LETO \ štev. 160. PČe stopiš pred Boga, ne tirjaj stoje, temveč poklekni in prosi in jokaj!« 'Ne bom prosil in ne bom jokal, moja pravica je božja pravica; kar je sam ustanovil, ne bo razdiral, kar je govoril, ne bo tajil! Dolžnik je moj; ne kličem — stojim pred njim in tir- r! Razsodite! Tisto bes - io recite, sem čakal nanjo toliko grenkih dni: ali je pravica, ali je ni — ali je Beg, ali ni Boga!« Ob takih besedah je župnik vztrepetal, iztegnil je trepetajočo roko in je stopil nazaj do zida. »Stran, neverniki« Še je čakal Jernej, gledal je s svetlo strmečimi očmi. -Stran, bogokletnik! je vzkliknil župnik. Počasi se je okronil Jernej in je šel. Ob šesti obletnici Cankarjeve smrti (11. L m.) naj slovenski proletariat {hlapec Jernej) premišljuje, kako bo prišel do pravice nad kapitalizmom (gospodarjem). Ne advokat, ne sodnik, ne cesar, ne duhovnik mu ne bo pomagal, sam si mora pomagati do svoje pravice! Zato bodo delavci dosegli le toliko, kolikor se bodo sami potrudili, in sicer bodo vež dosegli potom enotnih organizacij, kakor enotnih volilnih front. Poiem organizacijskega ediastva rafrednu z&redaega delavstva do zmage! J. P. Lovro Klemenčič: Preko razkola k združenju org. proletariata- Razpad Neodvisne delavske stranke. Že v zadnjem članku sem omenil, kako nepravilno je bila sklicana ustanovna konferenca te stranke v Beogradu: vna vrat na nos ;, kakor pravijo Srbi. Pri samem rojstvu je to ta pol mrtvo rojeno dete po krivdi Moše Pijade in njegovih somišljenikov pokazalo, da to ni obnovitev razredno zavedne proletarske stranke, ki je imela v Srbiji tako slavno preteklost, temveč da je to nova tvorba enostransko orientirane sekte, ki bo še bolj razdvojila delavske vrste in vnesla med socialiste še večjo zmešnjavo. Zaradi malega prostora bo dovolj, če samo naštejemo glavne napake, ki so jih Moša Pijade & komp. zavedno ali nezavedno naredili že pri sami ustanovitvi. Napačno so začeli sestavljati program, ki je bil napisan na dan konference. Kakor znano, je srbska socialna demokracija, ali poznejša njena naslednica KSJ imela marksističen, dobro stiliziran znanstveni del programa, ki .je bil dopolnjen na Vukovarskem kongresu in razmnožen v najmanj 30.000 izvodih znan vsem zavednim članom. Ustanovitelji NDS so pa šli molče preko 301etne tradicije socialističnega gibanja v Jugoslaviji; delali so, kakor da ni bilo še nobenega delavskega kongresa, še nobenega progra-uaa in skrpucali so čisto nov ^znanstveni del programa, ki je poln malomeščanskih predsodkov, a v prvotni stilizaciji celo poln reakcio-narno-nacionalističnih sentenc. Kako narodno edin-stvoc To je bilo vstavljeno, da bi buržuazija rajša priznala stranko«. Ko je delegat iz Slovenije opozoril sodruge, da je bil pod krinko borbe za narodno edinstvo proglašen zakon o zaščiti države, bile razgnane delavske organizacije ter se je vršilo največje nasilje nad delavskim razredom in potlačenimi narodnostmi, so mu iniciatorji odgovorili, da sabotira ustanovno konferenco! Potrebno bi bilo napisati celo brošuro o postopanju beograjske Moše Pijadine klike pri ustanovitvi stranke in to v vseh jezikih, da ne bi samo naši delavci, tem toč tudi mednarodni proletariat imel jasno sliko o oportunizmu in avanturizmu klike, ki sebe nazivjja edino ortodoksno komunistično stranko v Jugoslaviji in ki proglaša po vrsti vse na kongresih izvoljene zaupnike za oportuniste. Nastop Neodvisne delavske stranke pri volitvah je še bolj razgalil malomeščansko mentaliteto klike. Ko jim je bila zabranjena konferenca, so sploh za dober mesec zgubili glave. Potem so se naenkrat zmisllli, da je proletariat na Slovenskem še premalo zrel, da bi nastopil pri volitvah. Motive te njihove misli, ki je slučajno, morebiti pa ne slučajno, bila sijajno v prid radikalski politiki, ki je stremela pridobiti 2 mandata v Sloveniji, kakor smo že zadnjič povedali — kako je to bilo, bi nam lahko bolj natanko povedal eden glavnih voditeljev klike, Rajko Jovanovič, sorodnik Ljube Jovanoviča, radikalnega šefa. Toda tudi po drugih krajih je nastop vodilne klike izzval še večji razkol med že itak raztelešenim delavstvom. Ni čuda, da so s takim postopanjem in s svojo vodeno malomeščansko volilno akcijo odtujili še tiste proletarce, ki so ostali zvesti razrednemu boju, navzlic silnemu buržu-aznemu terorju. Glasovi, ki jih je dobila stranka od starih svojih pristašev, so bili oddani v dobri veri, da vodilna klika zgine s površja, čim se vrnejo stari voditelji iz zapora. ' Ali vodilna klika, ki ves čas, odkar je potom raznih j)učev dobila vodstvo v svoje roke, ni mislila na drugo, kakor sistematično uničiti vse, kar a priori ne odobrava take klika-ško oportunistične politike in se je dobro zabarikadirala v stranki. Kot funkcionarji so bili vsepovsod postavljeni samo kliki zvesti plačani agenti, brez lastnega političnega raz-sodka. Vsakogar, ki je vedel za njih dela in spoznal njih oportufriaem, so brez vsakega vzr >ka, da, bre* sodišča odstranili iz ptranke. Kakšna je bila njih politika, se najboljše vidi iz objavljenega sklepa medittrokoviie zveze, ki je v času, ko so se trboveljski rudarji borili v dolgi stavki za svoj kruh, poslala rudarjem lepo tolažbo: Sklenili so, da bodo, če se nasilje ne konča, čujte iu strmite, sklicali protestni shod v Beogradu! Politika groženj, ki se ne izvršijo in politika brezuspešnih prošenj za milostinje — evo, to je karakteristika dveletnega vodstva te stranke v Beogradu. Ni čuda, da se je pojavil odpor naj-prvo po vseh pokrajinah proti na-cionalno-sovinistični politiki, ki je bila spretno pokrita s »čisto komunističnimi • frazami. Ta odpor se je končno, čeprav še ne dovolj zavestno, pojavil tudi v vrstah organiziranega delavstva v Srbiji. Strokovno organizirano delavstvo je le težko prenašalo šikane vodilne politične klike. Samo ljubezen do enotnosti delavskega gibanja jih je zadrževala, da niso odkrito nastopili proti takim metodam — revolucionarnega fraza rstva, a največjega oportunizma na delu. Izkazalo pa se je, kakor še vselej, da taka ljubezen ni na mestu, kadar gre za življen-ske interese delavstva. Proti zlu se moramo boriti, če ga hočemo izkoreniniti! Kakor čitamo — je zadnji čas prišlo do odkritega razkola. Cela vrsta odličnih in izkušenih delavskih zaupnikov je v javnem proglasu na delavstvo ožigosala to politiko. Zal, da so zveze med proletariatom tako pretrgane, da ne moremo dobiti avtentičnih poročil. Rezultati take politike so se posebno jasno pokazali ob priliki raz-gona Neodvisne delavske stranke od policije. Kako je reagiralo delavstvo na to protiustavno in protizakonito nasilje? Nič! Bilo je jasno, da ni ta stranka samo zgubila vsako organiza-torično zvezo z delavstvom, temveč tudi vse simpatije delavstva, da o kmetskem ljudstvu niti ne govorim. Razpad Neodvisne delavske stranke je torej zakrivila vodeča klika, ki ie dve leti vodila politiko oportunizma na delu, pokrito z revolucionarnimi frazami, ki je sistematično vršila v organizaciji puč za pu-čem; ki je z lažnjivimi intrigami varala delavstvo in internacionalo; ki je namesto, da bi budila zavednost proletarcev, njihovo zavest dušila in tlačila. Iz vseh teh skušenj pa se morajo proletarci učiti, a ne radi porazov, obupati, ki sledijo taki politiki. Vse napake so bile mogoče tudi radi tega, ker delavstvo ni dovolj odločno branilo sklepov kongresa, branilo program in pravilnik stranke, branilo in zahtevalo načelo javnosti, branilo in zahtevalo pravo resnično demokracijo v svoji organizaciji. Strnimo se, sodrugi, v tesno organizacijo, ki bo stala kot svetilnik na sredi razpršenih valov delavskega razreda! COLOMBO CEYLON TEA Marque speciale. Razno. Zopet zmaga pred sodiščem. Kristanovi agenti iz Konsumnega društva za Slovenijo ih Strokovne komisije in iz okolice x Socialista« so napenjali vse šile, da preprečijo delavstvu konsolidacijo in ga tako prisilijo v ponovno odvisnost od' Kristana in njegovih agentov. Ker tega niso mogli doseči v stranki, so izstopili in poskusili ustanoviti novo stranko — pa organizacije niso šle za njimi, ostala je le zelena miza upravnih svetnir koV in pa »Socialista, ki ga vzdržujeta Blasnikova in Ljudska tiskarna. Končno so začeli jemati delavstvu zaupanje v »Slogo :, ki je lastnica »Napre-ja«, češ, vse bo propadlo. Ker ni hotelo nič propasti, so strašili delavstvo s tem, da bo morala »Sloga« plačati pra.vdo, ki jo je dr. Korun vodil v Korenovem imenu proti strankinemu tajniku, ki naj bi plačal Korenovo zahrbtnost iz 1. 1923. Nekateri malo-dušneži so se re9 zbali in o priliki Bohmovega puea smo ta strah zelo neprijetno čutili. Ali bodo zdaj popravili svojo napako, ko zvedo, da so korunovci popolnoma pogoreli in bili obsojeni tudi poravnati naše stroške v znesku 9445 Din? Par tisoč so znašale samo pričnine, ki jih dobimo zdaj nazaj. Res je, da živimo v kapitalistični družbi in da je nevarno bosti se z bogatimi ljudmi, toda kdor vztraja v svoji veri, da poštena stvar mora zmagati, in žrtvuje potrebne stroške tudi kadar ima denarja komaj za sproti, ta zmaga nad krivico tudi pri meščanskih sodiščih. Pri tej priliki lahko delavstvu razložimo važnost tozadevne točke našega programa (II. A. 11, stran 10.), ki zahteva »brezplačno pravosodje in pravno obrambo«. Kdor nima denarja, mu namreč sedanja pravica nič ne pomaga. Pred zadnjo razpravo nam je pisalo sodišče, da naj zopet vplačamo 1800 Din, drugače naše priče ne bodo zaslišane. Ker toliko nismo imeli, smo poslali vsaj 1300 Din, zato sta odpadli 2 priči. No, zmagali smo tudi brez teh dveh, če bi pa niti 1300 ne poslali, bi ne bila zaslišana nobena priča in lahko bi propadli. Brez denarja ni mogoče dokazati resnice v sedanjem družabnem redu, ki se ne imenuje zastonj kapitalistični red. r Zmaga socialnih demokratov pri volitvah v Nemčiji. V nedeljo, 7. t. m. so bile v Nemčiji volitve v drž. zbor. Dobili so socialni demokrati 131 mandatov (maja 1924 — 100), komunisti 45 (prej 62), nemški narodni socialisti 14 (prej 32), centrum 68 (prej 65), demokrati 32 (prej 28) ljudska stranka 50 (prej 45). Socialisti so torej napredovali za 31 mandatov, komunisti nazadovali za 17. V številu oddanih glasov je razlika še večja, socialisti so dobili okoli 8 milijonov glasov, komunisti 2.7 milijona, maja t. 1. pa socialisti 6 milijonov, komunisti Dlizu 4 milijone! Značilen je tudi poraz nemških fašistov (narodnih socialistov), nazadovali so za 18 mandatov. Socialisti bodo v Nemčiji v novem parlamentu najmočnejša stranka. Gre torej krepko naprej! Tudi pri nas bo šlo, seveda: delati je treba in sklepe kongresov držati in izpolnjevati, premišljevati in izobraževati se! r Okoli volitev. Strank pri volitvah meseca februarja ne bomo imeli menda nič manj kakor lani. Vse stranke se cepijo, to je: vsi voditelji bi radi bili poslanci. Na Slovenskem so se razcepili samostojneži, ki pojdejo na otajerskem skupno z demokrati v volitve, zato bodo pa nekateri slo1 venski samostojni samostojneži kandidirali na listi zemljoradnikov v južni Srbiji. Nemci bodo v mariborskem okrožju nastopili tudi z lastno listo. Nosilec klerikalne liste bo menda v marioorskem in ljubljanskem okrožju dr. Korošec. Prepeluhovi repulikan-ci so imeli pred dnevi v Zid. mostu konferenco zaupnikov in z Radičevimi odposlanci. »Slovenski republikanec« (bivši »Avtonomist«) je prinesel o tej konferenci tako vodeno poročilo, da je mogoče resnica, kar poročajo drugi listi, da bo namreč na Štajerskem in v Prekmurju kandidiral Radič sam, le ljubljansko okrožje bo prepustil svoji slovenski podružnici. r Naši neodvisneži so poslali ponudbo Prepeluhu za »enotno fronto«, a jih je g. Prepeluh odklonil, kakor Radič ponudbo centrale Delavske neodvisne stranke v Beogradu. Zadnji »Delavsko-kmetski list« objavlja ponudbo in odgovor in pravi, da ponudba ni bila resna. Tako je! Naši čitatelji imajo priliko spoznati, da Neodvisna delavska stranka sploh še nikdar ni bila resna. Do tega spoznanja bodo prišli kmalu vsi proletarci. r * ročki. Lenin je umrl, Trocki je moral ‘oditi, njiju delo in uspehe si lastijo in uživajo drup, zlasti Stalin, Kamenjev in Zinovjev, tisti trije možje, ki popolnoma absolutistično vladajo nad vso III. internacionalo-Zanimivo je, kako so odžagali Trockega. Mož je še pred Leninovo smrti.0 zahteval več demokracije v komunistični. stranki na Ruskem. S svojo zahtevo pa ni prodrl, ker so njegovi trije zgoraj imenovani nasprotniki ■brezobzirno in demagoško izrabili Leninovo bolezen in smrt proti nje-mn. Trocki pa radi tega ni obupal, čeprav so ga obdali od vseh strani z nadzorniki in vohuni. Spisal je knjigo svojih spominov iz boljševiske revolucije 1. 1917. V svoji knjigi je napisal tudi, kako so Stalin, Kamenjev in Zinovjev takrat obupali, ostali popolnoma nedelavni v ozadju, šele potem, ko je revolucija za boljševike uspešno končala, so se spet pokazali in se prerili na vodilna mesta. Ko je knjiga izšla, se 'Trockemu niso upali reči: lazeš, pač pa so morale na ukaz eksekutive III. internacionale vse komunistične stranke protestirati proti Trockemu. Te dni je prispela vest, da je Trocki >zbolel« in da je odložil svoje funkcije. Čudno je, če pri nas zahtevaš demokracijo, prideš lahko v spor z zakonom »o zaščiti države« na Ruskem je tudi tako! r Organizacije, ki so že nabrale več vlagalcev po 1% zaslužka kot hranilno vlogo »Sloge«, lahko obračunajo hranilne vloge skupno z obračunom. Delegati in gostje, ki v Ljubljani nimajo določenega prenočišča, naj nam to sporočijo do 20. t. m., da jim lahko pravočasno preskrbimo prenočišče. Dolžniki za . »Naprej«, »Ljudski glas , razne brošure itd., pošljite stranki takoj, kar je njenega! Ne zadržujte s svojo nemarnostjo napredka družbe! „ r Na Vrhniko. Nečlanom se vstopnice za strankin zbor ne morejo izdajati. To je razumljivo tem bolj, ker bi potem lahko tudi klerikalei ali or-junaši prišli ponje, da nam iz zborovanja napravijo kakšno podobno predstavo, kakršna je bila v Trbovljah 1. junija. Socialistični koledar 1925 je doti-skan in ga začnemo te dni razpošiljati. »Svobodaši« t Ljubljani in okolici, v nedeljo, 14. t. m. ob 10. dop, skupen obisk razstave v Jakopičevem paviljonu (Tivoli). O Rleke OBrSSe O ‘S® MESTNI TRG 5 • I>ERNATOVIČ, kot za upniško konferenco v Ljubljani, je zopet njegov nov puč in vendar bo iz tega vsakdo razumel, da mi resno s takimi pučisti ne moremo razpravljati, posebno še cer to sklicuje posameznih Svetek, ne pa kaka stranka, radoveden sem, Če ne bo tudi sam A. Kristan navzoč. Zakaj se ni on podpisal, saj. je to povsem njegov način in delo? Jasno je bilo vendar že v zadnjem Napreju« povedano, da smo mi za pravo čisto, odkrito in pošteno edin-stvo. Sodrugi, kdor tega noče razumeti, kdor takih taktičnih načel ne sprejme, kdor se tistih malih dolžnosti brani, ki jih naš skromni pravilnik zahteva, ta nima poštenih namenov med nami! Moje mnenje je, čeprav je mnogo res, kar Svetkova resolucija pravi, kako proletariat strada, (Kristah in Svetek et komp. vem, da ne), da vlada brezposelnost itd. toda preko tega vendar vsaj jaz temu proletariatu radi brezposelnosti in glada ne bom svetoval, da naj gre v cirkus polagat za velike obljube svojo glavo v žrelo zverinam. Jasno in mirno gledam — v bodočnost in sem neomajno prepričan, da mora zmagati načelo: socializem mora biti čist! Končam in sem uverjen, da naših hrastov ne podere noben vetrič ne vihar. Sodrugi! Četudi nas danes marsikdo še težko razume, posebno, ker se včasih tudi malo kregamo in čeprav nas mnogi še dolgo ne bodo razumeli, kaplja za kapljo razbije najboljq trdo skalo, slej ali prej se mora pred našo vztrajnostjo zlomiti zapah na vratih temnice, jetniš-nice, v kateri so zaprte duše naših proletarcev. Moč se meri po zavednosti, ne po poslancih! Te misli sem napisal za to, ker radi naše vztrajnosti napadajo vselej le sodr. Bemota. Taki smo, kdor misli resno in pošteno, smo mu na razpolago, ker hočemo resne organizacije, ne pa da rušimo na ta način temelje organizacije, kakor to delajo svetkovci. Oglasite se, sodrugi! Jurij Jeram. drugo. — Kraj. pol. organizacija SS-J. — Popoldne istotam predavanje o Cankarju in njegovih delih oh obletnici Cankarjeve smrti (11, XII.). Predavanje priredi podružnica v&vpbo-der« brezplačno, Začetek ob pol 3. uri. — Podružnica -Svobode-;’. Ako piješ 3UDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raji LE MIRNE ŽIVCE! Primoran sem v naglici napisati par svojih misli! »Sodr.« Franc Svetek sklicuje na nedeljo dne 14. t. m. zaupniško konferenco v Ljubljani v Mestni dom za rešitev vprašanja enotne fronte za bodoče državnozborske volitve. Razposlal je tozadevne okrožnice France Svetek po vseh okrajh na posamezne sodruge, ki so in ki niso elani nobene naše organizacije. Dotični sodnlg, ki je tu na Jesenicah prejel to okrožnico, me je obvestil o njej, ker žal nima časa, da bi »e te konference udeležil, žal pa tudi meni ni mogoče, zato evo par mojih misli o tem. Prvo okrožnice sem prejel jaz na Jesenicah od dr. Korunove grupe, približno kakšne vsebine je bila, je pojasnil člankar z Jesenic v zadnjem »Napreju«. Po tej okrožnici je prejelo poziv na enotno fronto tudi pokr. tajništvo. Sedaj je izšla zopet nova okrožnica. V prvi blatijo naš pokr. odbor, to so poslali tudi meni, ki sem ČJan tega odbora, nato pozivajo v enotno fronto tudi naš pokr. odbor, ki so mu pozneje stavili tudi ul-timatum do 7. deeembra. Nova, sedanja okrožnica se zopet glasi, da , je nevarno, da nas oni, ki niso za tako edinstvo, kakor si ga menda Svetek zamišlja, pogazijo in onemogočijo, tako piše Svetek. Cenjeni sodrugi širom Slovenije, vprašam vas, ali je to resno, ali je to kakšno delo, ali smo bebci, analfabeti; da se tako nizkotno operira proti resnemu delavskemu edinstvu? Na eni strani poziv za enotno fronto, na drugi pa nam zaupnikom pošiljajo v Pokrajino pozive, aa bi v lastnih organizacijah in stranki delali puče in pogazili vse principe svojih pravil. To, kar sklicuje na nedeljo Svetek Iz stranke. v Seja nadzorstva SSJ in KDZ ter »Sloge« bo v sredo, 17. t. m. ob 10. v Ljubljani v običajnih prostorih. s Kraj. pol. organizacija SSJ v Ljubljani sklicuje svoj redni letni občni zbor dne 13 decembra 1924 v prostorih gostilne pri Mraku, Rimska cesta, ob 8. uri zvečer. Dnevni red: .1. Poročilo funkcionarjev; 2. volitev novega odbora; 3. volitev delegata za kongres; 4. raao,o. Udeležba vseh članov — dolžnost! — Odbor. Vrhnika. Druga seja vrhniškega občinskega odbora se je vršila 16. novembra ob navzočnosti velike množine poslušalcev. Ker županstvo samo ni hotelo razglasiti, kdaj in kje se seja vrši, je Kmetsko-delavska stranka občinstvu sama z javnim oklicem naznanila sejo. Že pri prvem nujnem predlogu, o pospešitvi izdaje koncesije Kressovemu projektu (izkoriščanje vodne sile Unce), ki ga je predlagala naša stranica, je izval županov nastop vihar ogorčenja. Župan je namreč mesto da ,bi objektivno vodil sejq, klical nekemu odborniku, krščanskemu socialistu, ki je z nami glasoval, da se naj vsede. Kmetsko-delavska stranka je prva protestirala proti temu nečuvenemu nastopu občinskega glavarja, ter je zahtevala, da se županova izjava vpiše v sejni zapisnik. župan tega ni storil, zakaj, bomo dognali na prvi seji. Sledila je proračunska debata, ki je duhove še bolj razburila. Prihodnjič več o tem. — Krajevna organizacija S. S. J. na Vrhniki. s Vrhnika. V nedeljo, 14. decembra zaupni sestanek članov organizacije SSJ ob 8. uri zjutraj v gostilni pri Jurci. Udeležba dolžnost. Na dnevnem redu je volitev delegata za strankin kongres 25. in 26. decembra, predlog organizacije za kongres in KAKAO VAN KASTER je najbolj priljubljen! TISKOVNI SKLAD. Od 1. I. do 27. XI. 1924 Din 32.014/18 Mihael Varmočnik, Štore (izpuščeno!) Din 5-— Josip Resnik, štore (izpuščeno!) Din 5-— Ivan Kramar, Trbovlje Din 10-— SSJ Zagorje Din 510 Karol Kisovec, Ljubljana Din 41-50 J. Jeram, Jesenice Din 20"— Z Vrhnike (imena prih.) Din 85.— Z Jesenic preplačila pri »Napreju« Din 1.50 V. Požar, Cerklje Din 10.— skupaj Din 32.167.28 Od 1. I. do 4. XII. 1924 VOLILNI SKLAD. Zadnji izkaz 4. XII. Din 256.25 Karol Kosec, Žalec Din 10.— V. Modemdorfer, Mežica Din 50.— Darovali prijatelji J. P., ker se je spahoval P,in 40.— Jos. Prijatelj, nabral Din 10.— Od 1. XI. do 11. XII. skupaj Din 366.25 Zbirajte za volilni sklad! »ADRIA* praSek ta pecivo in vanilin sladkor je najboljši! SHOD »PROMETNE ZVEZE«. železničarski shod, ki ga je sklicala klerikalna »Prometna zveza«, v soboto, 6. t. m. v Ljubljani v Mestnem domu, je obiskalo 120 do 150 železničarjev in upokojencev. Povabljen je bd tudi prejšnji minister za .promet, g. prof. ŠuŠnik, ki pa se shoda ni udeležil, temveč je v »Slovencu«; z dne 6. t. m. izjavil, da na shod ne bo prišel, ker ga je Beltrain na nedostojen način povabil. Najbrže pa ima g. Sušnik kosmato vest in govori le pred povabljenimi zaupniki, ne pa pred železničarji svoje lastne organizacije (Prometne zveze). Ker ima naš list malo prostora, ne bom na dolgo in široko opisoval govorov, ki so bili precej demagoško v volilne svrhe zaviti, bilo pa je tudi nekaj pravih in potrebnih idej. Tako so povečini vsi govorniki od Beltrama, Trškana do Makuca poudarjali potrebo po enotni organizaciji, Beltram celo še več: po splošni delavski organizaciji, da bi boljše spoznali svoje skupne težnje. A kaj pomaga, če širijo take ideje ljudje, ki jih vsi poznajo, kaj-da so in se le pred volitvami kažejo in posnemajo dobre ideje drugih!. S tem samo umažejo in ukalijo čiste in zdrave ideje, ni jim pa za stvar. To se lahko vidi po njih dosedanjih delih. Zdrave ideje imajo zdaj na jeziku ljudje, ki so prej vodili in organizirali razne koalicije z meščanskimi organizacijami, samo da je vlada dobila čas in vse, kar je hiio potrebno, da imamo zdaj železničarji in upokojenci tako pragmatiko. In še ta ni izvedena! Železničarji in vse .ostalo delavstvo, le izrabljali- yas bodo, ob-ljubovali vam bodo. razne stvari, vsaka vlada pa bo naredila sanjo toliko, kolikor bodo razmere in koristi kapitalizma kazale, drugače boste pa vseh vlad molzna krava in drugega nič. Ko bo delavstvo začelo izvrševati sklepe, se mu bo tudi začelo boljše goditi, kapitalizem pa konec jemati. Železničarji, vam velja to še pose-sebej, ki ste bili pionirji socializma in organizacij. Spoznajte red in začnite izvrševati sklepe,, vstopajte v železničarsko sekcijo »Skupnega doma«'. Videli 8te, koliko zedinjeni smo doživeli, kar nas je še ostalo od bivšega »Rechts- und Ge^erkschaftsve-reina< na Dunaju — toliko, da nas hi skoraj nič več! Vsega tega je krivo to, da sklepov nismo uvaževali in izvrševali, temveč smo se le posameznikom pustili, da so nas zedinjer vali in »zedinili « tako, da smo vsi razbiti. Karel Kisovec. (Op. Vsa pojasnila o »Skupnem domu« poglej v »Soc. koledarju« za leto 1925.) Dopisi. VELENJE IN ŠKALE. V nedeljo 30. novembra smo šklF cali sodrugi iz Velenja in Škal skupen sestanek, da naznanimo članom zadnje sklepe pokr. odbora ter izvolimo delegate za strankin kongres. Presenetila nas je 46. štev. »Socialista*, ki naznanja, da se je v Velenju osnovala nova organizacija, ki je izvolila baje v odbor tudi dva naša sodruga, ki imata oba plačan novem-berski prispevek. To sta ss. Fidej in Pistotnik. To je dakaz, da nimajo niti svojih članov za odbor. Predsednik Salesnik je imenoval kar 5 odbornikov iz Škal, mesto da bi obnovil Kmetsko-delavsko zvezo v Družmir-ju, ki je zaspala pod njegovim predsedstvom ter izvolil odbor iz DruŽ* mirja, kjer ni razen njega nobeden niti strokovno niti pditičfto organiziran pri nas, ampak so vsi delavci — rudarji indiferentni. Ker bi mora- li po pravilniku oba izključiti, smo se še istega dne pri obeh informirali. Sodr. Rudolf Fidej sploh ni član te »nove« organizacije, niti ni vedel, da je v odboru, dokler ni tega čital v »Socialistu«. Ss. Martin Pistotnik ia Brglez Jernej sta pa plačala vsak po en prispevek, ker sta bila od Kasni-ka nalagana, da je to tista organizacija, ki smo bili vsi prej v njej organizirani (Unija slov. rudarjev). To smo napisali v list zato, da bodo člani, ki čitajo »Socialista« in »Naprej« vedeli, kako v »Socialistu« sleparijo svoje člane s takimi organizacijami, ki jih ni. Če bi vsi naši člani hodili na sestanke zmiraj. bi bila taka demagogija nemogoča. Pika. . Velenje. Velenjska organizacija je prejela iz Celja vabilo, podpisano od Franca Korena, da naj pošljemo delegpta na skupno konferenco v Celje*, da ge dogovorimo o skupnem na-, stdpu pri volitvah. Če bi še icoriferen-oe ne udeležili, .bodo smatrali, da skupen nastop odklanjamo. Korenu bo dobro znano, da so danes slabe gmotne razmere pri takozvani »Na-, prejevi frakciji«, da nimamo denarja, da bi se udeleževali konferenc, ki' so le pesek v oči. Če vam gre za pošteno združitev, postavite kandidate, ki sč niso udejstvovali pri raznih akcijah proti »Napreju«, nam pa dajte pravico, da o njih odločujemo in da bo delavstvo vedelo, da vam ne gre samo za mandate. Tiste pravice bomo dali seveda tudi vam, da boste lahko izbirali med stalnimi naročniki »Napreja«, seveda če to potrdi vaš in naš strankin zbor. Korenu bo tudi dobro znano, da tako važne zadeve rešuje strankin zbor. (Letos bo 25. in 26. t. m.). Vsaka on^izacjjk., ima pravico predložiti svoje premoge do. 15, t. m. Zdi se nam pa, da vam ne gre za kakšno pošteno delo, ker »Socialisti objavlja kar naprej »nove« organizacije, aasi vwn6,; aa nimajo n. pr. v Velenju niti dovolj članov za odhor. Spominjamo se časov, ko je n. pr. neki Staudinger. iz Maribora zadnji dan pred volitvami v narodno skupščino . razposlal proti Korenu okrožnico na vse tukajšnje, okoliške organizacije, da ,je dosežen sporazum v prid 5. skrinjici, sam° da }e delavstvo izostalo od volitev. Javna zahvala gospodu ministru prof. Sušniku, da je v svoji velikodušnosti in kot vnet zagovornik cer-. kvenih naukov opeharil nižje uslužbence in poduradnike. v pokoju za pri- -oližho 60—100 Din mesečno. Tl upokojenci bodo to vBoto prokleto čutili. Vlada reda, zakona in pravice je bila prav taka, kakor je planja PaŠir-Pribičevjpeva — vrana v^an! .a® **• oči. »Narod« poroča 10. t. m.; svojim backom, da Je ministrski »vet oklenil izplačati razliko upokojencem, kakšno ne vemo, mogoče kakšnim inšpektorjem, načelnikom in ministrom na razpoloženju. Upokojenci .‘-mo pa danes na slabšem kakor prej: pet dinarjev na dan so nam dali — sedem so jih pa vzeli! Naredili sta lo be vladi, prejšnja vlada reda, zakona in pravice«' in sedanja nasilna PPŽ. Ona nas je imela za backe, ta -e iz nas norca dela. Upokojenci, železničarji — kdaj nas bo pamet srebala? Kdaj ne bomo več za štalažo strankam, ki nas izkoriščajo in nam niti drobtinice z bogato obložene mize ne privožčijo? 8. februarja, upokojenci, kakor en sam mož vsi za PP in za red, zakon in pravico--, kakor doslfej' — figo! — Upokojenec. Jesenice. (Zahvala.) Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem sodrugom, ki so mi pomagali s svojo požrtvovalnostjo v moji bolezni s tem, da so nabrali zame Din 279.50, ki sem jih z velikim veseljem prejel. — Sodru-gi! V skupnosti je moč, ki laj-v.i posamezniku premagovati težave, ki ga doletijo na poti vsakdanjega življenja. Zato, sodrugi, bodimo vztrajni za pravo socialistično idejo in ne omahujmo v današnjih kritičnih pojavih, ki so v socialističnih vrstah. Le v skupnem odločanju in po zdravih načelih se bo proletariat rešil v&ega zla, ki ga mori in bega sem in tja. — Sava, 26. nov. 1924. — Anton Žnidar. Zbirajte za tiskovni sklad! r Savinjska dolina. Če je komu znano, kje se nahaja zdaj g. Matevž, Seme, bivši rudar v Trbovljah, naj proti odškodnini takoj naznani njegov naslov g. Antonu Prislanu, Parižlje 26, Braslovče. Lastnik: »Sloga<, r. s. a o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Beraot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 13. XII. 1024. — 2700. Dobro boste hodili! v Sufnerievih čevljih’ Čevelj tvrtk? Suttner je nenadomestljive trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri tein po ceni! Skrbjo izdelan iz izbranega dobrega usnja! Im« Sutfner je garancija za dobroto in solidnost! Tudi polučevlje in sandale, enako tudi bogato izbiro srajc, naramnic, športnih kap, Vam nudi bogaio ilustrirani cenik, v katerem najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, žepne nože, doze za cigarete in tobak, kresala. verižice in krstne obeske. Pošljite 2 dinarja za cenik na BAZPOŠILJAKICO H. SUTTSiKB -v Ljubljani St. 990 Slovenija. 'fr* lej priliki st lahko n&roie Fcll«rf«va Elsu-mila v 5 vrslah: LiHjino-nilcčno* gtic eri novo, Loraksovo, kuirtmovo In iii.ilo za britje. S r Zadruge pozori PERHAVEC Sl VAJE. JAK Tovarna za izdelovanje likerjev, desert vinln sirupov d. z o. z. _ ntfllHHillttlllHilHi Maribor. HiMMidilKII IZDELUJEMO TOČASNO: Chartreuse Benediktinec Alaft-kimovec Jajžji konjak Vanilija Greniak (lelodSni liker) Vermouth Maršala Marsaletta Malinov sok Punč Ram Medic konjak Nafti Ukujii flna vina in sirupi so samo pristal. pryows«l*nth uviklh •o n*Jbol]Ul Zahtevajte le Žikol f