P.b.b
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Kiagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheimmgsort Kiagenfurt
LETO XIV. / ŠTEVILKA 51
CELOVEC, DNE 22. DECEMBRA 1986
CENA 2.- ŠILINGA
DR. JAKOB KOLARIČ, C.M.:
Božič jc vsakemu kristjanu najslajša skrivnost. Pove mu, da je Bog postal človek. Na zemlji je bil kakor eden izmed nas. Z ljudmi je govoril, z njimi je jedel in pil. Bil je ves človeški, podvržen vsem našim slabostim razen greha.
Božič je tudi najmilejša skrivnost. Bog leži pred nami kot ljubko Dete v jaslicah. »Dete nam je rojeno, sin nam je dan,« se radujemo s prerokom Izaijem (9, 5). In za svetniki ponavljamo: Parvulus Dominus et amabilis nimis! Ljubko Dete je Gospod in vreden vse ljubezni!
Toda že v prvih krščanskih časih so se našli taki, ki so to, vernemu srcu najdraž-jo skrivnost tajili: Dete v jaslih ni Bog. Betlehemčani so ga odklonili kot berača. Zanj v prenočišču ni bilo prostora (Lk 2, 7). Sodobniki so o njem govorili: To je Jožefov sin (Lk 4, 22), njegov oče je tesar (Mt 13, 55), njegova mati je Marija iz Nazareta (Mr 6, 3). — Pozneje sta Arij in Ne-storij učila: To dete ni Bog, Arij mu je odrekal božjo naravo, Nestorij pa je trdil, da je Marija rodila samo Kristusa človeka.
Sledili so jima drugi — prav do naših dni. Današnji brezverci pravijo: Božič je hajka. Lepa zgodba, polna romantike, a samo za sanjače.
Kar pa je najbolj žalostno, je to, da danes kristjani tajijo božanstvo Deteta v jaslicah, med njimi celo katoliški teologi. Kristjani hočejo biti, pa pravijo: Tisti, ki ga je Marija v jasli položila, ni Bog. Nič božjega ni na njem. Njegov nauk vzporejajo z Budovim in Konfucijevim. Zanikujejo njego-ve čudeže, tudi njegov največji čudež, njegovo vstajenje od mrtvih. Ponižujejo pa tudi njegovo Mater. Marija ni devica, najčistejša in brezmadežna. Spočela in rodila je Kristusa, kakor spočne in rodi vsaka druga človeška mati.
Tako nas hočejo oropati svete božične skrivnosti, ki je milijonom potrtih človeških src bila doslej največja tolažba v trpljenju: Emanuel — Bog med nami, Bog siedi nas — ki trpi z nami in nas razume.
Ta pojav je tako žalosten, da je papež sprejel v avdienco skupino italijanskih duhovnikov in jim govoril o tem valovanju, ° tem nemiru, o teh zmotah, ki se polaščajo tudi tistih, ki so doslej vse razodete resnice trdno verovali in bi jih tudi poslej morali Verovati in druge učiti.
Ena naših božičnih pesmi takole poje:
»Izvedel je vesoljni krog, da je to Dete pravi Bog.«
L Bilo je sedem sto let prej, preden se je sJetu razodela božična skrivnost. Dva kralja sta se zarotila, da bosta osvojila Jeruzalem. Tedaj je srce judovskega kralja Aha-vztrepetalo od strahu. Bog mu sporoči im preroku: »Tvoje srce naj se ne straši.« *^haz se ne more pomiriti. Tedaj mu Bog z'U»va reče po prerokovih ustih, naj si iz-prosi znamenje od Gospoda kot dokaz, da Je Gospodova beseda resnična. Ahaz tudi tega ne stori. Tedaj mu prerok napove: >>Vsemogočni sam vam bo dal znamenje«, ‘hi so njegove besede resnične: »Glej, de-Vl'ca bo spočela in rodila sina, ki ga bo ime-ttuvala Emanuel« (Iz 7, 14). Besede, ki jih Je prerok ar božjem imenu Ahazu govoril, Pomenijo: Bog, ki bo storil tako čudovite
reči, da bo po Devici svetu Odrešenika poslal, more rešiti tudi tebe.
Tako je svet prvič slišal, da bo Devica rodila Emanuela - Boga, ki bo z nami: »Izvedel je vesoljni krog, da je to Dete pravi Bog.«
2.	Bog je dano besedo izpolnil. V tihem Nazaretu živi čista in ponižna devica. Ime ji je Marija. Bog pošlje k njej angela z naročilom: »Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in sin
Na j višjega. Tega sporočila pa ne more spraviti v sklad s svojim devištvom. Angel ji navidezno težavo pojasni: »Sveti Duh bo prišel nad te in moč Najvišjega te bo ob-senčila« (Lk 1, 35). Postala boš mati, a ostala boš še vedno devica. Ker boš od Svetega Duha spočela, bo Sveto to, kar bo rojeno iz tebe. Tvoje Dete bo Sin božji.
S tem je angel povedal vse, kar mu je Bog naročil. Njegov glas je utihnil. A človeštvu je bila sporočena velika novica: Rodil se bo Sin božji!
»Izvedel je vesoljni krog, da je to Dete pravi Bog!«
3.	Jožef, ženin Marijin, ni vedel za skrivnost svoje zaročenke. Greha nezvestobe je tudi ni upal obdolžiti. Sklenil je, da jo
skrivaj odslovi. V tej notranji stiski pride k njemu angel božji: »Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marijo, svojo ženo, kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, zakaj on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov« (Mt 1, 20-21).
Tako se je zopet slišala na zemlji božja beseda kakor sedem sto let poprej: Devica bo spočela, spočetje bo od Svetega Duha; tisti, ki ga bo rodila, bo Bog — Jezus,
Rešitelj. »Izvedel je vesoljni krog, da je to Dete pravi Bog!« Zato je evangelist zapisal: »Vse to pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bil Gospod napovedal po preroku, ki pravi: ,Glej, Devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami’ (Mt 1, 22—23). »Bog je izpolnil besedo, dano po preroku.
4.	Na poljanah v okolici Betlehema so pastirji prenočevali pod milim nebom pri svoji čredi. V hipu stopi med nje angel Gospodov in v trenutku so vsi ožarjeni od božje svetlobe. Morje nadnaravne luči zmede njihova srca. Angel pa jih pomiri: »Ne bojte se; zakaj oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je
Kristus Gospod« (Lk 2, 10). Angelu, ki je govoril, se tako pridruži množica nebeške vojske, ki je pela: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji« (Lk 2, 13-14).
Po vsem svetu je zadonela ta angelska pesem in še danes odmeva po zemlji. »Izvedel je vesoljni krog, da je to Dete pravi Bog!«
+
Ne trgajte nam tedaj iz src vere v to Dete, ki ga je Marija v sveti noči za nas položila v jasli. Pustite nam ga, da ga bomo še dalje molili kot svojega Boga, kakor sta ga v betlehemskem hlevu molila Marija in Jožef. Še naprej mu hočemo z modrimi z Vzhoda prinašati svoje darove: zlato ljubezni, kadilo molitve in miro žrtev, ki jih kot Bog zahteva od nas.
Če to Dete ni Bog, potem nismo odrešeni. Tedaj zastonj molimo v apostolski veri: Verujem v odpuščanje grehov. Zastonj mu je bilo dano ime Jezus - Odrešenik. Če to Dete ni Bog, potem malikujemo, ko mislimo, da pod podobo kruha molimo Kristusa Boga in človeka. Potem sami sebe varamo, ko pravimo, da v svetem obhajilu uživamo njegovo telo, ki nam daje božje življenje.
Če to Dete ni Bog, potem tudi ni nebes. Pustite nam vero v nebesa na drugem svetu, ko nam na tem svetu nebes ne morete pripraviti.
Če to Dete v jaslicah ni Bog, potem mora propasti svet in mi z njim. Kajti to Dete nam je nebeški Oče podaril zato, da bi nam bilo temelj, na katerega naj človeštvo gradi ne samo upanje na večno blažen-stvo, ampak tudi stavbo srečnega življenja na tem svetu. Ne izpodmikajte nam tega temelja, ki je trdnejši kot granitna skala. Ne vsiljujte nam peščenih temeljev, ki ne vzdržijo viharja in nalivov. Mi smo z apostolom Pavlom prepričani, da »drugega temelja nihče ne more položiti, razen tega, ki je položen, in ta je Jezus Kristus« (1 Kor
3, 11).
Prav tako pa nam tudi nikar ne jemljite najčistejše Device, ki je mati temu Detetu v jaslicah. Ona je tudi naša mati. Ko je Njega rodila, ki je Glava, je deviško rodila tudi nas, ki smo njegovi udje. Njo je papež Pavel VI. proglasil za Mater Cerkve, za Mater vsega božjega ljudstva. Mi hočemo imeti oba, Dete in njegovo Mater, brez njiju smo sirote.
Ne kratite časti Njej, ki nam jo je Bog postavil tudi za vzornico. Če tajite njeno devištvo, ste poteptali najlepši človeški ideal čistega deklištva in čistega fantovstva, uničili pa ste tudi najtrdnejšo podlago srečnih zakonov. Vzeli ste nam bitje, ki je zgolj človek, na katerega pa mi ubogi Evini sinovi moremo gledati kot na najčistejši vzor, se po njem oblikovati in približati njenemu Sinu, ki je sama Svetost in vir vse svetosti.
»Nihče ne more priti k meni, če ga Oče, ki me je poslal, ne pritegne« (Jan 6, 44).
Oče, pritegni nas torej k svojemu Sinu, ki si nam ga v božični noči poslal. Pomnoži nam vero vanj in v njegovo deviško Mater. Obriši papežu Pavlu solze, ki jih pretaka zaradi naše nevere!
Politični teden
Po sveža ...
SPORAZUM ZDA - SOVJETSKA ZVEZA O PREPOVEDI ATOMSKEGA OROŽJA
Ameriški predsednik Johnson je sporočil, da so Združene države Amerike, Sovjetska zveza in druge države dosegle sporazum o načrtu pogodbe, ki naj prepreči uporabo jedrskega orožja v vesolju.
Predsednik Johnson je dodal, da načrt pogodbe, ki jo je pripravil odbor Organizacije združenih narodov za vesoljske zadeve, pomeni važen korak na poti miru, in je dodal, da bo predložil načrt pogodbe senatu v začetku prihodnjega leta v odobritev. Poudaril je, da je načrt pogodbe najvažnejša pobuda za nadzorstvo orožja po moskovski pogodbi 1963, tako imenovana atom stop pogodba, ki so jo podpisali avgusta tega leta in ki prepoveduje poskuse z atomskimi bombami v ozračju, pod vodo in na zemlji. Zato pa se vršijo stalno tako v Združenih državah Amerike kot v Sovjetski zvezi podzemeljski atomski poskusi. To pogodbo so odobrile skoraj vse države, razen Francije in rdeče Kitajske. Nova pogodba, ki jo je pripravil odbor Organizacije združenih narodov, bo preprečila navzočnost orožja v vesolju in bo omogočila vsem državam svoboden dostop na kateri koli del Lune in drugih nebesnih teles.
V odboru Svetovne organizacije (OZN) za uporabljanje vesolja v miroljubne namene so poleg Združenih ameriških držav in Sovjetske zveze še naslednje draave: Albanija, Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Velika Britanija, Bolgarija, Kanada, čad. Češkoslovaška (ČSSR), Francija, Madžarska, Indija, Iran, Italija, Japonska, Libanon, Mehika, Mongolija, Maroko, Poljska, Romunija, Sierra Leone, Švedska in Zvezna arabska republika (Z AR).
KITAJCI ZAHTEVAJO DEL
SIBIRIJE
»Mi Kitajci smo prežeti z duhom boja do zadnje kaplje krvi: sklenili smo, da bomo s svojimi napori vrnili naša izgubljena o-zemlja.« Gre za 1,5 milijona kvadratnih kilometrov, ki so pod sovjetsko oblastjo. To grožnjo je Izrekel član kitajske vlade Tuan Lo Fu v trenutku, ko je očitno, da besed ni mogoče jemati za šalo: ob vrnitvi skupine kitajskih študentov iz Sovjetske zveze, ki so jih pregnali z moskovskega vseučilišča.
Tako so ponovno oživele ozemeljske zahteve, ki jih ima Peking do Sovjetske zveze. Ni čudno, če prihajajo te dni u Moskve poročila o sovjetskih organizacijskih pripravah — za vsak primer.
Kitajci ne prikrivajo, da imajo ozemeljske zahteve do Sovjetske zveze. Mao Ce Tung je že 11. avgusta predlanskim jasno povedal in zahteval, naj »popravijo krivico«. Kitajska navaja, da je carska Rusija v 19. stoletju trikrat vsilila carski Kitajski takšne sporazume o spremembi meja, da jih mora socialistična država, kot je Sovjetska zveza, brez dvoma popraviti.
Tudi Moskva ima svoje dokaze. Če upoštevajo zgodovinska merila, potem je treba vedeti, da je bila Kitajska tista, ki je odvzela Rusiji v 17. stoletju to ozemlje. Toda zgodovina ne igra primarne vloge. Glavna je samoodločba narodov. V Moskvi poudarjajo, da so vsi ti narodi, ki živijo na spornem ozemlju, jasno sprej.eli sovjetsko o-blast. Če je znano tudi to, da niso Kitajci, zakaj poitem Peking zahteva, da bi mu dali tisto, kar je bilo nekoč predmet zatiranja njegove fevdalne oblasti!
Očitno je, da SO' Kitajci sprožili to obmejno vprašanje zaradi določenih političnih namenov. To je predvsem boj za vpliv v »obarvanem« svetu, ki mu je treba dopovedati, da je Sovjetska zveza konec koncev vendarle bela država z vsemi negativnimi lastnostmi, ki jih to dejstvo vzbuja v predstavah še do nedavno 'koloniziranih azijskih narodov.
Kitajska je ponovno sprožila obmejni spor s Sovjetsko' zvezo verjetno tudi zaradi tega, da bi ponovno razpihnila hladno vojno in ustvarila v mednarodnih odnosih stanje, kjer hi mogla najlaže priti do izraza kot »revolucionarna bakla«, s katero morajo vsi računati. Tudi kitajsko stališče o Vietnamu sodi v okvir takšnih računov.
Med nadaljnje smotre sedanjega zaostrovanja sodi zelo verjetno tudi preračuna-
vanje, da bo razvoj takšnega procesa ogrozil politiko mednarodnega sožitja kljub družbenim razlikam kot pojava in še posebej sodelovanje med Moskvo in Washing-tonom.
ŠPANSKO LJUDSKO GLASOVANJE
ZA USTAVNO REFORMO
V sredo, 14. decembra, je bilo v Španiji ljudsko glasovanje za ustavno reformo.
Naš tednik je v 48. številki podrobno pisal o pripravah na to glasovanje. General Franco je namreč 22. novembra preči tal v parlamentu načrt »organskega zakona« ustavne reforme.
Ta se glasi:
L Delitev oblasti državnega voditelja (kralja ali regenta) in predsednika vlade, ki naj bi bil določen za pet let.
2.	Razširjena sestava parlamenta, v katerega bodo izvolili sto poslancev, glasujejo pa vsi družinski očetje in poročene ženske.
3.	Kraljevi svet se razširi in preosnuje ter se pojasni mehanizem o nasledstvu državnega poglavarja.
4.	Narodni svet bo moral zagotoviti v okviru načel gibanja primerjanje mnenj o političnem delovanju; 'sestavljalo ga bo 96 oseb, od katerih jih bo 50 izvoljenih, 46 pa imenovanih.
5.	Ureditev odnosov med visokimi državnimi organizmi (državni vodja, parlament, vlada).
6.	Uvedba postopka za pritožbe proti vsaki kršitvi, ustavnih načel.
7.	Razglasitev načela verske svobode.
Pri ljudskem glasovanju v sredo je 95,9
odstotkov volivcev podprlo državnega voditelja generalisima Franca, in se je s tem izreklo za predlagani načrt »organskega zakona« ustavne reforme. To je javil španski informacijski minister Iribarne v četrtek, 15. decembra, na podlagi izida ljudskega glasovanja. Volilna udeležba je znašala 88 odstotkov. Vendar pa je moralo biti španskim oblastem precej, neprijetno pri duši, ko je bilo v končnem volivnem sporočilu javljenih 21,7 milijona volivnih upravičencev, medtem ko je bilo njih število pred ljudskim glasovanjem za več kot dva milijona manjše, naznanjeno je bilo 19 milijonov 620 tisoč volivnih upravičen-
cev.
Vladni predstavnik je poskušal to razliko pojasniti s pripadniki vojske, mornarjev, mladimi volivci in na dopust prispelih španskih delavcev, ki ali niso volili v svojih domačih krajih, ali pa jih ljudsko štetje ni zajelo v volivni vpisnik.
Medtem ko j,e bilo pri vmesnih volivnih izidih javljeno tudi število neveljavnih glasov — tako je bilo njih število, na primer v severnih industrijskih pokrajinah Barcelone in Madrida znano — izkazuje uradni začasni volivni izid le še »da« in »ne« glasove, torej veljavne glasove. Bilo je 18 milijonov 500 tisoč 51 »da« in 346 tisoč 745 »ne« glasov.
Končni uradni volivni izid ljudskega glasovanja pa bodo objavili šele v dveh tednih, je izjavil španski informacijski minister Iribarne.
Volivni izid ljudskega glasovanja označujejo kot veliko zmago za vlado in velja kot potrdilo za to, da ni sedaj več nobenih ovir za načrtno liberalizacijo vladavine in prehod k ločitvi uradov državnega voditelja in vodje vlade, ko bo moral nekega dne sedaj štiriinsedemdesetletni generalisim Franco s političnega odra.
V inozemstvu pa vsekakor presojajo volivni izid ljudskega glasovanja malo drugače in pravijo, da ni potekalo tako demokratično, kot bi to moralo biti. Zgoraj omenjeni napaki glede javljenih volivcev se tu pridružuje še dejstvo, da med volivno borbo tudi ni smela nastopati opozicija in da so španske oblasti izvedle pri ljudskem glasovanju številne aretacije.
POZIV VODITELJEV DVANAJSTIH
DRŽAV V OZN
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je objavil izjavo poglavarjev dvanajstih držav (Kolumbije, Finske, Indije, Jugoslavije, Malezije, Maroka, Nepala, Združene arabske republike, Koreje, Singapura, Švedske in Tunizije), ki priznava staršem pravico, da sami odločajo o številu svojih otrok. Izjava je bila dana ob obletnici listine o človeških, pravicah. V tej izjavi je rečeno, da prebivalstvo neprimerno hitreje narašča v revnih deželah, v katerih živita dve tretjini človeštva, kakor v bolj bogatih državah. Prav gotovo bo nastalo veliko pomanjkanje živil, preden se bodo čutili sadovi sedanjih naporov, da bi se dvignila proizvodnja živil; ti sadovi se bodo videli šele čez 20 ali 30 let.
... in uri nas v Avstriji
BOŽIČNO VOŠČILO ZVEZNE VLADE
Avstrijska zvezna vlada je v petek preteklega tedna (16. decembra) Objavila za letošnje božične praznike pozdravno 'poslanico avstrijskemu prebivalstvu.
V	poslanici je rečeno, da se ob koncu tega leta, ki je bilo v znamenju miru, svobode in -socialnega varstva (zaščite), zvezna vlada zahvaljuje vsem Avstrijcem za storjeno in izvršeno delo.
»Zopet smo napravili korak dalje, toda morali smo se za zasiguranje naše pribod-noiSti marsičemu odpovedati. Zvezna vlada se zategadelj zaveda, da je za vse svoje dejanje in nehanje dolžna polagati tudi račune. Kljub temiu pa ne bo izgubila korajže za odločitve, kajti pomembnih problemov se moramo lotiti in jih tudi razvozlati, če hočemo našo prihodnost -sami kovati in je ne prepustiti zgolj slučaju.«
ŠTEVILNI VAŽNI ZAKONI
SPREJETI
V	odborih državnega zbora je bilo v torek, dne 13. decembra, pravo božično obdarovanje: odobrili so1 celo' vrsto važnih zakonov, in sicer 'soglasno ali pa z glasovi obeh velikih strank, katere so potem- v četrtek, 15., in v petek, 16. decembra v resnici tudi sprejeli.
Najvažnejši sklepi so bili:
© S L januar jam bodo' zvišane otroške in družinske doklade za 20 šilingov za otroka. Nove postave: 180 šilingov za enega, 380 šilingov za dva otroka, 610 šilingov za tri otroke, 850 šilingov za štiri otroke in 1160 šilingov za pet otrok.
© Finančna izravnava med zvezo, deželami in občinami velja za šest let. Dežele in občine dobijo več sredstev, zato pa morajo prevzeti nove naloge.
" tt Podaljšanje zakona o tržnem redu, zakona živilskega gospodarstva in kmetijskega zakona za dve leti.
• Podaljšanje zakona o tržnem redu, zakona živilskega gospodarstva in kmetijskega zakona za dve leti.
© Podaljšanje ureditve cen do' 31. decembra 1968 (vključno podaljšanje zakona o navijanju cen).
O Zvišanje nekaterih postavk zakona obrambnih pristojbin.
•	Zboljšanje zakona študijskih doklad.
•	Zakon o novi ureditvi podržavljene industrije (OlG = -Avstrijska industrijska upravna družba).
ODPOVED RADIJSKEMU
PREDSTOJNIŠTVU
V ponedeljek, 19. decembra, je občni Zbor Avstrijske radijske družbe odpovedal Službo sedanjim štirim direktorjem pred-stojništva družbe. S tem je bila dana možnost imenovanja novih članov, kakor jih predvideva na osnovi ljudskega glasovanja '(glasovanje je bilo kot znano od 5. do 12. oktobra 1964. Takrat je 832.000 Avstrijcev skupno z neodvisnim časopisjem glasovalo za radiotelevizijsko reformo) na novo sklenjeni radijski zakon.
Dogodke okoli sklenitve radiotelevizijskega zakona je naš list od časa do časa točno zasledoval in zapisal.
Še pred božičem bodo vložile občnemu zboru Avstrijske radijske družbe (v prihodnosti vladi) stanovska društva dežel, strank, verskih skupnosti in drugih zainteresiranih skupnosti svoje predloge za zasedbo mest bodočega nadzornega sveta, v katerem bodo imenovane skupnosti same zastopane.
Že v prvi polovici januarja prihodnjega leta se bo sestal novi nadzorni svet, ki bo javno razpisal mesto glavnega upravnika Avstrijske radijske družbe.
Šest mest v nadzornem svetu pripada v parlamentu zastopanim političnim -strankam, od katerih ima socialistična stranka dve. Avstrijska socialistična stranka je za ti dve mesti že imenovala konkretna imena, in sicer njihovega izvedenca za radio in televizijo, državnega poslanca Willija Liwaneca in poslovnega tajnika avstrijskih 'Sindikatov Franza Senghoferja.
SLOVENCI
(iotnu in pa gnetu
San Justo v Aigmtini
Folklorna skupina Našega doma v San Justu je nedavno nastopila s slovenskimi narodnimi plesi pred češkoslovaškim občinstvom v Buenos Airesu na ulici San Juan, kjer je češkoslovaški Sokol priredil proslavo ob 48-letnici češke narodne osvoboditve.
Skupina, ki jo vodi Janez Frontini, je bila češkoslovaški javnosti izredno všeč in bila deležna mnogih čestitk z njihove strani. Naš dom v San Justu sta na omenjeni proslavi uradno zastopala predsednik Janez Janežič in kulturni referent Ivan Oven. Ista folklorna skupina Našega doma je nastopila pred argentinsko javnostjo v soboto 3. decembra v veliki dvorani „Centro de Cazadores del Oeste”, v Haedu, kjer je priredila in posvetila svoj kulturni večer Siovencem iz San Justa ob priliki svoje tretje obletnice „Pena Fol-klorica Namuncura del Oratorio Maria Inmacu-lada” iz Haeda.
Slovenski delež na mednarodni razstavi slikanic
Na XVII. mednarodni razstavi slikanic za otroke in knjig za mladino v Miinchnu so zastopane tudi jugoslovanske založbe. Knjige je prispevala tudi Mladinska knjiga; med njimi je na prvem mestu novi natis Grimmovih pravljic z barvnimi prilogami na umetniškem papirju, čelo slikarke Lidije Osterčeve. Med drugimi knjigami je še vrsta izdaj naših pisateljev iz zbirke Moja knjižnica, tako, da je slovenska proza za otroke dostojno predstavljena mednarodnim obiskovalcem te vsakoletne razstave. Tudi prvi izvodi izvirne slikanice desetnica” so bili že na razstavi. Otvoritve razstave sta se udeležila tudi zastopnika Mladinske knjige, urednika Kristina Brenkova in Ivan Minatti.
Duhovniške spremembe v Kanadi
Med slovenskimi lazaristi v Kanadi so nastale v novembru tele spremembe: Superior lazaristov je postal g. Andrej Prebil CM, župnik župnije Marije Pomagaj, g. Jože Mejač CM, dosedanji župnik v Winnipegu je prestavljen za kaplana k Mariji Pomagaj v Torontu, za župnika v Winni-pegu je pa imenovan g. Jože Časi CM.
Cecilijanski koncert v Gorici
Pred kratkim so nastopili v Katoliškem domu v Gorici cerkveni pevski zbori na običajnem ceci-lijanskem koncertu. Nastopilo je 11 pevskih zborov in na koncu združeni moški zbori z Devovo skladbo Soči. Izven programa je nastopil moški zbor iz Mirna.
Razsodišče pevskih strokovnjakov je prisodilo prvo mesto zboru »Lojze Bratuž” pod spretnim Jericijevim vodstvom. Koncert je močno ugajal.
Slovenka postala doktor glasbe v ZDA
Nedavno je naredila doktorat iz glasbe na univerzi v Indiani v Združenih državah Amerike Damjana Bratuže v a iz Gorice. Univerza v Indiani je ena izmed največjih glasbenih šol na svetu. Prvikrat se je zgodilo — in to ne samo med slovensko manjšino, temveč v Italiji vobče — da je ženska dosegla tako pomemben uspeh. Januarja meseca prihodnjega leta bo dr. Damjana Bratuževa dopolnila svojo prakso kot profesorica klavirja na profesorskem kolegiju Emporia v Kansasu. Spomladi pa se bo vključila kot profesorica na kanadskih univerzah. Poleg študija je dr. Bratuževa vodila tudi otroški program na ameriški televiziji.
Vest iz Urugvaja
Na univerzi v Montevideu je pred kratkim diplomiral za inženirja kemije Tonček Komata r, ki živi z družino v Urugvaju. Prihodnje leto bo šel nadaljevat svoj študij za eno leto na univerzo Columbio v New York.
Nova maša
V župnijski cerkvi v San Justu velikega Buenos Airesa je nedavno bral svojo novo mašo g. Franc T e k a v c SDB.
Bojan Štih je predaval o slovenskem gledališču
Slovenska strnjena gledališka tradicija bo prihodnje leto stara sto let. številne prireditve, predstave in razstave naj bi opozorile javnost na širok pomen gledališča v družbi, na njegovo veliko vlogo pri človekovem umetniškem, kulturnem, etičnem in družbenem osveščanju. Književnik in ravnatelj Drame Slovenskega narodnega gledališča v' Ljubljani Bojan Štih je pred kratkim predaval pod pokroviteljstvom Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev v dvorani Društva slovenskih pisatelje^ v Ljubljani o »slovenskem gledališču doma in na tujem”. Tudi to predavanje, namenjeno širšeInl, krogu poslušalcev, je bilo — po namenu prireditelja — uvod v proslavo velike obletnice.
Pred dvojnim slovenskim jubilejem
Slovenci v zamejstvu so se odločili, da bodo prihodnje leto (1967) praznovali 1200-letnico pokristjanjenja slovenskega naroda ter 1 lOO-letnioo prihoda sv. bratov Cirila itn Metoda k panonskim Slovencem. K temu praznovanju jih nagibajo zgodovinska dejstva, potreba po afirmaciji (uveljavljenju) islovenskega naroda v svetu in nujnost notranje krščanske poglobitve.
Leta 867 sta se solunska brata sv. Ciril in Metod z najdenimi relikvijami sv. papeža Klementa L, s slovanskimi bogoslužnimi knjigami ter s svojimi učenci z Grškega in Moravskega napotila v Rim skozi Spodnjo Panonijo ter se pn slovenskem knezu Koclju zadržala več mesecev, morda celo pol leta, da sta tudi pri Slovencih osnovala bogoslovno šolo, uvedla slovansko pismenstvo ter po cerkvah razsežne Spodnje Panonije domače slovensko bogoslužje, položila Slovencem tempelj za dvig h kulturnemu narodu. Bilo je to leta 867 in prihodnje leto bomo upravičeno praznovali znamenit, za Slovence pomemben in časten jubilej.
Praznovanie 1200-letniee pokristjanjenja slovenskega naroda pa povezujemo s ciril-metodijskim jubilejem, ker za pokristjanjenje ne moremo nastaviti točne letnice. Ne vemo namreč natančno, kdaj sta bila krščena slovenska kneževiča Gorazd in Hotimir, ki, sta bila talca na otoku v Chiem-skem jezeru na Bavarskem in sta tam po želji slovenskega kneza Boruta bila vzgojena v krščanski veri. Krščena sta bila vsekakor pred letom 749, ker je tega leta Gorazd, prvi krščanski vladar, prevzel oblast za umrlim očetom knezom Borutom. Vladal pa je Gorazd le tri leta. Po njegovi ram smrti je zavladal leta 751 drug krščanski knez, bratranec Hotimir. Ta je privedel s seboj duhovnika Majorana, nečaka svojega vzgojitelja in krstnega botra Lupa, opata v samostanu na otoku v Chiemskem jezeru. Majorao pa je kneza Hotimira pred ustoličenjem na Koroškem opomnil, naj v vseh cerkvenih zadevah s pobožnim du-
Samuel Agnon
Kot znano sta letos prejela literarno Nobelovo nagrado Samuel Agnon in Nelly Sachsova. (Naš list je o tem že na kratko poročal.)
Naj tokrat po i nekaj več o teh dveh literarnih umetnikih ' ' sta si objektivno zaslužila tako visoko nagrado.
SAMUEL AGNON
Izraelski književnik Samuel Agnon je bil odlikovan za svojo globoko značilno umetnost pripovedovanja, s katerim je oživil motive judovskega življenja.
Bogata ustvarjalnost Samuela Agnona obsega opus najrazličnejših del, začenši pri epskih romanih o pogromih v 17. stoletju v vzhodni Evropi pa do sodobnega življenja v Izraelu. Ta 78-letni patriarh izraelske književnosti predstavlja že danes v svoji deželi živo legendo. On je, kakor sodi večina poklicanih, prvi izraelski romanopisec svetovnega pomena, vendar je zelo malo znan v tujini. Njegova dela je težko Prevajati, ne samo zaradi kompliciranosti jezika, temveč tudi zaradi tega, ker so pol-na reminiscenc iz biblije in židovske religiozne književnosti. Agnon pa ima mnogo posnemovalcev, toda niti en sam se rte more primerjati z njim z močjo svojega talenta. Glavna tema njegove ustvarjalnosti je življenje treh židovskih generacij: ‘prve, ki je še bila prepojena z absolutno veto, druge, ki so se ji odprle oči za svet, prevzet z naglim razvojem, in tretje, ki je bila priča in v veliki večinii tudi žrtev katastro-le v drugi svetovni vojni. Dela, ki jih je zkgnon napisal že kot star človek, so polna simbolov in fantastike. Ena od njegovih knjig, »Jeruzalemske zgodbe«, je prevedena tudi v francoščino. V njej je z izredno nročjo predstavljena drama našega časa sko-
hom ukloni glavo Bogu v službo, in sicer pred škofijskim sedežem, ki je bil v samostanu v sv. Petra v Salzburgu. Knez Hotimir je zares obljubil, da bo temu sedežu pokoren. Salzburgu je ne samo plačeval dolžno služnost, marveč je iz Salzburga ves čas svojega življenja prejemal tudi cerkveni nauk in krščansko duhovno oskrbo, kot sporoča vir. Njegov duhovnik Majoran je bil prvi urejevatelj in vodja misijonskega dela na Koroškem. Pomagali so mu kajpak še sodelavci, ki jih vir ne omenja. Po nekoliko letih pa, ko se je delo namnožilo, je opat in škof pri Sv. Petru v Salzburgu, Virg.il, poslal knezu Hotimiru pokrajinskega škofa Modesta z večjim številom duhovnikov in klerikov, da je uredil misij onstvo po vsej Karantaniji, posvečeval cerkve in duhovnike, med njimi pač tudi že prve domačine. Sedež je škof Modest imel pri Gospe Sveti, prvi cerkvi, ki jo je posvetil in kjer je bil tudi baptisterij (krstna kapela). Zgodovinarji si niso edini, kdaj je pokrajinski škof (korepiskop) Modest prispel na Koroško. Slovenski menijo, da je bilo to leta 760., nemški (n. pr. dr. Giinther N. Neckheim) pa stavijo njegov prihod v leto 767. in hi po tem mnenju drugo leto (1967) bila 1200-letnica njegovega prihoda. Škof Modest je le malo časa vladal krščanskim Karantancem. Po sodbi slovenskih zgodovinarjev je umrl že leta 763. če se je pa njegov prihod zakasnil do leta 767, pa je tudi kratko živel, ker je še pred smrtjo kneza Hotimira (769) odšel k Bogu po večno plačilo, ki ga je čakalo isvetnika. Sv. Modest je pokopan pri Gospe Sveti v levi ladji. Knez Hotimir je po njegovi smrti imel še opravka z dvema uporoma pogatn-skilh Slovencev.
Naj je pokrajinski škof Modest prispel na Koroško leta 767. ali pa že 7 let prej, vsekakor je leta 767. krščanski misijon na Koroškem zajemal že pretežni del prebivalstva. V dobrih 15 letih Hotimirove vlade se je krščanstvo že tako razmahnilo in zasidralo, da je škof Modest posvetil vsaj
in Nelly Sachs
zi dramo vzhodnoevropskih Židov in tistih, ki so sodelovali pri izgradnji Izraela. Med drugimi njegovimi deli, ki so dosedaj prevedena v šestnajst jezikov, so najbolj znana: Tudi krivulja se bo zravnala, Zaupanje v pravične ljudi, Obe strani tehtnice. Bojkotirani, Zaroka in Gost je prišel.
NELLY SACHS
Nelly Sachs je bila dodeljena druga polovica nagrade »za njeno izredno lirsko in dramsko ustvarjanje, ki tolmači židovsko usodo s pretresljivo močjo.«
Nelly Sachs, 74-letna pesnica in dramska pisateljica, po rodu iz Nemčije, živeča pa na Švedskem, ki piše v jeziku svoje nekdanje domovine, je po besedah sekretarja švedske akademije Esterlinga prizjnana kot pisateljica prepričljive moralne vrednosti in goreče iskrenosti. Z izredno intenzivnostjo čustev je izrazila židovsko tragedijo svetovnih dimenzij; v svojih liričnih žalostin-kah ji je uspelo izraziti jo z izjemno lepoto tudi v dramskih legendah, njen simbolični način izražanja združuje modernistično smelost inspiracije z odmevi davne biblijske poezije.
Kot poudarja sporočilo akademije, je podelitev letošnje Nobelove nagrade za književnost dvema piscema pomenila izraz priznanje individualnim dosežkom vsakega od njiju posebej, pri čemer ima njuno povezovanje poseben smisel. Gre namreč za pisca, ki ju, čeprav pišeta v različnih jezikih — v hebrejščini in nemščini —, združuje duhovno sorodstvo in ki se medsebojno dopolnjujeta v prizadevanju, da bi kulturno dediščino židovskega ljudstva izrazila s pisano besedo', izhajajoč od skupnega izvora inspiracije, ki je dokazal svojo življenjsko moč.
tri cerkve kot misijonska ognjišča in žarišča, izhodišča, namreč Gospo Sveto blizu Krnskega gradu, prestolnice slovenskih koroških vladarjev, cerkev sv. Petra v Lesu — St. Peter im Holz — v nekdanji rimski Te-urniji, prestolnici Norika, ter tretjo »ad Udrimas«, nekje v murski dolini, kjer je bil sedež okraja. Po 'najnovejših dogajanjih je bila to menda cerkev sv. Janeza v Polju (St. Johann im Felde) pri Knittelfeldu.
'Kakor je Karantanija (Koroška) nekoč bila razsežna dežela, saj sta na njenem obrobju bila ustanovljena dva samostana za pospeševanje krščanstva med Slovenci, namreč Innkhen (769) ob izviru Drave ter Kremsmunster (770. odn. 777) ob Krem-ži na Zgornjem Avstrijskem, enako je salzburška škofija razširila svojo dejavnost noter v Panonijo, zlasti po uspešnih vojnih pohodih in zmagah Karla Velikega leta 796. Tako sta sv. brata Ciril in Metod leta
MILKA HARTMAN:
Mala Leniča je gradila jaslice. Že cela dva tedna jih je gradila. Saj, če bi mama tbiila bogata, bi nove jaslice kupila, take, kot jih ima sosedov Juže. O, kako lepe so! Štalica je mnogo lepša nego bajta, kjer sta doma Leniča in njena mati. Oče? Hm, ali oče spada k njima in k bajti? Ko ga pa že dolgo ni domovi Leniča ga je v svojem življenju le nekajkrat videla. Njegova slika j.e v otroškem spominu obledela. Nekje daleč, daleč je njen oče.
Mati hodi na delo v tovarno, Leniča v šolo, drugo leto. Čez dan je bajta silno žalostna, nekako tako, kot bi umirala v grozotnem molku. Bila je klavrn stvor na bregu pod temnim, gostim sosedovim gozdom.
Popoldne, kadar pride Leniča iz šole domov, ipodkuri ognjišče, da se stanovanje ogreje. Ko pride še mama, skuha južino, ki je večerja obenem. Nato pa bajta oživi. Mati in hči sta ji vdahnili dušo. Svetla okenca 'pogledajo v noč; iz dimnika se pode oblački. Kadar nad temni gozd priplava luna, je videti, kot bi iz dimnika frfotale strahotne pošasti. A vsakdo ve, da bajto grejejo suhlice iz sosednih gozdov.
Lenka je zgradila svoje jaslice. Gmajnico in drevesca je dobila v gozdu. Hlevček postavila iz skorijb plot iz narezanih debele. Sveto- družino, angelčke, pastirčke in ovčke je izrezala iz starih božičnih kart, na katerih sta dobili božične pozdrave — že umrla babica in njena mama. Nastala je prava pravcata betlehemska poljana. Leniča ima z njo veliko veselje, prestavlja ovčke, popravlja štalico in plot, dodaja angelčke in pastirje in pred jasli je v vdol-bene skorje zataknila tri svečke.
Mama se je z otrokom vred veselila prihoda svetega večera. Že celi adventni čas sta se pripravljali nanj z molitvijo in vsak večer sta pridjali »Oče naš, za ateka«. Ah, ta atek že dolgo nič ne piše ...!
»Mama-, zakaj -moliva za ateka, saj ga -od niko-der ni, saj noče priti!« je Leniča potožila.
Ljubi otrok, zato pa moliva, da bi prišel, da ne bova tako sami!«
»Ko bomo na sveti večer prižigali lučke, bom prav lepo molila za ateka!« Lep je bil ta otrokov prisrčen sklep in mati je dobila solzne oči.
Na sveti večer, ko je iz vasi gori k bajti že priplaval vonj kadila in je bajto tudi že napolnil žlahtni oblak iz lonca z žerja-
867 v Panoniji že našla slovenske kristjane in vnetega ter razumnega -slove us koga krščanskega kneza Koclja, ki ju je sprejel z ljubečim srcem in z odprto dušo sprejemal njun nauk -zase in za slovensko ljudstvo, katero sta sv. 'blagovestnika enako kot Ra-stislavove Moravane želela v krščanstvu utrditi, ga z domačim pismenstvom in domačim bogoslužjem navdušiti za Kristusovo Cerkev ter krščansko kulturo, ga dvigniti na višjo raven krščanske omike.
Oba jubilejia, 1100-1-etnica prihoda sv. bratov med Slovence ter 1200-letnica pokristjanjenja, kličeta slovenskemu narodu: nazaj -k pristnemu, globoko doživljanemu, aktivnemu krščanstvu! Krščanstvo je slovenski narod v Kristusovi Cerkvi prerodilo in duhovno obogatilo, mu dalo veljavo in enakopravnost v veliki družini evropskih -narodov, posvetilo j-e slovensko besedo in jo dvignilo- celo v bogoslužni jezik.
vico, žegnanega lesa, špajke in mire — se je sosedov Jure pojavil v bajti z lepo, prelepo deklico. Imela j,e kožušček, pisano kapico, pisane rokavice in škornje. Jure je osemletno deklico moško predstavil: »To je moja sestrična. Ima samo očeta, mojega strica. Moja 'teta pa je odšla — proč od strica, zato sestrična nima mame.«
Jure j-e sicer malo nerodno razložil stričevo družinsko zadevo in Leniča je to po otroško razumela.
Torej deklica — Jure jo je klical »Gusti« — nima mame! To je čudno, si je Leniča mislila. Da ne bi imela očeta, bi Leniča še razumela — toda, da mame nima ...!?
»Moj stric j-e zelo bogat! Gustiki je kupil veliko hišo v mostu. Ko bo velika, se bo bogato omožila!«
Jure, bogatega soseda sin, je menda prišel ta večer z lepo sestrično k Lenki zato, da -se pobaha s svojo bogato žlahto —. Oči so m-u kar žarele, ko je razlagal, in videlo se je, da bi rad še in še govoril o bogastvu, kajti bahavost mu je bila v krvi.
Lenka se je spomnila svojih jaslic. Saj so bile njeno edino bogastvo. Svoje mlade goste je peljala v Bogčev kot, da jima pokaže svoje imetje. Mala gmajnka je bila zares zanimiva tudi za oba bogata otroka. Gusti jo j-e začudeno opazovala.
»Ko bo mama skuhala večerjo, bom prižgala vse tri svečke in molili bova — najbolj za a-teka!«
Gusti j-e začudeno pogledala. Ni razumela, kar je Leniča povedala.
»Jure, boš prižgal tudi ti svečko pred jaslice?« je vprašala Lenka.
»Ne bom, ker oče ne pustijo; pravijo, da bi -se stric smejal in, ukazali so, da moram jaslice skrita!«
Gusti je zamišljeno pogledala Jureta. Lenka pa se je -obrnila k lepi deklici, ki se ji je zdela o-d bogastva vsa težka in okorna:
»Ti imaš gotovo veliko lepše jaslice, take kot Jure, ali take, kot bodo za božične praznike postavljene v naši cerkvi!«
Gusti v zadregi molči, Leniča pa na-da-Ijuje:
Saj jih tvoj o-oka lahko kupi, ko ima veliko denarja! Naš gospod katehet pa so naročili,- da moramo jaslice sami zgraditi i-n da naj pridno molimo in da naj gremo k polnočnici.«
Lenka je Gustiko prijela za roko:
(Dalje na 13. strani)
Slovenci iz Roža, Podjune in Zilje!
VSEM ROJAKOM DOMA IN PO ŠIRNEM SVETU BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1967
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV


lagoslovljen Božič in uspeha polno leto 1967 želimo vsem sodelavcem, naročnikom, oglaševalcem, bralcem in podpornikom ter prijateljem našega lista doma in po širnem svetu s prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi v bodočem letu. Zahvaljujemo se vsem, prav posebno pa našim dopisnikom po lepih krajih Podjune, Roža in Zilje za požrtvovalno sodelovanje in zvestobo.
»NAŠ TEDNIK-KRONIKA« UREDNIŠTVO IN UPRAVA
JASLICE
CELOVEC
(Red božje službe za božične praznike)
24.	decembra: Ob pol polnoči priložnost za spoved v kapeli provincialne hiše (Vik-tringer Ring 19).
Opolnoči slovesna polnočnica.
25.	decembra: Ob pol 8. uri zjutraj pastirska božja služba v kapeli provincialne hiše.
Ob 9. uri dnevna sv. maša v cerkvi novega bogoslovja (ob Lendkanalu).
Zvečer ob pol 7. uri pete litanije in blagoslov v kapeli provincialne hiše.
26.	decembra: Ob pol 8. uri zjutraj sv. maša v kapeli provincialne hiše.
Ob 9. uri sv. maša v cerkvi novega bogoslovja.
Verniki so vabljeni, da se udeležijo v teh prazničnih dneh skupne božje službe in prejmejo tudi sv. zakramente.
V nedeljo, 25. decembra, na sveti dan, bo ob 16. uri (ob štirih popoldne) v Mohorjevi kapeli skupna božja služba za Slovence.
Dipl. trg. Dolfej Picej — umrl
Uredništvo Našega tednika — Kronike javlja svojim bralcem žalostno vest, da je v nedeljo, 18. decembra, v Šmihelu pri Pliberku nenadoma umrl dipl. trg. DOLFE PICEJ, višji revident Finančnega ravnateljstva za Koroško.
Pokopali so ga v torek, 20. decembra, na župnijsko pokopališče v Šmihelu.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Smrt ne pozna sezone, pobira in nič ne izbira.
Dne 28. septembra je smrt rešila dolgoletnega trpina Feliksa Mesotič v Kotu.
1. oktobra je odvedla iz doline solz Žagl-novo mater: Marijo Koren. Moževo smrt 9. oktobra 1960 si je gnala zelo k srcu. Zadela jo je kap. Le s težavo je še spregovorila kako besedo.
Dne 5. oktobra ji je v smrti sledil bivši trafikant Tit Rauter.
Še isti mesec (27. oktobra) je smrt rešila Olipiičevo mater Marijo Olipic mučne bolezni. Z zgledno potrpežljivostjo je prenašala bolečine in iz sv. obhajila črpala moč za to trpljenje, ki ga je namenjala za spreobrnjenje mnogih. Mož ji je umrl že 24. 4. 1919 in ji zapustil številno družino. Kot močna žena jih je skušala voditi pravo pot. In še na smrtni postelji jo je skrbelo, da se ne bi zgubili.
Iz Celovca je prišlo sporočilo, da je 9. novembra v domu za onemogle umrla s. Pa-shalis Stingler. štinglerjeva Mojci, tako smo jo klicali, je šla zgodaj v službo na Tirolsko, od tam je prišla na Južno Tirolsko, kjer je vstopila v red sv. Frančiška bolniških sester. Na ukaz Musolinija je prišla s svojo rodno sestro Heleno leta 1939 v Št. Jakob in tu živela strežbi bolnikov, dokler ni prevzela gospodinjstva v Podgor-jah^ pri g. P. Hasslerju. Gospodinjila mu je še na drugih njegovih dušnopastirskih postojankah, dokler ni stopila v pokoj. V Greifenburgu je dolga leta preživela na domu g. Hasslerja. Potrebna zdravniške oskrbe in strežbe, je prišla v Celovec k eli-zabetinkam, nato v dom za onemogle. Tako je orisal njeno življenje g. Hassler pri pogrebu, ki je tudi opravil pogrebno sv. mašo.
Pogreba se je udeležil tudi g. France Krištof, da se ji v svojem imenu in v imenu svojega brata g. Miheja zahvali za vso naklonjenost in pomoč.
Cenjene bralce opozarjamo, da bo prihodnja številka časopisa »Naš tednik — Kronika« izšla samo na štirih straneh, zato pa obsega božična številka 16 strani.
Uredništvo
In zopet se je oglasila smrt in nenadoma odpoklicala Frančiško Moser. V nezavesti jo je našel poštar v kuhinji. Možganska kap jo je zadela. Tudi v celovški bolnici ji zdravniki niso mogli pomagati. V soboto, 19. novembra je obnemogla. V ponedeljek so jo prepeljali domov. V sredo smo jo položili v grob njenih dveh otrok, ki sta umrla že v rani mladosti.
Medtem so položili na mrtvaški oder Hildo Jurič v starosti 53 let. Iskala je pomoči na Dunaju, še živo so pripeljali domov. Umrla je v nedeljo zjutraj, 20. novembra. Pokopali smo jo v torek popoldne.
In še preden je obema odzvonilo, je v
nas naJicmkem
Vabilo
Zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju vabi na
PEVSKI KONCERT, ki bo v ponedeljek, dne 26. decembra, ob pol osmih zvečer v dvorani pri Greinerju v Globasnici.
Vse ljubitelje slovenske pesmi prisrčno vabijo študentje z Dunaja.
Februarja Dunajska drsaSna revija v Celovcu
Pojačena reklama v Jugoslaviji
Ob 9. do 20. februarja bo osmič gostovala v Celovcu znamenita Dunajska drsalna revija. Uprava celovškega sejma vrši že ves čas široko zasnovano reklamo. Posebno so pojaoiili to v Jugoslaviji, saj je bilo od 72 tisoč naštetih obiskovalcev gostovanja te revije samo iz Jugoslavije 35 tisoč gledalcev. Da bi to število dosegli tudi drugo leto, če že ne celo presegli, delajo spet veliko reklamo za obisk onstran meje.
V ta namen je bil nedavno v Sloveniji in Hrvaški vodja avstrijskega lesnega sejma v Celovcu dr. Kleindienst, ki je v osmih mestih tamkajšnjim novinarjem, zastopnikom radia in televizije, kot tudi zastopnikom tujskoprometnih uradov poročal o bodočem gostovanju drsalne revije na ledu.
Dunajska drsalna revija, ki bo gostovala, kot smo že zgoraj dejali, od februarja prihodnjega leta, ima tokrat čisto nov program pod naslovom MAŠKERADA. V času od 9. do 20. februarja bodo uprizorili 22 predstav. Zaradi kratkega pusta niso mogli določiti drugega datuma gostovanja. MAŠKERADO so pripravili pravi strokovnjaki na tem poprišču: Petter-Stolz-Gerda-go; tudi inscenacija in kostumi so v veščih rokah te trojice.
Z ozirom na krajše gostovanje so preložili pričetek predstav za pol ure: pričele se bodo že ob 14.30 (pol treh) in ob 19.30 (pol osmih), tako bodo te obiskali tudi oni, ki stanujejo daleč.
Uspeh reklame v Jugoslaviji je bil izredno velik in to zavoljo tega, ker so tisk, radio in televizija mnogo poročali in še poročajo o gostovanju Dunajske drsalne revije v Celovcu. V Ljubljani je avstrijski generalni konzul dr. Riesenfeld osebno podprl prizadevanje celovškega sejma; tudi v Zagrebu se obeta bistvena poživitev zanimanja za to gostovanje Dunajske drsalne revije.
Uprava sejma se razgovarja tudi z Obrt-niško-gospodarsko zbornico, da bi bile trgovine v času gostovanja revije vseskozi odprte, saj je to važno za naše južne sosede, ki bodo prišli gledat revijo in si lahko v opoldanskem času tudi kaj kupijo.
Z avstrijsko cestno upravo so tudi razpravljali za nemoten tujski promet čez Ljubelj, ker računajo, da bo na dan prišlo 50 do GO avtobusov z gledalci za revijo.
Za področje severne Italije je ‘podobna reklama tudi že v teku.
Vabilo
Pliberška farna mladina vabi na igro »PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE«, ki bo v ponedeljek, dne 26. decembra (na Štefanovo), ob pol treh (14.30) popoldne v farni dvorani v Pliberku.
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo »Kočna« v Svečah vabi na
KONCERT
narodnih in umetnih pesmi, ki bo na Štefanovo, dne 26. decembra 1966, ob pol 3. uri popoldan pri Adamu v Svečah.
Poje moški zbor pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga.
Glasbeni vložki pa bodo prireditev lepo zaokrožili.
Slovenski izobraženci in visokošolci imajo v torek, 27. decembra, v Mohorjevem domu v Celovcu svoj dan duhovne obnove. Premišljevanja o temi »Koncil in izobraženci« uvede skupna sv. daritev, predviden je tudi razgovor. Pričetek ob 8. uri, opoldne skupen obed, razhod ob 16. uri.
VABI LO
na 5. ples slovenskih akademikov
Vse rojake, ki ,se čutijo povezane z našimi dijaki, študenti in akademiki, vabimo na 5. akademski ples, ki bo v petek, 6. januarja 1967, s pričetkom ob 20. uri v KLETNI DVORANI GLASBENEGA DOMA (KONZERTHAUS) V CELOVCU
V kulturnem sporedu bodo nastopili »Veseli študentje« ter dijaki 8. b razreda Slovenske gimnazije.
Ples bomo otvorili s slavnostno .polonezo, ki jo plešejo dijaki.
Vstopnice po 25. sil. (20.-—- sil, za študente, dijake in vojake) dobite v predprodaji v Mohorjevi knjigarni in v pisarni Krščanske kulturne zveze. Pri večerni 30,- 5il»go».	^ pRlpEAVLJALN[
ŽIHPOLJE
Zopet so zapeli zvonovi in naznanjali žalostno vest, da je umrla mlada mati Marija Zankolo, rojena Kopainik v 41. letu starosti. Zapustila je moža in tri nedo-sle otroke: dva fanta in deklico staro šele štiri leta. Bila je pridna' in verna žena, vsako nedeljo je bila pri sveti maši. Tudi zadnjo nedeljo pred svojo smrtjo. V sredo jo je zadela možganska kaip. Veliko je trpela ob strani svojega moža, a bila je zvesta zakonska žena. Pokopali smo jo 19. novembra na našem farnem pokopališču ob veliki udeležbi pogrebcev. Domači g. župnik so se z lepim nagovorom poslovili od rajne in jo dali za vzgled zveste zakonske- žene.
Naj počiva v miru božjem, ostalim pa naše iskreno sožalje.
KARL ROJŠEK:
Na grobovih sv. Petra in Pavla v Rimu
(6. nadaljevanje)
ponedeljek, 21. novembra, v Beljaku mrla Pistotna Nanej, Ana Serajnik. S svojim značajem je mnogo trpela. V starosti 75 let je dotipela. V sredo so jo prepeljali iz Beljaka na farno pokopališče, kjer smo jo sprejeli, pospremili v cerkev pred oltar, po sv. maši pa na pokopališče; tam smo jo položili k zadnjemu počitku.
Naj vsi počivajo v miru!
Številnim, žalujočim naše sožalje!
SELE
(Visoki sneg in operacija)
Visoki sneg, s katerim nas je odela zima, ni imel dolgega obstanka. Močna odjuga z dežjem v petek, 2. decembra, ga je ota-jala in spremenila v sneženo brozgo. Vode so drle z vseh pobočij, v nekaterih kleteh so se odprli vrelci. Snežni in prsteni plazovi z gramozom in kamenjem so zasuli cesto na več mestih. Grabnarjevi žagi je pretila nevarnost. Sirena je klicala požarno hrambo na pomoč. V takem položaju se je pojavil nujen slučaj.
štiriletnega Cvitarjevega sinčka je bilo zaradi vnetja slepiča treba prepeljati v bolnico. Le s plugom ga je bilo mogoče prepeljati na vozno cesto, ker le plug je mogel odbiti velikanski snežni plaz na Jugovem zemljišču. Otrok je bil še v isti noči v bolnici operiran. Dobro, da sta naslednje dni dva stroja-goseničarja odstranila s ceste nasuti material in tako upostavila zvezo z Borovljami, preko šmarjete je pot mnogo daljša.
NENADNA SMRT SLIKARJA FRANCA KALISTRA
Uredništvo našega lista je prejelo žalostno novico, da je v ponedeljek, 19. decembra, v Celovcu nenadoma umrl za srčno kapjo znani slovenski slikar Franc Kali s t e r.
Katakombe sv. Kalista
Katakombe so ogromne podzemeljske rakve. Kapele in hodniki izdolbeni nekoliko metrov pod površjem, kjer je rdečkasti »tuf« to je pešnato skalnata zemlja, kot na primer naš lapor, mogoče malo mehkejši, vsekakor teh vdolbin in hodnikov ni bilo treba obzidati. Tukaj je pokopališče papeža in slovečega mučenika sv. Kalista, poleg pa še 174.000 svetih mučenikov in 46 papežev. Vhod drži po dolgih stopnicah navzdol kot v globoko klet. Rol-lovo mamico smo pustili na klopci, ker bi bilo le preveč najrorno zanjo. Nas pa je spremil vodnik, ki je obvladal nemščino, pa smo šli eden za drugim po ozkih hodnikih, zdaj navzdol zidaj navzgor, tu na levo in tja na desno; v steni smo viddli vdolbene grobove, po štiri in še več enega vrh drugega, kakor predale velike omare. Tako so počivali predniki mogočnih Rim-1 janov.
Katakomb pa je ogromno in je nemogoče si vse, četudi površno ogledati. Pač pa smo posetili najnovejše katakombe, katerih mučenci so padli še nedavno, proti koncu zadnje svetovne vojne. V velikem rovu, kjer .so svoj čas kopali pesek, so leta 19-11 moderni maliki po eksploziji uničili tritisoč talcev, naj mlajši med njimi pa je bil star 15 let. Le kaj so ti nedolžni ljudje zakrivili. Rov so napolnili s temi ljudmi, ga zagradili od obeh strani in strašna eksplozija ponorelih esesovskih krvolokov je uničila tri tisoč življenj.
Tudi kapucinsko grobnico smo si ogledali, kjer je nešteto človeških okostij, celo lepe lestence smo videli iz malih koščic.
Ta obisk mogoče ni vsem prijal, vendar je dobro, da se tu in tam tudi spominjaš smrti, saj ne veš ne ure ne dneva.
Sprejem pri sv. očetu
V sredo, dne 12. oktobra, dopoldan smo zopet napolnili cerkev sv. Petra. Že dolgo pred napovedjo se je začel polniti z avtobusi in drugimi vozili Vatikanski trg. Malo pred 10. uro so se začele pomikati v cerkev po narodnostih razvrščene skupine. Tudi Slovenci smo kmalu dobili odličen prostor. Daši je sprejem vsako sredo, se je vseeno trlo ljudi, tako da so reditelji v rdečih uniformah komaj zmagovali svoj posel in to ogromno množico ljudi spravili na določen jim prostor. Ob 11. uri se je odgrnila na desni strani rdeča zavesa, skozi ta vhod, ki drži iz vatikanske palače, so prinesli sv. očeta, ki je blagoslavljal levo in desno stoječe ljudstvo. Pozdrav ne vem v kolikih jezikih je odmeval po prostrani baziliki. Vse lepo in dobro. Toda ploskanje v hiši božji mi ni bilo všeč, saj nismo v cirkusu, pa že mora tako biti. Ugajala pa mi je švicarska garda, papeževa telesna straža. Krasne bleščeče uniforme so se prav ujemale s papeškim prestolom. Na vsak narod je sv. oče naslovil svoj govor. Prostor pred oltarjem je sicer višji, vendar so se ljudje, ki so manjši od velikanov tudi za celo glavo, čutili prikrajšane, toda ljudska iznajdljivost je prišla tudi v tej božji hiši v poštev. Skoro polovica množice se je obrnila im visoko pač temu primerno, držala ogledalo v katerem je naposled le videla poglavarja katoliške Cerkve in tako prišla na svoj račun.
Krakov in „ m uteč osojski"
(Popotni vtisi vogrskega g. župnika Vinka Zaletela)
»Tam, kjer gore so Karpati. .. Tam na fronti v Galiciji ...« Kaj nam pomeni Poljska, koliko jo sploh poznamo? Priznam, da sem do sedaj malo vedel o Poljski. Toda kaj so premnogim našim starim atejem in dedejem pomenile besede Galicija, Karpati, Poljska! Kjer so se slovenski možje in fantje morali pod avstrijsko zastavo boriti proti slovanskim bratom Rusom, kjer so krvaveli in umirali! Kako napeto sem kot otrok poslušal razne vojaške zgodbe! Pa je bila kljub vsej grozoti in trpljenju prva svetovna vojna le senca tega, kar je prinesla po Hitlerjevi zaslugi druga svetovna vojna!
Tam, kjer so se včasih vlekle vojaške kolone in tanki preko poljske ravnine, sedaj dirja moj avto. Prvi cilj na Poljskem je Krakov. Če mu pravijo »poljski Rim«, potem se ga že splača videti. Krakov je zgodovinsko in umetniško najvažnejše poljsko mesto, saj je bilo od leta 1303 do leta 1906 prestolnica Poljske, kjer so kraljevali tako znameniti kralji. Srce Krakova je Wawel, kjer je bil utrjeni kraljevski grad, palača in kraljevska cerkev, kjer so tudi pokopa-
Takoj pa se že z vsemi štirimi uprem, ni poljski kralji. Rekel bi: »Kar je Kremelj za Moskvo, to je Wawel za Poljsko.« da bi začel Wawel popisovati. V Varšavi sem pri duhovniku, ki se je veliko z menoj vozil, dobil knjigo o Wawelu, ima 900 strani in skoro tisoč slik. Zvečer sem jo komaj utegnil na hitro prelistati. Zato sem takoj obupal, tudi ne bi bilo za vas zanimivo.
Omenim le to, kar je v zvezi s Koroško, namreč »mutca osoj.skega«. V kraljevski cerkvi je namreč krasen grob krakovskega škofa, mučenca sv. Stanislava.
Starši so bili plemiči in so šele po 30 le-preko kanonika do škofa, toda škofovsko tih molitve in solza dobili otroka in ga krstili za Stanislava. Postal je duhovnik, njegova pot jsa je šla od dušnega pastirstva službo je sprejel šele na papežev ukaz. Študiral je tudi v Parizu. Nesreča zanj je bil kralj Boleslav II., s priimkom Predrzni. Bil je sicer junaški in je znal državo bolje vladati kakor samega sebe. V njem so divjale častihlepnost, okrutnost, nečistost, škof mu je očital pohujšanja, ga okregal, toda kralj v svoji ošabnosti tega ni prenesel.
Morda je res, morda le legenda, ki pripoveduje o sledečem dogodku: škof je kupil neko posestvo in ga pošteno plačal. Toda preden je bila prodaja sodnijsko vknji-žena, je plemič Peter umrl. Kralj je naščuval dediče, naj nastopijo proti škofu, češ da zemljišča še ni plačal. Ker škof jned kraljem mi imel nobenih prič, je prosil kralja za tri dni odloga, da bo umrlega pri-
j GLOCK AUF
j 1*9i*6*7
®
® Firmenleitung und IViitarbeiter | entbisten aSien Kunden und e Freunden der heimischen •	F. R. C. - IVIohei
®	zimi Jahreswechsel
©
©
©
9
©
®
e
9
ZUFRIEDENHEIT * ERFOLG * GESUNDHEIT
© Unser ZieS such im Neuen Jahre © Qualitat © Preisiviirdigkeit Vertrauen
©
9
9
F.R.C.-MO B E LFAB R I K FERCHER& CIE - VILLACH
gnal za pričo. Kralj se je seveda norčeval in mu dovolil odlog, da se bo potem bolj osramotil. Stanislav je goreče molil in se postil, tretji dan je šel na Petrov grob in ga v božjem imenu poklical iz groba. Ta je res vstal in škof ga je pripeljal pred kralja, kjer je izpričal, da je dobil zemljišče plačano. Tako je škof dobil pravdo, Peter pa je šel nazaj v grob.
Prišle so še razne druge razprtije in škof je kralja izobčil. Ker je kralj kljub prepovedi šel v stolnico, je škof izrekel nad cerkvijo imterdikt, t. j. prepovedal je vsako bogoslužje, sam pa je šel maševat v cerkev sv. Mihaela. Razjarjeni kralj je prišel tja s svojiimi: vojaki, cerkev obkolil in vojakom ukazal škofa umoriti. Ker tega niso hoteli, je kralj sam šel v cerkev, pred oltarjem z mečem škofa udaril po glavi, potem ga je mrtvega vlekel pred cerkveni prag in ga tam sesekah
Ta strašni dogodek je ovekovečen na treh krajih: v reliefu velike in krasne Marijine cerkve na Ryneku v Krakovu, potem v
po cesti mi hitiš?
Junaška ti je hoja, plemenit ti stas, oči žare ti živo, a bled je tvoj obraz ...
Po vsej tradiciji je njegov grob v Osojah. Jaz se ne bom lotil znanstvene razprave, ali je res tam pokopan, omenim le, da so na Poljskem skoro poldrugo stoletje razpravljali o tem, ali je sv. Stanislava res ubil kralj Boleslav, poznejši »mutec osojski«, ali pa je bil obsojen le na odrezan j e prstov in je potem umrl naravne smrti, kakor je trdil zgodovinar Gali. Zato je krakovski nadškof dr. Stanislav Belcha ustanovil posebno komisijo znanstvenikov in zdravnikov, da preiščejo svetnikovo lobanjo, ki jo hranijo v tvarvelski stolnici. Komisija je ugotovila, da je sv. Stanislav umrl zaradi udarcev, predvsem zaradi udarca v tilnik. Tako je mučeništvo sv. Stanislava dobilo novo potrdilo, Osoje pa večjo verjetnost, da hranijo Boleslavov grob.
Poljaki spoštujejo Boleslava kot spokornika in so prepričani vsi, da je zveličan. Kako ne bi bil po taki pokori?! Tudi so na splošno vsi prepričani, da je njegov grob na Koroškem. Na Poljskem sem rekel le to, da sem iz tistega kraja, kjer je grob kralja
VABILO
na OBČNI ZBOR Krščanske kulturne zveze v Celovcu,
ki bo v četrtek, dne 29. decembra 1966, ob deveti uri dopoldne v prosvetni dvorani Mohorjeve hiše, Viktringer Ring 26.
DNEVNI RED:
1.	Po otvoritvi branje zapisnika zadnjega občnega zbora
2.	Poročilo odbora Krščanske kulturne zveze
3.	Poročila včlanjenih društev in kulturnih skupin Farne mladine
4.	Poročilo preglednikov
5.	Razrešnica
6.	Volitev novega odbora
7.	Sklepi občnega zbora
8.	Slučajnosti
Krščanska kulturna zveza prosi včlanjena društva in včlanjene kulturne skupine Farne mladine, da s poverilnicami pošljejo na občni zbor po dva delegata ter vpošljejo oziroma prinesejo svoja poročila o prosvetnem delu v pretekli sezoni.
Za Krščansko kulturno zvezo:
Nužej To Im a i er,	Dr. Pavle Zalblatnik,
tajnik	predsednik
cerkvi sv. Mihaela, kjer je na oltarju slika škofa Stanislava z zasekanim mečem v glavi in je spodaj napis: »Oče tvoje domovine, prosi za nais.« Tretjič pa je zgodba naslikana na tako imenovanem grobu morilca kralja Boleslava, nam znanega »mutca osojskega«.
Slike na Osojah kažejo sledeče prizore: kako.kralj umori škofa Stanislava, kako gre potem skesan pred papeža v Rim, da se spove in dobi odpuščanje, kako pride kot spokornik v Osojski samostan in tam opravlja kot mutec, ki ne zna govoriti, najbolj preprosta dela in kako se na smrtni postelji, ko ga opat previdi, razodene, da je poljski kralj Boleslav.
Vsi poznamo zgodijo, ki nam jo je tako živo opisal pesnik Anton Aškerc v svoji baladi »Mutec osojski«:
Popotnik, kdo si tuji, ki sam se seboj golčiš, ob jezeru Osojskem
Boleslava, pa so najbolje vedeli, odkod sem. Ko so ob koncu druge svetovne vojne šli skozi Koroško poljski vojaki pod generalom Andersom, so obiskali tudi Osoje, tam dali napraviti na grobu lepo železno ograjo z napisom »Sarmatis peregrinanti-bus salus«: »Poljskim romarjem pozdrav!« Ko sem bil na obisku v Washingtonu v Ameriki in tam prišel skupaj s Poljaki, so me posebej prosili, da sam fotografiral Boleslavov grob in jim slike poslal. In ko sem kazal slike o Koroški v Sao Paulu v Braziliji in sta jih gledala tudi dva Poljaka, sta bila veselo presenečena, ko sem pokazal slike iz Osoj.
Naj ob koncu omenim, da sem s Sentja-kobčani pripravil zvočno igro »Mutec osojski« v Spicarjevi priredbi za celovški radio. Mutca je igral rajni Franjo Rassinger tako kot je le on zmogel. Se sedaj mi je v ušesih smrtno hropenje ob težki izpovedi: »Boleslav, kralj poljski, zavreči ga nikar!«
Delovni čas v trgovinah
Na sveti večer, 24. decembra, bodo trgovine na splošno zaprte že ob 14. uri, le slaščičarne in cvetličarne bodo odprte do štirih popoldne.
Na zadnji dan leta, 31. decembra, bodo zaprli trgovine ob treh popoldne, trgovine z živili ob štirih, slaščičarne in cvetličarne pa ob šestih zvečer.
MESTNO QLEDALIŠČE
V	Mestnem gledališču bo od petka, 23. do četrtka 29. decembra sledeči program:
PETEK, 23. decembra, ob 16. uri: Schne-weiBchen und Rosenrot (Snežnobela in Rož-nordeča, premiera po pravljici bratov Grimm, predelala Heide Mautz.
V	SOBOTO, 24. decembra^na sveti večer, je gledališče zaprto.
NEDELJA, 25. decembra, ob 15. uri: Snežnobela in Rožnordeča, po pravljici bratov Grimm predelala Heide Mautz in ob 19.30: Bali im Savoy (Ples v Savoju), ojrereta Paula Abrahama.
PONEDELJEK, 26. decembra, ob 15. uri: Hansel und Gretel (Janko in Metka), opera Engelberta Humperdinoka in zvečer ob 19.30: Die groBen Sebastians (Veliki Sebastijani), veseloigra Hovvarda Liindsaya in Russela Crouseja.
SREDA, 28. decembra, ob 19.30: Janko in Metka, opera; 9. predstava za M-abonma in GWG-sireda; 7. predstava za GWK-sreda; 6. predstava za podeželski sredin abonma.
ČETRTEK, 29. decembra, ob 19.30: V Gledališču na poskusnem odru v dvorani za vaje: Andere Sorgen (Druge skrbi), premiera v navzočnosti dramatika Alberta Dracha.
Kmečko-gospodarska zadruga BRNC A
želi vsem svojim članom in odjemalcem vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1967
Vsem svojim članom in ljubiteljem petja vošči blagoslovljen Božič in duhovnega veselja v novem letu
PEVSKO DRUŠTVO JAKOB GALLUS-PETELIN
v CELOVCU
Vsem znancem lep Božič in srečno novo leto
družina F. ŽUŽEK
CELOVEC
Sotrudnikom naročnikom in bravcem „ Vere in doma" želita obilo božičnega veselja in vso srečo v novem letu
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Družina Frank Kastigar pošilja pozdrave iz Amerike Dumpelnikovi družini v Štebnu in vsem ostalim.
Družina FRANK KASTIGAR
OlamiLita imiea
v spomin na pokojnega prelata dr. Rudolfa Rliimla, dolgoletnega odbornika Družbe sv. Mohorja v Celovcu daruje č. g. Mohor Picej 100.- šilingov za Mohorjev dijaški dom im 100.- šilingov za potrebe Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Odbor Družbe se darovalcu prisrčno zahvaljuje.'

gfc.f

Frohe Weihnachten und ein erfolg-reiches Neues Jahr wunscht allen Kunden und „Pago”-Freunden
F a m i 1 i e
JAKOB PAGITZ
KLAGENFTJRT, Waagplatz 1 Telefon 59-73
Ob mislili na Jezusa, v jaslicah želi vsem vojakom doma in po svelu mno^o božične cadosli
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU
Založba — tiskarna — knjigarna — dijaški dom
Klub dolgih ljudi
Z'A /MLAD I NO
IN PPOSVETO
Spomin na tabor zamejske mladine
Četrt leta in še več je že preteklo od našega zamejiskega tabora mladine v Trstu. Vsi smo še navdušeni nad njim, ker je to srečanje mladine lepo uspelo.
Naša dolžnost je sedaj uresničiti sklepe, iki smo jih sklenili na taboru. Tam smo govorili tudi o našem slovenskem jeziku. Govorili smo o lepoti našega jezika in da moramo biti prepričani o tem, da je slovenski jezik lop, blagodoneč in sposoben, da se z njim lahko odlično izražamo.
Zato bomo skrbeli in drug drugega opozarjali na to, da Slovenec govori s Slovencem po slovensko. Ali ni smešno, če se dva Slovenca pogovarjata brez posebnega razloga v nekem drugem jeziku? Smo sinovi slovenskih očetov in slovenskih mater. Naravno je torej, da med seboj občujemo v slovenski govorici. Naj bo že enkrat konec tistega hlapčevanja, ko se človek boji spregovoriti po naše, v govorici, ki ima na koroški zemlji svojo tisočletno domovinsko pravico!
Dro, bratje in sestre! Pokažimo, da smo v resnici prepričani, da je naša govorica lepa, blagoglasna in vredna, da jo uporabljamo tudi javno, pred drugimi.
DAJMO PROST s RA SLOVENSKI GOVORICI!
Vsak jezilk drugače pristopa k stvarem, vsak jih drugače zajema, vsak se jim drugače odreka.
Jezik je človeku določen z rojstvom vred. Zato ga nihče ne sme odvreči ali zamenjati.
Slovenci smo si jezik kot sistem besednega izražanja razvili do takšne stopnje oblikovne dognanosti, da ne zaostaja za drugimi, starejšimi in večjimi jeziki. Slovenščina se more celo 'ponašati z odlikami, ki jih marsikateri drug narod nima: čista je, naravno izvirna, jasno pomenska, glagolsko močna, elegantna in melodiozna, nagnjena v rahlo vzornost in vendar odprta za oblikovanje resnice v vseh stvarnih položajih.
V Miinchenu je imelo letni občni zbor nenavadno združenje: »Klub dolgih ljudi«. Ustanovili so ga leta 1953 štirje možje, ki so skupaj merili nad osem metrov.
Danes šteje klub nad 1500 članov, razdeljenih na 17 okrožnih podružnic. Pogoj za sprejem moških vanj je najmanjša višina meter 90 centimetrov, za ženske meter 80 centimetrov.
Namen tega združenja dolginov ni samo gojitev družabnosti ali podobno, temveč so si njegovi ustanovitelji zastavili za cilj dosego koristnejših stvari: davčne olajšave za čezmerno visoke ljudi.
Znanstveniki so ugotovili, da potrebuje dva metra visok človek 25 odstotkov več hrane kakor pa tisti z normalno postavo. Isto velja glede obleke in z obojim so seveda združeni večji izdatki za osnovne življenjske potrebščine.
Ker za zdaj še nobeno podjetje in noben urad ne dajeta dolginom nikakršnih posebnih doklad, skušajo zahodnonemški
Nekaj o gobelinih
V osrčju Dunaja, v Hofburgu, je bila pred 40 leti ustanovljena prva dunajska delavnica gobelinov. Njen ustanovitelj je bil dr. Beck — Mannagetta. Sedaj pa ji predseduje umetnostni zgodovinar dr. Avgust Mader.
Ko prestopimo prag delavniških prostorov, nas zajame pestrost čudovitih izdelkov umetne obrti izpod rok strokovno izobraženih žensk, šestnajst jih je. Vse imajo veliko smisla za barve, ljubezen do dela in »življenjsko resnost starih križarjev«. Najvažnejše pa je potrpljenje in še potrpljenje.
Potrebna je brezmejna potrpežljivost, da volneno prejo, ki jo prejemajo iz tovarn, prebarvajo v vse barve, še več, v vse odtenke od naj nežnejšega do najmočnejšega; potrpljenje, da se poglobijo v najmanjše podrobnosti vzorca. Končno še potrpežljivosti, da pri tkanju na različnih tkalnih strojih zvesto sledijo originalnemu vzorcu.
Edino tako se jim posreči, da morejo neopazno restavrirati dragocene stare poškodovane gobeline, osvežiti zbledele barve, kopirati stare tako na las natančno, da bi jih lahko zamenjali z originali. In z neskončnim potrpljenjem jim uspe izdelati po slikah slavnih sodobnih mojstrov gobeline, ki so potem razobešeni v okras javnih
O prijatelju
Ako imaš enega dobrega prijatelja, si neizmerno bogat.
Brez prijateljev je življenje prazno.
Odkrit sovražnik je nevaren, pokrit prijatelj, nevarnejši.
*
Kdor hoče biti vsem prijatelj, ni nikomur prijatelj.
Boljše je imeti enega dobrega prijatelja kot več prijateljev, ki ne pomenijo nič.
Če hočeš imeti prijatelje, moraš biti sam prijatelj.
velikani doseči vsaj primerno zmanjšanje davkov. V klub je stopil tudi Paul Adenauer, sin bivšega ministrskega predsednika. Najdaljši član kluba je Heinz Kleinau •iz Kassela, visok dva metra 24 centimetrov in tudi naj večji Nemec sploh. Med člani je bilo tudi že več porok. Ustanova tako koristi zlasti visokim ženskam, za katere je težko dobiti primernega zakonskega druga. Prvi, ki se je poročil, je bil predsednik kluba Joahim Grenhagen, ki je vzel za ženo meter 86 centimetrov visoko frizerko Hannelore Pries.
Na občnem zboru so sklenili izdajati tudi posebno klubsko glasilo z imenom »Veliki zvon,« na katerega bodo dolgini obešali svoje križe in težave. Urejeval ga bo največji zahodnonemški časnikar, katerega pa še iščejo.
Kar se tiče služb, je klub predlagal, naj bi njegove člane zlasti zaposlovali pri vojaški policiji, ker bodo zaradi visoke postave ob vsaki priliki imeli dober pregled na okolico.	M. J.
poslopij, kot je bila navada že v preteklosti.
Toda kaj je gobelin? To je stenska preproga. Ime je dobila po pariškem basrvarju Gobelinu. Nastala pa je že davno pred njim.
Prve preproge so bile nedvomno razpete v šotorih starih orientalskih nomadov. Bile so le stenske preproge, kot današnji gobelin. Kot taki so šli skozi stoletja in tisočletja, skozi sijaj srednjeveških dvorcev in palač novega veka do danes. Tovarna je v moderni dobi popolnoma izpodrinila ročno delo. Tako je zdaj gobelin le izjemno okras zasebnih hiš, zato ga pa pogostoma srečamo po dvoranah javnih ustanov.
J. K.
ZA NAŠE MALE Oiožietia
Zvezda sije v Betlehemu, žar njen trepeta nad Marijo, ki v objemu Detece ima.
Polnoč davno je minila, v hlevček veje mraz in nad sinka mati mila nagne svoj obraz:
»Spi, moj mali, spi, moj sladki, zlati moj otrok, še te morem varovati mraza in nadlog.
Še lahko nad tabo čujem dneve in noči, a kako naj te varujem, ko pojdeš med ljudi?!«
Materi čez bledo lice solza vztrepeta,
Dete proži ji ročice in se ji smehlja.
St. Vinšek
Trije pisatelji dobe realizma
V	slovenskem slovstvu se je realizem pojavil v drugi polovici 19. stoletja. Pisatelji so skušali prikazovati življenje tako, kot ga vidijo, morda rahlo idealizirano.
Janko Kersnik
Prvi pomembnejši pisatelj dobe realizma je bil Janko Kersnik (1852—1897), po poklicu notar na Brdu pri Lukovici. Kot mlad fant je bil še nemško usmerjen, a pozneje se je zavedel svojega porekla in svojega poslanstva. V slovensko literaturo je uvedel podlistek (feuilleton). Prijateljstvo z Josipom Jurčičem mu je navdihnilo več povesti in romanov. Zelo dober je venec Kmetskih slik, v katerih je že pravi realist. Naj obširnejši povesti sta Testament in Očetov greh.
Ivan Tavčar
Poljane nad Škofjo Loko so nam dale Ivana Tavčarja (1851—1923). Bil je odvetnik v Ljubljani in dolga leta deželni in državni poslanec. Od leta 1910 je bil tudi župan mesta Ljubljane.
Najlepše njegove povesti so povesti iz domačega kraja n. pr. venec novel V Zali. Najbolj se je kot pisatelj pokazal v poslednjih delih: Cvetje v jeseni in Visoška kronika.
Proti škofu Mahniču, borcu za katoliško načelnost na Slovenskem, je napisal satirično in krivično utopijo »4000«.
Anton Aškerc
V	to dobo spada tudi pesnik Anton
Aškerc (1856—1912). Doma je bil iz revne družine na Globokem pri Rimskih Toplicah. Po novi maši je deloval kot kaplan skoraj 20 let po raznih krajih. Pozneje se je odtujil veri im prihajal v nasprotstva z verniki in predstojniki. Zaprosil je za upokojitev in postal mestni arhivar v Ljubljani. Veliko je potoval, poznal je vse slovenske dežele.
S poezijo se je začel ukvarjati še kot kaplan. Začel je z liričnimi pesmimi, pozneje pa se je pod vplivom študija srbske narodne pesmi oprijel pripovednega pesništva, v katerem je napisal svoje najboljše pesmi. Aškerc spada med najboljše slovenske pripovedne pesnike. Najboljše njegove pesmi, so one, kjer je vzel snov iz slovenske zigodovine ali pa iz narave (Ilirska tragediija, Atila in slovenska kraljica, Brodnik, Stari grad, Slovenska legenda, Napoleonov večer, Mutec osojski, Svetopolkova oporoka).
Posebno mesto zavzema opis slovenskih kmečkih uporov leta 1515 in 1573. V desetih dramatskih prikazih je Aškerc prikazal tragedijo slovenskega kmeta, ki se je boril za svojo pravico, za »Staro pravdo« kot je naslov tej zbirki.
Nesmrtne so tudi njegove balade iz kmečkega življenja in ljudske domišljije (Zimska romanca, Godčeva balada, Ponočna potnica i. dr.)
Njegove pesmi so izšle v več zbirkah. Močne in pesniško vrednost pa imajo le one pesmi, kjer ni tendenčen.
Za tiste, ki hodijo v kino ...
»Divji zahod" v
(Nadaljevanje in konec)
Tudi ,z orožjem je bilo precej drugače, kot kažejo filmi. Tedanje pištole so bile nerodne, poldrag kilogram težke in četrt metra dolge. Za hitro ravnanje z njimi se je bilo treba dolgo uriti, in redki so dobro zadevali v cilj na več kot 6 metrov. Res pa je, da so s pomočjo prirezanih cevi, posebej prirejenih petelinov za strel in z mastjo namazanih žepov za pištolo nekateri dobri strelci znali izvleči pištolo in spustiti pet strelov v manj kot eni sekundi. Tudi so bili mnogi možje izurjeni v posebnih spretnostih, na primer, naglo predeti pištolo iz ene v drugo roko ali jo naglo obrniti, če se je bilo treba predati 'in izročiti nasprotniku orožje s kopitom naprej, in obenem že ustreliti. Za take umetnije so imeli nekoč posebna imena.
Marsikateri sloveč revolverski junak iz 'tistih časov bi svoje današnje romantične posnemovalce neljubo razočaral, če bi ga ti poznali, ko je še živel. Eden od njih, »Billy the Kid«, ali »dečko Billy«, je bil duševno abnormalen ubijalec, ki je ubil kar 21 ljudi, največ iz zasede, ali pa jim je skrivaj pokvaril orožje, preden je začel pre-
resnici in bajki
pir z njimi. Razbojnik James Jesse, ki ga je legenda napravila za dobrotnika siromakov, ni nikoli nikomur dal počenega beliča. Naj hujši je bil neki droben Teksa-nec, Wes Hardin po imenu. Ta je ubil dvanajst ljudi, še preden mu je začela rasti brada: ko pa jo je z 42 leti nazadnje sam izkupil, je imel na vesti že več kot 40 ljudi;
Naj omenimo še to, da tudi tedanji varuhi zakona, kakor Wyatt Earp (Vaiiit Irp), ki zdaj v filmih pooseblja poštenjaka, največkrat niso bili dosti boljši, pač pa so bili bolj zviti in pokvarjeni.
V slovstvo je Divji zahod najprej prodrl z ljudskimi povestmi, tako imenovanimi ,romani za groš’, kakor jih je prej o Indijancih pisal James Cooper. Okoli leta 1890 so bili zlati časi na Zahodu mimo in so že polagoma prehajali v legendo. K legendi Divjega zahoda je mnogo pripomogel pisatelj Ned Buntline, ki se je dobro spoznal tudi na trgovsko plat. On je ustvaril slavo Williama Codyja, ki je dobil ime »Buffalo Bill«.
Kasneje so prišli romani za bolj razvajene bralce. Prvi tak znan roman, z naslovom »Mož iz Virginije«, je napisal Owen Wister.
Ta je takorekoč ustvaril vse tipične značaje.in okoliščine, ki jih beremo v današnjih zgodbah z Divjega zahoda: močnega, molčečega in poštenega junaka, njegovega sovražnika, zapitega in pohlepnega grduna, čedno in pametno junakinjo, kupčijske spletke z govedom ter možakarje počasnega jezika in naglih kretenj s pištolo, ki previdno stopajo po dolgi glavni vaški cesti, dokler ne začne pokati od vseh strani.
Najplodovitejši pisatelj zahodnih povesti je bil Žane Grey, zobotehnik po poklicu, ki je sam v New Yorku gojil kaktuse, pisal pa je zahodne zgodbe eno za drugo. Skupaj je napisal 54 dolgih romanov, od katerih so ljudje pokupili več kot 25 milijonov izvodov. S podobnim uspehom so ga posnemali drugi pisatelji. Šele po zadnji vojni so nekateri mlajši pisatelji izboljšali tako kakovost kakor vsebino povesti o nekdanjih časih na Zahodu.
Za kinematografijo so bile zahodne zgodbe kakor nalašč in lahko se reče, da sta bila Hollywood in Divji zahod kakor rojena drug za drugega. Že leta 1903 so v Ameriki kazali na platnu film z naslovom »Veliki rep na vlaku«, ki je bil obenem prva filmska povest. Prvi junak je bil Broncho Billv, ki j:e bil prej sluga v filmskem studiu, v filmih pa je igral zakrinkanega bandita. Za njim je prišel William Hart, ki
je v resnici zrastel med Indijanci, in nato slavni Tom Mix, ki je bil nekoč pravi kavboj. Sledila je še dolga vrsta imen, recimo Gary Cooper in John Wayne.
Iz kinematografov se je Divji zahod preselil tudi v televizijo. V zadnjih letih se je tako razcvetel, da imajo v Hollywoodu okoli sto pisateljev, ki sproitd pišejo nove zgodbe za filme, in celo vrsto filmskih zvezdnikov, ki so jim do igralskega poklica pripomogle največ njihove kavbojske spretnosti in orjaška postava. Kdo bi si zapomnil vsa njihova imena in vse bolj ali manj enake filme, v katerih nastopajo!
Poglejmo še raje na kratko, kaj tiči za novim razcvetom »Divjega zahoda«! Eni pravijo, da so zahodni filmi pač zabava, ki ljudem najhitreje in najbolje pomaga ubežati skrbem in težavam naših dni! Vzgojitelje in starše vznemirja misel, da ljudi in mladino privlačujejo kruti in sadistični prizori. Psihoanalitiki grebejo za podzavestno spolnostjo v nasilnih zgodbah. Drugi zopet pravijo, da vživljanje v stare čase pomaga ljudem pozabiti na zapletenost današnjega življenja, kajti »zahodni človek« iz prerij je pravo nasprotje današnjega zahodnega človeka. To je bil še čas, ko si je človek sam koval svojo usodo, če ni šlo drugače, s pestmi, in ko je krivičniku lahko povedal, kar mu gre.	Mihalič
Kristus se nam je rodil
Praznično pre
\s£erkev nam v svojih uradnih molitvah, ki so molitve pri maši in duhovniški brevir, in v spremljajočih svetih obredih — kar vse skupaj s tujo besedo kratko imenujemo »liturgija«, t. j. uradno cerkveno božje češčenje — v teku leta zelo živo predstavlja vse glavne dogodke našega odrešenja, Jezusovega in Marijinega življenja od rojstva do smrti in vnebohoda in poslanja Svetega Duha. Glavni dogodki, ki nam jih predstavljajo največji prazniki, so dali tudi poseben značaj celi daljši dobi cerkvenega leta.
Smo v božični dobi, posvečeni spominu rojstva, vstopa v svet učlovečenega Boga samega, česar nas spominjata glavna praznika — božič in Razglašen j e Gospodovo. A temu praznovanju je posvečena cela daljša doba, ki se deli v adventni, božični in po-božični čas.
mišljevanje
Da se na ta prihod dobro pripravimo, vzbuja v nas Cerkev spokornega duha in pusti, da nam s svojim zgledom in besedo govori veliki pridigar pokore ob prvem Kristusovem prihodu, sv. Janez Krstnik. Ta ponižni gorečnik za čast božjo, mož najtršega zatajevanja, o čemer nam govori tako živo vse na njem, njegovo stanovanje, hrana, obleka, suha postava, nam kliče: »Pripravite pot Gospodu!« (Mr 1, 3); »Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo!« (Mt 3, 2). Kar tri adventne nedelje nam ga v evangeliju predstav-
O sipokornem značaju adventa pričajo tudi adventne kvatre po tretji nedelji, dalje vijolična barva pri maši, tihota brez pesmi in orgel, oltar brez cvetja; tudi se pri maši ne moli »Slava’. Izjema v vsem
z zornicami, svetim rožnim vencem — veselim delom, s praznikom Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra; ljudstvo z verskimi adventnimi pesmimi in raznimi pobožnostmi, kot n. pr. z »Marijo nosijo« in drugimi. Z Marijo se v zbrani molitvi pripravljamo na božič, da bi se Kristus s svojo milostjo tudi v nas rodil.
V tem razpoloženju s Cerkvijo v adventu pričakujemo in se pripravljamo na Kristusov prihod in čim bliže je, bolj Cerkev-stopnjuje naše hrepenenje po njem. Takoj v začetku nam ga napoveduje, a j,e še daleč: »Kralja, Gospoda, ki bo prišel, pridite, molimo!« Sredi adventa nam ga že kaže v bližini: »Že je blizu Gospod .. .«
Štiri dni pred božičem ' točno napoveduje že dan njegovega prihoda: »Ne bojte se: peti dan namreč že pride k vam naš Gospod.« Zadnji dan, na vigilijo, nam naznani konec našega pričakovanja: »Glejte, dopolnilo se je vse, kar je bilo oznanjeno po angelu o Devici Mariji.« V stolnih cerkvah in samostanih, kjer se opravljajo slovesne dnevnice, se poje vzneseno oznanilo,
Karel Širok:
iioi
fe sveta no e
Ta noč je polna čuda, ta noč je sveta noč, hudoba izgubila je danes svojo moč.
Na nebu nova zvezda, poglejte, plameni, prelepo dete v jaslih na slamici leži.
Zatone svetla zvezda, še danes pojde v kraj; a Luč, prižgana v hlevcu, ostane vekomaj.
»NEBESA, PRAVIČNEGA ROSITE ...«
Advent, ki pomeni obenem začetek novega cerkvenega leta, je čas hrepenenja po Odrešeniku in priprava na njegov prihod, kar tudi pomeni ta latinska beseda (adven-tus — prihod).
Zgodovinsko nam štirje tedni adventa predstavljajo tisočletja človeškega rodu do prihoda obljubljenega Odrešenika, ko je človeštvo hrepenelo po njem. Najboljši tolmač tega hrepenenja je prerok Izaija, ki ga zato Cerkev bere v tem času v liturgičnih molitvah. Zlasti ponavlja značilni njegov klic tega hrepenenja: »Nebesa, Pravičnega rosite, oblaki ga dežujte; zemlja se odpri in Zveličarja rodi!« (Iz 45, 8). To hrepenenje Cerkve se preliva v nas in nas popolnoma osvaja, ko prepevamo z istimi besedami: »Vi, oblaki, ga rosite ali zemlja naj ga da; ve, nebesa, ga pošljite skor’ Zveličarja sveta ...«
Prisrčno hrepenenje izražajo zlasti kratke molitve pri večernicah v brevirju od 17. do 23. decembra, zadnje pred božičem. So to klici silnega hrepenenja po Odrešeniku: Pridi, pridi...! In vsak dan ga nazi-Vamo z novim imenom: Večna Modrost, Adonai (Naš Gospod — Stare zaveze), Korenina Jesejeva (Varuh in rešitelj Izraela), Vzhajajoči svit večne Luči (resnice in pravice), Kralj narodov zaželeni, Emanuel (Bog z nami).
Čas adventa pa pomeni Cerkvi tudi našo sedanjo dobo, ko pričakujemo drugega Kristusovega prihoda ob vesoljni sodbi. Kakšen bo ta prihod, nas Cerkev .spominja že takoj prvo nedeljo, ko nam bere evangelij o vesoljni sodbi. In na božično vigilijo ■v tem smislu pri sv. maši molimo: O Bog, 'ki nas vsako leto razveseljuješ s pričakovanjem našega odrešenja: daj, da bomo tvojega edinorojenega Sina, ki ga z veseljem sprejemamo kot Odrešenika, brez strahu gledali tudi kot prihajajočega Sodnika — Gospoda našega Jezusa Kristusa, tvojega Sima.
tem je le tretja nedelja, ko se vse adventno spokorno pričakovanje za en dan sprevrne v radost ob veselem upanju. »Veselite se — gaudete!» nam Cerkev kliče pri sv. maši.
Božič dalje ni za nas le spomin Kristusovega zgodovinskega prihoda, ampak pomeni tudi resnični Kristusov prihod k nam, t. j. mistični Kristusov prihod v naše duše po milosti, 'ki jo v tem praznovanju po dobri pripravi gotovo prejmemo. Najlepši zgled take priprave na ta prihod v srcu v tihi zbranosti iskrene molitve pa nam je mati Odrešenj',kova, ki nam jo zato prav v tej dobi Cerkev največ stavi pred oči in jo v vsem cerkvenem letu največ časti:
kakoir jih malo pozna cerkvena liturgija, ki naznanja veliki dogodek človeške zgodovine — rojstvo učlovečenega božjega Sina.
Tik pred praznovanjem Jezusovega rojstva, ko v cerkvi in v krščanskem domu že vse diha božično skrivnost, nam Cerkev v duhovnišlkih večernicah ta zadinji dan pred božičem še kliče: »Pokonci glave; zakaj glejte, vaše odrešenje se približuje!«
»KRISTUS SE JE RODIL ...«
Isto spokojno razpoloženje izpolnjenega hrepenenja kot v cerkvi vlada na sveti večer v verni krščanski družini. Z mrakom
in blagim vonjem blagoslovljenega kadila je legel blagoslov sv. noči na verni krščanski krov. Ob jaslicah zbrana družina ob pesmi »Sveta noč, blažena noč .. .« strmi nad božjo ljubeznijo, božično skrivnostjo, in vsem je tako dobro pri srcu.
Od časov sv. Frančiška Asiškega pred 700 leti se je običaj postavljanja jaslic. kmalu priljubil in razširil po vsem katoliškem svetu, tako da jih danes za božič ne moremo pogrešati ne v družini in tudi cerkev bi se nam brez njih zdela prazna.
V cerkvi začnemo s praznovanjem velikega praznika rojstva Gospodovega s polnočnico. Pred sv. mašo so slovesne jutranjke. Kot verno ljudstvo po svojih domovih pred razsvetljenimi jaslicami prepeva blage božične pesmi v čast novorojenemu Odrešeniku, podobno tudi duhovniki v slovesnih oblačilih v najrazkošnejše 'razsvetljeni cerkvi pred okrašenim, za sveto mašo pripravljenim oltarjem prepevajo v prastarih častitljivih liturgičnih napevih in ponavljajo vedno znova: »Kristus se nam je rodil, pridite, molimo .. .!«
Že od 5. stoletja dalje je uvedena navada, da se obhaja ta praznik s tremi mašami in vsak duhovnik more ta dan trikrat maševati. Prva je polnočnica, druga zgodaj zjutraj, tretja ob polnem dnevu. Vse spadajo k prazniku in s katero koli od njih verniki zadoste prazniški dolžnosti.
Polnočnica se obhaja v spomin skrivnostnega dogodka rojstva božjega Sina v tišini prve svete noči v staji blizu Betlehema, ko je vse mesto spalo. Priča tega dogodka so bila poleg Marije in sv. Jožefa le nebesa; zato se polnočnica imenuje tudi angelska maša.
O tem tudi poroča evangelij pri sveti maši: »Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodbine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: ,Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.’ In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: ,Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji’.« (Lk 2, 4 — 14).
Prav isti spev »Gloria in excelsis Deo...« pri tej sveti maši z angeli prepevamo in nikdar ne 'tako upravičeno kot pri tej polnočnici, ko se spominjamo prav dogodka, ko' so ta spev angeli prvikrat zapeli ob rojstvu Sina božjega, ki je pomenilo spra-
(Dalje na 13. strani)
SfiMiini
TRATNIKOVEGA OČETA
i!iiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiimiiiiiimHiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiii
Ob tem času so začeli meriti inženirji traso za železnico Beljak—Podrožčica. To je bilo spet nekaj za nas otroke. Bili smo jim zmeraj namreč za petami, da so nas morali poditi vstran.
Oče je poleg dela na kmetiji še vsak popoldan hodil delat na žago k Mlinarju, kjer sta se menjavala s še enim žagarjem, pelali so tedaj vsak dam po-12 ur, tako da je prišel domov šele po polnoči. Pomladi jo v jeseni, ko je bilo dosti vode, je še kar po; kadar pa je potoku manjkala voda, je žaga le bolj počasi delala. Za take čase pa je imel oče v leseni sobici poleg žage kup knjig in časopisov ter jih je pridno prebi-fal, dokler ni zapel zvonček, ki je dal znamenje, da bo hlod kmalu treba spet na no-vo zastaviti. Zaslužek pa je bil seveda tudi temu primerno nizek, nekaj je pa vendar 'kilo, posebno še, če je bila slaba letina ali če je pobila toča, saj je bilo za mnogo-5tevilno družino nujnih potreb vedno do-volj.
Cigani in berači...
Dolino je le redko kdo zapustil. Fantje ®o -služili za hlapce, dekleta pa za dekle in cela vas je bila ena sama skuipnost. Ena slabost pa se je razpasla po vsej dolini. V
Mlinarah pri Bekštanju so- začeli kuhati žganje in razširilo se je pijančevanje. Še tiste uboge krone, ki so bile tako težko pri-služene, so šle v gostilno ali trgovino — za žganje, medtem ko je gospodinjam dostikrat manjkalo denarja celo za sol. Tudi -stric je žganje redno poskušal, pri južini pa je bila vsak dan daljša ali krajša pridiga. Najbolj je trpel sin, ki je imel nevesto, katera stricu ni bila po volji. Po južini pa, ko je šel spat, pa je bil v hiši spet mir.
Skoraj vsak dan pa so prihajali tudi berači, eni boljši, drugi slabši, piskrovezi in kramarji. Mnogo jih je pri nas prenočevalo. Nekateri so se koj zgubili v skedenj ali hlev spat, drugi j»a so bili že boljše vrste. Ti so v hiši pripovedovali resnične in tudi neresnične zgodbe o snubcih in roparjih. Jaz sem posebno rad s peči vlekel na ušesa, ko je pripovedoval Janez piskro-vez. Začel je zmeraj:
»Nekoč je bilo, tam doli na Dolenjskem ...« potem so sledile zgodbe, da so nam stali lasje pokonci. Včasih se je tudi malo zgubili im smo ga dobili na laiži, a je koj dalje prav pogruntal in spet izravnal. Večkrat je tudi pravil: »Cela Kropa je jokala, ko sem stran ,bandrov’ — pa ne zato, da bi me tako radi imeli, ampak zato, ker sem celi Kropi — dolžan bil.« Služil je tudi sedem let vojake, je pravil im nadaljeval:
»Stali smo kakor .kandele’ (sveče), ko se j,e cesar mimo peljal, pa nas še pogledal ni!«
Dosti vode je preteklo od tega časa po Reki, pa mi to še zmeraj pride v spomin.
Ciganov ni hotel imeti stric pod streho. Samo eno zimo, ko je hudo snežilo, se niso dali odgnati. Samo za ona dva in za otroka — je prosila ciganka; stric je končno privolil. Nanosili so v izbo slabe in takoj je bilo vse polno ciganov, da kmalu še za nas ne bi bilo prostora. Ven zmetati jih pa tudi ni 'kazalo. Zjutraj pa so jih srečno spravili naprej. Samo cigan Martin je bil cigan boljše vrste. Imel je nekako domovinsko pravico v vasi. Rodil se je namreč pri Resmanu v hlevu. Resmanova mati ga je nesla na Pečnico h krstu, kjer je dobil ime po gospodarju Martin. Ta cigan je igral na citre, njegovi otrci pa so zraven peli. Spal je vsakokrat pri Resmanu v Malencah in še kot družinski oče je gospodarju in botri v pozdrav poljubil roko, tako je spoštoval svojega krstnega očeta, kakor ga je imenoval.
Francoski vojaki in lakota
Po večerih so sedeli stari možakarji okrog mize In so govorili o starih časih, o taborih, uporih in o času, ko so bili pri nas še Francozi. O Kuriju v Malencah so pravili; da je hotel Skriti suho meso, zato je skopal pri neki hruški jamo, da bi ga vanjo zakopal. Nabasal je meso v košaro ter jo del na glavo. Na pragu hiše pa se je spotaknil in padel. Ko je pogledal kvišku, j,e že stal pred njiim francoski jezdec in se mu smejal. Ves otiipel ga je nekaj časa gledal, a
ta mu jie ukazal, naj znosi stvari nazaj v hišo. Ko je pobiral kose mesa in pogledal proti Spodnjim Borovljam, je videl že vse polno Francozov.
Pa niso nič kradli, ko so prišli. A potem, ko so se čez par let umikali proti Trbižu, so jim morali vaščani dajati priprego preko hribov. Kurej je zaprege! krave in je ■nato ušel Francozom nekje pri Brnci; Mlinar je v temni noči pustil voz z vprego vred v Trbižu ter tudi srečno pobegnil. O Cvanckarju so pravili, da je pobegnil s francosko blagajno čez Kranjsko goro.
Moj praded, rekali so mu »ta močni Jurij«, je tudi hotel pobegniti, a so ga ujeli in tako pretepli, da se mu je na stara leta začelo blesti in v teh blodnjah je večkrat pripovedoval, kako je vozil za Francoze.
Pravili so tudi o lakoti in razvrednotenju denarja po umiku Francozov. Mlinarjev stric je pravil, da niso imeli nič več jesti. Njegov oče je rekel hlapcu in dekli, da naj gresta od hiše, pa sta ga ta dva prosila:
»Kam naj greva? Saj bova od lakote pomrla!« Kmalu nato pa so zaklali še zadnjo kravo.
Borovške gospodinje pa so nabirale kislo travo, da so lahko kuhale deci juho. Ker pa na vigred niso imeli semen, so trgali slamo s streh in tisto omlatili ter te pleve posejali, pa je baje tisto leto žito zelo dobro obrodilo.
SIROM FDR OSTERREICH
AUS DEN 9 GROSSKRAFTVVERKEN DER
DR AUKRAFTVVERKE
Edling	70.000	kW
Schvvabeck	60.000	kW
Lavamund	24.000	kW
IN BAU
Feistritz	80.000	kW
DAMPFKRAFTWERKE
Zeltweg	130.000	kW
St. Andra I und II 177.400 kW Voitsberg I und II 125.500 kW
WINTERSPEICHERWERK
ReiBeck-Kreuzeck 139.500 kW
OSTERREICHISCHE
DRAUKRAFTWERKE
AKTIENSESE.LSCHAFT ■ KLAGENFURT • ANZENGRUBERSTRASSE 50
t
V krščanski žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je po nedoumljivem sklepu Vsemogočnega moj ljubljeni mož, naš oče, brat stric in svak, gospod
dipl. trg. DOLFEJ PICEJ
nadrevident Finančnega ravnateljstva za Koroško
danes nepričakovano v 49. letu starosti za vedno zapustil in bil poklican v večno domovino.
Dragega pokojnika smo spremili v torek, dne 20. decembra 1966, ob 3. uri popoldne od hiše žalosti na župnijsko pokopališče v Šmihelu, kjer smo ga po sv. maši zadušnici položili k zadnjemu zemeljskemu počitku.
Dušo pokojnikovo priporočamo v spomin pri sv. daritvi in v molitvi. Šmihel pri Pliberku, Schvvarzach i. Pongau, 18. decembra 1966. V veliki žalosti:
Ivanka, žena, Dolfe, Ivanka, Marija, Bernardka, Vera, Eirene, otroci, Mohor, duhovnik, brat, v imenu vseh ostalih sorodnikov.
t
Našim rojakom sporočamo, da je nenadoma preminil
dipl. trg. DOLFEJ PICEJ
uradnik Finančnega urada v Celovcu.
G. dipl. trg. Dolfe Picej je bil med leti 1949/1951 tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev ter dolgoletni sotrudnik Našega tednika —Kronike.
Rajnega smo spremili v torek, dne 20. decembra 1966, od hiše žalosti na pokopališče v Šmihelu.
Časten spomin blagemu rodoljubu!
V Celovcu, dne 20. decembra 1966.
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
Blagoslovljene božične praznike ter uspešno novo leto
želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem vaša domača
TRGOV INA
		
		
mm		mm
KLAGENFURT - CELOVEC, Volkermarkter StraBe 1
Guter Start! - Gote Fahrtl
Baren*Batterie Kundendienst durch die Fachwerkstatten
AKKUM U LATORENFABRIK DR. LEOPOLD JUNGFER
FEISTRITZ IM ROSENTAL-KARNTEN
Finančno ravnateljstvo za Koroško in začasno osebno zastopstvo sporočata vest o smrti gospoda
dipl. trg. DOLFEJA PICEJA
višjega finančnega revidenta nadzornega oddelka obratov
finančnega urada za pristojbine in prometni davek, ki nas je 18. decembra nepričakovano za zmerom zapustil.
Finančna uprava in kolegi bodo tega vestnega uradnika in zvestega tovariša ohranili zmerom v častnem spominu.
Pogreb je bil v torek, 20. decembra, ob 15. uri, na farnem pokopališču v Šmihelu pri Pliberku.

Televizija Ljubljana
PETEK, 23. decembra: 9.40 Televizija v šoli —
10.35	Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe
—	14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina
—	ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.55 25 minut z... — oddaja za otroke — 18.25 TV obzornik — 18.45 Kaj menijo mladi o preteklem letu — oddaja brez parole —
19.30	Iz slovenske poezije: Ljubezenska lirika — 20.00 TV dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 Vojni zločinci, švedski dokumentarni film — 22.00 Zadnja poročila.
SOBOTA, 24. decembra: 9.40 TV v šoli - 14.50 TV v šoli — ponovitev — 17.10 Poročila — 17.15 Zviti Pejo — lutke — 17.35 Kje je, kaj je — 17.50 Reportaža — 18.10 Vsako soboto — 18.25 TV obzornik — 18.45 O našem govorjenju — 19.10 Komorna glasba — 19.40 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.30	Neznani kraji — serijski film — 21.00 Ljudje in papige — humoristična oddaja — 22.00 Po sledovih plesnih korakov — 22.15 Bonanza — serijski film — 23.05 Zadnja poročila.
NEDELJA, 25. decembra: 9.25 Poročila — 9.30 Na Trški gori — narodna zabavna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Disncyev svet — ponovitev serij, filma — 11.30 Tomek in pes — serijski film — 11.45 Film za otroke — 12.00 Nedeljska TV konferenca — športno popoldne in ponavljamo za vas — 18.00 Poročila — 18.05 Razglasitev najboljšega športnika Jugoslavije — Anketa novinarjev —
18.35	Karavana — reportaža — 19.05 Ime in priimek
—	mladinska igra — 19.40 Rezerviran čas — 20.00 TVD - 20.45 Cikcak - 20.50 TV magacin - 21.50 Zgodbe za vas — serijski film — 22.15 Zadnja poro-fila
PONEDELJEK, 26. decembra: 9.40 TV v šoli -
10.40	Ruščina — 11.40 TV v šoli: Vodič po orkestru za mlade ljudi — 14.50 TV v šoli — ponovitev
—	15.50 Ruščina — ponovitev — 16.30 Gamrisch: Drsalna revija (do 18.30) — 18.30 TV obzornik — 18.45 Otrok in zdravje — 19.05 Za danes in jutri —
19.15	Tedenski športni pregled — 19.40 TV pošta
—	20.00 TVD - 20.30 TV drama - 21.30 Biseri glasbene literature — 21.45 Lirika studia Sarajevo
—	22.00 Zadnja poročila.
TOREK, 27. decembra: 16.05 Poročila - 16.10 Angleščina — 16.40 Film za otroke — 16.50 Disneyev svet — serijski film — 17.40 Valvasorjev Bogenšperk
—	kult. reportaža — 18.00 Svet na zaslonu — 19.00 Rezerviran čas.
SREDA, 28. decembra: 9.40 TV v šoli - 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 16.55 Glasbeni pouk — 17.35 Poročila —
17.40	Tiktak: Otroške scene R. Schumanna — 17.55 Slike sveta — otr. filmski žurnal — 18.25 TV obzornik — 18.45 Reportaža — 19.05 Nekaj novega, nekaj starega, zabavno glasbena oddaja — 19.30 Mozaik kratkega filma - 20.00 TVD - 20.30 Cikcak - 20.35 TV drama (JRT) — 21.35 Stari filigrani — 22.05 Zadnja poročila.
ČETRTEK, 29. decembra: 9.40 TV v šoli - 11.00 Angleščina — ponovitev — 11.30 Glasbeni pouk — ponovitev — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 16.10 TV v šoli: Vodič po orkestru za mlade ljudi — 17.35 Poročila — 17.40 Tisočkrat zakaj — oddaja za otroke — 18.25 TV obzornik — 18.45 Na prvem mestu
—	reportaža — 19.10 Rezerviran čas — 19.40 Cikcak
—	19.54 Medigra - 20.00 TVD - 20.30 Rezerviran čas — 21.15 Zabavno glasbena oddaja studia Sarajevo — 22.15 Zadnja Poročila.


und ein gliickliches
tieiLM (Jahr
wunscht allen vverten Kunden
KAUFHAUS
SAMONIG
VILLACH AM SAMONIG-ECK
PETEK, 30. decembra: 11.00 Osnove splošne izo-b azbe - 16.10 Isto - 17.55 Poročila - 18 00 Odda-j.. za otroke — Sarajevo — 18.25 TV obzornik — 18.45 Tiskovna konferenca — TV tribuna — 19.30 Narodna glasba — 19.45 Medigra — 20.00 TVD —
20.30	Cikcak - 20.35 Celovečerni film - 22.00 Zadnja poročila.
SOBOTA, 31. decembra: 17.10 Poročila — 17.15 Drejček in trije marsovčki — lutke — 17.35 Kje je, kaj je — 17.50 Reportaža — 18.10 Vsako soboto — 18.25 TV obzornik — 18.45 S kamero po svetu — 19.10 Operna scena — 19.40 Cikcak — 20.00 TVD
—	20.30 Slovenska narodna glasba — 21.00 Slovenec se smeje — 22.00 Novoletni spored — 0.10 Novoletni spored (do 2.00).
At/std^Ua ieievOziia
PETEK, 23. decembra: 11.00 Program za delavce: Kratka poročila — 11.03 Še pomnite? — 12.15 Plesati je moje življenje — moje življenje je ples — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Cerkev danes in jutri — 19.00 Veselje ob glasbi — 19.30 Cas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.10 Stari mož in morje — 21.35 Večerna poročila in v žarometu — Sedem dni svetovnih dogodkov — 22.05 Majhne dragocenosti velikih mojstrov. Archange-lo Corelli: Božični koncert.
SOBOTA, 24. decembra: 15.00 Kratka poročila
—	15.05 Za otroke od 5. leta dalje: Barabara in velikan Lirsko leto, pravljica — 16.00 Božič v belem. Božična družljivost z bolniki in sestrami otroške bolnišnice Mautner Markofa — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Krap — 17.45 Za družino: Sveti večer, božična igra — 18.30 Govor katoliškega škofa dr. Stephana Laszla — 18.35 Sveta noč, blažena noč z Dunajskimi slavčki — 18.45 Kratka poročila — 18.55 Govor protestantovskega škofa dr.
Gerharda Maya — 19.00 Sveta noč. Z gradiščansko folklorno skupino — 19.05 Obdaruj velike in male. Božična oddaja — 20.00 Vaja malih src, glasbena božična zgodbica — 20.30 Sveta noč, blažena noč, z zborom Jung Wien — 20.35 Jezušček — Kumedi. Nabožna ljudska igra — 21.20 Sveta noč, blažena noč. Z gradiščansko folklorno skupino — 21.30 Flipper. Dovižljaji mladeniča z delfinom — 23.00 Dunajski pevčki pojejo božične pesmi — 23.45 do
01.15	Evrovizija iz Francije: Polnočnica iz St. Mi-chela.
NEDELJA, 25. decembra: 11.50 Poročila - 11.55 Evrovizija iz Rima: Blagoslov: Urbi et orbi — 17.00 Poročila - 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Skrivnostni grad — 17.40 Za otroke od 11. leta dalje: Mladinski svet - 18.10 Mrtvi letalci - 18.45 Lahko noč oddaja za otroke ~ 18.50 Poročila — 19.00 Dru-
žina Lei mer — 19.30 Aktualni športni pregled — 20.10 I. večerna poročila — 20.20 ,,Boccaccio”, komična opereta Franza von Suppeja — 22.00 Kristjan v času — 22.10 2. večerna poročila.
PONEDELJEK, 26. decembra: 17.00 Poročila -17.03 Za otroke od 11. leta dalje: Princ in mladenič berač — 18.10 Lahko noč oddaja za otroke —
18.15	Poročila — 19.00 Dediči zgodnjekrščanskega sveta. Prvi koncili — 19.55 1. večerna poročila — 20.05 Prenos iz Teatra i. d. Josefstadt: ,,Beneški dvojčki, veseloigra — 21.50 2. večerna poročila — 22.00 Maigret in Božiček, kriminalni komad.
TOREK, 27. decembra: 18.30 Poročila - 18.35 Tja in nazaj, skeč z glasbo — 19.00 Razmišljanje prinaša obresti. Povzetek o denarju in trgu — 19.22 Lisice in volkovi — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Možje
in sile: Martin Luther King — 20.50 Nova zvezda na nebu. Vzpon pevke do zvezde — 22.50 Čas v sliki.
SREDA, 28. decembra: 11.00 Program za delavce
—	11.03 Božič na trgu — 17.00 Poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.25 Oton v vesolju, lutkovni film — 17.45 Za otroke od 11. leta dalje: V revirju visoke divjadi — 18.10 Lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Poročila —
18.35	Za odrasle, Iznajditelji in iznajdbe — 18.55 Prizori iz Avstrije - 19.30 Čas v sliki - 20.00 20-letnica glasbenega življenja družine Engel iz Reutte-ja na Tirolskem — 20.50 športni pogled v preteklost — 21.50 Čas v sliki.
ČETRTEK, 29. decembra: 18.30 Poročila - 18.30 Pustolovščina od veselja, pustolovski film — 19.30 čes v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik
—	20.00 Letni pogled nazaj aktualne službe — 20.50 Hudičeva sled, drama — 22.45 Čas v sliki — 23.05 Dovolite? Plesni tečaj z zakoncema Fern.
Oioziena Leg,&fida
Angeli, slaveč Gospoda, z neba prihitijo; žarka luč ogreva jasli,
Jožefa, Marijo.
Slava Bogu na višavah ... vsepovsod se čuje — zemlji mir, ki Rešenika verno pričakuje.
Angeli na Betlehemsko se spuste poljano, prebudijo vso pastirsko druščino tam zbrano:
»Oj, hitite tjakaj k hlevcu — rojen je Mesija!
V jaslih spi; ob njem je Jožef, blažena Marija.«
In pastirci koj hitijo tja pred jasli svete; molijo, na glas slavijo milo božje Dete.
Le pokonci, vsi rodovi, iz spanja se zbudite!
Rešenik vam rojen je, ga molit pohitite!
»Jezušček, Marija, Jožef — o, družina sveta!
Vam naj bo v družini naši čast in hvala peta!«
Milka Hartman
Pisatelj
KAREL MAUSER
v v •
VOSCl
Ni več daleč do božičnih praznikov. Spominjajoč se še vedno zame čudovitih dni na Koroškem, voščim Mohorjevi družbi in vsem slovenskim koroškim ljudem
srečne praznike in blagoslovljeno novo leto.
Josef
Keuschnigg
KLAGENFURT Heuplatz 6 Tel. 04222 - 2717
SAMEN- UND BLUMENZWIEBEL-GROSSHANDLUNG
Spezialunternehmen fiir Gemiise- und Blumensamen - Blumenzwiebel - Grassa-menmischungen - Auslieferung, Vorfiihrung und Kundendienst von JACOB-SEN-Rasenpflegemaschinen - Samtliche Gartenbedarfsartikel.
112-seitiger bebildeter Hauptkatalog auf Wunsch gratis - Postvers. und Zustellung
Ma. božihm
fiiaznike
in
n606 Leto
zdi'u oj a bi sd.ie.fe
TISKARNA, KNJIGARNA IN PAPIRNICA
CARSNHTIA
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 25. 12.: 6.15 Božični nagovor krškega škofa ddr. Jožefa Kostnerja. Božji nam je rojen sin (Božične pesmi). - PONEDELJEK, 26. 12.: 6.15 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — TOREK, 27. 12.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Športni mozaik. Beremo za vas — 24. (J. Jurčič: Deseti brat). — SREDA, 28. 12.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK,
29.	12.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Žena in dom. Kaj pravite k temu? — 16. (Prof. M. Rus: Najprej je treba razumeti, nato soditi). — PETEK,
30.	12.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). Cerkev in svet. Beremo za vas — 25. (J. Jurčič: Deseti brat). - SOBOTA, 31. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
»ELAN-SMUČI'*
Iz ene najpomembnejših evropski h tovarn smuči dobite sedaj tudi v Avstriji pri
ŠPORT-WERNER
Villach - Beljak, Kirchplatz 1
Toliko sem jih srečal in tista srečanja so bila zame po tolikih letih neprecenljive vrednosti. Mnogo je še dobrega in zdravega na Koroškem. 2elim, da bi med vsem tem Mohorjeva še bolj' rasla in pognala svoj kulturni cvet v vsako slovensko hišo. Daj Bog k vsemu svoj blagoslov!
KAREL MAUSER iz Clevelanda v Ameriških Združenih državah
SLOVENSKI ZAVOD V RIMU
želi vsem rojakom blagoslovljene božične dni.
Vsem dosedanjim darovavcem se prisrčno zahvaljuje. Vse, kar imamo, je božja last, mi smo samo upravitelji dobrin tega sveta. Če jih spet Bogu posodimo s tem, da jih damo v dober namen, jih pri njem nalagamo na obilne obresti.
Bog torej plačaj vsem, ki so se letos Zavoda spomnili. Tako je bilo mogoče, da se je kupilo za Zavod zemljišče, čeprav še ni popolnoma plačano.
VODSTVO ZAVODA
Otta g,e o & Lfien ^Bo-žLe 'uti litečne- tumfr iei& 1967 p
Vesele božične praznike in srečno novo	Vsem svoiim odjemalcem želi vse dobro	Vse najboljše za Božič, obenem pa tudi	T r 0 o v i n a	£«§
leto želi vsem članom in podpornikom
P	KATOLIŠKO PROSVETNO

DRUŠTVO
GLOBASNICA
Vsem svojim odjemalcem želi vse dobro za Božič in novo leto
MICHEUZ
trgovina
ŽELEZNA KAPLA
Vse najboljše za Božič, obenem pa tudi uspehov v novem letu želi
MIRKO KUMER
podžupan
v PLIBERKU
Trgovina
ANDREJ HADERLAP	^
želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem blagoslovljene božične praz-nike in uspešno novo leto 1967
ŽELEZNA KAPLA iM
------------------------------Ci
JOŽEF	ADAMIČ	tš
župnik
3
&
lil
NIKO MARKTL
župnik
v ROŽEKU
Vsem prijateljem in znancem
družina ROPAČ, pd. HANZEL
LOČE — ŠT. ILJ ob Dravi
LEOPOLD KASSL
kaplan
ŠT. JAKOB v Rožu
LIPA nad VRBO • ^
“	' Ll
VINKO ZALETEL
župni upravitelj
v VOGRCAH

i
m
šH
m
HRANILNICA in POSOJILNICA BISTRICA na ZILJI
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1967
1
m
i
m
Dr. Janko Tischler
odvetnik
CELOVEC 8.-Mai-Strasse 16
ALEŠ ZECHNER
CELOVEC
FLORIJAN ZERGOI
župni upravitelj
KAZAZE
MATEJ NAGELE
župnik
ŽITARA VES
m
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi družina
JOŽEF WAKOUNIG
MLINCE
Dipl. trg. JANKO URANK
|	CELOVEC
^__________________________________
p|! Vsem bivšim želinjskim in šmarješkim Jpj dušnim pastirjem ter prijateljem in znancem vošči vse dobro za praznik tep Gospodovega rojstva družina
|| KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA
ŽELINJE
m
i
i
Vsem obiskovalcem
ŠTEKLNOVE gostilne
v GLOBASNICI

Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in v novem letu želi odjemalcem in znancem
FRANC KASTRUN
zastopstvo kmetijskih strojev BELA pri ŽELEZNI KAPLI
I
Im
Ci#t
i
KMECKO-GOSPODARSKA ZADRUGA in
HRANILNICA in POSOJILNICA
V GLOBASNICI
želita svojim odjemalcem in vlagateljem blagoslovljene božične praznike in uspeha polno novo leto 1967
8
m
m
SIMON WUTTE
župnik
v ŽVABEKU
m
m
M
Družina
Prof. JOŽKO HUTTER
GLOBASNICA
8
Vsem našim odjemalcem, znancem in prijateljem
A. OUSCHAN
trgovina
ŽELEZNA KAPLA
m
i
JOŽEF KOGLEK
župnik
v ŠKOCIJANU
m
i
Vsem članom, vlagateljem in prijateljem Zs* zeli vesele in blagoslovljene božične praznike ter obilo uspeha v novem letu
HRANILNICA in POSOJILNICA r. z. z n. j.
BILCOVS
|jij| Vsem znancem, odjemalcem, prijateljem ' .Jf in gostom
SMRECNIK — ŠOŠTAR
§§	trgovina in gostilna
GLOBASNICA
Družina
Prof. dr. JOŠKO TISCHLER
ravnatelj Slovenske gimnazije
CELOVEC
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi vesel Božič
HAUPTMANOVA mama
z OTOŽA
Vsem cenjenim gostom in znancem
gostilna PRANGAR
ZMOTICE - BRNCA
AVGUŠTIN ČEBUL
župnik
Št. Lenart pri Sedmih studencih
Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi
družina TRAMPUŽ, pd. BOŽIC
DOB pri PLIBERKU
Vsem sorodnikom in prijateljem širom Koroške
NEŽKA SKRUTL
GORICE pri ŽITARI VESI
PL
Drevesnica
ing. MARKO POLZER
ŠT. VID v Podjuni
Družina
m	DUMPELNIK-ova
H
ŠTEBEN v Podjuni
Kmetijsko-gospodinjski šoli v
V'
St. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu v Rožu
želita svojim dobrotnikom, sedanjim in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne ljubezni in miru, ter srečno novo leto!
Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto 1967
HRANILNICA in POSOJILNICA
i?
n
r'l
ŠMIHEL pri PLIBERKU ||!
Vsem naročnikom in odjemalcem priklopnih vozov ter vsem prijateljem in znancem želi vesel Božič in uspehov polno novo leto 1967
ŠTEFAN GREGORIČ
kovaštvo
vodovodne in sanitarne naprave
&
|
m
mm
'5
m
GLOBASNICA
-----------------------i
DRUŽINA GREGORN	“
DULE pri ŽITARI VESI
JAKOB MOSCHITZ
župnik
BRDO pri ŠMOHORJU (p



J||g Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, jAm znancem in prešovcem
1
MIHEJ ANTONIČ
REKA pri ŠT. JAKOBU v Rožu
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi blagoslovljen Božič in srečno novo letO'
družina PRESCHERN
LOČE OB BAŠKEM JEZERU
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ROŽ«
ŠT. JAKOB V ROŽU želi odbornikom, članom m ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1967
»»'« E©
Vsem faranom, znancem in prijateljem |§^ želim milosti polne praznike
MAKS MIHOR
župnik	Ul;
KOTMARA VES fi§
fi
ŠTEFAN PERC
stiskalnica za olje
RINKOLE
ŠTEFAN MESSNER
župnik
ŽELEZNA KAPLA
IPiš	; ;	;	;
Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem MARIA PAULITSCH
2.nancem in odjemalcem
ANDREJ LAMPICHLER
krojaštvo
RADIŠE
Družina
MAČIČ-eva
REKA pri ŠT. JAKOBU v Rožu
Cii
M
M-
gostilna in trgovina BELA pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem sorodnikom in znancem družina
JOŽE URANK, pd. KAVH
ENCELNA VES
Družina
DOMEJ, pd. ZGONC
RINKOLE
Gostilna ŠERCER
v ŠMIHELU in BRUCKENWIRT
v PLIBERKU
ff§
I
i
m
m
M
1
I-
HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBRLA VES
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1967
ANTON KUCHLING
župnik
BISTRICA na ZILJI
DRUŽINA MIKLAW
PODHOM pri DOBRLI VESI
Vsem prijateljem in znancem
TRATNIKOVA DRUŽINA
LEDINCE
Dr. FRANC ZEICHEN
župnik
ŠT. RUPERT pri VELIKOVCU
JOHAN KEŽAR
g r a b 1 j a r
HORCE pri Št. Vidu v Podjuni
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom
ŽUPNI URAD POKRČE
§3

M
it
iWI
§
m
m
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
družina OJCL
ZGORNJI BREG
Vsem izseljencem in znancem
j družina URANK, pd. PETREJ
ENCELNA VES
pfi Vsem prijateljem in znancem
fg družina KASSL, pd. KUCHLING
M	ŽELINJE
HANZEJ WUZELLA
tapetnik in polagalec talnih oblog
ŠT. JAKOB'v Rožu
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
PETER HRIBERNIK
mizar
ŽIHPOLJE
MATEJ IGERC
župnik
na SUHI
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi vse dobro za Božič in novo leto 1967
družina URBAS
VELIKOVEC
Dr. KRISTIJAN PUSCHNIG
živinozdravnik
ŠT. JAKOB v Rožu
MARTIN ŠKORJANC
župnik
v SVEČAH
tSi Vsem svojim klientom in znancem želi || ftefi vesel Božič in srečno novo leto	I«
u
Dr. HANS WALDHAUSER
zobozdravnik
ŠT. JAKOB v Rožu
Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto 1967
družina ZERZER
VSEM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN
POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU 1967


v SVEČAH
Cfridezik 1/Oulef
CEMENTNI IZDELKI Gluhi les 2
ŠT. VID V PODJUNI
Telefon (0 42 39) 34 60 06
Vsem faranom, prijateljem in znancem
IM	FRANC KRIŠTOF
župnik
ŠT. VID v Podjuni
m	,	~
|gg Vsem nekdanjim slovenskim izseljencem in drugim znancem
S	URBAN in MARIJA OLIP
M______________________________SELE
!§ HRANILNICA IN POSOJILNICA
fei	Št. Jakob v Rožu
|G! želi vojim članom in vlagateljem vesele ||§; božične praznike in srečno novo leto
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in uspehov polno leto 1967; prav tako tudi vsem, ki hodijo mimo, kajti v obnovljeni samopostrežni trgovini dobite vse, kar Vam poželi srce
Tjujom na
/H u idi e
ŽELEZNA KAPLA
Svojim stanem in prijateljem
FARNA MLADINA
ŠT. JANŽ v Rožu
Vsem znancem in izseljencem po naši Koroški, vsem prijateljem in bravcem našega lista, vsem sotrudnikom in dopisnikom tu in preko morja želi blagoslovljen Božič in prosi za nadaljnjo zvestobo in sodelovanje
odgovorni urednik J. TOLMAJER in DRUŽINA
RADIŠE
ALBINCA in JOŽA KOBENTAR
ŠT. PETER pri Št. Jakobu v Rožu
Družini
LIPI JE VA in ŽAMOŠTROVA
v LEŠAH pri ŠT. JAKOBU v Rožu
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
FRANC RAUTER
trgovina
ŠT. JAKOB v Rožu
FRANC BRUMNIK rektor v Tinjah
želi čč. sobratom, sodelavcem, udeležencem duhovnih vaj ter tečajev in župniji Kotmara ves milosti poln Božič ter božji blagoslov v novem letu
Družina
GABRIEL, pd. TISCHLER
ŠT. JANŽ v Rožu
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
KOFLER
Izdelovanje lesnih predmetov in mizarstvo
ŠT. PETER pri Št. Jakobu v R.
Telefon 28 6 02
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
STEFAN ffl&S&Bb, SENČNIK

Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem blagoslovljeno in uspehov polno novo leto 1967 želi
TRGOVINA
Gašper O^is- Jtiartie
BILČOVS
Vsem Slomškovim častivcem ter dobrotnikom postopka za prištetje k blaženim doma in po svetu blagoslovljen Božič, srečno, bolnikom pa še posebej zdravo novo leto
DR. FRANČIŠEK ŠEGULA Postulator v Rimu
Družina
Antm ScUta^ec
elektrotehnično podjetje in trgovina ŠT. JAKOB v Rožu
Vsem sorodnikom in znancem družina
JANEZ in ANTON MIKLAVČIČ
opekarna
ŠT. JAKOB v Rožu
Faranom, sobratom in znancem mnogo božičnih radosti in sreče v novem letu, „Našemu tedniku-Kroniki" pa več naročnikov, sotrudnikov, posebno stalnih dopisnikov, želi
ALOJZIJ VAUTI
župnik
v SELAH
E®
DOBRLA VES
Telefon 042 36 - 219
Avtoprevozništvo, trgovina, motorne in šoferske potrebščine, bencin, olja in mehanična delavnica
Vsem daljnim in bližnjim prijateljem jlfi in znancem
družina ŠTERN, pd. PLESNIKAR tM
KORTE S
Vsem sorodnikom, znancem in prijate-Ijem širom domovine
družina RUPIJEVA	j§
VELINJA VES R


Družini
PETRIČEVA in MOTIJEVA
NOVO SELO pri Kotmari vesi
Družina
DR. VINKO ZIKULNIG
CELOVEC Khevenhullerstrafie 12
JURIJ BALASSA
nadučitelj
Št. Lenart pri Sedmih studencih
IVA in FRANC ZABAVNIK
BRDO pri ŠMOHORJU
IpIJ Družina
ffSt	HANS MILLONIG
Ud	GORJE na ZILJI
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
HANS FRKOWITSCH
krojaštvo
VELIKOVEC
rv; Družina
bš	Dr. VALENTIN INZKO
SVEČE v Rožu
HRANILNICA IN POSOJILNICA ŽELEZNA KAPLA
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1967
Vsem svojim cenjenim odjemalcem
KAREL KOGOJ
trgovina z mešanim blagom
ŽELEZNA KAPLA
Mesarij a
E R L A C H
DOBJE pri BAŠKEM JEZERU
JOŽEF ŠTIH
župnik
BILČOVS
Vsej duhovščini in vernikom
DEKANIJSKI URAD
TINJE
Vsem sorodnikom in znancem
družina SAFRAN, pd. POMOČ
BILČOVS
PETER STICKER
in
JANEZ ZITTERER
kaplana
v PLIBERKU
NIKO KRIEGL in družina
ZAHOMEC
Vsem prijateljem bratske pozdrave in voščila za Božič in srečno novo leto
MILKA HARTMAN
LIBUČE
Družina
Dr. VINKO ZWITTER
ŠT. JAKOB v Rožu
Svojim odjemalcem želi vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1967
KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA r. z. z o. j.
ŠT. JAKOB v Rožu
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča
Družina WEISS
krojaštvo
ŠT. JANŽ v Rožu CELOVEC, Spitalgasse 12
i#
Vsem sorodnikom, znancem in prijate- (f|| Ijem
družina ZABLATNIK
_____________________BILNJOVS |g
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in ^ znancem
RUPERT in HERTA SEREINIG
BODENTAL
Družina
era«1!
n
--------------------K
1
OŽEKAR	gg
SLOVENJI PLAJBERK M
___________________iš
m
Dr. PAVLE ZABLATNIK
m
CELOVEC, Rebhumveg 28 M
im
vjPžJP
Vsem znancem in sorodnikom ' družina
PODNARJEVA	H
SLOVENJI PLAJBERK fS
Svojim občanom, znancem in prijateljen
HERMAN VELIK
župan
v SELAH g«f
Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem
družina NOVAK
OBIRSKO
HRANILNICA IN POSOJILNICA VELIKOVEC
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1967
(Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure)
LUDOVIK JANK
župnik
na RADIŠAH
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
FRANC ŠTERN
ESSO-črpalka za bencin
ŽELEZNA KAPLA Telefon 0 42 36 — 305
TOMAŽ ULBING
župnik
SKOČIDOL
Družini
MOSTEČNIK in dr. VOSPERNIK
PODRAVLJE
Gostilna
ALBIN LEXE, pd. MAŽE
SELE
Vsem svojim dobaviteljem, delavcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Fa. ŠTEFAN TRAMPUŠ
lesni trgovec
NONČA VES — DOB pri PLIBERKU
Vsem faranom, znancem v Podjuni in v Rožu blagoslovljene praznike
IGNAC DAVID
kaplan
v ŽELEZNI KAPLI
Vesele božične praznike, zdravo in srečno novo leto želijo
bratje OLIP
SELE
JAKOB ŠTREKELJ
župnik
GORENCE
Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem želi slikar
FRIDERIK JERINA
ŠT. ILJ ob DRAVI
Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom
družina SMRTNIK
in
gostilna FRANCL
KORTE pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem prijateljem in znancem, posebno pa naročnikom „Našega tednika-Kroni-ke“
ANTON DOLINŠEK
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
Sorodnikom, znancem, prijateljem in katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu
RUDOLF SAFRAN
župnijski upravitelj
MELVIČE
JOŽEF KOPEINIG
kaplan
v DOBRLI VESI
Živino z d ravnik
Dr. MARKO DUMPELNIK	ižŠ
M
CELOVEC—GLOBASNICA H
. . . posebno dobrotnikom v fari in po svetu, ki nam z darovi in z delom pomagajo graditi farni dom
ANDREJ KARICELJ
župnik
ŠT. JAKOB v Rožu
Sorodnikom, znancem in prijateljem
družina HRIBAR, pd. JEREB in FURIJAN
OBIRSKO
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
DRUŽINA BISTRIČNIK
OBIRSKO
Družina
OLIP — JEREBOVA
OBIRSKO
Družina
LUKAN
Zg. JEZERCE
V dnevno vedno bolj zmaterializirani svet posijala božična luč je spet — naj krepi v nas vseh ponovno milost srca in sreče silo duhovno!
VALENTIN POLANŠEK
OBIRSKO
HRANILNICA IN POSOJILNICA LEDINCE
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1967
Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem
družina
RIGELNIK, pd. KOZAMURNIKOVA
na OBIRSKEM
Vsem gostom, sorodnikom, znancem in |^| prijateljem
gostilna RASTOČNIK	jgf
KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI	M
ŠIMEJ LEPUŠIC
letoviščarsko podjetje
PODGORJE v Rožu
Družina
ŽMAVCER

na RECINJI
Vsej duhovščini in vernikom pliberške dekanije
DEKANIJSKI URAD
v ŠMIHELU
•j®*
Vsem znancem in prijateljem družina
KEŽAR
LEPENA

JASLICE
(Nadaljevanje s 3. strani)
»Saj gotovo tudi ti pridno moliš; nocoj ipojdeš z nami k polnočnici — saj pojde tudi tvoj očka ...?!«
Gusti je privzdignila rameni in molčala. Jure pa se je pomenljivo zasmejal in pojasnil:
»Saj Gustikin oče nič ne veruje in moja sestrična o teh rečeh nič ne ve!«
Leniča j,e bila začudena in vprašuje dalje:
»Guisti, ali ne hodiš v šolo? Ali vam gospod katehet pri krščanskem nauku nič ne povedo o Božiču in o polnočnici — ko se nam Jezusček znova rodi .. .?«
»Gusti ne hodi h krščanskemu nauku, ona je .. .« Jure je umolknil.. .
»Pa ti jaz razložim, Gusti: Vidiš, tam notri v štalki je sveta družina — Jezušček, Marija in Jožef. Jezušček je Bog Sin, druga božja oseba. Zato se tako pokrižamo (Lenka se pokriža): V imenu Očeta — veš, Oče je v nebesih, je oče nas vseh — in Sina, ki se nam je v Betlehemu v štalki rodil — in Svetega Duha — glej, Sveti Duh ! pa vse oživlja... amen. Lenka je bila v svetem ognju navdušenja in je priganjala:
»No, Gusti, pokrižaj se!«
»Ne znam!« — je prvič spregovorila bogata deklica.
»Ne znaš?« se Leniča začudi — »ali ne rnaš moliti?«
»Ne znam!«
»Tudi v cerkev ne hodiš?«
»Ne hodim — nočem!«
»Pa zakaj nočeš v cerkev?«
»Ker v cerkvi me je strah — je tako temno.«
»Saj gori rdeča lučka pred tabernakljem in nocoj bodo gorele vse sveče. O, bo svetlo! Pojdi z nami. Tudi moja mama pojde in vsi sosedje. Nič te strah ne bo.«
»Ne pojdem, ata me ne pusti; pravi, da mi bo v cerkvi slabo!«
»Najt, meni v cerkvi še nikoli slabo ni bilo — ko pa tako lepo pojemo. Nocoj bomo peli glorio in mnogo božičnih pesmi.«
Gusti pa navdušeno pove:
»Mi pa bomo radio poslušali; čaj bomo pili... Lani je bilo lepo, ko je prišla k nam nova mama — pa sta se z atom veselo pogovarjala in nato sta plesala, dolgo v noč. Nova mama pride velikokrat k nam, ob sobotah. V ponedeljek pa spet odide.«
Mati je odprla duri in dehtečo večerjo postavila na mizo.
»Dober večer, otroci, srečen Božič si bomo želeli!«
Mati je vsem segla v rolko. Bogata deklica jo je hitro izmaknila. Roka delavke je bila raskava ...
»Jure, zelo lepo gospodično si pripeljal v goste!«
»Gusti ji je ime in zelo bogata je!« je v drugič pojasnil Jure, nato pa odšel, ponosno in možato s svojo lepo sestrično proti domu.
Mati je s hčerko klečala pred jaslicami. Tri svečke so bile prižgane sveti družini: plava za ateka, rdeča za rajne, bela za mamo in Lenico, saj sta obe eno .. .
»Atek, atek pridi!« je bil tihi klic njunih src in goreča prošnja v molitvi.
Srečno okence je gledalo na dolgo, sneženo pot proti fari. Pot je za cerkvijo zavila proti postaji. Mati in hči sta zrli na pot. Svečke pred štalico so dogorevale. Zvezde so nemirno žarele. Nemirno je bilo srce matere, žene. Spregovorila je:
»Ah, koliko se jih vrača k svojcem nocoj, na sveti večer!« Težak molk je bolestno zaječal — rdeča sveča je dogorela; ob plamenu plave se je vžgala vejica smrečice, da je zacvrčala in zadišala po smoli.
»Mama, tam na ovinku ob sosedovi hiši — glej neki človek je stopil na našo pot...«
»Moj Bog, ali je ata . .., da, vidim ga, to je naš ata . ..!«
Svetonočno nebo je vso pot posulo s srebrom bogate mesečine. Postava sredi pota je vsa v bogastvu srebra.
Suhi mož je nekaj časa stal nepremično na poti sredi brega, nato je stopil proti bajti.
Mati in hči sta v nenadni sreči in pričakovanju trepetali, ko je ata potrkal in vstopil. Prisrčen objem in gorak poljub je razodel vse, kar so si hoteli povedati oh ču-dežnern srečanju. Besede so se potopile v solzah veselja.
»Bogastva vama nisem prinesel, toda nekaj podpore le bo — in to vama obljubim, da v tujino več ne pojdem! Doma bom zaslužil, kolikor nam bo potrebno za vsakdanji kruh... !«
Žena ga je ljubeče in hvaležno pogledala. Lenka ga je radovedno ogledovala.
(Vsem o div m a i (etn in poslovnim ptijatidi^m želi veSvle božihte praznike in as peino noan leta
Orasclf Erben
trgovina
Klagenfurt-Gelovec, Paulitschgasse
VELETRGOVINA
Cfjiedinek
O H G
CENTRALA:
Klagenfurt lO.-Oktober-StraBe 28 Telefon: 57-73, 33-26
PODRUŽNICE:
V i 11 a c h , telefon 40-81 Vblkermarkt, telefon 288 Feldkirchen, telefon 21-80

Očka pa se je veselil svojega božičnega angelčka, hčerke Lenke.
Pri polnočnici so skupaj klečali blizu velikih jaslic. Oče, mati in hčerka so bili v tej družinski povezanosti srečni in bogati, tako bogati...
Lepa, bogata Gusti je v topli stričevi so-
bi, v mehki postelji snivala — a brez mame in ateka — kajti njen oče in bogati sosed sta sedela pri radiu, pila, kadila in delala načrte ... In nova mama ...? Bog vedi, kje je bila ...
Jure je v svoji sobi bedel in mislil na skrite jaslice. Sinko bogatega soseda je bil otožen...
Kristus se nam je rodil
(Nadaljevanje s 7. strani)
vo med nebom in zemljo: Slavo Bogu — mir ljudem na zemlji.
Druga božična maša se obhaja zgodaj zjutraj v spomin, kako so ob tem času pastirji kot prvi zastopniki človeštva iz betlehemske okolice na angelovo obvestilo prišli počastit Zveličarja — zato pastirska maša. Evangelij nam predstavlja ta prizor: »In ko so angeli odšli od njih v nebesa, so rekli pastirji drug drugemu: .Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodiilo in nam je oznanil Gospod!’ In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno. Ko so to videli, so povedali, kar jim je bilo o tem detetu rečeno. In vsi, ki so slišali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji.« (Lk 2, 15 - 18).
Tretja maša se obhaja ob polnem dnevu, velika maša imenovana. Ta nam predstavlja novorojenega Zveličarja v njegovem kraljevskem veličastvu: »Dete nam je rojeno in Sin nam je dan; na njegovih ramah je vladarstvo in imenuje se glasnik velikega sklepa.«
V berilih pri sv. mašah Cerkev občuduje božjo ljubezen, ki nam jo razodeva rojstvo božjega Sina: »Preljubi! Razodela se je milost Boga, našega Odrešenika, vsem
ljudem« (Tit 2, 11). »Preljubi! Razodela se je dobrotljivost in Ijudomilost Boga, našega Odrešenika ...« (Tit 3, 4). Ljudstvo prepeva: Bodi češčeno, o Dete preblago, sama ljubezen do nas te rodi...
Novorojeni Odrešenik je v sv. maši res pred nami na oltarju v presvetem zakramentu,' isti, katerega rojstva se spominjamo. Z angeli in Marijo in sv. Jožefom in pastirji ga častimo. Verne množice pristopajo in mu v svetem obhajilu odpirajo vrata v svoja srca. Teh božič je najbolj resničen, res prihod Gospodov; te jaslice so najlepše; na teh se izpolnjuje vse, kar Cerkev z obhajanjem praznika hoče.
Dr. F. G.
NAŠ TEDNIK-KRONIKA
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250 — bfr., za Švico 20 — šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A.in ostale države 6— dolarjev na leto. — Lastnik im izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Ž.rclec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.

KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
pozdravlja vse rojake in se zahvaljuje vsem dobrotnikom na Zilji, v Rožu in Podjuni in želi vsem članom in drugim 'študentom ter vsem prijateljem milosti polne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu.
Družina
KNOLIČ
LEPENA
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina
MALIKA
ŠT. JAKOB v Rožu
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi ob dobri kapljici sadjevca blagoslovljene božične praznike in srečno, veselo novo leto 1967
JHeiiniL TJ ožel, p, d. čŽditidee
v Dobu pri Pliberku
Preša za mošt (sadjevec)
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto vsem slovenskim družinam na Koroškem
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA
Vsem znancem, prijateljem, pevkam in pevcem
TOMAŽ HOLMAR
župnijski upravitelj na OBIRSKEM
Preč. gg. sobratom, duhovnikom, rojakom in faranom
VILKO PIPP
župnik
ŠMIKLAVŽ ob DRAVI
Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV
Naj bi prineslo novorojeno božje Dete vsem našim rojakom obilo prave božične radosti in blagoslova
AKADEMIJA
SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV
Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem — gostilna
KOVAČ
OBIRSKO
Vesel božič in srečno novo leto!
Želijo vsem prijateljem, dobrotnikom, staršem in slovenskim skavtom po širnem svetu
SLOVENSKI KOROŠKI SKAVTI
Vsem prijateljem in znancem
družina ALOJZIJ PERNE	||
ŠT. VID ob Glini f®
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem starim članom, prijateljem in znancem
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
na DUNAJU
Blagoslovljene božične praznike in srečno, uspešno novo lelo želi vsem svojim članom in prijateljem
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
Vsem bivšim dušnim pastirjem želi blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto nekdanji ključar na Že-linjah
MATEVŽ PETERŽINEK	S
in HARNIKOVA DRUŽINA

Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
mesar in prekajevalec
Rudolf SABLATNIK
KLAGENFURT - CELOVEC
SiebenhugelstraBe 81 — telefon 49-36
1
die KONSUMC/ENOSSENSCHAFTEN
Klagenfurt — Villach — Spittal a. d. Drau
i
S
Vesele božične praznike in zdravo novo leto 1967 želi vsem svojim odjemalcem
HELMUT SCHWAB
GRADBENI MATERIAL DEŽELNI PRIDELKI
Kiihnsdorf — Sinča vos
Telefon 80 08
VVONSCHEN A L L E N IHREN M I T-C/LIEDERN, KUNDEN UNDQENOS-SENSCH AFTSFREUNDE N EIN FRO-HES VVEIHN ACHTSFEST UND EIN Q E SONDE,S, ERFOLQREICHES NEUES J AHR!
ŽELIJO VSEM SVOJIM ČLANOM, ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
(Veitle praznik*, in irthto- naaa Lela želi
OPTIK
Klagsnfurt, 10.- Oktober-StraBe (Prosenhof)
A
Gradbeno, stavbeno in galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov
Uttmui
KLEPARSKI MOJSTER
KLAGENFURT - CELOVEC
Villacher Ring 31, fel. 24-90
fur.
Menscnen
unserer
Zeit...
KONSUM
lip
m

m
i
m
ter -
KRISCHKE & CO.
Klagenfurt, 8.-Mai-StraBe- Neuer Plafz
Vesele praznike in mnogo sreče v novem lelu 1961
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi blagoslovljene praznike ter srečno novo leto 1967
Valentin Krof
tesarstvo in žaga PLIBERK - NONČA VES
S!®
eseLe božične praznike
*	*	i i ^
in srečno novo Leto p
M
19 61 1
y 1 ,
zeli vsem IM
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
Prijetne praznike ter veselo in uspešno
leto 1967 želi
avto - podjetje
Sinbtkkif
KLAGENFURT Sudbahngurtel 8, Tel. 53-20
Priporočamo vam posebno še naš novi Gortina - Corsaire!
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1967 želi
L Maurer
LEPO BLAGO ZA OBLEKE IN PERILO
KLAGENFURT, A 11 e r P1 a t z 35
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in vise najboljše v novem letu 1967
Johan Lomšek
GOSPODARSKI IN POLJEDELSKI STROJI TIHOJA 2, p. Dobrla ves — Eberndorf telefon (0 42 37) 246
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem
JAKOB 0RASCH
TRGOVINA Z OBLEKO IN ČEVLJI
ŽELEZNA KAPLA telefon 243
usprlna n&aa Let* Žeti vsem VELETRGOVINA S TEKSTILIJAMI	IVI /\ X PL /\ C H KLAGENFURT,
8.-MAI-STRASSE

Vsem prijateljem, odjemalcem in gostom želijo
vesele božične praznike in srečno novo leto 1967 lastniki in sodelavci
PODJUNSKE TRGOVSKE DRUŽBE
Ohm(Ihltlli' &	v DOBRLI VESI
Poslovodja	Trgovina in gostilna	Trgovina in penzion	Trgovina in hotel	Trgovsko in transportno
MILAN RUTAR in	VLADIMIR RUTAR	ob Klopinjskem jezeru	gostilna — kopališče	podjetje
MARA RUTAR		ANTON in AGNEZ RUTAR	FRANC IN MICKA RUTAR	ŠTEFAN in LJUDMILA
Žitara ves	Zitara ves		Dobrla ves	SIENČNIK
Dobrla ves	tel. 04237-237	Selo — Št. Vid	Lovanke, Mokrije	Dobrla ves
Najprisrčnejža voščila k božičnim praznikom in novemu letu pošilja odjemalcem in poslovnim prijateljem
£>nut Jhuelmig
Radioelektropodjetje in trgovina
ŽELEZNA KAPLA
NAČRT IN IZVEDBA VSEH GRADBENIH DEL
Inž. Joh. m Jos. Palmlsano
GRADBENO PODJETJE ZA VISOKE, NIZKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE
ŠT. JAKOB V ROŽU telefon 0 42 53 - 250
.Vsem svojim delavcem, voznikom, dobaviteljem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
LESNA TRGOVINA -
ŽAGA - EKSPORT
FRANC
BRNCA pri BELJAKU IT RMTZ bei VILLACH
Kupujem iglasti les, tudi stoječ
Frohe Weihnachten und ein gliickliches neues Jahr wiinscht die
FASERPLATTENFABRIK ADOLF FUNDER OHG ST. VEIT/GLAN, KARNTEN


	Vsem odjemalcem srečno novo leto 1967
	AgA+elbAk
fel lili	BATTERIEWERKE ges. m. b. h.
	Izdajalno skladišče Klagenfurt — Celovec
Nin S	Delavnica in polnilna posfaja
	Lidmanskygasse 8, telefon 55-38
Ha božične praznike in za novo	J|7
leio želi zdravja in uspeha vsem	^ AGENF! 'RT
odjemalcem velelrgovina	8. Mai - Strasse
V
Gradbena družba z o. j.
ERHARD MORIL & Co.
WOLFSBERG, Ktn.
Telefon 28 82, 28 83-serija
Talne, cestne, betonske, mostovne gradnje in naprava vodnih zbiralnikov


Vesele božične praznike ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
ČEVLJARSKI MOJSTER
J-zaHC TamazcU
ŠT. LIPŠ pri Dobrli vesi
ScKoihot
Damska moda
v veliki izbiri!
Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11
Telefon 33-95
Vesel Božič in srečno novo lete želi vsem odjemalcem
Firma
Mafthaus Hafner & Co
špecerija, žgane pijače in razna vina
KLAGENFURT - CELOVEC
Volkermarkter Platz 12, tel. 28-27
Prijetne praznike ter veselo in
srečno novo leto 1967
želi vsem svojim odjemalcem
Gasthof — Fleischhauerei
FRANZ SCHVVARZL
PLIBERK - BLEIBURG
lO.-Oktober-StraBe 20, telefon 315 DOBRA JEDAČA IN PIJAČA
*2«iW13RBI«§gliif8
Kari
Potscher
konjski mesar
KLAGENFURT - CELOVEC Pischeldorfer StraBe 12, tel. 55-22
PREVZEMAMO TUDI ZAVAROVANE KONJE Če je sila, koljemo tudi ponoči.
Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom želi blagoslovljen Božič in srečo v novem letu 1967
TRGOVINA IN GOSTILNA
Janko Ogris
p. d. MIKLAVŽ BILČOVS, telefon 0 42 28-24 14

Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto 1967
TESARSTVO
FRANC
C/ASSER
BILČOVS (Ludmansdorf) 28
Telefon (0 42 28) 24-19
Vsem prebivalcem občine	~	v skuPnem delovanju naj bi bil na-
PIJ. Q , , J.	SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO predek sP°dnje Koroške tudi v
Pliberk kot tudi vsem obi-	,1WV	novem |etl/ 1 96 7 enako uspešen!
skovalcem lepe Podjune na	T	1QZ17	SIGFRIED KRISTAN, župan
A x .. v ..	V KJ JLrJLi 1	1/0/ MIRKO KUMER, namestnik župana
sončnem jugu Avstrije želimo _===5=s======_==__ in vsi občinski odborniki
I
i
s
Cptolie Ctf-v sttage
und ein gluckliches
neitts Qahr
wunscht allen vverten Kunden Vertrauensanstalt in allen Fallen
..NATIONAL"
ALLGEMEINE VERSICHERUNGS - AG.
Filialdirektion tur Karnten und Osttirol
KLAGENFURT, SterneckstraBe 1, Tel. 2307
Leiler: Direktor Ernst Hofier
A L L E VERSICHERUNGSZWEIGE
Prijetne praznike ter veselo in uspeha polno novo leto 1967
želi vsem članom in odjemalcem
Kmečka gospodarska zadruga r. z. zo. j.
Bela — Železna Kapla
3Card		Srčno voščilo mojim cenjenim odjemalcem za Božič in novo leto 1967.
^pritiete		Velika izbira žepnih, ročnih, kuhinjskih in sobnih ur ter nakita.
		Po želji ugodnosti pri plačevanju.
trgovina s sadjem in zelenjavo		ždSjN Friedrich (Olj) Letschnig
KLAGENFURT — CELOVEC		URARSKI MOJSTER
Wiesbadener Str. (Hl.-Geist-Platz)	1	Kuhnsdorf—Sinča ves 156, tel. 80 45
(BLag-frilojiLittiz boiihie. pmz iike in in.fte.ha polne leto 1967
želi vsam odjemalcem In prijateljem ter se priporoča tudi za naprej
HANZEJ KOVAČIČ
BELJAK, Gerbergasse (nasproti kina Apoilo)
Vesele božične praznike in uspešno novo lelo želimo vsem članom in odjemalcem in se priporočamo vnaprej
Kmečka gospodarska zadruga r.z. z o. j.
PLIBERK Š M IH EL
čduacd
K ATZ
KLAGENFURT,
Waidmannsdorf, Siebanhiigelstr. 75
nudi najboljše, vedno sveže pecivo.
O TISKARNA O KLISARNA O PAPIRNICA
R. i&tUz
CELOVEC — KLAGENFURT Burggasse 8 — Telefon 21-08
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR — ZLATAR — KIP AR Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV
Feistritz an der Drau — Karnten — Telefon 0 42 45 - 248
(Vsem. ivofiin edjemaleem, dobaviteifem, znancem in poslovnim prijateljeni zeli blagoslovljene piaznike in Seee.no novo- Leto
Molkereigenossenschaft
Volkermarkt
Mlekarska zadruga r. z. z o. j. Velikovec

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO LETO 1967 želi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
JOSEF DOLINSCHEK Ing. H. S O MM ER OHG.
Klagenfurt — Celovec ® Benediktinerplatz 10 • Telefon 67-33
(Blagoslovljene božiene. praznike in zadovoljno novo Leto želita osem svojim odjemalcem
Trgovina z mešanim blagom in tekstilijami
Adolf in Terezija Blažej
Št. Vid v Podjuni, Telefon 042 39 — 34 63