Naročnino mesečno ^^мВ^к. ^ Ш fl^HMH^^ £ек. račun: Ljub* za ^^Г^^Њ ^^^^^^^ ^^^ ^ ^^^^^^^ ^^ ^^ Ijana % za ^П M ш^^^Ј inozemstvo 120Din _ M Ш Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo v ж^В^^^^^тЈ ^^^^^^^ Uprava: Kopitarjevi ul.b/lll ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ leva 6. telefon 2992 iHSE.'^'n'aS z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ëài^fe^aS Katolicizem na socialnem polju Mednarodni urad /,a delo v Ženevi je dvakrat zaiporedoma v svojem letnem poročilu naslovil zelo laskave besede pohvale na naslov katoliške Cerkve iu njenih prizadevanj na |H>lju socialnega vprašanja. Ta poročila so zelo zanimiva, ker nam nudijo širok splošen pregled o socijalnem položaju naše dobe, ker nam nudijo priliko, da i/ njih razberemo najbolj značilne idejne pokrete in ker nas )>oaičijo, v katero smer se razvija naša socialna doba. V njih sc tudi zrcali orga,nična skupnost človeškega rodu. Težave, ki tarejo slabejšega človeka, so po vsem svetu stične, želje, ki prihajajo iz src nesrečnih, so si podobne po vsej zemeljski obli. Socialni |x»kreti, ki jih mi v svoji neposredni okolici doživljamo in tako rekoč živimo, so podobni gibanjem, ki so nastala daleč od nas iz sličnih razmer in imajo našim podobne cilje. Lotilo poročilo Mednarodnega urada za delo je že lansko leto poudarilo važnost naloge, ki jo vrši katolicizem. Letos je Albert Thomas prišel nazaj na staro temo ter ponovno pokazal nn katolicizem in na njegove zasluge zu izgraditev socialnega miru in za okrepitev socialne pravičnosti med človeškim rodom. Katoliška Cerkev sicer teh priznanj nc potrebuje, ker sc njena načela o človeški družbi niso prav nič izpremenila odkar je po katakombah zbirala najbolj ponižne in jih učila ljubezni. Ostala so ista navzlic vsem nasprotnim strujain, zato ker niso slučajna, anvpak del njenega nauka. Širiti ljubezen, utrjevati pravičnost, s tem programom je prodrla v vse socialne plasti in preobražala človeško družbo. Danes njen program ni prav čisto nič drugačen. Vendar je ponovno priznanje, katerega je žela od strani socialističnega ravnatelja Mednarodnega urada za delo. važno v toliko, ker /e glas Ženeve sliši daleč in se mora slišati tudi v taborih, kjer se lc nerado govori o uspehih katoliške Cerkve. Zadneje desetletje je prešlo, ne da bi se bilo zavzelo kakšno načelno stališče napram socialnim teorijam, ki so privrele iz od svetovne vojne razrahljane človeške «Inše. Edinoie katoliška Cerkev se je prizadevala poiskali v tem socialnem žuborenju glasove resnice ter jim pomagati, dn pridejo do veljave. Prav izrazito se je to pokazalo v Franciji, v Nemčiji in « Ameriki. V Franciji so socialni tedni orali ledino, izobraževali olito voditeljev, razčiščevali pojme, katere je nametala v Evropo sovjetska revolucija. Cvet sot rudnikov socialnih tednov sc je že večkrat sestal z belgijskimi in nemškimi znanstveniki na socialnem polju v Malineeu v Belgiji, kjer se je posktišu.lo odgovoriti na vprašanja, ki jih jx>sebno sta vi ja naša povojna doba. Iz istih krogov jc izšlo nc-broj mlajših jx>kretnikov, ki so na lastno ini-cijativo, brez pritiska od strani državne oblasti ali od strani delavskih organizacij, skušali premostiti prepad, ki gu je izko|xila med socialnimi sloji liberalna doba prejšnjega stoletja. Danes jc že mnogo podjetij v Franciji, kjer so delavci jiostali sot rudniki podjetnika pri obratu in soudeležniki pri razdelitvi dobička. Pojavljajo se tudi podjetja, ki so postu vila za temeljno merilo delavčeve plače ne več posameznika ampak delavčevo družino. To so pridobitve, ki šc vedno stojijo v programih socialističnih strokovnih društev in katere so sov-jeti na brutalen način skušali uvesti v Rusiji. Isto živahno gibanje katoliške Cerkve oj>a-žanio tudi v Ameriki. Tam ni socializma, tam ni strokovnih organizacij, ki bi grozile z milijonskimi stavkami, tam je začasna udobnost zakrila vso socialno mizerijo. katero pušča za seboj demon denar. Toda le začasmo. Katoliški episkopat je smatral za svojo dolžnost, da prvi opozori ameriško javnost na naj poglavitne jša zla. na katerih boleh« ameriška gospodarska in socialna struktura. Isti škofje so tudi brezobzirno izpovedali pogoje, ki naj omogočijo vpo-stavitev enakopravnosti vseli stanov in j>repre-čijo socialne revolucije, ki so najhujše tam, kjer so prepadi med stanovi največji. Z ostrimi besedami kritizirajo brezciljnost ameriškega pridelovanja, ki misli samo na denarni dobiček. Kot centralno zahtevo krščanskega socialnega programa so [wxsta vili vprašati je delavčeve plače. Pri tem je zanimivo, da so tudi oni položili največjo važnost na družinsko merilo, ki naj Ik> merodajno pri odločitvi pravične ovlavčeve plače. Isto vprašanje je tudi najvažnejše za naše raizmere in okrog njega bomo morali tudi v naših deželah izgraditi stavbo našega lastnega socialnega programa. Delavčeva plača mora zadostiti za normalno vzdr-ževnuije delavčeve družine ter tnora nuditi še preostanek, ki se bo v obliki prili ran kov naložil /a nepredvidene izdatke. Merilo za zadostnost ali za nezadostnost delavčeve plače je torej družina. Kadar plača fKide |iod ta nivo, postane nesocialna in krivična. Isto. jiruv isto načelo je izrazila tudi konferenca znanstvenikov, ki se je vršila v Fri-liottrgu v Švici. Tudi tam so izrecno jioudarili, du je središče socialnega vprašan ju v naši dobi zaščita delavčeve družine. Vse reforme, ki se naj imenujejo socializacija, nacionalizacija, |K>državljenjc, soudeležba pri obratu in pri dobičku, socialni kolektivizem, to so le različna imena za isto stremljenje. Pri enih je končni cilj bolj jasno ter n žen kot pa |iri drugih. Toda vsa morijo za tem, da sc ustvarijo pogoji za Banka za mednarodna plačila Jugoslavija zahteva vstop, Ženeva stabilizacijo dinarja Ženeva. 6. februarja. V ženevskih krogih se zelo komentira članek, ki ga je nedavno priobčilo belgrajeko > Vre me«, in katerega je napisal mladi znanstvenik dr. Vilimanovič, sedaj tajnik Državne hipotekarne banke. Kakor znano, Društvo narodov ni dovolilo, da bi Jugoslavija bila udeležena pri novoustanovljeni Banki za mednarodna plačila (BRD), ki je bila ustanovljena v svrho. da sprejema nemške reparacije 1er jih porazdeli med raz- | ne države, katerim Nemčija dolguje odškodnino. t Vsa prizadevanja naših predstavnikov v lem pogledu so bila brezuspešna. Dr. Vilimanovič pa stari pod oticielno inspiracijo, tako mislijo v Ženevi, kategorično zahtevo, da naj se Jugoslaviji dovoli soudeležba pri tej banki in sicer v višini od najmanj 10 milj. švie. frankov. Ta denar bi podpisale Jugoslovanska Narodna banka, Agrarna banka in Poštna hranilnica. Za enkrat ne obstoja noben razlog, piše dr. Vilimanovič, zakaj bi se tudi drugim privatnim denarnim zavodom v Jugoslaviji ne dovolila soudeležba. V Ženevi ee je o tem vprašanju že veliko raz-motrivalo, pred vsem pa, če ima kraljevina Jugoslavija interesa na tem, da vstopi v to velevažno mednarodno banko. Gotovi krogi so mnenja, da se mora prizadevanje Jugoslavije podpirali, ker slednja poseduje velikanska narodna bogastva, ki pa morajo počivati brezplodno v zemlji zato, ker manjka denarnih sredstev, s katerimi bi se mogla dvigniti. Mednarodna banka v Ženevi razpolaga z velikimi krediti in za Jugoslavijo bi bilo mnogo lažje dobiti potrebne denarne pripomočke, ako bi bila v direktnih stikih s tem največjim denarnim zavodom v Evropi. To tem bolj, ker bi potem njega lažje prišla v stik z drugimi denarnimi zavodi, ki razpolagajo z denarjem in si ga ne upajo nalagati. Zastopnik Jugoslavije pri Narodni banki bi z lahkoto tolmačil potrebe svoje države ter priklical denar, ki ga potrebuje za razvoj svojega narodnega gospodarstva. Navzlic razumevanja, ki ga ženevski krogi kažejo napram željam Jugoslavije, katere je obrazložil dr. Vilimanovič, obstoja vendar ena nepremostljiva težava, na katero opozarja tudi belgrajski znanstvenik in o kateri se izraža tukajšnja revija >Pax« s temile besedami: »Razumljivo je in samo ob sebi umevno, da bo morala Jugoslavija, če bo hotela uživati ugodnosti od strani Mednarodne banke, najprej stabilizirati dinar. Popolnoma v istem smislu se je izrazil, tako piše »Paxcum actio eiusmodi ut supra diximus politicis factioni-bus ac partibus neutii|uam miscealur, egregie de patria vestra mereri poteretisc (ker se taka akcija, kakor gori povedano, na noben način ne more družiti s politiko in strankami, si morete za Vašo domovino steči mnogo odličnih zaslug). Posebno je razjarjeno vladno časopisje radi tega, ker vse inozemstvo o kulturnem boju v Litvi poroča v katoliškem smislu. Vlada smatra, da katoličani vrše nedovoljeno propagando v inozemstvu. Toda dejstva, ki jih sporočamo inozemskemu tisku, do sedaj vlada na noben način ni skušala ovreči. Izrek zunanjega ministra Zauniusn, »da papež nima armade in da se zato njegove intervencije radi preloma konkordata ni treba bati«, razlaga vlada tako, kakor da je bilo humoristično izraženo. Isto- sodelovanje med človeškimi sloji. V svrho čega? Za obstoj posameznika? Ne, ampak za obstoj socialnih celic, ki se imenujejo družine. Nu loga, ki si jo je katoliška Cerkev stavila, je ta. d« vsetn tem poik retoni — med kaiteriimi je neka j brezbožnih — da krščansko obeležje. Ta socialni potok, ki se vali mimo nas, bo zajela in ga napeljalo tuiko, ila bo ščitil krščansko družino. Tega ženevski urad sicer ni povedal, toda ravno v tem jc težišče vsega delovanja, ki ga vrši v naši dobi katoliška Cerkev v kaotične»» izoblikovanju novega socialnega rod«. lako se opomba poluradnega lista »Lieturos Aidas«, da pastirsko pismo škofov ni drugega, kot lajež psa na mesec«, tolmači v tem smislu, kot da se je pri korekturi napravila napaka(l). V zadnjih dneh je zborovalo vodstvo nacionalistične stranke in zahtevalo od vlade, da se boj proti katoliški akciji poostri, da je treba sodnijsko preganjati duhovnike rndi pridig v cerkvi in da naj se voditelji bivših katoliških organizacij, ki jih je vlada razpustila, zapro v koncentracijskih taborili, da ne bodo škodljivi. Ako škofje ne bodo pokazali več simpatij za vlado, potem je treba seči še po ostrejših sredstvih. Zdi se, da se vlada misli držati teh smernic. V mestu Birsai, ki leži ob letonski meji, je zborovala te dni katoliška podeželska mladina. Najprej je navzoči policijski komisar prepovedal, da bi oficijelni zastopniki katoliških verskih organizacij pozdravili zborovalce. Nato je takoj po uvodnem pozdravu policija shod prepovedala in je samo dovolila, da so navzoči smeli v dvorani počakali odhoda vlakov. Dva izmed voditeljev sla bila aretirana in poslana v koncentracijski tabor v Variai. Glavni urednik katoliškega dnevnika »Rytas .g. K. Verulis, je bil kaznovan z enomesečnim zaporom, češ, da se ni držal vojaške cenzure. Sicer pa je nad vsem časopisjem dvojna cenzura, ki itak onemogoča vsako svobodno besedo. Z velikim presenečenjem so tukajšnji katoličani vzeli na znanje, da vse italijansko fašistično časopisje v sporu svete stolice z litavsko vlado odobrava stališče nacionalističnih preganjalcev. Očividno je ravnanje litavske nacionalistične diktature fašistom simpatično, ker se tudi oni ne drže lateran-skih dogovorov. Ema VVilimajte. Nove Rocketellerieve štipendije ,T Belgrad, 0. febr. AA. Na račun Rockefellerje-ve fundacije se bo nn inicijativo dr. Štamparja specializiralo nekaj zdravnikov, sociologov, agronomov, veterinarjev in podobnih strokovnjakov na Angleškem, Danskem, v Holandiji in Ameriških združenih državah. Dobivali bodo štipendijo 4 do 5 let, potem pa bodo delovali za zboljšanje poljedelskih, socialnih in zdravstvenih razmer na vasi in skušali to izholišanie doseči s Čim enostavnejšimi sved-t sivi. Gojenci se pošljejo na študij že letos. Novi romunski poslanik na našem dvoru gosp Aleksander Guranesko. Papež bo govoril v radiju Rim, I). febr. AA. Prihodnji četrtek bo o priliki posvetitve vatikanske radijske postaje imel pa-pež v radiu govor vsemu svetu. Trgovinska pogodba z Avstrijo in [Madjarsko Belgrad. ti. febr. ž. V želji, da bi se čim bolje in čim preje mogli plasirati naši pridelki na avstrijskih in madjarskih tržiščih, so zastopniki našega kmetijstva zaprosili trgovinsko ministrstvo, da pospeši pogajanja zn obnovo in sklenitev trgovinske pogodbe s tema dvema državama. Ta želja naših gospodarskih organizacij se bo upoštevala. Pogajanju za obnovitev trgovinskih pogodb se bodo v kratkem pričela. Našim konzulatom v Rudimpe-šti in na Dunaju so dana potrebna navodila z enakimi cilji. Izpred rimskega tribunala Trst, 6. febr. ž. Pred rimskim tribunalom za zaščito države je današnji proces trajal le par ur. na kar se je takoj izrekla razsodba. Glavnemu obtožencu Kolnriču se je posrečilo pobegniti. Na 3 leta so obsojeni Berbo Silvester, Pečar Lazar, štofe Franc, vsi trije iz Kopra, n» 2 leti Belič Valerio. K ar is Mnrio, oba iz Kopra, Penčina Jordan iz Trstu, na t leto Cavallieri Marcelo iz Trsta. Ostali so radi pomanjkanja dokazov oproščeni Dunajska vremenska napoved: Najbrže bo oblačno s padavinami, temperatura pod ničlo. Vremenska napoved ni sigurna. Zagrebška vremenska nanoved: Oblačno, sneg, zmeren mraz. Strašna korupcija okužila Iialijo Puri», 6. Iebr. Prestolicu in z njo vsa Francija -sla se začela zanimati za nadaljnji razvoj Ou-stricove afere tembolj, ker se počasi razkriva ludi ogromna korupcija, s pomočjo katere se drži fašizem » Italiji. Kakor je znano, je Oustrio pomagal italijanskemu velepodjetuiku Onnltnu, da je slednji mogel papirje svoje propadajoče >Snije Viso-cose kotirali nu pariški borzi in tako izvleči iz francoskih žepov stotine milijonov, katero sta si Gualino in Oustrio med seboj delila, potem ko sta podkupila visoke uradnike in politike, ki so jima za izvedbo Njunih špekulacij dali na razpolagi» sankcijo zakona. Do sem gre odgovornost tozadevnih francoskih krogov. Gualino pa je svoje goljufive dobičke uporabljal po velikem delu za to, da je podpiral fašistični ružiui т zahvalo, ker ln-ta ui samo zatiskal oči pred njegovimi manipulacijami, ampak jih r»ln podpiral. Tako je Oustricova afera postala iz francoskega škandala francosko-italijun-ski škandal. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se s tem ogromnim škandalom bavi, je te dni imela opravka z nt ko novo figuro iz skupine povojnih velepustolovcev Ouslric-Gualinovega kalibra, ki slučajno nosi jugoslovansko ime Š a r o v i č. Ta človek je tipična figura pustolovca, ki je svo'e talente odkril tam. kjer so jih ludi mnogi drugi, namreč med vojno v Rusiji. Igral je pa v umazani aferi Oustrica važuo vlogo, ker je bil posredovalec med bivšim genialnim francoskim natakarjem in med Gualinom. Komisija jo najprej Šarovlča vprašala, kakšne zemlje sin da je. Najprej je trdil, da je Francoz, kar je v toliko res, da jo » pomočjo bivšega državnega podtainika Evgeun Lautiera po vojni na čudovito nagel način dosegel francosko državljanstvo. Komisija pa je, dobro pripravljena na pojav tega zanimivega iridividua. šnroviču dokazala, da je romunski Žid. dasi nosi slovansko line. Saroviff je mod vojno iz romunske armade dezertiral in je bil zato od romunskega vojnega sodišča v odsotnosti obsojen. Po mnogih odisejadah se jo Karov ič znašel v Odesi, kjer jo začel trgovino s svilenimi nogavicami. Iz Odeso pa se jc šarovič, ki se v resnici piše M o z e s Snhronnn, podal v Italijo, kjer se je seznanil z Gualinom. Gualino je Salzuianna interesiral za svoje ogromno podjetje umetne svile Snia Viscosa, ki je imelo svojo lastuo železniško postajo blizu T urina. Dejal mu je, da jo italijanski trg' preveč reven za odjem njegovega blaga, in je spretnega- Žida. koje-ga odlične sposobnosti je takoj spoznal, pridobil za to, da naj skuša papirje Suia Viscosa plasirati v Londonu, Parizu in Newvorku. Šarovič je sprejel iu začel najprej iskati zvez v Parizu. Potem, ko ga je banque de Paris in Banque des Pay-Bas odklonila, je spoznal v Spor-ting-Clubu novopečenega bankirja Oustrica in ga seznanil z Gualinovimi velikopoteznimi načrti. Oustric je romunskega Žida namestil v svoji banki z veliko plačo in mu poveril važno nalogo kontakta lako z Gualinom kakor z vplivnimi političnimi osebami francoskega življenja. Šarovič je izpočetka tajil, potem pa priznal, je \ zvezi z bivšim pravosodnim ministrom Pe-relom in drugimi odličnimi osebnostmi francoskega političnogii sveta za visoke podkupnine pomagal ogoljufati francosko publiko v korist Oustrica in (iualina 1er njunih |Hxljetij. Parlamentarna preiskovalna komisija jo sklonila, da zbornici predlaga, naj se bivši pravosodni minister 1'eret postavi pred dr avuo sodišče. Če zbornic« in senat temu ugodita, bodo vso kompromitirane osebo prišlo pred ta forum in bo zadeva Oustric dobila šc resnejše lice negp ga ima sedaj. Največje zanimanje p» vzbuja dejstvo, da je francosko ministrstvo za zunanje zadeve na predlog parlamentarne preiskovalne komisije zaprosilo italijansko vlado, naj ge Gualino, ki se nahaja v koiiïiuaciji na Lipurih, zasliši preti pariško komisijo, Italijanska vhula šo ni odgovorila, kaj misli ukreniti v tej zapleteni zadevi. Francoska javnost sumi, da je bil Gualino interniran baš zato, du bi se njegovo zaslišanje v Parizu iz formalnih razlogov preprečilo. Gualino ima na razpolago materijah na podlagi katerega bi fašistični ^/"ч lahko. Inido kompromitiral. Gualino je v druži i z drugimi velelinančniki, industrijalci iu špekulanti največ doprinesel k uspehu fašističnega puča I. 1922. in je v družbi z znanimi Mussolfnijeviini prijatelji: brati Perrone, Borletti, Pagliani, Bianclitelli, potem z direktorjem »Fiata«, senatorjem Agnelli in fuiaučniin ministrom Volpijem, sami težkimi milijarderji, fašistični režim in tisk ves čus podpiral. Gualiuo in njegovi prijatel i so bili .stebri da je v zadevi Snie Viscose občeval z bivšim dr- J fašizma. ki se pa danes zvija v težkih bolečinah žavnim podtajnikom Vidalom, ki je osumljen, da i ravno zaradi njihovih gospodarskih pustolovščin. Zakon o socialnem zavarovanju Resofuciia trg. in industrijske zbornice Belgrad. (>. febr. 1. V beograjski indust-rij-ki zbornici se že več dni vršijo seje tajnikov vseh industrijskih in trgovskih zbornic. Na pejah se razpravlja o pripombah, ki jih bodo dale zbornice ministru zu socialno politiko v zakonu o socialnem zavarovanj«. Kakor snro poročali iz krogov industrijskih zbornic, je resolucija v glavnem že sestavljena iin vsebuje to-lc: Industrijalci in trgovci so bili vedno nu stališču, da se mora dosedanja uprava tako pri osrednjem, kakor pri okrožnih uradih m zavarovanje delavcev poenostaviti in tudi, da mora bili cenejša. Dokazovalo se jo, (1и bi so z poenostavljenjem uprave in z /.manjšanjem števila okrožnih uradov in z redukcijo osobja, ki je po mišljenju industrijalcev večinoma ne-stroko» njaško in ne osobno, lahko dosegli veliki prihranki upravnih stroškov, najmanj okrog 20% vseh izdatkov. Dalje se ugotavlja, da poslodajalci absolutno no morejo plačevati višjega socialnega zavarovanja, kakor doslej, in da že sedaj radi velike krize mnogi poslodajalci ne morejo pJa-čovmti sedenjih prispevkov. V novem zakonskem naćttii se določa jo novi prispevki. Do sedaj jc za enega delavcu plačal poslodajnloc 2.88 Dm. delavec pa polovico tega t.4 Din. Po novem zakonu pa bi poslodajnloo moral plačati 7 Din. delavec pa' 4.20 Din. Poslodujalcf dalje zahtevajo, du se morajo .ukiniti konmarijuti in tistèrnovitî «imouprave v uradih, jx>sel)no še zato. ker je nedavno izšel zakon, 14» katerem se morajo delinitivno rešiti vsa vprašanja glede nameščencev pri ustanovah zavarovanja delavcev, lega važnega poslu pa komisarji ne bodo mogli izvršiti, zato je potrebno. da so ustairiovijo upravo, sestavljeno iz delegatov poslodajnlccv in delavskih zbornic. Končno so zahteva, da uradi oziroma njihovi organi ne morejo vršiti inšpekcije g-lode tehničnih in drugih naprav v Industrijskih in obrtniških podjetjih, ker jo itak dovolj velika, če ne žc prevelika ingerenca in kontrola inšpekcije dela in obrtnih oblasti. ob t: 50© kilometrov na uro Kapetan Camobe I dosegel na „Modri niici" nečuveno brzino na,hitre,še^a orkana — Zma -ova cu se fe dozdevalo da med vožn;o pada London, 6. febr. AA. Včeraj je kapetan Mal-colm Camobell s svojim avtom .Modra ptica< dosegel v Daytonabeachu hitrost 245:73.0 milj na uro in tako prekosil dosedanji svetovni hitrostni rekord na kopnem 231.4 milj na uro, ki ga je dosegel sir Menry Segrave na istem kraju. Čeprav je imel Camibell pred povratno volnjo pol ure časa, da' preišče svoj avto, tega ni storil in pokazal tako veliko zaupanje, ki ga ima v svoj avto. Campbellov uspeh jc pozdravila množica z velikim navdušenjem. Po vožnji je Camrbell izjavil, da je videl v drugi vožnji slabo in da je komaj raziočil, kam je vozil. Ko je vozil s tako veliko naglico, se mu je zdelo, kakor da bi padal. Campbell pripisuje svoj veliki uspeh čudovitemu avtu in njegovemu motorju ter meni, da je ta uspeh ponovno dokazal supremacijo angleških strojev in angleškega ma-terijala. Modra ptica se je sijajno izkazala. Končno je Camobell rekel, da bo poizkušal doseči še večjo hitrost, če se bo vreme in stanje peska izboljšalo. Campbell, ki ima za seboj zelo burno kari-jero, se je pričel udeleževati motornih tekem leta 1905. V vojni ie služil pri letalstvu. Svoje premoženje je porabil v mirnih časih za poizkuse raznih rekordov in je leta 1928 dosegel svetovni hitrostni rekord na kopnem. Segrave je v svojem avtu «Zlata jetrelici* prejšnji svet. hitrostni rekord /.boljšal za 24 milj. Campbellov avto je opremljen z Napier motorji, ki so se zelo dobro izkazali pri tekmi za Schneideriev pokal. Anglija ima sedaj svetovne hitrostne rekorde na konnem, v zraku in na vodi. Svetovni hitrostni rekord v zraku 357 milj na uro je dosegel letalski vodja Orlebar. Preteklo leto je dosegel Segrave z motornim čolnom Miss Eugland II hitrost 98 milj na uro. Pogajanta Praga-Budimpešta Obe države sta se naveličati brezpogodbenega stanja Praga, 6. febr. d. Vaš dopisnik je v stanju poročati, da se bodo pogajanja med CSR in Ma-djarsko, ki so bila prekinjena vsled neprijateljskc-ga razpoloženja Madjarske, skoraj zopet začela in sicer, kakor trdijo tukaj, v Budimpešti. Brezpo-godbeno stanje med obema državama je napravilo že velikansko škodo madjarski zunanji trgovini. Sicer tudi čsl. vladi niso bila prihranjena razočaranja, ker se je popolnoma prenehal izvoz njenih industrijskih izdelkov v Madjarsko. Tako so se na obeh straneh pojavile iskrene želje, da se bojno stanje preneha in da se sklene trgovinska pogodba, ki bo zadovoljila obe državi. Iz prvih virov izvem, da je načrt, katerega pripravlja csl. vlada za bodoča pogajanja, zelo podoben pogodbi iz I. 1927. Predvidene so samo malenkostne izpremembe z ozirom na uvoz poljedelskih pridelkov v CSR. »Pravo Lidu-, list, ki po navadi najbolj točno tolmači mišljenje vladnih krogov, piše med drugim, da bo tudi v tem pogledu čsl. vlada šla zelo daleč, Grško bolgarski incident Pariz, 0. febr. kk. Novi grško bolgarski obmejni iucident je povzročil v pariških listih z»lo energične proteste, ker sta po navedbah -»Petit Parisien* Briand in Henderson nn zadnjem zasedanju D. N. v Genevi storila vse, da bi pripomogla do končnega zbliinnja med obema sovražnima balkqu skimn državama. Tudi glavni tajnik Quai d'Orsaya, Filip Berthelot. je pri zadnjem obisku izjavil grškemu zunanjemu ministru, dn se morata Sofija in Atene brezpogojno sporazumeli, ker bi siter vsa prizadevanja za ustanovitev balkanske zveze ostala brezuspešna. Tudi Italijanska in turška vlad.i du zastavili ves svoj vpliv v enakem smislu. Potres v Novi Zelandiji London, 0. fébrndfja- A A. Tu so pričeli na-' hirali za žrtve novozelandskega polresa. Nabiralno polo bo otvorlla z vcčjiiji zneskom kraljeva družina, /.a žrtve potresa je prispelo že mnogo darov. London, (j. februarja, AA. Kakor poročajo iz Wellingtoua, bo novozelandska vlada najela 5 milijonov funtov šterligov posojila tej' jih posodila po potresu prizadetim mestom. V Napierju so proglasili obredno stanje. Po cestah patrulirajo oddelki policije in mornarjev, da preprečijo ropanje. Ke.r so bile zaloge živil uničene, vlada v mest u veliko pomanjkauje. London, 0. februarja, kk. Letala, ki šo bila poslana v potresno ozemlje na Novi Zelandiji, so fotografirala poškodbe in kažejo slike strašna opustošenja. Pri llnwkels Bughtu so vse reko spremenile svoj tok in izliv v morje. Vsa obala je •spremenila svojo dosedanjo obliko ter je ponekod za drset do dvajset metrov višja. Vojna ladja Veronika,, ki je prva poslala pomoč v Napier, je radi včerajšnjih, ponovnih potresnih suukov popolnoma zajeta v pristanišču in leži na dnu, ki je ob oseki samo 2 metra pod vodo. Skoda v Napieru se coni ua 3 milijone funtov, v llastingsu pa ua i milijon funtov. fzboftsani tord London. 0. februarja, kk. Neko zborovanje Bcavorbrookove stranke v Londonu se je končalo , s pravcatim boksanjem. Dva policista sta morala lorda Beaverbraoka eskortirati v njegov avtomobil. Zborovnlc.i so razbili vrata, okna in stole. Zbo-rovalci so pognali mnogo konservativcev iz zborovali! e dvorane. Dr. tSruningov naboljši govor Pari*, 0. februarja. kk. Včerajšnji govor nemškega državnega kanclerja Urliiilnga je napravil v Parizu najmočnejši vtis. Celo nacionalistični Echo do Paris izjavlja, dn je bil to Briiningov najboljši govor, odkar je nastopil vlado. Pariz. lj. februarju, A A, Francosko časopisje zelo ugodno komentira zadnji Brttpiugov govor v nemikem ifpHiivnem zboru 1er gu splošno smatra za plemenit in pogumen poizkus zu razjasnitev mednarodno atmosfere. ~Lo Temps pozdravlja Briiningov govor 1er pravi, da so jo politični položaj v Nemčiji pričel josniti in priznava lliiiningu veliko državniško sposobnost. Lisi končuje, da jo govor nemškega državnega kanclerja odstranil marsikatera nesporazum ljenja v franCoJkôneniSkîh odnešajih. Velike investicije v CSR Praga, 6. febr. kk. .Ministrski svet je danes sklenil najeti notranje posojilo 1.3 milijarde Kč. Enotni litri se bodo obrestovali po 5%. Emisijski pogoji se bodo objavili šele jiozneje. S tem posojilom se bo predvsem pokril letošnji primanjkljaj češkoslovaških državnih železnic, ki se ceni na b do 7 milijonov Kč. Glede ostale uporabe investicijskega posojila se je sklenilo, da se bodo vršile investicije najprej v najpotrebnejših krajih. Dalje se je sklenilo, di1 se fond /a zgradbo cest zviša na pol milijarde Kč.. Dansko-norveški spor Kopenfcageu. 0. februarju. AA. Med Dansko in Norveško je prišlo do ostrega spora glede posesti vzhodne Grenlandske, katero je zahteval preti kratkim danski ministrski predsednik za dansko državo, ter podprl svojo zahtevo z zgodovinskimi argumenti. Norveški ministrski predsednik Mohwiuckel je na nekem javnem shodu poudaril, da ne pripada vzhodna Grenlandska s stališča mednarodnega prava nobenemu, ter tla bi vsaka izprememba sedanjega stanja dala pravico Norveški, da zasede to sporno ozemlje. .Vlohwinckel je končno predlagal, naj o leni sporu razsodi haaške mednarodno razsodišče. Kakor izgleda, bo nastala iz tega incidenti! velika mednarodna borba za posest antarktičnega ozemlju. Drobne vesli Berlin (>. febr. AA. Vodstvo Stahllielimi j> rod toga, naj vlada razpusti pruski deželni zboi'. V pismu na notranjega ministru utemeljuje vodstvo to organizacijo svoj predlog s tem, tla bi bil razpust deželnega zbora ustaven. Tokio, ti. febr. AA. Danes sO neznani storilci razbili stekla na oknih dvorane, kjer je imel proračunski Odbor parlamenta sejo. Razbito steklo st; je sesulo na člane odbora. V dvorani je nastala splošna panika. 12 članov odbora je bilo pri tem ranjenih. Duisburg, (j. febr. AA. Združene nemške je-klarno so tu ustavile delo v plavžih, ker so delavci odklonili 20odstotno znižanje mezd. Deset tisoč delavcev je brez dela. London. 6. febr. kk. V Alahnbadu jo umrl danes v -starosti 70 let voditelj indijsko kongresno stranke Pandit Motila! Nehru. Varšava, 6. februarja, kk. Sedaj jo tudi Poljska podpisala fakultativno klavzulo o mednarodnem razsodišču, toda s pridržkom, da se klavzula ne sine porabljati ki vprašanja, ki izvirajo iz svetovne vojue ali iz poljsko-ruske vojne. Ljudsko štetje bo dne 31. marca da zadovolji svojo madjarsko sosedo. Seveda popolnoma svobodnih rok čsl. vlada še nima, dokler ji niso znane obveznosti, katere bosta od nje zahtevali Romunija in Jugoslavija v smislu sinajske konference iu ženevskih dogovorov. V Ženevi namreč je čsl. zastopnik izjavil, da je pripravljen sprejeti predloge svojih poljedelskih zaveznic ter jih simpatijami preštudirati. To bi značilo, da hoče OsL vlada priti na pomoč svojima južnima zaveznicama. V vladnih krogih obstoja tudi upanje, tako piše -Pravo Lidu , da se bo tudi Madjarska pridružila bloku vzhodno evropskih agrarnih držav, kar bi zelo olajéalo trgovinska pogajanja med Prago in Budimpešto. Vodilni listi izražajo tudi upanje, da bo ureditev gospodarskih- odnošajev med obema državama zelo ugodilo vplivala na omiljenje političnih odnošajev. ki so 'dosedaj bili precej napeti. Govori sc, tht ?e liodo pogajanja pričela že 15. februarja. Span'ja brez univerz Madrid, 6. Iebr. \A. Ker -o >u v zdtlrtjem času na raznih španskih vseučiliščih ponovili incidenti, je kralj podpisal uktu/, tla je treba vsa španska vseučilišča ziiui'eLi /а, jlobo encgti mosticn. Namerf trkViAi jo' bi. rtu vlada шИг« n i cvciltllolna. ognjišču ne vodov iyi pi'odsjoječih pn riti monta rnllt volit vo ti. Kriza v severni Franciji l'itrix. (!. febr. A A. Brezposelnost v .. niiii M'iijih Francijo se vznemirljivo Siri. Nn tisoče delavcev tlela samo šfiri dni na teden. Belg-ad, 6. februarja. A A. Nj. Vel. kralj je predpisal in picglasil za >oti o popisu prebivalcev in kmetij (gospodarstvo in iivina) na dan 31. marca 1931. Na vsem ozemlju kraljev,ne Jugos'avi e bo popis prebivalstva. S tem popisom se bo ugotovilo številčno stanje prebiva'sitva, kakor bo o polnoči od 31. marca na 1. ap il. Samo popisovan e se začne 1. aprila ab 8. zjutraj istočasno v vsej kraljevini in mora biti končano do nai'dal(e 20. aprila t. 1. § 2. Poleg prebivalstva bodo popi ane tudi vse kmetije (gospodarstvo in živina) ter vsa p e-bivaiišča v mestih v vsej državi, posebno zgradbe m sitanovania. i § 3. Ta. popis vodi oddelek za splošno statistiko pri p:edsedn,:štvu mi rslr. sveta za banovine Donavsko, Moiavsko, Vardarsko io Zet&ko ter za področje uprave mesta Beograda neposredno, za banovino Dravsko, Savsko m Primorsko potom statističnega urada v Zagrebu za Vrbasko in Drinsko banovino pa potom statističnega urada v Sa aievu. 8 4.Za čim bol So izvršitev рсрча bodo v vsaki banovini sestavljeni banski popisni odbori, ki bodo. preko okrožnih inšpektoratov in s reških na-čelstev dobili nadzorstvo nad deli popisovanja ter se brigali za pravilen in neoviran lok del. Na čelu odborov so bani poedinih banovin. Sestava in pravila o delu banovinskih odborov bodo predpisana s posebnim pravilnikom n-a podlagi § 14 tega za-koi»a. Na čel« odbora za popis prt brvalstva v področju uprave mesta Beograda stoji upravnik Beograda. § 5. Popis vršijo občinske oblasti po odrejenih popisovalcih. Sestaviti se morao popisni občinski odbori. Njihovo sestavo in dolžnosti bo določil, pravilnik na podlagi § 14 . tega zakona. §' 6. Javni" nameščenci,' duTlovwki m drugi pismeni državljani, ki rrh bodo določile občinske oblasti, morajo sprejeti nase dolžnost popisovan a. g 7. Občinska oblast va se morajo pobrigati, da debnjo popisovalci v primeru potrebe brezplačno sUncvanje in preh ano v občini, k;er bodo popisovali. Razen lega bodo; dobili popisovalci, ki hodj delali v' drugi občini kot stanu'e'o po-' vrni,'ene stroške potovanja iz državne blaga ne,-§ 8. Ko bo popis izvrSèn, morijo popisovalci, dali mnterijal občinskim popisnim odborom. Iti bodo materija! pregledati. Če bodo oVčin športnikov v Bohinj na velike ziiusko»portue tekme» Preprečen atentat na MussoUnija Trije policijski uradniki ranjeni — Velika zarota proti fašističnemu režimu * Rim, B. februarju. Te dni, pravi rimska policija, da je izvedela, da biva v Rimu zloglasni sardinski anarhist Mihael Sehirru, ki je odpotoval iz Amerike v Italijo že marca meseca lanskega leta. Sehirru, ki mu je uspelo, da je tako dolgo skrival svojo identiteto, je doma iz Sassarija, inm 23 let in se je v Ameriki, kamor se je bil izselil že pred mnogimi leti, naturaliziral. Tjakaj so mu sledili pozneje še mati, brat in sestra. Marca meseca leta 1930. je Schtirru dobil popolnoma v redu ameriški potni list za Evropo. Kje je ves ta čas povsod bival, še ni dognano. Italijanska policija ga je zasledila šele letos in pravi, da ga je zadnji čas zelo mrzlično iskala. Prišel mu je na sled karabinjerski maršal Ciani od policijskega komisarijata rimske četrti Trevi in sicer v prenočišču Colonna v ulici Due Macelli, kjer je nekaj časa bival z ogrsko varijetetno plesalko Ano Pisovski. Sehirru, tako poroča rimska policija, se je pojavil zadnjič v Rimu 15 .januarja t 1., potem ko je prišel iz inozemstva, kjer je očividno v teku leta 1930. veliko potoval z neznanimi in skrivnostnimi nameni in nalogi. Zdi se pa, da je med tem časom že večkrat bival v Italiji, in sicer v Rimu in v Napolju, ako ni bil ludi drugod. Dognalo se je, da se je 15. januarja javil najprej v »Albergo Royak v ulioi XX. Settembre. Ta hotel je jako fin in zahteva za sobo I. razreda 100 lir na dan. Sehirru je brez vsega plačal in je sploh nastopal kot velik gospod. Bil je zelo dislingvirano napravljen, postave atletične in jako negovane. Sumljivo je bilo le to, da je imel samo en kovček, kar je čudno, če se pomisli, dn je. kakor trdi policija, ki danes naenkrat vse ve. tako veliko po- toval. Vsak večer je odhajal v večerni toaleti v elegantne bare, zlasti pa v »Dancing Imperiak, kjer se je tudi seznanil z omenjeno ogrsko plesalko, kntero je zelo bogato obdaroval. Nepojasnjeno je, kako je v tem hotelu mogel tri tedne bivati, ne da bi policija, ki ima vsa prenočišča v najstrožji evidenci, njegovo identiteto zasledila. Dobili so nevarnega moža šele 3. t. m., in sicer ga je zasledil že imeaiovani karabinjer Ciani, ki je preiskal vsa prenočišča treviskega okraja in v prenočišču v ulici Due Macelli našel zapisano njegovo ime. Nato je policijski komisar tega okraju, Feliciangeli, moža, ki se jo bil podal v ta botelček z imenovano plesalko, z njo vred povabil k sebi. Iz tega je razvidno, da je Schjrru večkrat menjal svoja bivališča, da zabriše za seboj sledove. Ko je Sehirru e svojo prijateljico v spremstvu karabinjera dospel na komisarijat Trevi, očividno še ni slutil nič hudega, meneč, da gre samo za ugotovitev njegovega potnega lista in podobna več ali manj sitna vprašanja, kakor jih ljubi policija. Naenkrat pa je mož, kojega duh je vedno na straži, nn komisarjevi mizi zapazil neko uradno tiskovino, na kateri je bila prilepljena njegova fotografija. Iz tega je seveda takoj sklepal, da je stari znanec policije, ki ga je imela že izza Amerike v evidenci. Pozvan, naj se sleče, da bi ga preiskali, je bliskoma posegel v hlačni žep pod hrbtom in iz-prožil iz avtomatičnega revolverja strel, ki je zadel karabinjera Tassija. kateri se je težko ranjen zgrudil. Navzoči funkcionarji so planili nn anarhista, kateremu se je med tem posrečilo, da je ranil šc karabinjera Cianija in virekomisarja De Simoneja in nato še sebi pognal kroglo v lista. Nato so vse štiri odpeljali z avtom v bližnjo bolnišnico sv. Jakoba. Drugi funkcionarji so nato izvršili preiskavo v »Albergo Royale, kjer je Sehirru prvič prenočeval in se tudi ni še odglasil. Tu so v njegovem edinem kovčku našli dva eksaktno konstruirana peklenska stroja visoke eksplozivne sile in pn dva avtomaiična revolverja marke »Walterc. Sumljivo je, da je policija našla samo 525 lir denarju, iz česar se da sklepati, da so moža sproti financirali drugi, ki morajo biti zapleteni v neko nevarno zaroto. (VI ranjencev so vsi le lahko ranjeni, le karabinjer Tassi je moral biti operiran in se nahaja v težkem stanju. Čudno je, da «e Sehirru ni hujše poškodoval, ker se je ustrelil naravnost v usta. Toda krt>gle imajo, kakor znano, svoje kaprice in je projektil, s katerim se je holel anarhist usmrtiti, napravil čuden krogotok, tako da bo Sehirru kmalu okreval in celo more, čeprav s težavo, govoriti. Policija ga je takoj v bolnišnici izpraševala, toda atentator noče absolutno ničesar povedati. Ko okreva, ga prepeljejo v zapore Regina Coeli, kjer so zaprti vsi nasprotniki fašističnega režima. V Rimu se splošno trdi, da Sehirru ni noben anarhist, ampak da je član široko zasnovane zarote, ki je hotela spraviti s sveta šefa vlade Mus-solinija. Policija seveda mrzlično išče zarotnikov, jih pa do sedaj še ni izsledila. Atentat je seveda vzbudil ogromno senzacijo in tudi do skrajnosti vznemiril varnostne oblasti in pa režim, ki vidi, da je obdan od samih sovražnikov. Umevno je, da se zlasti ono časopisje, ki je režimu najbližje, s tem slučajem veliko bavi, tem bolj, ker je zakrit v veliko tajnost in kaže na to, da se znajo sovražniki fašizma dobro skrivati. Zaenkrat ve policija samo to, da ogrska plesalka v komplot ni zapletena. Gosp. Ivan Rejec, žiupnik pri Sv. Križu na Vipavskem, odlični katoliški ideolog, ki je bil pred kratkim aretiran. Kam z brezposelnimi rudarji Izseljenski komisarijat v Zagrebu je naslovil na minstrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, odseku za izseljevanje in doseljevanje sledečo vlogo: Čast mi je javiti ministrstvu, da so rudarske strokovne organizacije v Trbovljah ministrstvo in pristojno banovino zaprosile, da se reduciranim 600 rudarjem najde zaposlitev v inozemstvu. Izseljeniški komisarijat se je obrnil na Francosko Generalno društvo za imigracijo o možnosti zaposlitve 600 naših rudarjev v Franciji, ker druge države bi za enkrat ne prišle v poštev in ki imajo same brezposelne rudarje. A je na žalost prejel in IV icije, da je to nemogoče. Francija potrebuje v letu samo sezonskih delavcev za obdelovanje sladkorne pese in delavcev za izdelovanje opeke, skupno 4000. Izseliti se morejo le s privoljenjem francoskega generalnega društva za imigracijo. Iz gori navedenega razloga je nevarno pošiljati organizacijam rudarje v Francijo, Belgijo, Luksemburško, Holandijo in Nemčijo, ker vse te države ne sprejemajo rudarjev. O tem se obveščajo vse strokovne rudarske organizacije in društva za Imigracijo. Nadalje se naš izseljenški poslanik v Diissel-dorfu obrača s prošnjo , da se najde našim biva-jočim državljanom delo v domovini, ker v Nemčiji je zavladala brezposelnost in so domačini začeli močno gibanje proti tujim delavcem. Družina 9 ljudi obupno strada Dev. Marija v Polju, 5. februarja. Mnogo govore in pišejo o bedi in brezposelno-6M, ki tare danes predvsem delavske sloje. Pravo revščino pa je treba pogledati v sobi veččlanske brezposelne družine, da še le prav vemo, kaj je revščina. Mala je podpora, ki jo danes dobi brezposeln delavec. Če je korajžen, potrka še na kako dobrodelno društvo in moleduje za podporo. A taki so ponajveč v mestih. Koliko pa je bede v družinah, ki se sramujejo prosjačiti I Taka vsega usmiljenja in podpore vredna je brezposelna devetčlanska družina pri Dev. Mariji v Polju. Ta družina je imela 17 vseh otrok. Ni čuda, da je tudi mati opešala in boleha pri tej revščini, ki vlada v tej družini. Oče je od jeseni, ko je bila dozidana šola, brezposeln, 1er je po dvainesečni težki bolezni zelo okrepčila potreben. Nesreča je še ta, da oče radi neke zamotane zadeve pri OUZD ne prejema podpore. V lej bedi se je obrnil seveda ludi na občino, a kaj bo s slo dinarji za devet oseb in ves meseci Le veren človek ne obupa v takem položaju. Mož prosi usmiljena srca, da mu dado zaslužka. Žena bi tudi prevzela kako šivanje na dom. Morda bi se dob'la blaga duša, ki bi skrbela za enega izmed številnih otrok. Hvaležno sprejme darilo v živilih ali denarju po občini Devica Marija v Polju. Otirai bratoveke solze, sirotam olajšuj gorjet „Hazardisii pod mareto* Kako je bilo na sejmu Rajhenburgu Rajhenburg, 5. februarja. Dne 29. januarja se je vršil tu pri nas običajni letni živinski in kramarski sejem. Kmetje so prignali le po največ težko živino na prodaj mesarjem in pa za izvoz. Inozemskih kupcev ni bilo skoraj nič; prodalo se je jako malo. Žalostno so kmetje gonili svojo živino v skrbeh, kako bodo nabavili raznovrstne potrebščine in poravnali davke. Edino živina je še njihova nada. saj od drugod itak ne morejo dobiti denarja. Kramarji so zastonj čakali pri svojih stojnicah in vabili kupca, ponujajoč svojo robo; pa kljub temu. da je kmečko ljudstvo potrebno raznih oblačil in obutve, si ne more nabaviti najpotrebnejših stvari. Pojavljajo se pa žal po takih sejmih razne pijavke, tako zvani hazardisti pod marelo«, igralci za denar, ki včasih spijejo ljudstvu zadnjo kapljo krvi. Kmečko ljudstvo trpi na tem, si ne upa in ne zna pomagati proti temu zlu. So to neko hrvaško narečje govoreči ljudje-invalidi, ki so jim oblaslva dala dovoljenje za prodajo raznovrstnih stvari, kakor na pr. razne ničvredne iznajdbe, razna rezila za rezanje stekla, milo za čiščenje madežev ter razne pripomočke za brušenje britev itd. Dostikrat nima tak prodajalec tega blaga niti za 50 Din. Če bi vse prodal, se za stroške nima, ki jih ima za potovanje s sejma na sejem. Pa njihov namen ni prodajati take stvari. Ti ljudje so iznajdljivi iu si znajo pomagati nn drug način, priti na lahek način do denarja: priigrajo in izvabijo ga od nevednega ljudstva. Postavijo si svoje stojnice in ponujajo svojo robo; ko pa vidijo, da nikjer v bližini ni orožnika, odgrnejo prt na mizi, kjer imajo pritrjen kos lepenke, vnamejo iz žepa tri ženske naprstnike, pod enega da možakar nekako kroglico, potem pa začne vabiti ljudi, naj stavijo po 50 do 100 Din na naprstnik, pod katerim nai bi bila kroglica. Če pa nihče noče nasesti tem njihovim zanjkam. se pojavi pri stojnici njegov kompanjon in on stavi ter parkrat dobi. Ljudstvo, ne vedoč, da eo to kompanjoni, dobi veselje in pohlep ter stavi. Če vidi, da okrog stoječi ljudje še vedno nimajo poguma staviti, se pojavi zopet drug zaupnik (katerih je včasih po osem) ter etavi po par sto dinarjev, nakar seveda zopet dobi. Gledalci zopet dobijo veselje in stavijo; seveda pa gladko zgube. Tako včasih tak njegov kompanjon stavi in parkrat zgubi, stavi še enkrat za vse nazaj in še za nekaj sto dinarjev, dobi in odide. Ali pa čaka in prigovarja gledalca, da stavita skupaj. Razume se seveda, da si po sejmu taki ljudje dobiček razdelijo. Na tak način izvabijo od ljudstva ogromne vsote. Tako sem videl na pr. kmečko dekle, ki je prišlo na sejem, da si kupi za svoje prihranke čevlje. Vidi igro, dobi veselje in stavi 50 Din ter jili seveda izgubi; potem jo igralci pregovore, da stavi sk. • enim iz družbe igrakev, vsak po slo dinarje». V upanju, da dobi izgubljenih 50 Din nazaj, se uda prigovarjanju. Seveda izgubita oba. To revno dekle je odšlo plakajoč skoraj brez krajcarja in brez novih čevljev domov. Pride zopet kmet, ki stavi trikrat po 100 Din in vse izgubi. In zopet tretji, ki je bil namenjen z denarjem na pošto plačat okrog 450 Din davka. Premotijo ga igralci; stavi, izgubi in zopet stavi in izgublja toliko časa, da pusti ves denar pri igralcih. S kislim obrazom pripoveduje, da sedaj ne bo mogel plačali davka ter prosi soseda, naj nikar ne pove doma, da ne bi izvedela njegova žena, sicer bi bil ogenj v strehi. Pride zopet deček, ki ga je mati poslala s 40 Din. da bi kupil v trgovini masti. Fant vidi vabečo igro. stavi brez premisleka ter izgubi vseh 40 Din. i Delček začne plakati in prositi igralce, naj mu denar vrnejo, pa ves jok mu nič ne pomaga; kruti . igralci so neusmiljeni. Žale>sten odide proti domu. boječ se kazni, ki ga čaka doma. Tako bi navedel lahko mnogo teh slučajev, saj 1 sem opazil, da so v dobri pol uri priigrali ti ljudje , 800 Din. Pomislite, da taki igralci odnesejo lahko iz vsakega sejma do 4000 Din. Letno lahko obiščejo I najmanj 250 sejmov, saj gredo s sejma na sejem. ; Te vsote, ki je ljudstvu takorekoč uropana iz žepa, i se nabere lahko na milijon dinarjev letno. V blagor ljudstva bi bilo potrebno, da bi kr. banska uprava nastopila proti takemu ropanju i kmetekega denarja Naj bi se vsakokrat, ko se raz- j glašajo sejmi pred cerkvijo, opozorilo ljudstvo na to nevarnost. Ljudstvo pa naj vsak tak slučaj prijavi najbližjemu orožniku. Opazovalec. Požar v Moravčah Moravče, 5. febr. Danes popoldne je nenadoma izbruhnil ogenj v hiši posestnika Kosa, vulgo Šlosarja v Straži pri Moravčah. Vsa vas je bila prestrašena, saj ni j niti eno leto in pol, kar je bil v vasi hud požar. Gospodarja ni bilo doma, šel je k zdravniku v Lukovico po zdravila za svojega bolnega otroka. Gospodinja pa je pekla kruh. Najbrže so se vnele saje, ogenj pa je v naglici objel vso slamnato streho. Kar je imel gospodar pod streho — obleko, žito, — nič niso mogli rešiti. Otroke in gospodinjo so s težavo spravili na varno k sosedu. Zares hitro so prihiteli tudi gasilci iz Moravč z obema brizgalnama. Požrtvovalno so delali in zaslužijo vso pohvalo. V neposredni bližini goreče hiše, le par metrov oddaljeno, je še troje gospodarskih poslopij s slamnato streho in ena hiša. Toda naši vrli gasilci so obvarovali, da se ni nikjer vžgalo. Seveda je bila sreča, da ni bilo vetra, sicer bi bilo še več nesrečnih gospodarjev. Lepi Pixâvon-lasje je jedno raskošje, katero si vsaki može privoščiti podeluje vašim lasjema mehko polnost ê in novi sijaj. Jedan svezanj zadostuje za 2 pranja in stane samo Din. 3-50 Pixavon-Shampoon ne vsebuje sode. vjdol Kompanija d. d., Beograd Smrtni strel na „gostivanju" Ormož, dne 5. febr. 1931. Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje zaradi napada na Sovičevo, že se je zgodil zločin, ki je zahteval za žrtev zakonskega moža v najlepših letih. Včeraj sta bila tu poročena vzorna mladenič in dekle Ročkar Martin in Kuster Marija iz Lo perčic. Kokor skoro povsod, so prišli tudi na to gostijo nepovabljeni gostje. Pustni čas je vzbudil mladostne spomine tudi v treh zakonskih možeh, da so se preoblekli v inaškaro in prišli na gostijo pit, plesat in popevat. Med temi je bil tudi 36 letni Sulec Matija, najemnik v Loperčicah. Bil je izvrsten pevec, spreten plesalec in je znal vso družbo prijetno, a dostojno zabavati. Toda do 'gostuvanj-ske« hiše so se priplazili tudi neki drugi >poma-laji« ali prežarji. Eden izmed njih, znan mlad in vročekrven pretepač, je začel izzivati in groziti Suleku, da ga bo ustrelil, če ne gre spat. Kaj, tnlado neizkušeno fanfé goni spat zakonskega moža, ki je poleg gorja svetovne vojske še marsikaj drugega na svetu izkusil? Kri je bila razburjena, zločin spočet. Ko je Šulek stopil iz hiše, je iz daljave kakih deset metrov fant pomeril nanj z vojaško karabinko, oddal par strelov, katerih eden je S. spredaj zadel, da je šla krogla skozi telo in povzročila izkrvavitev. Dobri ljudje, posebno ženske, so se za ranjenca kljub splošni zmedi takoj zavzeli, ga odnesli v sosedno Ćerničevo hišo. Го se je zgodilo okrog ene ponoči. Sulek je ohranil zavest do zadnjega diha in v velikih bolečinah klical in prosil, naj hitro pride duhovnik. V zju-tranjili mrzlih urah je mašnik hitel z Najsvetejšim, toda našel je v Cerničevi hiši ranjenca že mrtvega. Pretresljivo je bilo gledati ob mrtvem moževem truplu v tuji hiši ženo Marijo, ki je šele pozno izvedela za nesrečo in komaj pred nekaj dnevi porodila četrtega otroka. Kdo bi le kaj slutil, da bo Matija Sulek, tako zdrav in krepak in postaven, počival na humskem pokopališču poleg stare Terezije Vajda in mlade Alojzije Medik, pri katerem pogrebu, ki se je istočasno vršil komaj pred 14 dnevi, je še lako krepko pomagal peti nagrobno pesem? O, še je dosti, veliko preveč divjačine po naših selih in vaseh. In zdi se, da vedno več... Kolesarji po snegu Izum dveh preserskih funtov. P r e s e r j e. Slika nam kaže lesen zimski bicikek. Seveda se z njim nc ogona, pač pa gre izvrstno i>o strminah (ne prevoč naklonjenih) navzdol Sneg mora biti nizek oli pn zmrznjen, da drži na vrhu. Najboljša je pu za ta »hicikck gladko, zamrznjena (led jc nevaren) cestu. Tu ie hitrost večjo kot pri sankali. Je: jako zabavno. Izmislila in naredila sta si to že lansko zimo Slavko iu Rajiko Grimšič iz Presorja. Estonski ministrski predsednik Strandinanii, ki je te dni z vsem svojim kabinetom odstopil. Odkrila stara opekarna Laško, 6. febr. Posestnik Jožef skorja, po domače Bence, v Podhumu št. 29 občina Marija Gradec, je podrl star oreh, ki je imel v premeru 50 cm. Panj od oreha pa mu je bil na poli, zato je šel v četrtek popoldan panj izkopavati s koreninami. Ko so prišl'' že bolj globoko do korenin, se kar naenkrat prikaže ena luknja. Ko so si jo bolj globoko ogledali, so videli, kako lepo je zložena opeka in lepo urejena peč iz opeke. Pričeli so izkopavati opeko. Sedaj jo vozi domov. Nekaj jo je še precej dobro ohranjene. Orehov panj še ni izkopan. Pod njim je še vse polno zložene o|)oke. Vse kaže. da je bila tukaj prej opekarna ko tn oreh. Starost te opekarne bi se mogoče cenila na več ko 100 let. Ta opekarna je bila gotovo tukaj v obratu v starih časih, ko so še kopali premog, seveda kar na vrtu. Sledi so 6e sedaj na tem mestu ostale. Pisec teh vrst je bil nn licu mesta, ter si ogledal vrednost opeke in sestav opekarne. Vidi se, da je bil takratni narod tukaj delaven in natančen. Koliko opeke bodo tukaj našli in ali še kaj drugega mogoče, bomo videli. Strahote trdnjavske ječe Poštena in odtočna dejanja poljskega ministra Varšava, 4. februarja. Poljsko stranke so se že dolgo pritoževale nad strašnimi razmerami, v katerih morajo živeti na trdnjnvsko ječo obsojeni politični kaznjenci. Včeraj je senator Sladkovski v poljskem senatu razkril celo vrsto mučenj, ki so zadevale jetnike v trdnjavi Luck. Povedal je: Osebje trdnjavske ježe v Luclai je politične jetnike mučilo na najbolj živinski način. Tako so jih ua pr hoteli prisiliti k priznanju na (Kai pravile? Toliko beremo zadnje dni o ubogih sužvjih v Liberiji, ki jili njihovi rojaki, priva n dr an i zamorci iz Amerike lako neusmiljeno izkoriščajo in pretepajo. Prva stvar se mi zdi umi ena, druga pa ne, čakaj če zamorski gospodarji uničijo in pretepajo svoje sužnje, škodujejo sami sebi, ker uničujejo delovno moč sužnjev. Suženjstvo je res sramniv zn človeštvo, ampak najbolj z etičnega stališča, ker jemlje človeka človeško dostojanstvo, prostost volje in dejanja. Zalo je bilo prav krščanstvo prvo, Ici je odločno in iz nesebičnih namenov nastopilo proti suienjslvu iu ga je Kristus prepovedal z zapovedjo »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!- Zoper Kristusov nauk pa je grešil moderni industrij-ski kapitalizem, ki je velik del človeštva spravil v šc hujše suženjstvo, kakor je bito prejšnje, obenem pa jih je na rafinirun način ogoljufal za svobodo, od katere jim je pustil samo ime. Saj beremo zopet drugje o bivših in sedaj oproščenih sužnjih v Dal/omeji, v Kongu.,v Nigeriji itd., kako vzdihujejo po slu rili, dobrih časih, ko so bili res samo sužnji, u vsaj sili iu za silo preskrbljeni s potrebnim. Sedaj so pa prosti«, ■svobodni':, n lačni. Moderni industrijski kapitalizem jih sedaj, proste in svobodne, izkorišča desetkrat huje, kakor jih je stari, suženjski kapitalizem. Iv, kdo ie načel vso veliko afero z liberiskimi sužnji! Mar moralne angleške ali ameriške dami:" Mar novdnše m demokrat ie in vneli pristaš: gesel légalité, liberté, fraternité .? O. ne! Zadevo je spravil nu dan ameriški kapital. Ici bi si rud napravil , p Liberiji gumijeve plantaže 1er Irko konkuriral angleškemu trustu kavčuka. Zalo pa potrebujejo Amerikami cenenih delovnih meči, ki jih v dež*li snienistru ue morejo dobili. Tako je s Io afero! Pri nas nismo imeli nikoli suženjstva. Nismo poznali ne sužnjev in ne njihovih gospodarjev. Naii picdniki. ao živeli z grir ščuki v fevdalnih časih v nekem pravnem razmer:u, ki jim je res znatno omeiei nto osebno svobodo, pustilo pa jim je lastno zemljo, las/no premoženje in jim jamčilo zn delo in pošteno življenje. To je bilo tlačanslvo. Kes, niso bile tedanje razmere ugodne — uli živelo se ie. Modemi industrijski kapital i>a je spravil del naših ljudi r mnogo Iih4o odvisnost, kakor jc bilo tlaianstvo. Le kdaj ie bilo našim Coren'cem bol'ie, ali tedaj, ko so hodili enkrul. dvakrat na leden na tlako v grirščino aH pa sedaj, ko hodijo dnevno po ure daleč na deset, dvniojshirno tl"ko v tekstilne tovarne v Kroni za 200 Din mezde na 14 dni" Kaj je bilo hoVše, ali nekdanje tlnčanstvo ali moderno suženjstvo ? In zopet je treba vprašali: kai bi danes kmet raje plačeval- ali desetino pridelka grajščaku ali pa ogromne obresti za dolg? Krščnnsfvo je odpravilo snženistvo, moderni kapitalizem ie uvedel novega. Meslo. da bi vihtel nekdanii latifundist svoj bič nad sužnjem iu meslo. da bi težilo krnela breme llnč'tnslva, poda sedij po hrbtu človeštva, stokrat strašiiejši bič industrijskega suženjstva. Samo v enem more najti u žal'eno človeštvo resnično rešitev izpod lena biča. in Io pa le. če si samo v vzajemnosti gradi bnlišo bodočnost. Ta pa je v zadružništvu, ki ne pozna gospodarja in hlapca, temveč ie vsak njegov član gospodar in hlapec obenem. Na zadružnem kongresu predlanskim r Ljitblinni je neki govornik vzkliknil: /Zu-druiniš'vo ne bo nikdar razdeljevalo neizmernih in krivičnih dividend, zalo pa ludi ne bo ustvarjalo nikdar trpljenju in gt"du milijonov. Tak program je edini vreden človeštva. Smrt v ffozdu Bohinjska Bistrica, 5. februarja. Ponesrečil se je v gezdu pod Luknjo" Ignacij Lotrič, p. d. Ženovee iz Bistrice. V strmem klancu je opiral voz. naložen z drvmi, ki se je zvrnil nanj, da je bil Lotrič na mestu mrtev. Zdrobilo mu je prsni koš. Zapušča ženo in pet majhnih otrok. Skrivnosten napad na deklico Ormož. i. februarja. Pred dnevi se je zgodilo v bližini Ormoža grdo dejanje, ki je vzbudi'o mnogo govorjenja, ugibanja in ogorčenja. Okrog 7 zvečer je šla šiviljska vajen-ka 1. Sovič, doma s Strmca nad Lešnico. od pouka na obrtnonadalievalni šoli v Ormožu mimo pokopališča domov. Blizu križa, ki so ga svoječjsno postavili ob dovršitvi ceste Ormož—Sv. Tomaž, je planil proti dekletu nek inoški. ga začel obd ■::>-vali f kamenjem po glavi in z nožem po licu in roki. Ali je hotel prerezati vrat in dekle umoriti? Kdo to ve? Ker je dekle močno kričalo no pomoč, se je moški najbrž prestrašil in izginil v gozd ob cesti. Napadenka se je vsa okrvavljena privlekla do prve hiše ob cesli. do Kovačevih, odkoder jo je hišni gospodar peljal v bolnišnico, kjer so izprali in obvezali rane. Kdo je bil napadalec? Sovičeva od prvega trenutka vztrajno brez kolebanja trdi, da je bil to nek oženien moški, domačin iz veliknnedeljske (are. ki da se je ž njim sešla blizu pokopališča, g» i zdravila, ne da bi ji bil ta kaj odzdravil. Pustil jo je naprej, pa se na zgoraj omenjenem mes-tu umaknil tn hip s ceste in poleni planil brez besedo pr>li nji. On pa trdi. da ni res in da dekleta sploh ni videl, čeprav prizna, da je šel okrog 7 iz Ormoža d niov in nekateri zaslftanci potrjujejo, tla .je bil okrog R doma. Čigava bo obveljala? Ljudstvo sicer želi, da bi osumljenci' n e bil tega storil, kor je iz d>»bre in splošno npoštovane hile, a želi ludi, da bi se pravica izkazala i« da bi nedolžno, mlado dekle dobilo zadoščenje in od Jkodnino, ker je po desnem licu od ušesu do ust razrezano in za vse življenje spnčeno po obrazil. Ljudje tudi mnogo ugibajo, kaj naj bi bil vzrok napada. ki je dozdnj edinstven v teh krajih, odkar ljudje pomnijo. tu način, da so njihovo lastno vodo zmešati z nafto in to jetnikom vlivali skozi usta iu nos. Moške iu ženske so obdelavali t električnim tokom po najbolj bolečih mestih telesa itd. Ko je Sladkovski. ki je član opozicije, končal svoj govor, je \t>tul notranji uiiuisler. Vse je napeto pričakovalo, kako bo minister branil svoje uradnike pred temi strašnimi očitki. Tod« minister je kratko povedal: Že pred 10 dnevi, ko .je slišal o teh obdoižitvah, Varšava, 5. febr. Poljsko časopisje poroča iz llelsiogforsa, da so finske obmejne straže na meji prijele višjega sovjetskega uradnika, ko je prekoračil mejo. Ko ga je policija zasliševala, je ta sovjetski uradnik med drugim jiovedal, da je na Solovjeckih otokih interniranih 050.000 ljudi; med njimi 74000 žensk in okrog 20.000 otrok med 13. in 18. letom. Nebeški Ljubljana, 0. febr. Na vreme in na politiko se ni zanesti — .so dejali včasih. Odkar ji- pa pred dveini leti na praznik sv. Treh modrih politika zmrznila, je ostalo samo še vreme, na katerega naj bi se nanašalo to pravilo Vreme pa je bolj trdoživo, kakor je bila nekoč politika, in četudi včasih zmrzne je gotovo, da se bo odtajalo, če ne prej pa slej. Je že res, da je vse na svetu spremenljivo, ampak vreme je najbolj. Kako nas je sleparito to zimo. Najprej iu dolgo časa smo imeli lepo, suho vreme, da os se reveži tolažili, češ, to zimo bomo pa lahko prestali, potem je padlo nekaj malega suega, pa je zopel izginil, smučarjem ua jezo, čeprav so jih šaljive! tolažali s svetovno gospodarsko krizo, ki tudi snegu ni prizanesla. In potem je vmes še enkrat za teden dni pokril zemljo, da so se mogle nekatere damico vsaj pokazati v ziuisko-sportnih dresih na ljubljanskih ulicah, pa tudi ta sneg je izginil. Iu nihče ni več računal ž novim. Pred nekaj dnevi je tenka plast zopet pokrila zem- Ka' bo danes? l>rama: Mereadel. Ked A. Opera: Nina nnna, punčka moja. Balet »Figurine«. Red E. Jakopičev paviljon: Razstava Matije Jame. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. © Kulturno del» pisatelja K. S. Finzgurja je znano slehernemu Slovencu. Njegove spise prevajajo že v razne evropske jezike. On ni obogatel samo našega domačega slovstvu temveč je doprinesel tudi kaineu h zgradbi svetovne literature. Dolžnost slehernega Slovenca je. da se v dnevih, ko praznuje naš pisatelj F. S. Finžgar svoj 60 letni rojstni dan. oddolži pisatelja na ta uli oni način, še bolj bo znal ceniti delo tega moža oni, ki se lx> udeležil na predvečer njegovega rojstnega dne, to je 8. februarja ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union svečane proslave. Njegovo delo, pregledano ob 60 letnici pisatelja, bo podal predavatelj gosp. prof. France Koblar. Slišali pa bomo tudi dikcijo, katero je uvedel v našo literaturo pisatelj Finžgar, ko se bo recitirala njegova novela »Aloa cvete . Pevski zbor »Ljubljane počasti pisatelja z dvema skladbama, to je E Adamič: Tožba in dr. Dolinar: III. venček slovenskih naroduih pesmic. Vsakdo naj si pravočasno oskrbi vstopnico v predprodnji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. Cena- sedeži od I. do X. vrste 10 Din. XI. do XXI. vrste 5 Din, balkon 5 Din. galevija 3 Din, stojišče 2 Din. 0 Vstopnice za Finžgarjevo proslavo se dobe danes v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5, v nedeljo pu le eno uro pred začetkom proslave, to je od 7 do 8 pred glavnim vhodom v Union. 0 Burka «Babilon« na odru Rokodelskega doma. Jutri ob petih popoldne bodo vprizorili igralci Rokodelskega doma burko potno posreče-nih dovtipov in izredno komičnih dogodkov. Prireditev bo ob petih popoldne, konec okrog sedme ure. Slehernemu, ki želi vesele zabave, priporočamo obisk igre. Predprodaja vstopnic bo danes od 6. do 8. ure iu julri od 10. do 12. ure. 0 Davčni zavezanci, ki še niso vrnili popisni!) pol mestnemu načelstvu, se о|*иагја.јо. da se je rok za vrnitev podaljšal do vštetega 12. februarja 1931 in jih do tega časa sigurno oddajo v mestni posvetovalnici. Vsi oni, ki ne bi dobili popisnih pol do všlelega 8. februurj« 1031, nuj se zglasijo v mestni posvetovalnici. Uraduje se tudi v nedeljo in sicer od 9 do 12. Drugi ciklus predavanj o vrtnarstvu 1к> priredila prihodnji teden podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Doslej so se vršila ta predavanja v šentjakobski šoli. zaradi vedno večjega obiska pa so postali ti prostori pretesni. Upoštevajoč velik pomen dela podružnice za širjenje pri-rodopisn« vede, je uni\ erzitetni profesor g. dr. K. Hinterleehner prepustil zu večerna predavanju društvu predavalnico niiiieivloškega instituta na univerzi, za kur mu društvo izreka iskreno zahvalo. Ciklus predavanj se začne H. t. m. s predavanjem g. nadzornika štrekljn o vrtnicah. Nadaljnja predavanja bodo IO. t. m. o enoletnih cvetlicah (g. nadsvetnik Bukovec). 11. I. ni. o trajnicah (g. upravitelj Lap), t'2. t. m. bo nadaljeval o trainirah g. nadsvetnik Bukovec. 13. I. ni. bo zaključil ta ciklus g. upravitelj Lap s predavanjem o gorki gredi. setvi in razmnoževanju sploh. Začetek vsak dan točno ob 19. Dvorana bo dobro zakurjena 1er vabi društvo vse, ki se zanimajo za cvetlice, da poselijo la predavanja. Vstopnine ne bo. © Človek in religioinost. O tej zanimivi leini bo predaval jutri v nedeljo ob |к>1 11 dopoldne v kinu Matici g. prof. dr. Stanko Gogala. Predavanje. ki ga priredi slavistični klub DSFF. bo. kakor vsa njegova dosedanja, gotovo vzbudilo veliko zanimanja pri našem občinstvu. Vstop bo prost. 0 Večerni tečaj ua gospodinjski šoli ^MIadi-ka'. Drugi letošnji večerni tečaj se začne v sredo fine 7. t. m. iu v (>onedeljek dne 9. t. m. vsakokrat Je poslal Iri komi.sl.je v preiskovalne zapore v Tor-uu. Lodzu ia Lueku. V Touiu in Lodzu ni bilo kaj reči. V Lueku pa je komisija dognala stvari, ki so g» kol lojalnega notranjega ministra najx>tile, da je brez odloga odpustil is policijske službe vse policijsko osebje v Lueku, od prvega do zadnjega. To je ie izvršeno. Senat je ministrov govor z začudenjem posluSal. Celo najbolj I juta opozicija je morala molčati vzpričo take možate odločnosti in odkritosti. Vrhovno nadzorstvo nad temi jetniki ima glaso-vita GPU (nekdanja Cezvičajka). Ta s sovjetskimi izvoznimi trusti sktepa delovne pogodbe za svoje jetnike. Trusti plačujejo za delo vsakega jetnika določen znesek, ki ga pa ne dobiva jetnik, ampak ga GPU porabi v svoje namene. V teku enega leta je v koncentracijskih taboriščih v severni Sibiriji umrlo 70.000 jetnikov. tko • . • ljo, ali vsaj okoli Ljubljane ni bilo snega toliko, da bi bilo vredno govoriti o kakšnih zametih uli pa vsaj o prilikah za smučanje iu sankanje. 99% ljudi je bilo trdno prepričanih, da do prihodnje jeseni ue bomo več videli belih streh. Snoči, v četrtek zvečer pa se je sneg zopet splašil. Prve snežinke so se pričele vsipati že zvečer. Prihajale so res kakor prve predstraže večje armade 111 so kmalu omagale na tleh in se spremenile v brozgo. Počasi pa gotovo so sledile prvim snežinkam vedno nove. Polahno je snežilo vso noč in danes sneži ves dan. Sprva tenka plast snega na tleh in strehah se je dviguila do popoldneva na skoraj 2 de. Na prometnih ulicah in cestah so pešci in vozila poinuudrali sneg v rjavo brozgo, med tem ko so bolj samotne ulice in ceste povsem bele in vedno novi sneg sproti zamede stopinjo posameznih pešcev. Prerokovati, kako dolgo bo Se snežilo in kdaj bo sneg nehal, nam pa ui mogoče, saj smo povedali, da se na vreme in na politiko — pardon, samo na vreme — ui zanesti. od 16. do 18. ure. Prednosl za sprejem imajo omo-ženc in neveste. © Predavanje v šentpeterskem prosvetnem društvu o dr. Kreku in delavstvu bo imel g. prof. Dolenc v tojeik 10. februarja t. I. Vabimo vse čla-in prijatelje, da se predavanija v obilnem številu udeleže. © 50 letnico Fjodor Dostojevskija proslavi Prosvetna zveza na XVI. prosvetnem večeru, ki bo 13. februarja ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Na programu je predavanje vseuč. prof. dr. F. Grivca. Predavamje bodo pojasnjevale skioptične slike. 0 Za zavetišče sv. Jožeta daruje neimenovana družina 100 Din mesto venca na grob pokojne gospe Pristovšek. Povrni Bog in obudi mnogo posnemalcev ! 0 Obup aH nesreča. Na Krekovem trgu se je odigral v četrtek ponoči pretresljiv prizor. Okoli 11 zvečer je vstopil v Košakovo gostilno še mlad, a slabo iz gledajoč roož in v zmedenih besedah prosil natakarico za kozarec vode. Tej skromni prošnji je natakarica ustregla, mož pa st je zunaj nasul v kozarec nekih praškov in izpil, nato pa skoraj blazno kriknil in se zvrnil po tleh. Prihiteli so ljudje, mož pa si je hotel še naprej mašiti v usta praške, ki jih je imel precej pri sebi. Prav s silo so mu morali ljudje to preprečiti. Prihiteli so tudi reševalci iz Mestnega doma, ki so moža prepeljali v bolnišnico. Očividci so iz vsega prizora sklepali, da gre tu očitno za posku-šeni samoumor. Mož, 30 k tni vojni invalid Franc Križamč, pristojen na Bizel'sko in sedaj brez stalnega bivališča, pa je trdil v bolnišnici drugače. Dejal je, da trpi zaradi padavice in da je v četrtek zaslutil nov bližajoči se napad. V neki lekarni si je ktipil več predpisanih praškov proti padavici in jih nekaj zvečer izpil. Zavžil pa je preveč praškov in ga je to vrglo na tla, da potem sam ni vedel, kaj je počenjal. Naj bo tako ali tako, mož je vsekakor revež: brez doma, brez rednega zaslužka, ranjen in bolan, tava sedaj po svetu. Po 13 letih, odkar je vo.na minula, pa je bil prizor v četrtek zvečer na Krekovem trgu strašen, pretresljiv odmev svetovne morije. 0 Vlom v trnovsko župniSče. V noči od 5. na 6. t. m. so tatovi pa lestvi, ki so jo s seboj prinesli, prišli do okna v prvem nadstropju, ubili dve šipi, vdrli v sobo, odprli vse predale omar in pultov in razvili nekaj zavitkov knjig. Ker tu zanje ni bilo nobene 'vrednosti, so šli v drugo sobo, pobrali z mize nekaj drobiža in cigarete. Odprli so tudi vrata v pisarno. Ker je pa takoj zraven spalnica g. vikarja Hostnika, se niso upali vdirati v predale. Skozi okno so >o zopet odku-rili in pustili lestvo naslonjeno na steno. To je v kratkem času že d-ugi vlom v župniščt. Prvič so iih ujeli v podstrešju, drugič so s plenom zginili brez sledu. Celje Gledališka družina pripravlja za soboto 21. lebruarja uprizoritev Molierovega Namišljenega bolnika- v povsem novi in doslej na slovenskih odrih še netiprizorjeni obliki. 'У Zanimiva umetnostno-zgodovinska ugotovitev. Te dni je dognal konservator g. Marjan Marolt. da je slika sv. Antona Padovanskega v tukajšnji Marijini ccrkvi, v desnem stranskem oltarju. delo graškega dvornega slikarja Janeza Kr-Rannacherja. Rannacher je umrl ti. marca 1757'v Gradcu in je bila doslej znana ena edina njegova slika, ki se nahaja pri graških minoritih. G. Marolt je na celjski sliki odkril signature, ki je deloma poškodovana in preslikana, iz katere pa jc mogel določno razbrati znake Joa ... B .. Ran ... G. konservator je dal očistiti tudi tri rimske reliefe v zakristiji Marijine cerkve. Po odstranitvi ometa in barve, s čimer so bili s|)omeniki prekriti, ie našel fragment nagrobnika / genijem in vodnim konjem, dalje levo jiolovico reliefu orla, ua tretjem pa sliko tekoče živali. O teh treh rimskih plastikah doslej ni bilo še ničesar znanega. g> Pristne I Aspirin Ш tabiete fiK so neškodljive toaa (bayer) morajo meti ^ Bsyar-Je« križ Maribor □ Jutri... Krščanska ženska zveza ima ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze svoj redni občni zbor. — V dvorani Nabavljalne zadruge zborujejo ob !) drž. nameščenci in upokojenci. — Man bonski študentje nastopijo z dvema igrama ob 20 v dvorani Prosvetno zveze. — SK Železničar priredi pri Ruški koči smuške tekme za klubsko prvenstvo. — V gledališču pa uprizore prvikrat Lehar-jevo ^Cigansko ljubezen-. □ Na četrtkovem prosvetnem večeru je govoril bogoslovni profesor S. Ca j n kar o moderni dobi d posebnim ozirom na duhovno smer mladinskega gibanja. Iz zanosnih izvajanj je zvenelo vse tisto, kar je nn dnu moderuega religioznega človeka, ki išče sredi divje brzino današnjega življenja notranjega ravnovesja v Bogu. To je najmočnejša reakcija v krščanskih dušah proti obči usmerjenostni zbeganosti naših dni. Druga močna težnja pa je konsekventno izvajanje vzvišenih krščanskih načel v vseh področjih zasebnega in javnega življenja. V to smer gre hotenje današnje mladine, ki jo- kakor je bilo to pri mladini vseli časov, odlikuje veliki idealizem in življenjski optimizem. Predavateljeva izvajanja so številni poslušalci sprejeli s toplim odobravanjem. □ Katoliška mladina priredi drevi prijateljski večer za *ee društvene prijatelje in znance. Lepo vabljeni! □ Šahovsko Solo otvori danes dijaški šahovski k hib na tukajšnji klasični gimnaziji, šola bo vsako soboto ob 15 na državni klasični gimnaziji. Pouk je brezplačen. Prijave sprejema B. Pušenjak. □ Na prihodnji seji občinskega sveta, ki ne bo dne 12. t m., kakor smo včeraj poročali, ampak se je preložila na četrtek dne 26. t. m., se bo med drugim razpravljalo o likvidaciji hipoteénega zavoda Mestne hranilnice v Mariboru, ureditvi vojaških grobišč, o prošnji Zgodovinskega društva zn prepustitev prostorov uradniške inenze, zaposlitvi brezposelnih, o nekaterih prošnjah za spremembo pravilnika o davščini na blagovni promet, in o predlogu za ustanovitev lastne občinske lekarne. □ Smrtma kosa. V starosti 71 let je umrla soprogu poslovodje drž. žel. Pavlina KokoL Studenci, Zrmjekega ulica 16. Pogreb bo jutri ob 16 iz mrtvašnice na studenško pokopališče. Blagi po-kojnici trajen spomin, težko prizadeti rodbini našo najgloblje sožalje. □ Mariborski zgodovinski večeri, ki jih prireja Zgodovinsko društvo, kažejo kako zelo narašča med mariborskimi kulturnimi delavci zanimanje za zgodovino. Na zadnjem večeru sta oba predavatelja in gg. J. U laser in F. Minarik s svojimi stvarnimi izvajanji, ki sta jih črpala predvsem iz arhivalnega študija, pokazala, da postaja Maribor vse važnejše znanstveno središče. □ Akademiki imajo drevi v dvorani Prosvetne zveze svoj večer s pestrim sporedom. Vstop samo proti vabilu. □ Prometne ovire so uastale včeraj v oddaljenejših krajih Dravske doline in Slovenskih goric radi nepretrganega snežnega meteža. Na pohorskih postojankah je glasom poročil zafiadlo v noči na petek in tekom včerajšnjega dne ponekod za skoraj tričetrl metra novega snega. Snraškemu športu so obetajo sijajni izgledi. Posledice vedno znova noletavajočega snega so se poznale tudi na pičlo frekventiranem včerajšnjem mariborskem trgu in sejmu. □ Dve krstni predstavi v mariborskem gledališču. Koncem lega meseca se je uprizorila izvirna drama mariborskega književnika Radivoja Reharja >Učlo večen je,. Ob zaključku sezone pa se bo uprizorila trodejanka Labirint«, jisihološkn drama, ki jo je spisal ter vodstvu mariborskega gledališča jirepuslil režiser ljubljanske drame Milan Skrbinšek. □ Eno leto nič v gostilno. V smislu razsodbe mariborskega okrožnega sodišča se prepove Jakobu Beijaku v Brezulah zuhujanje v gostilno. Prepoved velja za leto dni. □ Na mariborskem ribjem trgu so prodajali včeraj karpe po 22 Din, poleuovko po 13 Din, sar-dele po 16 Din, morske rake po 36 Din. mole pa po 32 Din. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Vladovičeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. □ Mariburski podčastniki imajo drevi oh 20 v dvorani Narodnega doma svoj večer, ki ga priredijo pod pokroviteljstvom mestnega poveljnika generala D. Pavlovlča. □ Ogenj je nastal v uoči na petek na podstrešju gospodarskega poslopja uglednega mesarja in gostilničarja Ivana Wombeka v Krčevini. Ogenj so zapazili pasantje ob 22.45, nakar so prišli na mesto požara mariborski gasilci, ki se jim je skoraj po ehourhem gašenju posrečilo ogenj pogasiti. Kak oie ogenj nastal, se ni mogk> ugotovili. □ V zastavljalnic«. Ivunl-a P., po poklicu šivilja, je kupila pri Alberlu Eccariusu 2 zapestnl uri, vredni 1150 Din. nadalje zlat prstan za 150 di-nariev, nihalno iu žepno uro v skupni vrednosti 1500 Din. Morala bi plačevali v obrokih po 150 dinarjev. Nu račun je dala 450 Din. nato pa vse na-kuplieuo nesla v zastavljalnico. Nihalno uro je prodajalec še rešil v z»stavlialnici za 650 Din vse ostnlo je prišlo na dražbo Prodajalec je oškodovan za 1750 Din. Včeraj se je vs» zadeva obravnavala pri sodišču. Obtežena Ivanka P. nriznava dejanje; zagovarja se, da je ravnal« v veliki sl'«Vi in dn ni imel« namena goljufati. Obtoženka je bila obsojena na 5 mesecev strogega zapora. П Dr. Fr. Toplak, Olavni trg št. 1R, zopet redno ordinirn. Podčetrtek Poštni premet med Mestinjein in št. Petrom vzdržuje zoj>et poštni avto. Dojxildanska zveza je ista, ko prej, le pojHildue je drugače. Ker jc poštno osobje zelo uljudno in avlo dober, je upali nn uspeli. V Podčetrtku sloji pri gostilni g. Ogrizek, kjer dobijo jH)tniki dobro in okusno jed ter izvrstno kapljico, vrhutega pa zna dobro kratkočasiti hišni gospodar svoje goste s harmoniko in klavirjem. Davki. Tukajšnje ljudstvo je dobro, delavno ln varčno. Iu čeravno ni zemlja najbo'jša, dal Bog vsega za živež. Ali kuj, ko se ne da nič prodati! Kani se uaj obrne ubogi krnel, kadar je treba plačati davek? Dobro bi bilo. da bi se nicrodajna obla,-I za to zanimala in sla nu roko dobremu ljudstvu, sicer l*> zgubil krnel veselje dela. Uradni dnevi. Kakor čujemo bo od sedaj na-' prej vsak mesec uradni dan. kar je hvalevredno Ljudstvo ima priliko ob teli dnevih pojasniti svoje toime in skrbi g. sreskeinu načelniku, ki je ves vnet za svoj aftz iu skrbi naravnost očetovsko zanj. 650.000 sužnjev V teku leta umrlo v Sibiriji 70.000 jetnikov Ljubljana tkalci platno Osvobodite se revmatičnih bolečin Vporabite takoj SLOAN-ov LINIMENT, ako se žellle osvoboditi bolečin v mišicah in sklepih. Zadosluje malo numa/.ati. Prodre takoi v kožo, hladi pri opeklinah, odstranjuje srbež kože, trdo kožo in bolečine. Tisoči so na ta način ozdravili svoje revmatične bolečine. Uporabljajte SLOAN proti revmatizmu, išiasu, bolečinah v križu in hrbtu, bolečinam zvinjenja in kontuzije, ter proti vsem vrstam bolečin mišičevja. Dobi sc o oseh LEKARNAH in DROGERJIAH SLOAN-ov LINIMENT odstranjuje bolečine. Zunanji obraz Vatikanske Dnevna Koledar Sobota, 7. februarja: Rom un U1, upat; Julijami, vdova; Rihurd. «poznavalec, M o vi grobom + Ivami Koiniur Umrla je včeraj v petek Ivuuu Kocmur, upokojena delavka tobačne tovarne, sestra bivšega ravnatelja okraj, bolniške blagajni-. Pogreb bo v soboto ob 2 iz hiše štev. 57 nu Celovški cesti. Rajnka sc je svoj čas udejstvovala v naših organisacijah. Naj počiva v miru! Osebne vesli lui» erzitetue vesti. Bivši n^iuistrski predsednik dr. Anton Koroše« je imenovan za honorarnega profesorja belgrajski univerze. Predaval bo o zadružništvu ua belgrajski poljedelski fakulteti. Na ljubljanski univerzi so imenovani za docentc ua juridični fakulteti dr. Juro Jurkovič in dr. Ivo Tomšič, ua tehnični fakulteti inž. Milan Faklu in dr. i ni. Ladislav Guzelj, za rač. pripravnika pn g. Alojzij šporn. Pri kašf'an'u iu bronhijalnem katarju samo KRESIVAl Osiate vesti — še o -j- Janku Sedejn. Iz Šmarja na Dolenjskem smo prejeli: Skoraj od povsod, kjer je služboval, so so ga s|4>mnili s hvaležnostjo ob njegovi smrti. Saj si je povsod, kamor je prišel, tu'ioj osvojil srca vseh. |>a tudi dejansko se je izkazal iu pomagal, kjer je bilo treba. Zalo je prav in tudi hvaležnost zahteva od nas, da se ga spomnim.). Ni bil sicer dolgo pri nas, pa jc vendar mnogo dobrega in koristnega storil. Faille je začel navduševat: »a lepo pelje in igranje (tamburaški ibor) in jc tudi saui sodeloval in pomagal. Poučeval :e '.udi na ljudski šoli v Urosuplju kot lcatehet; njegovi učenci se gu še sedaj « hvaležnostjo spominjajo. Veliko ,e storil in si prizadeval tudi za cerkev v Oivsuplju, naj je bila tedaj vsa na novo prebarvana, kupljen je bil Harmonij za kor in napravljena obhajilo miza. — Tudi v družbi je bil pokojni vedno dobrodošel. kajti njegov vesel značaj je vse spravil v dobro voljo. Da sc na kratko izrazimo, jo bil on dober dušni pastir, učitelj, organizator *i napram nasprotnikom vedno spravljiv. Kljub tenri pu se je našel človek, ki mu je vedno delal zapreke in ga denuncirat. Pokojni se zaradi svojega mirnega značaja ni hotel prepirati in je odšel na novo službeno mesto. — Omenjeno bodi tudi, dn je bil tudi vedno navdušen Slovenec, kar so prav posebno dobro občutili vojaki-SIovenci v svetovni vojni, ki so orišli г njim skupaj. Hâve, anima pial — Znpniiu uradom. Na vprašanje nekaterih Supuih uradov sporoča škof. ordinariat v Ljubljani, da so družinski listi, ki jih rabijo stranke kot dokazilo k prošnjam za oprostitev davkov na podlagi zakona o davčni oprostitvi oseb, ki imajo devet ali več otrok, kolka proste. — Umetniška Matica naznanja svojim članom in poverjenikom, da je monografija slikarjev Vidmarjev dotlskarta. Te dni jo prične razpošiljati. Kdor je ne bi tekom drugega tedna prejel, naj takoj urgira. Ker smo izdali knjigo v večji nakladi, je še vedno čas za naročbo. Obe sliki ter knjiga stanejo skupno 24 Din. Monografija je tiskana na najfinejšem papirju ter obsega poleg teksta 24 enostranskih reprodukcij najboljših del --»beh slikarjev Vidmarjev. Ne zamudite te tepe oriliko' Naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, Poljanski nasip 12. — Odbor. — Vremenska poročila: Pohorje (brz.): —1° Celz, oblačuo, sever, na podlago 15 cm suhega pr-šiča, smuka idealna, skakalnica uporabna. — Sv. Planina: —S" C, oblačuo, uiirno, brez podlage, 30 cm, srež, smuka ugodna. — Rakitna: —7" C, oblačno, vzhodnik, brez podlage 15 cm suhega pršiča, smuka prav dobra. — Sv. Jost-Kranj: —3°C, oblačuo, vzhodnik, brez podlage 35 cm suhega pršiča, smuka prav dobra — V al razor je ca kola po d Stolom: — 8° C, oblačno, sever, na podlagi 20 cm suhega pršiča, smuka idealna, saukallšče uporabno. — Jesenice: —5"C, jasuo, sever, ua podlagi 15 eni suhega prš ča, sankališče in skakalnica uporabna. — Dovje Mojstrana: —5"C, solučno, sever, na podlagi 15 cm suhega pršiča, sankališče in skakalnica uporabna. — Kranjska gora: —8"C, solnčno, vzh., nu podlagi 50 cm pršiča, smuka idealna, skakalnica uporabna. — Rateče-Planica: —8"C, solučno, mirno, na podlagi 50 cm pršiča smuku idealna. — Včeraj je pričelo snežiti po vsej Sloveniji, pada suh sneg, smuka je povsod izvrstna, izgledi so za nedeljo najpovoljne'ši. — JAKD Danica v Zagrebu priredi v nedeljo 8. februarja ob 4 popoldne v Jerouimski dvorani, Trg Kralja Tomislava št. 20, veseloigro >Lumpacij vagabund ali zanikrna trojica . Vstop je brezpla-ïen. Zu kritje stroškov se prodajajo programi in sprejemajo prostovoljni prispevki. Vsb v Zagrebu živeče Slovence vljudno vabimo, da se udeleže te slovenske prireditve. — Drugi trimesečni kmetijsko-guspudinjski tečaj na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Hiški pri Ljubljani se bo pričel 15. februarja tu bo (rajal do 15 maja. Priglase sprejema vodstvo šole. — Kakšne naj bodo tablice pri vozovih. Oblasti so svoječasno izdale ukaz, nuj bodo vsi vozovi opremljeni s tablicami, na kateri je zap sano ime voznika oziroma lastnika. V Icj okrožnici jia ni b-lo nobenega predpisu glede oblike in materijata uibli-ce. Znto jc na pr. kranjska občina, ko je v tem oziru imela prosto pot, sama predpisala velikost 20 krat 15 cm, glede materijala se pit ni izjavila. Ni torej podana zahteva, da bi vse tablice morale biti enake, lahko so leseno : 11 i pa kovinaste. Odločitev je prepuščena občinam odnosno posameznikom. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 9 od 4. t. m. je objavljen -»Zakon, s katerim se izpreminjata zakon o ureditvi vrhovne državne upravo iu zakon o ustrojstvu ministrstva za grudbe , dalje >Zakon o uporabi glavnega iolakepn fonda zn zgradbo domu učencev srednjih Sol , Dopolnitev v pravilniku o delu in pouku v državnih tehniških srednjih šolali , • Izpremembe v pravilniku o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov , »Izpremembe v pravilniku in norme o kontroli semenja kulturnih rastlin , Odločba o iz-premembi pravil o obliki, sestavi in načinu obeleževanja sodovc, Odločba glode roka za vlaganje prijav za odmero dopolnilne prenosne lakse . -pooblastilo upravnika uoravo pomorstva iu rečnega kronika prometa za neposredno izvrševanje in odobravanje nabav , Pravilnik o bunovinskein zavarovalnem fondu zoper požar . Razglas o izvedbi volitev delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov in •Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale razne občine v letu 1031 . — Drzeu napad nu županu. V Kogozuici pri Ptuju je v začetku tednu kot običajno \ ršil svoje uradne posle rogozuiški župan Kaši, po poklicu mlinar. Tu čas. zvečer, jo prišla mimo gruča fantov. Vpili in izzivali so pred župnnovo liižo tako divje, da je župau puslil svoje delo iu stopil iz hiše. Pomirili jih je hotel. V zahvalo pa je dobil več sunkov z nožem. Sliši se, da ima zlomljeni dve rebri, pa zadeta pljuča. Tako ravnanje avi, ki te bila prav sbtbo zavarovana Električni lok je Maktira omamil in mu povzročil hude opekline po rokah m po notfah ter po elavi. Pri nadcu na Ha se ie tudi precej potolkel ua wluvi V 1'ubijuitsko bolnišnico ga je pre-i>el>at reševalni avto. — Pri razdražljivosli živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tes-nobnostnem čutu imamo /. uaravno »Fran:-Josef^: grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, lakoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Frum-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. >Fr*nz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in speeerijskili trgovinah. Celokupno vatikansko ozemlje, kateremu je Italija priznala popolno suvercniteto. samostojnost pod papeževo oblastjo, meri približno 55 ha. Od tega je treba deloma izvzeti blizu 10 ha, to je veliki Trg sv. Petra in znamenite Verninijeve kolo-nade, ki ga obrobljajo; tudi to ozemlje spada sicer k papeževi državi, vendar ostane občinstvu dostopno kakor doslej in je podrejeno italijanski policijski oblasti. Ostalo ozemlje v izmeri 45 ha se razteza proti jugu, zapadu in severu in tvori pravo Citta del Vaticano — Vatikansko mesto. Vse to ozemlje obdaja v 9. stoletju zgrajeno Leoninsko obzidje. Proti vzhodu, to je proti italijanskemu delu Rima, od trga del Risorgimento do Petrovega trga, predstavlja mejo via di Porta Angelica, proti jugu pa zid znanega Campo Santo dei Tedeschi. Dasi leži izven teh ineja šc mnogo papešk i h zgradb, je Vatikan vendar del tega pasu prepustil italijanski državi, da bi se preprečile policijsko prometne težkoče Pravo Vatikansko mesto ima i/, italijanskega Rima tri velike dohode: dva južno od sv. Petra ob via délia Sagrestia in Arco delle Campane, severno pa Porta Santa Anna ob cesti di Porta Angelica. Vse tri dohode so zaprli sedaj z velikimi železnimi vrati, ki se s pomočjo |»osebnih naprav kljub svoji teži z lahkoto odpirajo in zapirajo. Vse javnoproinetne ustanove: železniško zvezo, pošto, brzojav, telefon in brezžični br/ojav oskrbi v Vatikanskem mestu italijanska država. Papeški suvereniteti so podrejene vse osebe, ki stalno žive v Vatikanu. Kolikor je pa znano, ni v Vatikanskem mestu nobenih zasebnih zgradb in lastninskih pravic in živi v Vatikanu poleg duhovnih oseb, diiakov, uradnikov in stužabništva le njihovo gospodinjsko osobje. V upravne svrhe je bilo treba zelo velikih in važnih preosnov in ustanov in zgradili so veliko novih uradnih poslopij. Sestavili so nov enoten stavbeni načrt, ki določa primerna mesta za različne zgradbe, trge, ceste in pot». Stavbeni i|rad je v rokah znamenitega arhitekta Kom. Gitis. Moma. V teku dveh let je izvršil stavbni urad ogroni no delo, dasi se seveda tod in tam naglica pozna. Seminario Minore so preuredili v justično palačo. Več skupin majhnih hišic in Malo cerkev sv. Marte so podrli in zasadili park Na novo so uredili Mozaično šolo. Italijanska vlada je v zuiislu pogodbe podaljšala železniško progo v Vatikan in zgradila novo kolodvorsko poslopje. Železniška proga se konča v tunelu. Železnica vodi na vatikansko ozemlje skozi moniuiientalnu arhitektonska vrata, ki se morejo vedno zapreti Semenišče, ki so ga začeli zidati I. 1028., so preuredili za vladno in upravno poslopje. Znameniti sta še dve novo-zgradbi: Etiopsko semenišče in po Marconijevem načrtu zgrajena radiopostaja. Prekrasna je nova Pinakoteka, ki ima 110 metrov dolgo fronto. Nove ali preurejene so še zgradbe: Qobelin-ska šola (scuola degll Arazzi), žandarmerfjska vojašnica in upravno poslopje, kaplansko stanovanje ri cerkvi San Pellegrino, tiskarna Osservatorc omano in telefonska centrala. Pošta jc nameščena v enem krilu Vatikanske palače; promet ie doslej — predvsem zaradi znaml — izredno velik. Uradno so našteli v Vatikanu (OO belih prebivalcev, med temi 405 Italijanov. 113 Švicarjev. II Francozov, S Nemcev, /natuo jc število črno-poltega prebivalstva, ki ga je privabilo Etiopsko semenišče. Dne 17. junija je začel poslovati civilni urad; kot prvega so vpisali sinčka Tomaža Labelle. ki je sluga v uradu piipeškega ceremonierja. — „Dopolnjeno je.« Dvanajst postnih pesmi za mešini zbor z orglaini, zložil Martin Železnik. založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu je 20 Din. — Železnik je silno nadarjen glasbenik in skladatelj. Hodi čisto svoja pota, da se mu je čuditi. Na popolnoma novo besedilo, katerega je spesnil kaplan g. Gregor Mali. jo zložil Že-leznik ,12 prav originalnih postnih uupevov v slogu in ritmu, kakor sla samo njemu lastna. Zelo se je poglobil v tekst, zato se napevi temu lako prilagodil jejo. V teh spevih zreš na križ razDetegn Odre-šeniku nu Kalveriji. Pod križem vidiš trpečo in jokajočo Mater Doloroso, čuješ mi'obui klic iu opomin k pokori. Cela strašna Zveličarjeva pot trpljenja se ti slika iz Jeruzalema do vrha Uolgote. Pevovodja. ki bo ume! pesmi podati lako, krko si jih je zamislil Železnik. bo nudil poelušujočlm vernikom najlepši užitek iu dušo pretresuioči učiuek, vršil bo naravnost misijonsko delo. Orgunisti in pevovodje! Nabavite si ie pesmi takoj, dn se jih pravočasno naučite, ker postni čas je blizu. Pripomnimo še. da so pričujoče pesmi popolnoma nove iu nimajo s prvo zbirko Železnikovih -14 postnih pesmi« nobenega stiku. — OtoiuaUine v mariborski šoli. V šoli v Samostanski ulici dobi vsako dopoldne 15 slabotnih dečkov skodelico mleka t 2 žličkama Ovomaltine. Dečkom ta pijača izborno prija. Na teži so pridobili tekom dveh mesecev po 1 kg. Dečki so poti nadzorstvom c. dr. Vrtovca, upravnika Doma za narodno zdravje. — Ta -Ovomaltinec-akcija je uvedena v vsej državi iu pokazala |>ovsod povolion uspeh Ovomaltine se razdeliuje tudi na Ijobl'an-skih šolah: na državni vadn.ci (polikliuika), v Mostah iu un Viču. ir Vinsko nttkusii.io v dneh 7., 8. in 9. februarja 1031 priredi v Unfonski kleti Centralna vi-iiarna d. d. v Ljubljani. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 7. februarja. M KRČA DET. lied A. Nedelja. S. februarja: Ob 15: PfilNCEZKA IN PASTIRČEK. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: TRIJE- VAŠKI SVETNIKI. Izven Ponedeliek. У. februarja: Zaprto. Torek, 10. februarja: Gostovanje v Celju (Gospa ministrica). OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 7. februarja: NINA NANA. PUNČKA MOJA! Balet Figurine. lied E. Nedelja. 8. februarja: Ob 15: FAUST. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: DIJAK PROS.IAK. Prem i jera. Izven. Pouedeljek, 0. februarja: DIVJI LOVEC Proslava 00 letnice pisatelja F. S Finžgarja. Torek, 10. februarja: SEDMI FANTIČEK. Gostovanje Tegernseerjev. Izven. Finigarjeva proslava v ljubljanskem Narodne ltiglcilališču bo v ponedeljek dne 0. I. m. v operi. na kar prav posebno opozarjamo vse njegove častilce in posetnike slavnostnega večera. Na opernem odru se bo ta večer izvajala Finžgarjevn ljudska igra '.»Divji lovec v režiji prof. šesta in zasedbi, kakor je bila že objavljena. Ponovno opozarjamo društva, ki se žele tu večer pokloniti slav-Ijeneu na odru. da jaVijo lo najkasneje do ponedeljka zjutraj gledališki upravi. Obenem obveščamo., dn je pri gledališki blagajni na razpolago le še nekaj stojišč lu galerijskih sedežev. Ostalo je že razprodano. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 7. februarja: Ob 20: LJUBIMEC. Ab. A. Kuponi. Nedeljn, 8. februarja: Ob 15: ALAD1N. Otroška predstava pri znižanih cenah. — Oh 20- CIGANSKA LJUBEZEN. Premijera, Plu\ Zvonovi so mnogokrat zapeli v preteklem tednu, v mestu in v okolici, ki jc izgubila nekaj dobrili in za cerkev vnetih mož: 72 letnega Maleka Jakoba s Plača rja ni več; na Pobrežjii je veliki zvon izgubil botra Vidoviča Jurija. V mestu so bili samo v sredo trije pogrebi. Četa vojakov in mestna godba sta spremljali k počitku vpokoje-nega žandarmerijskega majorja iu posestnika To plaka Jakoba. Osebna vest. Za g. Ilugoiioni Vesternekom je dobil inesto poslovodje pri električni zadrugi v Ptuju g. Baebier s prvim februarjem. Električna zadruga v Ptuju preide 31. decembra 1032 v roke mestne občine z vsemi aktivi in pasivi, če ta soglasni sklep seje zadruginega načelstva in nadzorstva odobri mestni svet. Tako se bo gotovo polegla velika napetost, ki je dalje časa vladala v mestu. Sadjarska podružnica ima jutrišnjo nedeljo svoj občni zbor v gostilni Brenčič. Začetek ob devetih dopoldne. Ciganska ljubezen na ptujskem odru. Mariborsko gledališče gostuje dne 0. t. m. ob 20. uri z romantično Leharjevo opereto -Ciganska ljubezen . Solistična mesta partiture bo odsviral koncertni mojster g. Klima, dirigiral g. Hercog in režiral g. Trbuhovič. Mladika. S prvini marceui so prične nu imenovani gospodinjski šoli šolskih sester štirimesečui lečaj. Udeleženkam se bo nudila izobrazba v gospodinjstvu, zlasti v kuhanju in šivanju. Prijave sprejema in druge podatke nudi zavod šolskih sester v Ptuju. Trbovlje Velika prosvetna prireditev bo jutrišnjo nedeljo ob pol 4 [»poldne v Društvenem domu. Na sporedu so sledeče točke: Veseloigra v dveh dejanjih - Pamet jo je srečala s petje ženskega zbora, petje mladinskega zbora, deklatnacija. Skioptično predavanje o Lurdu, predava gdč. M. štupca iz Maribora. Vstopnina 3 in 2 Din, za otroke 1 Din. Nova tobačna prodajalna. Na križišču cest nasproti stare gostilne Dimnikove odpre v nedeljo 3 februarja novo trafiko ga. Pišler Marija. Prodajala lxi tudi znamke, pisalni papir in časopise. Moste pri LjubVani pn na Zagorje Zahvala! Udmženje vojnih invalidov v Zagorju je priredilo oziroma ponovilo s pomočjo domačinov dne 2. februarja na Lokah v delavskem domu igro 'Domen . Igralci so svoje vloge častno izvršili in tako pripomogli krajevnemu odboru do podpore svojim ubogim članom in članicam. Odbor se izkreno zahvaljuje vrlim igralcem za toliko požrtvovalnosti, dalje raznim dobrotnikom, ki so se rrav v lepem številu odzvali, ter sploh vsem udeležencem, ki so karkoli prispevali v plemeniti namen udruženja. Cerklje Tukajšnji trgovec g. Franc Bregar opusti z 15. I. m. trgovino. Vzrok: velika konkurenca iti gospodarska kriza. — Trgovec g. Franc Ilroval otvori v kratkem v hiši g. Valičič podružnico, tako bode imel sedaj v Cerkljah 2 trgovini. Sprememba posesti. Nekdanjo Sološekovo posestvo jc kupil za Din 80.000.— g. Franc Žerjav iz Zasapa — Jože Butara — Simančev bo začel v kratkem graditi novo hišo, ker bo staro hišo podrl. Tako bo zginila menda najstarejša hiša v Cerkljah. Zidali so jo še pod Francozi leta 180". Furovž I Mini» imeli! Po praznikih je postalo as zelo živahno. Pripravljamo furovž. Možje se pripravljajo lotiti najmočnejšega z. zavihanimi rokavi in gn vreči mi ploh . Povabljeni izbrani imajo že pripravljene žlice in komaj čakajo, da bo odletela glava ter bi se vlila kri. Koline! Kolika slast! Ko pride zaželjeni trenutek, bodo sedli za mizo, ki se jim že j »ogrinja. Samo starešina šc ni izbran in je med udeleženci še veliko prerivanja. Kdo nam bo starešin il in kako? S cimarako ali z nožem? Ali bo pa navaden pipcc dovolj dober! Kajpada je pri vsej stvari veliko hrupa, ki ne napolnjuje samo naše vasi, temveč sega tudi v mesto in daleč tja na kmete, da nas prijatelji presenečeni sprašujejo: Kuj imate vendar tam v Mostah?« Tem radovednežem naj zadostuje pričujoče sporočilo: Na koline se pripravljamo m se glasno o toni menimo, da se dodobra pomenimo: le da bi nam pečenka ne ušla izpred slinastih ust! Boh. Bistrica Kino. V soboto 7. in v nedeljo 8. febr. obakrat ob pol S uri zvečer se predvaja v Prosvetnem domu krasni film Švica raj Evrope v 5 delih. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da je film za Bohinj posebno primeren, ker jc v njem razviden tujski promet in sport. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike! Tomišelj Lansko jesen je bik) pri nas obnovljeno >Kutl. izobr. društvo«. Že pred vojno smo iinel, izobr. drušvo. po vojni jo skušal |iok. g. župnitk Fr Gabrovšek ustanoviti »Orla«, toda vsi poizkusi so se ponesrečili, kor ni bilo prostora za knjižnico in društveni inventar. Temu je odpo-roogel sedanji g. župnik Franc Zaje in mini pripravil v mežnariji lično sobico za knjižnico in društvene sestanke. Komaj je bilo v jeseni društvo ustanovljeno, jc že nastopilo z lepo prireditvijo v tomišol.jski Soli. lakoj |K> tej |>riredi-tvi, ki je jiokazala veliko delavnost društva, sc je priglasila cela vrsta novih članov. O Božiču sim> bili pa naravnost presenečeni, ko je društvo zo|»et nastopilo in sicer z igro, ki dela tc'.nve tudi večjim odrom in ruti-n i to ni m igralcem, |wi jo je izvedlo proti vsemu pričakovanju lepo. Pri dveh predstavah je bila dvorana v šoli nabito polna. Sedaj si društvo urejuje svojo knjižnico, ki sicer še ni boga-ta. a upamo, da ju bo kmalu tako r/.|Kv|H>lnilo. o kapital, od katerega bodo dobivali vaši si-novi in hčere bogate obresti. Vsa čast fantom in dekletom, »osebno pa predsedniku, ki se niste ustrašili dela pri novonstanovljenom društvu! Le po tej poti navzgor, da l»o kmalu naše društvo. če že ne prvo. pa vsaj med prvimi. Konjice Opozarjamo naše gos)»odinic, da se vrši v nedeljo po 8. sv. maši v društvenem domu važne predavanje o svinjereji. Predaval bo priljubljen, predavatelj g. Zupane. Pretekli mesec smo imeli v naši nadžupniji 16 smrtnih slučajev, torej pride povprečno na vsak drugi dan en mrlič. Novorojencev je bilo 15, od teh sta dva ze umrla Ljudje umirajo večinoma vsled španske bolezni. Moja žena je v tem mestu imela poročeno sestro, ki pa se je k sreči pred par leti preselila v glavno mesto Wellington; stanovala je pa bas v bližini nesrečnega Bluff Hilla, hriba, ki se je sedaj menda pogreznil v morje. Ker se je sama večkrat mudila v tem mestu, sva v zbirki razglednic dobila tudi sliko tega mesta, ki jo prinašamo. Je to tipično kolonijalno mesto, obstoječe večinoma iz lesenih 11 iS z zeleno pobarvanimi pločevinastimi strehami. Katoličani imajo tu svojo cerkev 1er lastne ljudske sule za moško in žensko deeo, poleg tega pa tudi srednjo šolo (collège) in kolikor morem razbrati iz brzojavnih poročil, se je ravno ta zgradba morala porušiti ter je pokopala pod seboj dva duhovnika in več gojencev. Porušena je glasom teh poročil tudi anglikanska katedrala. Masonic Hotel, ki je tudi postal žrtev potresa, se na sliki ne vidi. ker leži še naprej ua levi strani. Spredaj na sliki ob morju se vije cesta, tako zvana »Marine Parade«, ki je tudi menda veliko trpela ter so baje vse hiše ob niej porušene. Obrežje samo se je na tem kraju toliko dvignilo iz morja, da manjše ladje in čolni, ki so prihajali v to notranje pristanišče, sploh ne morejo več pristali na prejšnjem mestu. Kraja Haslinge in Taradale, ki jih tudi omenjajo brzojavna poročila, sla manjši mesti v bližini Napiera. Vulkana Ruapehu (0107 angl. čevljev) in Ml. \gauruhoe (7480 angl. čevljev) se nahajata nekaj čez 100 km na zapadu od mesta Napier, približno v sredini Severnega otoki. Proti severu odtod se vleče skupina manjših ognjenikov proti svetovno-innemu kraju Rotorua. kje se nahajajo geizirji. o iterih sem že pred par leti pis4l v »Mentorju«. Središče vulkanske akcije bi torej bilo okrog kraja Rotorua. zato največje mesto Auckland, ki leži dosti daleč na severu, ne bi bilo zaenkrat prav nič ogroženo. Naši jugoslovanski izseljenci se nahajajo večinoma okrog Aucklanda 1er bi se kvečemu kak posameznik mogel nahajati v ogroženem ozemlju, razen če niso delati v tamošnji okolici v zadnjem času kakih novih cest in mostov, koder so naši ljudje pogosto zaposleni. Pristavljamo še. da je sedaj na južni polobli poletje in je januar, oziroma začetek februarja nekako najbolj vroči del leta. Zato je še sreča, da ljudje tudi lahko prenočujejo na prostem, kajti v mrzlem letnem času bi bila nevarnost prehlajenia velika. France Miklavčič Prečastitini gg. duhovnikom nudi 10% popusta pri nakupu zimskih sukenj, površnikov, liubertus plašče v iu pelerin tvrdka Fran Lukič, Ljubljana Največja izbira in najnižje cene Predsednik republike Honduras dr. Colindrcs, na katerega je bil izvršen bombni atentat. Predsednik se je udeležil otvoritve neke nove ceste, nenadoma je padla bomba, ki je ubila pet oseb, 17 pa težko ranila. Predsednik je ostal nepoškodovan. TVRDKA M. OGRlZcK tiKOVlni K'ilanti'rlji', nioilnl'i pletenin In ru nih del v K.m Ji. Savn'o prod ne t Ji- 21 Je utvo II« v 0(i-,1 ip il holclit »Star« l'o ta« v Kranju poaruž ico katera sc cenjenemu n rlnslvn zn nadaljnjo naklo-nje o-t |ii Iporuča. Kranj Pregled motornih voziL Lastniki motorjev, tovornih in osebnih avtomobilov se opozarjajo, da se bo vršil letošnji pregled motornih vozil in i plombiranje njihovih evidenčnih tablic 21. febr. I 1931 ob 0 v Kranju pred Narodnim domom. Ta-1 krat mora vsako vozilo že imeti evidenčno tablico, pritrjeno na predpisanem mestu in preluknjano za plombiranje. Stare evidenčne tablice se morajo dne 21. lebr. 1931 oddati komisiji. Se enkrat in zadnjič o poldnevnem pouku. I lz krogov slaršev, ki se zelo interesirajo na rešitvi ; vprašanja o celodnevnem ali poldnevnem pouku v nadi, da bo ustreženo želji po poldnevnem pouku, smo zvedeli, da zadevna vloga, oddana jeseni na inerodajnem mestu, še danes ni rešena. Baje so tudi trgovci zaprosili, naj se pouk v gremijalni šoli vrši v četrtek |)opoldne, ker dopoldan rabijo učence in učenke v trgovini. Prepuščajoč vso odgovornost za avtentičnost izjav prizadetim staršem, končujemo v naši rubriki razpravljanje o tetr vprašanju. Skoffa Loka Gostovanje. V nedeljo, dne 8. februarja gostuje v Društvenem domu Ljudski oder iz Kranja z Zupančičevo dramo Veronika Deseniška. Pri-čelek je točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini V. Debeljak. Kullurni film. V torek, dne 10. tebr. |>opoldne ob j uri se predvaja v Društvenem domu film • Raj Evrojie . Ker je film zelo podučen in se odlikuje prekrasnih naravnih posnetkih iz Švice, vabimo slariše, da privedejo svoje otroke. Vstop nina k |>opoldanski predstavi je 1 Din za osebo. Zvečer ob 8 se predvaja isti film za odrasle. Vstopnina 4 Din. Hišne številke. Te dni so dospele na občino naročene hišne številke, katere inora vsak hišni posestnik kupiti. Vsaka stane 30 Din in jih bodo v doglednem času od občine najeli delavci pritrdili ua hiše .S tem v zvezi so tudi nova imena trgov in ulic, ki so takole preurejena: Sedanji Glavni trg se bo imenoval Mestni trg. Naziv za spodnji trg ostane. Okoli župne cerkve bo sv. Jakoba trg. Od Mestnega trga jia do kapucinskega mostu bo Nunska ulica. Kapucinsko predmestje • ostane. Nekdanji studenec se je prekrstil v Fužinsko predmestje. Zgornji Karlovec se bo odsedaj imenoval Poljanska cesta, dočim bo Spodnji Kar-iovec samo Karlovec. Takozvana Trata se bo imenovala Grajska pot. Ta nova imena ulic so bila v Loki potrebna, saj se sedaj tujec ni vedel kam obrniti. rrn » Trzic Nova Zelandija - dežela potresov Poroča „Slovencev" sotrudnih, ki je več let bival na Novi Zelandiji lovcev, dočim je ravnina |M>polnoina zakrila z belo megleno odejo. Seveda pa so to danes le več ali manj lokalne katastrofe. Tako je leta 1929 nevaren potre.« napravil mnogo škode na zapadnem obrežju Južnega otoka Nove Zelandije, sedaj ~i je pa za spremembo izbral vzhodni del Severnega otoka. Iz ilustriranih tednikov, ki sem jih dobil iz Ieli kra jev ob zadnji priliki, si je bilo mogoče ustvarili precej dobro sliko razdejanja. Potres sam na sebi jiovzroči le slrah. bolj nevarne so vulkanične sile. ki ga spremljajo in ki rušijo, razrivajo, jiodirajo. Po cestah se naenkrat pokažejo velike in nevarne | razpoke, mostovi se rušijo ali sesedajo, tračnice na železnici so naenkrat vse zvili in polomljene, skule iu celi hribi se \ obliki plazov usipljcjo v dolino, zgrmijo v morje, zajernjejo reke in /.rs i pijejo ceste, tako da postanejo komunikacijska sredstva v bli žiiii neuporabna. Lahko si ob lakih lazmerah pre.lslavljuiuo pa- i niko prebivalstvo, posebno če i Igovarja dejstvom Kulturni obzornik Albert Thibaudet: Physiologie de la critique (Editions de la Nouvelle Revue Critique.) Ni dvoma, da vrši kritiku v življenju eno najpomembnejših funkcij — zato in ne iz drugih razlogov je ohranila kritika tudi v posebnih manifestacijah življenja, tako v umetnosti in v filozofiji, svoje važno in pomembno mesto. Vse prej kot na umetniški produkciji moremo zasledovati razvoj umskega iu duhovnega ustvarjanja človeka na razvoju, oziroma v ogledulu kritike. A škoda je le, da bolje poznamo zgodovino slovstva, zgodovino upodabljajoče umetnosti, muzike in gledališča, nego zgodovino kritike, ki bi nam vse koristneje služila pri spoznavanju duhovnih vrednot človeškega ustvarjanja. Po smrti Maurrasovega učenca Pierrea Las-serrea. ki je bil poslednji kritik v tradicionalnem smislu, je ostal Francozom Albert Thibaudet. znameniti posrednik med tradicijo in novimi principi kritike, kakor jih uveljavljajo mlajši, med njimi najbolj izrazito Ramon Feruandez. Thibaudetovo načelo kritike je, ne vsiljevati discipline lastnega sistema dejansko nastopajoči tvorbi, marveč obratno, iz bistva tvorbe same iskati načel in sistemov. Ker pa kritik brez merila ne more biti, ako sploh hoče meriti in soditi, si je prilastil in po svoje izoblikoval Thibaudet Bergsonovo filozofijo, ki mu služi kot temelj zn tolmačenje pojavov življenja — kar jo nekaj drugega kot tolmačenje jiojavov človeškega duhovnega ustvarjanja — a nedvomno zaradi harmonije gledanja in sodbe kritiko ve I u s t n e osebnosti nujno potrebna. Knr delu Thibaudetovo kritiko tako homogeno z ustvarjanjem m i iii. zlasti ako upoštevamo, da kritikuje Thi- poročilo, da so morali mesto Napier docela evakuirati. Toda jjoročila glede smrtnih žrtev so gotovo pretirana, dasi bo brez dvoma število ponesrečencev zelo veliko. i'ogled na meslo Hastings na Novi Zelandiji, katero je potres popolnoma porušil. baudet skoraj izključno dela iz francoskega slovstva. je njegov bergsonizem, ki je hkrati filozofsko načelo velike večine francoskih pisateljev sedanjega časa. Zato ne more in tudi ni prodrl Thibaudet z i to nezmotljivostjo in gotovostjo v drugo poluto francoskega slovstva, kateri bi dejali da temelji nn Bergsonu nasprotnem, dasi od njega občutno in-spiriranem filozofskem nazoru J. Maritaina, to se pravi optimističnega katolicizma. A ni moj namen razpravljati o teli stvareh, murve - berem opozoriti in v kolikorloliko pravilni okvir postavili najnovejšo knjigo kritika Albertu Thibaudeta P h y s i o 1 o g i e d e 1 a C r i t i <| u e , ki je nedavno izšla v založbi Nouvelle Revue Critique. Delo je edinstveno v svoji zasnovi in izjie-Ijavi. Fiziologija kritike je baš tisto, česar si lako želimo v smislu uvodoma omenjene koristnosti kritike za spoznavanje duhovnih vrednot človeškega ustvarjanja. Kljub jasno dokumentiranemu stališču avtorja, ki gotovo ni tako, da bi mogli iz temelja brezpogojno priznati njegova načela, je vendar njegovo podjetje vse hvale in priznanja vredno, zakaj potrudil se je prikazati razne poti kritike, od izvora do današnjega dne, podati njih definicijo ne da bi jih izmaličil. Svojo lastno osebo in osebnost je skušal kolikor mogoče potisniti v ozadje ter tolmačili svojo snov iz snovi same. Zlasti so zanimiva poglavja o mojstrih in o kritiki kot ustvarjanju, o sodbah in o okusu. Ogromno je Thibaudetovo znanje. Svojo snov obvlada kakor malo kateri avtor — in ako pomislimo, da je baš njegova snov skoraj docela neobdelana in malo dognann, moramo tem bolj občudovati njegovo delo. Kar tiče njegovega toplega in prijetnega načina pisanja pa je vsaka hvala odveč; kdor je prečital eno samo njegovo kritiko, se je o tem že sam do dobra uveril. s. š. SI. Premrl: 65 orgelskih iger v različnih lo-novskili načinili zn ujiorabo pri bogoslužju. 1930. Založila Jugoslov. knjigarna. Cena 36 Din. — To jo že tretja zbirka Premrtovih orgelskih skladb. Ko izda kak skladatelj nov opus, tedaj kritika nu-vije staro pesem o njegovi poglobitvi, napredku, o novih harmoničnih in inodulatoričnih sredstvih itd. Vse to je postalo že skoraj obrabljena fraza, kar tako nu papir vržena. Ko pa pregledujem Pre-mrlove Iri zbirke orgelskih skladb, moram po pravici reči. da so je povzpel Premrl v ravnokar i/.išli zbirki visoko nad prvi dve izdaji svojih orgelskih del. Značilen za prvo zbirko (1912) je gladko tekoč slog, skoraj neka šolska• uglajenost; sicer pa zbirka visoko nadkriljuje tovrstna tuja dela. Druga zbirka (1924) nosi pečal Premrlove osebnosti: kromatičen moment je močno poudarjen. Nejiri-nierno dalje gre pričujoča zbirka, j>o izdaji komaj šest let mlajša od druge. Raba nenavadnih taktov, jiogoslo menjavanje istih, večkrat celo v začetku zabrisana lonaliteta, česar v drugi zbirki ni opaziti. brezdominantno kadenciranje: vse lo kaže, da Prenirlov razvoj najbrž še ni končan, l'a kljub temu so le skladbe tako cerkvene, da ne ranijo najobčutljivejših ušes. Izbira je velika: poleg običajnih osemtaktnih kadenc nudi zbirka daljše razjile-tene medigre, od mehkobarvanih meditacij do mogočnih preludijev; ljubke so tri Pastorale. Zbirka bo našim organistom dobrodošla in jim bo več kot nadomestila nemško literaturo, ki velikokrat ni drugega kot navaden šund. Sicer zahteva marsikatera Iell iger že nekoliko več spretnosti pri orglnli, velika večina je pa brez nadaljnjega izvedljiva. Pri pregledovanju sem opazil nekatere pomanjkljivosti, ki pa količkaj izvežbanega organisai ne bodo molile. Umestno bi se mi zdelo pri nekaterih igrah označili, ali igram bas s pednlom ali innnualom; srednji del Pastorale šl. 16 je gotovo mišljen manualno; šl. 22, 26 itd. najbrž cela. Paslorala šl. 16 in najbrž še katera druga igra bo bolje učinkovala na dveh ločenih manualih, ako jih seveda orgle imajo. Morda je to samo tiskovna pogreška. Sicer je pa tisk, delo Jugoslov. tiskarne, jasen, brez kakih večjih napak. Zbirko, ki jo krasi skladateljeva slika, moreni vsem organistom toplo priporočati. M. Tome. V nedeljo 1. febr. nam je v tukajšnji šoli predaval gosp. okrajni gozdar Robert Grcinrslein o gozdarstvu. Podal je precej praktičnih nasvetov. Predavanja se je udeležilo kakih 50 |iosestnikov. Opozarjamo ob tej priliki na 15. dnevni sadjarski tečaj, ki se ima vršiti od 15.—30. febr. Tečaj bo vodil g. šolski upravitelj Bizjan. — V premogo-kopu, jc bilo začasno odpuščenih 55 delavcev. Zaenkrat so odpuščeni tisli delavci, ki imajo kaj zemlje, če pa delj časa ne bo izvoza, preti odpus' tudi drugim delavcem. Gorie Delovanje podružnice SPI) Gorje pri Bleilu. Pred par leti smo bili Gorjani še člani podr. SPD v Radovljici. 20. maja 1929 smo si pa Gorjanci ustanovili svojo podružnico, zavedajoč se, da brez njo ne bomo dosegli tega, kar bi radi. Tujci-leto-viščarji z Bleda so se zanimali za naš kot, posebno za pokluško luknjo, katera je bila pred vojno sve-lovno znana, a hudournik leta 1919 je pot lako poškodoval, dn ni bila dostopna pot do nje. Zanimanja za popravo ni bilo, zato je takoj prvo leto podružnica popravila to pot, drugo leto, t. j. preteklo, je pn podružnica napravila galerije »Kraljeviča Andreja« in podaljšek poti do Mrzlega studenca. Letos pa namerava podružnica preskrbeti planinsko zavetišče na Mrzlem studencu, da se uresniči želja prijateljev naših planin. Dne 8. februarja pa ima podružnica svoj II. redni občni zbor ob 3 jiopoldne v Zgornjih Gorjah. — Zavedamo se Gorjanci, da s povzdigo tujskega prometa imamo svoj trud stotero poplačan. Litija Živinski sejm se ie vršil pretekli ponedeljek v Litiji. Kmetje so prigiali nad 300 glav živine. Kupčija pa je bila boli slaba, ker so kupci — povečini ljubljanski mesarji, živino zelo slabo plačevali. Naj'bol ši voli so se prodali po 8.25 Din, medtem ko se je cena druge živine gibala od 6 do 7 Din za kg žive teže. Prva seja novega okr, cestnega odbora |e bila v to-ek 3. februarja t. 1. ob 10 dopol jne v litijski občinski pisarni. Želimo novemu oc boru, da kakor oba dosedanja stara odbora v Liti i ir v Višnji gori, nadal u e započeto delo na izboljševanju naših banovinsikih cest. Sredstev za čiščenje .je mnogo, zanesljivo, blago, normalno izpraznjenje pa omogočijo le Artin-dražcje. Dobivalo se v vseh lckar-i nah. Vsebina škatli* 8 Din. zadošča za 4—6 krat. Ljubljana, 6. februarja. Nova Zelandija j«' vulkaniična zemlja. Posebno (o velja glede Severnega otoka, ki je poln ugaslih ali napol ugaslih ognjenikov, gejzirjev in s temi v /.vezi stoječih razgibovajočih naravnih sil. Na te ui otoku se nahaja najvažnejše trgovsko mesto Auckland (Oakland je pa v Kaliforniji, nasproti San Pranciscu). V jugovzhodni smeri od Aucklanda ob morskem obrežju se nahaja mesto Napier (izg. Nejpier). središče zadnjega potresa. Iz Aucklanda Nevarnejši potrosi kol je bil zadnji, se pojav- | Ijajo le bolj |>oredkoina. Čudno pa je, da so zadnjih par let postali pogoetnejši. Človek bi skoraj ' mislil, da se začenja pogrezati še tisti preostanek j bivšega tihomorskegn kontinenta, ki sedaj še gleda ' iz vode. Tihomorski otoki, vsaj manjši, niso namreč nič drugega ko gorski vrhovi bivše celine, ki se je pogreznila v morje. Vtis, ki sem ga imel, ko sein se peljal proti otoku Tahiti, je bil pojMilnoina sličen kot če bi kakega meglenega dne pluval vrhu megle j>o Sorskem polju: vidiš samo vrhove Grin- i Pogled ua mesto Napo r. traja vožnja fH> morju z majhnimi obrežnimi parniki celn dva dni (372 milj), z železnico se pa pride tjakaj v enem dnevu. Mesto samo šteje kakih 20.IKKI prebivalcev ter je glavno mesto province Hnwke's Buy (Kraguljev zaliv), ki je gtasovita zaradi svoje konjereje. (»osebno |>a ovčjerej«. Kako izvrstna je ta volna, čilatelj lahko razvidi iz tega, da nosim že des. I let i/, nje narejeno zimsko spodnio obleko Ampak je srečni in bogati ovčje rejci iz teli krajev tudi ne prodajo za vsako ceno. Tako mi je lanske jeseni pripovedovala sestra nekega takega veleposestnika. ki k' iz Londonu jirek i Oberaminergauii prišla celo v Ljubljano, da njen brat že par let ui hotel prodati pridelane volne, ker se mu je cena z! la prenizka. Seveda je danes, ko avstralski, oziroma novozelandski funl stoji čez 30 odHolkov pod pariteto Londona, le še vprašanje časa, kdaj h ilo ceh» taki bogati fnrnierji radi prodajali za vsako ceno. Potresi -o v Novi Zelandiji nekaj čisto navadnega in ljudje so nanje tako navajeni kot smo nn primer v Ljubljani na meglo. Ko ■'eni pred približno dvajsetimi Ieli zašel v to daljno angleško kolonijo ali dcininij kol se formalno imenuje, so me izpočelku ljudje strašili, da bom nekega dne lepo zaspal in drugo jutro bodo morda moje kosti potegnili iz kakih potresnih razvalin. Seveda svin -e leni grožnjam le smejal — imel sem namreč takrat še dobre živce — kajti potresi, ki smo jih imeli od rasa do časa, so bili bolj lahke narave iu ljudje so nanje ludi pripravljeni. Stanujejo namreč skoraj izključno v lesenih hišah, le v trgo\ .em delu mesta (rilv) so večje in važnejše trgovske iu javne zgradbe iz kamenja ali opeke, Če pravim lesene. -ne sni um predstavljati debelih plohov in tramov, iz katerih so narejene stare lesene hiše pri nas po deželi, ampak slone -o sestavljene i/, primeroma drobnih desk. tako da bi se taka hiša v gotovem zmislu nekako dala primerjati povečani škatljici za žveplenke. V laki hiši torej ni nobene nevarnosti za življenje tudi če bi se podrla. Nevarna bi mogla kvečjemu poslali streha, ki je iz železne pločevine, toda tudi jkkI njo bi bilo še zraka za silo. ln re-sedaj v poročilih čitamo, da so se porušile le zidane ziradbe. dočim se lesenim hišam iu stavbam ni primerilo ničesar. Pač pa postane nevarnost velika v slučaju požara. Vsaka lesena hiša mora imeli zidano in s pločevino primerno zavarovano ognjišče in ravno tako zavarovan dimnik skozi streho, tako da so v normalnih časih požari prav redki. Zdaj je pa radi potresne katastrofe ogenj moral priti do pelrolejskih tankov in tako je leseni del mestu popolnoma pogorel, dočim se je zidani po-rušil. Za Cas Vas varujejo ДНДСОТ RUTILE Dobivajo sc v vseli lekarnah. Cena malega zavitka 8 Diu vuiikuga là Din Varujte se pouaredbl NedeVs^e smušhe Iclime '30 kiu tekma v Bohinju. — Skakalna tekma v Bohinju. — Skakalna tekma na Bledu. — Smuški tek SK Železničarja na Pohorju. — Smuški tek Runolista na Sljemenu. — Prvenstvo podsaveza v Sarajevu. П/iedblubski skoki na Bledu V nedeljo S. t. m. priredi SK Bled na svoji .muški skakalnici niedklubsko skakalno prireditev. Tekma ima namen po daljšem presledku pokazati tukajšnjemu občinstvu to panogo smuškega športa, saj se v bližnji in daljni okolici širi smučanje z istim lemoom kot v ostalih naših zimsko-sportnih centrih. Prireditev bo pokazala velikanski napredek skakalnega športa. Radi ugodne lege Bleda bo .irez dvoma tekma dobro obiskana. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Pravico do udeležbe imajo vsi pri Zvezi verilicirani člani. Prijave se sprejemajo do pol ure pred tekino. Žrebanje se izvrši na skakalnici. Prijavnina znaša 10 Din. Darila: prvo-plasirani prejme častno darilo, drugo- in tretje-plasirana plaketi. Razglasitev rezultatov ob 17 v hotelu -Triglav«. Vstopnina k tekmi b Din. Snežne raztjierc so ugodne, v nižinah je 15 cm snega. t Razne športne vesti l Hajduk jc odigral prvo tekmo na svoji tur' iicji na Jamajki. Na Jamajki je imela ladja -Opo-reze daljši postanek. To priliko so llajdukovci izkoristili in nastopili proti reprezentanci Jamajke. Po krasni igri so dosegli zmago s 4:0. Ta zmaga v kraju, kjer Jugoslavije skoro niso poznali, je s oropagandnega stališča mnogo koristila. Tekmi je prisostvovalo veliko število domačinov, ki so burno pozdravljali zmagovalno moštvo. Kakor vidimo. so Hajdukovci dobro pričeli. BSK je sklenil dogovor s carigrajskimi klubi. Odigral bo 27. in 20. aprila tekmi z najmočnejšimi turškimi klubi. Nasprotnika BSK sta Гепег Bagize in Oalala Seraj. Naša smuška reprezentanca za Oberhol ie sestavljena iz naslednjih tekmovalcev: Joiko Janša (Ilirija), Bogo Sramel (Ljubljana), Tomaž Godec (Bohinj). Prvič letos nastopi naša reprezentanca brez Janka Janše, ki je brez dvoma najboljši teh-ničar. V reprezentančno moštvo bi gotovo spadal tudi Režek. Pri izbiri tekmovalcev oziroma števila tekmovalcev je igralo gotovo vlogo ludi financi-jelno vprašanje. Letošnji nasprotnik Jugoslavije v tekmah za Davisov pokal bo Japonska. LNP je ua zadnji seji izžrebal nasprotnike v pomladanski sezoni. 2reb je določil naslednje pare kol nasprotnike: I. razred: Ilirija : Svoboda, Primorje : Hernies, Primorie : Svoboda, Graiika : llermes. Svoboda : Grafika, Ilirija : Primorje, Ilirija : Hermes, Primorje : Grafika, Svoboda : Hermes, Ilirija : Grafika. II. razred: Jadran : Slovan, Reka : Natakar, Jadran : Korotan, Slovan : Natakar, Jadran : !eka, Korotan : Natakar, Korotan : Reka, Jadran Natakar, Slovan : Korotan, Slovan : Reka. Ogri bodo presenetili športni svet V Los Angelesu se bo prihodnje lelo vršila svetovna olimpijada. Cvet najboljših športnikov iz vseh strani in iz različnih držav, ki bo pribite! k tekmam, bo še dvignil pomen in veličino leh svetovnih borb. Vse se žc pripravlja, kajti nihče bi ne bil rad zadnii. Tekmovalo se bo pač v vseh panogah in vrstah modernega športa. Kako natančno pa se že danes vodijo računi ii. pr. o plavanju, bi pa vendar ne pričakovali. Ogrski načrti so pač takšni, da nudijo in silijo k prepričanju, da bodo Dgrski plavači imeli ua svetovni olimpijadi prav resno besedo. Na vsak način pa so si utepli v glavo, da morajo doseči zmago v štafeti 4X200 m. Marsikomu, ki že pozna znamenite ogrske plavače n. p« dr. Borany, Boros, Baranyay, Wannie, bi kar pritrçflfl ogrski zmagi. Lansko leto so Ogri 8. sept, v Biidjfmpešti postavili v štafeti 4X200 in evropski rekord s časom 9 :30, 6 min. Zelo dober je ta rezultat, toda vendar ne pride v poštev pri konkurenci z Američani iu Japonci, ki so sposobni doseči čas 9 :25 min. Ogri to dobro vedo in zato jih je prav to zelo skrbelo. Te skrbi pa jih je rešil mlad in zelo talentirani plesač Andrej Szekely, ki se je nepričakovano izkazal ua plavalni prireditvi, ki se je vršila že letos 17. t. m. v nekem budimpeštanskem zimskem bazenu. Szekely je rabil namreč za 100 m prosto le 1 :00.4 min. Ta mož je sedaj določen, da bo zastopal Ogrsko v štafeti 4X200 ni prosto v Parizu na letošnjem evropskem plavalnem prventvu in pa na predstoječi olimni-jadi. Ogrska olimpijska štafeta 4X 200 in prosto bi sestojala iz Borosa, Szekelyja. Wannie in dr. Ba-rany-ja. Po že napravljenem računu bi ta štafeta lahko dosegla čas 0:22 min. in bila tako boljša od Američanov in Japoncev. Zmaga Ogrov v tej disciolini bi bila torej gotova. Američani in Japonci bi zasedli drugo in tretjo mesto, dočim bi bili Italijani četrti. Netnci namreč še Italijanov ne posekajo, tako pač saini pravijo. RAZNO Nemci polagajo predvsem veliko važnost na svoj naraščaj. Razni športni klubi imajo predvsem namen zagotoviti si zadosten kader mladih športnikov. V tem oziru je dosegla rekord berlinska Herthu, ki danes lahko postavi na zeleno polje kar 21 kompletnih mladinskih nogometnih moštev. Še eno značilno primero: Brandenburška nogometna zveza ima danes včlanjenih preko 12.700 mladih igralcev. Thunberg, bivši svetovni prvak v hitrostnem drsanju, je izjavil, da bo letos poskusil odvzeti svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju Norvežanu Staksrudu. Z vso vnemo se jc Thunberg poprijel treninga in gotovo bo dobro pripravljen za svetovne tekme v liitroslnem drsanju, Id se bodo letos vršile v Stockhohnu. Dnevi borb za svetovno prvenstvo v hockeyu so Iu. Tekme se bodo vršile na Poljskem v Krynici. Nemci se te prireditve ne bodo udeležili radi spora s Poljsko. Največ upanja za naslov evropskega prvaka imajo morda Švedi odnosno Angleži. Pa tudi Cehi so dobri. Svetovno prvenstvo pa si bodo tudi letos osvojili gotovo zastopniki iz Kanade. Razmah nemške trgovine Naša zunanja trgovina po driavah 1930 — Posledice smotrene gospodarske politike Pruvkar so objavljeni podatki o naii trgovini z najvažnejšimi državami v L, 1930. Iz teh podatkov je rezvidno, da je naš uvoz iz večine držav v D'n nazadoval, nasprotno ри imamo zabeležiti znatne izpremembe v odstotnem deležu pot-ameznih držav. Pričujoča tabela nam kaže razvoj našega uvoda v zadnjih dveh letih: Uvoz: milj. Din % ČSR 1224.7 (1328.9) 17.6 (17.5) Nemčija 1221.4 (1188.0) 17.35 (17.4) Avstrija 1176.6 (1323.9) 17.2 115.6) Italija 782.8 (823.2) 11.25 (10.8) Anglija 411.8 1425.91 5.9 (5.6) Madžarska 405.5 (490.4) 5.8 (6.5) Unija 285.4 (360.3) 4.1 (4.7) Franci a 269.1 (301.0) 3.9 (4.0) Romunija 222.2 (1824) 3.2 (2.4) br. Indija 159.9 (152.2) 2.3 (2.0) Brazilja 134.9 (214.2) 1.9 (2.8) Poljska 113.5 (170.4) 1.6 (2.25) Švica 111.0 (113.6) 1.6 (1.5) Vidimo, da ie v Din naraste! Ic naš uvoz iz Nemčije m Romunije, doćim je iz ostalih držav nazadoval (vpoštevaje samo nad 100 milj. Dm). Ce pa vpoštevaroo tdstetni delež, je narafctel delei CSK, Avstrije, Nemčije, Italije, Anglr e, Romunije b"". Indrje in Švice, padel pa je delež os'atih držav » tabeli. Predvsem pa nam je podčrtaiti velik napredek uvoza iz Nemčije. Nemški uvoz k nam je tako relativno kakor absolutno (poslednie v manjši meri) napredoval ш kaie edini stalno tendenco k naraščanju v zadnih letih: 1923 724.2 — 8.7 1924 682.1 — &3 1925 866.3 — 9.9 1926 918.3 — 12.C 1927 »87 — 12.3 1928 1.066 5 — 13 6 1929 1.188.0 — 15.6 1930 1.221.4 — 17.5 izvozu. V primeru z istim časom 1. 1929 ie nemški izvoz v Bolgariji nazadaval za 17.6 mili. matk, v Grčijo za 16.4, v Romunijo za 16.8, na Mad arsko za 21.5 in v Avstrijo za 54.2 milj. mark. Napredoval pa je izvoz v Jugoslavijo za 23.2 mili. mark. Med ostalimi državami navedenimi v tabeli, smo uvozili: iz Holandije 85.3 (98.3) mil]., iz Belgile 67.8 (76.6), iz Argentine 61.4 (49.7), iz Grčije 32.1 (73.3), Cejlona 33.0 (41.3). iz Švedske (9.1 (19.8), iz Turčrje 12.8 fll.l), iz Norveške M.9 (9.8) m iz Bolgarije 10.2 (5.6) milj. V izvozu pa iiramo zabeležiti predvsem veliko naraščanje izvoza v NetDČriu in Češkoslovaško. Prav znatno je nazadoval izvoz v Romunijo (cariosko-statislični vzroki), v Grčijo. Svojo pozicijo je obdržala Italija. Veliki dvig izve« v Španijo je pripisovati sklenitvi trg. pogodbe in s tem je postal naš izvoz direkten. Izvoz: milj. Din ?» Italija 1919.4 (1971.2) 28.3 (24.9) Avstrija 1198.8 (1237.8) 17.3 (15/) Nemčija 790.7 1675.1) 11.7 (8 5) ČSR 556.1 (425.9) 8.2 (5.4) Madjarska 186.8 1538.4) 7.2 16.8) Grčija 410.0 (584.5) 6.05 (7.4) Francija 283.1 (316.2) 4.2 (4Л) Romunija 300.1 (1025 4) 2.93 (12.9) Švica 178.5 (175.5) 2.6 (2.2) Anglija 104.4 (106.8) 1.5 (1.3) Unija 57.8 (125.7) 0.85 (1.6) Belgija 83.8 159.4) 1.2 10.75) Španija 70.8 (6.1) 1.0 10.01) SEMENA KUPUJTE pri tvrdki ilustrovani RAiSaSPOL . BI5KIJPSKÀ t.. brezplačno! Radio Se 1. 1933 ie bil nemški uvoz aa 5. mestu (sa Avstrijo, ĆSR. Italijo in Anglijo), danes je ie M 2. mesta ia za (»taja le и 3.3 mili. Din ali 0.05 % ▼te aaše zunanje trgoviac za ČSR. Vse kaže, da bo t i. 1931 neniiki uvoz piišcl aa 1. mesto. Istočasno opažamo, da je nemški uvoz v ostale ba'kan-ska eržare nazadoval in da je napredek nemškega izvoza omejen izključno na raio državo. Pri roki imamo podatke za prvih 9 mesec. 1. 1930 nemškega IZKAZ O STANIU NARODNE BANKE z dne 31. januarja 1931 (vse v mili. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom 22. januarja). — Aktiva: kov. podloga 239.7 (— 2.4), teč. raz'ika 543.4 (— 57.3), poso,'ila: menična 1349.3, lomba.d-ла 202.7, skupaj 1532.3 (— 135): pasiva: ob'ok bankovcev 5064.5 (+ 186.9), obveznosti, žiro 7901, razno 134.5, skupaj 924.7 (— 231.9), tirž. terjatve 114.9 (— 28.1), »»tale postavke neizpremenjene. Prva barčna hilrnca v Sloveniji. Kakor 05) Pariz 222.39 bl„ Praga 167.49 — 168.29 (167.89). Trst 296.82 — 296.99. Zagreb. Am&terdam 2275.50 — 2281.50, Dunaj 795.76 — 798.76, Berlin 1347.75 — 1350 75, Bruselj 791.13 bi., Budimpešta 988 64 — 991.64. London 275 59 bi., Milan 295.877 — 297.877, Newyork ček 56.505 — 56,705, Pariz 221.39 — 223 ^9, Praga 167.49 — 168.29, Curih 1034.40 — 1037.40, Bukarešta 33.75 — Skupni promet biez kompenzacij je znašal 2.2 mili. Din. Belgrad. Berlin 1347.75 — 1350.75, Bruselj 789.63 — 792.63, Budimpešta 988.64 — 991.64, Curih 1094.40 — 1097.40. Dunaj 795.76 — 798.76. London 275.19 — 275.99, NewyoTk 56,505 — 56.705, Pariz 221.39 — 223.39, Prago 167,49— 168.29, Trst 295.825 — 297.825. Curih. Belgrad 9,1275, Pariz 20.2925. London 25.14625, Newyork 517.50, Bruseh 72.20, Milan 27.095, Madrid 52.20, Amsterdam 207.95, Berlin 123.09, Dunaj 72.71, Stockholm 138.60, Oslo 138.45. Kopenhagen 138.45, Soltja 3.75, Praga 15.3125. Varšava 58.—, Budimpešta 90.35, Atene 6.70, Carigrad 2.455, Bukarešta 3.0775, HeUingfors 13.025. Dinar notira na Dunaju: deviza 12.5525, valuta 12.485. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes slabejša, pa so tečaji nagibali k popuščanju in so razen 8% Blern bili nižji kakor včeraj. Le agrari in begi. obv. so tvorile izjemo in bile čvrslejše. Tako so bili zaključeni agrari celo po 52, kasneje Poleg v tabeli navedenih držav smo izvaïali ic v Holandio 61.3 (53.7), Poljsko 48.7 (90.5), Eg pt 45.3 (55.7). Argentino 43.3 (683), Alžir 29.4 »52.4), Maroko 26.5 (27.4), Tunis 26.3 115.8). angl. Indijo 20.0 (50.7), Albanijo 18.6 (24.9), Sirijo 17.2 (6.0), Bolgarijo 16.9 |%.0), Kanarske otoke 14.4 (9.8). Tripoli.. 10.1 (10.4) in Turčijo 10.1 (18 1) milj. Din. Tadi naš izvoz r Nemčijo v kljub agrarnopoli-ličnim nemškim ukrepom in prizadevanjem stalno naratta. Se I. 1923 je znašal nemški delež pri našem izvoz« 4.2 %. 1.1924 4.1 %, I. 1925 ie narastel na 7.2 %, naslednje leto 1926 že na 9.3 %, L 1927 na 10.6 % m 1. 1928 a 12.1 % dosegel višek, pa ie leta 1929 nazadoval na 8.5 41, ter se lani zopet poplavil na 11.7 %. Lani je bil v vrednosti naš izvoz v Nemčijo doslej najvišji. L. 1923 je bila Nemčija v naiem izvozu na 8. mestu, dane« je pa ie na 3. inestu. Tu vidimo, kako lepe uipehe je rodila sistematična nemška propaganda v naši zunanji trgovini. l»a so popustili na 50.50. Begi. obv. no I sle zaključene po 68.50. Znatnejši je bil nadalje promet v dolarskih papirjih, dočim v ostalih državnih papirjih nI bilo prometa. Bančni papirji so bili čvrsti iu je bika zaključena .lugoimnka po neizprenienjenem t» čaju 78, nadalje Srbska po Uri. Prašlediona se je učvrstila na 9t#>. Med industrijskimi papirji je bil zaključen (iutlmaiin po 137. nadalje Sluveks po 50. Znaten je Idi proinel v delnicah Trboveljske, ki je po učvrstitvi nn 342.50, kasneje parila na 340 in 3311. Unioiimlin je bil danes zaključen |K> 00. Ljubljana. 8 % Bler. pos. 92.50 bi., 7 % Bler. po». 80.50 b!.. Celjska pos. 160 den., Ljubi,, kred. 125 den., Praštediona 970 den., Kred zavod 170 do 180, Vevče 128 denar, Stavbna 40 denar, Split cement 350 — 400, Ruše 200 — 230. Zagreh. Dri. pap. : T,r inv. pos. Htt.50—87, agrari 50.25—50.50 (52.50, 50). vojna škoda ar. 420 bl„ kas.i 420 bi., 2. 410.50-417.80, srečke Itdeč. križa 48 bi.. Tobačne srečke 28 bi.. 8% Bler. ik>s. 01.75—»2.50. 7% Blerovo pos. 80.50 80.75 (80.50, S0.75), pos. Drž. hip. banke 80—80.125 (80.25-81.25), 6% begi. obvez. <>8 -08.75 (68.50), Posojilo mesta Zagreba 72 lil. Bančne delnice: Kavna gora 75 bi., Hrvatska 50 den.. Poljo 56—57, Kreditna 125—120. Union 103—191, .lugo 77— 77.50 (78), Lj. kred. 125 den.. Medjunnrodna <>K.50, Obrtna 38 den., Praštediona 975- 980 (9H0). Etno 135 den.. Srbska 190—192 (192). Zemaljska 182— 136. Industrijske delnice. Nar. šum. 25 den., Gult-mann 135—187 (137), Slaveks 50—51 (50), Slavo-nija 200 den., Danica »5 bi., Drava 285 b!.. Seče-rana Osjek 285—295. Nar. ml. 20 den., Osj. je v. 220 den., Brod. vag. 90 bi.. Union 58 65 (60), Vevče 128 den. lsis 40—45, llagusea 380-390. Occanin 230 bi., .liidr. plov. 545 den.. Trboveljska 389—839.50 (842—342.50, 342. 310. .13»), Split cement 355 bi. Belgrad. Narodna banka. 1% in\. pos. 87 — 87.50 (20.000 Din nom.), agrari 49.50 — 50.50, vena škoda ar. 420 — 421, 2. 416 — 416.50 (300 kom), 6. 417 — 418 11.300), 6 % begi. obv. 69 (50.030), 7 % Bler. pos. 81,25, 7 % pos. DHP 80.50 — 80.75 (20.000 dol). Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7 % Bler. pos. 80 — 80.75, Newyork 8 % Bler. po«. 91 — 92, 7 % Bler. pos. 80 — 80.75, 7 % pos. DHB 79.50 — 80. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 92.45, Wiener Kankvereiu 16.45. Creditanstalt 46.70, Escompteg. 157.80, Aussiger Chemische 151.50. Mundu* 138, Alpine 18.90. Trboveljska 42.70, Rima Muranv 64.95. 'Žitni fr« Včerajšnji čikaški tečaji so bili nekoliko sla-I bejši, pri пш pa je ostal položaj neizipreinenjen. Pšenica je bila danes zaključevana po 157.50 Srbo-bran, nadalje so zahtevali za gbn. blago 162.50, Sombor okolica 145, bar. in bos. 140. Koruza se je trgovala stara po 97.50, času primerno suha pa po 77.50. V splošnem je kupčija kaj slaba. V Ljubljani so notarié nespremenjene. Novi Sad. Vse neizpremen.jeno. Tendenca mirna. Promet pšenica 22 vagonov, koruza 24 vag., moka 1 vag., otrobi 2 vag. Sombor. Pšenica: bč. potiska šlep 80 kg 157.50 — 162.50, bč. okol. Sombor 78 kg 142.50 — 147.50, gbč. 78-80 kg 155 — 160, sr. 79 kg 135 — 145, slav. 78 kg 132.50 — 137.50. Oves: bč,, sr. slav. 150 — 155. Ječmen: hč. 64-65 kg 115 — 120, ostali neizpremenjen. Moka: baška 6. 175 — 185, 7. 135 — 145, 8. 105 — 115, ostalo neizpremen jen o. Tendenca stalna. Promet 156 vagonov. Bud mpešta. Tendenca neenotna. Promet mi-1 en. Pšenica: marec 14.86 — 14.90, zaklj. 14,89 do 14.90, nvaj 15.05 — 15.07, zaklj. 15.04 — 15.05. Rž: marec 10.65 — 10.69, zaklj. 10.69 -- 10.70, mal 10.80 — 10.84, zaklj. 10.86 — 10.88. Koruza: nwj 12.20 — 12.27, zaklj. 12.21 — 12.23. Živina Mariborski svinjski sejem. N*a svinjski seieni dne 6. februarja je bilo pripeljanih 87 svini; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari • kom 150—200 Din, 3—4 mesece stari 250—390 Din, j 5—7 mesecv stari 490—550 Din, 8—10 mesecev ! stari 600—700 Din, 1 leto stari 900—1100, 1 kg žive teže 8—9 Din, 1 kg mrtve teže 10—12 Din. Prodanih jc bilo 31 svinj. I'porab* ivuruikov \ Neuiciji Pri medna ro< lili h predavanjih v Neti Kiji oznac električen niai; jezik, v katerem bo govoril preda vatelj. Predavanje je povsod sliAno, ker ga razširjajo v vsak kol zvočniki. Telefonske linije vodijo od mikrofona pred predavateljem do miz prevajalcev. Ti prevajajo »proli pred Ustnimi mikrofoni lo, kur slišijo. Poslušalci raznih narodnosti pn pred tujini govornikom s slnialkaini lahko jmi-)ii-šajo predavanje v svojem jerikri.. Komtrukcija aparature omogoča posivšanje v šoetili jezikih hkrati, med njimi v esperuntu, ki obeta bili m. gočno firedstvo za vzajemnost narodov. V Keichstagu se nahajajo mikrofoni prod |.re.l sednikom in pred vsemi ministri, v občinskem svetu pa pred žu|Kinotn m svetovalci. Beseo.i podeljujejo s evetkilniini signalom. Vse, kar ee «o-vori. je mogoče razumeti |>o vsej dvorani. V i>arlaraentu omogočajo zvočniki jk> stopniščih, hodnikih, bifejih, k!ie.iti predsednik po mikrofonu odsolne potkincc. Pri vseh javnih in športnih prireditvah omogočajo zelo močni zvočniki prisostvovati vsem po-tankostim iui kilometre daleč. Končno se nahajajo v vsWi večjih cerkvah zvočniki. Id omogočajo, sledili urulitrain in obredom v zadnjem količku. Pri tem -.c oddajajo tudi plošče s cerkveno glasbo. V nekaterih cerkvah v Kiilnu. Mainzu, Magdeburgu, liaunovru iu Berlinu so posebne klopi, namenjene oagliiMiim, ki so iim lam na razpolago slušalke. Posledica lega je, da м je obvk cerkva povišal za 60 odstotkov. Protframi Kn^so-i «nblttmai Sobota, 7. febr.: 12.15 Plošče tmcias program). 12.45 Dnevne veili. 13 Čas, plošče. 17 34) Radio orkester. 18.30 Dr. Кеуа: Neka) o vremena 19 Dr. France Vcber: Poglavic iz filozofi,e 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20 Prenos družabnega večera ruskih oficirjev iz oficirskega doma 22 Časovna napoved in poročila. Nedelja. S. februarja: !• J. Okurn: O čebelarstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Dr. Ciril Potocuik: Versko predavanje. — 10.20 Dr. šav-nik: Gospodarski odnošuji med Jugoslavijo in Grčijo. — 11 Radio-orkester. — 12 Ćasovmi napoved in poročila. — 15 Udt A. Leharjevn: Kmetsko žene žalo-l iu veselje. — 15.30 Dolcujske šege in navade v pesmi in beecdi (izvajajo člani Prosvetnega društvu iz Prečne). — 20 Pro>lav:i t» letnice pisatelja Fr. Sal. Finžgerja (prenos i z (In iona). — 21.ft> Koncert pevskega zbor.i £ Viča: Slovenske nanit niee in »Irnvice. Hrupi proprami » Nedelja. 8. 1е1»гм«г;а. Belgrad: 11 Plošč«' — 12.30 Radio-orkester — 17.30 Narodne nu harmoniko. IS Narodne pesmi. -- 20 1'reiKc opere. - Zagreti: 9 Prenos iz Bohinja. — 17 Godalni kvartet. — 20 Prenne opere iz Belgrada. — Budapest: 10 Nabožna galsba iu govor. — 11 Proleslanlovska shižbn boija, nato koncert opernega orkestra. — 14 Plošče. — 17.10 Pevski zbor. — 19 Koncert ciganske glasbe. t A- Faust , opera. - Ihmuj: 10.20 Zimska olimpij-i Ia v Miinausthlagu. — 11.05 Dunajski simfonični koncert. — 14.35 Popoldanski koncert. 17 Pu-najčan v New Yorku. — 17.3o Komorna cln-ba. -10 Porttojew.-ky (oh 50 letnici njegove i. ni rti). -19l50 Dunajski kvartet. — 20.25 Straussov koncert. — Milan: 10.50 Nabožna glasba. — 12.15 Pestra glasba. — 15.15 Simfonični koncert. — 19.80 1'estra glasba. — 21 Prenos opere. — Prujsa: 19.50 Igra — 22.20 Moravska Ostrava. — Laiisenherp: Is tO Kratki valovi. — 19.50 Plesna glasba. — 2O.30 Opereta. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. — 13 Ra-dio-kvintet. — 14.80 Opera. — 20.40 Moja hiša-, opereta. — Berlin: 20 (Jrke-tralni koncert.. Ka-tovire: 10.15 Prenos iz cerkve. — 12.15 Simfonični koncert. — 17.40 Popoldanski koncert 2O.30 Violina. — 21.80 Ljudska glasba. — 23 Plesna glasba. — Miihlacker: 10.15 Katoliška svečano?! — 16 Popoldanski koncert. — 18.45 Trio — 19.1Г Pustno zborovanje. — 22.,"O Plošče. — Mor. 0-tra va: 10.30 Praga. — 18 05 Plošče. — 16 Kadio-orkc-ster v Brnu. — 22.20 Radio-orkester. Naše diiaštvo Akademiki! V nedeljo dne 8. febr. 1031 s vrši ob 8 zjutraj v Alojzijevišču v kapeli sv. maša za akademike! Maševal bo g. prof. dr. Ebrlich. — Pridite, posebno akademiki novinci, da nas bo mnogo! — Akad. zveza. Iz drvitvenetfa f»t»'»V»n> Pevski udsek izobraževalnega društvu v Vej-»iku vprlzori jutri v cerkveni hiši pri Sv. Pelru v Savinjski dolini romantično spevoigro Darinka . Začetek ob 15. dani K. akademskega staresiastva se tem potoni vabijo, dn se proslave OOlcInlce pisatelju K. S. Finžgarja. ki je hkrati član našega starešinstva. zanesljivo udeleže jutri zvečer ob ,s v Uuionii. Slomškova družba. Naš odlični kulturni delavec F. S. Finžgar praznuje 9. t. m. svoj 60. rojstni dan. Delegati Slomškove družbe so mu poklonijo na predvečer na proslavi, ki bo v Un ionu v nede-doljo due 8. t. ni. ob 8 zvečer. Vabimo, da se člani in članice Slomškove družbe polnoštevilno te proslave udeleže. Slovenska dijaška zvez» se pokloni pisatelju Finžgarju nu proslavi v nedeljo ob 8 zvečer v veliki dvorani Uniona. Vsi člani akademskih društev, kakor tudi srednješolskih društev >c vljudno vabijo, da se te proslave v obilnem številu ude leže. Trnovska prosveta vabi svoje člane iu članice, da sn proslave našega župnika in pisatelja F. S. Finžgarja jutri zvečer v obilnem številu ude leže. Oh tej priliki se pokloni delegacija naše Prosvete pisatelju F. S. Finžgarju. Poizvedovanj Izgiihil« je neka dama nn reprezentančnem plesu zlato zaponko z velikim citronitom. Ker je zaponka drag spomin, prosi najditelja, naj jo odda proti dobri nagradi upravi »Slovenca«. Vsaka beseda SOpar ali prortor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Za oqlase stroqo ttqov^ega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dir? Na|tnanisi znesek lOOin.Pristojbina za šifro 2Dtn V>akogla> Ireba plačati pri naročilu Na pismena vprašaja odqovanamo le.ćejepriloženatnai-nka.Ček.raćun Ljubljana 10.3S9.TGl Bolečine in zbadanja v kosteh - členkih mišicah • ledjih zobeh - slavi Mizar, pomočnik išče službe. Naslov pove uprava lista pod št. 1286. Mamifakturist mlad, išče službo. Nastopi lahko takoj. - Naslov pove uprava »Slovenca ood »Zanesljiv št. 1294. Krojači, šivilje! Agilnim šiviljam in krojačem z lepim vedenjem, ki se hočejo izobraziti v krojenju in občevanju s strankami, se nudi možnost, da nastopijo kot krojitelji oziroma krojite-liice. Za nešivilje lahek sistem krojenja. Ponudbe na Strokovno krojno uči-lišče, Ljubljana, Stari trg št. 19. Nov tečaj 9. februarja. Stanovanja Knjigovodja- korespondent energičen disponent — s prakso v vseh pisarniških poslih — s perfekt. zna- j Soba njem nemščine italijan- § bnim yhod e)ek. Sčine in fracoščine želi ,rično razsvetljavo, tako,sn,ega nameščen,a. - ke meb)irana se ta. Cen,, pozive na »Sloven- k odda d(| Nas]ov ca. pod šifro Plača po * d )26? dogovoru«. Stanovanje se odda z 2 sobama, pet minul od cestne železnice za 500 Din. Pavšek, Krekova ulica, Moste 1Ш llužbodobe Učenca kroiaškega, sprejmem takoj. - Naslov v upravi «Slovenca« v Mariboru. Vajenca v trgovino mešanega blaga na deželi s primerno šolsko izobrazbo takoj spejmem. - Naslov v upr. »Slovenca* v Mariboru. Tovarna pletenin večja, sprejme takoj pro-vizijskega potnika za Slovenijo. • Naslov v upravi »Slovcnca<- pod št. 1311. Mizarski vajenec pošten, zdrav in priden, kateri ima veselje do mizarstva, se takoj sprejme z vso oskrbo. - Naslov v upravi -Slov., št. 1305. Pouk Trgovina dobro vpeljana s prodajo živil, blizu centra, s stanovanjem. takoj oddam. Za prevzem 4—5000 Din. Naslov v oglas, oddelku Slovenca« pod št. 1285. Hotel, restavracijo ali pension vzamem v najem s 1. aprilom ali majem. Grem pa tudi kot družabnik - Ponudbe na upravo lista pod št. 1293. i IMBMI Dobro kitaro prav ceno proda Krois, Maribor. Koroška cesta št. 18 Čamernikova šoferska šola Philipsov jubilejni pianino Ljubljana, Dunajska c. 36 s 5 letno garancijo je naj-(Jugo-avto). Prva oblast, cenejši kvalitetni izdelek, koncesiionirana. Prospekt Minka Modic, Ljubljana, zastoni. Pišite ponil Cojzova cesla 9. Stavbne parcele od 300—500 m-, v občini Moste, proda Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani, Vidovdanska cesta št. 9. Poizvedbe od 9—12 in od 15—18 v pisarni. Malo hišico z nekai zemlje, kupim. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1292. Posestva in graščine od 2 do 600 oralov, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 10ЕВШ Dva autobusa znamke Fiat in Škoda, dobro ohraniena, proda Auto prometna družba v Ljutomeru. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladi,ska tla, ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Tel. 2424 Trgovsko hišo na deželi pri tovarni proda za 120.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Gostilno v Mariboru enonadstropno, proda za 230.000 Din Posredovalnica Maribor. Sodna ul. 30. Kupimo Projekcijski aparat in fotokamero 9X12 F 4.5, teleobjektiv kupim. Poizve se v upravi pod št. 1303 Pisalni stroj Smith, najnovejšega modela, v garantirano dobrem stanju, naprodaj za 3200 Din. — Naslov pri upravi pod št. 1232. Jedilnico nova, črna, moderni slog, se po izredno nizki ceni proda. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 1304. Otroška postelja _: velike komplet, postelje, . . ». . kredenca, omare in drugo Clfčljtc 1П Sinit* pohištvo naprodaj. - Na-oi i i slov v upravi »Slovenca« »Slovenca«! I pod Štev. 1284. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica perta Obrt Avgust Kobilca, tapetnik in dekorater, Liubliana, Dunaiska c. 25 vhod Dvorakova 3. dvorišče, se priporoča za špecijalna tapetniška dela Debele ošilja po pošti z ïamstvoni, da se neod-govarjajoče zamen a brezplačno ali vrne denar - Na zahtevo dobite brezplačni cenik 112 strani Tre. in odpr. tvrdka gfofaen'ÔMer —- Taqnt. s Širile »Slovenca«! R9ZP1S Pri bolezni želodca, črev slabi urtbavi m hcnurotdih. /rml/iti tudi Vi «F IG O L'. F/GOL» osvežuje m čisti kri iJobiva se v vsaki lekarni, /to pošli pa gu razpošilja proizvajaltr : Lekarna Dr Semelič, Dubrovnik 21-44, 3 stckl s poštnino /05 Din, S steklenic 245 Din I slcklemca 40 Dm Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo centraine kurjave, vodovodne in električne inštalacije za zgradbo ob Gajevi ulici v Liubliani Proračun in načrti se dobijo pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za 50 Din. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 23. februarja 1931 pri podpisanem zavodu do ' .12 dopoldne Pokojninski /.a v od ш nameščence \ Ljubljani. Pohištvo •riprosto iu iia|ino'ierne>še Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni HREGAlt IIM SINOVA fH.Viil ua,! Liutil jaiin — ча-mroi kolodvoru f. kos, шмш Židovska ulica št. 5 — nudi neprekosliive pletilne stroje »Waller«, vse pripadajoče potrebščine, hitri pouk v pletenju, vol-o, bombaž in pletenine lastnega izdelka v veliki izberi in po nizkih cenah. Tudivnaši podruirvci Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-Ijtiba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne mlormacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do b popoldne Telefonska šlev 3030 Načelstvo in nadzorstvo »Električne zadruge za Sp. in Zg. Šiško v Sp. Šiški« javlja žalostno vest, da je 4. I. m. odšel v večnost njen član nadzornega odbora, gospod Ivan Potoéwk admin. kapetan I. razreda v p. in posestnik v Zg. Šiški Pogreb predragega pokojnega zadružnega sodelavca in blagega tovariša bo v soboto 7. februarja ob pol 5 popoldne iz državne bolnice v Ljubljani Ljubljana, 6. februarja 1931. ■ïgsSJ s2 d fcS^lM e» J O У) -> •S „ Sp «t/jp S »o-f asa. ► •