Rudnik lignita Velenje Februarja 416.000 ton premoga Prejšnji mesec so velenjski rudarji nakopali 416.000 ton premoga (v poprečju 17.577 ton na dan), skupna proizvodnja prvih dveh mesecev tega leta pa znaša 840.000 ton. Februarska proizvodnja je bila, kot smo že poročali, nižja od januarske zaradi premeščanja odkupne mehanizacije in skrajšanja odkopnih polj. Za mesec marec so z operativnim načrtom predvideli izkop 416.850 ton premoga, oz. 16.900 ton na dan. Pričakujejo, da bodo tudi ta mesec, podobno kot januarja in februarja, nakopali več premoga, kot so načrtovali. Tudi februarja s polno močjo Z izjemo nekaj več kot enodnevnega izpada obeh največjih proizvodnih enot so tudi v mesecu februarju vse naprave v šoštanjskih termoelektrarnah obratovale s polno močjo. V začetku meseca so morali najprej zaustaviti V. blok, moči 345 MW, ker se je porušil de! pršišča hladilnega stolpa, 11, februarja pa je začelo puščati ocevje kotla IV. bloka, moči 275 MW. Prejšnji mesec so v Termoelektrarnah Šoštanj proizvedli 413.578.000 kWh električne energije, za to pa so porabili 473.752 ton premoga. Februarja so se zmanjšale zaloge premoga na deponiji šoštanjskih termoelektrarn za 139.00 ton premoga tako, da ga je bilo 1. marca še 369.000 ton. r Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje Znova množično prostovoljno delo ŽELJE ZA 8. MAREC Želimo, da bi bile vedno srečne in nasmejanega obraza. ... da bi se na delovnem mestu dobro počutile ... da bi imele enake pravice kot moški ... da bi doživljale srečo v družini . . . da ne bi imele veliko dela ... da bi bile vedno dobre in skrbne ... da bi bile zdrave ... da ne bi bilo nikoli na vaših obrazih sledi žalosti ... da bi se vam izpolnile vse skrite želje ... da bi vedno občutile ljubezen nas otrok a 01 i— v N -C t~ < U s in o o C < v 3 O J Prostovoljne delovne akcije imajo v Šaleški dolini resnično že tradicijo. Po nekajletnem premoru, vsaj kar zadeva akcije sk upnega občinskega pomena, naj bi letos z njimi nadaljevali, vanje pa naj bi se vključilo kar največ delovnih ljudi in občanov, posebej pa še mladimi Skladno s programom stabilizacijskih aktivnosti, ki ga je sprejelo predsedstvo OK SZDL Velenje lansko jesen in v katerem je bila poudarjena potreba, da delovni ljudje in občani prispevajo svoj delež k stabilizacijskim prizadevanjem s tem, da uredijo nekatera pereča vprašanja in poskrbijo za varstvo okolja s prostovoljnimi delovnimi akcijami, . je predsedstvo OK SZDL Velenje na seji 26. februarja izoblikovalo izhodišča /a organizacijo prostovoljnih delovnih akcij v Šaleški dolini v tem letu. Istočasno pa je pozvalo vse dejavnike v občini, združenem delu, krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih, da storijo vse, da bi bile predvidene akcije resnično kar najbolj množične. V izhodiščih predsedstva OK SZDL Velenje so med drugim, opredeljene tri skupine prostovoljnih delovnih akcij. V akcije skupnega občinskega pomena se-naj bi vključevali vsi delovni ljudje in občani iz vseh 25 krajevnih skupnosti v Šaleški dolini. V občinskem merilu bi bile organizirane tudi mladinske delovne akcije, ki naj bi bile pra-\iloma dnevne. V krajevnih skupnostih bi bile nosilec prostovoljnih delovnih akcij krajevne skupnosti skupaj z organizacijami združenega dela, ki delujejo v posamezni krajevni skupnosti. Prostovoljne delovne akcije pa bi organizirali tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma v drugih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih delovnih skupnostih. Program prostovoljnih delovnih akcij, ki je bil predložen predsedstvu občinske konference SZDL Velenje, bodo dopolnili, saj je bilo ugotovljeno, da za vse načrtovane akcije ni zagotovljen potreben denar. Nasploh pa bodo določili za vse dogovorjene prostovoljne delovne akcije v Šaleški dolini v tem letu vire linanciranja in izvajalce oziroma jKlgovorne nosilce akcij. Čimprej pa je treba imenovati poseben odbor, ki bo spodbujal in usklajeval prostovoljne delovne akcije v občini Velenje v tem letu. Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji obravnavalo tudi predlog programa prireditev v Šaleški dolini v letu 1981, ki ga je pripravil izvršni odbor OK SZDL. Ker je bilo ugotovljeno, da vse napovedane prireditve ne ustrezajo dogovorjenim načelom, je predsedstvo OK SZDL sklenilo, da naj izvršni odbor, upoštevaje 'dogovorjena načela, i/oblikuje dokončni program prireditev v občini Velenje v letošnjem letu. Sestavi pa naj tudi dokončni program osrednjih prireditev v letošnjem jubilejnem letu v Šaleški dolini, ko slavimo 40-lctnico vstaje in socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije ter 40-lctnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Med drugim je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje imenovalo člane svetov za politični sistem in za znanstveno raziskovalno delo, ki bosta delovala kot organa predsedstva OK SZDL Velenje. Marijan Lipovšek Svet občin Temelji planov 1981 -85 V sredo bo v delavskem domu Nazarjah seja sveta občin celjskega območja na kateri bodo spregovorili o osnutku dogovora o skupnih temeljih planov občin celjske regije v tem srednjeročnem obdobju, razpravljali bodo o predlogu sporazuma o uskladitvi davčne politike v občinah celjskega območja za letošnje leto ter poslušali informacijo o ustanavljanju SIS za preskrbo prebivalstva. Seja zborov S0 Velenje 0 gradbeni ceni stanovanj Danes bo seja zbora združenega dela in zbora KS skupščine občine Velenje, na kateri bodo delegati med drugim obravnavali osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, obravnavali bodo predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega'urejanja stavbnega zemljišča v občini Velenje ter predlog sklepa o soglasju k porazdelitvi stroškov urejanja stavbnih zemljišč za investitorje objektov v soseskah Šalek II in Salek-Gorica III. Delegati bodo na sejah spregovorili tudi o predlogu samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za odpravo posledic nastalih zaradi naravnih nesreč. TGO Gorenje Velenje Prvič tudi izguba delovne organizacije Mimo štirih temeljnih organizacij združenega dela (Zamrzovalniki. Hladilna tehnika. Pralna tehnika in Elektronika Velenje) je lanskoletno poslovanje sklenila prvič z izgubo tudi tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje. O vzrokih za to smo podrobneje pisali v prejšnji številki Našega časa. Škupna lanskoletna izguba TGO Gorenje Velenje znaša 211.476.803 dinarje, krili pa jo bodo. kot predvidevajo, v glavnem iz re- zervnih sredstev. preostali del pa iž tekočih rezultatov drugih temeljnih organizacij združenega dela. V vseh 4 tozdih. ki so poslovanje v letu 1980 sklenili z izgubo. prav tako pa tudi v vseh drugih temeljnih organizacijah združenega dela TGQ Gorenje Velenje so že začeli s pripravo programov za nadaljnje izboljšanje dela in gospodarjenja v letošnjem letu 5. mednarodni tek po ulicah Velenja Bo VVaitzova tudi letos prva? »Le tisti, ki gledajo naprej in ne počivajo na starih lovorikah, lahko uspevajo v svoji ustvarjalnosti. pa naj bo to delo. umetnost ali šoort. Delež ženske v delu in življenju postaja vedno večji in vsestranski. To velja tudi za njeno prisotnost v športu. Zato ni naključje, da smo se atletski delavci v Velenju odločili, da jim za njihov praznik — 8. marec — vsako leto čestitamo s šopkom atletskih prireditev, v katerih je najlepši cvet prav tek žena . . .« To je med drugim zapisal organizator — velenjski atletski klub v bilten, ki ga je izdal ob tradicionalnem — tokrat že petem (torej gre za majhen jubilej) — teku žena po ulicah Velenja. Ko so pred petimi leti razmišljali. da bi organizirali to mednarodno prireditev, so želeli — kot je takrat dejal predsednik organizacijskega odbora Martin Stajner dati svoj pečat mednarodnemu prazniku žena ne le v Velenju, ampak širom naše domovine, pa tudi preko njenih neja. V tem so gotovo uspeli, saj ta velenjska atletska prireditev privablja atletinje takorekoč z vsega sveta, ki se nato — mislim, da to lahko zapišemo—vračaj domov z lepimi vtisi o Velenju. Letošnji tek bo še posebej slovesen, saj bo na sam dan praznika, torej v nedeljo 8. marca. Na njem bodo predvidoma nastopile atletinje iz dvanajstih držav. Znova bomo lahko zaploskali lanski zmagovalki, Norve-žanki Grete NVaitz, prišle bodo tudi odlične sovjetske tekmovalke. med njimi Smoljka Ly-bovain NinaJapajeva. udeležbo je obljubila še zmagovalka tretjega teka Romunka Marica Puica pa Italijanka Foglio idr. Seveda pa bodo nastopile tudi jugoslovanske atletinje, med njimi Breda Pergar. Nadja Av-diba.šič. Jožica Pregl. Milanka Simič idr. Nedeljska atletska prireditev s startom in ciljem na Titovem trgu v Velenju se bo začela s šlafetnimi teki pionirjev in pionirk. Pionirji bodo tekli 3 x 1000 metrov. Pripravljenih je 18 šolskih oziroma klubskih ekip. Pionirke bodo tekle 3 x 500 metrov — prijavljenih je 12 ekip. Tema dvema uvodnima tekoma bo sledil tek članov na 6.000 metrov, za katerega so se razen Zdravkoviča prijavili vsi najboljši jugoslovanski tekači. Seveda pa smo prepričani, da bodo tudi velenjski atleti dali vse od sebe in se skušali čimbolje uvrstiti. Naj osvežimo spomin: lani je bil Stanko Miklavžina odličen drugi, prvo mesto pa bo letos branil Štanko Lisec iz Celja. Skratka, ljubiteljem atletike se v nedeljo s pričetkom ob 14. uri resnično obeta pravi atletski praznik. Prepričani smo, da se bo nas kar največ zbralo ob progi in da bomo s športnim navijanjem bodrili tekmovalke in tekmovalce v njihovem boju za čim boljšo uvrstitev. S. Vovk Urnik 14 J0— Štafetni tek pionirk 1435 — Štafetni tek pionirjev 15.15 - tek članov 15.40 - tek članic 16.00 - slovesen zaključek znanj T977: 1. Ludtvikovvska (Poljska) 1978: 1. Burki (Švica) 1979: 1. Puica (Romunija) 1980: 1. VVaitz (Norveška) LETO XVII ŠTEVILKA 9 (571) VELENJE, 6. MARCA 1981 CENA 7 DIN YU ISSN 0350-5561 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva 2l\5 Od petka do petka Številka 9 (571) - 6. marca 1981 Skupščina Rdečega križa Velenje Tudi letos veliko krvodajalskih akcij Krvodajalstvo je skupna akcija vseh delovnih ljudi in občanov, ki darujejo kri, zdravstvenih delavcev, ki jo uporabljajo pri zdravljenju, zlasti pa vseh uporabnikov te nenadomestljive tekočine. Prav vsi se moramo truditi, da bodo krvodajalske akcije kar najbolje uspele in da bo tega nenadomestljivega zdravila vedno dovolj. V teh akcijah se najbolj izraža humanost, odnos človeka do človeka. V 27 letih odkar Rdeči križ organizira akcijo krvodajalstva, je že množica ljudi izrazila solidarnost in svoj odnos do sočloveka. Okoli 100 tisoč ljudi v Sloveniji vsako leto daruje svojo kri in s tem pripomore k zdravju več kot 10 tisoč bolnikom, ponesrečencev, operirancev. Organizacije Rdečega križa si prizadevajo, da bi bilo vedno dovolj tega nenadomestljivega zdravila, ki ga ne more narediti nobena tovarna ali laboratorij. Dati ga more le human, plemenit in solidaren zdrav človek. Naloga vseh nas je, da vstopa v vrste krvodajalcev vedno več ljudi. V naši občini daruje kri vsako leto najmanj 3500 krajanov. Lani je v občini darovalo kri kar 3506 občanov, kar je zelo velik uspeh. Na skupščini Rdečega križa Velenje si želijo, da bi bilo prav toliko krvodajalcev tudi letos. Ta mesec se bodo pričele že prve krvodajalske akcije v tem letu. 7. marca bodo lahko izkazali svojo člove-koljubost krajani Šmartnega ob Paki, ki bodo darovali svojo kri za celjsko bolnišnico. Vsak četrtek v mesecu marcu bo skupščina RK dvakrat na dan organizirala prevoz za krvodajlce v bolnišnico Slovenj Gradec, v mesecu maju pa bo v Velenju množična akcija Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana, in sicer dva dni za delavce Gorenja, prav toliko pa tudi za zaposlene Reka. En dan bo namenjen krvodajalcem in zaposlenim delavcem Šoštanja ter okolice. Tudi v mesecu juniju bodo lahko krajani vsak četrtek darovali kri za bolnišnico Slovenj Gradec. Krvodajalske akcije se bodo nadaljevale še v mesecu avgustu, septembru in oktobru, ko bo spet trodnevna akcija Zavoda za transfuzijo krvi Ljtabljana. 8. decembra pa bodo svpj odnos do sočloveka ponovno pokazali krajani Šmartnega ob P^ki in Gorenja, ki bodo darovali kii za bolnišnico Celie. Vsakemu krvodajalcu pripada en prost dan. Na skupščini Rdečega križa Velenje menijo, da naj bi v krajevnih skupnosti darovali kri le tisti, ki niso zaposleni (kmetje, upokojenci, invalidi), delavci pa naj bi darovali kri v svojih delovnih organizacijah. Že vrsto let Skupščina'Rdečega križa Velenje tesno sodeluje s pobrateno organizacijo RK v Splitu. Z njimi imajo tudi vsakoletne menjavo krvodajalcev. Tako se je lansko leto kar 50 darovalcev krvi iz Velenja udeležilo njihove krvodajalske akcije, 25. aprila letos pa Jezikovno razsodišče (13) Jezikovna in kulturna sramota v »zelencih" Več občanov se je pritožilo čez slovenščino v Sklepu o novih cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo veljavnosti mesečnih vozovnic; sklep visi za voznikovim sedežem v slehernem avtobusu mestnega prometa. Zares gre za najslabši zgled zanemarjanja slovenščine v javnosti. ?.e ločila so pisana popolnoma poljubno: manjka kakšnih 20 vejic, tudi takšnih pred ki; pri naštevanjih, ki so odstavčna z uvajalnTmi pomišljaji, je 19 naštevkov opremljenih z nepotrebnimi dodatnimi vejicami ali zaključnimi pikami, 9 jih je ostalo brez njih. Maistrovi borci so postali Meistrovi; predsednik DS, DO Mestni potniški promet je Muher Jelka I. r., podpisana po moško in po birokratsko, kar je za predsednico osnovnega samoupravljavskega organa docela protislovno. Nerazumljivo in nemarno so delani celi stavki in odstavki; tako beremo, da je eden od kriterijev izdaje in veljavnosti mesečnih vozovnic: — izgubljeno ali kakorkoli drugače uničeno vozovnico se v šolskem letu na podlagi uradnega preklica izda le en duplikat; drugje spet: Nočne cene, DO II1 Mestni potniški promet v navedenem času, prične uveljavljati z odhodi avtobusov s končnih postaj. . .; podobno zmeden je ves odstavek, ki govori o odvzetih vozovnicah, itd. Za takšno jezikovno in kulturno godljo so očitno krivi: podpisana predsednica DS, vodstvo delovne organizacije Mestni potniški promet in izvršni svet skupščine slovenskega glavnega mesta — ta svet je namreč k sklepu izdal soglasje: po katerih merilih, ni jasno, kajti takšen jezik v uradni listini ni le prestolniška kulturna sramota, je tudi pravno slabo določilen. Besedilo je sicer izšlo v Uradnem listu SR Slovenije jezikovno počedeno. Bi bil prevelik napor, če bi se bili odgovorni posvetovali z lektorji pri Uradnem listu SRS, preden so svoj sklep nalepili v ,,zelencih"? Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druj>e, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošljejo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000, Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Imlelnik Gelji n sol o PROMETNO, GOSTINSKO iN TURISTIČNO PODJETJE IZLETNIK CELJE Prometno, gostinsko in turistično podjetje Komisija za delovna razmerja TOZD TURISTIČNA AGENCIJA OBJAVLJA prosta dela oziroma naloga ŠOFERSKEGA REFERENTA v Turistični poslovalnici v Velenju POGOJI: — srednja ekonomska šola — turistične smeri in eno leto delovnih izkušenj poseben pogoj: aktivno znanje enega svetovnega jezika Kandidat, ki bo izbran, mora opraviti 2-mesečno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas. Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor OZD Izletnik Celje, Aškerčeva ulica 20, v roku 15 dni po objavi. bo prav toliko Splitčanov darovalo kri v Velenju. Velika težava, s katero se srečujejo pri Skupščini RK Velenje že vrsto let, je pomanjkanje primernih prostorov za večje krvodajalske akcije. S prostori nimajo težav le krajevne organizacije Rdečega križa. Na skupščini upajo, da v letošnji akciji iskanja prostorov'ne bodo osamljeni. T. P. 0K ZSMS Velenje Uspel seminar Na Dobrni je bil v soboto enodnevni seminar za predsednike osnovnih organizacij ZSMS v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in kmetijstvu, za pirdscdstva področnih konferenc ler predsednike komisij in centrov pri občinski konferenci ZSMS Vrlrnie. Mladi so na seminarju spregovorili o dosedanjem uresničevanju zastavljenih ciljev mladinske organizacije, spregovorili o nadalnjih nalogah ter sc seznanili s tienutno gospodarskim položajem v občini, z uresničevanjem politike ' konomske stabilizacije ter uresničevanjem političnega sistema socialističnega samoupravljanja in vlogo ZSMS v njem. Mladi so bili se/nanjeni tudi z mednarodno politično sitna, i io. Seminaiia, ki ga je organizirala komisija za idejno politično delo pri občinski konferenci ZSMS se je udeležilo okoli sto mladincev . OS ZSS Mozirje 0 delavcih iz drugih republik V ponedeljek so se na redni seji zbrali člani občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. V prvi točki dnevnega redasoseseznanilizoce-no življenjskih in drugih pogojev delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so jo pripravili na podlagi temeljite analize. Podrobneje so spregovorili še o trenutnem stanju na področju načrtovanja v mozirski občini, sprejeli so zaključni račun in finančni načrt ter delovni program in usmeritev sveta za leto. S. P. ■iNAŠ ČAS«, glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Františka Foila 10. »NAS CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠA-l.F.SKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja .»NAŠ ČAS« od I. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipovšek (direklor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087.850-316. 850-317,'Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČOP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ CAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1,72 z dne S. februarja 1474 ne plačuje temeljnega d.n k.i od prometa proizvodov. SŠZD Velenje - Referat za zdravstveno vzgojo Razvoj govora pri otroku Največ informacij dobiva človek po poti žive besede. Z govorom prenašamo informacije naprej, branimo stališča, izražamo svoje ideje in občutke. Za pravilen govor je potreben dober sluh. zdravi govorni organi (jezik, ustnice. mehko in trdo nebo. glasilki), pravilno razvite psihične funkcije (pozornost. mišljenje, pomnenje — posebno dobro razvit slušni spomin) in pravilen govor okolice. V prvih treh mesecih orokove starosti je oglašanje otroka refleksno. Obdobje od tretjega do šestega meseca starosti imenujemo »obdobje bebljanja«. ko dete z glasom izraža telesno ugodje ali neugodje, njegovo oglašanje je torej notranje pogojeno in se poraja brez zunanjega povoda. Tudi otroci, ki so se rodili gluhi, bebljajo. Od šestega do devetega meseca starosti je obdobje glasovnih iger. otrok si v igri razgibava govorila. Posreči se mu reči ata. mama. kar starše izredno veseli. Vendar besede niso vezane na določeno osebo, dojenček namreč uživa v ponavljanju in ritmičnosti zlogov in tako skuje svoje prve »besede«. Malček že razume nekaj konkretnih pojmov, na- primer: luč. muca. Gluhi ali težko naglušen otrok pa tudi govorno obstane. Sam sebe ne sliši, okolica zanj postane okrnjena, manjka mu namreč slušnih pobud. Proti koncu prvega leta večina otrok spregovori prvo pravo besedo. Besede pomenijo kar cel stavek, željo ali povelje. Tako lahko beseda mama pomeni »MAMA. GREVA NA SPREHOD!«, ali »Daj mi knjigo!« ali »Igraj se z meno!«. Do drugega leta starosti malčki vsak dan presenečajo z novimi besedami. Vča-si+i oblikujejo kakšno besedo. katero razumejo samo oni. Prav je. da se starši potrudijo razumeti otroke, ker s tem budijo v njih željo po govornem izražanju. Ni prav. da z njim govore v otroškem žargonu. Od dveh do dveh in pol let je obdobje vprašanj, ki se začenjajo s »kaj?«. Starši in vzgojitelji naj kar pridno odgovarjajo malim nade-budnežem. Odgovori naj bodo kratki in primerno logični. Dovoljeni so poenostavljeni odgovori, vendar ne smejo preveč izkrivljati resnice. Pri treh letih postane malčkov svet velik, poln je malih in velikih ugank, zato sprašuje »zakaj?« Besedni zaklad v tem obdobju hitro narašča. Večina otrok v tej starosti ponavlja zloge. To imenujemo fiziološko jecljanje. Otrok hitreje misli kot je sposoben svoje misli oblikovati v govor — misli prehitevajo govor. Skozi to fazo . gre. večina otrok in napak je. če na to reagiramo nestrpno, z opozarjanjem. S tem ne budimo v otroku želje po govoru, lahko pa otroka znerviramo tako. da fiziološko jecljanje, ki v nekaj mesecih izgine, preide v pravo jecljanje. V tem obdobju je govor še vedno delno vezan na ponavljanje — tako se ima fantek za punčko, ker pač posnema sestro. Uporablja že čase. vendar le redko pravilno in zato reče: »Jutri sem bil v vrtcu.« V starosti štirih in pol let otrokov govor že odgovarja standardom odraslih. Ima primeren besedni zaklad, pravilno izgovarja vse glasove, podobne glasove loči med sabo (P od B. K od G. Š od Ž. D od T). Otrokov govor se ne razvija vedno z enakim tempom. pa tudi pri vseh otrocih ne enako. Tako v določenem starostnem obdobju otrok pridobiva več gibalnih spretnosti kakor govornih. Zna plezati, tekati in razne druge spretnosti. Ko se nekoliko umiri, nas spet preseneti z novimi besedami ali da si hitro zapomni pesmico in uganko. Govor se razvija vse življenje. V šoli se učimo govor preliti v pismeno obliko, kasnejše izkušnje pa vplivajo, da je ustni in pismeni govor vse bolj poln in bogat. Nevenka Ocepek logoped Jogurt naš vsakdanji i ■ , , > - -/ mm mw* t* V-Vlj:,1..-;. MKttMHHMMIto * r . . • -j ilil^illif .. i'> Številka 9 (577) — 6. marca 1981 Gospodarjenje Dobri poslovili rezultati Gozdno gospodarstvo Nazarje GIP Vegrad Prvič izpad pri zasebnikih Na Gozdnem gospodarstvu v Nazarjah ob ocenjevanju poslovnih rezultatov v preteklem letu ugotavljajo, da so s doseženimi finančnimi uspehi lahko zadovoljni navzlic dejstvu, da je količinski dosežek zaostal za predvidevanji. Na količinsko nedoseganje delovnega načrta je vplivalo več vzrokov, med katerimi se nekateri zaradi narave dela v gozdnem gospodarstvu venomer pojavljajo. Med nje seveda sodijo tudi vremenske razmere, ki so bile v lanskem letu za delo v gozdovih še posebej neugodne. Tudi na vrsto drugih objektivnih razlogov sami niso mogli bistveno vplivati. V zadnjem obdobju je oskrba z reprodukcijskimi materiali, z rezervnimi deli in opremo otežkočena, za materiale iz uvoza pa zaradi omejitev in stalnega pomanjkanja deviznih sredstev skorajda onemogočena. Seveda se težave pojavljajo tudi na domačem tržišču in ker ocene izboljšanja ne obetajo, bodo morali v bodoče na vseh področjih gospodariti še veliko bolj smotrno. Letni načrt prodaje gozdnih sortimentov so dosegli z 92 odstotki, od tega v družbeni proizvodnji 93,6 in v zasebni le 90,9. Zlasti zadnji podatek je zaskrbljujoč, saj se je tokrat zgodilo prvič, da načrti v zasebni proizvodnji niso bili izpolnjeni ali celo izdatno preseženi. To je še toliko bolj pomembno zaradi tega, ker na zasebni sektor odpade okrog 60 odstotkov vseh količin lesa. Vzrokov za to je veliko, temeljito jih bo treba oceniti in sprejeti potrebne ukrepe, ki naj stanje popravijo v največji možni meri. V transportni in gradbeni dejavnosti so načrte dosegli, saj so zmanjšanje števila prevozov s tovornjaki in nakladalnimi napravami nadomestili s povečanim obsegom uslug za druge naročnike. Načrt gozdno-goji-tvenih del so dosegli le 85,8 odstotno. Ostali pokazatelji so nekoliko bolj ugodni, kot sam fizični obseg proizvodnje. Precej so namreč presegli načrtovani celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek. Ti dosežki so dokaj ugodno vplivali na akumulacijo v celotni delovni organizaciji, kljub nekaterim dodatnim prispevkom, ki so v preteklem letu bremenili gospodarstvo. Seveda se bodo morali za uresničitev letošnjega načrta še posebej potruditi. Poleg ostalih objektivnih težav, ki ovirajo nemoteno delo, jim jo je v prvih letošnjih mesecih močno zagodla zima z mrazom in visoko snežno odejo, ki zlasti v višjih legah ne bo prav kmalu izginila. J. P. PTT Velenje-Mozirje Na področju PTT dejavnosti v Jugoslaviji ne dohajamo razvitejših držav, še več, celo v primerjavi z vzhodnimi in nekaterimi manj razvitimi državami smo po številu telefonskih priključkov na koncu lestvice. V Sloveniji pa so potrebe po telefonskih priključkih še slabše pokrite kot v drugih republikah. V občinah Velenje in Mozirje so te težave še posebno občutne, saj predvsem v občini Velenje s številom telefonskih priključkov že vrsto let močno zaostajamo za potrebami občanov in kar je še bolj problematično, za potrebami združenega dela. Že v preteklem srednjeročnem obdobju so bila vložena znatna sredstva, da bi ta razkorak med potrebami in možnostmi vsaj delno omilili. Postavljeni plani na področju izgradnje lokalnega telefonskega omrežja so bili v tem obdobju celo preseženi, saj so se delavci v PTT prometu zavedali, da premajhne zmogljivosti lokalnih telefonskih mrež ogrožajo celoten razvoj PTT prometa. Tudi v tem srednjeročnem obdobju bo velik poudarek na razvoju telefonskega omrežja in modernizacije poštnega prometa. Za vse te naložbe v celjski regiji načrtujemo po cenah iz leta 1980 preko 1,5 milijarde dinarjev naložb. V občini Velenje je trenutno v končni fazi izgradnja krajevnih omrežij, ki smo jih začeli graditi pred tremi leti. Izgradnja je v zaostanku za približno 4 mesece zaradi vremenskih težav, ki so ovirale delo. Do sredine letošnjega leta pa bodo dela dokončno opravljena. Tudi v občini Mozirje so dela pri izgradnji lokalnih omrežij v zaključni fazi. Več kot polovico potrebnih del je bilo opravljeno že v lanskem letu, do začetka julija pa naj bi bil dograjen še manjkajoči del omrežja. Pri izgradnji omrežja, tako v velenjski kot v mozirski občini, so zelo veliko del opravili krajani sami. Ti so poleg prostovoljnega dela prispevali tudi precejšnja lastna sredstva. Velika skrb je namenjena tudi razširitvi telefonskih central. V mozirski občini potekajo zaključna dela pri montaži petih telefonskih ccntral. V letošnjem letu pa bodo odprli še prenovljeno pošto v Solčavi, spomladi bo obnovljena pošta v Gornjem Gradu, v načrtu pa je tudi prenovitev pošte v Rečici. Največja investicija tozda za PTT promet Velenje pa je izgradnja PTT centra v Celenju. Gradnja tega centra naj bi bila končana do leta 1983. Viri sredstev so zagotovljeni, manjka le še kredit L jubljanske banke Temeljne banke Velenje. Vsaka kasnitev gradnje tega centra bi pomenila kasnitev možnosti širjenja ostalih zmogljivosti, obenem pa seveda občutno podražitev. Poleg omenjenih nalog bo v tem srednjeročnem obdobju tozd za PTT promet Velenje nadaljeval z izgradnjo lokalnega telefonskega omrežja tako v velenjski kot v mozirski občini. Velik poudarek bo na izgradnji industrijskega omrežja ter na izgradnji omrežja v novih coningih. Po sprostitvi sedanje centrale v Velenju so v letu 1984 načrtovane večje razširitve v Šošta- nju, Topolšici m Smartnem ob Paki. V Mozirju pa je predvidena obnovitev in razširitev pošte ter preselitev velenjske ccntralc na vozlišče v Mozirje, tako da bi bile ob koncu tega srednjeročnega obdobja največje potrebe po telefonskih priključkih v obeh obči nah vendarle /adovoljene. Z omenjenimi razširitvami in posodobitvami pa bi se izboljšale tudi ostale poštne usluge. Te so na področju dostave že sedaj dokaj zadovoljive, saj skoraj ni več zaselka, ki nc bi imel dnevne dostave. Nekoliko slabše je to urejeno le še v oddaljenih hribovitih krajih, kjer posamezne hiše še nimajo /agotovljcne dnevne dostave. Tudi t;i problem bodo preko izpostavljenih predalčnikov skušali delavci PTT prometa v tem srednjeročnem ra/rešiti. Kljub rasti poštnih storitev pa v prihodnjem srednjeročnem obdobju niso predvidene večje kadrovske popolnitve. Izboljšala naj bi se le kvalifikacijska struktura zaposlenih, saj bo zaradi uvajanja novih sodobnejših naprav večji poudarek na tehnično izobraževalnih kadrih. Ob koncu tega srednjeročnega obdobja seveda še ne bodo v celoti zadovoljene potrebe združenega dela in občanov. Že sedaj bi morali imeti približno 70 telefonov na sto občanov, imamo pa jih le 15. Ta razkorak v tem srednjeročnem obdobju seveda ne bo mogoče nadoknaditi, zato bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebno storiti velik napor za ureditev poštne problematike. B. Z. Delov na organizacija Vegrad Velenje se je tako kot vse gradbene delovne organizacije srečevala v preteklem letu s številnimi težavami zato so ob oceni poslovanja za to obdobje toliko bolj zadovoljni, ker je uspešno. Z nekaj več kot stotimi odstotki so uresničili planirani celotni prihodek, kijev primerjavi z letom 1979 višji kar za dobrih 21 odstotkov. Posebej razveseljivo, je tudi da so rastla porabljena sredstva mnogo počasneje kot celotni prihodek in so v primerjavi z letom 1979 višja le za dober odstotek. Dohodek, ki so ga v Vegradu uresničili v višini nekaj več kot 515 milijonov dinarjev je sicer odstotek poti planom, v primerjavi z letom 1979 pa je ta višji skoraj za 22 odstotkov. To pa so nedvomno podatki, ki pričajo da so v Vegradu v preteklem letu dosledno izvajali /iidane stabilizacijske naloge ter skušali izkoristiti vse notranje uverve. Dober poslovni uspeh je prav gotovo plod prizadevanj /aposlcnih v tej delovni organizaciji. Vegrad pa ima poleg tega tudi izredno veliko nedokončane proi/vodnjc, saj je njena vrednost /a okoli sto milijonov dinarjev več-j.i od načrtovane in bi torej lahko bili poslovni uspehi še večji. Nekaj vrč kot 27 odstotkov dohodka so namenili za pogodbene in zakonske obveznosti ter za pospešeno amortizacijo. Cisti dohodek je odstotek nižji kot so planirali, ostanek čistega dohodka pa je enak planiranemu in so ga uresničili v višini 75 milijonov dinarjev. V sklade so namenili 93,5 odstotkov planiranih sredstev, kar pa je mnogo več kot v letu 1979. Na tako dobro poslovanje Vegrada pa v zelo veliki meri vpliva velika uspešnost te delov ne organizacije v tujini. Vse temeljne organizacije v Vegradu so prav tako zaključile preteklo leto s pozitivnimi rezultati, v endar pa je njihova uspešnost zelo ra/lična. Prav tako je vsem tudi tispefo potrebna sredstva v skladu s samoupravnimi sporazumi ter oblikovati potrebna sredstva sklada skupne porabe za lastne potrebe. Poleg tega pa so temeljne organizacije Vegrada odvojiie štiri milijone dinarjev za ureditev samskega doma v Ljubljani, temeljni organizaciji Vemont in Zaključna dela pa sta za nakup stanovanj namenili še dodatnih milijon in pol dinarjev. Namensko so odvojili sredstva za vse zakonsko predpisane obveznosti, ostal pa jim je še precejšen delež za reproduktivne namene. S pomembnimi načrti v novo obdobje Dosledno so uresničevali zastavljene stabilizacijske naloge 10 Savinjsko šaleške gospodarske zbornice izvršilni odbor Savinjsko šaleške gospodarske zborice Velenje je ob koncu preteklega leta imenoval posebno komisijo z nalogo, da oceni položaj in razvojne možnosti lesno predelovalne industrije v občinah Mozirje in Velenje ter opredeli njene temeljne razvojne možnosti v novem srednjeročnem obdobju 1981—1985. Predstavniki komisije so na zadnji seji izvršilnega odbora Savinjsko šaleške gospodarske zbornice, bila je 26. februarja, poročali, da so v glavnem zbrani in urejeni podatki, manjkajo pa podatki o tehnoloških zmogljivostih in potrebah po lesni masi v zasebnem sektorju v Gornji Savinjski in Šaleški dolini. V razpravi je bilo poudarjeno, da je les, ob lignitu, največja naravna danost na območju te v medobčinske gospodarske zbornice. Zato je treba predelavo lesa, kolikor je najbolj mogoče, racionalizirati. Čeprav je predelava lesa v mozirski in velenjski občini dokaj razvita, pa tehnološko in razvojno zaostaja za drugimi območji. Zato bodo potrebne programske preusmeritve, uveljaviti pa bo potrebno tehnološko in ekonomsko kar najučinkovitejše programe, se pravi take, ki bodo ob približno enaki lesni masi zagotavljali večjo dohodkovno uspešnost. Prvi del te Razvoj lesne industrije študije bo financirala Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje, za drugi del pa bodo morala združiti potreben denar zainteresirane organizacije združenega dela s področja predelave lesa. V nadaljevanju 14. redne seje je izvršilni odbor sklenil, da se bo sešla skupščina Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice 18. marca 1981 ter obravnavala predlog delovnega in finančnega načrta za letošnje leto. Pri sestavi predloga finančnega načrta so upoštevali vsesplošna hotenja za zmanjšanje obremenitev; obveznosti za članarino za to medobčinsko gospodarsko zbornico se naj bi v tem letu, v primerjavi z letom 1980 zmanjšale za 25 V*. Izvršilni odbor je obravnaval na zadnji seji tudi osnutek družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva Slovenije v obdobju 1981—1985. Odbor za drobno gospodarstvo je že predtem obravnaval osnutek predloga tega družbenega dogovora, prav tako pa tudi obrtni združenji v občinah Velenje in Mozirje. Večjih pripomb na besedilo osnutka družbenega dogovora ni bilo. Poudarjeno je le bilo, da je treba drobnemu gospodarstvu s pomočjo drugih organizacijskih oblik oziroma združenj zagotoviti večje možnosti za izvoz, da bi tako pridobili zadostne pravice za izvoz najosnovnejših reprodukcijskih materialov in opreme, ki jih pri nas še ni mogoče dobiti. Na zadnji seji se je izvršilni odbor Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje seznanil tudi s pripombami za ustanovitev novih skupnosti za cene v občinah Velenje in Mozirje. Velika večina temeljnih organizacij združenega dela v Gornji Savinjski in Šaleški dolini je doslej že sprejela samoupravne sporazume o ustanovitvi občinskih skupnosti za cene, pred zaključkom pa je tudi postopek za oblikovanje svetov občinskih skupnosti za cene pri čemer računajo, da se bodo sestali sveti na prve seje najpozneje do srede meseca marca. Zahtevkom za zviševanje cen pa bodo morali nameniti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela vso pozornost tudi po ustanovitvi občinskih skupnosti za cene,V sleherni temeljni in drugi organizaciji združenega dela morajo, skladno z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, pripraviti podrobnejša merila za oblikovanje cen izdelkov in storitev. V vseh sredinah pa bodo morali pospešiti prizadevanja za ubrzavanje rasti cen, o zviševanju cen in o njihovih posledicah pa morajo odločati delavci, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. M. L. Iz poročila o uresničevanju programske usmeritve občinske organizacije ZK Velenje Prvi znanilci resnično kvalitetnejšega gospodarjenja Poglavitna značilnost obdobja med dvema programsko volilnima konferencama občinske organizacije ZKS Velenje je, da so potekale aktivnosti zveze komunistov v zapletenih in zaostrenih pogojih gospodarjenja, v vsakodnevnem boju za stabilizacijo gospodarskih gibanj, za razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter za krepitev odločujočega samoupravnega položaja delavca v družbeni reprodukciji. Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije je bila temeljna in najpomembnejša aktivnost občinske organizacije ZK, prav tako pa tudi večine osnovnih organizacij ZK. Doseženi gospodarski rezultati in sedanja gospodarska gibanja dokazujejo, da dosega združeno delo po membne uspehe v prizadevanjih k približevanju tistim ciljem, ki so v ospredju širšega družbenega interesa oziroma uspešno premagujejo dnevno se porajajoče težave v zaostrenih pogojih gospodarjenja. V osnovnih organizacijah ZK je vse bolj prisotno spoznanje, da je mogoče nakopičene težave gospodarjenja uspešno in učinkovito razreševati le s sodelovanjem kar največ delovnih lju- di in občanov. Večina aktivnosti osnovnih organizacij ZK je bila zato usmerjena v prizadevanje za dosego tega cilja. V prizadevanjih za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije so bili doseženi pomembni uspehi, čeprav razumljivo vse naloge niso bile uresničene. Poglavitna slabost, ki je onemogočila, da bi bili uspehi še večji, je bila v tem, da komunisti v posameznih organizacijah združenega dela in drugih sredinah niso uspeli v hotenjih, da bi samoupravni organi sprejeli konkretne stabilizacijske programe in sproti preverjali njihovo uresničevanje. Zato bodo morale osnovne organizacije ZKS nameniti v prihodnje posebno pozornost sprejemanju konkretnih stabilizacijskih programov in njihovemu izvajanju. Le tako bo namreč mogoče ugotoviti, kdo je resnično za stabilizacijo in kdo je za stabilizacijo samo v besedah. Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri obravnavi rezultatov gospodarjenja, kar se ne kaže samo v širini obravnav, pač pa tudi v spremenjenemu odnosu večine poslovodnih delavcev do te pomembne naloge. Obravnave rezultatov gospodarjenja so vse konkretnejše in se dotikajo pravzaprav že vseh področij, na katera lahko neposredno vplivajo delavci. V ospredje stopajo aktualna vprašanja gospodarskega trenutka, od razmer v lastni sredini oziroma družbenopolitični skupnosti do poslovanja naših podjetij na tujem. Velika večina osnovnih organizacij ZK ob obravnavi rezultatov poslovanja oblikuje tudi naloge za lastno delo. Kar zadeva gospodarjenje v letu 1980 velja zlasti še omeniti, da se je hitreje povečeval del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela kot dohodek, ugodnejša razmerja pa so bila dosežena tudi pri razporejanju dohodka. To je po nekaj letih neprestanega upadanja teh sredstev morda prvi znanilec resnično kvalitetnejšega gospodarjenja. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je čedalje več težav v zvezi z gospodarjenjem in družbenoekonomskim položajem združenega dela, kar se še posebej kaže v nedoseganju načrtovanja proizvodnje v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela (predvsem v TGO Gorenje Velenje), težavah pri oskrbi z re- producijskimi materiali, surovinami in rezervnimi deli, nadalje v zastojih pri dobavi opreme za modernizacijo proizvodnje in dokončanje investicij, kar bi nedvomno pomembno vplivalo na še večjo uspešnost stabilizacijskih prizadevanj. Prve uspehe kažejo tudi prizadevanja pri iskanju akumu-lativnejših proizvodnih programov. Med pripravo razvojnih dokumentov za novo srednjeročno obdobje so bili izpostavljeni programi, ki naj bi bili pobudniki nadaljnjega razvoja oz. vse pomembnejši nosilci razvoja. Temeljne in druge organizacije združenega dela z območja občine Velenje pa se vse bolj povezujejo s sorodnimi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela širom po Jugoslaviji. Zaostreni pogoji gospodarjenja in v tej zvezi slabši delovni rezultati ter zaostajanje realnih osebnih dohodkov za dvigom življenskih stroškov so pogojili v marsikateri delovni sredini kritičnejši odnos do politike delitve osebnih dohodkov, zlasti še kar zadeva notranja delitvena razmerja, ki so se pokazala v prenekateri sredini kot neprimerna. V organizacijah združenega dela bo potrebno zaradi tega okrepiti že začete aktivnosti za uveljavitev dejanskega nagrajevanja po delu. V sleherni samoupravni sredini morajo uresničiti notranja razmerja v delitvi osebnih dohodkov, istočasno pa tudi pridobivanje oziroma ustvarjanje dohodka, s katerim je treba zagotavljati ustrezne osebne dohodke vsem kategorijam delavcev. Pomembna aktivnost minulega enoletnega obdobja je bila prav gotovo tudi izdelava, usklajevanje in sprejemanje razvojnih usmeritev za novo srednjeročno obdobje 1981—1985. Občinska konferenca ZKS Velenje je aktivnosti sproti spremljala, naloge pa opredelila na 21. seji. Ugotavljati pa je mogoče, da skoraj vse sredine kasnijo pri sprejemanju razvojnih načrtov, še vse premalo pa je sodelovanja oz. usklajevanja pri določanju prihodnjega razvoja. Sicer je bilo v priprave razvojnih načrtov in v razprave o njih vključeno neprimerno več delovnih ljudi in občanov, v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Kljub temu pa z doseženim še ne moremo biti zadovoljni. Na področju VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA pa je zveza komunistov v Šaleški dolini usmerjala aktivnosti na vseh področjih, ki jih je opredelila prva programsko volilna konferenca. Sicer je bila usmerjenost v razvijanju oblik celodnevne osnovne šole in večanja števila v cclodnevno šolo vključenih otrok, v prvi fazi priprav razvojnih načrtov nekoliko zapostavljena, pa je prav aktivnost zveze komunistov takšna razmišljanja oziroma načrte preusmerila. Ocenjene so bile tudi priprave vseh nosilcev za prehod v usmerjeno izobraževanje. Problemska kon-ferenca o usmerjenem izobraževanju pa je ugotovila, da bo treba usmeriti aktivnosti v prihodnje tudi v uveljavljanju položaja temeljnih organizacij združenega dela v posameznih izobraževalnih skupnostih, v katere so vključene, večjo pozornost pa bo morala nameniti usmerjenemu izobraževanju tudi velenjska občinska izobraževalna skupnost. 4 rs* m _ m. t ____i— __ ranin kuhan Številka 9 {571) - 6. marca 1981 Kajiriiova bralna zaacfca Vedno več mladih bralcev Vzgoja in Končno celodnevna šola Naslednji problem ni nič manj pereč, čeprav se rešitve le obetajo. Od začetkov uveljavljanja celodnevne osnovne šole v Sloveniji je minilo pet let. V republiki je vanjo vključenih 10,29 odstotkov učencev, v celjski regiji 33.6, v mozirski občini pa nobeden. Mozirska občina je torej ena izmed enajstih, ki celodnevne osnovae šole še nima, v oddelke podaljšanega bivanja pa je vključenih vsega 5 odstotkov učencev. Morda še to, da so v prejšnji srednjeročni načrt zapisali, da bodo v celodnevni pouk vključili 10, v podaljšano bivanje pa 30 odstotkov učencev. Ne glede na to imajo osemletke v Gornji Savinjski dolini v organizacijo svojega pouka že vgrajenih vrsto elementov celodnevne šole. Sem sodijo množice interesnih dejavnosti, okrepljeno sodelovanje zunanjih sodelavcev, pa tehtna povezava z njihovimi okolji in še bi lahko na- števali. Seveda so uvajanje celodnevne šote zapisali tudi v srednjeročni načrt za naslednje obdobje. Tako bo na celodnevno organizacijo pouka v šolskem letu 1982—83 prešla osnovna šola Gornji grad. S tem bo v celodnevno šolo vključenih 20 odstotkov učencev mozirske občine in izpolnjena bo zahteva republiške konference SZDL za to obdobje. S tem v zvezi so pri občinski konferenci SZDL Mozirje imenovali koordinacijski odbor, ki pripravlja pogoje za uvedbo celodnevne šole v Gornjem gradu ter hkrati spremlja uvajanje elementov celodnevnega pouka v osemletkah. Komisija za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja pri komiteju občinske konference ZK Mozirje poudarja, da bi morali koordinacijske odbore za povezovanje osnovnih šol z njihovim okoljem ustanoviti na vseh osnovnih šolah. J. P. SAMOUPRAVNA INTERESNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE ODBOR ZA SUBVENCIONIRANJE STANARIN Na podlagi 12. člena pravilnika o delni nadomestitvi stanarin (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/80) in spremembe pravilnika o delni nadomestitvi stanarine, ki je bila sprejeta na 8. seji skupščine Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje dne 25. februarja 1981 ter na podlagi sklepa odbora za subvencioniranje stanarin dne 1Z 2. 1981, razpisujemo NATEČAJ O DELNI NADOMESTITVI STANARINE ZA LETO 1981 RAZPISNI POGOJI Ad. 1 Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve ekonomske stanarine pod sledečimi pogoji: — če njegove gospodinjstvo uporablja stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 160 točk in ki po površini ne presega naslednjega normativa: za 1 družinskega člana do 32 kv. m uporabne površine za 2 družinska člana do 45 kv. m uporabne površine za 3 družinske člane do 58 kv. m uporabne površine za 4 družinske člane do 70 kv. m uporabne površine Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se pripadajoča stanovanjska površina poveča do T5 kv. m. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 5 %; — če je višina letnega dokazljivega dohodka gospodinjstva , pa ni kljub možnosti za zaposlitev v delovnem razmerju. M. 2 K zahtevi za delno nadomestitev stanarine je potrebno priložiti: * — potrdilo o letnem doka/Vvem dohodku gospodinjstva za preteklo leto, — potrdilo o številu članov gospodkijstva, — veljavno stanovanjsko pogodbo, — potrdilo o premoženjskem stanju, — pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da: — noben član gospodinjstva ni Častnik drugega vseljivega stanovanja — noben član gospodinjstva ne g^adi aS m lastnik stanovanjske ali počitniške hiše — on in člani gospoefnjstva niso anelS dohodka izven predloženih potrdil o dohodku — pismeno potrdilo hišnega sveta, da: — stanovanja ne daje v podnajem — noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne afi obrtne dejavnosti. Ad. 3 Rok za zbiranje vlog traja 30 dni od objave. Pripne na natečaj prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili, ne bodo upoštevane. Zahtevo za delno nadomestitev stanarine je možno vložiti tudi med letom, če se imetniku stanovanjske pravice in članom gospodinjstva spremenijo pogoji, po katerih bi bil upravičen do deine nadomestitve stanarine. Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enega koledarskega leta, šteto do prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila zahteva vložena. Vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami pošljite na Samoupravno interesno stanovanjsko skupnost občine Velenie Šaleška 19/a. ' ' Vse ostale informacije v zvezi s tem natečajem dobite pri delovni organizaciji DOM Velenje, Šaleška 19/a telefon KI-010, pri referentu za solidarnostna stanovanja. Velenje, 27. 2. 1981 ODBOR ZA SUBVENCIONIRANJE STANARIN Letos poteka jubilejno 230: leto bralne značke v Sloveniji. V teh dneh pa mladi brala že prejemajo priznanja m pohvale za prebrana književna delta. Tekmovanje za bralno zrna^t® se prične vsako leto 17. septembra z dnevom zlatih knj% inm v spomin na Bevkovo Mat Zaključi se 2. aprila, ko je mednarodni dan mladinske knjji-ževnosti. Pri nas ta čas po-daljšujemo za učence pnft razredov do dneva mladosti. V občini Velenje tekmnjjejjo učenci za Kajuhovo bralno značko že petnajsto leto. Pokra vitelji vsakoletnega tekmovanja so občinska zveza pojiateijiev mladine Velenje in okSnia izobraževalna in kulturna sknp-nost Velenje. Nad četama* organizacijo tekmovanja pa Mi odbor za Kajuhovo babo značko pri občinski zvtezi jprit-jateljev mladine v sodelovanjie z mentorji za bralno značko na naših osnovnih šolah. Tdkjnmnv-vanje za bralno značko iima susjjj namen, in sicer, da bi med mmliai-dimi spodbujalo globljeno in kri- liomc Hnnuiije dobriHi domačih in tnijiilln HiiffiiaBTiDifc dd ter ljube/jen dto ftjujigsr.. Premirji se prijavljajo za onojto določene bralne ■amačUe' piostKOTotjino, seveda pa nmairaijKr prebrati določen bralni pnppani za svoji® stopnjo. Tisti iničsimeii,. Hii osvojijo vse stopnje pa |«ijpnju 5e posebno Kajuhovo V IbamUemi šofskem letu je prejielbi Sva.ii;hovo bralno značko 33117 oučentev, v štirinajstih letih pi je občinska zveza prijateljev nnrllidiime Velenje podelila že 21.524 nO. V tekmovalni BmaAu program so se tudi letos »tlljjuirilk' »se osnovne šole v naši Netaicri mladi bralci so dSi fcsešmje bralne značke. Na ow šoti bratov Letonje je 0WJrojiB&» bralno značko 215 miOHiiceM, ma Gostav Sflih 603, na <®HnMwnii 3®>fii Vetjfca Vlahoviča ma Anion Aškerc 796, na imHBGmiiii Sat XrV_ divizije pa bo ktos prejelo Kajuhovo bralno amaillto 11(08 pixDB>irjcv. Ostale šole v miši ofttim pa bodo imele pnkinr s Dem im prihodnjem ■secn. Ob koncu akcije učenci pripravijo krajši kulturni program, na podelitev pa povabijo tudi pesnike, pisatelje in kulturne delavce. Tako so pionirji Smartna gostili celjske gledališčnike, učence osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje je obiskal Tone Partljič, pionirji Osnovne šole Gustava Siliha so povabili medse Ferda Godino in Branko Jurca, med šolarji osnovne šole Antona Aškerca pa je bila znana srbska pesnica in pisateljica Desanka Maksimovič. Učenci XIV. divizije pa bodo povabili pesnico Meto Rainer. Odbor za Kajuhovo bralno značko pri občinski zvezi prijateljev mladine že nekaj let pomaga pri razširjanju bralne značke med otroci naših delavcev na tujem. Lani so pripravili skupaj z učenci osnovnih šol knjižne zbiralne akcije in jim poslali 1343 knjig. Ob obisku v Velenju pa so jim podelili tudi 42 Kajuhovih bralnih značk. T. P. Podelitev značk na< Šola v naravi Bilo je čudovito Učenci osnovne šole Mihi Pintar Toledo v Velenju so mudi letos za teden dni zapustili šolske klopi in se preselili v šolo v naravi Učenci petih' razredov so na&b zatočišče v prijetnem domu na Glažuti. S temi učenci so bile le pionirji osnovne šole Biba Roedk iz Šoštanja, v prvih dneh marca pa so odšli tja tudi učenci osnovne šole Gustav Šilih. Ko smo obiskali naše tolarje, je Ml lep, sončen dan. Mraz je sicer [ toda to ni motilo učencev za ižkonHldk prijetnih uric na snegu. Prvo il iij—n* smo našli pri koči. Njihov ndbdj gospodinske opreme Gorenje v Velenju. »Sodelovanje med nato loTOsom osnovno toio Miha Pintar Toledo je lesno, sesamo na kulturnem podro^p. ampak tudi na drugih področjik Vadim skupino učenk in učenccv, ki m letos prvtč stopili na smuči. Po dragem dnevu že kar dobro obvladajo (nmr smučanja. Razpoloženje je enkratm. veselo, sodelovanje pa tesno.« Obiskali smo še drugi dve skopni, h sta imeli svoj prostor na smafigih pri Areh il Tisti, ki so bili pri vaofae|\«i Mcjavšku. so se kar hitro pofavzMr« Smo v prvi vrsti in najboljši smgfnjpa Na manj strmem smučiščusnaosiECafa skupino Janeza Ramška. Takole je pripovedoval: »Tisti, ki ic nujo malto smučati, se kar pridno vozijo po sar-mini. V prejšnjih letih smo bodita aa Paški Kozjak. Bilo je lepo. vendar vlečnice nismo imeli. Tudi vattilrljct jc premalo, eden za IS učencev. Dd® je dokaj naporno«. Kot pedagoški vodja šole v naravi je Janez Ramšak še orisal pouk v spremenjenih pogojih. V naravi imajo ras: samo smučanje, v treh iz morah pi imajo tudi redni pouk. Slovcmkijczrik. narava, družba, likovna in glasbena vzgoja so predmeti, na katere mcmajio) misliti tudi smučanja željni omota Dragocen je vsak dan. zato si narcdiigio načrt dela že vnaprej. Učenec 5. d razreda Stanko Rajh je takole opisal njihov delovni dan: »Vstajamo ofe sedmli uri. Pospravimo perMrffe. se umijemoinže pride čas za zajtrk Nato pa odhitimo na učno uro. Prva dnpiaa je v lovski sobi, druga v restavraciji nas to niC ne moti. Po učenju gremo a lihe lun nm ItnHt poljane. Ob dvanajstih imumer komika, popoldne pa smo sj>et mu sm^iii ii po učenju. V letošnji šoli v maamiise- Bnrar veliko naučil«. JateBUnfje učenec 5. razreda: »Za ItoitilliDjem! shodi kaar dobim. Po kosilu je piačidslk « sobah. Igramo se razne igre od Jafca. iSbmdk ne jezi se, memo in dnifgm Smučam v prvi vrsti. Na smuči sinmsiKijpdl že z devetimi leti. Učimo se wmnni vudhsU»nt sHaBoot, le smuka ne. Vtaf m:ii jr: in; nanadil sem se že voziti tuuBiizillie&icrai«' poučuje : uhraaftt. srbohrvaščino in vzgojo. »Veseli soma. Itor s® se btoinje tole v naravi ■kfcBi »si učenci petega razreda. !ftmimi» pzi' posebnih težav pri nudbAgirompii pou&aL Tuje novo okolje im uma oHifta dda z učenci. Nanjo smo ste nudil učmdlp primemo pripra-*it Iflfin® sme prilagajamo razmerami. Ntqjxčji pnidarek smo dali pri-iMdftaim NOS m pohorskim borcem. O poihanttii pa nam bodo sffnggmminnži Se dnmi rfiiii sami.« Mmka nriH pemčaje v šoli slovenski im gK^je. pišemo spisov, ~ iz NOB. poslušamo mi m katero tudi za i. Vzdu^cjje prijetno.« V iiififtiiiirafti,. v sobah so začele uga- šati luči. ko smo se z ravnateljem osnovne šole Miha Pintar Toledo Emilom Hartneijem vračali v snežni gazi proti Mariborski koči. V dolini so svetlikale luči, na Glažuli pa je v varnem zavetju sanjalo 45 učencev. Hinko Jerčič Preobrazba vzgoje im izofcra-ževanja je celovit proces, ki nedvomno terja po^lobljiono im temeljito delo na SteviJMa področjih in ravneh. V raHsrirski občini so uresničevanju maiksg, ki jih terja ta preobrazba, nnasmcmiS veliko pozornosti, čeprav anajtorž ponekod nedorečenosti j™3i me manjka. Oceno dosežikerv je pred krat k im pripravila komarja idejna vprašanja vzao^c in izobraževanju pni koamtejui občinske konference ZKS in pn lan zelo kritično ovredmotila dosežke na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja. Prehod na usmerjiemo izobraževanje je seveda odovim spreminjanje družbemo-ekomeHU-skih odnosov, ki zahteva tamriji-te priprav e. Med nje sodijo toda razprave, ki bi jih morali opraviti v vseh okoljih. V nMziirska občini so na tem področja sprva nekoliko zaostajala. PogloHjare ra/prave so namreč majprf-j opravili le na ravaai or»čin>kifc družbenopolitičnih an v osnovnih šolah, v združenera ddhs pa priprave kasnik. Morda so bile tudi manj opazile, kajti današnje stanje je že histveroo boljše od tistega, ki ga oimaaja ocena o uresničevanjsa nalog s področja preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Seveda s nemi m rečeno, da pomanjkljivosti mi, opravljeno delo pa vendarle potrjuje dejstvo, da bo .zdraženo delo na prehod dolaj dotiro priprav Ijcno. Reforma vzgoje in izobraževanje seveda zajema tudi osnovno šolo. Njeno bistvo je vraščanje dela in življenja osranilatke v njeno okolje, večja meja poklicne vzgoje in usmerjanja t