PoStnina plaćana ▼ gotovini Leto LXVni- št. 74 Ljubljana, ponedeljek U aprila 1955 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje tn praznike, — Ineerati do 50 pettt wg a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo. UBEDNISTVO Df UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knefljeva ulica štev. i Telefon: 3122, 3128, 3134, 3125 tn 8126 Podružnice: MARIBOR Strossmaver jeva 3b. — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon' st- 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaver J e va ulica 1, telefon st. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. EDENOV USPEH V MOSKVI Zaključni komunike ugotavlja popolno soglasje med Londonom in Moskvo in poudarja potrebo kolektivnega varnostnega sistema Moskva, 1. aprila r. Včeraj je Eden končal svoje razgovore z ruskimi državniki ter zvečer odpotoval iz Moskve v Varšavo. O razgovorih je bil izdan zaključni komunike, ki ugotavlja predvsem, da so se vršili razgovori v duhu medsebojnega zaupanja z največjo odkritosrčnostjo. Osnovo razgovorov so tvorili predlogi francosko-angleškega sporazuma. Drugi del razgovorov se je nanašal na izboljšanje odnošajev med Anglijo in Rusijo. V teku razgovorov je Eden informiral Iitvinova o berlinskih razgovorih. Ugotovila sta, da so ti razgovori pripomogli k razčiščen ju evropskega položaja. Eden, Stalin, Molotov in Litvi nov so mnenja, da so v sedanjem položaju bolj ko kdaj potrebna prizadevanja za zgraditev kolektivnega varnostnega sistema po načelih Društva narodov. Ruski državniki so pri tem podčrtali, da sklenitev pakta o medsebojni pomoči nima namena izolirati katerokoli državo in da bi bil pristop Nemčije in Poljske zelo zaželjen. Eden in ruski državniki so bili nadalje mnenja, da je angleško-rusko sodelovanje za razvoj stremljenj, ki streme po krepitvi miru in varnosti, temeljne važnosti. Sodba v Londonu London, 1. aprila. AA. Današnji »Times« priobčuje poročilo svojega posebnega moskovskega dopisnika, ki pravi, da zaključni komunike najmanj, kar se sme previdno reči. oživlja odnošaje med Veliko Britanijo in Sovjeti Dopisnik pravi, da je Stalin pokazal mnogo razumevanja za vlogo nemškega naroda v Evropi in za njegov smisel za mednarodno sodelovanje. Eden je imel odstraniti v Moskvi mnogo nezaupanja, ki se je bilo tam nabralo še iz prejšnjih časov nasproti britanski politiki. Poročevalec »Timesa« misli, da se ie Ede-iu posrečilo prepričati voditelje Sovjetske Rusije, da je pogrešno, če zmerom mislijo, da stoji za sleherno akcijo zoper Sovjetsko Rusijo Velika Britanija. Dopisnik zaključuje, da sta britanska obiska v Berlinu in Moskvi zadosti razčistila položaj in da je zdaj važno, da pride na podlagi dobljenih podatkov čimprej do pravilnih in koristnih sklepov. V Pariza zadovoljni Pariz, 1. aprila. AA. Listi posebno poudarjajo veliko razliko med poročilom, izdanim o sklepu moskovskih britaosko-sovjetskih razgovorov in lakonskim komunikejem, izdanim po britanskem obisku v Berlinu. Iz te vidne razlike izvajajo francoski listi zelo optimistične sklepe glede uspeha moskovskih razgovorov. »Petit Parisien« pravi: Razlika med moskovskim in berlinskim komunikejem nam vzlic temu, da ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da so moskovski razgovori imeli samo informativen značaj, dajeta nado z« sklep, da bo obisk g. Edena v Moskvi pospešil zbiižanje med Veliko Britanijo in Sovjeti, ne da bi se pri tem podrli mostovi med zapadnimi državami in Nemčijo. »Marin« že govori o britansko-sovjet-skem sporazumu kot o gotovem dejstvu in poudarja, da pošiljata zdaj Velika Britanija in Sovjetska Rusije skupen apel Nemčiji in ji svetujeta, da ublaži svoje zadržanje. »Echo de Pariš« pravi, da je besedilo moskovskega komunikeja izredno prisrčno in toplo. Da to precenimo po pravi vrednosti, pravi list, moramo imeti pred očmi, da je Eden govoril z zastopniki sovjetske vlade zlasti o paktih, ki naj zagotovo mir na severovzhodu Evrope. Zdaj vsaj nihče ne bo več mogel reči, zaključuje ta desničarski list, da mora Francija izbirati med Veliko Britanijo in svojimi prijatelji v vzhodni in srednji Evropi. Kakor drug listi, tako tudi davi šn ji »Oeuvre« poudarja zelo ugodne zaključke moskovskega komunikeja in izraža nado, da bo do takšnih sklepov prišla tudi britanska vlada sama, ko bo začela uradno presojati rezultate moskovskega obiska g. Edena. »Journal« je nekoliko bolj rezerviran v svoji presoji in pravi med drugim, da so zastopniki Velike Britanije in Sovjetske Rusije imeli razgovor o vsem mogo-?m, in ne samo o evropskih vprašanjih, temveč po večini o Daljnem vzhoda. Naši novinarji so zborovali Občni zbor zadruge Nemška nevarnost Kaj bi pomenila po mnenju Moskve nasilna priključitev Avstrije k Nemčiji — Zakaj je potreben varnostni pakt nost za Češkoslovaško in Jugoslavijo, bi izzvala hud spor z Italijo in Francijo, povzročila mobilizaciju na Madžarskem, zaostrila madrarekn-i-nmiimriti spor ter pritegnila vanj tudi Poljsko, U bi postala vazal. Kot drugo dejanje bi prišle operacije na zapadu. Regkmamo-vzhodna pogodba za medsebojno pomoč je poskus, ki naj bi pogasil tlečo žerjavico. Od Nemčije in Poljske je sjedaj odvisno, če to ta pogodba dosegla splošen sporazum med prizadetimi država- Moskva. 1. aprila. Sovjetski tisk se zaenkrat še vzdržuje komentarjev o obisku Edena v Moskvi. Značilen je članek glavnega urednika »Izvestij« Buha-rina, v katerem pravi med drugim, da je vojna nevarnost pred vrati. Mirovna politika sovjetov se ni ustrašila koncesij in je z njimi zmanjšala vojno nevarnost v Aziji. Nemčija to nevarnost povečuje. Klajpeda in Avstrija sta nevarni točki. Jasno je, da niti Litva, niti Avstrija nista agresivni, pač pa Nemčija, ki hoče na sovjetskih tleh osvajati Nemška Avstrija bi bila smrtna ne var - mi. Naraščajoče vznemirjenje zaradi Abesinije Abesinija izkorišča napetost v Evropi in vztraja pri svoji pritožbi na Društvo narodov London, 1. aprila, r. V Londonu so zek> vznemirjeni zaradi razvoja italijan-sko-abesinskega spora. Vlada je odredila, dta se morajo do nadaljnjega preklicati vsi dopusti, ki so bili dovoljeni vojaškim in civilni m uradnikom v angleški Somaliji V tukajšnjih diplomatskih krogih izjavljajo, da si Italija spričo napetega mednarodnega položaja v Evropi prizadeva, da bi se spor ne razvil tako, da bi prišle preveč na preizkušnjo italijanske moči. Abesinski vladi pa je baš to povod, da je v pogajanjih popolnoma intransigentna. Tukaj se boje, da bo neizogiben moralni neuspeh za Društvo narodov, če bo Abesinija spor ponovno spravila pred ženevski forum, ker bodo evropske velesile v prihodnjih štirih tednih preveč zaposlene z lastnimi težavami. Ženeva, 1. aprila, r. Abesinska vlada je po posredovanju pariškega poslanika poslala glavnemu tajniku Društva narodov novo noto, v kateri ponavlja svoj poziv Društvu narodov, naj posreduje v sporu z Italijo. Kakor računajo, se bo svet Društva narodov na izredni seji, ki bo posvečena nemškemu oboroževanju, bavil tudi s to prošnjo Abesinije. Mila sodba v Atenah Grški uporniki pred sodiščem — Do sedaj nobene smrtne obsodbe — Begunci prosijo milosti Atene, 1. aprila, r. Na otoku Kreta se je danes pričela razprava pred izrednim sodiščem, ki bo sodilo in conturna-ciam Venizelosa ter večje število oficirjev, ki so z njim pobegni1! v Italijo. Nekaj vladnih poslancev je prosilo ministrskega predsednika, naj bi delal na to, da sodbe proti upornikom ne bodo prestroge. Tsaidaris je izjavil, da bo vlada v polnem obsegu potrdila obsodbe. Atensko vojaško sodišče je obsodilo 10 oficirjev, ki so bili obtožena zaradi nedavne revolucije, na doživljensko ječo, 10 drugih pa na 20 let ječe. Sofija, 1. aprila. V Bolgariji internirani grški oficirji, ki so sodelovali pri zadnjem uporu in ki so pobegnili na Bolgarsko, so grškemu poslaništvu v Sofiji poslali prošnjo, naj bi grška vlada dovolila njihov povratek v Grčijo. Pripravljeni so zagovarjati se pred vojnih sodiščem. Njihovo sodelovanje pri akcijah upornikov je treba tolmačiti na ta način, da so jih njihovi yodtbalji za- peljali. Na drugi strani pa so se včeraj pri bolgarski obmejni straži v Tuli javili štirje višji grški uradniki ter prosili za dovoljenje za potovanje v Bolgarijo. Ti uradniki so se udeležili upora ter so se do sedaj skrivali na Grškem. Nesoglasje v vladi Atene, 1. aprila. AA. Ministra Pezma-/oglu in Sajaz sta odstopila. Mislijo, da jo iskati vzroka odstopu v vplivu nekih krogov, ki so nezadovoljni z razsodbo naglega sodišča in s stališčem vlade do te razsodbe. Včeraj so bili v vsej državi protestni shodi zaradi preblage razsodbe naglega sodišča. Nekateri vojaški krogi odkrito izražajo svoje nezadovoljstvo s to razsodbo. Maksimos zopet zunanji mi ister Atene, 1. aprila. Zunanji minister Maksimos se je vrnil iz Pariza v Atene ter je na prošnjo ministrskega predsednika Tsaldarisa zopet prevzel zunanje m in ifftistvo. Madžarske volitve Budimpešta, 1. aprila, r. Madžarski dopisni urad poroča: Včerajšnji prvi dan madžarskih volitev se je končal s temle rezultatom: Vladna stranka narodnega edinstva 1312 mandatov; stranka malih posestnikov 16 mandatov; krščanska gospodarska stranka 2 mandata; nacionalno socialistična stranka 1 mandat; izven strank 11 mandatov. Ti rezultati so bili znani do polnoči. V 11 volilnih okrožjih bodo potrebne ožje volitve. Od 345 mandatov so doslej znani rezultati od 163. Stranka narodnega edinstva si je že prvi dan volitev zagotovila večino. čuden dvoboj ATovo mesio, 31. marca. Pred dnevi smo imeli na trgu Kralja Petra IL nenavaden dvoboj. To pot nista merila svojih moči kmetska atleta, pač pa dve vitki ženski, obe že poročeni. Vzroki za spopad so bil kaj različni, to vesta najbolj sami, ki sta mislili, da se zadeva ne more končati drugače kot z javno produkcijo in celo v najbolj živahnem delu mesta. V lase sta si skočili baš pred mestno hišo, sredi popoldneva, ko je bilo na trgu največ ljudi. Z., ki je bila deležna simpatij gledalcev, je ostrižena, K. pa ima dolge črne lase. Pri spopadu si je prva ovila okrog rok lase drugt, ta pa je posegla po kratkih laseh prve. Obe že izmučeni - od neprestanega Iasanja in tepeža sta končno padli po tleh. Pri padcu pa ni hotela nobena popustiti, temveč sta se še bolj krčevito pograbili druga drugo. . » Okrog bojevitih žensk se je nabiralo čimdalje več ljudi. Končno pa je bil krog gledalcev tako velik, da je neki tujec vprašal, če gre za javno zborovanje! Ker ni dobil odgovora, se je šel sam prepričat, kaj je na stvari. Mož je prišel h gneči, pa se je zopet hitro umaknil Očividno je bil vznevoljen nad nenavadnim prizorom, kajti vso pot si je dajal duška z raznimi izrazi, ki so bili vse preje, kakor laskavi za mesto. Koneo ogorčeni borbi jn »firbcem«, ki so brez vstopnine gledali spopad, je napravil star očanec s palico in mlad obrtnik, ki je bojeviti AmaconKi razdvojil Po ogorčenem dvoboju so ostali na kraju junaškega mejdana samo še šopi las. Vremenska nanoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za torek: Nekoliko topleje, prehodno vedro, pozneje zopet „Novinarski dom44 in ljubljanske sekcije JNU Ljubljana, 1. aprila Včeraj se je vršil v posvetovalnici na magistratu občni zbor obeh novinarskih organizacij, zadruge »Novinarski dom< in pa Jugoslovanskega novinarskega udruženja — »akcija Ljubljana. Oba občna zbora sta pokazala, da so slovenski novinarji složni v stremljenju za stanovskim napredkom. Ob pol 10. je bil v posvetovalnici zbor zadruge >Novinarski dom«, ki ga je vodil Credsednik g. 2eleznikar. Zadruga bi bila tbko v drugih časih vse bolj živahna. Do sprememb^ v zadrugi med letom ni prišlo. Zadružno premoženje se s požrtvovalnostjo Članov polagoma veča. Na vsak način pa je treba misliti na obsežnejšo akcijo, kako pomnožiti denarna sredstva zadruge, da bo mogoče zgraditi društveni dom. G. predsednik se je v svojem povoru spomnil tudi umrlega člana pokojnega senatorja g. dr. Rožiča, čigar spomin so prisotni novinarji počastili z vzklikom: Slava mu! G Prunk je ugotovil, da se je dokončala notranja konsolidacija v zadrugi. Zadiruga ima 74 zadružnikov s 96 deleži. Zadruga ima tudi parcelo, ki jo mora pričeta zazida vati v letu 1938. Parcela ob Narodnem domu meri 1072 kvad. metrov, zgradba bi stala okoli poldrugega milijona. Dom pride v last pokojninskega fonda novinarjev. Blagajničko poročilo je podel g. Seunig. V imenu nadzornega odbora je predlagal dr. Birsa odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor. Takoj po občnem zboru zadruge se je pričel občni zbor JNU, sekcija Ljubljana, zborovanje je otvoril predsednik Stanko Vi-rant, ki je poleg ljubljanskih tovarišev pozdravil posebno prisrčno tudi mariborske in celjske novinarje. Uvodoma se je v vznesenih besedah spominjal tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ima glavno zaslugo za novinarsko uredbo. Novinarji so počastili spomin velikega kralja z vzkliki: Slava! Z zbora je bila poslana vdanost na brzojavka kneecu namestniku Pavlu, pozdrav pa banu in ljubljanskemu županu. Z zbora je bil poslan tudi brzojavni pozdrav g. PetkovŠku, ravnatelju gospodinjske Sole v St. Jurju, kjer so imeli naši novinari: lani občni zbor. Tajniško poročilo je podal g. Kosoved. Iz njegovega poročila sledi, da je v Sloveniji trenutno organiziranih 91 poklicnih novinarjev, od katerih je 81 rednih in 18 pripravnih članov, poleg tega pa šteje sekcija še 6 Izrednih članov. Blagajniško poročilo je podal g. Potočnik. Omenjal je. da se je sekcijsko poročil^ od lani znatno povečalo. Zanimivo poročilo o tovariškem skladu ter o socialnem položaju našega nov in« rja je podal dr. Berce. Poslovodja Prumk je podčrtal svoje zado voljstvo, da se je čut solidarnosti med novinarji poglobil. Izrazil je tudi upanje, da bo ob Še večiji solidarnosti novinarskega stanu kaj kmalu prišlo do zgradbe novi nerekega doma, pa tudi do povezatija pokoju insketra fonda. G. Brozovič je poročal o izprenvenibi novinarske uredbe. Njegovo poročilo je članstvo sprejelo z zadovoljstvom na znanje, prav tako tudi poročilo g. Serr mga o borbi za pokojninsko zavarovanje vseh novinarjev v državi. Soglasno je bilo sklenjeno, da bodo pri* spe vali slovenski novinarji 5000 Dio za spo menile blagopokopnemu kralju Aleksandre L Zedinitolju. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Virant Stanko, Gani odbora: dr. Ahčin Ivan, dr. Berce Lojze, Bor ko Božidar Brozovič Franc, Gmajner To ne, BorStnik Božo. Potočnik Drago, Pruntk Josip, Terseglav Fran, Zupančič Josip, Jfce-leOTiika Aleksander, za Maribor: Kaepe« Udo in Spindler Fran. Člani nadzorstva so: Beg Ante, dr. Kuhar Alojz, Ribnikar Adotf in za Maribor Rehar Radivoj. Olani di$ča: Pustoslemšek Rasto, Kremžar m Zobec Anton. Tihotapstvo deviz in valut v nemških samostanih Senzacijonalno pojasnilo o aretacijah duhovnikov, dovnikov in nun v Nemčiji — Baje so irtihotapili 2.5 milijona deviz in valut Berlin, 1. aprila, r. V zadnjem času so državne oblasti aretirale več duhovnikov, redovnikov, nun in drugih cerkvenih predstavnikov. O teh aretacijah so se sirile najfantastičnejse vesti in razni klerikalni listi v inozemstvu so se razpisali o krutem preganjanju katoliške cerkve v Nemčiji. Sedaj je vlada izdala uradni komunike, v katerem pojasnjuje te aretacije. Komunike pravi, da so oblasti že deij časa sumile, da se vrše po raznih samostanih tihotapstva deviz m varat. Dolgo nkso mogle odkriti nič določenega, naposled pa se Je vendarle posrečilo ujeti več kurirjev, ki so prenašali devize in varate iz nemških v inozemske samostane. Na podlagi uvedene preiskave Je bilo dosedaj ugotovljeno, da so ni krogi na ta način iztihotapili iz Nemčije deviz in varat za nad 2.5 milijona zlatih mark, Ker je znano, kakšen je položaj nemške Narodne banke tn kako strogo gledajo oblasti na to, da preprečijo oškodovanje državnih mteresov, so morale nastopiti z vso strogostjo zakona, prav tako tudi proti tem tihotapcem iz cerkvenih krogov, kakor nastopajo proti vsakemu drugemu, ki se progresi zoper veljavne zakone. Objava tega komunikeja je zbudOs-v vsej nemški javnosti ogromno pozornost. Cerkveni krogi se dosedaj še niso izjavili, koliko je na teh obdoHHtvah resnice. na Marijinem trgu Takole bo odslej stražnik dirigiral na Marijinem trgu promet, ki je izredno živahen, kar ae vidi tudi na slik* Nemške represalije proti Klajpedi London. 1. aprila. »Reuter« poroča ls Kovna, da je nemška državna Tlada kot represalijo sa radi smrtnih m zapornih kasni v kiajpedskd razpravi odrekla litovskim državljanom vizume aa potovanje preko NemCije. Ker Litva ne vsdrftuje diplomatskih odnosa jev do Poljske, pota jejo lahko Litovoi samo po morju v zapadno E)vropo. Varšava, 1. aprila, r. Vodstvo narod no-social lati one stranke v Gdanskem sporo-ca uradno, da bo 6. aprila, torej dan pred volitvami, prispel v Gdansk nemški propagandni minister dr. Gobbels, ki bo osebno vodil volilno borbo. Nesoglasja v avstrijski patriotski fronti Donaj. 1. aprila AA. V tukajšnjih političnih krogih pravifo, da je zopet stopilo v ospredje nesoglasje med krščansko socialnim in heimwehrovskim delom avstrijske vlade. Krsčansko-socialni kmetje so imeli te dni shod v Inomosru. na katerem je njihov voditelj, sedanji kmetijski minister Reuter izjavil, da zahtevajo avstrijski kmetje splošno vojaško dolžnost v Avstriji. V tem primeru bi morali raspustiti vse oborožene formacije in tudi Hehnwehr. kar bi olajšalo notranje pomirjen je v A v efe&ji. >8LOTKN8KI Zf A ROD«, dne 1. aprila 1935 Stev. 74 ELITNI KINO MATICA TELEFOiN 21.24 DAisTKfl OB 4., 7.15 IN 9.15 VE&ELA OPERETA „Tebi pojem pesem svojo41! v kateri poje slavni tenor H. E. GROff Karin H ar d — Th#o Lingen — H. A. Roberta Nova žrtev planin Na Brani se je včeraj smrtno ponesrečil trgovski po močnik Mirko Mule) iz Ljubljane Ljubljana, 1. aprila. Kamniške planine so zahtevale novo žrtev, včeraj dopoldne se je na plazu pod Brano smrtno ponesrečil 26-letni trgovski pomočnik Mirko Mulej. zaposlen pri ve-letrgovcu Karlu Prelogu v Ljubljani. Mulej se je v soboto s kolesom odpeljal v Kamniško Bistrico, kjer je prenočil, v nedeljo zjutraj je pa s turistom L., s katerim se je slučajno seznanil v koči, odrinil na Brano. Z njima je šel še tretji turist, ki se je pa na sedlu poslovil. Na sedlu je divjal hud vihar, ki se je pa polegel, ko sta se začela vzpenjati na Brano. Okrog 10. sta turista prečkala silno strmo poledenelo snežišče, na katerem je Muleju nenadoma spodrsnilo. Opotekajoč se je zamahnil s klinom, da bi se zasidral, pa mu je cepin iztrgalo iz rok in z bliskovito naglico je zdrvel po ledenem snežišču v prepad ter izginil tovarišu izpred oči. Tovariš ni imel cepina In zato ni mogel za njim v prepad. Vrnil se je preko sedla v Kamniško Bistrico ter spotoma povedal Franju Podboršku iz Smartne-ga pri Ljubljani, ki ga je srečal na sedlu, da se je Mulej ponesrečiL Čeprav je bil sam v hudi nevarnosti, je Podboršek s sedla krenil v prepad, sekajoč si spoto-ta s cepinom stopnice v ledeni sneg. Naposled je našel na plazu nad Okrealjem ponesrečenega Muleja, ki je ležal z razprostrtimi rokami in nogami, a iz ust in ušes mu je tekla kri. Z umetnim dihanjem ga je skušal obuditi k življenju, kar se mu pa ni posrečilo. Nato je odšel v Kamniško Bistrico, kjer so bili že popreje obveščeni o tragičnem dogodku in od koder so telefonirali reševalnemu od&eku SPD t Celju. Mulejevo truplo preneseno v Solčavo Celje, 1. aprila. Takoj včeraj popoldne se je v Celju organizirala reševalna ekspedicija pod vodstvom Andrina Kopinška, ki sta se mu pridružila Franc Zaagger jn Vladimir Diehl iz Celja. Krenili so v Solčavo, kjer so se jim pridružili oskrbnik Miha Plesni k. Jakob Robnik in Viktor Kladnik. Ob 22. bo krenili ob svitu bakelj nad Okrešelj, kjer so preiskali ves teren, toda ponesrečenca niso našli. Snega je tam še vedno okrog 3 m. Davi ob 5. zjutraj je ekspedicija spet odšla na Okrešelj, kjer je našla ponesrečenega Muleja. Padel je približno 300 m globoko, nato pa drsel že 200 m daleč po snežišou, kjer se poznajo sledovi krvi. Truplo so zavili v plahto in ga z velikim naporom prenesli na Pasje sedlo, odtod pa v Logarsko dolino do planinskega doma, odkoder so ga s sanmi in vozovi prepeljali v Solčavo, kjer so ga položili v tamošnjo mrtvašnico in čakajo nadaljnjih navodil. Sorodniki so opoldne telefonirali v Solčavo, naj počakajo, ker bodo ponesrečenega Muleja z avtomobilom prepeljali v Ljubljano. Pokojni Mirko Mulej je bil rojen 4. januarja 1909 v Potokih, občina Koroška Bela, in je bil od septembra 1925 usluž-ben pri veletrgovcu Prelogu v Ljubljani. V službi je bli naravnost vzorno priden in zelo priljubljen. Kadar je bil prost, je Mirko rad pohitel v naravo, saj je bil navdušen planinar in smučar, a poteli se je vedno rad kopal. Osebno je bil izredno simpatičen in ljubezniv fant. Dan občnih zborov Ljubljana, l. aprila. Včeraj je bil dan občnih zborov, razna društva in organizacije so polagale bilanco svojega dela v preteklem, letu. Rezervni oficirji V prostorih restavracije Zvezda se je vršil včeraj redni letni občni zbor pododbora Udruženja rezervnih oficirjev. Ob lepi udeležbi članstva je otvoril zbor kmalu po 10. p osle vodeči podpredsednik gosp. Alfonz Lorger, ki je svoje prve beaede posvetu spominu bda^ropokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, ki je žrtvoval svoje življenje domovini na oltar. Nato je izjavil v imenu vseh udanost novemu vrhovnemu komandantu Nj. Vel-kralju petru H. z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralja Peter H.! Predsednik zbora je pozdravil prisotnega zastopa ika komandanta dravske divizijske oblasti g. podpolkovnika Maksimi-ljana Eriča s prošnjo, da sporoči g. komandantu divizijtekemu generalu Nedelj-koviou in vsem ostalim aktivnim tovarišem ljubijanake garnizije najiskrenejse pozdrave. Zbor se je odzval temu s spontanimi živio klici, v nadaljnjem je izvajal predsednik, da je ban g. dr. Dinko Puc opravičid svojo odsotnost na zboru s službenim zadržkom, sporočil pa je vsem prisotnim iskrene pozdrave. Po čitanju udanostnih brzojavk Nj- Vel kralju Petru H. in pozdravnih brzojav vojnemu ministru ter predsedništvu Sre dišnje uprave UROER, se je spomnil predsednik tudi med letom umrlega člana uprave g. Jakoba Borčiča, ki je podlegel zavratni bolezni. Prisotni so počastili njegov spomin z vzkliki >alava*. Iz predsednikovega. poročila sledi, da je pododbor ob imenovanju novega bana izgubil svojega predsednika dr. Dinka Puca, ki je stal na čelu organizacije štiri leta. pa je zdaj zaradi prezaposlenosti odstopil s tega mesta. Na občnem zboru je bila g. banu izrečena najprisrčnejša zahvala za požrtvofv-ainogt, ki jo je izkazal pododboru. Nadalje je poročal g. predsednik o sponi med bivša upravo pododbora in središnjo upravo pod vodstvom g. Radoaavljeviča, ki je sedaj v zadnjem stadiju končne poravnave. Pod predsedstvom dr. Dinka Puca si je uprava nadela glavno nalogo izgladiti ta spor. Nova središnja uprava je izklju-čitveaai odlok iz leta 1928 anulirala, vendar članstvo bivše uprave želi, da bi središnja uprava navedla tudi razloge, ki so privedli do takega sklepa. Zbor je sprejel poročilo g. predsednika, kakor tudi dopolnilne predloge, ki bodo predloženi središnji upravi v Beogradu. Tajnik g. Kdvard Prinčič je obširno poročal o delovanju pododbora v minuli poslovni dobi. Poročilo je končal s pozivom na prisotne, da pridobe vse ostale rezervne "oficirje k sodelovanju v pododboru. Blagajniško poročilo g. Vekoslava Turela izkazuje glede na malo število članstva precej neugoden rezultat. G. Turel je podal kot član središnje uprave in delegat pododbora TjROIEi v Ljubljani obširno poročilo o občnem Zboru v Beogradu. Prečita} je t^4Ji poročilo o verifikaciji delegatov pododborov g. dr. Milana Perka. Člana verifikacijskega odbora izrednega občnega zbora v Beogradu dne 10. februarja, ki je moral v poslovnih zadevah odpotovati iz Ljubljane. Poverjenik za sekcije g. Ludvik Primožič je poročal o gibanju in ustanavljanju sekcij UB.OIR P° areekih mestih.. Velika ovira razvoju sekcij je previsoka članarina, demo b4v*e uprave. O. 4». • ■• '*>t predsednik nadzor- nega uiiUo;a je r d* je pregledal z gg. inž. Dimnikom in Bibrom blagajniško knjigo, ki so jo našli v popolnem redu. Predlagana razreanioa je bila soglasno sprejeta. Nato so bili sprejeti predlogi sekcij: is Litije, Kočevja in Jesenic. Prvi predlog se glasi, da se rezervni oficirji vsaj enkrat na leto sestanejo v sreskih mestih v svrho medsebojnega spoznavanja in vojaških predavanj. Drugi predlog govori o reorganizaciji udruženja na banovinske in sreske odbore in o spremembi pravil. Tretji predlog pa zahteva vozne olajšave predlogi so bili sprejeti soglasno. Sledile so volitve in se je izvoljena uprava takoj konstituirala: predsednik je g. Liorgar, podpredsednik g. Pogačnik, tajnik g. Prinčič, blagajnik g. Turel, poverjenik za sekcije g. Primožič, gospodar g. Plere in odbornik g. inž. Kobi. Namestniki upravnega odbora so gg.: žitnik, inž. per-ko in Pavlin. Nadzorni odbor g*g\: dr. Avramovič, inž. Dimnik in Biber. Nato je zastopnik komandanta dravske divizijske oblasti g. podpolkovnik Erie najprisa-čneje pozdravil zbor z željo čim večjega kontakta med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Pri slučajnostih se je sklenilo na predlog g. Lapajpieta ukreniti vse potrebno, da bo rezervnim oficirjem dana možnost nabaviti si uniforme. Ob zaključku je predsednik opozoril članstvo, da udruženje ni zato tu, da nudi svojemu članstvu razne ugodnosti, marveč je njegovo poslanstvo v tem, da zbira rezarvne oficirje v članstvu, ki bo v danem momentu znalo stati na čelu sil za zase.!to naših meja. Zaključil je z vzklikom: očuvajmo Jugoslavijo!«, ki so ga gromko ponovili za njim vsi prisotni. Ob lO- dopoldne je bilo živahno v restavraciji glavnega kolodvora, kjer so se zbirali delegati strelskih družin ljubljanskega vojnega okrožja Predsednik brigadni general Jovanovič je s pieteto počastil spomin blagopokojnega vladarja. Na njegov predlog so bile poslane udanostne brzojavke dvoru, pozdravne pa ministru vojske in strelski zvezi v Beogradu. Za njim je povzel besedo podpredsednik g. Steriekar, ki se je spominjal med letom umrlih strelcev, zlasti tople besede pa je posvetil zaslužnemu blagajniku Simčiču. Iz tajniškega poročila Borisa Roša je razvidno, da šteje ljubljansko okrožje 87 družin in okrog 5000 članov. Odbor se je zelo trudu, da H dobil cenejše puške in strelivo za članstvo, da bi tako lahko sodelovali pri strelskih vajah tudi siromašnejši sloji. Po poročilih ostalih funkcionarjev je bil izvoljen stari odbor z generalom jovanovićem na čelu. Jubilejni občni »bor „Save" V soboto zvečer je imelo pevsko društvo Sava« v svojem lokalu na Mesarski cesta svoj občni abor. ki je bil pomemben že zato, ker je s tem društvo zaključilo svoje jubilejno leto. Na X. obenem zboru se je zbralo mnogo članstva, ki ga je prisrčno pozdravil predsednik g. Drago Pogačnik S toplimi besedami se je spominjal pol nega viteškega kralja, nato pa na kra orisal društveno delo. Desetletnico svojega obstoja je »Sava« dostojno proslavila in ob tej priliki izreka društvo zahvalo vsem dobrotnikom, zlasti pa tudi tisku. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor pod vodstvom dosedanjega neumornega predsednika Pogačnika. H koncu je predsednik predlagal, naj občni zbor imenuje za častna člana dva zaslužna društvena delavca, in sicer blagajnika Jerneja Hlebša ter tajnika Franca Pavlico, ki sta že od ptvega dne usUBovftvt pri »84vi«. P*sdiQs; je tel pozdravljen a prisrčnim aplavzom ter soglasno sprejet. Društvo se bo obema zavednima Vinoma nslava«. prisrčno je predsednica pozdravila zastopnice centrala *n drurifc sestrskih društev 1*0 po-ročiUJi drusfHi drustvanth delavk je sestra 2e!jesnova-4Cokalj krasno predavala O sodobni matsfi Ur o vn»oji mladine, laklju^ čujuš i apelom na vae matere, naj pristopijo k »Jugoslavenski majki«, posebni sekciji Kola >*0fO*lovenskih sester. Pri volitvah je bila aa predsednico sope t izvoljena gospa penedjkova Pride JOAN CRAWFORO V PREKRASNI FILMSKI REVIJI Pride! PIBOOAI^IA VENERA FELM LEPOTE, ŽIVLJENJA H* LJTJBJBZNI »Beneški trgovec44 v novi režiji Predstava, zunanje krasno opremljena, Je prinesla Shylocku-S1crbinšku velik uspeh Ljubljana, 1. aprila. ^Beneškega trgovca* pa nam je novembra 1906 prvič umetnico zaigral Hrvat Leon Dragu ti nović, prvi naš Shvlock, zopet moderni režiser kakor njegovi trije predniki. Vse Shakespearove drame so se vzdržale na repertoarju, se ponavljale sezono za sezono, in zdaj smo dobili v Ciril Debevčevi odlični, zopet sodobni režiji »Beneškega trgovca* v glavni ulogi Žida Shvlocka z g. M. Skrbinškom. Takoj naj povem, da je uprizoril g. D e b e v e c predstavo v petih dejanjih (13 slikah) vrlo spretno; vse izpremembe se izvršujejo vzgledno naglo; prizorišča v Benetkah in v Beunontu so tipična fn lepa, oprema je zelo okusna, kostumi pa so novi in stilski povsem zadovoljivi. Scenograf g. ini. Franz je ustvaril celo vrsto slikovitih in lepih prizorišč, tako da predstava zunanje odlČno ustreza. Žal, da nimamo odrske godbe. Hrešče-či gramofon z nestilskimi melodijami mije resnično zadajal muke ... Smo pač reveži! Igrokaz, torej igra z veselimi in žalostnimi motivi, je »Beneški trgovec«, a zmerom si moramo klicati v spomin, da se je narodil že 1. 1595 in podaja miselnost dobe, polne verske in rasne sovražnosti. Jud proti kristjanu, a vsi kristjani proti judu. lin vsak poštenjak mora dandanes občutiti, da so kristjani še grši, še krutejši kakor juxi Tako se izprevrže smešna, osovražena oseba Shvlooka v tragično, ki uživa naše sočutje. Igral jo je Skrbinšek z veliko inteligenco, močnim čustvom, najskrbneje izdelano v vseh detajlih in z resno doslednostjo v celoti, fcel je viharne aplavze in prejel venec s šopkom. V posebno odliko mu gre njegova jasna govorica. Ta Zvočni kino Ideal H Samo še danes ob 4., 7. in 9.15 uri Q pikantna in sijajna francoska KJ komedija I Pariška dekleta Ne zamudite te predstave! Lažem posvečen dan Ljubljana, 1. aprila. Izmed vseh krivic, ki se gode po svetu, bi bila največja, če bi lažnivcem ne posvetili vsaj enega posebnega dneva na leto, kajti laž v vseh oblikah je vendar najbolj upoštevana najemagovitejša ter najčast-nejša; kdor noče verjeti tega, mu danes res ni treba. In kei &o torej danes tako-rekoč oficijelno dovoljene lazi ter mora časopisje, kakor tudi radio lagati po prvo-aprilskem programu, naj nam bodo vsaj dovoljene >lažilagati« o stvareh, ki so itak že v naprej postavljene na laž. Samo priznati moramo še kl^ub vsemu, da je naj večja umetnost lagati ter se vsako dile-tantstvo prej ali slej zelo maščuje. Kot diletanti se moramo torej samo pošteno ugrizniti v jezik. Ravno tako kakor boksar nasprotnika obvladuje IZDELEK: »TJNION« ZAGREB Tatvine se množe Škof ja Loka 29. marca. Škofja Loka in njena okolica sta imela nekaj časa pred vlomilci mir, zdaj pa kaže, da je zopet na poslu vlomilska sodrga. O predrzni tatvini pri starološikem županu Antonu Hafnerju na Trati smo že poročali, nekaj stičnega pa se je pripetilo danes ponoči pri gostilničarju Francetu Ahčinu pri Sv. Duhu. Ko so legli domači okrog 2. k počitku, se je spravil na delo predrzen rokom a vh, ki je pričel odpirati kar po vrsti omare, predale, miznice in sploh vse, kjer je upal, da bo kaj zanj. Tatinski gost se je najbrž bal, da bi ga utegnil kdo slišati, pa je prišel zato na originalno misel: Pred spalnico Ahčinovih je nastavil klop in položil na njo škaf, ki bi ga morali domači prekucniti, ako bi hotela v gostilno. Nepovabljeni gost se je še dokaj dobro okoristil. Pobral je za okrog 200 Din drobiža steklenico pelinkovca, 2 kg svežega surovega mesa, nekaj jedi ter drugih malenkosti, potem je pa neopaženo izginil v noč. Domnevajo, da je prišel vlomilec v hišo tako, da se je dal vanjo zakleniti. Pa tudi tatovi koles ne mirujejo. Te dni je prispel v šifrerjevo gostilno v 2abnici neki mizarski pomočnik s autne in prislonil kolo na steno hiše, sam je pa odšel v gostilno Ko je hotel nadaljevati vožnjo, je presenečen opazil, da mu je nekdo odpeljal kolo. .Na zagone t t-u način je prmai ob dobro ohranjeno moško žepno uro kovaški pomočnik štrt lupfpij pri Hafnerju Antonu v gtari LoJti £ tre rn.pl ju je neHdQ v odsotnosti is kovčega ukradel uro OrožniAke poizvedbe so dognale, da oi utegnil hiti krivec atrernpfljev znanec, ki je bil z okra-denoem tudi v razgovoru slede odkupa zimske jopica. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek 1. aprila Katoličan;: Hugo. MeMta. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Tebi pojem pesem svojo Kino Ideal: Pariška dekleta. Kino Dvor: Mlada srca — mlada ljube sen. ZKD: Mlada srca — mlada ljubeaen ob 14.15 v kinu Matica. Kino Šiška; 1'ubuiu Orienta. Koncert Akademskega pevskega zbora ob 20 y U n ionu. Ljudska univerza: predavanje dr. Karla Petriča »o imuniteti« ob 20. v Delavski zbornicd. Francoski institut: predavanje prof. Malenhoferja »O Napoleonu in Mariji Lui-ari«, ob 30. v Narodnem domu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Picooli, Tyr«-va oeata 6. Celovška cesta &9 in Gartua, Moste, Zaloška cesta. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 1. aprila: zaprto. Torek, 2. aprila: Beneški trgovec. Rod C. Sreda, 3. aprila: Bunbury. Premdera. liven. Premiera Oskar VVideove komedijo »Bunburv« bo v sredo dne S. L m. Ta »trivijalna komedija &a resne ljudi«, kot jo imenuje avvor, doaeaa na vseh odrih ¥e-like uspehe, ker persiflira s igrivim hu morjem, polnim duhovitosti v te povprečne konflikte komedij. V tej pretiš tavi nastopi absolventka Beinhardtovega seminarja na Dunaju ga. Silva I^ojtoova kot debutatka na našem odru. Nadalje sode hi je Jo: gdMatajev Matija.. Veseloigra, ki je žela uspehe že na Šentjakobskem odru, je doživela tudi na Viou popoln uspeh. Kako priljubdjeni bo igralca Šentjakobskega odra na Viču, je najbolj pokazala razprodana hiša, tako da moreno biti 6entjakobčani zadovoljni tudi z gmotnim lurpehom. Veselolorro je poselilo i staro i mlado, prišli so gostje iz Ljubljane, Brezovice, Kozarij in bližnje okolice. Omeniti moramo, da so tudi na Viču vsi sodelujoči storili svojo dolnžost. izmed igralcev sta občinstvu najbolj ugajala g. Kukman, ki je igral Matajevega Matijo, in pa g. Magdin a svojim Andražera. Hudopi-Skarn. Od ostalih vlog bi bilo omenili Miro Kobacajevo, go. Bučarjevo, ki je s evqjim energičnim nastopom vzbudila obilo zabave in smeha. Skratka vsi so storili kar po mogli in zato uspeh ni izostal- Scenarija je bila sa viske razmere prav dobra, enako razsvetljava, le odmori bi morali biti nekoliko krajši. Občinstvo ponovno prosimo, naj prihaja točno k predstavam, ker zapozneli obiskovalci motijo ostale, ki bi radi imeli mir. šentjakobča-nom k uspehu čestitamo rn želimo, da nas otm prej zopet posetijo. Dva požara &kofja Loka, 81. marca. >Ogenj je zlobna roka podtaknila,« tako pravijo želegnikarji, ki so bili priče požaru, ki je izbruhnil v kozolcu in zalogi lesa, last veiepoisefltiiika Ejfra. Gorelo je sredi popoldneva in je bil seveda ves trg na nogah, zlasti se, ker so spočetka mislili, da gori v naselju samem. Požar se je spričo suše in vetra hitro razmahnil ter aaje.1 najprej kozolec, potem pa ae deske in Mode, DomaČi gasilci so pa ogenj omejili, da ni bilo se hujše nesreče. Kožoica seveda niso mogli rešiti, zgorelo pa je tudi precej lesa. Kozolec je bil zavarovan, les pa ne. Bukovica, 31. marca. Sredi tega tedna okrog 15. je dvignilo pri nas vse ljudi na noge, posebno pa sosede Pranorčane, ki jim je gorel gozd. Kdo ga je aažgal? Nihče ne ve. NeprevidneŽ je moral vreči v suho listje ogorek cigarete, ostalo je nastalo samo, saj je pihal močan veter, ki je seveda pripomogel, da je zavzel ogenj nevaren obseg. Vso stran gozda proti Križni gori. v prostoru več sto kvadr. metrov je gorelo grmičevje, les in drevje, ko so zastavili domačini vse moči, da preprečijo se večjo požarno nesrečo. Dalo je bilo težavno zaradi vetra. Motike, lopate, rovnice in krampi so slednjič le ustavili ogenj. Prekopani jarki zemlje niso puščali ognja naprej in tako je bila nesreča pod noč le odvrnjena. škoda, ki jo trpe domačini, lastniki parcel, je znatna. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 2S.5 odstoL). Amsterdam 2966.02 — 2S79.61, Berlin 1756.08 — 1769.96, Gurih 1421.01 — 1428.08, Lomlon 210.36 — 212.42, Newyork 4£63.&8 —139630, Pariz 2S9.60 — 291.03. Praga 183.35 — 184.46. Avstrijski S-iling v privatnem kliringu 8.80 — 8.90. INOZEMSKE BORZE. Curih, 1. aprila. Beograd 7.02, Paraz 20.38, London 14.84, Newyork 309.»5, Milan 25.575, Madrid 42.16, Amsterdam 3^.65, Berlin 124.05, Dunaj 56.80, Praga 12.91, Varšava 58.275, Bukarešta 3.05. A+B 6 štev. 74 Str** a Podpisani, bivši solastnik tvrdke PRISTOU & BRICELJ, črkoslikarstvo, Ljubljana, se zahvaljujem vsem cenjenim naročnikom za mnogobrojna dosedanja naročila, ter vljudno naznanjam, da bom vodil od sedaj naprej lastno delavnico za črkoslikarstvo v LJUBLJANI, šelenburgova ulica 6, Izvrševal bom vaa črkoalikarska dela točno, vestno m solidno po najnižjih kon«. kurenčnih cenah, za kar Vam jamči moj renome ter se Vam i v nadalje naj topleje priporočam. S skicami, osnutki in proračuni Vam bom vedno neobvezno na razpolago. BRICELJ FRANC SPECIJALNI ARTISTIČNI ATELJE ZA ČRKOSLIKARSTVO — TelrfQX% 39*58 DNEVNE VESTI — Z banske uprave. Pomočnik bana dr. Pirkmajer jutri v torek 2. aprila ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. — Odbor strokovnjakov pri poljedelskem ministrstvu, poljedelski minister dr. Jankovič je imenoval odbor strokovnjakov, ki mu je naloga ugotoviti in predložiti ukrepe za ozdravljenje našega poljedelstva. V odboru so vseučiliski profesor dr. VelimLr BajTač, bivši generalni direktor Prizada Milan Dajdanovič, bivii direktor Prizada Milivoj Kos ti Ć, upravnik glavnega Saveza srbskih kmetijskih zadrug Voji-slav Gjorgjevič, šef urada za izvoz živine dr. Miljutin Petrovič, vseučiliski profesor dr. Aleksander jovanovič, upravnik zadruge mlinske industrije dr. Emil Palic, direktor živorad Bogdanović, direktor kmetijske kontrolne in ogledne stanice v Top-čideru dr. Dragomir čošič in generalni direktor Prizada dr. Edo Markovič. — Izletniški vlaki iz Zagreba na Jadran in Bled. Od 15. aprila bodo vozili vsako nedeljo iz Zagreba na Sušak, v aplit in na Bled ialetniškd vlaki s posebnimi voznimi olajšavami za izletnike. Vožnja od Sušaka in nazaj bo stala okrog 40 Din Gotovo bodo izletniški vlaki vedno polni. — Kolo jugoslovcnskih sester otvori svojo predseaijo v Domu Pranje Tavčarjeve v Kraljevici od 1. maja do 10. julija, torej v času, ko je bivanje ob morju najprijetneje, ko je naša obala najbolj privlačna Kako darovita je v svoji pomla danski krasoti, saj s« njena živa zelen pretiva v modrino morja, ki prehaja tam na daljnjem obzorju v azur nebesnega c voda. In morje vam bo dalo radosti, okrep-čila, zdravja! Vabimo vas v dom, kn je znan po svoju edinstveni legi tik obale. Penzija za stanovanje z vso prehrano — morska kopel prosta — znaša dnevno za odrasle 35 Din, za otroke, ki se sprejemajo v tem času le v spremstvu odraslih, pa 25 Din. Naš Jadran je bogastvo, za katero nas zavidajo mnogi narodi, toda mi ga ne iarabimo dovolj, niti ne cenimo do-celo njegove vrednote. Spoznavajmo, ljubimo, lekoristrimo ta naš neprecenljiv: zaklad! Ustmene informacije daje gospodarica K. j. s. ga. Tilka dT. Zbaanikova vsak torek in petek točno od 3. do 4. popoldne v Ljubljani, Beethovnova ulica 9, II. nad., pisma naslovita i sto tja. — Stalne smučarske visoke alpinake tečaje na Kredarici v Triglavskem pogorju prireja Slovensko planinsko društvo v Ljubljani v mesecu aprilu in ako bo potrebno, tudi v maju. Stalni smučarski tečaji so brezplačni. Tečaje v alpski sm«-čarski tehniki in izlete eno- ali večdnevne v Triglavskem pogorju bo vodil brezplačno znani aip. smučar in učitelj JZSS Joža Car nič. Pristop v tečaje je možen vsak dan počenša s 6. p p rilom. Dom na Kredarica je dobro oskrbovan ter plača udeleženec le prenočišče ln prehrano. ■Ma &pQtn£adctni>& $dxav£jenje in za čiščenje krvi uporabljajte z:.^.. FLANTNHA-6AJ BAHOVBC Pristen je le v plombiranih paketih. APOTEKA Mr. L. BAHOVEC LJUBLJANA KONGRESNI T£G H«g. hc. % od 5. f«*r. — Nov grob. V*eraj je umrl v Ljubljani g. Leopold Bo« j a. Poleg žalujočih svojcev zapušča mnogo prijateljev Ln znancev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogrešali. Pogreb bo jutri ob 14.30 izpred nirtvii:,'.oe zaveušCa Sv. Jožefa na Vidov-danski cesti. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, hladno Ln spremenljivo vreme. Včeraj je snežilo v Beogradu, Sarajevu in Skopi ju. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 9.4, v Splitu 8, v Zagrebu 6, v Rogaški Slatini 4, v Beogradu 2.4, v Skopiju 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.7, temperatura je znašala —1.4. — Vlomi v Selski dolini. Te dni smo imen v naši dolini vlomilca. Najprej se je vtihotapil okrog polnoči v boža posestnika Franca Potočnika na Bukovici in odnesel dva velika kosa slanine, dočim se plečeta ni dotaknil, potem je poskušal srečo še pri nekem drugem kmetu, nakar je priloma-stil ob dveh v Selca, vdrl v Anžačevo hišo in izginil.s hlebom kruha, ker pač drugega ni bilo pri roki. Vlomilca, ki se je potikal po hiši, je hlapec sicer slišal, toda se ni pobrigal zanj, ker je pač mislil, da je kdo domača h _ Svojo ljubico ustrelil, v vasi Čiko- vači blizu DanilovgTada se je odigrala v soboto popoldne krvava ljubavna tragedija. Stanko Ulic je imel ljubavno razmerje s Peko Kotnič, ki ni ostalo brez posledic. Dekle je rodilo nezakonskega otioka in prosilo fanta naj se poroči z njo. Fant pa o tem ni hote] ničesar slišati. V soboto mu je Peka znova očitala, da jo je zapeljal in da jo hoče pustiti na cedilu. V jasi je fant pograbil revolver in jo ustrelil v prsi, da je v bolnici kmalu ipdihnila. _ Tragedija v rodbini zagrebškega opernega pevea. Težka rodbinska tragedija se je odigrala v soboto ponoči v rod- bini zagrebškega opernega p«woa RadisJa-va Kocela. V hipni duševni zmedenosti je hotel Kooel ubiti svojo ženo Hildeaar-do. žena je moža minila in skušala z lepimi besedami vplivati nanj, toda mož je potegnil nož in navalil na njo. Bil bi jo ubil, da ni skočila skozi okno. Nesrečna žena si je zlomila hrbtenico in malo je upanja, da bi ji v bolnici rešili življenje. Moža so pa spravili v bolnico na opazovanje. — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschubs) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Iz Ljubljane —lj Koncert Akademskega pevskega zbora se ponovi. Za današnji kuniert našega priljubljenega Akademskega pevskega zbora so razprodane že vse vstopnice, tudi stojišča. Ker je pa še mnogo ljubiteljev lepega petja, ki bi radi prišli na koncert, pa niso mogli dobiti vstopnic, bodo akademiki svoj koncert ponovili v petek zvečer. Na to opozarjam« zlasti prebivalce krajev, ki imajo z Ljubljano avtobusno zvezo, da se ne bodo drevi vozili v Ljubljano na koncert naših akademikov, ker so, kot rečeno, vse vstopnice razprodane V sredo dne 3. aprila je zadnja važna ajda V*a* sodelavke in »cer o* lo. uri (*.) v damski sobi kavarne »Etoone«. tfdelejba obvezna. Interesenti in članice vljudno vabljeni, -HJ LJu«**ka univerza v Ljubljani. Drevi ob M. uri bo predaval v dvorani Delavske zbornice ravnatelj Drž. higijenskoga zavoda g. dr. Karel Potrte o imu-ftttoti. Vstop prost. —lj športne in modne srajce, gotove in po meri, kvalitetna blago, p© znižanih cenah, dobit« pri M. PIRNAT, Sv. Patra cesta 22 in Poljanski cesta 1 (Pegleaen). —4j Srajce, modne In športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice kupite najbolje pri Miloš Karničnik. Stari trg 8. Iz Celfa —o Ljudsko vseučilišče. Drevi ob osmih ho predaval v risamici deške meščanske šole g. dr. L. Kuščer iz Ljubljane o »Skrivnostih morskih globin*. Govoril bo o načinu merjenja morskih globin, o Bee-bejevem potapljanju v batieferi, o čudežnih življenjskih pojavih v globini morja itd. ter pokazal mnogo lepih skioptičnih slik. Udeleiite se tega zanimivega predavanja! —c Močan vihar je divjal v soboto v Celju in okolici. Pometal je precej opeke s hiš*, druge škode pa k sreči ni povzročili. V nedeljo je bilo sicer solnčno vreme, bril pa je ves dan mrzel veter. —c SK železničar (Zagreb) : SK Celje 4:3 (2:1). V nedeljo dopoldne je gostovalo prvorazredno moštvo zagrebškega železničarja v Celju in odigralo na Glaziji ob prisotnosti 300 gledalcev prijateljsko tekmo SK Celjem. Gostje so nudili lepo tehnično kombinacijsko igro z dobrim startom in podajanjem, bili pa so premalo odloča' pred golom. Celjani zopet niso nastopil: kompletni in so igrali neenotno in primitivno. 9 tako igro si bo SK Celje odtujil svoje občdnstvo. V prvem polčasu so biLi gostje v lahni premoči, po odmoru pa so Celjani malo izpremenili postavo in igrali nekoliko boljše. Po 1 gol za goste in za Celje je rezultiral iz enajstmetrovke Gostje so zasluženo zmagali. Goli za želez- 7 —lj Glasovi iz Rožne doline so redki, ker tudi tam vlada splošno zadovoljstvo. Pač pa vihajo nosove pristni Ljubljančani, ko obiščejo Rožno dolino ob nedeljah. Nosove vihajo v pravem pomenu besede zlasti na Večni poti nasproti Kollmanno-vega posestva. Kdor ni preveč kratkoviden, takoj odkrije parfumerijo. Hišna kanalizacija vodi indiskretno v obcestni jarek, kjer gnojnica stoji. Protestirajo samo nosovi že več let in čeprav je Rožna dolina kanalizirana, se ne moremo sprijazniti z raznimi predpisa. Upamo torej lahko, da ostane vee po starom. —-ij K poglavju o našem vandalizmu. Mestno vrtnarstvo bi moralo imeti posebej uradnika, da bi pisal poročila o škodi, ki jo delajo meščanska sindki v parkih in gozdovih. »Sinčkom« ne moreš tako lahko d: ^vaga, zato so tudi tako pogumni. Preteklo noč so zopet polomili več klopi v ti-? volakem gozdu, kar je pač najznačilnejše spričevalo za nje. Upamo, da dobe tudi >junaki« prej ali slej pošteno lekcijo, čeprav so bili doslej nedotakljivi. če ne bodo nehali divjati, bo treba objaviti njihova imena. —lj Geste v Rožni dolini poaipavajo tudi s starimi lonci in podobno šaro, ki jih drugje vidimo le na smetiščih. Zlasti Cesta VH je »najlepše« posuta, s čimer so zadovoljni otroci, ki imajo na izbiro najrazličnejših bobnov. Voznikov takšen nasip ne moti, ker na rožniodolinskih cestah ni posebnega prometa, ceste pa vsaj porabljamo za smetišča, če že ni prometa. Stanovalci v bližini so baje zadovoljni, posebno oni, ki lahko mečejo smeti kar iz hiše naravnost na cesto —lj Razpis poletnega abonmaja. Uprava Narodnega gledališča razpisuje počenši e 1. aprilom poletni abonma, kri volja ea 6 dramskih predstav in se uvrsti v že obet o ječi celoletni abonma reda C. Priglasi se sprejemajo pri blagajni gledališke uprave v dramskem gledališču od 9. do 13. ure in od 15. do 17. u**e. Cene eo izredno nizke, tako da je omogočen najširšim krogom vpis v ta abonma. V repertoar pridejo najuspelejše predstave tekoče sezone. —lj Uprava Hubadove župe JPS obve? šča, da bo redna let. skupščina Hubadove tupe JPS v nedeljo dne 7. t. m. ob 9. uri dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Mat?«-e. Prijavite delegate. — člani včlanjenih pevskih društev imajo na železnici ftOodstotnJ popust. Na odhodni postaji naj kupijo eelo karto in železniško legitimacijo Obr. K. IS. Cela kupljena karta velja za bresplačen povratek, ako %se udeleže župnega koncerta, ki bo dne 7. L m. ob 15. uri v veliki dvorani Uniona. Na koncertu bo uprava Hubadove Šupe potrdila udeležbo koncerta na omenjena železniški legdtimaoiji. Uprava. —lj Občni zbor bolniške blagajne mestnih . nameščencev. Jutri ob 18, bo v zboro-valni dvorani mestnega poglavarstva redni občni zbor bolniške blagajne mestnih nameščencev v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. —lj Razstava »Spomini na našega kralja Aleksandra«. Razstavni odbor prosi ponovno, da mu cenjeni raastavljalei pravočasno dostavijo za razstavo namenjene predmete. Od 1. do 5. aprila bo odbor stalno posloval v Jakopičevem paviljonu od 15. (3.) dalje. Kdor ieli, da pošljemo po razstavne predmete, naj te jav4 pismeno na naslov: Gospa Fernanda Ma-jaron, Napoleonov trg. Ker je vse transporte prevzela tvrdka J. Turk in sicer z ozirom na plemeniti namen razstave brezplačno, je osiguran strokovnjaaki prevoz umetnin in je vsaka poškodba izključena. ničarja so padli v 18. in 23. min. prvega ter v 12. in 25. min. drugega polčasa, gv-li za Celje pa v 27. minuti prvega ter v 16. in 27- minuti drugega polčasa. Kot: 6:5 za Celje. Sodil je g. Veble precej ležerno. V predtekma je mladina SK Celja porazila rezervo Atletikov v razmerju 5:0 (3:0). —c SK Olimp : SK Šoštanj 3:1 (2:0). V nedeljo dopoldne je bila na OJimpovem igrišču v Gaberju ob prisotnosti 200 gledalcev odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med celjskim Olimpom in SK Šoštanjem. Olimp je bil ves čas v premoči. V prvem polčasu je nudil smotreno in koristno igro, po odmoru pa je malo popustil, šoštanjoi so igrali primitivno. Njihov napad je bil šibek in je igral preveč defenzivno. Goli za Olimp so padli v 1. in -7. minuti prvega in v 10. minuti drugega polčasa, častni gol za Šoštanj pa v 25. minuti drugega polčasa. Koti 4:1 za Olimp. Tekmo je sodil g. Veble točno in objektivno. Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove vode« iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Priznani učenjaki na klinikah za notranje bolezni so dosegli celo pri polstran-sko ohromelih s »Franz Josefovo vodo« najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova grančica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah |n špecerijskih trgovinah. Iz Maribora — Zasebni in avtonomni nameščenci v Rušah. Zasebni nameščenci v Rušah so postali pozorni na plodonosno delovanje Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru ter so sklenili ustanoviti svoj krajevna odbor. Zato so te duJ sklicaM informativen sestanek v Rušah, katerega se je udeležila tudi eksekutiva mariborskega društva. Za sestanek se izkazali zasebni nameščenci v Rušah izredno zanimanje in to se tem bolj, ko so slišali izčrpna poročila mariborskih stanovskih tovarišev. Zanimiv referat jih je poučil o socijalnih ustanovah, bolniški blagajni trgovskega bolniškega podpornega društva in o Pokojn4nskem zavodu. Vsem poročilom Je sledila aelo živahna debata, ki je dokazala velik amisel in zavest tamkajšnjih zasebnih nameščencev za skupen stanovski pokret. Ob zaključku je bil izvoljen krajevni odbor, ki bo takoj pričel s intenzivnim delom. Novo stanovako postojanko v Rušah iskreno pozdravljamo! wm Ljudska univerza v Mariboru. Drevi bo predaval univ. prof. dr. A. živkovlč iz Zagreba o temi: »Borba okoli krščanstva na Nemškem«. — V petek pa bo govoril undf. prof. dr. Iaider Cankar iz Ljubljane o zanimivi temi: %Kako gleda likovna umetnost na svet«. — Potrjene kandidature v Mariboru. Doslej je potrdilo okrajno sodišče v Mariboru kandidature g. višjega državnega pravdnika v nokeju dr. Ivana Jančdča in S. Ivana Janzekoviča. ter njunih namestnikov g. Fran j a Bureša in Josipa Hl a deta od Sv. Kriza pri Mariboru. — »Branibor« (naslednik Jugoslovanske Matice) priredi d. t. m. ob tO. uri ▼ veliki dvorani Narodnega doma prodavanje: »Državne meje in narodne manjšine«. — Predava g. dr. Vilfan Josip, predsednik Mednarodnega kongresa manJMn t tedo> n Bell »obje no rede vsak obraz privlačen In lep. Da dobimo lepe, bele zobe, |lh snažimo zjutraj in zvečer s prijetno osvežujočo, in okusno zobno pasto Chlorodont. Ze po kratki uporabi dob d zob]« čudovito lop losk slonova kosti. kTuba Din- 8.- Jugoslovanski proizvod žem v ženevi ter bivša poslanec v italijanskem parlamentu v Rimu. Vprašanje narodnih manjšin v raznih državah Evropo 4° danes najaktualnejši problem mednarodne politike. Usoda naših ue«rečnih bratov izven mej Jugoslavije mora biti največja briga vsega. jugoslovepsUesa naroda. Nevredni samostojnega obstoja bi bili, ako bi pozabili na tri četrtine milijona Jugoslovenov, ki so po svetovni vojni ostali v mejah sosednih držav. Njih usoda je naša lastna usoda. Oni so ne-raadružljiv de) našega naroda! Zato vsi na predavanje »Branibora«! — Premiera sovjetske veseloigre »Kvadratura kroga« bo v soboto dne 6. aprila Delo je pisano prav sveže, skoraj b: lahko rekli drzno in bo zanimalo že zaradi svojega ambijenta, ki je nam Slovencem kolikor toliko nov. Izvrstna veseloigra je to: komedija, veseloigra, burka, duhovita satira, vodevil — vsakega malo — a odlično narejeno. Rezijo vodi int. arh. B. Stupica. — Priljubljeni trio Brandlove koncer-tira v četrtek 4. aprila v mariborskem gledališču. Ta komorni trio, ki mu vso velemestne kritike priznavajo odličao Interpretacijo, homogen zvok in se mnoge druge vrline, je sestavljen iz dam F. Brandlove, V Gara in M. Rusy ter bo mariborskemu občinstvu z izbranim sporedom (Mepdelssohn, Brabms, Čajkovski j in dru-g*l) pripravil redek umetniški užitek. — Koncert bo za red B, veljajo dramsko cene. Trgovec Franc Kovač 60 letnik Ljubljana. 1. aprila. Ogromno dalo, ki ga je pričenši od prvih let našega stoletja, zlasti v času pred veliko vojno, opravilo Trgovcško društvo »Mer kur< v Ljubljani, za na&o trgovino in nas trgovski atan v organ izatornem, izobraževalnem, kuUuruem in socjjaLnem pogledu, je bilo mogoče samo zategadelj, ker je bila tak« narodna stanovska organizacija v tistih narodno politično nevšeon.li eaeih živo potd-ebna ter je bilo inicijatorjem te strokovne gospodarske organizacije mogoče dobiii in pritegniti za nmogostransko delo vrlo četo deloljubpih, požrtvovalnih n vnetih mož, trdno prepričanih o nujna potrebi tega dela in pokreta. Ti vrli delavci za probujo naših trgovcev in povzdigo naše domače trgovine so se vrgli z mladenišk m ognjem neustrašeno in neugnano na delo v tistih narodno politično še mračnih časih in ao tvegali radi tudi svoje gmotne interese. Iz vrst samostojnih trgovcev in m vm&t samostojnih sotrudnikov so se zbrali. Leta 1907. je bilo začelo posebno živahno delo. Prišla je tisti fas splošna voliuia pravica ter je v Ljubljani in iz Ljubljane načelo živahno ustanavljanje na gospod a rskem in etanova^kem polju. Pronanjd zaslužnega osobito tihega, drobnega, aH važnega dela, ki vsak dan znaša in gradi, ne prihaja vedno do pravične veljave v širša javnosti. Cesto samo ožji prijatelji in vrstniki vedo po pravici ceniti vrednost opravljenega dela mnogih naših zaslužnih mož. Med tiste veljavne može, ki so v naivažnej-Ši dobi in tudi najpotrebnejši za delovanje društva >Mrukur« požrtvovalno in nesebično sodelovali, moremo šteti gospoda Franceta Kovača, trgovca s čajem t Ljubljani. G. Franc Kovač praznuje te dni v krogu 9vojih prijateljev in spoštovalcev avoj šeat-desetletni življenjski jubilej in je sedaj pravi čas, da se pravično spomnimo nesebičnega dolgoletnega dela tega ljubeznjivega, prispčno dobrega in prav zaradi svoje skromnosti posebno prikupnega moža. G. Franc Kovač je bil rojen v IKumia-lah 3 .aprila 1875. Po dovršeni ljndski šoli v domačem kraju je prišel v znano bjub-\jansko trgovino L Perdan za trgovskega vajenca ter je po dovršeni učni dobi služboval delj časa kot pomočnik v tej firmi, kalere lastnik je sedaj njegov zvesti drug g. Ignacij Novak Ob tem Času je ob Lako v al in dovršil trgovsko šolo v Mabrovem zavodu. Mladi trgovec je seveda želel izpopolniti svojo strokovno izobrazbo vsestransko in hkratu spoznati kupčijske prilike v raznih krajih. Tako ja služboval kot trgovski pomočnik v Ljubljani v tedaj dobro znani Hajbeosteinerjevi trgovini na Sv, Petja cesti, v Radovljici pri firmi O. Homan in pri firmi F- Dolenc v Kranju. Svojo vojaško dolžnost je opravil pri 17. pešpolku v Ljubljani in postal računski podčastnik prvega razreda. Ko je zadostil vojaški dolžnosti, je vstopil v trgovino Franca Terdina v Ljubljani, katero je kot spreten poslovodja vodil do leta 1922. Iz žive prakfie je kmalu iziprevidel, da je dana potreba po specijalni trgovini s čajem na debelo v naš?in krajih ter je skupno s svojim prijateljem gloap. Ignacem Novakom trgoval s čajem na debelo v dobi od leta 1908 do 1920. Lota 1922. se je osamosvojil. Od tistega časa ima v svoji hiši v Ljubljani no Poljanski ees4i znano trgovino • Čajem in rumom na de~ bedo. Od leta 1906 mu je zvesta družica, krepka podpora in marljiva s o t rudni ca njegova soproga gospa Ljudmila Kovačeva, ki je tudi same iz trgovakaga stanu. G. Frane Kovao je bil od svoje mladosti narodno zaveden mož, ki je vedel, da ne sme biti samo marljiv in delaven v avojem pokliou, marveč da ga dolžnost kliče tudi na dedo v narodna društva in strokovne organizacije. Zgodaj je že delal v okrilju Ciril Metodove družbe in prodajal čaj v korist te narodno obrambne orgwiiacije. V krogu svojih trgovskih tovarišev ima veliko število odkritih prijateljev in spoštovalcev. G. Franc Kovač spada v ljubljanskih kupoij-skih krogih v dpbro znani krožek pokojnega Josipa Drčarja, ki je bil med ustanovniki in pobudniki društva »Merkur«, Prijateljski spomin m lene tradicije na pokojnega preza&lufenega vodnika trgovskih sotrudnikov Josipa Drčarja vežejo te dolga leta prijateljsko trgovsko družbo v tovariški krožek, ki je ne samo družabna vez. marveč iz tege kroga izhaja mnoga srečna pobuda la napredek trgovine in pjene organizacije. 8 posebno ljubeznijo in vnet ostjo se je posvetil g. Franc Kovav dolu v odboru Trgovskega društva >liferkur<. Vse od leta 1907 je nepretrgoma do dandanes odbornk društva >Merkur< in je njegovo tlelo osobito pri velikih društvenih prireditvah dragocene z« društvo. Z veseljem je vsa leta vzel nase vsake dele, noben trud mu ni bil nikdar pravog, b! maaee govoril nikdar in »o ni branil, marveč je z največjim veseljem opreva prevzeto delo. S posebno vnemo jo sodeloval pri blagajniških poalih ob velikih drusivanih prireditvah pred in po vojni. Zaslužno je njegova neee^čno prizadevanje v korist vsakoletni podporni akciji društva >Me*rkur*. Odbornika od leta 1907 je društvo 'Merkur^ v priznanje njegovih velikih zaslug in njegovega zvestega sodelovanja izbralo za svojega častnega člana že leta 19J6, naslednje leto pa je postal društveni ustanovni Član. G. Franc Kovač ima za društvo »Merkur« odlične zasluge po svojem dolgoletnem, neumornem delu in spada med najzaslužnejše graditelje slovenske trgovske organizacije. Njegova dobrodušnost in prisrčna ljubeanjivost, njegovo prikupno vedenje ter njegova prijateljska in kolegijalna zvestoba mu je pridobila veliko Merilo prijateljev in spoštovalcev med lju^janskimi meščani. Franc Koveš je ljubtaiijiv tovariš, spoštovan meščan, ugleden trgovec, fant od fare, ki ga ima vsak rad in ga vsak ceni, ki ga pobližje spozna. Boder in veder mož je, živahen in podjeten in ga leta njegovega destdesetleinega jubileja prav nič ne tlačijo. Ob njegovem jubileju, ki je praa-ak preudarnega trgovskega dela, ga obdajajo prisrčne simpatije njegovih prijateljev in epodtovalcev ter mu za čestitke ob njegovi sestdesetletaici kličemo: Bog živi Franceta KoveČa še dolga zdrava, srečna in uspešna leta! Dr. F. W— r. Zvočni kino Dvor Tet- 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Z. K. D. PREDSTAVA prekrasna češka drama Mlada srca — mlada ljubezen (REKA) Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Neurje v škofjeloškem območju akofja Loka. 31. marca. Po prijaznih Bolncnlh žarkih, ki so nas pozdravljali v petek še popoldne, pač nihče ni slutil, da se bo vreme na noč tako p resu kalo. Na večer so zakrili nebo temna oblaki in kmalu je zadivjala po vsem loškem območju vihra, da enake že dolgo ne pomnimo. Razsajala je strahovita burja, ki je delala povsod škodo. Vihar je loma 1 drevje, ras streh je metal opako in ni ostala nedotaknjena menda prav nobena hiša, ponekod je trgalo slamo s streh, podirali so se dimniki, kozolci, trgalo j£ napisne table, pobitih je bilo tudd več Sip, na mnogih krajih je potrgalo električne in telefonske ždee, tako da smo dož'vljal! od sile nemirno noč. Ceste je gladko pokrilo in odnašalo prah v ogTomnih vrtincih visoko pod nebo, vmes pa je ukro« oglov in križišč tulilo prav do ranega jutra, ko je vihar vendarle nekoliko popustil. Neurje je zajelo vae škofjeloško območje in sta prav tako trpeli obe rloHni, kakor mesto s svojim £aledjem . olepševalno društvo Škofja Loka, 31. marca. Na petkovem izrednem obenem zboru v mestni hiši so bila sprejeta izpremenjena društvena pravila tako, da bo prevzelo OD v svoj delokrog tudi organizacijo tujskega prometa, ki ima dane pri nas vse pogoje za uspešen razvoj. Zbor je vodil predsednik OD g. Zahrastnik z ostalim članstvom, ki je posvetovalnico do kraja napolnilo in razmotrivalo, kateri ukrepi bi bih najpotrebnejši da hi rodila prizadevanja OD čimprej vidne uspehe. OD bo izdalo v već tisoč izvodih pronpoort Škofje Loke v obliki brošure in bo stopilo v stike s >Putnikom«. Predvidene so velike orientacijske table ta sistematična akcija da se organizira tu>ki promet po vseh njegovih zahtevah. V^porednp a tem bo OD v še pojacenem obsegu vršilo tudi svojo prvotno nalogo glede povadige smisla za občo lepoto mesta, za higijeno, za ureditev izpr^hajališč, kopališča za napravo klopi ta spi h za vse ene. kar spada V podT~^^ d-n *tva Po tehtnem prevdarku so bili vi jeni te- melji 4olu, W mlaltmo o -v ta ga nam ni« Jvraoit} ni treba * msrkH - -^ro-čati, saj kliče vse, ki s? defer? veiic jamo po sebi k Stran 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 1. aprila 199» Mev. 74 GeorgU Silin: 29 Počasna smrt ■----- Roman. *$Gmi# Ne da bi vedel zakaj, mu je postalo naenkrat težko pri srcu zaradi bolnikov in samega sebe, pa tudi zaradi ogab-nega^ človeškega strahu, zaradi takega stališča zdravih ljudi napram gobavcem. Da, to stališče se ni prav nič iz-premenilo od tistih časov, ko so bile v koran zapisane besede: »Vsak pravoverni mora pri srečanju z gobavcem bežati pred njim, kakor pred divjo zverjo.« — In kako prestrašeno sta takoj gledala ... Te oči! Utrujenost je mahoma izginila. Ah, ljudje, ljudje, je pomislil doktor Turke je v, ko se je vračal domov. Sicer pa niso bili podobni tema dvema popotnikoma vsi, ki so prihajali v naselbino gobavcev. Prihajali so tudi ljudje drugačnih nazorov, ljudje, ki so zavzemali napram gobavcem čisto drugačno stališče. Toda takih se je našlo malo in v naselbino gobavcev so prihajali redko. Skoraj vsak, ki je prišel v naselbino, je delal take oči, kakor da bo moral zdaj pa zdaj skočiti v prepad. V naselbini so se spominjali samo enega primera, ko se posetniki niso bali gobavcev. To je bila edinstvena epizoda svoje vrste. Zgodilo se je bilo že davno, v času, ko v naselbini gobavcev še ni bilo Tur-kejeva, ko še ni bilo revolucije in ko naselbina gobavcev še ni bila znanstveni zavod, temveč samo skupina na hitro roko zgrajenih barak na dvoru gobavcev in ko je prebival na dvoru zdravih samo en ranocelnik z dvema samarita-noma. Izmed očividcev te epizode so bili živi samo štirje gobavci, ki so se pa navzlic dolgi vrsti let vsega spominjali še tako jasno in točno, kakor da se je dogodek pripetil šele včeraj. Po pripovedovanju teh še živečih prebivalcev naselbine se je pripetil ta dogodek takole: Tistega leta je štel dvor bolnih sicer že okrog štirideset gobavcev, vendar je bil pa pogled na naselbino zelo žalosten in mučen. Ob vznožju griča se je tiščalo skupaj nekaj barak, podobnih bolj kumikom, nego človeškim bivališčem. V barakah razen umazanih, iz desk zbitih ležišč in navadnih stolov skoraj ni bilo nobene opreme. Gobavci so živeli kakor v vojašnici, v vsaki baraki je bilo po več družin. Tesno je bilo v teh barakah, dim in nesnaga sta kraljevala v njih. Sobice so bile bolj podobne jetniškim celicam, kakor človeškim bivališčem. Gobavci so bili skoraj povsem prepuščeni samim sebi. O redu ni bilo govora, nadzorstva ni bilo nobenega, izolacije tudi ne. Gobavci so lahko odhajali iz naselbine kadar in kamor se jim je zahotelo, kajti nihče jih ni kontroliral, saj so bili zdravi ljudje, ki so naselbino upravljali, trdno prepričani, da gobavci zaradi velike oddaljenosti od človeških bivališč ne bodo nikamor hodili. V resnici so pa gobavci zapuščali naselbino, posebno tisti, ki niso imeli niti sorodnikov, niti znancev, katerim ni nihče pomagal. Hodili so v mesto in bližnje vasi beračit, zbirat koščke kruha in vsako miloščino, potem so se pa vračali v naselbino gobavcev. Ljudje, ki so upravljali naselbino, so se kaj malo brigali za gobavce, čeprav so dobivali plačo za to, da bi se brigali za nje. Naselbina je imela sicer svojega ravnatelja-zdravnika, ki je pa prišel pogledat samo enkrat na teden. Ranocelnik mu je poročal o važnejših dogodkih v naselbini, potem si je pa ogledal ravnatelj vse barake, po stari navadi je obedoval pri enem izmed gobavcev in se odpeljal nazaj v mesto. Naselbina gobavcev je pa zopet živela kakor prej in je bilo zopet vse umazano in zanemarjeno. Dejansko je upravljal naselbino ranocelnik Tokmakov. Le-ta je menil, da morejo človeka izgnati na tako »poguben kraj« samo za težak zločin. Zločina on ni nobenega storil in tako se je smatral za mučenika, odnosno junaka Razumevanja pa ni našel pri nikomur in skoraj vsak dan se je do nezavesti napil. Kadar je bil pijan, je zmerjal vsakogar od zdravnika do gobavcev, ki bi jih bil najraje utopil v žlici vode. Opotekajoč se je prihajal na dvor bolnih, srdito je mahal z rokami, kričal in grozil, da bo to gadje gnezdo zažgal ali pa da odide, da so mu deveta briga vsi, tudi zdravnik in da naj gobavci žive, kakor hočejo, on pa da je že vsega sit. Pod vplivom alkohola je v svoji bujni fantaziji dokazoval, da doktor medicine ničesar ne razume, da dobiva svojo ravnateljsko plačo zastonj, dočim on — Tokmakov — od ranega jutra do poznega večera trdo dela, saj vodi vse sam, a zato dobiva samo petinštirideset rublje v mesečno. Tako je razgrajal včasih vso noč, zjutraj je pa vstal potrt in ozlovoljen. Ni se spominjal, kaj je govoril prejšnji večer. Po seznamu je klical bolnike, ki jih je bilo po njegovem mnenju treba pregledati, in delal je vtis jeznega in raztresenega človeka. Ta Tokmakov je bil edini reprezen-tant medicine v naselbini gobavcev in zdravil je bolnike z vsemi mogočimi sredstvi, ki so mu prišla pod roko. Dajal jim je genokardijevo olje za uživanje in mazanje, toda to olje je imelo zoperen okus in vsak bolnik ga ni prenesel. Opetovano je Tokmakov prakti-ciral zdravljenje z navadnim petrolejem, ki ga je dajal bolnikom za mazanje in za uživanje. In po pripovedovanju gobavcev je to sredstvo najstarejši prebivalki v naselbini Fjokluški pomagalo. Včasih se je pa zatekal k najradikal-nejšemu sredstvu lečenja, k izžiganju gobavih infiltratov z razbeljenim železom. Izžgal je bulice in ranice na zelo energičen način in vedno so izginile, kakor je pripovedovala ista Fjokluška. Največja sreča. — No, kako se je posrečil včerajšnji shod, ki se ti je nanj tako mudilo? — Imenitno. 2ena mi je verjela, da sem bil na njem. Kako so Nemci streljali na Pariz Zanimiva knjiga Heinza Eisgraberja — Debela Berta je tehtala 7SO ton V Nemčiji je mala knjiga Heinza Eisgruberja »Kako smo streljali na Pariz«. V knjigi je opisan orjaški top, s katerim so streljali Nemci na Pariz. Francozi so nazivali ta top »Debela Berta«, Nemca pa »Parižanka«. Med vojno je bil ta top obdan s kopreno zagonetnom ti, ki so jo Nemci skrbno čuvali. Po premirju je sicer prišlo v javnost nekaj nejasnih vesti o topu, točnih podatkov o njem pa ni bilo mogoče dobiti. Pozneje se je zanimanje za orjaški nemški top poleglo. Rofstvo topa Misel streljati na Pariz je bila porojena takole: Bilo je proti koncu leta 1916 v nemškem generalnem štabu. Načelnik štaba je v svojem poročilu vrhovnemu poveljniku ugotovil, da dobivajo zavezniki premoč v zraku tako, da bodo morali Nemci v bodoče opustiti napade iz zraka na Pariz, ki so bili važen moralni Činitelj. Tisti hip je vstopil ordo-nančni častnik in izročil načelniku generalnega štaba važno obvestilo. Nastala je tišina, v kateri je eden izmed mladih častnikov štaba dokaj glasno zaše-petal svojemu sosedu: »Ne preostaja torej nič drugega, nego streljati na Pariz.« Navzoči častniki so sprejeli to pripombo kot neumestno šalo. Toda misel je bila sprožena. Čez nekaj dni je bil poklican v generalni štab strokovnjak balistik. »Ali je mogoče streljati na Pariz?« so ga vprašali. Balistik je presenečeno pogledal generalu v oči in iskal v njih dokaza, da se šali. Toda generalov obraz je bil resen. »Na 120 km? Izključeno, ekscelenca!« »Besede ,izkljueeno' n€ poznamo v nemški armadi.« »Potemtakem pa moram najprej govoriti s Kruppovimi strokovnjaki, ekscelenca.« Sledile so mrzlične priprave. Treba je bilo izračunati potrebno začetno hitrost, dobiti primeren smodnik in dovolj močno jeklo. Proučevali so pot granate in možnosti izdelovanja. Ko je bilo že vse pripravljeno, je nastala silna panika. Z mize vodilnega inženjerja je bil namreč izginil načrt orjaškega topa. Takoj so organizirali celo armado detektivov. V delavnice se je naselilo nezaupanje. Slednjič so izdajalca izsledili v osebi nižjega uslužbenca, ki ga je bila podkupila poročevalska služba neke tuje države. K sreči načrt topa še ni b£ izročen. Vsi so si oddahnili in se znova lotili dela. Spomaldi 1917. — nekaj mesecev po razgovoru načelnika generalnega štaba z balistikom — dobi vrhovno poveljstvo obvestilo: Top je pripravljen za po- skusno streljanje. Toda izkazalo se je, da nimajo strelišča za streljanje na 120 kilometrov. Zopet šala, to pot iz ust člana Krup-povega štaba: »Saj imamo morje!» In to je rešilo položaj. Hitro so postavili top v Cuxhavenu in streljali v severo-zapadni smeri od Helgolanda. Streljanje so opazovali iz hidroavijonov. Prva granata je padla v morje 90 km od Cuxhavena. Vse je ostrmelo: 90 km namestu 120! Drugi strel je prinesel isti rezultat. Treba je bilo znova pričeti. Top so odpeljali nazaj v tovarne v Esse-zm. Pariza ne bodo bombardirali. Nov top je bil izdelan čez leto dni, spomladi leta 1918. Instalacija Smo v Kielu zvečer pri večernem povelju baterije pomorskega topničarske-ga polka na dvorišču vojašnice. Službujoči častnik išče prostovoljce za posebno nalogo na zapadnem bojišču. Priglasi se vsa baterija. Izbranih je pa le nekaj mož. Orjaškemu topu dodele 10 mornariških topničarjev in 50 pehotin-oev in ti so zbrani spomladi 1918 v gozdičku pri Crepy. Pod vodstvom strokovnjaka pripravljajo vse potrebno za instalacijo topa. Zopet ne manjka ovir. Prva večja ovira je voda, ki zaliva izkopano jamo. Dva dni in dve noči delajo črpalke, toda zaman. Treba je poiskati drugo mesto. Najdejo ga čez 8 dni 4 km od Crepy. Delo se znova prične. Izkopljejo 4 m globoko jamo v obsegu 12 m3. Ozkotirna železnica vozi v jamo cement in gramoz. Pride nova katastrofa. V steni jame se pojavi razpoka, skozi katero pritiska voda. Voda pritiska vedno bolj in polagoma zalije betonsko podlago, še enkrat je treba izpremeniti pozicijo: Deset tednov dela gre v izgubo. Mineta še dva meseca. To pot je stojišče topa gotovo. Kraj zanj je bil izbran blizu vasice Couvron. Betonska podlaga je požrla 100 ton cementa, 200 ton gramoza m 2.5 tone armature. Na nasprotnem vznožju griča so barake za moštvo. Vse je skrbno maskirano. Top Karakteristične lastnosti topa: kaliber 21 cm, dolžina cevi 34 m, zunanji premer cevi 1 m, teža topa 750 ton, ele-vacija pri streljanju 50°, začetna hitrost 2000 m na sekundo, čas leta 3 do 3y2 minute, od tega 2 minuti v redki stratosferi. Obraba topa: izračunano je bilo, da bo cev vzdržala 65 strelov. Granate: Kaliber granat je bil vedno večji. Prva 21 cm, 65. pa že 23 cm. Granate so bile dolge 85 do 111 cm, tehtale so pa 100 do 115 kg. Označene so bile z zaporednimi številkami, da bi se njihov vrstni red pri streljanju strogo upošteval. Vsaka granate je imela 2 vžigalnika, prvega za takojl-.jo, drugega pa za poznejšo eksplozijo, za primer, da bi prvi odpovedal. Francozi naj bi ne dobili v roke nobenega podatka o topu, ki je streljal na Pariz. Vsaka granata je stala 35.000 mark. Za en naboj so porabili 150 kg smodnika, ki so ga segreli pred strelom na 15° C. Ustrelili so lahko štirikrat na uro. Vodstvo streljanja je bilo poverjeno tvorcu topa prof. Rausenbergerju. Izdelan je bil menda samo en top, pač so pa obrabljeno cev enkrat ah' dvakrat izmenjali. Organizacija baterije Poveljnik baterije Pariz« je bil kor-vetni kapetan Werner Kurth, podrejen potom kontreadmirala Roggea neposredno vrhovnemu poveljstvu. Prof. Rausenberger je vodil samo streljanje. Sedež poveljstva je bil v skromni hišici, kakršnih je bilo v okolici dovolj, in zvezan s posebno telefonsko progo neposredno s vrhovnim poveljstvom, s sosednimi vojaškimi edinicami in s četo, dodeljeno v zaščito. Da bi streli ne izdali kraja, kjer je stal top, so postavili okrog 30 baterij težkih in lahkih topov. Vse baterije so ustrelile istočasno s strelom orjaškega topa. Top pod nobenim pogojem ni smel priti Francozom v roke. Zato so postojanke daleč naokrog utrdili, cel pešpolk je bil pripravljen za vsak slučaj med bojiščem in topom. Poveljnik baterije je imel poleg tega na razpolago deset letal, da je bil top zaščiten tudi pred napadi iz zraka. Poročila o padanju granat v Parizu je pošiljal nemški vohun M. Baptista Lamartin, rue de Clichv. To je bil Nemec, živeč pod izmišljenim imenom v Parizu, ki je imel po vsem mestu razpostavljene zaupnike. In ti so mu poročali, kam so padle granate. Poročila je oddajal Lamartin po telefonu v Mar-teau na švicarski mejL Čez mejo je nosil poročila poseben agent. Iz Švice so šla poročila telefonično v Nemčijo. Pošiljanje poročil je bilo organizirano tako, da je bil štiri ure po strelu bateriji znan rezultat strela. Konec jutri. Nlč strahu. Potnik v letalu: »Ne čudite se, da se malo bojim, saj letim danes prvič.« Pilot: »Bežite no, gospod. Poglejte mene. Tudi jaz letim danes prvič, pa se vendar ne bojim.« Z duhom rasa. Tujec v podeželskem mestecu: »Povejte mi, prosim, zakaj imate ta slavolok na koleščkih?« Domačin: »Pričakujemo slavnega letalca in ker ne vemo, kje se bo spustil na tla, smo postavili slavolok na koleščke, da ga bomo lahko hitro prepeljali tja.« Mestni pogrebni uvod Občina Ljubljana Zapustil nas je za vedno nad nadvse ljubljeni brat, gospod LEOPOLD BOŽJA po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. aprila 1935 ob % 3. uri popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. marca 1935. ŽALUJOČA SESTRA EN BRATJE »BUFFET« S. J. JERAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 toči prvovrstna vina in žganje po sledečih konkurenčnih cenah: namizno belo rizling : cviček ! župsko vino j silvanec rizling 1. 1931 i hruševec, sladki Žganje: tropinovee slivovka i hruševec brinjevec Zdravilni sadni kis 1 Din 1 » 1 1 1 1 1 8.-10.-10.-10.-12.-14.- 5> 1 Din 22.- 1 » 24.- 1 » 28.- 1 » 32.- 1 » 3.- Le Riviera terpentinovo milo je za nas, to je odslej peric naših glas« IJERPEKTINOVO rllLO IZDELANO NA PODLAGI OLIVNEGA OLJA Cene malim oglasom: Po 50 par za besedo, Din 2.- davka za vsak oglas. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 7.-. Preklici, izjave po Din 1.- beseda. Din 2.- davek. Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 12.-. Vsi mali oglasi se plačajo vnaprej. PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din LEPO KNJIŽNICO obsegajočo nad 250 najnovejših slovenskih in okrog 30 nemških knjig, vezanih v platno in pol-usnje, zelo ugodno prodam. — Sporočite svoj naslov na upravo »Slov. Naroda« pod šifro i C ca. 8000«. SPERANO SPALNICO s psiho zelo ceno prodam (imitacija cvetlični jesen). — I. Bi t ene, Gosposka ulica 10. 122S Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din PLEMENSKEGA BIKA montafonca — proda graščina Boš tanj. KRASEN SPANJEL 10 mesecev star, naprodaj. — Logonder, žabnica 30, p. škofja Loka. Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din DVA BRIVSKA POMOČNIKA frizerko in praktikantinjo — sprejme salon Jurman, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18. 1227 DOBRA KUHARICA išče službo. — Božičel* Maribor, Ruska cesta 3. FRIZERKO sprejmem z majem za Rogaško Slatino. — Ponudbe: Hol?, Brežice. MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din LEP KROMPIR debel, se dobi 50 kg za 30 Din na Tržaški cesti št. 4. 1221 UNION SKA KLET v Ljubljani se cen j. gostom toplo priporoča. — Točijo se izborna vina, tudi mrzla jedila so vedno na razpolago. — Cene zelo nizke. — Prepričajte se prosim. 1220 Prima športne suknjiče a Din 98.—, pum parice, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pri PRESKERJU, LJUBLJANA. Sv. Petra a 14 POHIŠTVO smo ponovno znižali. Moderne spalnice od Din 2000, kuhinjske oprave Din 750. Vse drugo pohištvo dobite na obroke in hranilne knjižic«. — Mizarstvo »SAVA«. PLESKARSKA DELA izvršujem po konurenčnih cenah in solidno. Vzamem v račun za pleskanje pohištva tudi hranilne knjižice. — Mekin-da, Miklošičeva 12. ODPADKE OD ŽAGE žaganje in bukova drva dostavlja na dom — Ivan diska, Metelkova ulica štev. 4. — Telefon štev. 2244. 1199 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. PICCOLUA v LJubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/T Imate skrbi, poslovne, zakonske, ljubezenske etc. ? Obrnite se še danes na našega znanega grafologa Karma ha Na svojem študijskem potovanju odgovarjr. pismeno na korespondenco. Analize honorira: skica izjave k 50 Kč, detajlne izjave a 100 Kč. — Pišite še danes na naslov: Karmah, eks-per. psihografolog Praha II, Žitna 2 A I. Cehoslovaška. 39/L RAZPRODAJA SADNEGA DREVJA! Viaokodebelne jablane in vi-sokodebelne žlahtne hruške visoke in nizke višnje, orehe in trte dobite po znižanih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (Po železnici najmanj 10 dreves.) 1168 Mali oglasi se lahko naroče v naših podružnicah: Maribor, Strossmaverjeva 3 b. Novo mesto, Ljubljanska cesta, Celje, Kocenova ulica 2, Jesenice, Ob kolodvoru 101. Vse informacije daje uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. TRGOVSKE POMOČNIKE ki so brezposelni in ki bi bili voljni prevzeti zastopstvo in prodajo dobrega tehničnega predmeta, iSčemo v vseh s rezkih mestih Dravske banovine. Obiskovali bi le trgovce in industrije. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Garancija Din 1000.- potrebna 1223«. ZA M\L' D'NARJA DOST Ml /K E Plošče, gramofone, iz-oosojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo. — ELEK-TROTON d. z o. z., pasaža nebotičnika DVE OBLEKI dobro ohranjeni, za srednjo moško postavo, se proda isto-tain se proda fotoaparat Voigtlander, jubilarko, odlično ohranjeno. Ogleda se Pod Rožnikom, cesta T, št. 9, VUa Jax. MANUFAKTURO prodajamo na knjižice Ljubljanske kreditne banke. — Povprašati pri Gabrijelu Družina, Florjanska 28. 1222 AJDOV MED pristen — po Din 10 kg — razpošilja Kmetijska družba, skladišče Maribor, na drobno in na debelo. Makulatura! papi* proda uprava »Slovenskega Naroda", Lfubliana. Knaflfeva ulica štev. $ Ueajije Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. - Za opravo in maeratnl del lista Oton Chriatol. - Val v Ljubljani.