MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo la uprava« Maribor, Aleksandrova caste »t. t3 , teleton 9440 In 24B8 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url t Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din t Oglasi po ceniku # Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Llubljani » Poitnl čekovni račun it. 11.400
99
JUTRA'
99
Izgledi francoske volilne borbe
Razvoj strankarskega gibanja v predvolilni Franciji
V veliki zavezniški Franciji se bije te dni ostra volilna borba, ki naj odloči bodočo smer njene notranje, in neposredno seveda tudi zunanje politike. In ker je od njene politike v veliki meri odvisna Uidi vsa ostala evropska in svetovna politika, je ta doba za nas skoraj bolj važna, kakor je bila pretekle dni ona v Nemčiji in Avstriji. Zato je tudi potrebno, da se seznanimo z onimi silami, ki si tu stoje nasproti.
Te sile so se že za časa obstoja dosedanje parlamentarne delegacije pomalem spreminjale, na dan volitev se bodo pa skoraj gotovo znatno spremenile. Zaradi nadomestnih volitev in pregrupačij, se je republikansko - demokratska zveza, predstavljajoča skrajno desnico, ki je Imela ob začetku 103 poslance, zmanjšala na 82 članov. Demokratska in socialna zveza (desnica), je od 29 poslancev izgubila enega, enako tudi prvotno 19 poslancev broječa demokratska ljudska stranka, centrum. Radikalna in socialna levica (levi centrum), je od 18 poslancev 1. 1928. izgubila do razpusta zbornice 1. 1932. tri poslance, radikalna levica o>d 54 pet, socialistična republikanska stranka (skupina Painlevea) od 18 šest, radikalna socialistična stranka (Herriotova skupina) pa od 125 celo 18. Napredovale so samo 3 stranke, socialistična (Lčon Blum) od 100 na 112, francoska socialistična (Chabruu) od 12 na 13 in komunistična od 8 na 10.
Napredovala je v zadnjih letih torej prav za prav le socialistična stranka. To napredovanje nekatere, vznemirja, druge pa seveda vzradošča. Zato se združujejo v boje proti nji vse stranke centruma in desnice. Inspirator in organizator protisocialistične fronte je postal »Echo de Pariš«, ki je žrtvoval za volilni fond 4 milijone frankov in hotel doseči tudi enotno listo. To mu pa d uspelo. Dasi gredo formelno tako vsaka svojo pot, so dejansko vendarle združene pod firmo »narodnih strank«,, katere vodi sedanji ministrski predsednik Tardieu. Toda prav Tardieu ve bolje kakor kdorkoli,' da je ta skupina strašno raznolika in je v njej vse polno nasprotnikov. Vendar je pred nekaj dnevi govoril svoj volilni govor v njen prilog, v katerem je dejal, da napoveduje brez vseh rezerv boj le eni sami stranki, t. J. socialistični. Od volitev 1. 1919. dalje ni še noben ministrski predsednik zavzel tako odločnega in bojevitega stališča. Če se bo Tai dieuu posrečilo to desničarsko fronto o-hraniti, potem bo imel v novem parlamentu pTecejšnjb, toda needino večino, dočim bo opozicija popolnoma homogena in zato moralno močna, Tardieu se pa nadeja, da bo ta večina vendar Še za-
dosti složna, ker se niti ena niti druga desničarska stranka ne bi mogla trajno vezati s socialisti.
Ta Tardieujev optimizem je optimizem razmer, in on pač dobro ve, da se apel proti Henriotu in Painlevču ne bi dal neposredno izpolniti, če vabi torej Tardieu nekatere stranke dosedanje manjšine, dela to samo zato, ker ve, da v novem parlamentu ne bo več stare večine. Če bi bila ta stara večina prepričana o svoji zmagi, ne bi nikoli dovolila svojemu šefu vabilnega klica na naslov bivše manjšine. Vsakdo .v Franciji ve, da se bo položaj po volitvah spremenil. Tardieu se sicer dela, kakor da je siguren, da bo tudi po 8. maju ostal na čelu dosedanje parlamentarne večine, pa bi kljub temu bil pripravljen pokazati vso velikodušnost naoram poraženi manjšini, toda dveh ministrskih predsednikov Francija ne more imeti. Če Herriot in Painleve nista hotela vstopiti V vlade, katere sta v zadnjih treh letih sestavljala Tardieu in La val, potem tudi po volitvah ne bosta pripravljena združiti svojih sli, ki jima jih bodo dali voliici, s silami centruma ali desnice, katere bo vodil njihov ieader Tardieu. Painlevč gotovo še ni pozabil na poizkus snovanja svojega kabineta po Lavalovem padcu in na manever, ki mu je uspeh onemogočil. Priključitev radikalnih socialistov in republikanskih socialistov k vladni večini bi pa gotovo povzročila Izstop ce lokupne desnice !n vsaj enega dela centruma.
Tako pomeni torej Tardieujevo prizar devanje nov poizkus koncentracije centruma in levičarskih strank. Taka koncentracija bi pa bila mogoča samo tedaj, če bi levica obvladovala centrum. Mogoče je, da bi bil del centruma pripravljen sodelovati pod novo zastavo, posebno Še, ker ne veruje več v parlamentarno večino, k' bi bila enaka sedanji. Mogoče pa je tudi, da bi bila celo radikalna socialistična stranka pripravljena ustvariti tako koncentracijo, ki bi izključila socialiste. V tem primeru pa bi bila radikalna socialistična stranka toliko bolj radikalna, kolikor manj bi se brigala za kritiko svojih bivših zaveznikov. Skratka: koalicija, kakršno si želi Tardieu in kakršno zagovarja tudi Caillaux, bi bila mogoča ie pod vodstvom radikalnega socialističnega šefa, ki bi se odločno naslanjal na levico, Taka solucija pa ie vsa; za dogledno bodočnost zelo tnalo verjetna. »Echo de Pariš« pravir »Franclja stoji:pred tremi možnostmi: Ali bo zmagala sedanja večina ali opozicija in bodo radikalni socialisti močnejši ko socialisti; ali pa bo zmagala opozicija in bodo socialisti močneiši ko radikali,«
Herriot za revizijo versajske pogodbe
Reparacije naj se črtajo, nemške kolonije vrnejo In reši naj se vprašanje poljskega koridorja
PARIZ, 27. aprila. »La Republique« je objavila senzacijonalen članek o katerem zatrjuje uradništvo, da ga je napisal bivši ministrski predsednik Herriot, ki ima mnogo izgledov, da postane po volitvah zopet voditelj Francije. V članku pravi pisec, da more giedati Francija na razvoj političnih razmer v Nemčiji samo tedaj mirno, če ji pomaga iz sedanje zmede in docela preuredi medsebojne odnošaje. Nemčiji je treba pokazati dobro voljo, posebno glede razorožitve, Črtanja reparacij in vrnitve dela kolonij, rešitev se pa mora najti tudi glede poljskega koridorja. Za vse to bi morala Nemčija spremeniti svojo politiko napram Franciji, morala bi priznati njene interese In opustiti vsako misel na revanšo. Če se to zgod!, se bodo kmalu zopet okrepile nemške republikanske stranke In konsolidirale notranje politične razmere.
V istem smislu piše tudi levičarska meščanska »V o ion te«, ki pravi, da je treba najti z Nemčijo modus vlvendi na drugačni podlagi, kakor je ver-sailleska mirovna pogodba. Če pa bo Francija vztrajala še nadalje na stališču statusa ouo, je težka katastrofa neizbežna.
Reparacije in madzaveznišk! dolnovl
Nov konkreten ameriški predlogi za rešitev vprašanje reparacij In ntedsavezniiklh vojnih dolfov
NEWYORK, 27. aprila. Predsednik ameriškega mirovnega gibanja, republikanec Salomon Levinson je predloži! vladi, senatu, finančnikom In javnosti nov načrt o ureditvi reparacij in medzavezniških vojnih dolgov. Njegov načrt je odobril tudi senator Borah, ki je izposloval objavo v »Con-greslonal Recordu«. Levinson predlaga:
1.	Svota, ki naj jo plača Nemčija na leto, se določa na 150 milijonov dolarjev (600 milijonov nemških mark). 2. Plačilnih anuitet naj bo 14. Skupna svota, ki bi jo Nemčija tako plačala, bi se povečala na 2100 milijonov dolarjev (8.8 milijard mark), 3. Nemčija bi poleg tega plačala tudi še obresti in amorti-
zacijo Davesovega in Youngovega posojila s temi redukcijam!:
4. Vsi dolgovi zaveznikov, napravljeni v Ameriki neposredno ali s posredovanem Anglije, se črtajo. 5. Vse terjatve zaveznikov v Ameriki se o-puste. 6. Od 14 anuitet po 150 milijonov dolarjev, ki jih plača Nemčija, dobe Združene države 100 milijonov, o-stale zaveznice pa 50 mifijonov. 7. Vse zunanje obveznosti Nemčije, neglede kakšne vrste so, se reducirajo za 5.5 odstotkov, kar pomeni za Nemčijo prihranek 145 milijonov dolarjev na leto. 8. V treh letih se amortizacije Dawesovega in Voungovega načrta origode. 9. Vojaški proračuni interesi« ranih držav se reducirajo. 10. Novi na* črt sprejme nemški narod s plebiscitom.
Hitler ogroža evrooskl mir
Stepo orodje HoHenzollerncev — Evropa bo drugače gledala na Nemčijo
DUNAJ, 27. aprila. Današnji uvodnik »Arbeiter-Zeitung« je vzbudil v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko pozor-
NOVA INDUSTRIJA NA SUŠAKU.
SUŠAK, 27. aprlia. Francoska tvrdka Fouchet et Co. je pričela tu graditi veliko tovarno za impregniranje železniških pragov, ki bo zaposlovala okoli 200 delavcev in izvozila v Francijo ter druge države okoli 3000 vagonov pragov na leto. Investicijski kapital znaša več milijonov dinarjev.
OGROMNA PONEVERBA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
PRAGA, 27. aprila. Generalni ravnatelj industrijskega podjetja Lariš & Mo-nich v Moravski Ostravi, dr. Karel Za-jiček. je, kakor sc je sedaj ugotovilo, poneveril v zadnjih Jetih okoli 10 milijonov Češkoslovaških kron. Ko je bila poneverba odkrita, je dr. Zajiček pobegni! in ga doslef še niso uašli.
JAPONSKA PROTI DRUŠTVU NARODOV.
LONDON, 27. aprila. Po brzojavnih vesteh iz Tokia se potrjuje vest, da na Japonskem neprenehoma raste odpor proti Društvu narodov. Tudi Usti, ki so bili doslej tej mednarodni instituciji naklonjeni, zahtevajo sedaj, da Japonska izstopi irt Obrne hrbet Ženevi. Vojni minister Ajači je na nekem zborovanju že jasno povedal, da bo Japonska izstopila iz Društva narodov. Dejal je, da si Japonska ne more vezati rok s predpisi Ženeve, ampak bo vodila v Mandžuriji še nadalje vojno za mir in red.
*
. Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Prehodne motnje, pretežno jasno.
nost. List razpravlja o volitvah v Nemčiji in Avstriji ter ugotavlja, da je Adolf Hitler samo slepo orodje HohenzoUern-cev, ki bi se z njegovo pomočjo radi vrnili na nemški prestol. Hitler se bojuje z radikalnimi frazami in vzbuja upanja, ki jih nikoli ne bo mogel izpolniti. Naposled se pa tudi čudi, kako je mogoče, da se Italija tako toplo zavzema zanj in za njegovo politiko. V Italiji se menda ne zavedajo, da pomagajo kovati meč. k! bo
namenjen v prvi vrsti prav Italiji sami.
LONDON, 27. aprlia. »Times« pišejo na uvodnem mestu, da pomeni Hitlerjevo gibanje v Nemčiji in Avstriji novo volno nevarnost za vso Evropo. Porast pokre-ta je sicer razumljiv, čuditi pa se je le treba, da je nemški narod prav v sedanjih kritičnih časih tako nerazsoden. Sosedi Nemčije so sedaj prisiljeni gledati na njen notranjepolitični razvoj drugače, kakor so gledali doslej, Nemčija naj se torej ne čudi, če bo tudi ostala Evropa drugače presojala nemške zadeve in bo spremenila svojo dosedanjo taktiko.
JUGOSLAVIJA NA REPARACIJSK!
KONFERENCI.
ŽENEVA, 27. aprila. Na reparacijsko konferenco, ki bo dne 16. junija v Lozani, so povabljene tudi Jugoslavija, češkoslovaška,. Romunija, Poljska, Grčija, Belgija in Portugalska.
GRČIJA UKINILA ZLATO PODLAGO.
ATENE, 27. aprila. Zbornica in senat sta sprejela zakon o opustivi zlatega standarda. Posledice so se pokazale že danes na borzi.
POLOŽAJ V INDIJI.
LONDON, 27. aprila. Položaj v Indiji se polagoma boljša, Medtem, ko ie bilo 'v januarju izrečenih še 18.000 političnih obsodb, jih je bilo v februarju 15.000, v marcu pa samo še 7000. Kljub temu se še vedno dogaja, da uničijo uporniki telefonske, brzojavne, poštne in druge naprave,
NOVA ORKANSKA' KATASTROFA V AMERIKI,
NEWYORK. 27. aprila. V državah Alabama, Arkansas, Kentucky in Ten-nesse je zopet divjal orkan, ki je napravil ogromno škodo. Ker so vse telefonske in brzojavne naprave pokvarjene, podrobnosti še niso znane, wendar se že doslej ve, da je bilo. ubitih okoli 50 ljudi, še več pa jih je bilo ranjenih.
REŠEVANJE PODUNAVSKEGA VPRA ŠANJA.
PARIZ, 26. aprila. Po poročilu agencije »Havas« so se zastopniki štirih velesil že toliko sporazumeli glede vpra-šanla gospodarske preureditve Podu-navja, da bodo podunavske države naj-brže že ta teden prejele noto, v kateri bodo pozvane, da opišejo svoj gospodar skl položai in izrazijo svoje želje. Na podlagi teh odgovorov bodo potem storjeni nadeni sklepi.
urran tr
marroorsKi »vecefomk« jutra
Duhovnost umotvora ni v tem, o čem govori, marveč: komugovoriI
HEIMANN
Iz mestnega sveta.
Snoči je imel mestni svet sejo, na kateri je podelil nekaj delnih zneskov v proračunu predvidenih podpor Olepševalnemu društvu za Maribor, Društvu za podpiranje revnih učencev, Protituber-kulozni ligi in Združenju vojnih invalidov. Nadalje je mestni svet odobril prodajo mestne tehtnice na Trgu Svobode občini Hoče in pa sprejem dveh paznikov za mestne parke in sicer Konrada Baumana za paznika v mestnem parku, Ivana Zormana pa v magdalenskem parku. Barbari Mažeri je dovoljena postavitev naprave za izdelovanje kanditov. Prošnje za gradnje in adaptacije ni bilo nobene, kar jasno izpričuje, da bo letošnja gradbena sezona v Mariboru res klavrna.
Važno za učiteljice!
Učiteljice osnovnih in meščanskih šol ponovno opozarjam na važni sestanek, ki bo jutri v četrtek ob 17. uri v glasbeni sobi II. dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. (Vhod z dvorišča). Na dnev, nem redu je razgovor o- zadevah učiteljic. — 'Jela Levstikova.
Iz profesorske službe.
Za profesorja na tukajšnji državni trgovski akademiji je imenovan dr. Vladimir Kralj.
Dopusti, odpovedi, bolezen
In odpravnine v novem obrtnem zakonu — so predmet predavanja, ki bo drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice,
II.	nadstropje, desno. Vhod iz Sodne ulice. Predaval bo g. dr. Avg. Reisman in je vstop vsakomur prost.
Nova telefonska relacija.
Te dni bodo otvorili telefonski promet med Mariborom in mestom Mallnitz na Koroškem. Pristojbina za triminutni pogovor bo znašala 4.20 zlatih frankov.
Nezgoda.
Ko je včeraj popoldne v Pekrah hlapec Rudolf Krebs vozil na njivo gnoj, je prišel po nesreči z levo nogo pod' kolo. Kolo težko naloženega voza mu je zdrobilo nogo pod kolenom in so ga morali prepeljati v tukajšnj bolnišnico.
V cerkvi se je zgrudila.
Služkinji Antoniji Tomažičevi, stanujoči v Principovi ulici, je postalo v cerkvi tako slabo, da se je nezavestna zgrudila. Neki dobrosrčen izvošček je revico prepeljal na njeno stanovanje.
Opozorilo izletnikom.
SPfD podružnica Maribor opozarja vse obiskovalce obmejnih izletnih točk, kakor Kozjaka, SV. Križa, Sv. Duha itd. da je meja zastražena in da je obisk teh krajev dovoljen samo z izkaznicami, ki morajo biti za Mariborčane vidirane od mestne policije. Primerna je legitimacija SPD, katero mora vidirati policija, ali pa potni list, ki povsem zadostuje. V interesu je izletnikov, ki so namenjeni na obmejne točke, da si preskrbijo primerne legitimacije, da ne bodo imeli neprijetnosti z obmejnimi stražami, ki imajo stroga navodila.
Zborovanje kmetov z Dravskega polja
Vzajemno delo — edini izhod iz težkih prilik
Na Jurjevo nedeljo je imela v prostorih gostilne g. Noschla v Račah »Vnov-čevalnica kmetijskih pridelkov« občni zbor, katerega so se v velikem številu udeležili kmetovalci z vsega Dravskega polja. Navzoči so bili tudi gg. nar. poslanec K r e j č i, banski svetnik Šolar iz Zlatolič in zastopnik »Zadružne zveze« v Ljubljani g. Kramberger. Zborovanju je predsedoval zadružni načelnik in župan občine Rače g. Štefan Bauman, ki je pozdravil vse navzoče in podal načelniško poročilo. Po ostalih poročilih je bil izvoljen novi odbor z dosedanjim načelnikom g. Baumanom.
Nato je povzel besedo g. nar. poslanec Krejči in podal poročilo o dosedanjem delovanju narodne skupčšine, pred vsem o storjenih ukrepih v zaščito kmeta, in o splošnem političnem položaju. Govor g. poslanca so poslušalci sprejeli z burnim odobravanjem, enako tudi izvajanja g. banskega svetnika Šolarja, ki ie obrazložil delo banskega sveta v prilog kmeta. Govorili so nadalje tudi g. Kramberger iz Ljubljane, bivši župan občine
Slivnice g. Kolman, ekonom g. Noschl in odbornik g. Faleš.
Z zborovanja je bila odposlana uda-nostna brzojavka kralju in pozdravne brzojavke ministru polioprivrede Deme-troviču, ministru trgovine dr. Kramerju, banu dr. Marušiču, podbanu Piruuijerju in srezkemu načelniku za Maribor desni breg g. Makarju. Ministrom za poljopri-vredo, trgovino in socialno politiko biki odposlana tudi obširna resolucija, zadevajoča pred vsem zaščito cen kmetijskih proizvodov.
Pri slučajnostih je bila sklenjena ustanovitev samostojne podružnice »Vnov-čevalnice« v Cirkovcah na Dravskem polju.
Po končanem zborovanju sta se gg. nar. poslanec Krejči in banski svetnik Šolar še delj časa razgovarjala s krneč kimi možmi in si zabeležila njihove želje.
V splošnem je velika udeležba na tem občnem zboru pokazala, da je naš kmet prišel do spoznanja, kako potrebno je v teh težkih razmerah za kmeta, da se organizira v skupnem zadružnem delu.
Haydnova proslava
TVRDKA JUHO HEINI
priredi jutri, dne 28. aprila v svoji podružnici, Maribor, Gosposka ulica 7
poskusno kuhanje
svojega priznano hranljivega
MALTIN KAKAOA.
Svoje cenjene odjemalce, kakor tudi ostalo občinstvo vljudno vabimo, da nas obišče in se prepriča o izredni kakovosti. Pri lej priliki bodo imeli cenj.obiskovalci priliko poskusiti tudi prvovrstni jam(džem)
Ljudska univerza v Mariboru.
S posebnim ozirom na lansko pariško razstavo bo predaval (v francoščini) v petek 29. t. m. ob 20. uri univerzitetni profesor dr. R. Warnier iz Zagreba o civilizaciji francoskih kolonijalnih narodov. Njegovo predavanje bo ponazorilo 80 skioptičnih slik in 10 gramofonskih plošč, podajajočih glasbo Sudana, Madagaskarja, Indokine, Maroka itd. Zato priporočamo obisk predavanja tudi onim, ki ne poznajo francoščine. Francozi so svoje kolonizacijske naloge rešili povsem svojevrstno. Njih kolonijalna posest stoji za Angleži na drugem mestu. Koliko plemen, koliko narodov! In za vsakega so znali najti posebne politične metode, o-branjujoč mu individualno življenje, narodne običaje in narodno umetnost. »Vsaka kolonija ima svoje umetnostne šole, muzeje, itd. In s kako vnemo Francozi proučujejo značilnosti svojih kolonij! Samo Alžiriji so posvetili francoski pisatelji več kot 3000 del. Cela generacija francoskih pisateljev — naj imenujemo samo P. Lottija, C. Ferrera, Bertrana, Gida, — je bila mogočno oplojena od vtisov, ki so jih odnesli iz kolonij. In koliko slikarjev je povzelo od tam najlepše motive! Na takih solidnih temeljih slonijo kolonizacijske metode Francozov, zato pa tudi žanjejo obilne trajne uspehe.
fDariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 27. aprila ob 20. uri: »Casanova« ab. A.
Četrtek, 28. aprila ob 20. uri: »Brez tretjega« ab. B. Zadnjič.
Petek, 29. aprila. Zaprto.
Sobota, 30. aprila ob 20. uri: »Casanova« ab. C. Zadnjič.
*
Predavanje o Trstu.
V okrilju društva »Nanos«'je imel mi nulo nedeljo v Narodnem domu novinar in mestni podžupan g. G o 1 o uh predavanje o razvoju Trsta. Predavatelj nam je nazorno predočil dobo od 1. 1700 pa do predvojnih dni, ko je bil Trst dosegel vrhunec svojega gospodarskega in kulturnega razvoja, v katerem je igralo tako eminentno vlogo slovenstvo. V kratkih potezah je potem predavatelj predstavil Trst v današnjem stanju. G. Go louh je s tem predavanjem pokazal, kako dobro pozna problem Trsta in kako mu je pri srcu, in je za svoje predavanje žel toplo odobravanje številne publike.
Velika zanimivost v Mariboru
Jugoslovanska razstava
otvarjena danes v KAZINSKI DVORANI. Razstavljenih je 1500 umetniških del iz vse Jugoslavije. Vstopnina jako nitka samo 3 Din, za dijake 2 Din. Ne zamudite, oglejte si, občudovali boste
Strah Dravskega polja v rokah pravice
Pragerski orožniki aretirali 22 letnega hlapca Albina Trgleca, ki Je priznal vseh 16 požigov — Ogorčeni prebivalci so ga
hoteli linčati
Po dolgem, napornem in vestnem zasledovanju se je končno posrečilo pragerskim orožnikom izslediti in prijeti zločinca, ki je s požigi zdaj na tem, zdaj na onem koncu strahoval Dravsko polje, tako da je bilo prebivalstvo že vse zbegano, in se ljudje niso niti več upali leči spat, v neprestanem trepetu za svoje domove.
Ta brezvestni in rafinirani požigalec, kakor jih malo pozna kriminalistika, je 22letni hlapec Albin Trglec, ki je služil pri posestniku Antonu Vrečku na Bukovcu pri Zg. Polskavi. Orožniki so imeti tega fanta že delj časa na sumu in so jih vse okolnosti in poizvedbe navajale v to, da je Trglec požiaglec, čeprav se je znal spretno skrivati in maskirati svoje početje. Zato so posebno zadnji čas Ter-gleca ostro opazovali in zasledovali ta-korekoč vsak njegov korak. Tako je tudi v noči od ponedeljka na torek oprezala orožniška patrulja okoli kmečke hiše, kjer je Trglec imel nočno stražo. Trglec se je namreč zadnje čase rad sam ponujal za nočno stražo, pri vaških stražah, ki so jih organizirale občine v, zaščito pred požigalsko roko. Tudi 'se je, kadar je izbruhnil kak požar, vedno izkazal zelo pridnega in pogumnega ga-
silca. Kar pa vse ni premotilo orožnikov.
V omenjeni noči je patrulja opazila, ko je začel goreti čebelnjak gospodarja Vrečka, kako je Trglec pritekel iz čebelnjaka in jel klicati gospodarja na pomoč. Takoj so ga orožniki zgrabili in v momentu popolne osuplosti je ves iz sebe priznal, da je on sam zažgal čebelnjak. Pri nadaljnem zasliševanju pa je priznal še več: sedem požigov v občini Bukovec in tri požige v občini Loka pri Framu, odkoder je sam tudi doma. Ni pa dvoma, da je izvršil tudi vse ostale požige, kolikor jih je bilo v zadnjem času po pragerski, okolici.
Močno uklenjenega so orožniki včeraj vodili Trgleca od pogorišča ^_do pogorišča, in da ga niso orožniki ščitili, bi bilo razjarjeno prebivalstvo vražjega požigalca gotovo linčalo. Trglec je bil oddan v sodnijske zapore v Slovenski Bistrici, odkoder ga bodo prepeljali v mariborsko jetnišnico.
Prebivalstvo pragerske okolice, ki je živelo že od novega leta sem v neprestanem strahu, si bo zdaj oddahnilo. Vrli pragerski orožniki s komandirjem gosp. Velikognejem, pa zaslužijo vso pohvalo.
v mar i tj o t uporrenrr. ivr ivok
—.....................................I	—
Szpred
Z nožem v srce.
Pred malim senatom je sedel danes dopoldne mlad in postaven zidar Jakob Klemenčič, od Sv. Tomaža v Slovenskih goricah. Mirno in odkrito je priznal svoj zločin, da je z žepnim nožem v neki noči letošnjega marca zabodel v srce svojega tovariša, posestniškega sina Ivana Majcna. Na predsednikovo vprašanje, če se kesa svojega dejanja, je skesano odgovoril, da, in povesil glavo, nato pa jel pripovedovati, kako je bilo na kritični večer. V svojem zagovoru se je skliceval na popolno pijanost in da je bil že od prej hud na Ivana, ker ga je ta ozmer jal s »šmrkovcem«. Ko sta se sTečala tistega večera z Ivanom, ga je prevzela jeza, zato je segel po nožu in storil, kar je storil.
Obsojen je bil na 6 let in pol težke ječe ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Razpravo je vodil predsednik vss. d*. Lenart, prisednika sta bila okrožna sodnika Kolšek in dr. Čemer. Obtožnico je zastopal državni pravnik dr. Hojnik, obtoženca pa je branil dr. Gozani.
S policije.
Snoči je policija aretirala neko Ivanko L., ker je širila vznemirljive vesti, in radi katerih bo imela najbrže še opraviti pri sodišču. V policijske zapore je romal tudi brezposelni delavec Ivan Mato-tek, ki je postopal že delj časa po mestu in beračil. Odpravljen bo v domovinsko občino. Prijavljena sta bila neki Vinko in Franjo, ker sta se pretepala v Vetrinjski ulici. Zabeleženih imajo nadalje še devet prijav radi manjših policijskih prestopkov.
Ukradeno motorno kolo.
Tukajšnja policija je bila včeraj popoldne telefonično obveščena o tatvini motornega kolesa v Slovenjgradcu. Izpred tamošnjega Sokolskega doma je nekdo včeraj popoldne odpeljal trgovcu Vinku Puncerju skoro novo motorno kolo, vred tto 30.000 Din. Kolo je znamke T. W. N., črno pleskano z belim tankom za bencin in ima evidenčno številko 2-1964.
Živinski sejem.
Na živinski sejm 26. t. m. so prignali 12 konj, 11 bikov, 179 volov, 231 krav in 8 telet, skupno 340 glav. Kupčija na sejmu je bila srednja in je bilo prodanih 167 glav živine. Cene se izza zadnjega sejma niso spremenile. Prodajali so debele vole 3—3.25, poldebele 3—3.50, plemenske vole 3—3.25, bike za klanje 3—3.50, klavne krave debele 2.75—4, plemenske 2—2.50, krave za klobase 1.50—1.75, mlado živino 3—5 in teleta 5—6 Din za kg žive teže. Mesne cene so bile: vo* lovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 6 8, meso od bikov, krav in telic 4—6, teletina I. vrste 10—13, II, vrste pa po 6—8 Din za kg.
Prijetna obsodba.
Y ^eicestra na Angleškem je te dni stal JJred sodiščem neki čevljar, ker je izkušal izvršiti samomor. Takšno dejanje je na Angleškem kaznivo. Toda obtoženec se je mogel sklicevati na to, da je dolga leta delal od štirih zjutraj pa d0. °sm*h zvečer, kar mu je naposled umcilo živce. Sodišče ga je' nato obsodilo na 14 dni — počitnic, za katere mo-ra nositi stroške ubožna blagajna.
»Zakaj si tepel ubogega dečka? Ali te niso. učili v šoli: Ljubi svojega sovražnika?«
»Saj on ni moj sovražnik, on je samo moj mali brat!«
I	-v'
Sokolstvo
Iz društvenega življenja .
Iz konjiškega Sokolskega društva.
Velika sokolska manifestacija v Konjicah, bo dne 19. junija t. 1. na dan razvitja prapora tukajšnjega Sokola. Ku-moval bo g. ban, brat dr. Drago Marušič.
Jurjevanje priredi Sokolska četa v Konjiški vasi, zvezano s pešizletom matice - Sokolskega društva Konjice, v nedeljo 1. maja t. 1. pri br. Kolariču v Konjiški vasi. Na sporedu so telovadne točke, govor, deklamacije in prosta zabava. Sprevod pod vodstvom »zelenega Jurija« krene iz Konjic izpred Narodnega doma ob 14. uri. Prvega maja vsi v Konjiško vas!
Lutkovni oder Sokolskega društva Konjice je zaključil sezono v nedeljo 24. aprila t. 1. z zelo dobro uspelo igro »Ga-šperček — dvorni zdravnik«.
Danes sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Mariboru g. Nande Nardin, žel. uradnik in gdč. Marica Kuhar, sodna u-radnica, oba v Konjicah. Bratu društvenemu načelniku in sestri društveni rna-trikarici, ki že mnoga leta najuspešneje vršita sokolsko delo, iskreno čestitamo!
Iz Konjic odhajajo bratje Perhavec Milan, Minati Bojan, Čerič Franjo in Vil-man Ivan. Br. Perhavec preseli svojzo-botehnični atelje v Grikvenico in vzame s seboj tudi svojega pomočnika Vilma-na, Čerič in Minati po odrineta k vojakom. Vsem štirim delavnim bratom ie Sokolsko društvo Konjice priredilo preteklo soboto prisrčen poslovilni večer. Odhajajočim bratom želimo mnogo sreče in jim kličemo: Na svidenje!
Studenci pri Mariboru.
Tukajšnji Sokol je priredil v nedeljo gozdni tek. Zanimanje je bilo izredno veliko. Prireditev kaže nad vse pridno načelstvo v najboljši luči. — Priprave za desetletni jubilei dramskega odseka so v pfllnem teku, tako da bo premijera operete '»MežnaTjeva Lizika« začetkom meseca maja, nakar že sedaj opozarjamo. — Mariborsko sokolsko okrožje je imelo v nedeljo v Studencih tečaj za proste vaje, katerega so se udeležili zastopniki in zastopnice vseh društev. Tečaj sta vodila br. Ferš in s. Jugova.
Naša reprezentanca proti Gradcu postavljena!
MOLNP je na svoji seji nominiral tele igralce, ki bodo zastopali barve mesta Maribora v medmestni tekmi Maribor-Gradec 5. maja v Gradcu :Mahainc (Ko-Ten),-Wagner, Bertoncelj,-Golinar, Fran-geš, Ronjak.-Bačnik, Bertoncelj II, Hel-ler, (Paulin), Pezdiček (Konič), Priver-šek.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V soboto dne 30. aprila in v nedeljo 1. maja bodo te-le tekme: V soboto na igrišču ISSK Maribora ob 17.30 prijateljska tekma SK Jadran (Crikvenica) : ISSK Maribor. V nedeljo: Ob 10. na igrišču SK Rapida: prvenstvena tekma SK Rapid I: SK Svoboda I. Na igrišču ISSK Maribora: ob 13.30 prijateljska tekma ISSK Maribor mladina :SK Rapid mladina; ob 14.30 prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva:SK Svoboda rezerva in ob 16. prijateljska tekma SK Jadran (Crikvenica): ISSK Maribor.
Službujoči odborniki: v soboto g. Ilovar; v nedeljo dopoldne na igrišču SK Rapida g. Marusig; popoldne na igrišču ISSK Maribora g. Knez.
Damska sekcija ISSK Maribora
ima v četrtek, 28. t. m. ob 5.30 uri zjutraj redni trening v Ljudskem vrtu. V četrtek bo vodila gospa prof. Sevnik-Pečnik.
Znižane cene v kočah SPD.
SPD, podružnica MariboT, Ruše, Konjice in Mežica so znižale prenočnine v svojih kočah za člane od 15 Din na 10 Din za eno noč. Radi večnih neredov di-jaštva v kočah pa se ukinejo vsi dijaški popusti in se bo ta sklep strogo izvajal. Za bodočo sezono so tudi ostale cene znižane do skrajnosti, (čaj, juha po 1—2 Din itd.), tako da bo letos kljub težkim denarnim razmeram omogočen obisk koč prav vsakomur. Za bodočo zimsko sezono pa se je uvedla v vseh kočah ista cena za smuške tečaje, tako da odpade vsaka konkurenca med kočami.
Shaoti%em
Proslava Jurjevega dne.
Skoro sto skavtov se je zbralo preteklo nedeljo popoldne v Limbuškem gozdu, da proslavijo praznik svojega pa-trona. Prišli so peš, pripeljali so se s kolesi, nekateri celo z vlakom, in točno ob štirih je stegovodja z rogom otvoril stegov izlet. Igram v večjih in manjših skupinah je sledil »prosti čas«, nakar je br. Saša Sedlar-Samotni Hrast v vznesenih besedah orisal važnost Jurjevega dne, namen in pomen skavtskega praznika v Zgodnji pomladi... kot se je narava prelevila iz mrzle in mračne zime v novo, lepo, veselo pomlad, tako naj tudi mi zavržemo svoje slabe lastnosti m postanimo dobri ljudje, dobre in trdne volje, dobrega in poštenega dela, pripadniki gesla »Pravica in Resnica, Dobrota in Lepota!«, postanimo pravi skavti.
Tudi naše planinke so proslavile Jurjev dan na stegovem izletu k Wolfzettelu. Kolikor pa se jih ni udeležilo izletov, so skavti in planinke pomagali pri razprodaji kart za tombolo PRK in s tem storili dobro delo.
Ali že imaš mnogo prihranjenega za »Skavta«, za kroj, za zvezni tabor v Zagrebu in za glavni tabor? Spominjaj se 8. zakona!
Popraviti moramo vest o oceni načrtov plakatov za I. zvezni tabor v toliko, da je druga nagrada prisojena delu br. Ivana Kosa pod geslom »IKI« in ne br. Karlu Kosu - Ikiju.
Smrt najstarejšega Čehoslovaka.
Pretekli teden je umrl v Klačanih pri Rajcu na Slovaškem kmet Andrej Adamec, rojen 27. oktobra 1806 v Zbinjovu. ki je tako dočakal 126 let. Bil je najstarejši državljan češkoslovaške republike. Ko je bil rojen, so ga v matici pomotoma vpisali za deklico Ano, kar so ugotovili šele pozneje. Prav zaradi tega je pokojni Adamec večkrat zatrjeval, da ne more umreti, ker ga v nebesih nimajo v evidenci, ampak išče smrt Ano Adamčevo, ki je sploh ni. Naposled ga je pa smrt le našla, čeprav šele v 126. letu. Še do nedavna je Adamec obdeloval svojo zemljo, ker mu je v svetovni vojni padel sin, ki se mu je rodil, ko je imel že 75 let in se je drugič poročil.
Iz Studencev pri Mariboru
Pogreb. V nedeljo smo pokopali 70-letnega upokojenega ključavničarja železniških delavnic v p. gosp. Šterbenc Franca. Pokojnik je bil dober delavec in splošno priljubljen. Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo tovarišev iz delavnice. Naj v miru počiva, žalujoči rodbini naše sožalje.
Nepreviden avtomobilist. V noči od nedelje na pondeljek je neki avtomobilist zavozil na Kralja Petra cesti v plot in ga podrl. Tudi avto je dobil poškodbe: strl si je šipo in blatnike popolnoma pomečkal. Ker je plot skoro nov, ima precejšnjo škodo tudi posestnik. Kdo je bil ta temperamentni vozač, ni znano.
Iz občinske uprave. Preteklo nedeljo se je sestala občinska komisija z gosp. Kalohom na čelu in pregledala teren za regulacijo ceste, ki vodi od kadetnice proti pokopališču. Potreba je da se ta cesta uredi, da bo imela potrebno ravno linijo, ko se bo v bodoče tam zidalo.
Osnovna šola bo na svečan način praznovala materinski dan v šoli. — Narodna obramba ima redne članske sestanke na katerih pretresajo tekoče zadeve.
Konjice
Veliko zborovanje obrtnikov in trgovcev iz vsega konjiškega okraja bo na praznik Vnebohoda 5. maja ob 9. uri v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Na dnevnem redu je med drugim ustanovitev obrtnega društva v Konjicah in predavanje obrtnega nadzornika gosp. Ig. Založnika »o stališču obrtnika in trgovca napram novim zakonom«. Na zborovanju bosta poročala gg. nar. poslanec KaTol Gajšek in ban. svetnik Rado Jereb.
God sv. Jurija, patrona tukajšnje župne cerkve, smo obhajali v nedeljo, toda brez posebnih slovesnosti, dočim so ob gQdovanju g. arhidijakona pokali topiči, švigale rakete, svirala godba in je »deževalo čestitk«, kakor je poročal »Slovenec«. Je pač g. arhidijakon bolj priljubljen v fari kot sam farni patron, vitez sv. Jurij.
ŠIRITE „VEČERNIK“!
P znaki starania naše zemlje
Puščave se neprenehoma širijo in naša zemlja bo nekoč tako pusta, kakor je mesec.
Arabska puščava, ki se po mnenju znanstvenikov razprostira na robu raja prvih ljudi, bo v najkrajšem času splošno priznana kot pravo središče človeštva, iz katerega so se na vse strani izselili predniki sedanjih narodov Azije, Afrike in Evrope.
Ravnatelj znamenitega muzeja »Field« izjavlja, da je našel dovolj dokazov, da je tam, kjer se dandanes širi velika puščava, živel nekoč mnogoštevilni človeški rod. Dasi ni sedaj tam niti kaplje vode, je znanstvenik prepričan, da je bilo nekoč, pred davnimi tisočletji, dovolj vlage, ki je omogočala sijajno poljedelstvo in prvi razvoj visoke kulture. Še več, v 1. stoletju pr. Kr. so imeli Rimljani v sedanji puščavi velik ribnik, kar dokazuje, da je moralo biti v Arabiji tudi tedaj še dosti vode.
Ta Arabska puščava pa ni edina pokrajina na svetu, ki se je izsušila. Mnoge dežele, ki so bile nekoč rodovitne, bogate in gosto obljudene, so danes žalostne, puste, nerodovitne peščene puščave. Da je v starih geoloških, pa tudi še v poznejših dobah, pokrivala voda večjo površino zemlje, kakor io pokriva dandanes, je splošno znana stvar. O tem nam pripovedujejo okameneli ostanki vodnih živali in rastlin. Puščave se tedaj vedno bolj širijo, in čimbolj se zemlja stara, tembolj izgublja vodo. Samo Evropa je še tisti srečni del sveta, ki nima puščav; vsi drugi jih imajo: Afrika, Azija, Avstralija in Amerika. Te puščave obsegajo milijone kvadratnih kilometrov.
Najvidnejši dokaz, da se zemlja res suši, nam nudi Azija. Posebno Sven He-din je temeljito proučil ta proces v Aziji, kjer se mnoge doline neprestano pol-
nijo s puščavskim peskom in ostanki nekdanjih gora. Po vsakem dežju se vali črna blatna masa z obronkov hribov v doline in nižine. Take blatne kotline imenujejo v Perziji »kevirje«. Enega ceni Sven Hedin na 55.000 kms. Površino tvori, kakor pri vseh drugih kevirjih, plast trde soli. Kotlina se bolj in bolj spreminja v pravo pravcato puščavo. Astronom Lowell je ugotovil isti proces tudi v državi Arizoni v Severni Ameriki. Anglež Hutington pa je dokazal, da napreduje izsuševanje tal prav posebno naglo v Palestini, Siriji, Perziji, Severni Afriki in Avstraliji, deloma pa tudi v obeh Amerikah.
Pa tudi v Evropi se že pojavljajo prvi usodni znaki izsuševanja, to so stepe, predhodnice puščav. O Siciliji trdijo, da je imela še v srednjem veku plovne reke. Proces, ki se sedaj vrši na naši zemlji, in bo traja! seveda še dolga tisočletja, je uničil tudi našega nebesnega soseda, planet Mars. Ljudje so se, kakor znano, že davno zanimali za razmere na planetih. Vemo pa tudi, da je voda za vsako življenje neobhodno potrebna. Naši sosedi v vsemirju, ki so starejši kakor je naša zemlja, vode sploh nimajo, n. pr. mesec, ali pa je imajo le prav malo, Mars. Ljudje, ali vsaj oni 'inteligentni prebivalci, ki so gospodovali nad Marsom, so se morali gotovo strahovito boriti proti izsuševanju, in verjetno je, da so znani Marsovi kanali naposled le umetne tvorbe človeških rok, napravljene za dovajanje vode z obeh tečajev proti sredini, ravniku.
Morda bodo tudi naši potomci, še prej nego si mislimo, prisiljeni graditi take kanale, če bodo hoteli še nadalje živeti na naši starajoči se zemlji. Pri teh ogromnih delih pa bodo seveda morali pozabiti na svoje razprtije; delati bodo morali složno drug za drugega. Vsekakor: bodočnost človeškega rodu je temna.
Pet let se fe premikala gora.
V dolini Mosle nad mestom Coohemom se je v noči na 20. t. m. utrgala gora, in ogromen plaz, 15—20.000 kubičnih metrov zemlje in skalovja, se je sesul dol; na cesto in v reko.
Ta gora je potovala že od leta 1927. Pred nekoliko dnevi pa so zapazili močnejše njeno gibanje, ker je neprestano polzelo dol kamenje in naznanjalo bližajočo se katastrofo. Zato so oblasti tudi pravočasno ukrenile vse potrebno za varnost prebivalstva. Postavljene so bile stalne opazovalne straže, da pri najmanjši nevarnosti takoj telefonsko alarmirajo prebivalstvo in oblasti. Na primeren kraj so bili postavili tudi velik reflektor, ki je ponoči razsvetljeval goro.1 Dne 19. aprila popoldne je bila gora v | takem nemiru, da ie bilo vsak trenutek»
pričakovati katastrofe, ki je ponoči tudi nastopila.
Gora je zasula cesto v širini 200 metrov. Na kritičnem kraju so stale samo tri hiše, katere so stanovalci pravočasno izpraznili. Ko se je gora utrgala, bilo je to par minut pred 11. uro, s0 V^eli v luči žarometa, kako so se odločile velikanske mase Škrlja in s strašnim bobnenjem zgrmelo v dolino, pti čemer se je vzdignil silen oblak prahu in na kilometre daleč zagrnil dolino. Plaz je pretrgal električno napeljavo in so bili naenkrat vsi sosedni kraji v temi. Tudi reflektor je ugasnil. Ena hiša je popolnoma izginila, uničen je tudi velik lep vinograd. Trajalo bo dolgo, da bo zasuta cesta spet prosta.
Hčera služkinjo
za vsa hišna opravila. Samo zdrave, dobre in pošten«, se naj javijo: Gosposka ulica 52 II.	 ,1339
T.SOKUC bf. Maribor
Šturm
toči sortirani rulandec od 5 litrov naprej po Din liter. 1344
Kupujta tvoj« po« trobiflne pri naiih
inserentlh I
tam dobite vsa oblačila najugodneje!
JAKOB LAH • MAItlflOR GLAVNI -'TUG
sodo m cmusiiKanie,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska uHca 3, za kavarno »Astoria«.	3
Kolo
novo prvovrstne nemške znamke na prodaj za vsako ceno V; Tattenbachovi ul« 1 I.	1350
Novost!
Zadnja novost v trajnem kodraniu so amerikanski ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje s sijajnim uspehom samo salon Mraklč, Cankarjeva 1.
33-t.
Vino, lastni pridelek
pri odjemu 10 litrov po Din 4.— in 5.-liter. Zrinjskega trg 6.	1351
Dalmatinsko vino
črno In belo, liter Din, vsaki dan svež« morske tibe, po nizki ceni pri Jos. Povodnlku, Rotovški trg 8.	1296
Hčem vrtnarja, ki pa je lahko tudi vpokojenec, kateri
ume vrtnarska dela. Nastop takoj. Vprašati Vodnikov trg 4.	1345
)ajem pouk v ruskem jeziku.
Naslov v upravi lista.
Dva gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje, ■— Aleksandrova c. 71. branjarija. 1347 Vino po Din 4b»— od 5 HtrovJiapreJ in hrušovec po Din 2.50 dobite pri A. Puhalj-u, Vinarje (prej Wienergraben).
t-ua
Dobroldočo gostilno
radi prevzema drugega podjetja oddam. Naslov v upravi »Večernika«. _____________________________________ 135a
Mlad zakonski par
bi opravljal službo hišnika 2a prosto stanovanje v Mariboru« Ponudbe na upravo tega lista pod »15. maj«. 1348 Oddam sobico s štedilnikom.
' Studenci, Aleksandrova cesta 17.
1351
Gurrer Bell:
Lowoodska sirota
Pritajeno zmagoslavje je donelo iz zadnjih veličastnih verzov, kakor bi bil uverjen, da mu je ime že zapisano v knjigi življenja in da je koprnel po uri, ko mu bo odprta pot v mesto, kamor prinašajo kralji zemlje svojo čast in slavo, ki mu ni treba ne solnca ne meseca svit. ker ga razsvetljuje božje veličastvo in je Jagnje njega luč.
V molitvi, ki je poglavju sledila, je zbral vso svojo silo, se mu je vzdramila vsa srepa gorečnost; boril se je z Bogom in je bil uverjen, da bo zmagal. Prosil je moči za šibke, vodstva za blodne duše, vrnitve ob enajsti uri za tiste, ki so jih izkušnjave sveta zvabile z ozkega pota. Prosil je, moledoval, zahteval živega ogorka, iztrganega iz ognja. Resnoba je vselej veličastna. Ko sem jo začutila v njegovi molitvi, sem se ji najprej čudila, a ko je trajala in se razmahnila, trie je ganila in končno plašila. Čutil je veličino in dobrino svojega namena; kdor ga je slišal, kako je ta namen »agovarjal, se ni mogel ubraniti sočutju.
Po molitvi smo se od njega poslovile; mislil je zarana odriniti. Diana in Marija sta ga poljubili in odšli, mislim, da jima je bil tako namignil. Pomolila sem mu roko iti mu zaželela srečno pot.
»Hvala, Jana! Kakor sem rekel, se vrnem iz Cambridgea v štirinajstih dneh; ta rok Vam je dan za razmislek. Ko bi slušal človeški ponos, bi Vam ne zinil več besedice o možitvi, toda slušam svojo dolžnost in imam pred očmi svoj cilj: storiti vse za božjo slavo. Moj Gospod je strpljiv, tak bom tudi jaz. Ne morem Vas prepustiti pogubi kakor kako posodo srda. Skesajte se, odločite se, dokler je še čas. Pamtite, da moramo delati, dokler je dan, posvarjeni, da »pride noč, ko ne bo nihče delal.« Spomnite se usode bogatina v evangeliju, ki je užival vse dobrote življenja. Bog Vam daj moč, da si izberete boljši del, ki Vam ga ne bodo mogli vzeti!«
Med zadnjimi besedami mi je bil položil roko na glavo. Govoril je resno, nežno. Njegov pogled res ni bil tak. kakršnega upira zaljubljenec v svojo ljubico, a bil je pogled pastirja, ki kliče izgubljeno ovco, odnosno pogled angela varuha, ki čuva dušo, za katero je odgovoren. Vsi nadarjeni ljudje, če so rahločutni ali ne, če so gorečneži, stremljivcl ali despoti, Če so le odkriti, imajo svoje veličastne trenotke, ko zmagujejo in
vladajo. Oboževala sem St. Johna, tako močno, da me je silovitost tega čuvstva mahoma porinila na točko, ki sem se je toliko časa ogibala. Obhajala me je iz-kušnjava, da bi se nehala boriti ž njim, da bi splavala po hudourniku njegove volje v zaton njegove biti in tam izgubila svojo bitnost. Bila sem v taki stiski radi njega, kakor sem bila nekoč . v drugem smislu radi drugega. Bila sem glupa v obeh slučajih. Da sem tedaj popustila, bi bila prekršila svoja načela; da sem se vdala sedaj, bi grešila zoper zdravo pamet. — Tako mislim danes, ko gledam nazaj na to krizo skozi mirno lečo. časa; tedaj se svoje norosti nisem zavedala.
Stala sem nepomično, ko me je dotikal moj vedež. Upiranje je bilo pozabljeno, strah premagan, borba onemogočena Kar je bilo prej izključeno — moja možitev s St. Johnom — si je mahoma utrlo pot, vse se je nenadoma izpremenilo. Vera je klicala, angeli so vabili. Bog je ukazoval, smrtna vrata so se odprla in mi kazala pot v večnost: zdelo se mi je, da bi za varnost in blaginjo na drugem svetu vse zemljsko žrtvovali. Mračna soba je bila polna prividov.
»Ali bi se mogli zdaj odločiti?« je vprašal misijonar. Prav na rahlo je vprašal in prav tako nežno me je prižel k sebi. Oh ta nežnost! Koliko močnejša je Od sile! Mogla sem se upirati njegovemu srdu, ko bico me je upognila njegova dobrota. A zavedala sem se ves čas: ko bi sedaj tudi popustila, bi me le nekoč kaz.nil za prejšnjo upornost. Njegove nravi ura vnete molitve ni mogla izpremeniti, le dvignila jo je.
»Utegnila bi se odločiti,« sem odgovorila, »ko bi bila le uverjena, da je zakon z Vami božja volja; potem bi se zaobljubila, da Vas vzamem tu in takOj — pa naj pride potem, kar hoče!«
»Moje prošnje so uslišane!« je vzkliknil St. John. Prlitisnil mi je roko jače na glavo, kakor bi me prisvajal, objel me je z roko. skoro, kakor bi me ljubil — saj sva mislila v tistem hipu le na dolžnost, ne na ljubezen — jaz pa sem se borila z notranjo prikaznijo, ki je bila še zavita v mračno meglo. Odkrito, globoko, vneto sem želela storiti, kar bi bilo prav, in nič drugega.
»Fokaži, oh pokaži mi pot!« sem zaklinjala Boga, bolj vzburkana kot kdaj poprej. Ali je bilo to, kar je sledilo, učinek vzburkanosti, presodite sami.
Vse je mirovalo v hiši, bržkone so že vsi razen naju spali. Sveča je ugašala, soba je bila polna mesečine. SrcV. mi je močno in naglo utripalo, slišala sem vsak udarec. Nenadoma se je ustavilo pod vplivom neopisnega občutka. Oster, Čuden, pretresljiv je bil ta občut, vsa sem se tresla.
»Kaj ste slišali? . Kaj vidite?« me je vprašal St.
John. Ničesar nisem videla, toda nekdo me je klical:
»Jana! Jana! Jana!« — in nič več-
»Moj Bog, kaj te to,« sem vzkliknila.
Reči bi morala: »Kje je to?« ker se mi ni zdelo, da bi bil kdo govoril v sobi, v hiši, v vrtu, ni prihajalo iz zraka, ne izpod zemlje, ne od zgoraj. Cula sem klic. odkod, kje — tega bi ne mogla nikoli dognati! In bil je glas človeškega bitja, znan, ljubljen glas, ki sem si ga bila dobro zapomnila — glas Edvvarda Fairfaxa Rochestra; razodeval je bol in bedo, divje, proseče, presunljivo.
»Pridem!« sem zakričala. »Počakaj me! Oh, pn* hajam!«
Stekla sem k vratom in pogledala v vežo: bila je prazna. Pohitela sem v vrt; nikogar ni bilo tam.
»Kje si?« sem vzkliknila.
Od gričev pod March-Glenom je slabo odmeval« »kje sl«. Prisluhnila sem. Veter je v borih vzdihoval povsod je lo pusto barje in polnočna tišina.
»Proč, praznoverje!« sem se bodrila, ko sc je ta mračna pošast dvigala ob temnem tisu pri vratih. »To ni tvoja prevara, niti tvoj čar; to je le delo narave. Prebudila se je in je napravila — ne čudež — ampak le to, kar je mogla.«
iztrgala sem se St. Johnu, ki mi je sledil in me hotel zadržati. Zdaj je prišel moj čas, da postanem nasilna. Moje moči so se budile in' jačale. Zabraniia sem mu govoriti; prosila sem ga, naj me zapusti, morala in hotela sem biti sama. Takoj me je slušal. Kjer je dosti energije za povelje, nikjer ne manjka posluha. Povzpela sem se v svojo sobo, se zaklenila, pala na kolena in molila po svoje — drugač kot St. John. toda na svoj način učinkovito. Zdelo se mi je, da silim v bližino mogočnega duha in moja duša se mu je zgrudila hvaležna pred noge. Vstala sem po zahvalni molitvi — še trden sklep — potem sem legla, brez strahu, poučena, navdahnjena, koprčneča ke po belem dnevu.
XVI. poglavje.
Napočil je dan. Vstala sem ob zori. Kaki dve url sem pospravljala svoje stvari. Tedaj sem slišala, kako je stopil St. John iz svoje sobe. Postal je pri mojih vratih in bala sem se, da bo potrkal; ne, le listič je porinil pod vrati v sobo. Pobrala sem ga in čitala tele besede:
»Sinoči ste me prehitro ostavili. Da ste le malo dalje ostali, bi bili položili roko na krščanski križ in angelsko krono. Ko se čez štirinajst dni vrnem, pričakujem jasen odgovor. Medtem čujte in molite, da ne zaidete v skušnjave; duh, upam, je voljan, le meso, vidim. Je slabo. Vsako uro dneva bom molil za Vas — Vaš St. John.«
Podružnica; CEIJE
Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju
Najbolj varna naložba denarja, ker JamČI za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim
S svojim premoženjem in 2 vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno, s
Sl	.	  ==
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
Izdaja Konzorcij »Jutra« n Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; JOSIP FR. KNAFLiC V Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO. DETELA v Maribora