91. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 22. aprila 1895
XXVIII. leto
Izhaja vsak dan »fpfer, ilimll nodolie in praznike, ter velja po poŠti prejemal] za a vstr o-o ge rsk« dojele za vse leto 16 gM., zajpol leta 8 pM., za Četrt leta i gld., za jeden mesce 1 gld  lu ki\ — Za Ljubljano brez pošiljanja na đom za vse leto 1.1 gld,, za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec t gbl. tO kr. Za pošiljanje na tlom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 ki*. M četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plr.čuje se od Stiristopnc petit-vrste po ti ki\, če te oznairlo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p:» 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be i/.vole frar.hirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresom trgu st. 12. Cpravnifitvu naj se blagovolijo po&djati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani!
Slepe prirodne moči, ki snujejo po svojih večnih nepremakljivih a zakonih", a se pri t»*m prav nič ne menijo za (6, je H njihov« gibanje in delovanje človeku in temu, kar si je on v pota svojega obraza, z naporom vseh svojih dnevnih .sil ustvaril, v prid ali v usodepolen kvar — te brezčutne in krute prirodne moči razrušile so v par trenutkih malo ne do cela našo belo Ljubljano . . .
Čitajočim poročila o opustošenji, ki ga je pro-vzročil v tem našem mestu potres, jezijo se nam lasje a na o*'i nam silijo solz«'. Tisoč in tisoč ljudij trpi — a trpi popolnoma po nedolžnem. V tem tiči veliki tragični moment.
Ob velikih katastrofah padejo često tiste pre-graje, ki Jočijo sovražno nasproti stoječe si stranke in sosedne narode. To se je potrdilo tudi v našem slučaji. Ljubljano pomilujpjo vsi narodi, ki so zve deli o njeni nesreči in ne samo naši vrli bratje Čehi in Hrvati, tudi dunajski Nemci obljubili so ji že dejansko pomoč. Humaniteta je pač krasna čednost in pravo krščanstvo.
In sedaj, ko naši Ljubljani prihaja na pomoč naš presvet1! vladar sam, ko ji prihajajo na pomoč slovanski bratje naši na severji in na jugu, ko ji pomagati hočejo tudi drugi narodi naše države — ali bomo mi Slovenci sami roke križem držali ?
Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani!
Ljubljana je slovenskemu narodu več, nego kateri si bodi drug kr.ij na ozemlji njegovem. Kar je Čehom zlata Praga, Hrvatom Zagreb, Srbom Belgrad, Bolgarom Sredec in Rusom Moskva, to je nam Ljubljana. Ni sicer glavno mesto avstrijske kronovine obsegajoče ves slovenski narod, a je vender naša narodna in kulturna metropola! Največje slovensko mesto je in zajedno najbolj slovensko. V tem mestu se čuti Slovenec, naj pride iz katere pokrajine koli, najbolj mej svojimi. Tu je naše slovensko gledališče, Slovenska Matiea, Glasbena Matica, tukaj je največ slovenskih učilišč, tukaj je naš narodni muzej, tukaj izhajajo za vso Slovenijo merodajni politični listi; tukaj je središče slovenske književnosti, znanstvene in beletristične, tukaj ima stati višja dekliška šola itd. Ljubljana je
kristalizišče slovenstva. In temu našemu kulturnemu in narodnemu središču preti poguba.
Rojaki! Nesreča, ki je zadela Ljubljano, zadela je ob jednem torej ves narod slovenski.
Dolžnost krščanska veže ves narod, čast njegova to veleva in nujna potreba je, da se po vsej Sloveniji začne pomožna akcija za Ljubljano.
Ukaz, da se bode po vseh farnih cerkvah pobiralo za Ljubljano, pričakuje se od oblastij vsak dan; privatno pomožno akcijo pa ukazuje ljubezen.
Naj bi pač tudi ne bilo nikjer na slovenski zemlji slovenske posojilnice ali hranilnice, ki ne bi pomogla po svojih močeh s kakim zneskom Ljubljani !
Tudi občinski in okrajni zastopi, ki sami niso nič prizadeti po potresu, naj bi se z dejanskoj pomočjo spominjali Ljubljane.
Pokažimo zjedinjeno Slovenijo našim sosedom sedaj tudi v dejanski ljubezni do našega narodnega središča.
Vsa Slovenija pomagai Ljubljani !
A. Aškerc. Oponmja    Slavna  u edniltva  na&ih  listov,  ako se
strinjajo b tvm pozivom prosim, d<> ga blagovolijo ponatisniti . . . _ Pis.
Katastrofa
Cesar v LJubljani.
Javlja se da se namerava presvetli cesar na svojem potovanju v Pulj ustaviti tudi v Ljubljani.
Fomoc pi-lltaja.
Njegova cesarska in kraljevska visokost nadvojvoda Karol L ti do vik je daroval v podporo ljubljanskemu prebivalstvu 5 00 gld.
Slavni d e že 1 n i odbor kr an j s k i je daroval za Ljubljano 1 0 0 0 0 g I d., sa prebivalstvo na deželi pa 10.000 g I d.
Slavni deželni odbor poknežene grotije Tirolske je daroval 100 0 fcld., katero svoto je poslal dež. odboru kranjskemu.
Slavna kranjska hranilnica je v predvčerajšnji svoji seji sklenila, darovati za sedaj 5 5 0 0 gld. v podporo bedo trpečemu prebivalstvu, katera  svota   se je  izročila   raznim dobrodelnim
društvom, da jo razde!« mej najpotrebnejše ljudi. Vrh tega je kranjska hranilnica naročila, naj ljudska kuhinja na nje račun da vsak dan 1000 ljudem hrano.
Slavno deželno pomoč no društvo kranjsko je na predlog ces. svetnika Al ur ni k a darovalo za ljubljansko prebivalstvo 1(10 0 gld. in za prebivalstvo na deželi, ki vsled potresa trpi bedo, 400 gld.
Slavni občinski za sto p mesta Reke je daroval 4 00 gld.
Slavna bančna firma S. M. p I. Roth-schild na Dunaji je darovala 5 0 00 gld.
Gospod Kmerih M a y r, bankir v Ljubljani, je v podporo siromašnemu prebivalstvu ljubljanskemu daroval 100 0 gld.
Gospod baron Horn, veleposestnik, je v podporo prebivalstvu mesta ljubljanskega in okraja kranjskega daroval 100 0 gld.
Slavna koroška hranilnica v Celovcu je darovala 100 0 gld.
Gosp. A. To man v Kamni Gorici je daroval 2 5 0 0 gld. in sicer 7 , te svofe za Ljubljano 1 „ za deželo.
Gosp. dr. Venutti, župan goriški, je v 24 urah nabral in poslal 40 0 gld.
Po poslancu Iv. Hribarju poslal je gospod Anton Gregorič, veleposestnik in zastopnik banke „Slavije" na Ptuji, 5 3 gld. »J (> k r.
Gosp. Janko Urbančič, graščak pod Turnom pri Tu pa ln;ah   in   njega gospa soproga 100 0 gld.
Slavni graška vzajemna zavarovalnica je darovala 2 000 gld.
Deželni poslanec g. Ivan Hribar prejel je sledeče pismo od generalnega ravnateljstva: banke „Slavije" v Pragi z dne 19. t. m. „Upravni svet banke naše je v včerajšnji svoji seji z obžalovanjem vzel na znanje nesrečo, ki je zadela naše pobratime Slovence in njihovo belo Ljubljano. Dasi je ta nesreča ob jednem prav občutno zadela tudi nas, vender je sklenil upravni svet banke naše glede na kruto usodo ljubljanskega prebivalstva izjaviti mu svoje najgorečnejše sočutje s tem, da mu je dovolil za olajšanje grozne bede dar o 00 g l d., kateri pošiljamo Vam s prošnjo, da ga oddaste na dotično mesto z izrazom  najiskrenejšega sožalja".
Čenče.
Čcski spisal V. Mr&lik, preložil Vinko. tOalje.)
Vsled te novice so slike šele dobile pravo lepoto svojo. Glave se zopet združijo v jedno zmes las in igel. Mlada telesa se stisnejo na kup — jedno nad drugim, sedaj je bila ta zgoraj, sedaj spodaj — drgnile so se druga ob drugo kot ribe v vodi in nastal je krik in zmešnjava, krohotanje in hehe-tanje. — Mara! — ugni se, ali se ne boš? Dekleta, malo proč! Tako! — dvignila se je nad vse Kviea ter si j okaje na nos nadela ščipalec, ki jej je bil doli padel v gneči. — „Sedaj nobena nič ne vidi.14 — Vmes pa ja klicala Venera: „Milka, zapni si zapono, život se ti odpenja."
Za trenotje so se glave razmaknile, solnce je prodrlo skozi drevesne veje in položilo svoje žarke na krasne akvarele neznane roke.
Bile so to večinoma pokrajine in drobni žanri iz moravskih vasij. Jedna najlepših je prišla v roko Lidki. To je krasno! vzkliknila je ter sliko še bolj približala bradi.   Tudi Venera je  dvignila svoje
ogromno telo, sedla in iztrgavši akvarel Lidki iz roke, položila ga naravnost pred svoj grški nos. Pokrajina je bila res krasna.
Živa površina jezerska, kodrajoča se v senci obrežnih dreves. Riio je proti večeru. Beli oblaki so stali na nebu in se zlivali v rožno zarjo, čim bolj »o no bližali zapadu. Voda se je lesketala v odsevu nebesnih krasot in le slaba, temotna proga obrežja se je spenjala čez sliko, deleč nebo od zemlje. Na bregu so se pasle krave in črne proti solncu, glavo nagibajoč k tlom, metale na vodo dolgo, dolgo senco Tam, kjer je nehala senca, vlekel so je po vodi iskreč se sijaj in srebrilo grebene v letnem somraku kodrajočih se vod. In ti valčki so se igrati na vodi z belimi svojimi grebeni, da se je zdelo, kot bi se pred očmi valili s jedne strani na drugo, dokler niso izginili v hladni obrežni senci. Neizmerna, žalostna daljava se je vlekla globoko v razsvetljeno ozadje, polno svetlobe in nad jezero se je mej tem že spuščal hlad bližajoče se noči. Priroda se je ohlajala. Dan je gasnil — — —
„Pokaži!" premakne glavo krasna Venera ter nemirni Zofki potegne iz roke drago sliko, svetlo, veselo, živo zeleno, laskajočo se pogleda zaspanih očij.
In Venera se je zagledala v gozdno preseko o poldanskem žaru. Na desni plot visokega drevja, na levi črni obrisi razpetih vej. Njdi temna mreža je križala jasno, bledomodro nebo. Priroda je bila polita z veselim zelenjem meseca maja. Krasno, dušo in telo poživljajoče zelenje, kojega vlažnost lije v dušo in miri v vročini vzbujene strasti. V dalji, v dežju bele svetlobe so topoli štrleli v modro višavo in griči so se kot sence izgubljali v toplih, gorkih barvah poldneva.
Še jedni studiji je Venera žrtvovala svojo pozornost. Ruzorana, blatna cesta — držeča okrog zapuščenega, pogorelega dvora. Zidovi razpokani, okna utrta, okajena, črna. Vrata ulomljena, dvorišče prazno in samo na sredi je svetla površina gnojnice nebu vračala kos veselejše barve.
Na levi je stal skedenj — brez strehe, po-žgana, z dvema golima, črnima zobema mesto slemena ; — vrata ulomljena, — položena križema čez široki vhod skednja, kjer so nekoč vpeljavah se visoko naloženi vozovi žita. Niti kure na dvorišči — niti jednega voza. Samo pri skednju kraj vrat je ležal pes. — Grd, ogoljen, oči prežeče upirajoč z dvorišča ven. Nebo je bilo jasno, modro. Žalost je napolnovala vzduli. (Dalje prih.)
Gosp. drž. posl kanonik Karel K I u n 50 gld., gospoda Gustav in Viljem Heller, tovarnarja na Dunaju, 5 gld.; gosp. Henrik Czernv, c. kr. računski asistent, 30 gld.; gosp. Ivan Žabec, veliki trgovec v Trstu 200 gld : pesnik Simon Gregorčič na Gradišci 10 gld.; opravništvo „Reichspost" na Dunaji 1 gld. 70 kr.; gosp. Fr. Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pokoji, 10 gld.; hrvatska dionička vjeresiiska banka v Zagrebu GO gld. kot zbirko članov ravnateljskoga in nadzornega sveta; gosp. Sirca v Žalcu nahrani znesek Žalskih trža-nov 100 gld ; gosp. Oton Kanitz et Comp. na Dunaji 50 gld.; občina Liben mi Češkem 100 gld. Go8p. Jean Sch rey, pekovski mojster v Ljubljani, je izročil v soboto mestnemu magistratu dva jerbasa finega peciva za mestne uboge ; gosp. Bettelheim na Dunaju 100 gld. ; grof A t te m s v Ljubljani 100 gld.; I. pl. Rebenburg v Gradci 100 gld ; tirma Sohwarz*ZnbIin tv. Comp. v Litiji 500 gld.
Gospod Jan Tanka, lastnik umetnega mlina v Pragi, poslaT~j^"~g~~Tv. Hribarju sledeče pismo : Nesreča, ki jh zadela brate Slovence, jako nas je nemilo iznenadila in čutimo z Vami žalost v grozni tej usodi. Mali ali iz srca prihajajoči prispevek 5 0 gld. pošiljam za olajšanje gorja slovenskih so-bratov Vam, veleoenjeni gospod, s prošnjo, da ga razdelite onim ponesrečencem, ki so potrebni najnujnejše pomoči.
Istemu poslal je podžupan Praški dr. Josip Podli pny 15 gld. in uredništvo nPovltavskych Listfi" v Sedlčanech G gld. s pripisom: „Pošil-j amo prvi prispevek za nesrečne Slovence, zadete vsled potresa. „l»og Vas tolaži!"
Dalje je poslal g. Hribarju trgovec gosp. Josip Bole z Reke 100 kilogramov sira. V spremljevalnem pismu piŠH mej drugim: „ Tukaj smo danes osnovali večji odbor za nabiranje milodarov. Na čelu mu je sam župan,  pa se n.. dej amo dobremu uspehu".
Kouei'no naznanil mu je znani prijatelj Slovencev gosp. Ivan V. Lego, da se po Pragi prav živahno zbira za ponesrečeno Ljubljano, katere usodo vsi prav iz srca obžalujemo.
Vrli gospod Andrej Gabršček, tiskar in urednik „Soče" v Gorici, izročil je poslancu Hribarju mej goriškimi rodoljubi nabranih 3 0'.) gld.
I redništvo „ P o v 11 a v s k v c h L i s t fi" poslalo je že drugo zbirko 2 G gld.
■\jll4l.J4- Itll llCgU. Število ljubljanskih prebivalcev se čedalje bolj krči. Ljudje beže na vse strani, kdor pa sam ne more mesta zapustiti, pošlje svojo rodbino v kak varen kraj. Kolikor je bilo izvedeti, se je že več sto rodovin preselilo na Gorenjsko in Dolenjsko, celo v Gradec in na Dunaj. Tega ni toliko kriv strah pred potresom, kakor okolnost, da so stanovanja tako poškodovana, da ni v njih prebivati in da bo zavladalo veliko pomankanje stanovanj, čim s l bodo začele poškodovane hiše popravljati. — Z ozirom na to okolnost se nam piše : Veliko je družin, k1 morajo prebivati v našem stolnem mestu na prostem v šotorih in barakah. O lepem vremenu se zamore vse prestati, ali v hladnem, deževnem vremenu ni moč na dolgo v takih krajih bivati. Hvala Rogu, po deželi se je le tu pa tam kaka nesreča pripetila. Dolžnost nas dež* lanov je, da povabimo svoje prijatelje in znance k sebi, da jim damo za časi njih nesreče to na razpolaganje, kar zamoremo brez posebno občutne žrtve storiti; mi jim moramo iti na roke, oni v svoji obupnosti se ne upajo nas nadlegovati. Ko bi jaz ne ponudil svojemu prijatelju svoje hiše, bi ne poslal svoje družine k meni. S solznimi očmi zahvalil se je za mojo ponudbo in danes je njegova družina že pri meni, on pa kot zvest uradnik stoji pri svojem poklicu v mestu. Ne bojimo se, dragi deželani, te žrtve, stisnimo se nekoliko, s tem pokažemo, da pozuamo prijateljstvo tudi v nesreči in da vemo ceniti domovinsko dolžnost. Ko se zemlja pomiri, ko bodo poslopja popravljena, se poslove naše prijateljske družine hvaležnim srcem od nas.
■ •imaj za I Juli Ijano. C. kr. dvorni svetnik š u k 1 j e je kot načelnik pripravljalnemu odboru za dunajsko pomočno akcijo Ljubljani razvil najintenzivnejšo delavnost. Posrečilo se mu je pridobiti v odbor mej drugimi veljaki: grofa Hohemvarta, kateri je obljubil, da hoče prevzeti načelništvo v akcijskem komiteju, potem kneze Krasta, Roberta in Hugona Windischgrat*a, nj. eksc. grofa Cborinskega, predsednika avstrijskega nadso-dišča, Bekcijikega načelnika v p. barona Posannerja, podpredsednika najvišjemu računskemu dvom grofa
Antona Pace-ta, dvorna svetnika Schmida in Dimitza, vladnega svetnika in predstojnika Nj. Velič. privatne blagajne Feliksa Nitscha. Vabila v ta odbor se nadaljujejo in se je nadejati najboljšega uspeha, kajti Dunaj je presunjen velikanske nesreče na Kranjskem, posebno v Ljubljani. Princezinja Aleksandrina Win-dischgriitzova hoče prirediti dobrodelen bazar na korist ponesrečencem. Pritegniti se hočejo tudi umetniški krogi. O shodu, na katerem se je volil pripravljalni odbor, dobili smo obširnejše poročilo, katero priobčimo jutri. Ta odbor ima danes prvo sejo. Hvala Dunajskim rojakom, osobito gosp. dvor. svetniku Sukljeju!
Barake.
V soboto se je ua raznih mestih postavilo nekaj primernih barak. Ker mesto vsled nedostajanja potrebnega lesa ni še moglo zgraditi toliko barak, kolikor jih je potrebno, kupilo je od tirme Lavrič v Trstu '68 vagonov stavbenega lesa za napravo barak. Danes pride tudi z Dunaja specijalist za na-pravljanje barak g. Sodbam r. Prva baraka, katero bo postavil, bo jako velika,  narejena bo v D/i uri.
Varnostne naprave
se v celem mestu dosti hitro izvršujejo. Deželna vlada je posredovala, da je ministerstvo poslalo z Dunaja štiri inženerje, tri delovodje in polirje, z Gradca pa dva inženerja in več polirjev. Vodstvo stavbeno - policijskega pregledovanja se je poverilo nadinženerju Kollingu, in so se izdale primerne naredbe, po katerih se bode to pregledovanje vršilo. Vodstvo napra vijanja barak se je poverilo nadinženerju  Strada I u.
Zloraba.
Javne kuhinje, ki jih je postavila človeška dobro-tvornost za najbedneje in mej bednimi Ljubljančani, so pač velika dobrota in tolažba za ljudi brez krova in brez — denarja. Žal, da se najdejo ljudje brez sramote in brez srca, ki imajo denar in se prištevajo mej premožne, da taki ljudje hodijo po jedi v te ubožnih kuhinje in se dado postreči z darovanimi jedili, in tako odjemajo darove istinito strada-jočim. Taka se je dogodila v soboto pri kuhinji, ki je postavljena v Krakovem pri mestni, prej Pla-ninšekovi hiši. Dekla jednega najboljših zemljišč-nih posestnikov iz Krakovega je prišla kar s košem na rami po jed, ali k nesreči bile so jedi že oddane. Drug tudi precej imovit posestnik iz Trnovega je pa bolj srečno prišel in je dobil jedila. Nasprotno pak je ubožna žena nekega slikarja, ki je celo zimo bil brez posla, kateremu se je stanovanje popolnoma podrlo, čakala skoro jedno uro na jed, a ker se ni znala preriniti do kuhinje, ni dobila ničesar. Dobro bi bilo, ko bi se v vsakem okraji sestavil prostovoljen odbor iz meščanskih krogov, ki bi stvar sistematično uredil radi oddaje jedil in bi se ne primerile take zlorabe javne do-brotvornosti. Nadalje pa bi bilo prav koristno, ko bi se pazilo, da se ljudje paroma postavijo pri kuhinji; tako bi bilo preprečiti silno gnečo. Kdor bi se ne pokoril, tega bi redar postavil zadnjega v vrsto. Sploh pa so te kuhinje za bedno ljudstvo velikanska dobrota in marsikateri tistih siromakov, ki dobi tam hrano, povdarja z veliko radostjo, da še nikdar ni tako dobro jedel.
VoJa«ko<-rarna poslopja.
Vojaška bolnica in vojaško skladišče na Dunajski cesti sta tako poškodovani, da je komisija, katera ju je ogledala, se izrekla za to; da se po-dereta. V dotični komisiji sta bila tudi dva z Dunaja došla inženerja in komisijskemu sklepu je tudi pritrdil ekscelenca podmaršal Hegediis. Upati je torej, da se ti dve pos'opji odstranita in da se tako izpolni dolgoletna vroča želja vsega ljubljanskega prebivalstva. Ista komisija se je tudi izrekla za to, da se demolira vojaškoerarična hiša v Hil-šerjevih ulicah, kjer je nastanjen sedaj „platzkoin-mando". Te komisijske nasvete mora seveda prej odobriti vojno ministerstvo, predno se morejo izvršiti. \«-4lo*tnJaiiJo oneke.
Zavladalo je veliko pomankanje opeke. Stavbeni mojstri tožijo, da je ni dobiti niti plačati. In vender bi se temu nedostajanju lahko odpomoglo. Svoj čas je dala neka lirma začasno konfi skovati 80.000 do 120.000 opek, katere je izdelala firma Knez in Zupančič. Mej firmama teče sicer pravda, a vzlic temu bi ss morda dalo urediti, da bi se ta opeka dala na razpolaganje stavbenim mojstrom. Dobrohoten nasvet.
Z ozirom na to, da se vsa država trudi pomagati naši nesrečni prvostolici in njeni okolici, bilo bi umestno, da  se tudi slovenske pokrajine
združijo v pomožno akcijo V prvi vrsti naj bi bila v ta namen kakor možno hitro, po župnijah, ki niso poškodovane, pokončani nedeljski božji službi darovanja. Proseč da se to zgodi, nadejamo se, da bode vsaj naše prevzvišeno knezoškofijstvo kmalu potrebno odredilo. — Nadalje apetujemo na svoje rojake v mestih in trgih, katerih ni potres poškodoval, naj osnujejo odbore in zbirajo darove. Ljubljana je izdatne pomoči 'potrebna; če je ne dobi, propade, in središče slovenskega naroda utegne ostati zapuščena, na pol podrta velika vas. Razdelitev kocrv.
Gospa Marija pl. Gutmannsthal v Trstu je darovala sto kocev, katere je včeraj gospejno društvo, na čelu mu pospa baronica Hein, razdelilo mej najpotrebnejše ljudi.
Rimski samostan.
Govorilo se je, da je nunski samostan do cela nepoškodovan, a magistratna komisija je konsta-tovala, da je takozvani stari samostan popolnoma razbit: treba ga bo do tal podreti. Tudi novo šele pred nekaj leti sezidano poslopje je silno poškodovano. Izmej vseh sob so samo tri in še te le za največjo silo porabne-
Deželno sodišče^
takozvani „Sitticherhof" nasproti redutni dvorani, je močno poškodovano in najbrž nerabno. Vse obravnave se vrše v porotni dvorani v Hrenovih ulicah. Kndeel križ.
Predsednik „Rudečega križa", ki je bil prišel v soboto v L ubijano, je na prošnjo gospoda ces. svetnika Murnika obljubil, da razen že dovoljenih šest barak pošlje sem še štiri barake ter transportne zaboje, v katerih se bo hrana od javnih kuhinj prenašala v bolniške barake. V bolnici namreč ni mogoče kuhati, ti transportni zaboji pa so narejeni tako, da v njih shranjena jedila ostanejo povsem topla celih 24 ur.
V Jalialnlel na Tržaški cesti se je nastanilo več rodbin. Soproga deželnega predsednika, gospa baronica Hein, je dala tam na svoje stroške postaviti  tri  peči  ter ž njimi prebivalcem te hiše zelo ustregla.
Škoda na n oko nali sen.
Tudi na pokopališči pri sv. Krištofu je napravil potres dokaj .škode na mnogih spomenikih, ki so deloma popolnoma zrušeni, deloma pa premaknjeni iz svojega navpičnega položaja, da gledajo na vse štiri vetre, ali pa zasukani. Cerkev je, kakor je videti od zunaj, takisto poškodovana.
Sanitarne odredbe.
Z ozirom na veliko nevarnost, da utegnejo nastati v mestu vsakovrstne bolezni, je dež. vlada razdelila celo mesto v dve sanitarni okrožji ter njiju nadzorovanje poverila okr. zdravniku dru. Zupane u in sanitarnemu asistentu dni. Mahni.
Kaznjenci na gradu so se včeraj prepeljali deloma v Gradec, deloma v Maribor,  ker se je komisijsko dognalo, da je poslopje nerabno.
Odlični gosti.
Iz Herolina sta prišla sem astronoma dr. P. Schvvahn in prof. dr. Lubarsch, da se znanstveno poučita o potresu.
It ay.nI dobrotniki. V zlato knjigo je treba vpisati može blagega srca, kateri so dokazali v silni bedi, ki je zadela stanovnike nesrečnega stolnega mesta svoje blago-čutje. V tej vrsti so vrli Šentpeterčanje: G. Ivau •Malin, hišni gospodar in krčmar v Kravji dolini. Odprl je gostoljubno v strašni noči 15. dne t. m. ne oziraje se na to, je li dotičnik njegov gost ali ne, ljudem svoja nepoškodovana prostora ter jim postregel s krepčili, zgradil barako, v katero je vzpre-jeroal brez razločka možke, ženske in malo deco, preselil jih kasneje v varna prostora; pogostuje po zelo nizki ceni svoje, kot tuje goste, prepustil je deložiranim stanovnikom brezplačno avoj svet. G. Vaclav Haderpolec rešil je v največji opasnosti nevarno bolno žensko. G. Ivan J ager, hišni gospodar in mesarski mojster na sv. Petra cesti, g. Ferdo Kozak, isto tako hišni gospodar in mesarski mojster, napravila sta varna zavetišča na svoji zemlji onim, ki so prestrašeni begali radi porušenih stano-vališč, ter pogostila gostoljubno brezplačno — brez dela in pomoči zdihujoče.
Profesor Hocrnes o potresu.
(Izv. poročilo.) Ker bi umestno bilo, različne teorije o potresu naznaniti in prebivalstvo zbegano pomiriti, poročam
|MT Dalje v prilogi. "^M
Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 01, dnć 22. aprila 1895.
vam izvodek zanimivega predlaganja dr. Hornesa prof. geologije in paleontologije na Graškern veo učilišču dne 20. aprila, katerega se je odlično občinstvo obilno udeležilo. „Tragičen ljubljanski potres ne zanima le Avstrije, temveč ves omikani avet in je torej umestno, da razvijem svojo in učenih geologov teorije o potresu. Razni uzroki napravljajo različne potrese in taki so: 1. Pogrezilni potresi, ki nastajajo, ako se pogrezuejo podzemeljske votline, ki ao nastale vsled podzemeljskih voda ali po drugih elementih. Taki potresi so le krajevni. 2. Vulkaničui ali eksplozijski potresi, ko nastajajo sunki, katere napravljajo plini, izvirajoči iz delujočih ali pa tudi ugaslih ognjeni.ških žrel. Predavatelj je navedel več vzgledov. 3. Tektonični ali dislokacijaki potresi, kakeršni je bil v Ljubljani v noči od 14. na 15. aprila in sledeče dni. Ti potresi nastajajo s kupičenjem in krčenjem zemljinih pla-stii v gorovji, pri čemer se zemeljini sloji premičejo, pogrezajo, lomijo in trgajo, in sa pri tem zemlja trese in potres opustošuje. Rizpoke se delajo v linearnem potresnem pasu v prečnih sunskih črtah valovito od Ljubljane proti Trstu in uji h okolici v južnih vzhodnih Alpah v mladih rušenjih plastij s podzemeljskim bobnenjem, ropotanjem in pokanjem do Južne Tirolske, Italije in Južne Ogerske. Za opazovanje smeri potresa služijo seismometri, kar bode se le v teku časa mogoče. Trajanje potresa je jako različno. Prvi sunki so najmočnejši in največ škode napravijo in je jako verojetno, da se ti sunki več ne ponavljajo, ali vsaj v taki sili ne; a so slučaji, da se je potres ponavljal tedne, mesece, ali cela leta. Zato naj Ljubljančani sami le pogumno in brez strahu zopet zidajo. Kar je hudo omajalo, naj se ne popravlja, temveč naj se nove hiše sezidajo brez mnogih nadstropij in brez obokov. To so najbolja varstvena sredstva. Iz podi ti n se bode razcvela nova lepa Ljubljana, kakor je Zagreb po potresu 1880. leta se pomladil in polepšal. Sploh je predavatelj apeloval na dobrodelnost Gradec pa stoji z okolico trdno v starih gorskih slojih Falbovo prerokovanje potresa po Novakovem sistemu iz konstelacij planetov, meseca in solnca se zaradi tega, ker nima nobenega uzroka, tudi v tem slučaju glede na čas in kraj ni obneslo, temveč se je pokazalo, da je neutemeljeno".
Grnuče. Komisija je pričela svoje delo in se je dosedaj pregledalo župnišče in šola Župnišče se bo še popravilo, šola pa je popolnoma uničena. Tako bodo pri nas, žalibog, trajale počitnice ne samo tekoče leto, temveč do časa, ki se nikakor določiti ne more, tembolj, ker ni nobene pripravne hiše v vasi, kjer bi se mogla šola za silo namestiti.
Domžale, Tudi pri nas je bila noč od velike nedelje na velikonočni ponedeljek grozna. Bilo je strašno, kako so ljudje upili in je živina tulita, vmes pa je bilo slišati obupno jokanje otročičev. Hiše v vasi so vse več ali manj poškodovane. Tovarne g. Ladsteterja, Jakob Obervvalderja in Blaz-nika so zelo poškodovane. Dveh hiš še popraviti ni, morali se bodetn podreti; dimnika ni skoro na nobeni hiši videti. Prebivalstvo prenočuje še vedno na prostem. Danes dne 20. t. m. oh 10. uri 10 minut dopoludne nastal je zopet prav močen sunek in bati se je, da se bodo začele podirati poškodovane hiše. Pomoči smo nujno in tembolj potrebni, ker županstvo ni v položaju, vsem prošnjam ustreči in ker si po zimi ni s slamarijo skoro nič zaslužilo. Ljudje so že po zimi trpeli pomankanja, kaj šele sedaj. Občinski odbor je volil posebno komisijo za pregledovanje hiš in cenitev škode. Ce ne dobimo podpore, smo izgubljeni.
Zalog. Strašni potres 14. aprila oh 11. uri 17 minut ponoči je prebivalce v Zalogu pri Ljubljani nemilo iz spanja prebudil in silno prestrašil. Zemlju se je hudo stresla. Zidovje jo pokalo, dim niki so se rušili, okna so ropotala. Vse je prestrašeno na prosto pobegnilo, in tam tudi do milega jutra ostalo, kajti sunki so se vedno ponavljali, zdaj močneje, zdaj slabeje. Bilo jih je od 11. ure 17 minut do polu 7. ure zjutraj nič manj kakor 34. — Ljudstvo je vse noči na prostem prenočevalo in po dnevu le z največjim strahom podalo se v hiše po potrebne reči. Dobrosrčni trgovec Pan-garšič je naredil velik šotor za otroke, da revčki niso zmrzovali na prostem. Bog mu povrni! — Zdaj, ko je Bog še slabo vrem« poslal, prenočuje večina prebivalcev v hlevih, skednjih, kozolcih. Ne upajo ei iti v njihova stanovanja, ker zidov e
je razpokano. Ni je hiše, da bi ne bila več ali manj poškodovana. Želeti bi bilo, da bi se stanovanja pre skala od strokovnjakov in potem bi se prebivalci mirneje vanja vrnili. Tudi v bližnji vasi Kašel je potres napravil veliko škode. Cerkev sv. Andreja, podružnica sv. Device Marije v Polji, je taku poškodovana, da preti podreti se. — Od začetka potresa do zdaj ni bilo dneva, niti noči, da bi se potres ne bil ponavljal. Sunek se vsakikrat naznani z gromu podobnim, podzemeljskim bob nenjem.    Ravno  ko pišem,  to je 20. aprila polu
10. predpoludne, slišalo se je zopet precej glasno bobnenje, kateremu je sledil tako silen sunek, da so se vrata sama odprla in okna zaropotala. Rog nas varuj hujšega!
Radomlje. Potres, ki je v noti dne 14. t. m. blizo vso Kranjsko obiskal, oglasil se je tudi pri nas z vso silo. Prvi sunek ob 11. liri 20 min. bil je najhujši, temu sledilo je do 7. ure zjutraj 31 sunkov, izinej teh bili so štirji prav močni, in sic r oni ob 11. Dri 45 min., ob 4 uri 40 min., ob 5. uri 50 min. in ob (i. uri 58 min. Primeroma sitnim sunkom ni pri nas potres na poslopjih napravil tolike škode, kakor v bližnjem Mengeš! in Domžalah. Zaatne razpok** vidijo se v cerkvi in na nekaterih hišah, popadalo je tudi in kaj dimnikov raz strehe, tako v šoli dva. V neki hiši odpadel je s stropa omet ter lahko poškodoval spečega dekleta. Drug« hnjše nesreče ni bilo. Pač pa je bil strah mej prebivalci tem večji, Koj po prvem sunku prihiteli ho ljudje iz hiš ter v skupni molitvi pri znamenji Matere Božje prosili Boga, da odvrne šibo potresa. Noč prečuli so vsi v molitvi in strahu. Ker so se sunki tudi Se dne 15. in 10. t. m. ponavljali, prenočevali so ljudje deloma v lesenih bajtah, skednjih m lupah deloma v za to pripravljenem šotoru, kajti nihče ni hotel prebiti strašnih nočij, koje so krivi preroki ozna-njevali, v zidanih hišah.
Hotiče pri Litiji. Na velikonočno nedeljo ob
11. uri 18 min. začulo se je vot'.o hučanje, prihajajoče od južno-vzhodne strani in izgubljaj*1 se proti severo-zapadu. Takoj tomu bobnenja sledil je prvi sunljaj, ki je trajal več sekund in je bil jako močan. Goveda je mukala in plašno gledala po koncu, psi so pa tulili v jasno noč. Na mah bila je cela vas na nogah, ljudje so vpili in drli na polje rešit si življenje. Temu sunljaju sledil je kmalu drugi, še močneji. Hiše so pokale in dimniki so se podirali. Ni je hiše, ki bi ne bila poškodovana. Največ sta trpeli šola in župnišče. Župnišče je posebno v gor-nih prostorih hudo poškodovano, kjer se je zahodna stena jako na zvunaj nagnila. Dimniki so se vsi podrli in potem streho močno poškodovali. Šola kaže na zvunanji strani velikih razpok Znotraj je pa vsa križema razpočena. Jeden dimnik se je podrl, diuga dva sta pa močno razpočena. Obok nad stopnicami kaže sile razpoke. Učilna soba je tudi vsa razpočena tabla in podobe pa razbite. Najbolj pa je poškodovano učiteljevo stanovanje, kjer se je strop udri. Ra/počeno in poškodovano pa je poslopje sploh tako, da se je moral pouk za nedoločen čas ustaviti. Skoraj gotovo bode treba nove šole. Cerkev ima le par razpok, ki pa niso vid, ti posebno nevarne. Culi smo se to noč več sunljajev, in zadnji bil je ob 7. uri. Naslednja dnove čutili so se tudi le rahljeji sunki, ki pa niso napravili nobene večje škode, samo razpoke so se razširile. Zanimivo je, da je čast. gospod sapnik Absec ie prejo napovedal to potrese iz opazovanja vremen.
Laški trg. Tudi tukaj je bil  v noči od 14.
[ na 1"». t. ni. hud potres. Šteli smo 11 sunkov, smer od jugo-zahoda proti severu zapadu.   Prvi ob
1 11 uri 16 minut trajal je 12 sekund in prouzročil veliko škode. Mnogo poslopij Je razpok anih. Najbolj poškodovani so: grad, lastnina grofa Vetterja, v kojem so c. kr. uradi nastanjeni; slovenska seda, kaplanija, hiša c. kr. poštarja Protnerja in hiša (pivarna) gosp.   Kukeia.  Tudi cerkev (podružnica)
j sv. Mihela ima mnogo razpokiin in so večinoma vse podob«' svetnikov poškodovano. Kavno tako je v okolici mnogo škode, i. s. v cerkvi in šoli sv. Jederti in v šoli pri sv. Marjeti.
V IJ Uhlja Hi. 22 aprila Državni zbor. Državni zhoisk« počitnice približale so se svojemu koncu. V torek ima zjedinjena j levica sejo.    Ravno ta dan se pa zopet snide. pod- ; ' odsek za volilno reformo.    Dela v pododseku bodo j sedaj pač veliko mirneje napredovala, ko je izstopil
Dipauli, ki je jedini delal levičarjem ovire. V parlament ari.'ni h krogih se govori, da hočejo protisemitje staviti v jedni prvih sej nujni predlog, da se že vendar jedenkrat predloži poročilo o volitvi rabinca Blocha. Dotični materijal je jako obsežen, ker pri tej volitvi je bilo silno mnogo nepravilnosti, kakor vselej pri volitvi v Kolomei. Volilo je namreč mnogo zidov, ki vsled obsodbe zaradi goljufije iz zadnjih let nimajo volilne pravice. Pa tudi podkupavanja so bila na dnevnem redu. Ta volitev je taka, da se je koalicijska večina prav ne upa postaviti na dnevni red. Zlasti Poljakom ni ljubo, da bi se v zbornici razpravljalo, kako se voli v Galiciji.
Volitve v Istri. Nasprotniki hudo delujejo, da bi preprečili zopet izvolitev Slavoja Jenka in Mandiča. To rovanje podpira skrivaj seveda vlada, ki deluje za Italijane. Ki'.cega Italijana si ne upajo postaviti za kandidata, ker vedo, da bi ž njim po-zebli, a zato so postavili za kandidatu Gašparja Kastelica in Ivana Andrejčicha Kastelic je bil prejšnje Čase šh znan kot rodoljub, a tudi Andrejcich se je Sedaj pred volitvami spomnil, da se je nekdaj pisal za Amlrejčiča. Ta dva kandidata ponujajo sedaj kot dobra Slovana volilcem. Manever ni slab, a vender je Upanje, da se ne usedejo volilci na nastavljene lunanice. Pri volitvi volilnih mož v Buzetu zmagali so s 164 proti 81 glasom narodnjaki. Vsled te zmage imajo že mnogo Upanja, da zmagata kandidata narodne stranke in bode tržaška vlada s svojima kandidatoma imela le blamažo. Postopanje vlade pri volitvah v Istri le prejasno kaže, kako mulo je naklonjena nam vlada. V nekaterih krajih so Slovani nekaj zgubili vsled silnega pritiska in nasprotniki z veseljem pripovedujejo o propadu Hrvatov. V Umag j, kjer so Slovani dosedaj še jako nezavedni bili, se je letos pokazalo, da 84 začenjajo zavedati. Dosegli so znatno manjšino MS glasov, dočim imajo nasprotniki 87 glasov.
Volitve v Srbiji. Voljenih je liu napred-njakov in neutralnih, 30 liberalcev in  8 radikalci.
V Belemgradu sta voljena jeden liberalec in jeden naprednjak. Liberalci so se baje udeleževali mnogoštevilno volitev zlasti v okrajih, kjer so navadno voljeni radikalci. Radikalci skoro nikjer niso volili.
V radikalnih krogih je velika nevolja na liberalce, ker niso držali dane besede, da se volitve ne udeleže. Naprednjaki imajo veliko večino, a so brez vodje, ker je Garašanin v tujini. V treh okrajih se ni volilo, ker so bili nastali nemiri.
Kitaj in Japon. Vojna mej Jnpouom in Ki-tajem je končana; a težave pa s tem še niso odstranjene. Evropskim vladam sklenjeni mir nič prav no ugaja, ker se zadeva ob njih koristi. Boje ae, da s časom Japon izpodrine vsak evropski vpliv v Vzhodni Aziji. Mej evropskimi vlastmi se vrše pogajanja, kako bi ugovarjali sklenjeni mirovni pogodbi. Iladi bi spravili vso stvar pred kak kongres, ki bi raztrgal sklenjeno mirovno pogodbo, kakor je o svojem času berolinski kongres mirovno pogodbo sanštefansko.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V L|ubijani, 22. aprila.
Vsled dogovora v permanentnem odseku sklicana je bila za včeraj popoludne zopet izvenretlna ■eja občinskega sveta. Občinski svet posvetoval se je v prvi vrsti o tem, kako popraviti škodo, nastalo vsled potresa ter  vzpostaviti belo  našo Ljubljano.
Predsednik župan Grasselli prečita najprej dopis c. kr. deželnega predsedstva, v katerem se naznanja, da je vlada rekvirirala še j*>dno kompanijo pijonirjev, ki bodo zavarovali vsa javna in ona privatna poslopja, kjer javni interes to zahtova. Prošnji za cel hatalijon pijonirjev ni se moglo vstreči, ker ni potrebnega materijala in bi vsled t*'ga toliko pijonirjev no imelo dela. V dopisu naglasa se nadalje velika potreba solidnih stavbinskih tvrdk; tukajšnje tvrdke nikakor niso v stanu, sezidati in prezidati skoro celo naš« mesto, zatorej bo treba obrniti BS do solidnih vnanjih stavbinskih lirm. Treba pa bode tudi intenzivnega nadzorovanja pri prezida-vanj i in grajenji hiš, kajti zidati se bodi? moralo po posebnem sistemu čvrsto in trdno.
Potem poročal je obč. svet. Hrasky o načinu, kako bi bilo pomagati siromašnim hišnim gospodarjem, ila jim bode mogoče zopet zgraditi in temeljito popraviti porušene svojo hiše. V celi Ljubljani pnč ni poslopja, ki bi ne bilo trpelo po potresu ; večina hiš morala se bode temeljito prezidati, mnoge sa bodo morale podreti in na novo zgraditi. Ali kje naj vzamejo zadolženi hišni posestniki sredstva za to, posebno 8ed>j, ko bode zidanje neprimerno dragO? Velike javne zgradbe, ki se bodo takoj morale početi graditi, podražile bodo silno popravljalna dela. V interesu hišnih posestnikov, mestne občine,
mestne in kranjske hranilnice pa je, da hiše obdrže svojo vrednost in da se ceno »n solidno prezidajo ali na novo zgradijo, to je pa le mogoče, ako se poprave in nove zgradbe nepremožnih hišnih gospodarjev izvrše za faktične troške to je ako občina Ljubljanska zida in popravlja sama brez dobička v vseh onih slučajih, v katerih si lastnik sam ne more pomagati. Drugim gospodarjem moglo bi se pomagati na ta način, da porušene zgradbe, ki segajo čez regulacijsko čilo, mestna občina odkupi in podere. Vsem tem zahtevam moglo bi se ustreči le z ustanovitvijo mestne stavbinske banke, katera naj bi razpolagala z denarji 1.) z jednim delom podpor, namenjenih tej svrhi; 2.) z zakladom za mestno regulacijo, ki se. ima takoj ustanoviti; 80 s prinosi mestne in kranjske hranilnice in drugih kreditnih zavodov z ozirom na hipotekarno obremenjenje dotičnih objektov. M. stna stavbinska banka bila bi podrejena občinskemu svetu, upravljal pa bi jo direktorij, obstoječ iz članov občinskega sveta in kreditnih zavodov Kreditni zavodi pa naj bi opustili obrestovanje hipotekarnih posojil tako dolgo, da se poslopja popolnem popravijo. Poročevalec konečno predlaga: 1.) V svrho sanacije po potresu provzročene škode ustanovi se mestna stavbinska banka. 2.) Imenuje se provizoričen direktorij, ki naj se posvetuje o organizaciji ter naj v 8 dneh predloži pravila mestnemu svetu v odobrenje. 3.) Ma gistratu se naroča, da povabi v direktorij član ve ljubljanskih hipotekarnih kreditnih zavodov.
Obč. svet. Hribar omenja, da bi v tako važnej zadevi kazalo sklicati enketo in še le na temelju njenih sklepov naj se store nadaljnji koraki glede ustanovitve banke. Predlog Hribarjev bil je soglasno vzprejet. V enketo bili so izvoljeni iz občinskega sveta gospodje Hraskv, Hribar, Gogola, dr. Stare in dr. vitez Bleivveis, nadalje pošljejo v enketo po jednega člana: 0. kr. vlada, mestna hranilnica, kranjska hranilnica in stavbenih obrtov zadruga Maketi predsedoval bode župan Grasselli.
Obč. svet. Hribar stavil je sledeči nujni predlog: I.) Da se omogoči vzpostaviti vsled potresa skoro popolnoma razdejano deželno stolno mesto Ljubljano, naprosi se visoka c. kr. deželna vlada, da izposluje 25letno davčno osvobojenje za nova in vsa čez polovico prezidava poslopja, ki se zidajo od 1. maja letos do .'JI. decembra 189'J. leta. 2 ) Go spodu županu se naroča, da ta sklep neutegoma naznani c. kr. deželnemu predsedstvu. Vtemeljuje svoj predlog naglašal je predlagatelj, da mora država mestu našemil priti na pomoč, drugače bodo premnogi obnemogli pod težo bremen. Obč. avet. Ravnih ar na svetuje, naj se deluje na to, naj bi se K»° „ popust od hišnega davka, ki je namenjen za popravo hiš, zvišal v sedanjih tužnih razmerah na 50° 0. Po nasvetu obč. svet. Gogole odstopila sta ^e oba predloga pravnemu odseku s pristavkom, da je tudi za pobiranj«1 davka izposlo-vati moratorij.
Mestni komisar Tomec poročal je o poškodbi meščanske bolnice. Vsa zgradba morala se bode menda demolirati, ali pa vsaj podreti drugo in prvo nadstropje, katero je popolnem uničeno. Veliki trgovec J. C. Maver, ki je do sedaj imel svoje pro dajalnice v tem poslopji, prosi mestni zbor, naj se mu v „Zvezdi" nakaže prostor, kjer bi mogel zgraditi tri velike barake, v katerih bi nadaljeval kupčijo na debelo. Občinski svet ugodil je Maverjevi prošnji ter dovolil zgradbo treh barak, ki pa smejo stati le dve leti.
Obč svet. Hrask)v omenja nadalje, da je dolžnost občinskega sveta, spomniti se v sedanji hudi stiski tudi mestnih uradnikov in služabnikov, katerih služba ie sedaj jako težka in naporna, ter stavi predlog naj *a jim dovoli za tekoče četitletje elraginska doklada. Predlog odstopil se je pravnemu in personalnemu odseku v posvetovanje.
Konečno sklenil je občinski svet po nasvetu obč. svet. Gogole, naj se takoj da izdelati sedaj prepotrebni splošni mestni načrt; dotični akt naj se takoj izroči stavhinskemu odseku, da v 14 dnevih poroča in stavi primerne predloge. Po nasvetu obč. svet. viteza Z i t. terorja pa se je sklenilo, naj v bodoče mesto ostane celo noč razsvetljeno zaradi nevarne pasaže mimo podprtih hiš.
Ob 4. uri popoludne zaključil je župan izven-redno sejo občinskega sveta.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. aprila
— Meščanski krogi ljubljanski) snujejo akcijski komite, da bode podpiral mestni magistrat in deželno vlado pri njiju prizadevanjih v korist mestu ljubljanskemu. V tem akcijskem komiteju, ki razglasi jutri poseben oklic, bodo zastopane vse tri stranke : narodna, konservativna in nemška, kar pozdravljamo z največjim veseljem.
— (Zdravniki, pozor!) Vsled grozne katastrofe, ki je zadela naše mesto, in vsled povse pre-menjenega načina življenja utegnile bi nastati razne bolezni, v prvi vrsti bolezni po prehlajenji, potem griža in legar. Mestni magistrat bode sicer skušal storiti vse, kar je v njegovih močeh, da se ta even-tualiteta odvrne; vendar pozivlje magistrat s posebno okrožnico vse tukajšnje zdravnike, da bi ga
podpirali v njegovi težavni nalogi in da bi mu naznanjali zdravstvene nedostatke, katere bi v svojem delovanji opazili; posebno pa naj bi se v skupnih bivališčih vsi, ki /bole za kako infekcijozno boleznijo, oddali takoj v bolnico. Le na ta način bode mogoče, ogniti se nevarnosti, ki preti v zdravstvenem obziru.
(Za uradnike.) Iz krogov državnih uradnikov se nam piše: Kakor čujemo iz zanesljivega vira, sta politični in justični upravi za svoje uradnike že potrebno ukrenili, da se deložiranim uradniškim rodbinam, ki so prišli v hude financijelne stiske, takoj z izredno podporo pomaga; le finančna uprava drži križem roke, kakor da bi se ne bilo nič pripetilo in bi te uprave uradniki bili v najboljšem materijalnom položaji.
— (Pozor na tatove.) Sedanje stanje splošne vzburjenosti in strahu, ko je prebivalstvo večjim delom zapustilo stanovanja ter prenočuje v šotorih, železniških vozeh in drugod, porabljajo tujemu imetku nevarne osebe ter kradejo, kjer se jim zdi prilika ugodna. Tako izvršile ali poskusile so se tatvine v teku zadnjih dveh nočij v Muhleisenovi hiši na Dunajski cesti, pri poslovodji lesne tvrdke Tavčarjeve tudi na Dunajski cesti, v Kastnerjevi hiši v mestnem logu, pri CJrbanČku na Jezici, na Glincah itd. Pripoveduje se, da je na Glincah bilo videti šest ali sedem oseb, ki so nameravale izvršiti tatvino, pa so bile še o pravem času prepodene. Prebivalstvo se toiej opozarja, naj pazi na svoja stanovanja in naj vsako sumnjivo osebo takoj naznani policiji ali pa žandarmeriji, ki tudi patrulira po mestu. Tudi v občinskem svetu ljubljanskem razpravljalo se je včeraj o tej zadevi ter sklenilo, naj se na kompe-tentnem mestu prosi, da se žandarmerija v mestu še pomnoži, ker malobrojna mestna straža sama pri najboljši volji ne more v zadostni meri nadzorovati lastnine mestnih prebivalcev.
— (Stanovanja) Gospod vodja Tomo Zupan nam piše: Rrezstanovalcem iz ljubljanskega mesta ponujam — če treba za dalj časa — svojo pritlično in snažno kmetsko hišo na Okroglem postaja sv. Jošt na Gorenjskem, v brezplačno stano vanje. Posteljnino in kuhinjsko orodje bi se zato moralo privesti seboj, ker hiša je izpraznjena in sam ne bivam na Okroglem; tudi ni v tej sicer obširni vasi nobene gostilne. Srčno zadostilo bi mi bilo, ko bi mogel vstreči komu onih, ki si upajo v take skromno razmere. Osem osebam bi bilo tu prostora; sobi sta dve. — Gospod župan mokro-noški K. šašelj nam javlja, da je trško predstoj-ništvo inokronoško preskrbelo več stanovanj, katera so več ljubljanskim rodovinam, ki ne morejo ostati v svojih stanovanjih, na razpolaganje. Trško predstoj-nišrvo poskrbi v.^e, samo oglasiti se je treba. — Gospod Henrik P lautz v Železnikih na Gorenjskem ponuja po ceni v najem stanovanja v svojih hišah v Železnikih (8 sob in 12 postelj) ter pristavlja, da so na razpolaganje meblirane sobe tudi v drugih hišah, Železniški trg ni bil po potresu prav nič poškodovan. Gospod dr Gustav Pro 11, po zimi praktičen zdravnik v Gradcu, po leti kopališki zdravnik v Rad Gastein, ponuja brezplačno veliko sobo staremu zakonskemu paru brez otrok, a le do za četka maja.
— (Dva mala otroka,) kaki dve leti stara, kterih stariši vsled potresa nimajo stanovanja, vzprejme v oskrbo gospod A. II a vali k, zobozdravnik v Trstu, in sicer za toliko časa, da bodo stariši teh otrok zopet v normalnih razmerah. Otroke je na njegove troške po železnici poslati v Trst.
— (Odlikovanje) Stotnik Matej P raš nikar domačega 17. pešpolka odlikovan je z vite-žkim križcem Fran Josipovega reda.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo svojo 83. vodstveno sejo dne 8. aprila t. 1. — Navzočni so bili: Tomo Zupan (prvomestnik), Anton Koblar, Ivan Mumik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik), Andrej Za-mejic in dokler ni bil službeno zadržan dr. vitez Bleivveis; izmej nadzorništva dr. Ivan Svetina in Ivan Vrhovnik. Po običajnem pozdravu prvomest-nikovem je naznanil blagajnik, da je imela družba tekom t. I. 4750 gld. dohodkov, 1 1.000 gld. troškov Po sprejetji raznih predlogov glede zidanja Veli-kovške šole ter glede uredbe naših Tržaških zavodov in po rešitvi nekaterih prošenj zaključi sejo prvomestnik želeč odbornikom veselih velikonočnih praznikov.
— (Nova obrtna nadzornika.) Gospoda Frančišek Leveč, c. kr. realčni profesor in okrajni šolski nadzornik, in Josip Vesel, učitelj na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani, imenovana sta c. kr. vladnima komisarjema za nadzorovanje vseh obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem. Doslej nadzorovala sta te šole profesor Kneschaurek in profesor vitez Siegl, oba nevešča slovenskega jezika.
— (Klub slovenskih biciklistov) ima jutri zvečer v gostilni pri „Kamničanu" odhodnico društvenega člana L. Fiirsagerja, h kateri se vabijo člani in prijatelji društva.
(Ubegla kaznjenca.) Katastrofo, ki je zadela naše mesto, sta porabila kaznjenca Jožef Sabbadini, 20 let star, iz Bugnara pri Kopru, in Jožef Tavčar, 20 let star, iz Ivangrada pri Komnu, ter pobegnila.
—- (Umrla) je dnć 21. t. m. v Litiji znana dobrotnica in podpornica narodnih društev, posest-niča Jožefa K o p r i v n i k a r , stara 43 let. N. v m. p. I
— (Trgovski shod.) Zaveza avstrijskih trgovcev je sklicala na dan 28. t. m. trgovski shod za Spodnji Stajer, Kranjsko in Koroško v Maribor. Na shodu se bo razpravljalo o važnih trgovskih stvareh.
— ^Katoliško društvo „ Edinost" v Vojniku)
je sklenilo, da se ne naroči na noben kranjski list, „da se priprosto ljudstvo ne pohujša nad kranjskim
prepirom."
— (Občinske volitve na Koroškem.) Pri
občinskih volitvah v občini Čajna-Čače-Smerče-Št. Jurij so zmagali Slovenci, kakor se poroča „Miruu, v drugem in v tretjem razredu. Nemški listi javljajo, da je bilo voljenih 7 slovenskih in 11 nem-ško-narodnih obč. svetovalcev.
— (Abderiti na Koroškem.) V neki cerkvi je župnik na leci rekel: „Poboljšajte se, ne bodite taki grešniki, kakor do zdaj, povrnite se k lepim kiščanskim šegam". S temi besedami je svoje fa-rane hudo razžahl 1! Župan je sklical občinski odbor na sejo in predlagal, naj se župnik zaradi navedenih besed v imeni cele občine — toži. Odborniki so vsi pritrdili županovemu nasvetu!
— (Županski shod v Veliko vou) Podjunski župani so imeli v Velikovcu shod in sklenili izprositi pri vladi štiri prodajalnice za prodajanje živinske soli.
— (Tamburaški zbor v Št Pavlu pri Preboldu) namerava prirediti v bližnjem času koncert v prid onih ubogih, ki so v Ljubljani vsled potresa najbolj trpeli. Čisti dohodek tega koncerta naj bi bil seme, ki naj pade v slovenski domovini na rodovitna tlal
— (Volilski shod) je sklical na včerajšnji dan posl. dr. Laginja v Smoljane na Kanfanar-ščini.
— (Nov papirnat denar.) Mej avstrjsko in ogersko vlado se vrše pogajanja, da bi se izdal nov papirnat denar po  10 kron, ki naj bi nadomestil sedanje petake.   Ta denar bi izdali finančni mini sterstvi. Pokritje bi se založilo v zlatu.
* (Dinamitni atentat v Brnu.) Nepoznan zlikovec je te dni vrgel v Brnu v palačo baronu Pražaka dinamitno bombo, ki je razpočila in prouzročila precej materijelne škode. Pražakova palača stoji poleg češke Besede in iz tega se sklepa, da je zlikovec naruerjal poškodovati to. Verjetno je to tembolj, ker še ni dolgo tega, kar se je v Besedo vrgla dinamitna bomba.
* (Lakote umrlo) je v Londonu 1. 1893 glasom statistiškega izkaza 51 osob in sicer 30 moških in 15 žensk.
1		
	| Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! _______Ji	
	7-----—^	
	1	
K.nJi±onpnoB't,		
— Kažipot po pokneženi grofovini goriški in gradiški in po štirih politiških okrajih na Kranjskem. — 11. letnik. — Izdal A. Gabršček. Tiskala in založila „Goriska Tiskarna" A. Gabršček. Cena po poŠti 1 gld. 30 kr. Že lani smo z veseljem pozdravili prvi letnik te zelo skrbno sestavljene knjige, ki je velike praktiške vrednosti. Ne vemo, katerih podatkov za navadno življenje bi mogli še pogrešati v tej knjigi. Statistika je tu zelo natančna: tu je povedano koliko ljudij je v celi deželi, po okrajih, občinah, vaseh, sel išči h; razdeljeni so celo po veri in narodnosti. Pri občinah je dodano površje. Polit okraji so razdeljeni v sodne okraje, te pa v županije, a te zopet v davčne občine, pri teh pa so našteti vsi tudi najmanjši kraji z dodanim številom duš. Pri cerkveni upravi so naštete vse cerkve in kapele po dekanijah in župnijah; število duš v cerkveni občini; zadnja pošta; oddaljenosti; patronati, duhovfiko osebje z dodano letnico rojstva in
posvećenja in rojstnim krajem; ni duhovnika ali redovnika, da ga ne dobimo v knjigi. Jednako natančno js vse šolstvo; kar nam je treba vedeti o šolah, vse dobimo v tej knjigi. — Pri posamičnih županijah pa so dodana imena županov, podžupanov, starašin, tajnikov, slug. Dalje trgovci, obrtniki, krčmarji. — Vsi državni in drugi uradi. Skratka: vse je tu razvrščeno v lepem redu Hvaležni smo izdajatelju, da je za letos sprejel v rKažipot" vsaj štiri kranjske polit, okraje (postojinski, logaški, kranjski in radovljiški), dasi letos še ni vse natančno, kar se tiče županskih in raznih uradov (drago je vse natančno.) Upamo, da izdajatelj bo nadaljeval svoje delo tudi na ostali del naše vojvodine, — ako ga bodo naši rojaki podpirali. — Cena je v primeri z jednakimi podjetji večjih narodov zelo nizka, kajti gradivo je silno bogato nakopičeno. „Kažipot" je velike važnosti za vsakogar, ki ima zveze z deželo, ker notri dobi vse mogoče podatke, katere utegne potrebovati. — Zato toplo priporočamo to knjigo. Delo je bilo ogromno, a naša dolžnost bodi, da izdajatelj poleg tega truda ne bo trpel še gmotne škode.
Dunaj 22. aprila. Nadvojvoda Friderik je daroval za ljubljansko prebivalstvo 500 gld.
Dunaj 22. aprila. V današnji seji proračunskega odseka se je posl. Klun izrekel zoper podržavljenje železnic in za zgradbo železnice iz Škofje Loke v Divačo. Trgovinski minister Wurmbrand je na to izjavil, da se tudi pri zadnjih pogajanjih z ogersko vlado glede podržavljenja južne železnice ni doseglo porazu tuljenje. Napovedane predloge glede podržavljenja železnic se v tekoči sezoni ne bodo predložile državnemu zboru.
Dunaji 22. aprila.   Ministerski svet je sklenil, odložiti na nedoločen čas vso akcijo glede podržavljenja železnic.   Trgovinski mini Ster Wurmbrand je odnehal.
Dunaj 22. aprila, t lan gospodske zbornice knez Koloredo Maunsfeld je umrl, star 82 let.
Praga 22. aprila. Izšli so trije pozivi za nabiranje iuilodarov v korist Ljubljani; razglasili so jih: župan, češko-slovensko društvo in časniki. Zbralo se je že precej darov.
Praga 22. aprila. Policija je konfisko-vala 2000 oklicev za praznovanje prvega maja in aretovala pet kolporterjev.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) VII. Zbornični podpredsednik A. K I ei n poroča, da je visoko c. kr. ministerstvo za u k in bogočastje dovolilo ustanovitev oddelka za pletarstvo na c. kr. strokovni šoli za lesni obrt v Ljubljani in da se je oddelek otvori 1 že s 1. aprilom t. 1. Gospod c. kr. deželni predsednik je naznanil to zbornici z ozirom na njene vloge z dne 11. marca in 15. decembra 1893. št. 1848. in 1869. On se je v svojem poročilu na visoko naučno ministerstvo izrekel tudi za uvedbo potovalnega pouka v pletarstvu, ker je v soglasji z nazori, svijedobno v namen poizvedovanja tu se mudečega strokovnjaka ravnatelja Josipa Karga, da bi se s potovalnim poukom bolji in gotovejši vspehi dosegli in bi se posebno znanje pletenja košev hitreje v širših krogih razširilo, kakor z ustanovitvijo posebnega pletar-skega oddelka na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za lesni obrt. Visoko naučno ministerstvo je na to naznanilo, da nima nič proti temu, da se želji uvedbe potovalnega pouka na ta način ustreže, da bi revni učenci, ki so se s pomočjo ustanov izučili pletarstva na pletarskera oddelku strokovne šole, da bi ti morali potem brezplačno v svojem bivališču na Kranjskem poučevati v pletarstvu. Ta program bi se pa na pri« pomnjo visokega ministerstva mogel le izvesti, če bi lokalni faktorji ustanovili v ta namen potrebne stipendije. Zbornica naj se torej o tem izreče. Glede ustanov opozarja gospod c. kr. deželni predsednik, da bi moral propad žrebljarstva v Kropi in Kamni-gorici vsem merodajnim faktorjem v deželi nalagati dolžnost, da ljudstvo teh krajev napeljujejo počasi k drugemu zaslužku in take vrste zaslužek je gotovo tudi pletarstvo. Strokovna šola za lesni obrt se je torej popolnila z oddelkom za pletarstvo, katerega ustanovitev je vis. naučno ministerstvo obljubilo že 8 svojimi ukazi z dne 11. marca 1887 in 8. novembra 1888. Zbornica se je opetovano obrnila na visoko vlado zarad uvedbe pouka v pletarstvu in za racijonelno vrborejo in je tudi gmotno podporo obljubila. Ker sta za ustanove deželni odbor in kranjska hranilnica dovolila prispevke, je odsek mnenja, da naj bi se sa tekoče leto 1895.
dovolilo iz zborničnih sredstev 150 gld. Pletarska šola bo brezdvomno obstoječe domače-ohrtnijsko pletenje košar povzdignila in tudi po drugih krajih razširila. Nedvomno je tudi, da bo racijonelna vrbo-reja dohodke zemljišč pomnožila. Odsek torej predlaga: Zbornica naj za 1895. 1. dovoli za ustanove 1 DO gld. — Predlog se sprejme.
VIII. Zbornični svetnik Fr. Ks. So u van poroča o prošnji nekega trgovca za dovolitev razprodaje njegovega blaga. Poročevalec pripominja, da je prosilec v svoji pismeno podani vlogi na c. kr. okr. glavarstvo vse podatke navel, katere zalit > va § 2. zakona z dne" 16. januvarja 1895, drž. zak. Št. 26, glede uravnave razprodaj in da kot razlog za razprodajo navaja opustitev kupčije. Ker je pri opustitvi kupčije potrebno, da se ista hitro razvije, kar je pa le potom razprodaje mogoče, se je izrekel odsek za dovolitev in predlaga: Zbornica naj z ozirom na § 3. omenjenega zakona poroča v nave denem smislu na c. kr. okr. glavarstvo. Nasvet se je sprejel. (Da'je prih.)
Listnica uredništva.
Gosp. F. O—i: Pismo dobro ohranjeno doilo, A dopis jc tnnogo prerazscžen, da bi ga mogli v sedanjih okolnostih priobčiti. Čudna je tudi polemika z dopisom iz 1. lS'.ej. Kar Vam j« na srci, izvolite povedati v drugi  in krajši obliki!
Umrli no v Ljubljani:
20. aprila: Frančiška Kožnar, knjigovodjeva žena, 88 let, Gradišće št. 13. — Janez liartel, delavce, T.i let, Sv. Petra cesta St. 91.
Meteor o logično poročilo.
j Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kruia v mm.
! 20. aprila j	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7:J30 7ais 7.'$6'2	8-6° C 13 0° C 12-2» C	si. zali. si. vih. al. vzb.	dež. obl. obl.	i 1-4 j dežja.
_« "C — n	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7386 7ssy 7390	9-2° C 12 3° C 10-2° C	brezv. si. zab. si. svz.	obl. obl obl.	0-0 J
i ;ul	Srednja normalora.	temperatura 113° in		10«°,	za rt	;• in  1 O
H>in.23.aosls£i "borza,
dne 20. aprila 1895.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 158 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1861 po 100 gld..   . 197   . 6 > „
Dunava reg. srečke b* '„ po 100 gld.   .   . 132   „ 50 „
Zemlj. obč. avstr. 4'V 0 zlati zast. listi 123   „ 50 „
Kreditne srečke po 100 gld...... —   , — „
Ljubljanske srečke......... 83   „ 75
Rudolfove srečke po 10 gld...... 24   „ 50 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 169   „ 50 „
Trauiway-dru4t. velj. 170 gid, a. v.   ... 414   „ — „
Papirnati rubelj......... 1   „ 31 „
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula danes po-poludne ob 3' uri naša preljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Jožefa Koprivnikar
posestnica v Litiji
previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v dobi 43 let.
Pogreb bode v torek dno 23. t. ni. popoln-dne ob 5, mi iz hiše žalosti na pokopali£i'o v Litiji.
Svete mašo zadušnice se bodo brale v Litijski cerkvi dne 23. t. m.
Hajnica se priporoča v bUg spomin.
V Litiji, d:.e 21. aprila 1893.
(4 70)
Žalujoča rodbina Koprivnikar.
Zahvala.
Vsem Vam, ki ste nama ob smrti najine nepozabne
O 1 g i o ©
izražali svoje sočutje in naju tolažili ob britki izgubi, vsem Vam, ki ste položili na krsto prekrasno vence, vsem Vam, ki ste preljubega otroka tako izredno mnogobrojno spremili k večnemu počitku, bodi tem potom izrečena najina najprisrc-nejsa zahvala.
V Kranji, dne 21. aprila 1895.
(467)
Avgust in Marija Drukar.
Trgovski pomočnik
spreten specerist, v »rej me ae takoj t trgovini s me-lanim blagom L. F€ir«u>iror-|u. v ltmtovljlcl, na Clorenjakem. (461—1)
1 It. glavno ravnateljstvo avstr. drž, zelenic.
Izvod iz voznega reda
11 3tvn.eg-at  od. 2.. olctolora. 1694.
Nutopuo omenjani prlhajalil In oilhajalnl aatl oanaćenl eo ( *r+rinfmm>rof*l*m* c,u>n. Srednjeovropakl 6u je krajnema eaen * MnV liani mm 2 minut' naprej.
Odhod ls LJubljane juž. kol.)
Ob t*, uri S min. po no<~t oaabni vlak V Trbit, Pontabel, Hulja«, Oe-
l.ivoi', Krauaenifeate, Iijubno, uaa Selathal t Aueaoe, lachl, Oman-idu, SolnAgratl, Ijend-Oaateln, Zeli ua Jeceru, Hloyr, I.mu, Huuejevirjj,
Plaenj, Marijina vari, Kger,  Karlova   Tare, Franoove vara, Prago,
Lipeijo, Dunaj via Amitetten. Oh   H. uri tO trn'm mjutrtt) mi'* ml vlak v Novo meiito, Knonrj«. Ob 7. uri tO min. mJufnO ')«.•!.m vlak ▼ TrSi«,   fnntabel,   Hulja*, O*-
lovec, Franeenefoete, I.Jubuo, Dunaj, 6ea SaUthal v Solnograd, Dana
tU Amalnttan.
Ob fi. uri Kli min. doi*oluuln* roni*nt vlak v Novo ranilo, Kočarja.
Ob 11. uri SO min ,l,,,iolu.tt>f oaabiil vlak v Trbi«, Poutaael, HeUak, Ualovau, Krauaonafeate, l.juliiin, 8alattial, Dunaj.
Ob 4. ur* 14 min. ;..»j»«>fi«-r»i»> osobni vlak v Trbi«, Beljak, Oolovoe, Ljubno, o o« Holr.th.al v Solnoarrad, Iieml-Uaatoin, Zali na jeanru, I.io-moat, Hragnio, Ourili, (tenavo, Paril, Htayr, I,m-, ilmini len, Iaohl, Budojevice, Plaenj, Marijina vara, Km-r. Kranoova varo, Kurlove vara, Pragu, Iiipiko, Dunaj via Amilatton.
Ob 7- uri i/it min. errr,-r muiani vlak v Novo inoato, Konavja.
Prihod xr LJubljano (ju.V kol).
Ob S. ur* SH min. mjutrtij oinbul vlak a Dunaja vi* Amatettan, Mp. aij , 1'riKo, Praucuvih varov, Karlovih varo v, K«r.», Marijinih v arov, Pianja, Hudajevio, Holnotrrnda, Lainaa, Stajra, Gtnunilana, Iaohla, Ana, aeoa, /.11» na jciarn, !,.» i (Uiimm, Djutmona, Oalovoa, Beljak*. Franaonaftetft, Trhli*.
Ob H. ur* tO min. tjntnij  meaanl vlak ia Kouuvja, Novega maata.
Ob 11. ur* H7 min. ifu|>uJuiln« oaehnt vlak a Dunaja vi a Amatettan, Lipaije, Prage, Franoovili varov, Karlovih varov, Kgra, .'Marijinih varov, Plauja, Buitejevic, Solnocrmla, IjIiu'*, Ktsvra, Pariaa, Oenev«, Curiha, Kresnice, Inomiiata, Zslla n» jo/t«, Lend-Uaateina, l.jutineira, Oalovca, Lienaa, Pontahla, Trhla*.
Ob V.   uri 3'J min. pojtolminf mešani vlak la Kočevja, Noven* »nnala
(>6 4. uri 4H min. popotuttrw aaoliul vlak a Dunaja, Ijjtibitoga, Solr.thala, Boljaka, Oolovoa, tVaniieiiiirnito, PontabU, Trbiaa
Ob U   uri VH min. ivcrrr ineau.ul vlak i r. Koco»j;i, Niivutja Maata.
On It. uri VI mi« irfCiT oaohni vlak a Dunaja preko Amatettoua Is LJubuega, Heljaka, Celovca, Poutabla, TrbUa.
Odhod Iz Ljubljane (dff, k..l.#
uri *:t min. tjtitnil        v Kamnik. „    O/i     ,     twjml*4ttnm , . ,    BO     „     tvrfrr . .
Prihod v LJubljano (drl, kol.).
•ara SO min. tjutrrtj        Ir. Kamnika. „    l.f     „    ttoi>ol*4dn* „ ,, .,   HO    u    ap*-«vr ,, ,,
(5-8*)
se odda v prijaznem kraji blizu lta<loTliU*e na Ca>or«kiijNkem.
Natančneje se izvn v , hotelu Bastel4 v Radovljici. (469—1)
Stanovanje in hrana
se  §»»•  najnižji  <•«'■■!  oddaja  pri ~^PQ
Ivanu Arko-tu
restavraterju poleg železniške postaje v ltil»ui<*i na 14 ran|.(468—1)
Solnčnike
mirne novosti, v največji izberi,  po najnižjih cenah
priporooa (398—7)
L. Mikusch
izdelovalec solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Glavni trg št. 15.
Lekarna Trnk6czy. Dunaj, V
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
(lllbje olje.)
D0RSCH<>
Priznano tiHJholje iiAinknjn^e iu pristne vrste, veduu svežo v r-alo^i. Steklenica z navodilom ti porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 trld.; 12 tualiti steklenic 5 Kld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 Kld. (1^29—25)
Dobiva ae pri
Ubaldu pl. Trnkdczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
1'omIIJm       b obratne poMto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradot.
H
"i P
pr o
i
a
40
eventnvahio  s   kuhinjo   in   ekvipažo v nitjem
• I uli i Trco (403)
gnMak v JI»ri v»»i pri V*-M UI loki.
(»rad je oddaljen 4  kilometre od velikologkega kolodvora.
Posestvo
s poslopjem vred
se bode prodalo vse .skupaj ali na drobno <ln*S 27. aprila t. I. v Št. Tldu pri Cerkutal.
Več ne poizve pri J<»mI|>ii T«f-u, FlO-rijanske ulice št. 33 v LJubljani. (457—1)
Svojim prijateljem in znancem kličem pri odhodu iskreni pozdrav! Fttriiagor
(462) trgovec v Radovljici.
Stanovanja na Gorenjskem!
Di-e meblirmil »obl m Atirluil poHtel[ttiui se
oddasta takoj za vse poletje ali manj časa v prijaznem kraju blizu Ra«loyl|lee po primerno nizki ceni. — Natančneje se izve v Ljubijtttil, Mr.tnl trie nt. O, III. nadstropja, ali pa v pruilHjMlulct k-      tirobeln >k-M.     (435 3)
Iščem izurjenega
solicitatorja*
(449-21
Dr. Jos. Sernoc
v Celji.
V najem so odda
hiša
s 4 pritličnimi in 4 podstrešnimi sobxmi, kuhinjo in drugimi potrebnimi prostori ter prav lepim vrtom. Hi&a )e v zdravem kraju ter prija'.ni legi in je od mesta in železnićne postaje 10 minut oddaljena. (460—1)
Već se izve" v npravnifitvu „Slovenskega Naroda".
Št. :521 o. š. sv.
(458)
Natečaj.
V tem političnem okraji popolniti je
mesto učiteljice
na dvorazrednici v Hrušici
s slovenskim učnim jezikom.
Dohodki, spojeni h to službo, razvidni ho iz deželne postave za Istro z dne 14. decembra 1888, D. P. št. 1 ex 1889.
Prositeljice naj svoje opremljene prošnje eventuelno službenim potom trkom »tirih tednov sem predlože.
C. kr. okrajni šolski svet Voloska
dne 8. aprila 1895.
Predsednik: Fabiani s. r.
Št. 290. _     „___m    _ (459—1)
Visoka  c. kr. deželna vlada  v Ljubljani  dovolila je z odlokom dne 14. svečana t. 1., št. 2303, |ICt novih mesečnih živinskih semnje v v Črnomlji.
Prvi tak živinski semenj
bode
v četrtek, dne 2. maja 1895.
Prodajalci in kupci se vabijo, ker je upati vsestranske udeležbe.
dne 18. aprila 189').
.%. LaeliiHi'.
Ces. kr. avstrijske     državne železnice.
Razglas.
"Vsleđ. lzrednegra položaja, vozita
od 19. aprila 1895
na progi
Ljubljana-Lesce-Bled
in nazaj v Ljubljano do preklica osobna Tlaka 1720 in 1721 po nastopnem voznem redu : Osobni vlak 1720 1., II., III. Osobni vlak 1721 I., II, III.
Prihod	Pomudfi		k. J	Postaje		Prihod	l'cimirl'1	Odhod i
Zvečer		735		odh- Ljubljana juž. kolodvor	. prih.		Zjutraj	
7N	2	7«o	1	,,       dri. kolodvor		7&c	1	717
	1		6		i	7«?	1	7*8 1
7 M*	1	n~	13		. A	736	2	73« j
H~	1	S™	20		T	733	2	7ar.
8~	9	8~	29	I Kranj.......	.	70H	2	710
K~			32	J- Sv. JoSt......	• 1	7m	A	70a
	2	§2	4i>	Podnart......		6<*»	2	6«>
hZ	1		•13	1 Otooe .......	• 1	6*a	1	6"
	1		49			G30	1	631
1 ffi	Zvečer		69		. odh.	Zjutraj		6»»
/\ Sumo po potrebi.
■447-3)
Dr. Julij Schuster
ordinuje vsak dan od S*, do O* ure (472—1)
v Elizabetini otroški bolnici, Streliške ulice št. 14.
Kdor bi ga potreboval, naj to sporoči podnevi v Kast-nerjevi trgovini na Kongresnem trgu ali pa v lekarni na Prešernovem trgu. Ponoči se je obračati do čuvaja spalnih vagonov na južnem kolodvoru.
(ZDa,cxvpa/p;p©)
ki ne prepušča vode
m        za kritje streh in barak
lončeni dimniki za vzidanje, pesek, apno in opeko
potem
najboljši Portland in Roman cement
kakor tudi
vsake vrste železnih traverz
priporoča
F. Supančič, stavbenik, Rimska cesta 16.
C. kr. železniško obratno ravnateljstvo v Beljaku.
Wietersdorfska tovarna za Portland in Roman cement
F. Knoch-a c£ Comp. v Celovcu
priporoča svoje izdelku V znatno večji trgopomi in lomopomi trdnosti, nego to predpisujejo določila društva
avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete.
Zaloga in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig dt Comp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2.
Svedoebe in ponudbo seatštoiij i« poMtniiio prosto. (402—5)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarn«".
89