Številka 250 gV" Izb* j z. vi&kl dan Kidi tb nedeljah !n praznikih tfc 5., ata p«nedel]klb ab 9. z)otra| Pmamične fiterllie se prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) v mnogih tobak&rnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju, 51 Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSfini, Postojni, Dornbergu, Solkanu Hd. CE>'E OGLASOV se raCnnajo po vzatah (Široke 73 mm, visoka 9 '/t mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 itotiik ; ea osmrtnice, rab vale, poslanice, oglase denarnih zavodov pa 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Sdkosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". TRST, v torek 10 septembra 1907. Tečaj XXXII Sdtnost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. F edinosti je moči Vtroftaini mit za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, a« aaroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laiotUia la ledeijsKo islam Jldiaosti' um: celoletno K 5*20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefran kovan* pisma se sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista UREDNIŠTVO: ul. Glorgio Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik STEFAS GODINA. Lastnik konsordj lista „Edino«t". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica GHorgio Galatti št. 18. Poitno-hranllnlčal račun 8t. 841»6&3. occc^ — TBLSrOI št«v. 1167. ■ ---- Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a IAVNF VF^TI ' dejati železniške in brzojavne proge ter urno-Drl&iV/Un V liti V CmW I ■■sjriti neoborožene Japonce. Umorili so sicer Nižeavstrijski deželni zbor. J na najgroznejši način že 17 Japoncev, moških DUNA J 9. Nižeavstrijski deželni zbor je in ženskih, ter so trupla razkosali, pričel danes svoja posvetovanja. Med došlimi Shod radikalnih Srbov, vlogami se nahaja predlog posl. Porgerja in BUMA 9. Na ljudskem shodu radikalnih tovarišev, češ, da predloži deželni odbor za- Srbov je bila vsprejeta resolucija, v kateri se konski načrt, po katerem bi se plačevali je vzelo na znanje sklep osrednjega odseka stroški za gradnje in vzdržavanje cerkev in glede izstopa radikalne srbske stranke iz nadarbenih poslopij v župnijah katoliškega srbsko-hrvatske koalicije. Resolucija se drži veroizpovedanja ter za nabavo cerkvenih po- še nadalje reškega in izlasti zaderskega pro-trebščin in o ureditvi glede cerkvenih gradenj grama. na Nižeavstrijskem. j Nemiri na Kitajskem. Posl. Bauchinger in tovariši so interpe- ŠANGAJ 9. V južnozapadnem delu po-iirali namestnika glede škodljivih posledic krajine Kvantung so se pojavili resni nemiri, uvoza ameriškega žita. Po prečitanju tekočih ki so neko nadaljevanje prejšnjih nemirov v ulog je bila seja zaključena. _ Pakboji. Ustaši se vdrli v mesto Jatčang ter Poveljnik c. in kr. vojne mornarice, so pomorili tamkaj vse uradnike. Sedaj pro- ZADER 9. Semkaj je na „Lacromi" dirajo proti mestu Eingčan. dospel poveljnik vojne mornarice grof Monte- j Maroko, cuccoli ter bo po noči odpotoval na nadaljno PARIZ 9. Kakor brzojavlja admiral mspiciranje eskadre. ^ _ j Philibert, se ni včeraj v marokanskih prista- C. in kr. vojna mornarica. niščih niti v okolici Casablanke pripetilo kaj DUNAJ 9. Glasom brzojavnega poročila posebnega, je dne 8. t. m. dospela vojna ladija „Cesar PARIZ 9. Listom poročajo iz Tangerja, Fran Josip" v Vladivostok, kjer ostane deset de se je kaid iz Satija podvrgel Mulej Ha-dni. Na krovu vse zdravo. tidu. Ma el Aimin maršira proti Marakešu. Japonski častniki na Dunaja. PARIZ 9. Današnji ministerski svet se DUNAJ 5. Japonski pomorski častniki je bavil z vprašanjem odškodnin vsled do-japonske eskadre so nocoj dospeli semkaj iz godkov v Casablanki ter je soglašal v tem, Trsta ter se kakor gostje cesarjevi nastanili EDINOST« Štev. 260 V Trsta, dne 10. septembra 1907. Upor v nemški vojski. Iz Darm-stadta poročajo, da je bilo po povratku z vojaških vaj zaprtih radi upora 7 mož dražega batalijona 115. pešpo^ka. Dnevne vesti. Imenovanje. Nadzornik pomorskih solin Peter Torgglev v Trstu je imenovan sodniškim svetnikom. Idila iz razmerja med italijanskimi in slovenskimi socijalisti. V nedeljo pred-poludne so imeli tržaški socijalisti pod vodstvom socijalne demokracije svoj shod v gledališču Minerva. Shoda se je udeležilo — debelo računano — kakih 300 oseb, a še med temi je bilo kakih 50 členov naše „Narodne delavske organizacije." Na shodu sta govorili med drugimi tudi g. drž. posl. Pagnini in g. Kopač, ki sta oba 6iIno napadala našo organizacijo. Ne vemo pa, koliko je s takimi napadi pomagano težakom, kakor S3 tudi nadejamo, da ne bodo škodovali naši organizaciji. Ali neka druga dogodbica s tega sboda n s še posebno zanima, ker nam ilustrira, kako izgleda inter-nacijonalizem v praksi — tedaj namreč, ko gre za to, da bi tudi Slovenci imeli poleg Italijanov svoj enakopraven glas. G. Kopač je govoril slovenski. To je bilo v povod nekaterim — mednarodnim socijalistom, da so nejevoljno zapuščali zboro-vaiišče. In to početje je saakcijoniral tudi predsednik shoda, ki je gosp. Kopača zaustavil rekši : „Sodrug Kopač! na shodu je le malo Slovencev ; in kar jih je, so že dolgo v Trstu in umejo italijanski. Prenehajte, ako ne, nam ubeže. vsi ki niso Slovani!!" Ta dogodek ne potrebuje komentarja, kakor tudi ne nadaljnje dejstvo, da „Lavora-tore" o tej epizodi — nič ne ve ! Sapienti sat ! — To je vzgoja !! Očividec nam piše : Pred rninolo nedeljo Bem bil šel po ulici Acquedotto. Hkratu sem začul psovko : ščavo. A čujte! Bila je 60-letna starka, ki je učila svojega 5-letnega otroka: cosi si diže a sti ščavi! Ande in Rus3ia, brutti porchi! itd. otrok seveda ni umel svoje „none" in je vprašal: Stara mati, od kodi pa so ti ščavi ? Ona na to (po italijanski seveda): Ti so nekdaj prodajali drva v svežnjih (tasi), potem so ostali tu in kriče : Živel slovanski Trst! In dodala je novo grdo psovko: Che razza di bestie ! Tako vcepljajo ti brezvestneži že ▼ mlada srca čut sovražtva do nas Slovencev, ki smo tudi ljudje vstvarjeni po božji podobi, a povrhu še pravi stari Tržačani. Nesramno izzivanje. Nas Prošek je nudil minolo nedeljo bujno sliko: s hiš so veselo plapolale neštete trobojnice, postavljeni so bili prekrasni slavoloki, po cestah je valovila vzradoščena množiča — Prošek je Btal minolo nedeljo v znaku slovenske zavednosti in odločnosti. In notri v to sliko pristnega slovenskega življenja so Be drznili neki tržaški nesramneži z avtomobilom in italijansko t r i k o 1 o r o. In to še po vsem, kar se je zadnje dni godilo v mestu ! !! To je res nečuveno. Naši so stiskali pesti, čuti je bilo groženj in moglo bi se bilo dogoditi kaj hudega. Ali v naših je zmagalo pametno spoznanje, oziroma pomirljiva beseda nekaterni-kov. Vzdržali so se, da niso dali nesramnežem primernega plačila le zato, da ne bi zanesli disakorda v to veličastno simfonijo slovenskega rodoljubja, da ne bi motili svečanost-nega momenta. In da se je res zgodilo, kar bi se bilo moglo zares zgoditi, in glede česar je skoro čudež, da se ni zgodilo ?! O, potem bi kričali, vsi „Piccoli", vsi „Indipendenti" in vsi „Gazzettini" o groznih napadih na mirne tržaške meščane in o strašnem slovanskem barbarstvu ! Toda stavimo drugo vprašanje ? ! Denimo, da bi Italijani kje v Istri ali v Furlaniji praznovali slično slavnost, ko bi visoko valovilo italijansko čutstvo vanje — in denimo, da bi v hipu največe vzhičenosti pridrdral v kraj kakov avtomobil s slovansko trikoloro: kaj bi se zgodilo ? ! ! Avtomobil bi gotovo razbili in one, ki bi notri sedeli, bi zmlatili do nevsmiljenja. In potem bi „Piccolo" in družba še po semnjarsko kričali o nesramnem izzivanju in žaljenju italijanskih čutstev. prebivalstva ter bi na vse pretege slavili njih, ki so tako junaško branili italijansko čast! So pač taki ti naši Italijani : oni imajo na svojem urau in srcu organično hibo, ki ge ne da ozdraviti in odpraviti. Oni jednostavno ne morejo u meti in čutiti, da to, kar ni njim ljubo, tudi drugim ni prav! Oni vedno delajo vse tisto, o čemer žele, da bi drugi njim — ne storili! Danes Vam kriče, kakor da jih kdo na meh dere, da se jih izzivlja, kar pa niti ni res; oni sami pa neprestano izzivljajo na najhuje načine. Ali naj gledajo le, da ne bodo prej ali slej daleč okolo Trsta želi, kar sejejo sedaj v Trstu. Kdor seje veter, žanje vihar pravi neki star pregovor. Slabi proroki. Iz Bojana nam poročaj o, da nekateri tamošnji socijalisti groze „Na1 rodni delavski organizaciji* ter da jej pro-rokujejo le par tednov življenja. Hm ! Hm ! Mi smo čuli socijaliste prorokovati že pred kakimi 13 ali 14 leti. Tedaj so »cunji" prorokovali še k večemu tri mesece življenja in prisegali da jo morajo uničiti. Nu „cunja" je danes ne le še pri življenju, marveč 6e povećana je po vsebini in po številu čitateljev, da-si je od onega pro-rokovanja minolo že nekaj več nego tri tedne — 13 — 14 let! Gospodje socijalisti so se glede „Edinosti" izkazali prav temeljito slabe proroke. Zato naj bi bili malce previdneji tudi s pro-rokovanji glede bodočnosti naše narodne delavske organizacije. Morda se ta organizacija more nadejati lepe bodočnosti ne le vzlic, ampak tudi vsled črnih prorokovanj od strani socijalistov. Ban z a Nipon ! Pišejo nam : Ko smo bili še otroci in ko smo mislili, da nas je kedo ražalil, smo se „maščevali" z vsemi možnimi otročarijami — samo da bi bili mogli jeziti naše namišljene sovražnike! Kakor smo delali mi, ko smo bili še otroci, tako delajo danes tržaški Lahi. — Razlika je le ta, da smo bili mi mali — oni pa so veliki otroci ! Zato, da bi nas jezili, vpijejo japonskim vojakom : Banzai — kar menda pomenja : Živeli ! V svojih glasilih so celo zapisali : Dokler bodo Slovani napadali nas — dotlej bomo mi ljubili Japonce !! No, med tržaškimi Italijani je tudi mnogo pametnih. Eden teh je * rekel : „Italijani iz kraljevstva in Japonci so si slični v več stvareh. V glavnem so si enaki v tem, da ne prinašajo, nič dobrega." Japonci namreč ne pijejo nikake pijače, izvzemši ono, ki jo nosijo v čutari pri sebi, a ta pijača je čaj. Italijani pa ne jedo dru-zega, nego suho polento. Mi pa pravimo, da imamo rajše Japonce nego regnikole. Prvi so vsaj mirni in dostojni, med tem ko so drugi po večini — nič vredni subjekti ! Banzai !!! Redarji so krivi! Prejeli smo: Kedor je čital minoli teden tukajšnje lahonske liste, je moral priti (ako je hotel !) do prepričanja, da so vsi pajaci, ki so nedeljo dne 25. avg. — za vratno naskočili (ali vsaj namenili naskočiti) naš sprevod — same krotke in popolnoma nedolžne ovčice! Ako je kedo kaj kriv, da so to le c. k. redarji, ki so — kakor „pojejo" lahoni, — aretovali mirne, nedolžne meščane!!! Ko bi stvar ne bila vele-resna, bi se človek moral smejati tem zvite-žem, a ker je gotovo, da bodo v to poklicana oblastva kolikor toliko poslušala sladko-tužni glas lahončkov, je naša dolnost, da tudi mi rečemo par besedi. Kolikor se nam je sporočilo po raznih očividcih, je redarstvo aretovalo le one razgrajače, ki bo bolj intenzivno naskakovali proti ogromnemu sprevodu Slovencev. Mirnih ljudi ni nikdo nadlegoval. Da-si pa smo mi ob vprašanju sodnih preganjanj nad vse liberalni, ne moremo v tem slučaju storiti drugo, nego zahtevati, da se vsi oni, ki so se drznili napadati in žaliti na javni ulici in brez vsakega tehtnega povoda nas slovenske meščane, da se vsi ti najstrožje kaznujejo. Pazili bomo tudi, kako mero se bo merilo tem razgrajačem in primerjali bomo razne stroge kazni, odmerjene proti na-šincem, s kaznimi, ki jih vdobe sinovi laške bruture! Navada naših nasprotnikov je sicer da uporabjajo v svojo obrambo vsa sredstva. — „Osar tutto* je njih deviza in ko je sila velika, rabijo tudi sredstvo : reci mu, da ti ne poreče. To zadnje sredstvo rabijo tudi sedaj ter upajo, da se jim posreči očrniti redarje m s tem oprati sebe ! Mi pa ne bomo trpeli nikake camorre — tudi na oblastih ne. Kedor je vreden kazni, naj bo kaznovan, a v tem slučaju morajo biti kaznovani vsi oni, ki so skušali prirediti razbojniški napad na slovenski sprevod. Rekli smo! Na deSki ljudski Soli pri sv. Jakobu se bo vršilo vpisovanje otrok dne 14. in 16, t. m. od 9.—12. ure dopoludne. Vodstvo. Izgubljena je bila na slavnostnem prostoru na Prošeku kravata z iglo. Kdor jo je našel, naj jo prinese v naše uredništvo. Japonske vojne ladije v Trstu. V nedeljo zvečer je japonski podadmiral Ijuin priredil na vojni ladiji „Tsukuba" banket, na kateri so bili povabljeni podpredsednik namestništva Schaffgotsch, župan Sandrinelli, predsednik trgovske zbornice Demetrio, japonski konzul Hutteroth in še nekatere druge osebe. Bilo je več napitnic. Na banketu je svirala godba japonski skladbe. Včeraj gutraj ob 7*55 zjutraj se je podadmiral Jjuin s svojim štabom [10 oseb] odpeljal na Dunaj. Pet japonskih častnikov je včeraj odpotovalo na Reko, devet pa v Pulo. Dne 13. t. m. po svojem povratku z Dunaja priredi podadmiral Jjuin velik vsprejem na »Tsukubi«. V soboto dne 14. t. m. zjutraj odplujeti pa japonski ladiji iz Trsti. ludne ga je pa našel kapetan istega Anton ga vsi in vsak se je veselil videti ga v svoji Bolzano in ga izročil redarjem. družbi. Z vsakim je bil prijazen, za vsakogar Krvav dogodek pri sv. Jakobu. 54 je imel dobro besedo. On je duhovnik letni težak Anton Peršič, stanujoči pri sv. Ja- j v pravem pomenu besede ! Svoje težavne kobu v ulici del Pozzo Št. 2, in 18 letni kotlar stanovske dolžnosti je natanko in točno spol-Rajko Prestar, stanujoči v ulici Carbonara njeval. V svojih svobodnih urah je rad zaha-št. 595 (tudi pri sv. Jakobu), Bta se vračala jal v družbo in ob zimskih večerih se je domov pozno v nedeljo v jutro. Prestar je bil trudil poleg našega pevovodje g. Fillija s spremil Peršiča do doma, in tam sta se —i poučevanjem petja. Tolminski fantje so mu pred hišo št. 4 v ulici del Pozzo — vstavila lahko hvaležni; naučil jih je peti nekaj prav in se pogovarjala. Hišo, pred katero sta stala, i lepih pesmi. Na predvečer njegovega odhodu pa sedaj podirajo. V njej je spal po noči ču- se je zbrala družba njegovih prijateljev, da vaj Anton Rizzi, star 45 let. Ta je bil prišel na okno in podil Peršiča in Prestarja od tam češ da vpijeta in da mu branita spati. Ker se ona dva nista za to zmenila, je Rizzi pograbil železen drog in z istim vdaril Peršiča se še enkrat prijateljski pogovorijo in poslovijo od dragega jim Alberta. Prišli so tudi tolminski fantje s svojim pevovodjem in zapeli v slovo svojemu bivšemu učitelju nekaj krasni! ganljivih pesmi. V lepih napitnicali sta orisala po glavi. Prestar je na to Peršiču obvezal j značaj in delovanje g. Lebana gg. Komel in rano, a potem sta šla proti hiši, z namenom, j Preselj, ki je bil njegov sošolec. In tako je MALA Dar nadvojvodinje Štefanije vkra-den. Sobar Llojdovega parnika „Styria" Ivan Ferri, je prijavil včeraj na policiji, da mu je neznan tat iz kabine na parniku vkradel zlato kravatno iglo, ki jo je bila njemu podarila nadvojvodinja Štefanija, Aretovan je bil predvčerajšnjim popo-Indne oni 19-letni mornar Anton Auriglia, ki je v četrtek dne 5. t. m. ranil z nožem kr-imilarja Gennaro Falanga, Kakor znano, se je to zgodilo na italijanskem trabakeljnu „S* Francesco Saverio", na katerem sta služila Falanga in Auriglia, ki sta oba iz Torre del Greco pri Neapelju. Auriglia je te dni lazil po okolici, v soboto po noči se je pa vtihotapil na trabakelj in se tam skril. Okolu po- da se maščujeta. Videči to, je pa Rizzi pograbil revolver in z istim dvakrat vstrelil in obakrat zadel Prestarja v noge. — Prišli so na to redaiji, ki Peršiča in Prestarja odvedli v mestno bolnišnico, kjer je Prestar ostal, dočim je šel Peršič domov. — Rizzi je bil pa pozneje aretovan. Neznani tatovi so predminolo noč vlomili v krčmo „Buffalo Bili" v ulici della Barriera vecchia št. 35 in odnesli 250 kron denarja in pa srebrno uro, vredno 10, in zlato verižico, vredno 60 kron. Lastnik, Ka* rol Grava, ni bil zavarovan proti tatvini z vlomom. Osumljena. 29 letna Jakomina V., stanujoča v ulici del Farneto je bila včeraj predpoludne aretovana v neki krčmi v isti ulici, in sicer na zahtevo kočijaža Ferdinanda Dellibarda. Temu je bilo namreč pred 8 dnevi iz Bertinovega hleva, kjer je on v službi, vkradene več obleke in raznih dragocenosti u vredn. kakih 100 k. Včeraj v jutro je pa videl, da ima Jakomina V. eno ravno tako srebrno kolajno, kakoršno je imel on in ki mu je bila z drugim vred vkradena. In na podlagi tega je dal Jakomino are to vati. Na policiji je pa Jakomina povedala, da je ono kolajno dobila v dar še pred štirimi leti v Kopru v nekem tamošnjem hotelu, ko je bila tam v službi. Na polici so vzeli stvar na zapisnik in potem Jakomino izpustili. Smeiaioa. Na kazenski razpravi. — Pred-sednik (vpraša obtoženca, ki ie bil že neštevilno kaznovan in je skapno presedel že kakih 15 let ječe) : „Vaš poklic f" — Obtoženec : „Državni — — jetnik !* Koledar In vreme. Danes: Nikolaj ; Ne-postoj ; Raki ta. — Jutri: Emilij an, škof; Slavan ; Nikolena. — Temperatura včeraj : ob 2. uri po-poludne -f- 28.° Celzius. — Vreme včeraj: lepo. ■Društvene vesti in zabave. „Kmetijska družba za Trst In okolico" poroča, da se akcija za pomoč in podporo zapuščenemu poljedelstvu v trž. okolici nadaljuje. Prihodnji četrtek ima društveni odbor zopet posvetovanje, h kateremu so povabljeni tudi nekateri razumniki in strokovnjaki, da bo mogoče formulirati še daljne potrebe in zahteve okoliških poljedelcev in prebivalcev sploh. Namerava se poslati posebno deputacijo, ki bo imela nalogo priporočati na c- k. namestništva že vloženo spomenico ter izročiti še drugo, v kateri bodo navedene še druge potrebe in zahteve. Deputacija se ima predstaviti tudi c. k. finančni direkciji, da se pritoži zoper brezobzirnost nekaterih nje organov na precenjevanju vinogradnih pridelkov. Darovi. O priliki razvitja zastave pevskega društva „Ilirija" dne 25. avgusta so darovali oziroma preplačali vstopnino: Marica Be-zek 20 kron, družina Mankoč 10 kron, gg. Babič Anton, Kresevič Ante 3 kr., N. N., Lenček, Štefan Prelc, Gregorič Antonija po 2 kr., Černigoj Angel) 1.40., Po 1. krono. N. Krašovec, Just Kralj, Boleslav Cerkovič, Ivan Cink, Jakob Stojkovič, Podbršček, Fr. Sama, Brat Sokol, Može Peter, Šancin iz Boljunca, Zafret A. in N. N. po 80 stot. Cviter, Martin, N. N. po 60 st. Po 40 stot. Starašinič, N. N., Prunk, N. N. Cvek, N. N, Mandič, N. N., Josip Rože, N. N. Trošt Fr., N. N, Preseli, G-erlanc Ivan, Preds. kons. dr. sv. Ivan. Gulič Josip, Zlobec Ant., Ivan Sar-lič, Josip Tomažič, Fran Kobav, N. N., Anton Bezek, Anton Čevna, Ivan Gustinčič, Ant. Kobav, N. N., Anton Negode, gospa Kamuščič, Vincenc Rastrin 30 stot., po 20 stot., Fr. Ukmar, Šancin Dolina, Bernetič N. N. Vsem darovateljem se odbor pevskega društva „Ilirija" najsrčneje zahvaljuje. — Živeli !!! NB. Onega gospoda, ki je daroval K 4.40 se uljudno prosi, da naznani društvu svoje ime, ker je isto na listi nečitljivo. Vesti iz Gopiške. Iz sodnijske službe. Avskultant dr. Alojzij Gradnik v Gorici je premeščen k okrajnemu sodišču v Kormin. Goriški čevljarski mojstri so sklenili na svojem sestanku, da se povišajo cene vsem izdelkom. Vzrok je podraženje U3nja. Iz Tolmina. Dne 5. t. m. je zapustil po triletnem bivanju naš trg č. g. kapelan Albert Leban ter odšel na svoje novo mesto v Gorenjo Tribušo. Srce se nam je krčilo ob slovesu, ko smo mu zadnjič stisnili roko v pozdrav in mu zaželeli obilo sreče na novem mestu. Č. g. Leban si je koj po svojem prihodu v naš trg znal 8 svojim odkritim značajem pridobiti ljubezen in naklonjenost vseh tržanov. Spoštovali in ljubili so minil oni večer, a žal prehitro, ker nas je moral g. Leban zgodaj zapustiti, ker je imel pred očmi to, kar veleva mu stan. Drugi dan so ga spremljali do Dol. Tribuše njegovi prijatelji, tam so se presrčno poslovili in odšel je njih prijatelj v svoj novi kraj. — Žalost, opravičena žalost nas navdaja, ker smo izgubili iz svoje srede moža, kakoršnega ne dobimo več. Zato ti kličemo dragi Berto : Bog te živi na Tvojem novem mestu ! Ohrani v spominu vedno na3 Tolmince, ki smo te ljubili vsi. In kadar ti bo možno, pridi v našo sredo! Z odprtimi rokami Te sprejmemo vedno in veselili se bomo vsi Tvojega obiska. Bog Te živi! Gregorčičeva slavnost v Rihemberku. Prejeli smo: Ker se je od izvestne strani »Edinosti" očitalo, da je o Gregorčičevi slavnosti v Rihemberku krivo poročala, vsprejmite od očividca in opazovalca zagotovilo, da je bilo poročilo v „Edinosti" v soglasju z dejstvi. Ni pa bilo popolno. Zato izvolite priobčiti naslednje dopolnilno objektivno poročilo, če prav se v njem ponavljajo nekatera dejstva, ki so bila že priobčena v „Edinosti". Dne 1. t. m. sem se napotil v Rihemberk, da razven druzega] prisostvujem tudi slavnostnemu odkritju spominske plošče našemu pesniku Simonu Gregorčiču. Dospevši v Rihemberk me je kmalu vsprejel [ne meni na ljubo] padajoči dež iz oblakov na nebesnem svodu: bil sem v strahu da tudi slavnost pojde s tem dežjem po vodi; no, vendar je bil strah niče v in opoludne je krasno solnce sijalo nad divno Vipavsko dolino. Ob 3 in pol popoludne se je imela pričeti slavnost; šel sem torej tudi jaz, da si ogledam, toda glej : Rihemberk je imel že drugo lice, nego v jutro. Tudi tukaj so hoteli pokazati, da je nad Slovenci nekdo, ki je za glavo višji. Na hišah gostiln „Na governu" in „Hotela Ličen" je visoko pod streho visela po ena črnožolta zastava in niže v drugem, oziroma prvem nadstropju so visele po dve tro-bojnici. No, ko so prišli Tržačani, se je črnožolta zastava na Hotelu Ličen'4 skrila pod streho. Resnici na ljubo moram pa konstatirati, da so na stolpu cerkve plapolale le naše trobojnice in ravno tako na trgu pred cerkvijo in na župnijski hiši. Slavnost odkritja spominske plošče se je pričela točno ob določeni uri in sicer z nastopom cerkvenega pevskega zbora — toda ne na planem, temveč v veži župnijske hiše — ki je pel Gregorčičevo pe3em „Naša zvezda". Po dovršeni pesmi je del poslušalcev aplavdiral, velika večina (in v tej sami občani) pa so žvižgali. Tuje ljudstvo, ki je bilo navzoče, se je začudeno ogledovalo in med domačini se je slišalo : „kakor sejano tako žeto". Po dovršeni pesmi so odkrili s kratkim nagovorom spominsko ploščo izdelano iz črnega kararskega marmorja. Na plošči je z zlatimi črkami vtisnjen sledeči napis : „Tu je bival kod kaplan od 9. Rožnika 1873. do 21. Grudna 1881. Slaven pesnik Simon Gregorčič. Tu bival sem nad osem let, Tu vse se mi je prikupilo, Tu ljudstvo mi drago milo, Tu ljub mi je ta krasni svet. Iz pesmi: „Slovo od Rihenberka". Postavilo županstvo REIFENBERG. Ploščo je ljudstvo pozdravila s „slava klici na Gregorčiča. Kakor hitro je bila odkrita spominska plošča [nad katero je bila razobešena slika slavnega pesnika] je nekdo izmed pevcev na trgu in-toniral: „Hej slovenci1' in takoj je bil skupaj močan pevski zbor ki je potem zapel „Lepa naša domovina". Župan gosp. Pavlica je prišel z občinskim redarjem, da bi razgnai pevce, toda število njih se je takoj povišalo. Slavnostni govor prof. Berbuča je bil moten po nadaljnem pevanju, tako, da se govornika ni slišalo na 5 m daljave. Po dovršenem govoru so Tržačani in več domačinov s klici „Slava Gregorčiču" in pevajoč odšli s trga. Koj je bil zbran mešan pevski zbor domačinov, ki je istočasno, kadar je pričela deklamacija, zapel S. Gregorčiča »Naša zvezda c mnogo bolje vbrano in v tempu, nego prej cerkveni zbor. Deklamacije se ravno tako ni nič slišalo. Koj na to je nastopil na trgu pevski zbor društva „Prešeren" iz St. Petra s pesmijo „Zastava že razvita je", katero so izvajali s tako preciznostjo, da so bili pevci deležni splošnega odobravanja. Pričel je notri T župnišču peti cerkveni zbor: „Nazaj v pla- V Trstu, dne 10. septembra 1907 »EDINOST« štev. 250 Stran IIf finski raj" a ljudstvo zbrano na trgu, je prisotne kar elektrizirali. — Prečitalo se je Posebno na krajih, prepreženih z votlinami žvižgalo. do 30 brzojavk; razun teh je prišlo tudi in rupanci, katerih se dostikrat na površju Tamburaški zbor iz Crnič in pevski zbor mnogo pismenih čestitk. | niti ne opazi. Se strelom se potresa itak raz- n II " iz Batuj, ki sta bila došla na izrecno pova- Nebo se je zopet razvedrilo in solnce jedeno skalovje vapnenca, zgorajni kosi ka- | SLCOITI 0 I 611 GOTI 11 SI "" bilo prirediteljev in sta nastopila skupno s je zopet vsipalo žarke na to krasno prirodo, himno „Naprej~ sta bila tudi z žvižganjem Po banketu odkorakal je sprevod skozi vsprejeta. Dalje nisem hotel opazovati, temveč vso Opatijo. — Tujci in v zdravilišču našem se odpravil v prostore, kjer se je imel hajajoči se gostje so se zbirali po cestah in vršiti koncert; toda bila je tamkaj že zelo oknih ter se divili tej naši narodni slavi, navdušena pevska zabava raznih društev od Okolo 4. ure nastopili so telovadci v vseh strani Vipavske doline in oddelek dru- prekrasno urejenem telovadišču, izvajali proste štva „Ilirija" iz Trsta. Po posamično odpetih vaje pražkega zleta 1907 ; potem so nastopili točkah in po nagovoru g03p. Praha, pred- v oddelkih na različnih orodjih, na to s kiji, sednika „Ilirije", ki se je spominjal prega- sestavili različne skupine, krasne piramide, a še njanja S. Gregorčiča za časa njegovega živ-|p03ebej je jzjaval svoje vaje volosko opatijski ljenja, in ko so koncem govora zaorili klici Sokol. — Odlikovali so se razun domačega: „Slava Gregorčiču", so pevci iz raznih dru-. Ilirsko-Bistriski (katerih dvojice je izvajala 5 te v stopili v krog in skupno peli razne zbore, naravnost vratolomne vaje), Šušaški, Senjski, Bližal se je čas odhoda, morali smo od- Cirkveniški, Bakarski in Puljski Sokol. — riniti; spremila nas je lepa množica doma-1 Kakor poseben oddelek nastopili so zagrebški inov na kolodvor, kjer smo se z radostjo in vsklikom „Na svidenje" poslovili. Le tu na zaključku si dovoljujem izraziti nekoliko svojega mnenja. Prireditelji so slavili S. Gregortiča ; toda na kakšen način. S. Gregorčič je pel „Tu vse se mi je prikupilo, Tu ljudstvo mi je drago, milo", a prirediteljem ni bilo vse ljudstvo drago, milo; oni so veliko večino odstranili od sodelovanja na proslavi Gregorčičevega spomina. Rihenberk še ni doživel :akšne slavnosti, kakor bi bila ta ob skupnem sodelovanju vseh vaščanov; prepričan sem, da bi bil prostrani trg mnogo pretesen. __Rudolf. Vesti iz Istre. Kriza je rešena! Od sv. Antona pri Kopru smo prejeli : Med tukajšnjim pevsko-bralnim društvom „Svoboda" je vendar-le prišlo do sporazum-'ienja. Stranki sta se po tako dolgi pravdi in preoiru pogodili tako, da odstopita oba odbora ter odstopajoča predsednika skličeta izredni občni zbor dne 22. t. m. ob 4. uri pop. v društveno čitalnico. Na dnevnem redu je jedina točka: Volitev novega odbora za tekoče leto. To bodi obvestilo vsem, ki se zato zanimajo. Sklicatelja : Ivan Kocijančič in B. Fikon, odstopajoča predsednika. Veliko sokolsko slavje „Sokola" Volosko-Opatija dne 1. septembra t. 1. — O tem slavju, ki smo ga omenili že na kratko, prejeli smo to-le daljše poročilo : Že na predvečer dne 31. avgusta t. 1. odkorakala so tukajšnja narodna društva k stanu kumice praporja, gospej dr. Poščić-evi, kjer je pevsko društvo „Lovor" odpelo nekoliko priljubljenih rodoljubnih pesmic. V jutro zgodaj dne 1. septembra t. 1. bilo je Volosko in Opatija v trobojnicah in streli so oznanjevali, da se danes vrši na obalih našega jadranskega morja, v naši prekrasni Liburniji redka slavnost. Goste in sokole došle po morju iz Pale in iz hrvatskega Primorja VBprejel je v Vo-loskem starosta z jednim oddelkom našega „Sokola", a na postaji Matulje-Opatija pod-3tar03ta z drugim oddelkom. Solnce, ki je v jutro zgodaj vsipalo • žarke na to prekrasno „oazo" Istre, skrilo se je za temnimi in gostimi oblaki, a na spre-lemih se je za trenotek zopet pokazalo, kakor bi se tudi ono radovalo našemu slavju ! — V Voloskem in Opatiji je sveta kar mrgolelo ! — Pri slavoloku se je razvrstil sprevod. — Na čelu staroste, zatim slovenski Sokoli, za temi zopet hrvatska sokol ska društva. — V sprevodu sta svirali dve glasbi narodne koračnice in komade. Oduševljenje čitati je bilo na vsakem obličju. — Zatem je do 350 Sokolov odkorakalo proti Opatiji, ob urnebesnih „živio"-klicih, iz oken in z balkonov vsipalo se je cvetje na č\rste Sokole. — Oduševljenje se ne da opisati, posebno, če se pomisli, da živimo tukaj ob periferiji, da je tukaj gospodovala nekdaj italijanska hegemonija in da bi zdaj to'pa nemških „kulturonoscev" hotela zavladati tem predivnim krajem. V Opatiji pred „Opčinskim trgom" zopet se polno naroda; tujci so se divili temu krasnemu sprevodu: pred samim slavolokom zbrale so se narodne dame in tekmovale v obsipavanju s cvetjem klicajoče : „Živeli Slovenci", „živeli Sokolaši" ! Odkorakali smo zatem na svečanostni prj.tor, kjer je pričakovalo junaško četo vse polno občinstva po tribinah in vseh prc štorih. Razviti prapor je pozdravil s primernim govorom starosta br. dr. Poščić, zatem ku rnica, gospa dr. Poščić-eva ; gospica Marica Pu-skvan je pa lepo krasnoslovila. Starosta je v vznešenih besedah izročil prapor br. Halanški, ki je oduševljeno prisegel „...do zadnje kaplje krvi...!" Pretreslo je vsakogar, ki je slišal te herojske besede. Glasba je zaigrala „Lepo našo aomo-— Nastala je tajinstvena tišina, ki je Sokoli, ki so izvajali težke vaje na drogu vrlo precizno in elegantno, za kar so želi burjo pohvale. Oddelek „Senjskega Sokola" nastopil je s kopji, kar je gledalcem tudi zelo ugajalo. Ginljiv je bil prizor, ko so na zvršetku vaj telovadci „Sokola" volosko-opatij skega vzeli na svoje rame svojega priljubljenega in za naše društvo zaslužnega načelnika Čeha br. Jirsa in ga nosili po vsem telovadišču med burnimi ovacijami. — Pozneje, okolo 7. ure, začela je svobodna ljudska zabava, na kateri je vse mrgolelo pod navalom serpentin in korijandolov, in ki je tudi završila to za nas velepomembno slavnost. Ta naša svečanost je bila prav za prav mali sokolski zlet, ki je napravil globok moralen vtis na naš narod in na naše narodne — protivnike ! Udeležila so se sokolska društva slovenska : Ilirska Bistrica, Brežice, Postojna; hrvatska: Bakar, Bribir, Senj, Sušak Reka, Delnice, Pula, Pazin. Da je vse tako krasno izpalo, na tem gre zasluga u zornemu odboru društva, načelniku br. Jirsa in sploh vsem \ izvršuj očim članom, ki so se pridno vadili in pomagali vsak dan na pripravah V3ak po svojih močeh. Hrvatsko-slovenski dijaški shod v Pazinu se je vršil v nedeljo vrlo dobro. Dijakov, Slovencev in Hrvatov iz Istre inJTrsta je bilo 85. Popoludne je bil skupni izlet v Lindar, zvečer pa koncert v veliki dvorani »Narodnega doma« v Pazinu. Zavod za nikelovanje m vino polnila vsako srce z nekim Čarobnim milim Čuvstvom navdušenja,.. ! Kakor da se tudi nebo raduje, usulo je v ta čas solze — radostnice. Čeravno je začel pršiti gost dež, vendar so naši Sokoli vzdržali pri poskusih do kraja ! — Tako tudi treba! — Sokol brez vztrajnosti ni Sokol! — Odkorakali so potem z novo zastavo na čelu v „Narodni dom" v Voloskem. Na banketu bilo je vBe živo, vse veselo, vse živahne. — Izreklo se je mnogo krasnih zdravije in vspodbujevalnih nagovorov, ki so Vesti iz Kranjske. Tifus na Dolenjskem. [Dalje.] Sicer je res, da voda med svojim daljnim tekom izgublja na takih snoveh. Ali res je pa tudi, da, če so — kakor kažejo dosedanja preiskovanja, vse te jame, vsi ti globoki rovi s tako crkovino okuženi, morajo biti okužena tudi vsa tla med njimi. Okuženi so pa tudi podzemeljski rezervoarji — nabiralniki vode — v katerih dno prehajajo izlasti ob času nalivov gnijoči ostanki iz jam posnetih mrho-vin. In če pride potem taka voda že v neposredni bližini okuženih jam do izvira, kako more biti okušna, kaj ie le zdrava ? ! Seveda pravi dolenjski kmet [pa tudi meščanov je mnogo takih): „Zaradi vode še ni nihče umrl". Tako so Be izgovarjali svoj čas Novo-meščanje, ko so pili vodo iz Krke, po kateri so plavali crknjeni prašiči, mačke in druge slične živali, in v katero se je iztakala vsa nesnaga iz vsega mesta. Ni sicer mnogo boljši današnji vodovod — če policijski komisar in podžupan sam prizna na javni seji, da tuđi v današnji vodi plava na tisoče črvov in razne golazni, ker vodovod še do danes nima precej alnika (filtra); vendar Novome-ščanje, osobito pa okoličanje, ne vedo prav ceniti naprave vodovoda. Tako govore še dandanes in bodo še govorili, dokler božja previdnost kako drugače ne vkrene; tudi Ko stanj evičanje, ki pij o nesnago iz potoka, v katerem mrgoli živinskih pa tudi drugih živečih J_ bitji odpadkov in pri večjih nalivih tudi celi — vozovi z dvorišč poplavljenega gnoja. Zato pa pij o rajše in več vina* Za abstinente je Kostanjevica mrtvo mesto. V bližini pa imajo toliko dobrih studencev! No, ali pustimo to in vrnimo se na Gorjance nazaj k našemu izviru. Omenjena „grota" se svojim studencem stoji le nekaj streljajev od „Jelovšeč. Nad njo je svoj čas izviral še en studenec. Tedanji župnik gosp. Virant (sedaj kanonik v Novem mestu) je v dobri veri, da odpre vodi širji iztok, dal razstreliti skalo, izpod katere je curljala voda. Slučaj ne spada sicer v bistvo j ravprave, a zasluži, da se ga postavi vsem J prebivalcem Krasa v resno svarilo. Namreč : j Z razstreljenjem skalovja na Kraških tleh na krajih, kjer se skuša priti do večjega pritoka vode, treba biti skrajno previdni. Brez razumnega strokovnjaka, ki natančno pozna dotični svet, naj nihče ne žrtvuje takih poskusov. V 100 slučajih se jih morda posreča le 10. V ostalih 90 pa provzroča menja pritisnejo z veliko težo na spodnje plasti ; posledica tega je, da le - te padajo nizdoli, ter zamaše z vodo napolnjeno vot- rr__. , oaj- ^/j \ lino. Tudi je možno, da se udero celi stropi otaCLlOIl 10 (ClVOriSCe) notranjih predorov in namesto zaželjene • . , .. . vode se pojavlja le nova vseda, po značaju PozJačenJ« posrebrnenje cerkvenih pred-terena, morda tudi nova, rupi podobna od- me*ov' .svečnikov, poprave umetniških pred-prtina Možno je da voda pod pritiskom metov in potrebščin za dela iz zolte medi. zraka le za silo brizgne navzgori, toda, ko pritisk odjenja, nehava polagoma tudi iztok vode. — Ves trud, vse žrtve so bile zastonj ! Tako se je zgodilo tudi tukaj. Namesto močnejega vrelca, je po razstrelu pečine voda sploh pre-jenjala. Ne samo to. Ko je g. Pire preiskal notranjščno „grote", je opazil v rovu, vode-čem do zgoraj snega prejšnjega studenca, veliko 6kalo, ki se je ravno pod strelom (morda še le pozneje] odtrgala ter rov popolnoma zamašila. Na ta način je bila voda prisiljena poiskati si globlje svojo novo strugo in svoj nov iztok. Da je temu rei tako, se je omenjeni raziskovalec prepričal, ko so mu pokazali doli niže popolnoma nove vsede, pod] in med katerimi se pretaka Jprejšnji studenec. (Zvršetek pride.) Požar. V noči pred malim Šmarnim dnevom so v Zgor. Senici v občini Medvode zgorela poslopja petim gospodarjem. Sumi se, da je bilo zažgano. Ravnateljem gimnazije v Kranju je imenovan profesor državne gimnazije v Ljubljani Ignacij Fajdi^a. Nadvojvoda Evgen je prišel v nedeljo v Ljubljano. Poročil se je v Ljubljani profesor na »Glasbeni Matici c g. Josip Proch&zka z gč.no Ano Beličevo. Župnikom v Senožečah je bil umeščen g. Ivan Možina, dosedaj župnik v Rovtah nad Logatcem. Vlom v cerkev. V Predosljih nad Kranjem se je v noči od 6. do 7. t. m. izvršil vlom v župno cerkev. Cerkvena vrata so bila s silo odprta. Ulomljeni in izpraznjeni so bili le trije nabiralniki. Drugih stvari se tatje niso polotili. _ Gospodarstvo. Trgatev na Ogrskem. Glasom izvestij poljedelskega minister-stva bo letošnja trgatev na Ogrskem srednje vrste. Kvaliteta bo pa povsod izvrstna. Razne vesti. 200-letnioa rojstva Buffona. Dne 7. t. m. je bilo 200 let, kar se je rodil v Bourgogni na Francoskem znameniti francoski prirodopisec Buffon (s polnim imenom George Louis grof Buffon). Oče mu je bil člen v Francoskem parlamentu in odgojil ga je zelo skrbno. V Dijonu se je spoznal z vojvodom Kingston in njegovim zelo izobraženim guvernerjem. S posebno vnemo se je dal na studij prirodnih znanosti. Leta 1739 je bil imenovan intendantom kraljevih vrtov. V tej službi ie sklenil napisati svoje „Historie naturelle". V tem delu je zelo duhovito sestavil in opisal vse kraljestvo prirode v 36 zvezkih. Če tudi so njegovi nazori v mnogem zastareli, vendar je prištevati Buffona med utemeljitelje moderne prirodoznanske znanosti. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojacnica Trst, flHca Torreile St, 34 (t neii hiši) „£lta mtova citt* di trieste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. - Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti. UMETNI ZOBJE Ptomblraitfe zobov. izdiranje zobov brez — vsake bolečine ▼ zobarskem kaMbcta Dr. J. Čermak « $. ftscher TRST ulica delta Caserma itev. 18, IL mM. - Tovarna pohištva i ulica delta Sesa St. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni Denarna posojila stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti seje na JOSIPA ZIDARIv ulica della Cascrma it. 14, X. nadet od 9.—12. predpd. io od 3.-6. popoludne. Dalje na četrti strani. Artistično - kromolito-zavod i. reda. B0NIVENT0 & Comp. £££ TRST, ulioa Tiziano Veoellio št. 4. — Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. —— Poseduje stroj povsem nov, in najnovejega zlstema. —— a g m ^ % solidno in elegantno TlAlltilMt A po zmernih cenah POniSIVO Rafaele Italia ^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ TOOT _ VSI n Malrnntnn 7 i1-'........H................ TR8T — Via Malcanton 7 8? °8 tako razstreljenje le ravno nasprotne vspehe. The Albolina Company Prva tovarna Inga za žehtanjc na mrzlo brez priprav in truda TRST — ulica Torricelli štev. 6 — TRST Prodaja po vseh prodajalnicah. tovarna daje nzorce na poskušajo brezplačno, ^g DOBIVA SE V v. VBCT LEKARNAH. Najvcpetestf« prt« TiOMVA SE V VSHg revmatlzmu in protin TEKOČINA GODINfl K M. b tafaria |tfu. Mam Jtta JMomu kili sv. IMi ■J«*« Mtaa. Umu JT Igor, Stran IV »EDINOSTc št. 250 V Trstu, dne 10. septembra 1907 JIOTEL* BALKAN HOTEL BALKAS Umrl je 16. aprila 1788 v Peizu, Ludovik XV, ga je povzdignil v grofovski stan. Zgodnja zima. Vsled zadnjega dežja je temperatura v Sudetih na Češkem jako padla. Neko brzojavno poročilo pravi, da je te dni na Schmiedebergu 24. ur neprenehoma snežilo. Toplomer je kazal 2 stopinji pod ničlo. Isto tako poročajo o viharnem vremenu na Tirolskem in Predarelskem. Radi Kofiutove himne degradi ran. Poročnik 26. pešpolka Štefan Balogh je bil degradiran, ker je v javnem lokalu pel Kosutovo himno. Razpisana je Blužba čuvaja v moški kaznilnici v Kopru. Mednarodni zdravstveni kongres. V Berolinu se bo od 23. do 29. t. m. vršil 14. mednarodni zdravstveni kongres. Mestno zastopstvo je sklenilo, da priredi členom kongresa dne 24, t. m. slavnosten vsprejem. Veliko-avstrijskemu zemljevidu odvzet poStni debit. Ogrsko ministerstvo za notranje stvari je odvzelo poštni debit zemljepisni karti, ki so jo izdali organizatorji veliko-avstrijskega gibanja pod imenom: „Neue Wandkarte von Oesterreich". Na tem zemljevidu sta og^8 Hrvatska naznačeni kakor avstrijski pokrajini. Maščevanje čebel. V Mil činu na Nemškem je prišla koza v ograjen prostor, v katerem je stal slamnat koš za čebele ter ga je prekucnila. Razkačene čebele so se tru-moma zagnale v kozo tako, da je morala bežati na dvorišče. Tu je bilo 14 malih račic, tudi nad nje so se spravile razjarjene čebele. Koza in račice so bile taho o pikane, da so poginile. V kateri državi je največ štraj- kov ? Dr. Maks Mayer je sestavil statistiko o štrajkih. Največ štrajkov je v Italiji, kajti tu pride 28 štrajkujočih delavcev na 1000. Na to pridejo Združene države z 24, Francoska 22, Avstrija 13, Belgija 12, Angleška 8*3 in zadnja je Nemčija, ki ima le 8*1 štraj-kovcev na 1000 delavcev. Nova zgradba srbske skupščine. Dne i o. t. m. na rojstni dan prestolonaslednika Jurja polože v Belemgradu temeljni kamen za novo palačo srbske skupščine. Povabljeni so vsi členi skupščine, da se te svečanosti udeleže. Ta dan se po vsej deželi proslavi na slovesen način. Roosevelt časnikar. „Beri. Tagblatt" poroča, da prevzame predsednik Roosevelt, čim mu poteče doba predsedniko-vanja, uredništvo velikega republikanskega lista „New-Jork-Tribune". Vino se podraži. Trgovske vesti poro Čajo, da se letos vino podraži in to poglavitno radi tega, ker je lanski pridelek, ki je bil po vsej državi jako nedostaten, že pošel, in bo letos v veČini vinogradnih dežel vinska letina slaba. Dolga ljubezen — gotova je smrt. Nedavno je v Washingtonu od veselja umrl neki znani jurist, ki je vzlic svojim 49 letom moral biti silno boječ človek- Imenoval se je sodnik Gray in od njega poročajo, daje potreboval celih 15 let, predno se je v toliko osokolil, da je poprosil za roko izvoljenko svojega srca, vdovo Ra-helo Barzovo, ki je bila devet let mlaja od njega. Slednjič mu je gospa sama namignila, iz česar je zamogel sklepati, da ne dobi »korbce«. In tako se je neke sobote napotil, da izvrši veliko nakano. Ob 7. uri zvečer je prišel bled in tresoč se v njeno stanovanje, in konečno, ko je odbila ura polnoči, je bil že tako daleč, da je stavil osodno vprašanje. Tresel se je kakor listje na drevesu, dokler je ona rekla »da« — tako je pripovedovala njegova žalujoča nevesta. Toda veselje nad tem »da« je bilo zanj preveliko, zgrabil ga je srčni krč in dve uri je ležal nezavesten na divanu. Sli so po zdravnika, ki je zamogel konstatirati le — smrt. U založb! „TISKARNE EDINOST" v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 je izšel v slo ven. prevodu @ VOHUN ROMAN AMleSti spisal J. F. COOPER. Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane 1 krono 60 st. po pošti 20 stot. več. Dobi upiT rteh knjigarnah po Slovenskem. Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku ulica S. Giovanni št. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica maj oli enih peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopelji in kuhinje. ©E nmr C I FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik Tlfr, ali«« 4«U* A«q«a«tt# it. st AiMvmi dettrBteliiUi idaliiet i iridejiii mehanično delalnlco ■pn]«« vpeljave •tektrlfle« rumtijt«, i£«l»«e4eT, kakor tati mihaaMu W«, M m t md ■ elektrotehniko, kekor poprave toff«; »Ih Bttnjn ta fnanovc .rotlljk k*kortHOf» »1 ko41 lilUBt, mtn In lzvriltav pt^lu. > l Ženltiena ponudba. Mož, udovec, z letnimi dohodki „obrestmi1*, za vse zavarovan, se želi poročiti z žensko, samico ali udovo brez otrok — le katoličanko — približno 40 let staro. Ne stavi se pa količina dote, želi se pa prosta izjava. Vse pa z sliko „kot strogo resno" poslati na Upr. vništvo tega lista pod „ZENIT-BAU do 20- septembra. — Za tajnost ter povračilo slike se strogo jamči. 3® Ivanka Doreihlnf" TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur, slik, zrcal in tapetari j. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. ®E ■H3E 3® V najem se odda staro vpeljano gostilno, oziroma proda se hiša z celo gostilniško opravo ; zraven tega še druga hiša, ter trgovina in zaloga stavbinskega lesa. Cel kompleks je velik in lega na jako ugodno-lepem kraju v Gorici. Naslov pove »Inseratni oddelek Edinosti« pod „štev. 1092". n aj b olj še i n najfinejše čisNIoza čevlje Zastopnik: ^lberto Tedeschi TRST Corso 4 III. nadst. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione fitev. 6. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih = mineralnih vod-- Angelo Deoetak - Trst ulica Aoquedotto :22. — Tel. 1484 Angelo Iiizza slikar, dekorater, slika izveske itd., Itkir ■ Trst — ulica Paduina št. 9 (Tifal ollea Chloisa). Vsprejema vsakovrstno dekoracij sko, umetniško delo. kakor sobe izveske in lakiranja. v : ti i\ BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur v TRSTU ^ :\lica Vincenzo Belllni štev. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega prodaja vsakovrstne nre in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. Mlad naobražen mož vešč slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika išče mesto kakor sotrudnik ali ~ ooo reporter m pri kakem dnevniku. Na razpolago so najboljše svedočbe in referencije. Pojasnila daje direktno ravnatelj „Inseratnega oddelka Edinosti" pod „REPORTER". JAKOB BELEC posestnik v Zg Otok — pošta Radovljica prodaja namizno sadje v množini od 50 kg naprej ali celotne vagone. Virgilio Cisilino TRST, ulica Barriera vecchia 4 Velika izbera igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, za pestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. Razpisuje se službo :: vratarja:: v „Narodnem domu" Prošnje naj se dopošljejo do 16. t. m. na upravništvo hiše „Tržaške posojilnice in hra-: : nilnice" v Trstu. : : MALI OGLASI. -7 L. Mali oglasi računajo se po 3 Btot. besedo; mutnotiBkane besede se računajo enkrat Ttč. Najmanjga pristojbina 40 stotink. • Plača se takoj. ===== Rodolphe Maas, crst - ulica farneto 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. posebno za iage na paro in mlino. avava Nitni bombaž za čiščenje strojev. Prodajo se stavbe denarja na I. in II. vknjižbo od 4$/t do 6"/0 obresti. Menjava ne remiČnin z zemljiSČi in dvorci. — Trat, Korso štev. 34. ___860 Trnnuclfpna vajenca sprejme takoj večja I V yU Vol\Cy« trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod Stev. „100" na „Inseratni oddelek Edinosti". _1088 Cfonnnpof 28 nemščino išče službo. Ponudbe OICllUyral pod „FRANC", poete restante, n ■ Učilišče in vzgojevališče za deklice. H 1| Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna Slača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na moije, kopališče, prejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v slovenskem, nemikem. t talijanskom, francoskem ln angleškem Jeziku ; v godb!, glasovir, gosli, citre, petje, v iensklh ročnih delih, v risanja ln slikanja. — | — | — [ — | — | — | — ! M mi iii lli Prodaja tudi koruzno perje za postelje. ME. ud. ZEEQUENO ulica Liiiti ia Palestriaa 2 (ogel nI. Coroaes io Uaidevit Delalnica pohištva v modernem kroju za sobe in kuhinje. Izdeluje priprave za prodajalce Od zuaj ii znotraj ia dela za staifc TRST — ulica Valle št. 8. M. SALARIN1 ▼ ulici Ponte della Fabbra it S. fVogal ul. Torreute.) Pomlad! Poletje! ; Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena ir; modra obleka za delavce. Ljubljane. 1105 H SOLSKE SESTRE — Trst, ulica Pasquale Besenghi 6 hi ■ =■ FQA|iLa prodaja kuhinjsko opravo: omare, ■ OtUKd mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Ferriera štev. 25. Qnl|o prazna ali meblirana se odda takoj pri OUUa mali družini. Ulita Fornace št. 1 A, L nad. par minut od središča skozi novi tunel. 1097 Qaf|nj4jy||2| učiteljica, želi poučevati, v slo-a#l||lll ilvlla venskem, nemškem in italijanskem jeziku. Naslov: Madonna del Mare štev. 3, III, nadst. _______1109 V naiem ?* ?dd« ®t«novanje s vrtom, vodo na «i«ri« \Ai " lep» poziciji. Pripravno tudi vrt-nm .In»er»tni oddelek Edino.ti". 1109 Največja prihranitev časa. upnica" za izpit vojaškega dobrovoljstva Tečaj za sprejem v zadnji razred kake srednje šole. (Nauc ini jeziki Italijanski in nemški) Paralelni tečaji — italijansko in nemško — za zrelostni izpit na srednjih šolah, visokega c. kr. namestništva, pod ravnateljstvom prof. RiHARDA MICKS. usposobljenih in v službi stoječih profesorjev. TRST, ulica deile Poete IO BV TRST, ulica delle Poste 10 Avtorizovani od — Dvanajst Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr-e točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. POD RUŽNICA : „AULA GITTA Dl LONDP-A 4 al. Poste liaove St. 5. (vogal ul. Tone blanra fi. JVfillovatz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja.