m r t v o . Š lo b o le za de lo . za u s t v a r j a n j e kruha , sp l oh p o t r e b n i h s t v a r i . . . « K e r p a n e k d a n j i soc ia l ist ični sekretar , p o t e m k o se iz p o l i t i č n e arene v r n e k z e m l j i ko t lastnini , s t a k š n o f i l o z o f i j o rešu je tud i s v o j etos in nazor , j e n j e g o v da l j š i g o v o r tudi kr i t i čna s a m o r e f l e k s i j a in estetsko še u p r a v i č e n . N e p r e p r i č a p a v e č , k o isto t e m o n a d a l j u j e še o b ženi v poste l j i . T e m a t i č n o o b r e m e n j e n i g o v o r v i n t i m n e m o k o l j u o p o z a r j a , k a k o p i sa te l j eva misel v č l o v e k o v i d r u ž b e n i usodi vnaša s o c i o l o š k o k o l i č i n o tudi v m a n j p r i m e r n e g o v o r n e p o l o ž a j e . D a se i z o g n e m o p r e t i r a v a n j u : K r a n j č e v e e p s k e osebe se o svo j i d r u ž b e n i usodi p o g o v a r j a j o tud i s p r o š č e n o , p r e p r o s t o , n a r a v n o napeto , v n a r a v n i h p o - l oža j ih , kot so naravn i tudi n j ihov i l jubezensk i p o g o v o r i in p o g o v o r i o v s a k d a n - j ih o p r a v i l i h . A že iz p r v e g a int imnega d i a l o g a m e d N a c i j e n i in R o z i k o o b g r o b u N a c i j e v e g a o t roka s p r v o ženo , R o z i k i n o sestro, iz d ia loga na k o n c u r o m a n a P o d z v e z d o j e r a z l o č n o v idet i , da se j e m o d e l j a v n e g a g o v o r a zar iva l tudi v t rad i c i ona ln i int imni real ist ični d ia log , zar ival tako . da ga j e k o l i č i n s k o razš ir ja l in estetsko slabi l . Iz vsega p o v e d a n e g a j e v idet i , da j e j a v n i k o m u n i k a c i j s k i nač in v K r a n j - č e v e m romanu o oblasti v p l i v a l na sistem t rad i c i ona ln ih k o m u n i k a c i j , in d a pri tem ni m o č prezret i nekater ih s labi lni l i estetskih pos led i c . T o d a k o m u j i h p r i p i s a t i : l i terar izac i j i d r u ž b e n e g a k o m u n i k a c i j s k e g a nač ina , ali pa p i sate l j ev i o b l i k o v a l n i n e m o č i ? P o z n a m o romane z o b s e ž n i m i r e f l eks i j ami in d ia log i , tudi s p o l i t i č n i m i , npr . r o m a n e D o s t o j e v s k e g a . A ker so v n j ih o b l i k a strastnih inte lektualnih d i a l e k t i k o v in so č u s t v e n o in m i š l j e n j s k o p o l i f o n i , so k a j p a d a tudi ind iv idua l i z i ran i in estetsko sugest ivni . K r a n j č e v i vašk i j u n a k i p a včas ih ne v z d r ž i j o ve l ikega b e s e d n e g a z a m a h a , p a j i m m o r a p o m u g a t i p r i p o v e d o v a l e c , zarad i česar j e n j i h o v govorn i nač in m a n j i n d i v i d u a l i z i r a n in estetsko m a n j u č i n k o v i t . , Este tsko moten j e tudi d ia l og , ki ima o d n o s n i c o v ekspres ion is t i čn i p roz i in d ramat ik i . J u n a k i n j a se tik p r e d p o r o d o m n a m r e č p o g o v a r j a z b o g o m ; ta j i o č i ta , da j e i zda la n e b e š k e g a ženina , ki se m u j e z a o b l j u b i l a kot nuna , z d a j p a b o rodi la p a r t i j s k e m u sekretar ju . R o z i k a se b o g u zapr i seže , d a b o o t roka da la krstiti . Niti d r a m a t u r g i j u niti l og ika tega d ia l oga ne p r e p r i č a t a , d ia l og j e p r o - j e k c i j a re l i g i ozno razbo l j ene , p a t o l o š k e ženske in p r a v zato nazorsko in l o g i č n o p r e v e č p r e g l e d e n in r a z č l e n j e n . Soc ia l i s t i čna r e v o l u c i j a p a K r a n j c u ni p o v e č a l a le m i š l j e n j s k i h in p o g o v o r - nih o b l i k , a m p a k m u je kot del s v o j e g a k o m u n i k a c i j s k e g a sistemu p o n u d i l a tudi nove besede . K a k o r so v po l i t i čn i r o m a n vs top i l e o b l i k e z g o v o r n e t r ibune in z z b o r o v a n j a , da j e posta l z g o d o v i n s k i d o k u m e n t č l o v e k o v e g a j a v n e g a o b n a - šan ja , tako se j e z j a v n i m j e z i k o m s inhroniz ira l in spo j i l tudi K r a n j č e v p r i p o - vedn i j e z ik . Č e j e bil j e z i k n j e g o v e g a p o s l a n c a v p r e d v o j n e m r o m a n u v besed ju še p r e p r o s t , brez tu jk in časovn ih kr i lat i c , brez imen za sred išča oblast i in d r ž a v e , č e j e b i l le p o l i t i č n o a luz iven , se j e ta ravn ina v p o v o j n i h r o m a n i h o b č u t n o m e n j a l a : K r a n j e c j e spre je l sistem j e z i k o v n i h s ignalov , ki so op i sova l i in i zraža l i zamise l in odnose n o v e g a d r u ž b e n e g a r e d a ; narat ivna in d i a l o š k a b e s e d a sta p o s v o j i l i tudi aktua ln i pub l i c i s t i čn i , po l i t i čn i , e k o n o m s k i in d r ž a v - n o u p r a v n i izraz . K r a n j č e v i j u n a k i , zlasti sekretar in mlad insk i akt iv ist p a tudi d r u g e k m e č k e osebe r a b i j o besede , ki so d o k u m e n t časa , p r i p o v e d n i in d ia logni odsek i so v č a s i h na tkan i z leksemi , k ra t i cami , f r a z a m i , kr i la t i cami p o l i t i č n e pub l i c i s t ike , k n j i ž n o n o r m i r a n a beseda in aktualn i n e o l o g i z e m n e m o t e n o ž iv i ta d r u g o b d r u g e m . Y r o m a n u P o d z v e z d o p r i p o v e d o v a l e c i z re cno o p o z a r j a na j u n a k o v nov i j e z i k o v n i p o l o ž a j . Sekretar K o l o š a se v r n e z m l a d i n s k e g a kongresa in v a š k i m l a d i n i g o v o r i >po K i d r i č e v i h b e s e d a h « , p r i p o v e d o v a l e c p a za t r ju j e , da te »besede v n j e g o v i h ustih niso b i le m r t v e . . . « K o l o š a d r ž a v n i k a seveda ne p o - n a v l j a d o b e s e d n o , p r e z a h t e v n e besede prest i l iz ira p o svo je , za to d a j ih p r i - b l i ža v a š k e m u k o d u ; d o v z o r n i k a se n a č e l n o ne d istanc ira , ve l ik i c itat n j e g o - v e g a g o v o r a p a p r i k r o j i o k o l j u tako , da z m a n j š a š tev i lo p r o g r a m s k i h tu jk , od d r ž a v n i k o v e leks ike in s tavčne d i k c i j e ostane le to l iko , da gre za t i p i č e n p r i - m e r p r e d e l a n e g a c i tata. I z p o s o j a leks ike ali r a b l j e n e besede v t em p r i m e r u in tudi sicer p o r o m a n u e p s k i m o s e b a m ne o d v z a m e n j i h o v e osebne b a r v e , sa j z n e o l o g i z m i tudi č u s t v u j e j o , r a z m i š l j a j o , i z r a ž a j o de l svo j e d r u ž b e n e eksisten- ce. T a k š n e besede in f r a z e so niti , s kater imi so r o m a n e s k n e osebe čvrs to v p e t e v d r u ž b e n i tok , v z g o d o v i n o . K a k o pos tane e k o n o m s k a beseda osebna eksisten- c i a l n a in p r i z a d e n e p o s a m e z n i k a , ko t ga p r i z a d e n e n p r . l j ubezen , p o v e beseda » o d d a j a « , » o d k u p « : n e k a j časa j e to naravnost p r e g a n j a v s k a beseda , razraste se v pošast , ki steza svo j e l o v k e p o p o k r a j i n i , j e realna in fantast i čna m o č h k r a t i ; o sebe se j e o t e p a j o z laž jo , p r i k r i v a n j e m , i z d a j a n j e m , z b u r n i m u g o v o r o m — , v v s a k e m p o l o ž a j u j o to ta lno ž iv i j o . S k o r a j že n e k a k š e n s e z n a m gesel , kr i lat i c , s intagem in f raz p o d r u ž b l j e n e zavest i , s e znam, kot ga r a z p e n j a p o v s e m r o m a n e s k n e m tk ivu , j e K r a n j e c zbra l na z a č e t k u p r v e g a p o g l a v j a III . de la r o m a n a P o d z v e z d o : Fronta, Okrajni odbor O F , Ozna, A F Z , ljudska oblast, široka ljudska oblast, ši- roke ljudske množice, sekretar, reakcija, aktivist, teren, organ ljudske oblasti, S N O S , kulturbundovec, knojevec, Marijina družbenica, Titova klika, kraljevi komite, masa, U N R A , vojni dobičkar, kongres, kampanja , miting, teror, oportunizem. Poročevalec, Pravica, kolhoz, kulak, odredba o oddaji, rekvirirati, odkup, Naproza; »Mi smo Titovi — Tito je naš«, »bratstvo in enotnost«, »enotnost ljudskih množic«, »Naš Naci« , »Naš Koudila«, »Mi bomo gradili progo — proga bo gradila nas«, »Tovariši in tovarišice! Ravenci in Ravenke, mladinci in pionirji !« Naštet i p r i m e r i d o v o l j p o n a z a r j a j o , da j e p o l i t i č n o ideo lošk i in e k o n o m s k i z n a k o v n i sistem p r e c e j p r e p l a v i l l i terarnega, d a se j e m e d k n j i ž n e besede vsed la ne l i terarna j e z i k o v n a o d n o s n i c a , se vr in i la v leks ikalni in tudi v sk la - den j sk i de l besedi la . N o v i s l ovar in f r a z e osve t l ju j e ta razmere , razkr iva ta č l o v e k a v n j e g o v i d r u ž b e n i praks i p a tudi v zasebni zap le tenost i , in pr i znat i ve l ja , da ž i v i j o e p s k e osebe iz p a n o n s k e g a b la ta z n j i m a d o v o l j n a r a v n o : ne - katere ju r a b i j o s o v r a ž n o kot z n a k e n e v a r n e g a sistema, d r u g e kot z n a k e resn i č - nosti , ki se j i ne da izognit i , tret je zavzeto . N i h č e p a se z n j i m a ne p o s t a v l j a in ne šop ir i , n o č e u č i n k o v a t i c c r e m o n i a l n o , tudi vaški sekretar ne, č e p r a v so nekatere f r a z e del z b o r o v u l n e g a ce remon ia la . Ker je Kranjec novo leksiko in frazeologijo vpletel v razumnih mejah, svo- jega jezika ni posuhoparil. Zvest tradiciji in svojemu stilu je v političnih ro- manih rabil tudi govorne oblike in besede iz folklorne tradicije, obnavljal svatovske nagovore, polne folkloriziranega krščanstva, pisal izraze gostüvanj- skega običaja, kot so pozvačin, družban, posvarbica; dialektizme je rabil tudi za druge obrede ter za kmetiška orodja, poslopja, za ledinska imena in pri- rodo: pokopič, rešetina, po prelogih, smrdokavra, trnoska, parma, pojeta in podobno. Včasih je srečati tudi ljudsko pokrajinsko frazo, kakršna je npr. »kakor pametim« starega Mihaela Koudile. Skratka, tradicionalno in novo, kakor sta se vrasla v jeziku, živita tudi v romanih o oblasti kot samosvoja jezikovna resničnost. Če se za konec še enkrat ozremo po govornih oblikah in jezikovni fakturi Kranjčevega povojnega političnega romana, lahko rečemo naslednje: Ob go- vornih oblikah je najprej možno pomisliti na kibernetično paradigmo: ker javni govor pred množico, pred zbornim omizjem pozna že Kranjčev predvojni roman, ga je v povojnem umeti že za njegov osebni, že uvajeni sistem. Tudi njegov politični junak postaja od romana Zalesje se prebuja, preko Senčka do Nacija Koudile nekakšen arhetip. ki se vrača. Toda povojna družbena inovacija je oba tudi spremenila, in sta njegov govorni ustroj in pripovedni jezik zdaj tudi odvod družbeno kulturnega vzorca, sta književna odnosnica objektivnega komunikativnega sistema. Količina jezikovnih novosti je v povojnem roma- nu sorazmerno številna, zaradi česar je moč naposled tudi trditi, da je po- vojni roman o oblasti tudi roman tistega javnega jezika, ki označuje premik produkcijskih odnosov in družbenih nazorov v Jugoslaviji. Na Kranjčeve romane o oblasti je padla senca socrealistične poetike in ideologije. Mar so zares primerki zloglasne ždanovske doktrine? Njihova snov je vsekakor tudi družbena zavest in praksa ter razgibanost te zavesti in prakse, socialistična misel se v njih spopada z individualistično, novo načelo svobode s tradicionalnim načelom svobode. Junaki poosebljajo ogromen zgodovinski nemir in tudi že delno preobrazbo in nastajanje novega socialnega tipa. Gre za kmečko okolje z novim socialističnim in stopnjevanim protisocialističnim nabojem, tudi za spopad med materialističnim in mističnim gledanjem na svet in življenje. Vse to je v romanih osvetljeno in tudi oživljeno na dovolj stvaren način, o čemer ne pričajo le govorne oblike in jezik, ampak tudi in še bolj intimna tragika, ki jo doživljajo nekatere osebe, posebno še vaški sekretar in obe njegovi ženi. Te osebe še zdaleč niso brezčustveni, she- matični heroji, umpak mestoma naravnost pošastna živa bitja, ki se med seboj koljejo. Ko so kritiki Kranjcu ugovarjali: kakšen socialistični junak in revolu- cionar pa je ta razočarani, zlomljeni vaški sekretar, so mu objektivno prizna- vali, da ga ni izdelal po socrealistični poetiki ždanovskega izvora. Kranjčev socialističnorealistični roman je potemtakem takšen, kot sta ga na moskov- skem kongresu 1934 umevula in opisovala Gorki in Buliarin, zlasti še Buharin, prav nič skupnega pa nima s stalinsko-ždanovsko brezkonfliktno heroizacijo in lakirovko birokratov ali velikih in malih diktatorjev katerega koli družbe- nega sistema. Z U S A M M E N F A S S U N G Redeformen und Sprache in Miško Kranjec politischen Roman der Nachkriegszeit Die Obrigkeitsromane von Miško Kranjec Pisarna (1949), Pod zoezdo (1949), Zemlja se z nami premika (1956) sind Erzählungen über die sozialistische Idee auf dem Dorf und ihre Ausdrucksformen im Leben der Bauern; sie sind eine mehr oder weniger sachliche Niederschrift des Redestils während der sozialistischen Revolution. Den psychologischen Unterbau bzw. die Bereitschaft zur Ausbildung von neuen Monolog- und Dialogformen motivierte Kranjec in seinem Werk Pisarna unter anderem auch mit der Gesprächigkeit seiner Ravenci und mit ihrem Hang zur Reflexion. Doch stellt sich bei einer Durchsicht seiner drei Romane heraus, dass ihre reflexiven und Gesprächsformen nicht nur aprioristischer Natur sind, sondern auch auf das allge- meine Kommunikationssystem zurückzuführen sind, w i e es unter ihnen von der soziali- stischen Revolution aufgestellt worden ist; öffentliche Monologe und Pluraldialoge bzw. in der Menge verteilte Dialoge sind Formen des gesellschaftpolitischen Kommu- nikationssystems, übertragen in die Welt des Romans. D e r Blick auf diese angelehnten Redeformen weist auch auf die ästhetischen Folgen hin, die durch sie im Dialog des traditionellen realistischen Romans verursacht worden sind. So wie Redeformen von der Rednertribüne und aus Versammlungen in den poli- tischen Roman Eingang gefunden haben, was ihn heute zum geschichtlichen Dokument macht, so hat Kranjec auch seine Erzählungssprache mit Innovationen der öffentlichen Sprache synchronisiert. Wenn die Sprache seines Abgeordneten im Vorkriegsroman lexikalisch einfach ist, ohne zeitgebundene ideologische und politische Phrasen, wenn sie politisch allusiv ist, so haben das erzählende und dialoggebundene Wort in seinen Obrigkeitromanen auch den aktuellen publizistischen, wirtschaftlichen und Staatsverwaltungsausdruck als dazugehörig anerkannt; das in der Schriftsprache beheimatete Wort und der aktuelle Neologismus, die traditionelle Schriftsprache und das System von sprachlichen Signalen, die die gesellschaftlichinhaltliche Verschiebung beschreiben und ausdrücken, verfliessen ungehindert ineinander.