A J- S ( ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IX - št. 114. - marec 2000 - cena 250 SIT NEZNIK TISKOVINA ________________________K POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA EtžBfiltlclr ' ' ' V POSTOJNA, PTC PRIMORKA TEL.: 067/201-790 UVODNIK Ne vera, kaj naj napišem in o čem naj se razgovorim. Toliko tega se je dogodilo od izida prejšnje številke Snežnika, da ne vem, kje naj začnem. Ali končam. Ali pa je bolje, da sploh ne začnem? Mogoče je še najboljše, da pišem o zvončkih in trobenticah, o vremenu ipd. Ne, res ni dobro, da pišem o »šoli, ki ni naša šola«. Koga pa sploh to zanima? Koga se sploh vpraša, kakšno šolo si želite (želimo)? Važno je, da oni vedo, kaj je dobro za vas (nas). Pa saj je bilo vedno tako, se vam ne zdi? Samo predznaki oz. barve govornikov so se spremenile. Iz leve v desno, iz rdeče v črno. Torej, če ta šola ni naša šola, čigava pa potemtakem je? Ne, ne. Res bi bilo bolje, da pišem o pomladi. Na primer o pomladi (ne vem že kateri) pomladnih strank in njihovega ponovnega združevanja. In zakaj vse te »zbrke in frke«? Za dobro vseh nas! Da bo nam še boljše, kot nam je. Da bo državi še boljše, kot ji je. Da bo svet boljši, kot je. Ali kot bi rekel nejeverni Tomaž: »Ko bom videl, bom verjel,« Ah, mdi pomlad ni več, kar je bila. Bolje, da se razpišem o vremenu. Kilavo. Tako kot j e kilavo to leto, ki mu pravimo volilno leto. Mandat parlamenta traja štiri leta. Prvo leto porabijo, da se med seboj spoznajo, povežejo v koalicije, izberejo vlado. Drugo in tretje leto sprejemajo ali ne sprejemajo akte in pomembne odločitve, s katerim uravnavajo naša življenja (enkrat malo gori, drugič malo doli). Malo se vmes pokregajo, vržejo kakšnega ministra, če se ne vrže sam. In žeje tu četrto leto, ki traja enako dni kot prejšnja (dan gor ali dol). In vsi ti dnevi četrtega leta so namenjeni volitvam. Zato mu tudi pravimo volilno leto. Ali pa bi mu bilo bolje reči jalovo? S perspektive državljanov, ki se tako ali drugače spopadamo z državnimi mlini na veter, vsekakor. Se vam ne zdi, da letos pomlad zamuja? K. M. 'ifatanAtvO' Tyi. RATECEVO BRDO 1, 6255 PREM, tel.: 0609 650 541 CENJENIM STRANKAM NUDIMO VELIKO IZBIRO: N r Adriatic® zavarovalna družba d.d, V - BALKONSKEGA CVETJA (PELARGONIJE Z0NALE, PELARGONIJE BRŠLJANKE, VERBENE, MOLJEVEC, BACOPA, NOVOG. VODENKA, BIDENS, MILJON ZVONČKOV, MARGARITA, NAGELJNI, VODENKE, GOMOLJNE BEGONIJE, FUKSIJE, SURFINIJE ...) - MNOGO ENOLETNIC IN SADIK VRTNIN / - SPECIJALNA GNOJILA - KORITA - SUBSTRATI ZA SAJENJE - SVETOVANJE ek*sn grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica I s NOVA TRGOVINA Z OTROŠKO OBUTVIJO “KOSIČ” Ilirska B i s t r i c a - V trgovskem centru “Mikoza” je poleg različnih tipov trgovin pred kratkim Kosič d.o.o. odprl trgovino “Urša”. V dobro založeni in za sedaj edini tovrstni trgovini v Bistrici, se lahko dobi čeveljčke za najmlajše z ortopedskimi vložki, saj mora biti obutev za najmlajše skrbno izbrana. V trgovini v glavnem ponudijo obutev Slovenskih proizvajalcev, prevladuje pa obutev podjetja “Ciciban Petejan”. Seveda pa niso pozabili tudi na tiste, ki se šele učijo prvih korakov, velika je izbira tudi copat za tople dni. Za malo večje malčke je poskrbljeno z obutvijo domačih in tujih proizvajalcev. Dodatno vam ponujajo tudi nogavice in nahrbtnike. Tekst-foto: Petar Nikolič DELO NA PRIZIDKU HOTELA TURIST NAPREDUJE Ilirska Bi- strica-Po desetih sušnih letih, kar so bili zgrajeni zadnji stanovanjski bloki v Ilirski Bistrici, se je pred kratkim začela adaptacija prizidka hotela Turist (na sliki). Z adaptacijo bo Bistrica dobila pet invalidskih in deset neprofitnih dvo in tro sobnih stanovanj, kijih bodo dobile družine, ki so se prijavile na razpis. Dela, ki so vredna 139 milionov tolarjev izvajajo delavci Grafa d.o.o. iz Ljubljane. Po informacijah stanovanjskega organa Ilirske Bistrice, bodo stanovanja podeljena in vseljiva sredi meseca avgusta. Besedilo in slika: Petar Nikolič Jama Suha rebra nad Koritnicami: VRNILI SO SE UHARICA IN NETOPIRJI DOMŽALE, 17. marca - Devet očiščenih kraških jam in dva obnovljena krajevna vodnjaka je bilanca uspešne akcije Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda v preteklih dveh letih. Tudi v letošnjem letu bo domžalski Helios od prodaje vsakega litra premazov na vodni osnovi (Tessarol, Bori, Ideal) namenil v sklad za ohranjanje slovenskih voda po 50 tolarjev. Tako bodo milijon tolaijev namenili za očiščenje kraških jam, ki jih bodo v sodelovanju s strokovnjaki z Ministrstva za okolje in prostor izbrali na razpisu, vsoto 1,5 milijona tolarjev pa za oživitev zapuščenih krajevnih vodnjakov. Zainteresirana jamarska društva ali lokalne skupnosti dobijo potrebno razpisno gradivo in dodatne informacije v marketinški službi Heliosa. Akcije iz minulih let imajo povsem otipljive rezultate. V jami Suha rebra nad Koritnicami na ilirskobistriškem pa seje spet naselila redka sova Uharica. Vse jame so ostale nedotaknjene, vhodi v nekatere med njimi se zaraščajo in narava sama skrbi zase. Dosedanje izkušnje v akciji Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda kažejo, da ima poudarjena skrb za jame ob povsem konkretnih učinkih tudi vrsto drugih pozitivnih plati. Dosedanje akcije so pripomogle k dvigu ekološke zavesti prebivalstva v posameznih okoljih, obenem pa pomenijo tudi svetel zgled, ki je mnoge navedel k samoiniciativnosti. OBČINSKI POKAL V MALEM NOGOMETU 2000 ŠD CARINIK POKALNI ZMAGOVALEC Pokalno tekmovanje za leto 2000 je izvedeno v soboto, 25 marca 2000 na igriščih OŠ D. Ketteja in v športnem parku Nade Žagar. Nastopilo je osem ekip od enajstih, ki sodelujejo v OLMN. Turnir, kije bil tudi priprava ekip in organizatorja pred začetkom pomladanskega dela OLMN, je izpeljan s predtekmovanjem v dveh skupinah in zaključkom -finalom v katerega sta se uvrstili po dve najboljši ekipi iz skupin. Iz skupine A sta se v finale uvrstili ekipi Kočanije in Vojašnice iz skupine B pa ŠD Carinik in ekipa ŠD Zlatorog UTD. Slednja je bila v predtekmovanju boljša v krogu treh ekip z enakim številom točk le zaradi medsebojnih srečanj, ki so odločila v njeno prid. Izidi tekem v zaključnem delu - polfinale: KOČANIJA: ŠD ZLATOROG UTD 12:1 (5:1) m ŠD CARINIK : VOJAŠNICA 6:1 (3:0). Za tretje mesto sta se pomerili poraženi ekipi, ki pa sta, po dogovoru, izvajali le kazenske strele. Srečnejša in preciznejša je bila ekipa ŠD Zlatorog UTD, ki si je z izidom 6:5 priborila 3. mesto. Finalni obračun je bil negotov do samega zaključka tekme, ko je ekipa ŠD Carinik dosegla še drugi zadetek in z izidom 2:0 premagala ekipo Kočanija. Pokalni zmagovalec za leto 2000 je tako ekipa ŠD Carinik. Celodnevni turnirje na žalost motilo deževno vreme, kije v veliki meri vplivalo na kvaliteto igre vseh ekip oziroma igralcev. Sta pa ekipi finalistki vzdržali napore petih tekem kljub dežju in drsečim igriščem. Seveda to velja predvsem za ekipo ŠD Carinik, ki je imela na razpolago le pet igralcev, pa vseeno prepričljivo postala zmagovalec Pokala. Zdravko Debevc NEURADNI DEL JE ŠE BOLJŠI OBISK PRI REŠKIH SLOVENCIH, KPD BAZOVICA 19. februarja 2000, pod noč, smo se odpravili k Slovencem, ki živijo na Reki. Vila, v kateri se dobivajo, je naredila na nas velik vtis. Proslava, vse, kar proslave morajo imeti: pozdrav, častni gostje, govor, petje, recitacije, igra, zahvala in vabilo za srečanja v bodoče. Uradni del smo po koncu proslave prelevili v neuradnega, kjer smo se za pogostitev in prisrčen sprejem zahvalile s pesmijo. Začelo seje :«Ali znate tisto Pozimi pa rožice ne cveto?« in smo vsi peli. Sledila je še ena in še ena.... Vmes smo spoznavale zgodbe, kako in kaj jih je življenje zaneslo na Hrvaško, nostalgija za Mamo Slovenijo, občudovanje naše mladosti... Res je. Med zbranimi je manjkala srednja in mlajša generacija. Vzroki?! Verjetno taki kot tu, na Bistriškem. Nam seje njihova prisrčna ganjenost ob druženju z nami še dolgo motala po glavi. Verjetno tudi njim. Je to »živa meja«? ŽPS »Resa« D.D. TOMAŽU POLAKU TUDI JESENKOVO PRIZNANJE V zadnji številki Snežnika smo z zadovoljstvom poročali o visokem priznanju, študentski Prešernovi nagradi, ki jo je prejel univ. dipl. ing. živilske tehnologije Tomaž Polak iz Ilirske Bistrice za svojo diplomsko nalogo. Te dni, 14. marca pa je Tomaž Polak prejel za svoje študijsko in raziskovalno delo novo visoko odličje, Jesenkovo priznanje. Priznanja imenovana po pomembnem slovenskem botaniku dr. Franu Jesenku (1875-1932), že 28 let podeljuje Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani profesorjem, študentom in organizacijam za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehničnem področju. Med trinajstimi dobitniki letošnjih Jesenkovih priznanj je bilo šest rednih profesorjev te fakultete ter sedem diplomantov, ki so poleg zahtevnih raziskovalnih nalog dobili tudi visoke izpitne ocene, s povprečno oceno med 9,35 in 9,43. Tomaževa povprečna ocena pri dodiplomskem študiju je bila kar 9,41. K čestitkam Tomažu Polaku, dodajamo tudi najboljše želje za uspešnost pri pripravi doktorske dizertacije, ki se je je naš nagrajenec že lotil. Vojko Čeligoj ki smo jo skupaj sestavili, je imela Rdeči križ: KRVODAJALSTVO - GIBANJE ZA ŽIVLJENJE Krvodajalstvo je v Sloveniji opredeljeno kot humano dejanje, kot gibanje za življenje in je kot tako odraz najvišje solidarnosti med ljudmi. 26.januarja 1993 je Državni zbor R Slovenije sprejel Zakon o Rdečem križu, ki v 9. členu opredeljuje krvodajalstvo kot javno pooblastilo in s tem je Rdečemu križu Slovenije podeljena skrb za zbiranje in organiziranje krvodajalcev. Rdeči križ Slovenije je postavil trdna načela krvodajalstva, ki so se v preteklih 55.letih izoblikovale v prostovoljnost, brezplačnost in anonimnost. To pa pomeni preko 4 milijone krvodajalcev , v skoraj milijon in pol litrov krvi, nešteto organizatorjev, vsakodnevne akcije. Pomeni pa tudi veliko rešenih življenj in ozdravljenih bolnikov. Pomeni predvsem Gibanje za življenje. S temi številkami se resnično lahko pohvalimo in smo z njimi že leta krepko v Evropi. Od prvih poskusov do vsesplošnega gibanja Poskusi transfuzijske dejavnosti v Sloveniji segajo v obdobje med obema vojnama. V času II. svetovne vojne je dr. Božidar Lavrič opravil prvo improvizirano direktno transfuzijo v partizanski bolnišnici Zg.Hrastnik, v kočevskem Rogu. Po osvoboditvi je bila organizirana Transfuzijska postaja pri Centralni vojaški bolnici v Ljubljani. Že na prvi poziv prebivalcem Ljubljane na krvodajalsko akcijo, se je leta 1945 odzvalo 150 krvodajalcev, ki so darovali kri za ranjence. 4.junija 1945 je bilo opravljeno pionirsko delo transfoziologije - konzervirane so bile prve enote krvi. Ta datum obeležujemo kot Dan krvodajalcev Slovenije.Od tedaj dalje so se javljali krvodajalci posamično ali v skupinah na odvzeme, ki so bili omejeni zgolj na mesto Ljubljana. Za svoj trud so krvodajalci prejemali živila, ki so bila tedaj racionalizirana. Januarja 1946je Transfuzijska postaja postala civilna ustanova, ki je delovala pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Krvodajalci so prejemali posebne živilske izkaznice. Zahteve po krvi so se nenehno večale. Po ukinitvi živilskih nakaznic so prešli na plačano krvodajalstvo, kar pa seje kmalu izkazalo za negativno, saj ni bil več osnovni motiv darovati kri iz nesebičnih, človekoljubnih nagibov za reševanje življenj, temveč zaslužek, ki pa je prinesel predvsem negativne zdravstvene posledice za prejemnike. Vse to je narekovalo, da se plačano krvodajalstvo ukine in se preide na neplačano. Tedaj seje vključil Rdeči križ Slovenije in prvo uspešno akcijo so izpeljali med zagorskimi rudarji. Ustvarjeni so bili pogoji za uspešno krvodajalstvo, ki je iz leta v leto naraščalo. Od leta 1945, ko je darovalo kri 799 krvodajalcev, je krivulja stalno naraščala, z manjšimi odstopanji, da bi leta 1975 prvič presegla 100 tisoč krvodajalcev letno, v letih 1992 in 1993 padla pod to številko, nato pa spet vztrajno narašča, ko je v letu 1999 darovalo kri 103980 krvodajalcev. Tranzicija uničuje krvodajalstvo Slovenci smo prepričano dobri krvodajalci, čeprav so danes družbene razmere vse prej kot naklonjene tej obliki solidarnosti. Marsikdaj in marsikje krvodajalec ne mora oditi na akcijo, ker mu delodajalec tega noče omogočiti ali tega nimajo urejenega v kolektivnih pogodbah. Poleg tega postajamo Slovenci vedno starejši, solidarnost pa postaja tuja v večjih mestih, mladi se udeležujejo akcij enkrat, redni krvodajalci pa ne postanejo. Poleg tega pa je v zadnjem času prisotnih vedno več odklonov krvodajalcev zaradi zdravstvenih razlogov, v pregledu hemoglobina, kar posledično pomeni, daje zadaj skrita pomanjkljiva prehrana, tudi revščina. Kako naša družba nagrajuje krvodajalce? Bore malo. Za svoja dejanja prejmejo krvodajalci zasluženo značko za določeno število odvzemov pa plakete, redki so tisti, ki so prejeli državna odlikovanja ali pa kakšne drage nagrade. Zavod za zdravstveno zavarovanje in zavarovalnica Adriatik priznavata večkratnim krvodajalcem 10% popust pri dodatnem zavarovanju. Po posebnem sporazumu z nekaterimi Območnimi organizacijami RK o zavarovanju krvodajalcev na dan odvzemov, nagrajuje naj višje jubilante Zavarovalniška hiša Slovenica s posebnimi nagradami. Tu so še mogoče občasni sprejemi ali izleti in to je pa tudi vse, kar naša družba nakloni krvodajalcu. Poznamo še termin - prosti dan, ki pa je v današnjih razmerah vedno bolj vprašljiv, v nekaterih sredinah ga sploh ignorirajo. Kateri motivi ženejo posameznika, da daruje kri? Nekatere raziskave še zmeraj kot najpomembnejši motiv za darovanje navajajo altruizem, spet druge pa, da je pomembnejši motiv za darovanje višanje samospoštovanja, ki izhaja iz akta darovanja. Mnogi pa zagovarjajo teorijo, da daje krvodajalcu samo dejanja darovanja poseben občutek čustvenega zadovoljstva pa tudi močne osebne odgovornosti. Verjetno pa je resnica nekje v sredini, malo altruizma, kot tudi potreba po priznanju in spoštovanju. Vsekakor pa so krvodajalci tisti ljudje, ki pomagajo ustvarjati pozitivno klimo v naši družbi, širijo dobre ideje in so kot taki tudi najboljši motivatorji novim krvodajalcem. Kako pa je krvodajalstvo razvito v naši občini? Zametki krvodajalstva v naši občini segajo v leto 1953, ko smo zabeležili 62 krvodajalcev, nato pa so številke naraščale postopoma do najvišjega števila 922 v letu 1998, ki znaša 6,2% na število prebivalcev, kar pa je glede na visoko starostno mejo, že skrajni domet.Je pa tudi to res, da gre to število pripisati našim zvestim večkratnim krvodajalcem. Mnogo plemenitih ljudi se je zvrstilo v teh letih. Nekateri so dosegli tudi zavidljivo visoke jubileje. Naj naštejemo samo tiste, ki so presegli število 70 krat darovanj. To so ljudje, ki jim resnično lahko stisnemo roko in se jim zahvalimo: Ljubo Cvitanič, Franci Perovič, Jože Škrlj, Jadran Boštjančič in Boris Barba, pa še vsem in vsakemu posebej, ki vas ne moremo imenovati. Hvala vam vsem, ki s svojim plemenitim dejanjem udejanjate življenje. Nada Čeligoj ppi primorje ppj !■ ajdovščinalfli ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov - izposojamo gradbene odre in opažni material. ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 P JE T /? O L TRANSPORT CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV ■VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL ■PRALNICA TOVORNIH VOZIL -TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL PrfmA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d-«..«.. VOJKOV DREVORED 14, 6750 II IRSKA BISTRICA TEL/FAX: + 586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641 PRAZNIK SLOVENSKE PESMI V HRVAŠKI METROPOLI Mešani pevski zbor Društva upokojencev iz Ilirske Bistrice seje s celovečernim koncertom v Slovenskem domu v Zagrebu, pretekli petek, 24. marca, uspešno predstavil zagrebškim Slovencev in njihovim prijateljem. Sodelovanje traja že nekaj let. Pevski zbor Slovenskega doma v Zagrebu bo pel na bistriški občinski pevski reviji za občinski praznik 4. junija letos. Gotovo bo nedavni pevski obisk petdesetčlanskega mešanega pevskega zbora bistriškega društva upokojencev ostal v nepozabnem spominu tako pevcem, kot številnim poslušalcem, ki so dodobra napolnili dvorano Slovenskega doma v Zagrebu. Celovečerni koncert izbranih slovenskih narodnih in umetnih pesmi z dirigentom Dimitrijem Grljem je zagrebški Člane Mešanega pevskega zbora DU Ilirska Bistrica sta v zagrebškem Slovenskem domu pozdravila gostitelja večera predsednik g. Darko Šonc in predsednica njihovega pevskega zbora Ivanka Kresevič Ninčevič. S predsednico bistriškega pevskega zbora Bredo Poljšak so si izmenjali simbolična darila in si obljubili novih pevskih obiskov. Zagrebški gostje so bistriške pevce popeljali v stari del mestu in jim razkazali številne znamenitosti. Na sliki: za spomin na obisk Zagreba, posnetek pred spomenikom bana Jelačiču. V sredi gospa Majda Piskernik zagrebška Slovenka, tokrat v vlogi turistične vodičke. publiki potrdil sloves zbora, ki na bistriškem deluje že obilnih petnajst let. Prisrčnemu pevskemu vzdušju sta obilno pripomogla povezovalca programa Danica Pardo in Franc Gombač. Vrhunec večera pa je gotovo bil v drugem delu večera, ko so številne slovenske pesmi zapeli skupaj s pevci tudi vsi prisotni. Le-ti so vstali s svojih sedežev in pojoč obkrožili dirigenta ter harmonikašici Anko Udovič in Vojko Pirih s kitaristoma Marjanon Bonanom in Marjanom Boštjančičem. Verjetno bi tako lahko peli in plesali še vse do jutranjih ur. Bilje to resnično pravi praznik slovenske pesmi sredi hrvaške metropole. Bistriške pevce sta pozdravila tudi predsednik Slovenskega doma v Zagrebu g. Darko Šonc in predsednica domskega pevskega zbora ga. Ivanka Kresevič Ninčevič domačinka s Topolca, ki sta izmenjala simbolična spominska darila s predsednico bistriškega pevskega zbora gospo Bredo Poljšak. Prav posebno prijetno presenečenje večera pa je Bistričanom namenila gospa Cvetka Matko sedaj Zagrebčanka, sicer pa Bistričanka po prababici Josipini Ličan Valenčičevi, kije prebrala spomine na tedanjo vas Bistrico, kot jih je nosila v srcu in zapisala njena babica Zofija Valenčič Fabjan in segajo celo v čas pred 130 leti. Zagrebški prijatelji so bistriške pevce že pred koncertom popeljali v stari del Zagreba in jim razkazali številne mestne znamenitosti. Gospa Majda Piskernik doma z Jezerskega seje izkazala za odlično vodičko. Gostovanje Mešanega pevskega zbora DU Ilirska Bistrica sta soorganizirala občinski Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost in domače društvo upokojencev, ki ga je na gostovanju zastopal njen predsednik Miro Stembergar. Pevce Slovenskega doma v Zagrebu pa pričakujejo v Bistrici že za 4. junij, ko bo ob občinskem prazniku tudi tradicionalna domača revija vseh pevskih zborov v občini. Tedaj pričakujejo tudi še pevski zbor slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke. Pesem očitno druži in povezuje dosti dosti bolj, kot morda izgleda na prvi pogled. Tekst in foto Vojko Čeligoj DRUŠTVO DIABETIKOV ILIRSKA BISTRICA JE PONOVNO OŽIVILO SVOJO DEJAVNOST 1 Po nenadni smrti predsednice društva diabetikov Ilirska Bistrica, gospe Magde Povalec, je aktivnost popolnoma zamrla. Zanimanje članov za delo društva je veliko, kar je pokazala tudi udeležba na 7-dnevnem zdravstveno izobraževalnem programu v Centru za zdravstveno vzgojo diabetikov v Šmarjeških toplicah. Ta center je bil ustanovljen konec decembra 1999 in deluje v okviru “KRKA ZDRAVILIŠČA” Novo mesto. Programa v Šmarjeških toplicah se je udeležilo 14 članov društva s spremljevalci. Vsi udeleženci so se pohvalno izrazili o organizaciji in izvedbi programa. Seznanili smo se med drugim tudi z aktivnostmi s “samovodenjem sladkorne bolezni” - merjenjem krvnega sladkorja, telesno aktivnostjo pri diabetikih, prehrano diabetikov s sestavljanjem jedilnikov, itd. Zelo zanimiva so bila predavanja priznanih strokovnjakov, kot so: psihološki vidiki diabetesa, zdravstveni sistem, pravice in obveznosti diabetikov, kronični in akutni zapleti pri diabetesu, ipd. Konec junija (od 25.06. do 02.07.2000) je predviden poseben program zdravstvene vzgoje za mlade diabetike v starosti od 20 do 35 let tudi v Šmarjeških toplicah. Ožje vodstvo dmštva se aktivno pripravlja na občni zbor, ki bo v drugi polovici meseca aprila. Volili bodo novo vodstvo, sprejeli nova pravila društva in program dela za leto 2000. Na območju občine Ilirska Bistrica je več kot 450 diabetikov, v društvo pa jih je včlanjenih 113. Novo vodstvo in dober program bodo bodo gotovo povečali število članov Društva diabetikov Ilirska Bistrica. Želimo jim uspešno delo. KARTICA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Kdaj jo bomo prejeli ? Po nekaj desetletjih se od dosedanje zdravstvene izkaznice poslavljamo tudi pri nas. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo pričel z razdeljevanjem kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ) v območni enoti Koper, kamor spada tudi izpostava v Ilirski Bistrici, zadnje dni v marcu in prve dni v aprilu. Kartica bo najprej razdeljena zavarovancem izpostave Ilirska Bistrica, nato pa še vsem ostalim zavarovancem območne enote Koper. Kaj je kartica zdravstvenega zavarovanja? Kartica zdravstvenega zavarovanja je nov, sodoben in računalniško berljiv dokument za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in nadomešča dosedanjo zdravstveno izkaznico. S kartico bomo zavarovanci -dokazovali, da smo zdravstveno zavarovani -na samopostrežnem terminalu obnavljali in dopolnjevali podatke o zdravstvenem zavarovanju sami, brez posredovanja tretje osebe (kadrovske službe pri delodajalcu ipd.) -hitreje in preprosteje ter točneje uveljavljali pravice iz zdravstevenega zavarovanja. Kako bomo kartico prejeli? Kartico bomo prejeli po pošti, kot vrednostno pismo, ki ga bomo morali osebno prevzeti. Poslana bo na uradni stalni naslov zavarovanca, kdor ima tudi začasni naslov, bo pejel kartico na začasni naslov. Zavarovancem, ki nimajo naslova v Slovenji, bo kartica poslana na naslov delodajalca. Podatki na kartici Na kartici bodo vidni samo nakateri podatki, to pa so: ime in priimek zavarovanca, datum rojstva, številka zavarovanja in ime izdajatelja. Vsi ostali podatki so nevidni oz. bodo ob uporabi ustreznih pripomočkov (računalnik, čitalec, profesionalna kartica) vidni samo pooblaščenim osebam v zdravstvenih ustanovah in na ZZZS. Nevidni podatki, ki so na kartici zapisani v čipu, torej v elektronski obliki, pa so: naslov in spol zavarovanca, podatki o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju pri VZAJEMNI, zdravstveni zavarovalnici in pri ADRIATICU ter o veljavnsoti teh zavarovanj. Nevidni zapis vsebuje tudi padatek o izbranem zdravniku, pediatru, zobozdravniku in ginekologu. Na kartici ne bo zaenkrat nobenih medicinskih podatkov. Ko bodo rešena vsa pravna, humanitarna in medicinska vprašanja, pa se bo zavarovanec sam odločil, ali želi na kartici imeti tudi takšne podatke (napr. o darovanju organov, o krvni skupini, alergijah, cepljenjih, pomembnih kliničnih stanjih,...). Kako bomo potrjevali kartico? Kartico bomo potrjevali sami, na samopostrežnih terminalih, po novem vsake tri mesece, upokojenci in otroci pa enkrat letno. Pri nas bosta samopostrežna terminala nameščena v Zdravstvenem domu v II.Bistrici- v čakalnici in v ambulanti v Knežaku. Trminali bodo delovali vsak dan, od 6. do 22. ure. Sicer pa bomo zavarovanci kartico lahko potrjevali na katerem koli terminalu po vsej Sloveniji, v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, na entoh ZZZS,...torej povsod, kjer bo terminal nameščen. Zavarovanci, ki so prostovoljno zdravstveno zavarovani pri Adriaticu, bodo morali po prejemu kartico ažurirati oz. potrditi na terminalu, ker bo prejeta kartica vsebovala samo zapis prostovoljnega zavarovanja pri Vzajemni, zdrav, zavarovalnici, ne pa tudi adriaticovega zavarovanja, ki pa se bo že pri prvi potrditvi zapisalo na kartico. In še nekaj opozoril * Kartico bomo razdeljevali postopoma, kar pomeni, da je tudi člani iste družine ne bodo prejeli istega dne, zato prosimo za strpnost. *Zavarovance prosimo, da vrednostno pošiljko, v kateri bo kartica, zagotovo prevzamejo, da ne bodo imeli nepotrebnih poti na Zavod in nevšečnosti pri obisku zdravnika. *V vrednostnem pismu bo poleg kartice tudi knjižica z navodili o uporabi kartice in pa izpis vseh podatkov (vidnih in nevidnih), ki so na kartici zapisani. Prosimo, da si jih zavarovanci pregledajo in nas na izpostavo obvestijo, če se podatki razlikujejo od dejanskega stanja. *Če zavarovanec ne bo prejel kartice tudi po tem, ko bodo pri nas razdeljene že vse kartice , naj se obrne na SLUŽBO ZA POSLOVANJE S KARTICO , tel. 061/17 21 466 ali na DEŽURNI TELEFON NA OBMOČNI ENOTI KOPER (številka bo naknadno objavljena v medijih), kjer bodo pogledali, kaj je z njegovo kartico in ustrezno postopali naprej. *Predvidoma do konca septembra 2000 naj nosijo zavarovanci s sabo tudi potrjeno dosedanjo zdravstveno izkaznico, če gredo k zdravniku drugam, posebno na ljubljansko območje, ki kartice še nima in kjer jo bodo uvedli nazadnje. *Kartico je potrebno skrbno hraniti, ker je uradni dokument; če jo bo zavarovanec izgubil ali poškodoval, bo moral na novo počakati nekaj časa in jo tudi sam plačati. Skerlavaj Nives Vodja izpostave v II. Bistrici Mednarodno leto starejših ljudi V SOŽITJU S STAREJŠIMI LJUBIMI V NOVO TISOČLETJE Leto 1999 je bilo z geslom “K DRUŽBI ZA VSE STAROSTI” razglašeno za mednarodno leto starejših ljudi. Leto j e mimo, za nami so številne prireditve in medgeneracijska srečanja, ki so odkrivala nova, pa tudi že pozabljena spoznanja o starosti in potrebah človeka v poznem življenjskem obdobju. Bolj pozorno kot kdajkoli smo prisluhnili življenjskim modrostima starejših ljudi. Prevzemala nas j e njihova spokojnost in zaželili smo si njihovega miru, vdanosti in spoštljivega odnosa do življenja. Pa ne samo to. Mednarodno leto starejših ljudi nas je soočilo z resnico, kije postavila na laž dosedanje prepričanje, da bo dvajseto stoletje, v populacijskem smislu, stoletje otroka. Napovedi demografov se niso uresničile. V enaindvajseto stoletje vstopamo z globalnimi družbenim problemom staranja prebivalstva, pred katerim si ne more več zatiskati oči nobena modema dražba. Tudi Slovenija je soočena z dejstvom, da prestopa rob demografskega praga, saj delaž starejših od 65 let že dosega 13 odstotkov prebivalstva. Iz raziskav, ki so bile opravljene v Sloveniji, je razvidno, da že okrog 12 odstotkov ljudi starih nad 65 let ne zmore več v celoti skrbeti zase; 5 odstotkov jih potrebuje stalno pomoč pri osebni negi in skoraj 25 odstotkov starejših ljudi potrebuje pomoč v gospodinjstvu in pri osebni negi. V Sloveniji je vedno več ljudi, ki dočakajo visoko starost, saj smo imeli leta 1997, 10100 ljudi starih od 90 do 99 let in 92 starostnikov starih 100 in več let. Projekcije kažejo, da se bo število prebivalcev, ki bodo presegli starosno mejo 65 let do leta 2020 še povečalo. Navedena dejstva so bila osnovna za vsebinsko pripravo PROGRAMA RAZVOJA VARSTVA STAREJŠIH OSEB na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005. Program predvideva take oblike skrbi za starejšega človeka, da mu bo omogočena samo dostojnost do poznih let življenja. Poleg institucionalnega varstva v zavodih so predvidene tudi drage oblike skrbi za starejšega človeka. Tako bodo možne izbire med varstvom v DNEVNIH CENTRIH, ali bivanje v ustreznih STANOVANJIH ZA STAREJŠE ljudi in VAROVANIH STANOVANJIH, STANOVANJSKIH DOMOVIH, ali pa se bodo starejši ljudje odločali za različne oblike pomoči, ki ob storitvah na domu vključujejo tudi STORITVE PREKO TELEKOMUNIKACIJSKIH POVEZAV. Pa vendar, ko govorimo o ranjivem človeku, in to starejši človek gotovo je, so fizične dimenzije urejenega prostora le del celote, kiji da pravo vrednost šele bližina, razumevanje in toplina drugega človeka.Zato sporočilo mednarodnega leta starejših ljudi - K DRUŽBI ZA VSE STAROSTI, ne more ostati samo med tistimi ljudi, ki se v vsakdanjem življenju srečujejo s starejšimi.Vsi smo povabljeni, da postanemo bolj pozorni do starejših ljudi, kajti le tako bomo deležni njihove življenjske modrosti za jutrašnji dan, ko bomo tudi sami na njihovem mestu. Mira Lenarčič cs I M I s DILSTEP - VZDRŽEVANJE Stepan Darko s.p. SERVIS m POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV tel. 067/400-671 FIZIOTERAPIJA in trgovina ' Rozmanova ul. 1 ♦ ♦ t- # 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 DODATEN PROGRAM: • limfna drenaža • prešo terapija • tui-na masaža z akupresuro • refleksna masaža stopal • podvodna masaža • aroma terapija ŽELEZNINA - BARVE Albert Udovič s.p. Titov trg 10 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 067/41-580 fax: 067/41-822 GOSTILNA s prenočišči pctci\ Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)67/42-648 GSM: 041/747-657 VSAK DAN ODLIČNE * MALICE - 500 SIT * KOSILA -1100 SIT * TURIST MENU -1100 SIT VABLJENI! ZDRAVNIK SVETUJE: AVTOTRANSFUZIJA Letošnji svetovni dan zdravja, ki ga obeležimo 7.aprila je po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije posvečen krvodajalstvu. Temeljna načela krvodajalstva so: solidarnost, prostovoljnost, anonimnost in brezplačnost. Kri lahko nadomesti samo kri. Kri lahko potrebuje vsak izmed nas ob različnih situacijah - nesreče, operativni posegi, razna obolenja... Vsi ljudje nimamo enake krvi. Tipe krvi razdelimo v štiri skupine:0; A;B in AB. Nato pa posamezno skupino določa še Rh faktor, ki je lahko pozitiven ali negativen. Kot nova alternativa se v krvodajalstvu pojavlja AVTOTRANSFUZIJA. Avtotransfuzija je postopek, ko človek pri operativnem postopku, pri katerem je prišlo do izgube krvi dobi nazaj svojo lastno kri. Avtotransfuzija prihaja v poštev pri operativnih posegih kjer je predvideno, da bo bolnik potreboval kri. Lastna kri je najboljša ker ni možnosti prenosa bolezni, kot je hepatitis, malarija, sifilis, aids..., izognemo pa se tudi zapletom ob prejemu tuje krvi. Večina bolnikov, ki se pripravlja na operacijo je sposobna tudi za avtotransfuzijo. Starostne omejitve ni! Odvzem krvi se opravi 2 do 3 tedne pred operacijo na oddelkih za transfuzijo, kjer kri do operacije tudi hranijo. Kri , ki se zgublja med opercijo lahko s posebnimi aparati zbiramo in ustrezno predelano vrnemo nazaj bolniku. Bolnik pa lahko krvavi tudi po določenih operativnih posegih. Tudi tako kri lahko s posebnimi aparati zbiramo in jo neposredno ali s pomočjo aparata vrnemo bolniku. Kdorkoli se odloŠi za takšen postopek, lahko dobi vse potrebne informacije pri svojem osebnem zdravniku oziroma tudi pri lečečem zdravniku v bolnišnici. Vsem krvodajalcem ob tem prazniku iskreno čestitamo! Zdravstveni dom 8. MAREC NEKOLIKO DRUGAČE Praznovanje dneva žena - 8. marec smo ženske v Ilirski Bistrici praznovale nekoliko drugače. Na velika praznovanja smo ženske v demokratični Sloveniji pozabile ali smo na praznik kar morale pozabiti. Občinski odbor Rdečega križa v Ilirski Bistrici je pod vodstvom sekretarke Nade Čeligoj pripravil predstavitev videokasete SAMOPREGLEDOVANJE DOJK, ki jo je izdalo Društvo za boj proti raku. Prireditev je potekala v Osnovni Šoli “ Anton Žnidaršič “ v Ilirski Bistrici. Vsebino kasete , ki zelo nazorno prikazuje postopek pregledovanja dojk, katerega naj bi obvladala vsaka ženska, pa je strokovno, toda za nas laike na razumen način podkrepila še gostja večera dr. Danica Hrvatin- Mahnič, specialistka ginekologije. Dojke se moramo naučiti pregledovati že v rani mladosti, šele tako bomo svoje prsi poznale, vedele kaj je v nj ih običajno, vsako spremembo, ki ne izgine v nekaj dneh,raste itd. pa zaznale in čimprej obiskale svojega ginekologa. Vsaka zatrdlina še ne pomeni rak, vendar pa je prav, da jo oceni specialist. V svojem predavanju je nanizala načine odkrivanja rakastij celic v dojkah ter načine zdravljenja, ki je danes že zelo napredovalo in lahko rečemo, da je rak dojke edn tistih oblik obolenja, ki ga zelo uspešno zdravimo. Pomembno je tudi to, da zdravljenje ne pušča večje invalidnosti, seveda če je obolenje odkrito dovolj zgodaj. Dr. Danica Hrvatin- Mahnič je poudarila, da je opazovanje dojk in odkrivanje sprememb na njih prvi pogoj za pravočasno odkritje obolenja.” In kdo bo bolje poznal vaše dojke kot ve same”, je dejala dr. Danica Hrvatin-Mahnič. Na srečanju se nas je zbralo veliko, različnih starosti, različnih poklicev in vse smo odšle zadovoljne! Še najmanj je bilo prisotnih zdravstvenih delavcev. Verjamem ,da njim takšna izobraževanja niso potrebna, vendar pa je vzgoja za zdravo življenje ena od primarnih nalog vsakega zdravstvenega delavca in informacije na takšnih srečanjih lahko pri svojem delu tudi koristno uporabiš! Tudi šopkov zvončkov, menstrualnega koledarčka,zloženk o zdravem načinu življenja, ki nam so jih podarili ob prihodu mladi člani Rdečega križa smo bile vesele. Andreja Videokaseto Samopregle-dovanje dojk lahko na ogled dobite na sedežu Rdečega križa v Ilirski Bistrici. r------------------------------------------1 I UVAJAMO NOVO RUBLIKO: | ■ VPRAŠAJ ME - j l Z VESELJEM I j TI BOM ODGOVORIL | § Zdravstveni delavci, ki se ukvarjamo z vzgojo mladih za zdravo 1 | življenje ter uredništvo časopisa Snežnik, smo se odločili, da v našem ■ ■ lokalnem časopisu namenimo tudi kotiček v katerm želimo mladim -posredovati odgovore in nasvete v zvezi z zdravim življenjem. Popolnoma se z mladimi ljudmi strinjamo, da seje določenih stvareh I | težko pogovarjati s starši, učitelji pa tudi stopiti pred zdavnika ali | | medicinsko sestro in povedati kaj nas teži. Ker papir prenese vse, vam ■ ■ ponujamo to možnost, da svoje probleme, težave in radovednost spravite -na papir in jih posredujete uredništvu časopisa, zdravstveni delavci pa ■ I bomo nato nanje odgovorili. | Zavedamo se, da mesečni časopis ni najbolj primeren za takšne | | nasvete, saj nasvet potrebujemo takrat ko imamo problem in ga želimo ■ - čimprej rešiti, vendar trenutno nimamo na razpolago druge možnosti. ■ Če smo se morali o določeni stvari odločiti že sami pa naj nam tak ■ I odgovor služi v preverjanje kako bi ravnal nekdo drugi. Vprašanja so lahko anonimna, vendar pa želimo Odgovarjati samo | | na resna vprašanja, taka, ki vas prav zares težijo. LJUDJE ! AVTO SO MI UKRADLI! In to pred hišo, zaklenjenega ! Res je. Ukradli so mi avto iz pred hiše. Pa doma sem bil, lepo pred televizijo. Resje bil avto star in ni predstavljal kake večje ovire za vlom. Pa vendar. Da zgine izpred nosa v dveh minutah? Policija pravi da se to dogaja vsak dan. Tudi pri nas, tudi v Bistrici in po vaseh v okolici. Štorije o zeleni propustni meji in nočnih pasantih so postale naša vsakdanja resničnost. Časi so se menjali, krajani pa smo večkrat še vedno nepazljivi in zaupljivi kot pred leti. Dokler ni prepozno. Po vasi se od takrat tudi čez dan bolj zaklepamo. In malo bolj pazimo drug na drugega. Razmišljam, ne gre mi v glavo. Tolažim se (in tudi moji svojci se s tem tolažijo), daje mogoče dobro, da nisem nič slišal. Kaj pa če bi slišal in pritekel iz hiše? In kaj, če se tat ali tatovi ne bi ustrašili, ko bi me zagledali? Če nimajo kaj izgubiti, kdo bi potegnil kratko? Vsako slabo ima tudi dobro. Recimo: avta mi ne bo treba popravljati. “Prišparal” sem stroške polletnega tehničnega pregleda. Pa stroške registracije. Bencin se draži, da ni res. Država naj si sedaj kje drugje najde vir za proračun. (Itak je v registraciji polovica taks, v ceni litra bencina pa je gorivo vredno okrog 45 tolarjev, ostalo je trošarina in davek na dodano vrednost- torej tiste postavke, o katerih se načelno ne razpravlja, ko se zahteva dvig cene.) Ne bo mi treba skrbeti, da bi mi avto ukradli. In ne bo mi treba skrbeti kam z njim, ko bo izpregel. Na to, da imam tudi noge, sem pa v teh letih, odkar se vozim, itak pozabil. B.J. P.S.: Bralcem, željnim kulturnih novic, se opravičujemo. Z avtom so šli tudi mesečni posnetki kulturnih dogodkov. Tudi zato je te tematike v časopisu bolj malo. Razmišljamo tudi, če ne bi na uredništvu oklicali zbiralne akcije za nakup novega fotoaparata. Res, da izgubljeni ni bil dosti vreden, a sedaj nimamo nobenega. STEKLA JE GRADNJA PLINSKEGA OMREŽJA Podjetje Apegas d.o.o. polaga plinske razvode po Prešernovi in Levstikovi ulici ter Strmi poti. Plinski razvodi, ki so sedaj v delu, se bodo povezali s Cankarjevo ulico. Dela na navedenm odseku bodo končana v drugem tednu aprila. Izvajalec del je podjetje Alea group d.o.o., sodeluje pa tudi Komunalno podjetje Ilirska Bistrica. Že v drugi polovici aprila se prične polagati razvod plinovoda na Župančičevi, Kidričevi in Stritarjevi cesti, Tavčarjevi ulici in na Partizanskem hribu. V tem letu bo podjetje Apegas d.o.o., ki je koncesionar za plinifikacijo mesta Ilirska Bistrica, zaključilo prvo fazo plinovodnega omrežja, dolžine cca 14 km. Drugo fazo, v kateri bo potrebno položiti več kot 10 km omrežja, bodo zaključili do januarja 2002. (Seveda, če vreme del ne bo preveč oviralo.) Povsod kjer bo omrežje položeno, bo uporaba plina možna že do naslednje kurilne sezone. V pogodbi med Občino Ilirska Bistrica (koncendentom) in Apegasom (koncesionarjem) je med drugim dogovorjeno, da se plinovodno omrežje ne polaga tam, kjer potencialni uporabniki za plin niso zainteresirani. Plinovod bo krajane oskrboval z utekočinjenim naftnim plinom, katerega cena pri ogrevanju- uporabi ne bo smela biti višja od enakovredne uporabe kurilnega olja. Hitrost napredovanja plinskih razvodov je odvisna (udi od bodočih uporabnikov. Prej ko izrazite svoj interes za priključek, lažje se izvedejo vse priprave in potrebna dela na razvodu in priključkih. Vsi zainteresirani za priključitev na plin dobite potrebna pojasnila -od tega, kako se priključiti do tega, koliko to stane kakšne so možnosti financiranja- na Komunalnem podjetju Ilirska Bistrica, v podjetju Aleo group d.o.o. ali na podjetju Apegas d.o.o. V podjetju Apegas so obljubili, da bodo občane Bistrice še naprej sproti in tekoče obveščali (tudi preko časopisa Snežnik) o vseh aktualnih dogodkih, ki zadevajo plinifikacijo mesta. V_____________________________________________________/ Javna dela: VSAK POKLIC, VSAKO DELO SVOJEGA PRAVEGA LJUBITELJA ŽIVI Motivacija je voda v mlinu uspeha. Tudi letos so bile v Ilirski Bistrici organizirane motivacijske delavnice za brezposelne osebe, ki so udeleženci programa javnih del. S pomočjo moderatorjev agencije AZOR d.o.o. so udeleženci spoznavali cilje programa javnih del, značilnosti trga delovne sile, kako iskati zaposlitev, vadili pa so tudi zaposlitvene razgovore in se učili predstaviti svoje lastne sposobnosti in prednosti pri tem. Velik del delavnic je bil namenjen ravno komunikacijskim vajam, ki naj pomagajo iskalcem zaposlitve obvladati situacije v zaposlitvenih pogovorih in predstavitvah. (Eden važnejših ciljev programa javnih del je ravno spodbujanje čimprejšnje zaposlitve udeležencev programa.) Pridobljeno znanje omogoča aktivnejše in uspešnejše iskanje in izrabo zaposlitvenih možnosti. Samo vstrajnost in znanje lahko privedeta nezaposlenega do željenega cilja. Le dovolj motiviran mora biti in zavestno sprejeti odgovornost za lasten poklicni razvoj in zaposlitev. Morebitne ovire pa je treba odpravljati korak za korakom in z vedrimi mislimi zreti v prihodnost. Marijan Čeligoj 140 LET ŠOLSTVA V KNEŽAKU IN 30 LET NOVE ŠOLE Fotografski utrinki iz šolske kronike ob proslavi 25. februarja. Kneiani so pripravili veliko in odmevno proslavo. Nastopil je tudi učiteljski pevski zbor Emil Adamič. Nekdanji in sedanji ravnatelji OŠ Tone Tomšič, Knežak Spominski “gasilski” posnetek bivših in sedanjih elanov kolektiva OŠ. “Legendarni učiteljici ” I vanku Tomažič in Zora Malečkar. g I 8 Manjši incident med zaporniki in njihovimi angeli varuhi. ( Nič hudega- le razhajanje mnenj v demokratični razpravi.) Malu šema v otroškem vozičku- za prihodnost pustovanja na Bistriškem se ni treba bati. PUST JE PRŠU! Marša! pozdravlja navdušeno množico. Kakšen bi bil pust brez veselih muzikantov? Hrušiški škoromati so rdeča nit pustovanja in pustnih navad na Bistriškem. illlll “Vrbiške šjeme”- ena folklorno najbolj najbolj pisanih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji. Guli in Rimljani so izkoristili trenutek premirju in si z.a kraj počitku izbrali Lakoto pustnih šem so z veseljem potešile članice Turističnega društva Ilirska Ilirsko Bistrico. Mogoče pa je to začetek “turističnega boomu ” na Bistriškem ? Bistrica. J Osvajanje “divjega zahoda” se očitno še ni končalo. Samo “divji” izpustite, pa boste dobili naša sedanja prizadevanja za vstop v zahodne institucije. (Na sliki je element, ki nam manjka v pogajanjih.) Kleščarji so med impresivnejšimi maskami pustne folklore pri nas. Ne, to ni leto 1945. Ilirska Bistrica bi lahko postala karnevalsko mesto jugovshodne primorske, če ... Severno-umeriški Indijanci so bili po večini nomadi. Le kuj jih je pripeljalo v naše kraje? Mogoče prijetna klima? (Mogoče pa gredo v rezen’at Regijski park Snežnik?) To pa je kot prizor iz. enega od “špageti >vesternov”. (Lahko pa tudi “Strategija razvoju kmetijska...’) Na pustno nedeljo je bilo prizorišče karnevala na bistriških ulicah prav svečano in razigrano. Poskočna glasba se je razlegala po mestu in vabila k ogledu pustnega rajanja. Prišli so gledalci in pustne šeme. Teh bi bilo še več, če nas letos pust ne bi obiskal prav med šolskimi počitnicami. Če bo naslednje leto to ponovil, bo vreden, da konča še slabše kot je letos! Prireditev j e vodil obuti maček, povorko pa so vodili godbeniki. In to ne kateri koli temveč bistriški Pihalni orkester, s svojim postavnim maestrom. Bistrica je s Pihalnim orkestrom dosti pridobila, mladi godbeniki lahko z nastopom popestrijo vsakršno prireditev. Zanje smo posebej priprosili Pusta, da potrka na vsa vrata, za katerimi se delijo denarci, da bi se jim vsulo dovolj cvenka za nemoteno delovanje in še več nastopov. Dobro bi se bilo zamisliti, ali ne bi Bistrica zmogla postati karnevalsko mesto primorske? Kaj imajo drugi boljšega kot mi? Razen posluha odgovornih, ki omogočijo, da se prireditve dogajajo. Naše izvirne in etnološko cenjene skupine pa pri njih nastopajo v gosteh. Pustu smo naložili, da se na visokih občinskih dvorih resno pogovori z veljaki, naj malo bolj poskrbijo za ljubiteljska društva, ki hočejo za svoj kraj nekaj narediti. Najprej so nastopale bele šeme iz Vrbice. Pravkar so se vrnile iz študijskega potovanja na Ptuj, kjer so se poučile, kako postane mesto slavno s pustnimi norčijami. Redni gosti so bile šeme iz Šapjan, letos v opravi rimskih in galskih junakov iz Asteriksa. A glej ga šmenta, tudi ena domača skupina sije izbrala isto temo. No, pa smo ugotavljali, katera kraljica je lepša, naša ali zamejska. In sta bili obe prekrasni. Skozi navdušeno množico seje, kot včasih, pripeljal sam Maršal s Pratnjo in Drugarico Jovanko. Na rdeči preprogi, med Pionirji in Armijo nam je Tito povedal nekaj resnic. Slavni in širom znani Škoromati iz Hrušice so odganjali zimo. Snežniška konjenica je prišla z ženami in otroci- celotno indijansko pleme. In še in še... V povorki j e bil trop mačk (in nekaj mačkonov), ki so skrbele, da prireditev poteka kot se šika. Prav vesele pa niso bile, saj zaradi prazne blagajne niso zmogle na karneval povabiti skupin.Šeme bi prišle tudi od daleč, ne le od blizu, če bi jim lahko plačali potne stroške. (Domače so prišle, ker so solidarne.) Mnogi so pripomogli, da seje prireditev “Pust je pršu!” lahko izvedla. Iskreno se zahvaljujemo vsem, posameznikom in podjetjem. Nekaj naj jih tudi naštejemo: Občina II. Bistrica, Zavarovalnica Triglav, Banka Koper, Pekarne Mlinotest, Diskont Balasty, Droga Portorož, Astra - pe Koper, Komunalno podjetje 11. Bistrica, GG Postojna, gostilna Pri Korajžniku, Ilirja II. Bistrica, Odred snežniških ruševcev, Dom starejših občanov, RTV Koper, RTV Slovenija, Radio 94, ČZP Delo, Primorske novice, Ga-commerce II, Bistrica, Anton Brne iz Zabič... Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem Turističnega dmštva, ki so nam pomagali in vsem nastopajočim, saj brez njih prireditve ne bi bilo. Obljubljamo, da se bomo prihodnje leto še bolj potrudili. Vaše Turistično društvo IL Bistrica. P. S.: Saj veste, kakšen je Pust. Vse bo obljubil, naredil pa nič. Ni čudno, da ga na koncu njegovega vladanja sodimo, obesimo, zažgemo in zakopljemo. 1 1 1" ‘S <5 TRGOVINA ANA Bazoviška 32, MIKOZA TEL.: 067/400-610 UGODNO * ŽENSKE JAKNE - 10.900 SIT * ŽENSKE HLAČE, ŠIROK ASORTIMAN-4.900 SIT ‘ MOŠKE NOGAVICE - 490 SIT * OTROŠKE BOMBAŽNE NOGAVICE - 320 SIT *Ž in M SPODNJE MAJICE ‘ BRISAČE - 690 SIT Odprto non-stop od 8.30 do 19.00 VABLJENI PEKA KRUHA IN PECIVA sp. Zorka in Ivan Iskra Vilharjeva 4a 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)67/444-236 * VELIKONOČNA PINCA * PLETENKA Z JAJCEM * VELIKONOČNA POTICA * DROBNO PECIVO NAROČILA OSEBNO ALI PO TELEFONU 067/444-236 0 0 vi4 J:Vrv;119 *ii11W! ih mi JPI » BB13MUBH ODBOJKA DEKLETA OŠ T. TOMŠIČA ODBOJKA PIŠKOTKI VSE BOLJŠI V ČETRTFINALE Odbojkarska ekipa deklet iz OŠ T. Tomšiča je po zmagi na občinskem prvenstvu presenetila tudi vse nasprotnice na področnem prvenstvu. Tekmovanje, kije bilo v torek, 14. marca na OŠ 8 talcev v Logatcu je pokazalo, da so dekleta v enem letu precej napredovala v veščinah igre. Za to ima nedvomno največ zaslug mentor ekipe, Stojan Bilc, ki dekleta vodi pod okriljem šole in v društvu PIŠKOTEK iz Knežaka. Na turnirju v Logatcu so prepričljivo premagale vse nasprotnice, tako domačo ekipo OŠ 8 talcev iz Logatca, OŠ Borovnica in tudi OŠ A. Globočnika iz Postojne. Dekleta bodo v nadaljevanju tekmovanja nastopila na četrtfinalnem turnirju, kjer pa se bodo pomerile z najboljšimi ekipami iz tekmovalnih področij Grosupelje, Obala in Goriška. Tukaj bo konkurenca izjemna saj so bile lani učenke iz goriške regije državne prvakinje pa tudi obe ostali območji so v državnem odbojkarskem vrhu. Rezultat, kakršenkoli že bo, bo treba vzeti le kot merilo napredka ekipe in primerjave v tej športni panogi. Manj uspešni so bili učenci OŠ Jelšane, ki so tudi nastopili na področnem odbojkarskem prvenstvu. Le dan prej, 13. marca so se pomerili z ekipami OŠ 8. talcev in OŠ Borovnica. Žal so bili obe tekmi poraženi in so bili na koncu le tretji. Ob pogojih, kijih imajo na šoli pa je bila že uvrstitev na področno tekmovanje za dečke velik uspeh. STRELSTVO DVOJICA STRELCEV NA DRŽAVNO PRVENSTVO Na postojnskem strelišču je v četrtek, 2. marca izpeljano področno šolsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Pod vodstvom SD 4. junij s je tekmovanja udeležila četverica osnovnošolcev, po dva iz vsake bistriške šole. Pomerili so se le v posamični konkurenci saj bi za ekipo morala nastopiti trojica tekmovalcev. Vseeno sta se učenca Matej Hrabar in Matej Suban iz OŠ A. Žnideršiča odlično odrezala ter se s 3. in 4. mestom oziroma zadetimi 170 krogi uvrstila na državno prvenstvo (v soboto 25. marca). Andrej Fatur in Ivan Jeličič iz OŠ D. Ketteja sta bila uvrščena na 8. oziroma 17. mesto in nista izpolnila norme za napredovanje. Med srednješolci je od bistriških strelcev odlično nastopil Uroš Mahne, dijak SLŠ iz Nove Gorice, ki seje eden med dvojico posameznikov pravtako uvrstil na državno srednješolsko prvenstvo. KARATE karate klub samurai osvaja PRIZNANJA NA MADŽARSKEM V soboto , dne 18.03.2000 so se tekmovalci vseh kategorij karate kluba SAMURAI udeležili MEDNARODNEGA KARATE TURNIRJA SELYYE 2000 na Madžarskem.Na tem • že tradicionalnem mednarodnem karate turnirju je letos sodelovalo kar 8 držav z 41 karate klubi in 470 tekmovalci. Samuraji so pod vodstvom trenerja Stojana Šestana tekmovali v bojih in katah, in sicer v konkurenci. Naši predstavniki pa so dosegli naslednje rezultate: DORIS BRNE je v kategoriji malčic v katah dosegla 4. mesto, v nadaljevanju tekmovanja pa ji je v bojih uspelo osvojiti 3. mesto. Njena klubska kolegica MATEA HRVATIN je v isti kategoriji v katah dosegla 2. mesto, prav tako pa je 2. mesto osvojila tudi v bojih. V konkurenci starejših deklic sta naši tekmovalki dosegli izjemen uspeh, saj je ANA KRESEVIČ po treh izvedbah kate osvojila 1. mesto, ANJA ČEKADA pa je pristala na 3. mestu. Zelo dobro se je odrezal tekmovalec med člani, ANDREJ ČASAR, ki je v izjemno močni konkurenci med 16 tekmovalci državnega nivoja osvojil 3. mesto. KRISTJAN in MATEA DOGANČIČ se v katah vsled zelo ostre konkurence nista uspela prebiti v finale, prav tako to ni uspelo med 32 tekmovalci KLJUN DEJANU. V večernem delu so se v bojih naši predstavniki odrezali odlično, saj je ALMA ČELIGOJ v svoji kategoriji osvojila odlično 2. mesto, SUZANA LOGAR se je gladko sprehodila skozi 4 dobljene boje in v finalu premagala predstavnico Romunije ter tako dosegla 1. mesto. Piko na I je postavil NEJC GLAVAŠ, ki je med kar 37 dečki po 6 zaporednih zmagah osvojil 1. mesto.Tekmovalci v bojih so bili deležni posebne pozornosti sodnikov, saj so pohvale ker deževale z vseh strani. Lahko samo upamo, da bomo te lepe uspehe ponovili na DRŽAVNEM PRVENSTVU SLOVENIJE v naslednjem mesecu! Športni pozdrav! Stojan Sestati Po uspehu na šolskem področnem tekmovanju so osnovnošolke iz Knežaka prvič dosegle najboljšo uvrstitev v tudi v sklopu letošnjih tekmovanj ženskih rekreativnih ekip v odbojki. Četrti turnir letošnje sezone, tekmovanja, ki poteka pod okriljem Športne zveze II. Bistrica, je izpeljan v soboto 18. marca v Košani. Prvič so bile tekme izrazito negotove do samega konca in ravnotako končna uvrstitev. Med šestimi odigranimi tekmami (vsaka ekipa z vsako) so bile kar štiri odločene šele po tretjem nizu. To ponazarja izenačenost ekip in predvsem napredovanje mladih igralk društva PIŠKOTEK iz Knežaka. Na koncu sta bili najboljši prav njihovi ekipi. Zanimivi pa so tudi medsebojni izidi tekem, ki šobili sledeči: PIŠKOTEK-MLA: KOŠANA 2:1, PIŠKOTEK-OŠ : PIVKA 1:2, PIŠKOTEK-MLA : PIŠKOTEK-OŠ 0:2, PIVKA : KOŠANA 0:2, PIVKA : PIŠKOTEK-MLA 1:2, in PIŠKOTEK-OŠ : KOŠANA 2:1. Uvrstitve ekip na turnirju so bile glede na izide tekem naslednje: 1. PIŠKOTEK-OŠ 3 2 1 5:3 4 točke + 4 točke 2. PIŠKOTEK-MLA 3 2 1 4:4 4 3 3. KOŠANA 3 1 2 4:4 2 2 4. PIVKA 3 1 2 3:5 2 1 V skupnem točkovanju je pred zadnjim 5. turnirjem stanje sledeče: 1. mesto KOŠANA 32 točke, 2. mesto PIŠKOTEK-OŠ 23 točk, 3. mesto PIVKA 18 točk, 4. mesto PIŠKOTEK-MLA 14 točk (-1 turnir) in 5. mesto OŠ A. GLOBOČNIKA 1 točka (-3 turnirji). Z.D. NOGOMET USPEŠEN ŠTART NOGOMETAŠEV V SPOMLADANSKEM DELU SEZONE Članska ekipa NK Il.Bistrica je spomladanski del sezone v 3. SNL zahod pričela sanjsko. Tri zaporedne zmage, od tega kar dve na gostovanju, so bistriški klub dvignile na sedmo mesto prvenstvene lestvice z odličnimi obeti za končni cilj sezone - obstanek v trtjeligaški druščini. Članska ekipa NK Il.Bistrica je jesenski del sezone zaključila na predzadnjem 9. mestu prvenstvene lestvice in jo je pred začetkom spomladanskega dela sezone čakalo precej dela. Tako v organizacijskem smislu, saj so bili problemi v klubi evidentni, kot v tekmovalnem. Ekipa je bila namreč jeseni slabo pripravljena, z velikimi nesporazumi med igralci in vodstvom kluba, tako daje bil januarski občni zbor zadnja priložnost za rešitev bistriškega nogometa. Z novim predsednikom, novim izvršnim odborom in nenazadnje z novim strokovnim vodstvom, so se očitno zadeve premaknile na bolje, kar navsezadnje dokazujejo tudi doseženi rezultati. Zmaga v prvem spomladanskem krogu v Komnu z 3:2, je bila poleg tekmovalne sreče (enajstmetrovka v zadnji minuti) tudi dokaz, da seje v pripravljanem obdobju dobro delalo. Ponovno je v pravi formi najboljši strelec Bistričanov Rihard Udovič. Druga zmaga, nad trenutno vodilno ekipo z 2:1 je še posebej pomembna, saj je bila dosežena na domačem igrišču z dobro igro, ki bo kaj kmalu pripeljala na trnovski stadion precej več obiskovalcev, kot jih je bilo tokrat. Z zmago nad zadnjeuvrščeno Izolo (bilo je 1:3) pa so Bistričani dokončno odstranili vsak dvom o tem, da bi bil obstanek v tretji ligi še vprašljiv. Ob podobnem nadaljevanju in igri, Il.Bistrica zlahka lahko računa na višjo uvrstitev- ta pa je sedmo mesto. Na srečanju z Izolo je zablestel Matjaž Kešanski, ki je dosegel kar dva gola, zmago pa je s tretjim golom potrdil Damjan Počkaj. Skratka - vsi bistriški nogometni kibici že nestrpno čakamo nadaljevanje prvenstva. Vodstvo kluba obvešča vse člane NK Il.Bistrica, da lahko poravnajo članarino v višini 4.000,00 SIT ob vsaki domači tekmi na blagajni stadiona. Članarino je možno poravnati tudi preko položnice na ŽR društva številka: 52210 - 621 - 90254 pri Agenciji za plačilni promet v II.Bistrici s pripisom Članarina za leto 2000. Na blagajni stadiona je še vedno možno kupiti letno karto za vse tekme NK Il.Bistrica v letu 2000. Letna karta stane 7.000,00 SIT. Pripravljamo tudi poseben program ob letošnji 75. letnici igranja nogometa v II.Bistrici. Ena od akcij bo tudi izdaja biltena z zgodovino bistriškega nogometa. Iz tega razloga v klubu vabijo vse,1ki so bili in so še vedno kakorkoli povezani z nogometnim dogajanjem, da se z informacijami, gradivom in slikami obrnejo na Aleša Zidarja, tel. 067/42-062. A. Zidar 1 ‘S OBČINA ILIRSKA BISTRICA Župan Občine Ilirska Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave PN, št. 18/95, 18/97, 30/98 in Ur. 1. RS, št. 31/99) in na podlagi Podstavka 4.člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. objave PN, št. 30/ 96 in Ur. objave Snežnika, št. 5/99) razpisuje JAVNO DRAŽBO za oddajo v najem naslednjih prostih poslovnih prostorov: 1. poslovni prostor - trgovino v Ulici 7. maja 2, Ilirska Bistrica, v izmeri 68,70 m2 za izklicno ceno mesečne najemnine v višini 123.286,00 SIT. V ceni ni vključen 19% DDV, ki znaša 23.424,34 SIT in bremeni najemnika; 2. poslovni prostor - trgovino v Vojkovem drevoredu 2, Ilirska Bistrica, v izmeri 70,65 m2 za izklicno ceno mesečne najemnine v višini 123.502,00 SIT. V ceni ni vključen 19% DDV, ki znaša 23.465,38 SIT in bremeni najemnika; 3. poslovni prostor - trgovino št. 2 v Gregorčičevi , Ilirska Bistrica, v izmeri 72 m2 za izklicno ceno mesečne najemnine v višini 95.100,00 SIT. V ceni ni vključen 19% DDV, ki znaša 18.069,00 SIT in bremeni najemnika; 4. poslovni prostor - trgovino št. 5 v Gregorčičevi , Ilirska Bistrica, v izmeri 15 m2 za izklicno ceno mesečne najemnine v višini 23.039,00 SIT. V ceni ni vključen 19% DDV, ki znaša 4.377,41 SIT in bremeni najemnika; 5. poslovni prostor - trgovino št. 6 v Gregorčičevi , Ilirska Bistrica, v izmeri 14 m2 za izklicno ceno mesečne najemnine v višini 21.820,00 SIT. V ceni ni vključen 19% DDV, ki znaša 4.145,80 SIT in bremeni najemnika; OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA ILIRSKA BISTRICA in ČASOPIS SNEŽNIK VABITA NA SEMINAR - DELAVNICO OGLAŠEVANJE V ČASOPISIH KAKO Z OGLASOM POVEČATI PROMET V soboto, 15. aprila ob 8.30. Vabimo vse obrtnike, samostojne podjetnike, manjša podjetja -predvsem vse, ki poslujejo v okvirih drobnega gospodarstva in si običajno ne morejo omisliti specializirane agencije za izpeljavo oglasne akcije. VSEBINA: Kako zasnovati oglase, da dosežemo največ z najmanj sredstvi in napori. KAKO DELUJE MEDIJ - ČASOPISI IN REVIJE - domet v oglaševanju - izbira pravih - kako se pogajati in skleniti aranžma in kako doseči največ. OGLASNA AKCIJA - PREMIŠLJEN NAČIN DEL - kaj je akcija in čemu j o uporabljamo - določitev ciljev in priprava akcije - izpeljava akcije in kako doseči največ. NAREDIMO OGLAS - kako naredimo dober oglas - kako naredimo boljše oglase ali dosežemo največ. UPORABIMO NOVO ZNANJE TUDI DRUGO - naredimo učinkovit letak ali plakat - naredimo učinkovito prodajno pismo. Seminar - delavnica bo predvidoma trajala do 13. ure. Vodil jo bo Jugovič Bogdan. Cena znaša 4.500 sit (v ceno je vključen DDV 8%), plačljivo pred pričetkom delavnice. UGODNOSTI za člane obrtne zbornice ter za pogodbene oglaševalce v časopisu Snežnik: cena znaša 3.400 sit - 25% CENEJE Prijave za sodelovanje zbiramo do vključno srede, 12. aprila 2000 na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici (tel. 400-360, 81-511). X_____________________________________________________J Dražitelji lahko pridobijo v najem poslovne prostore za opravljanje dejavnosti, navedene v razpisu. II. DRAŽBENI POGOJI: 1. Na javni dražbi imajo možnost sodelovati pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe s slovenskim državljanstvom, ki izkažejo, da so pred začetkom javne dražbe vplačale varščino v višini trikratne izklicne najemnine za poslovni prostor, ki ga želijo dražiti, na žiro račun Občine Ilirska Bistrica št. 52210-630-61220, sklic na številko 36102-6/00-230. 2. Zastopniki civilnih in pravnih oseb morajo predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje na javni dražbi. 3. Izklicna najemnina je določena na podlagi uvodoma cit. pravilnika in sklepa Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica št. 36101 -2/99-230. Na dražbi uspe dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno mesečne najemnine. Uspeli dražitelj mora skleniti najemno pogodbo najpozneje v roku petnajst dni od prejema sklepa, sicer se šteje, daje od pogodbe odstopil. 4. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo vplačana varščina vrnjena, najugodnejšemu ponudniku pa bo po odbitku materialnih stroškov varščina obračunana pri plačilu mesečne najemnine. 5. V primeru, da uspeli dražitelj brez upravičenega razloga odstopi od podpisa najemne pogodbe, zapade vplačana varščina v korist Občine Ilirska Bistrica. Javna dražba bo v petek, dne 14.04.2000, ob 9.00. uri, v sejni sobi Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, v I. nadstropju - desno. Vsa pojasnila v zvezi z javno dražbo dobite na Občini Ilirska Bistrica, tel. 067 41-361, int. 120. | I XE >5 s Številka: 36102-6/00-230 Datum: 22.03.2000 ŽUPAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA Franc L1POLT, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Franc LIPOLT, univ.dipl.inž.kem.tehnol.,l.r. RAZPIS POLETNA ŠOLA V NARAVI VADITELJI PLAVANJA V PROGRAMU PŠN 2000 Športna zveza v sodelovanju z aktivom ravnateljev osnovnih šol poziva vse zainteresirane, da se prijavijo za vaditelje plavanja v okviru programa Poletne šole v naravi 2000, ki bo izpeljan v Fiesi v dveh terminih: 1. izmena od 23. do 30. junija (za potrebe OŠ D. Ketteja -^predvidoma 5 vaditeljev) in 2. izmena od 30. junija do 7. julija (za potrebe OŠ A. Žnideršiča, OŠ Podgora, OŠ T. Tomšiča in OŠ R. M. Brkinca - predvidoma 8 vaditeljev). V kadrovsko zasedbo so že vključeni športni iz OŠ tako, da se bo s prijavljenimi na razpis potrebe le dopolnilo. Kandidati lahko pošljejo svoje pisne prijave do 30. aprila 2000 na naslov: Športna zveza II. Bistrica, Bazoviška 26, 6250 II. Bistrica. K vlogi morajo obvezno priložiti potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu najmanj za vaditelja plavanja. Kandidati, ki so slednje dokazilo že dostavili Športni zvezi v preteklih letih in jih ima ta v evidenci, naj to navedejo v dopisu. Vloge bo obravnavala komisija, ki jo bo imenoval občinski aktiv ravnateljev osnovnih šol. in kandidate o sklepu tudi obvestila. Športna zveza Ilirska Bistrica ?/vPIRNIC4 -Hi+ieci/Jnt Bazoviška 19, 067/42-077 * VELIKA IZBIRA FOTOALBUMOV, SPOMINSKIH KNJIG IN ČESTITK ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI ! * VELIKONOČNE ČESTITKE IN RAZGLEDNICE -VELIKA IZBIRA ! HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA DOM NA VIDMU Gregorčičeva 2, II.Bistrica ___ 067/42-434 VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO KUPON ZA GOTOVINSKI POPUST 5% PRI GOTOVINSKEM NAKUPU V TEJ TRGOVINI VELJA DO 14. 4. 2000