Posamezna tteviBcat • 1 krono.
,tmv rmk louiura 5 ;»W)« is rmiil«, ok 18. ni i ■ u.ttmom *ul*4aj*n &» Ut tto* ■ •*)•*»♦ 1*0T, .oUrta« M S, ■ MrfUb, a K, .MtH UK.:
S	:
i Ss^&sSitfSK: i
a	■
'"•»imiinaiAununtan
O O O POŠTSOlSrA. EA&ŠA TiIBAJ^A
\ Posamezna številka: 1 krono.
z tmjSDinfiTY0 •»ubija T«
* bore, Jnr4i5.t» »1. tt. 4, X »»*• J »tropj#.	totomb.lt ST*.
■ ffPBAVA u uluji r Jwilč«r< ! tliol »fc 4, prilili)*. Umu. Ttta. ' fon U. 24. BHS poitoojttonl Hp ion št«T. 11.187.
| Mi oaioJU* krtu tani* •* M !! »itn, — B*k«pid H «• m*t>-m
Uto: II.
Maribor, četrtek 2. junija 1921.
Številka: 122<
testna hranilnica v Mariboru in „Stražini“ napadi.
*	9^ časa, ko je ministrstvo notranjih stn v r.azveljavilo in razpustilo nepo-iik?0; *n pr°ti pravilom izvoljen kle-*il'^ 0(ibor mestno hranilnice v Ma-so napadi na ta zavod dn<*vna hrana »Straže« in njenih čita-
tinrv?3, se občinstvo informira, Koliko HaS ® i*najo ti »Stražini« napadi na
a.	na3večji obmejni denarni zavod, ki
itterl ra* P°ziva3° naravnost ali pa fiipfl Vrs*'ami na bojkot s prozornim na-5tn \rl’ -^a se hranilnici in s tem me-c6mTriboru *n njega davkoplačevalcu ’ ?! so, kakor »Straža« to dobro ve, IH*?3 vključno neklerikalnega migati škoduje, hočemo v kratkem po-c« i >^?n^co 0 stanju mestne hranilni11 e J.Mariboru:
Se vfstQa hranilnica v Mariboru, ki nais+a u.®tanovljena leta 1859., je eden feipm il^h denarnih zavodov na Spo-^ Štajerskem. Uprava tega zavo-{ftitj . °va od ustanovitve pa do leta W,Uklj,u.6no v nemških rokah, dasi-Venn; .*° bili vlagatelji po večini Slo-Maribora in okolice. Mesto kako?0+ ^ Prevzelo ob ustanovitvi, iz ie), «0 določa' hranilnični regulativ lo44. jamstvo za zavod ter tega vi]u vkljub »Stražinemu« zagoto-toorn dovoljenja ministrstva ne <a m-S?- °niti. Mesto Maribor in nje-
Oo	dav»iv s^Vo torej jamči z vso svo-fca vsa vi?• m°kjo za vloge in torej tudi tora i«	M predvojna posojila, ka-
fcimo oh	^8a,l nemški odbor, kakor
vioffi A t*1 razumljivo, na račun MuribotT S° torej občinski odbor mesta V.anes jamstvo za mestno hra-Potrdi Pokloni in vlada to odklonitev pr#-;* ’ v^aj mora mesto Maribor naj-'aložiti denar za vsa vojna in posojila, katera so se podpi« to , 9d nemškega odbora in postane s ki« i0#° hranilnica največji in naj-
■iMSoc_______
kiii vUQdiran denarni zavod v Slove-K^eat rezerve bi kot pri nobeni toiiulativni hranilnici v Slove-
današnji vrednosti znašale naj-J5 miljonov kron, torej eno tre-jr Važnega imetja.
bodo pa k temu rekli maribor-*Str«,* *°Piačevalci, nam bo gotovo t&nčrita* v Gni prihodnjih številk na-razložila, saj »Straža« brez toliko napadov na dobrodelen zavod, kakor je mestna hra-^hai8, v Mariboru, ki se slučajno ne *e i,"1 ,v rokah njeni pristašev, ne mo-KJSgmti niti ene številke svojih
bllilj!? leta-1919» prešla mestna Kra-Vo, S6 ■.v Mariboru v slovensko upra* I>reC8.3® njeno stanje nahajalo res v Hov t„ uPnih razmerah. Od.42 miljo-Mv i^0n vlog, je bilo okrog 16 miljo-i naloženih v hipotekah (zem-%oln\ kreditih), kateri so, če dolžnik vi, ok;1133 svoje obveze, neodpovedlji-26 iniljonov kron pa je bilo Škjlb i y vojnih in predvojnih pa-*ipai?’ kateri se tudi niso mogli reali-ar> °tovine ni bilo skoraj nobene, ftteoh nemški vlagatelji že v času od '^Sln i pa do Časa, ko je hranilnica Sotov; v slovensko upravo, odnesli vso Ajdino v Avstrijo, tako, da je bila vsled teh izvanrednih raz-jy,n Parana omejiti izplačila vlog ^Jaiflfnjse zneske, kakor so to takrat VsiClra!i P« naročilu vlade pač j> ” vsi denarni zavodi v Sloveniji. NirČTornemu Irudu gerenta dr. Ir-V«j t nrednikov hralnice Stuheca tat	katere	se	častita	»Stra-
s rada .in S naslado obrega, se je S°Vnf VoYalnim delom posrečilo izpo-fift0 n miljonske vloge, s katerimi je tafn	ustreči	vsaj	deloma	že*
Valjev. Osebne In pismene ?°Ve vi 30 fi0 Prinašale dan na dan, JO ža tako. da se je s Časom lah-
0	ja'° vsem zahtevam in je hra-' vlau danes v stanu izplačati vloge So> J*1znesku, ker ima več miljo-jsta« v/nega kapitala na razpolago. Ig^l^oviio se je kreditno društvo, ki je 0 Poslovati a skromnimi sredstvi
Radikalec dr. Srškič proti muslimanom.
LDU Beograd, 31. maja. Dana-injo popoldansko sejo ustavotvorne skupščine je ob 16*15 uri otvoril podpredsednik dr. Salihbeg Hrasnica. Nato je govoril radikalec dr. Srškič, ki je izvajal, da je vlada sklenila sporazum samo z enim delom muslimanov, ki zastopajo približno 100.000 meščanskih muslimanov, da pa ni vpoštevala tudi kmetov in da agrarna reforma sploh ni vpoštevala razmer in odnošajev bosanskega kmeta, ker ni ničesar storila v zadevi onih kmetov, katerim je bila odvzeta zemlja. Govornik izjavlja, da tudi današnja ustava ni uredila tega vprašanja. Nato povzame besedo poslanec Kurbegovič, ki polemizira z izvajanji poslanca Popoviča glede socijalnih na-redb in agrarne reforme. Posl. Vladimir Pušenjak (Jugoslov. klub) govori o razlastitvi veleposestev, o agrarni reformi in o odškodnini ter izjavlja.da bo glasoval proti vladnemu načrtu ustave, ker so ta vpra-
šanja v njem slabo rešena in ker ustava ne odgovarja kmetskim interesom. Govornik zahteva, naj se 3. oddelek vrne ustavnemu odseku. Demokrat Mihajlo Kurtovič zahteva, naj se agrarna reforma Izvede tudi v južni Srbiji. Poslanec Nikola Divljak polemizira z muslimani radi njihovih zahtev glede agrarne reforme v Bosni in graja sporazum, ki ga je bila vlada sklenila z njimi. Komunist Peter Cvetkovič govori o osemurnem delavniku in o delavskm enad-zorstvu. Radikalec Lazarevič izjavlja, da bo glasoval proti odredbam v agrarni reformi. Poslanec SJkulj Mhteva, naj se uredi poleg kmetskega vprašanja tudi vprašanje domače obrti. Radikalec Lazar Grujič govori o agrarnem vprašanju in o delnvskem zavarovanju ter predlaga k tozadevnim odredbam izpre-membe. Seja je bila končana ob 21.10. uri. Naslednja jutri ob 9. uri zjutraj.
Muslimani izstopijo iz vlade?
LDU Beograd, 31. maja. Današ- govoril na Srskičeva izvajanja. V ne-nji govor radikalca Srskiča je izzval v katerih poslanskih krogih s4,je govorilo, muslimanskem klubu silno ogorčenje, da bosta muslimanska ministra dr. Ka-Se med sejo konstituante so muslimani ramebmedovič in dr. Spaho še nocoj odšli v svoje klubne prostore, kjer so demisijonirala. Doslej pa se še ni iz-sklenili, da bo poslanec Kurbegovič od- vedelo, da bi bil kateri podal ostavko.
Štajerska za združitev z Nemčijo.
TIP Gradec, 31. maja. Danes seje vršila izredna seja štajerskega deželnega zbora, ki je stala pod vtisom plebiscitnega izida na Salzburškem. Deželni zbor je 7. aprila sklenil, ds se vrši glasovanje na Štajerskem ob istem Času kakor na Salzburškem, t. j. 29. maja. Pozneje je glasovanje preložil, ker ni bilo gotovo, ali bo Salzburška glasovala. Zato je sedaj nastopilo vprašanje, kedaj naj glasuje Štajerska. Na današnji seji se stavil poslanec dr. Hiibler (velenemec) predlog, naj se rok za glasovanje določi na dne 3. julija, ako ne bo do tega časa izvršeno glasovanje po vsej državi. O tem predlogu se je vršila daljša debata. Za krščansko-socijalno stranko je izjavil dr* Ahrer, da bo glasovala za ta predlog.
i	v
Češko odlikovanje Paš!da.
LDU Beograd, l. junija. Ceho-slovaški poslanik Kalina je včeraj po-setil ministrskega predsednika Pašiča in mu izročil vojni križec, s katerim ga je odlikoval predsednik Češkoslovaške repu* blike Masaryk.	^
Dr. Bcneš o važnosti francosKo-angleš* kega sporazuma. '
DKtf Pariz, 31. maja. Češkoslovaški minister ra zunanje zadeve dr. Be-ne$, ki so je danes podal v London, je izjavil dopisniku iista »Petit Pari-eicn«, da je za mir in obnovo Evrope neobnodno potrebna zveza med Anglijo in Francijo. Soornzdm med obema velesilama je podlaga za politiko onih držav centralne Evvcpe, ki so nastale ali so bile povečale vsled mirovnih pogodb ia ki so opirajo pri svoji notranji konsolidaciji ^a francosko in na angleško dcmok/Acijo. Zadnja kriza V 0:>ruji fileziji pa je pokazala, da je zavest te skupnosti med obema državama še premalo razvita. Pri izvrševa* nja mirovne pogodbo morajo države, nastale iz razpadle^ avatro-ogrske monarhija. rešiti še marsikatero vprašanje. Mcc in vzrast narodov Srednje Evrope kakor tudi male antante je odvisna od ojačenja tega prijateljstva.
Nemci napadajo v Gornji šlczijl.
DKU V ar S a v a, 31. maja (Brezžično). Kakor javljajo zadnje vesti iz Gornja SlezJje, so Nemci v noči od 28. na 29. maja napadli na treh različnih mestih. Poljske čete <?o te napade odbile. 30, maia bo sq boji nadaljevali.
Enako izjavo je podal zastopnik samostojne kmetske zveze. Za socijalne demokrate je govoril dež. svetnik Machold in izjavil, da socijalno-demokr. stranka priznava veljavnost državnega zakona o glasovanju, kateri ne predvideva plebiscita po, deželah. Ako pa pride do predlaganega glasovanja, se ga socialni demokrati udeleže. Na to je bil predlog sprejet K glasovi velikonemcev, kmetske zveze in krščanskih socialcev. Zvečer se je vršila na Trgu svobode velika manifestacija, prirejena po vsenemški zvezi in .Sfldmarki*. Govorniki raznih strank so povdarjali svoje simpatije do Salzburžanov in edinost ž njimi v borbi za priključitev.
Rusija proti Perziji.
LDU London, 31. maja. »Times* javljajo iz Teherana, da je ruska vlada uradno protestirala proti navzočnosti angleških Častnikov pri perzijskih četah in proti reorganizaciji teh čet po angleških častnikih.
Iz seje deželne vlade slovenske.
LDU Ljubljana, 1. junija. (Seja deželne vlade dne 30. maja 1.1.) Navzoči so poleg dosedanjih članov vlade tudi podpredsednik deželne vlade, gospod Dobnik, poverjenik za kmetijstvo Demšar ia poverjenik za javna dola, Jamnik. Mestnim občinam Ljubljane, Maribora in Ptuja se dovoli pobiranje obč, doklad in nekaterih občinskih davščin. Nsredba se objavi v »Uradnem -listu*. Vse agende urada za zaščito beguncev preidejo s 1. junijem na poverjeništvo za socijalno »krbstvo. Redne begunske podpore se ukinejo s 30, jun. 1.1., izvzemši podpore, ki se plačujejo dobrodel zavodom za oskrbo begunskih sirot in hiralcev. Nato se izvršijo razna imenovanja. Ker je novoimenovani ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini resigniral na svoje mesto, se bo ravnateljsko mesto na podlagi prejšnjega razpisa oddalo v prihodnji seji deželne vlade.
Italijanske nade.
TIP Rim, 31. maja. Listi razpravljajo v zvezi z vladno izjavo o trg. pog. z Jugoslavijo o jugoslov. separatistih ter skušajo dokazati, da M Mii« IMD«d Jugoslavije,
in je danes eden najpriljubljenejšiH denarnih zavodov za trgovce in obrtnike v Mariboru, kateri dobijo pri tem zavodu hitro in po ceni kredit in- kateri jim preskrbuje vse kontokorentne posle, tako, da je že danes več kot gotovo, da postane v kratkem času vir velikih dohodkov za hranilnico in tako koristi mestu Mariboru in njega prebivalstvu, kor se po hranilničnih pravilih steka 50 odst. čistega dobička v korist ^mesta Maribor, s čemur se zmanjšajo doklade davkoplačevalcem. Ustanovil se je hipotečni zavod, ki ima že danes po preteku komaj polletnega delovanja nad 4 miljone kron svojih in 4^in pol odst. zastavnic v pro' metu, ki uživajjo sirotinbko varnost, ter je Izdal že nad 6 miljonov pupilamo-vamih zemljiških kreditov po 4 in pol odst.
Omeniti pa moramo, da vse to ni ni-ti najmanjša zasluga gospodov okrog »Straže«, ki, dokler je bila hranilnica v njihovih rokah, v odborovih sejah! mestne hranilnice niso imeli drugega dnevnega reda, kakor »uradniška vprašanje« o čemur se še danes lahko vsakdo iz zapisnikov prepriča, ampalf zasluga tistih uradnikov, ki jih »Straža« smatra za nesposobne. Nobeden izmed takratnih odbornikov s« ni interesiral, kako hranilnica stoji, od* kod dobiva_ denar, da izplačuje vloge, na kak način bi bilo mogoče njeno sta« nje izboljšati in tako dalje. Glavn! njihov interes je bil zmanjšati urad-< mku, kateri ni trobil v njihov rog, nje* gove itak bore prejemke, mu na ta na* čin izpodkopavati eksistenco pri»zavo-dn in na to nastaviti uradnike, ki bi bili slepo orodje >>Stražinih« somišlje* mkov, »Stražin« odbor je hotel z odtr-gljaji na plači, kateri pa .po hranilni-enih knjigah ne znašajo niti 220.000 K zwvak '9rimo eno ničlo manj, toraj E 1.2.000, sanirati 12 miljonov, oziroma kakor »Straža« sama trdi, 17 miljonov vojnih in 12 miljonov predvojnih posojil. Brez dela, truda in napora pa se tako velik_ zavod, kakor je mestna nranilnica v Mariboru, ne da sanirati samo z uradniškim vprašanjem. v Da vidimo vso nekorektnost »Stra* ze« in njenih neutemeljenih napadov, navedemo njeno 6odbo o mestni hranilnici, ko jo je še upravljal klerikalni odbor. »Straža« z dne 7. februarja 1921. pise dobesedno: V mestni hranil* niči v Mariboru se vloge izplačujejo sedaj brez odpovedi. Poprej so je hranilnica morala posluževati odpovednih’ rokov, ker so razni nemški vlagatelji dvignili ob prevratu velike svote in jih naložili v Gradcu. To zdaj bridko obžalujejo,, kor je danes 100 avstrijskih kron vrednih komaj 20 jugoslovenskih’ in izgubijo _ ti nesrečneži danes'štiri petine svojega premoženja. Mestna hranilnica v Mariboru je popolnoma varen denarni zavod, ker jamči mesto Maribor za vloge z vsem svojim pre* moženjem. Zato je hnjskanje (»Straža« si naj ta svoj Članek dobro zapomni, ter se tudi po njem ravna, ako je dosledna) zoper zavod vse obsodbe vred« no in se bode vse take hujskače sodnij-sko preganjalo. Kdor se torej zaganja v sedanje vodstvo hranilnice, stori to radi tega, ker ne pozna razmer ali pa radi tega, ker mu je strankarstvo več, kakor koristi hranilnice.« »Straža« z dne 4. marca 1921 piše dalje pod za-glavjem »Varnost mariborske mestne hranilnice«, da je mestna hranilnicam Mariboru edini sirot insko varen de« narni zavod, ki nudi vlagateljem papilarno varnost.
Teden dni pozneje pa, ko je bil razpuščen klerikalni odbor, kateri pa še takrat niti ni oddal poslov novemu gerentu in je torej nosil še vso odgovornost za liranilnično poslovanje, je stala mestna hranilnica že »ob robu propada*-, kajti »Straža« z dne 11. marca. 1921. piše: »Mestna ali poprej občinska hranilnica v Mariboru na Slomškovem trgu je bila nekdaj naj' varnejši denarni zavod v Mariboru, zdaj pa stoji, žalibog, ob robu propada. Nekdanji nemški odbor je namreč kupil za 12 miljonov kron raznih avstrijskih državnih ia drugih papirjev, ki
edaj ne nesejo niti vinarja obresti in Iti zdaj niti dva in pol miljona kron niso vredni. Poleg tega je hranilnica vzela za 17 miljonov kron vojnih posojil, ki tudi ne nesejo nič in zdaj nimajo nobene vrednosti. Zato je potrebna pri hranilnici velikanska varčnost in pametno gospodarstvo, da se obvaruje hranilnica poloma in nesreče.«
Kako je mogoče, da je mestna hranilnica, ki je bila po »Stražineim mnenju še dne 4. marca 1921 najvarnejši sirotinskovaren denarni zavod, prišla do 11. marca 1921., torej tekom sedem <lni, na rob propada, je menda tudi gospodom okrog »Straže« nerazumljivo, ker ee je v tem času pri hranilnici ni izvršila prav nobena transakcija. — ^Straža* torej teden dni potem, ko je bil razpuščen nepostavno izvoljeni klerikalni odbor, ničesar več ne ve o tem, kar je pisala v prejšni številki, ne ve več, ^da je hranilnica po njeni lastni sodbi najvarnejši zavod, da jamči za njo mesto Maribor z vsem svojim pre* moženjem in vso svojo davčno močjo, in da je vsak polom že vsled tega nemogoč. Mnenje »Straže« se je pač spremenilo radi tega, ker'gotovi gospodje, katerim so se pod roko že izstavili slu-, žbeni dekreti, niso prišli pri tem zavodu na svoj račun.
. Hranilnica si je izbrala nov odbor, kateri pa gospodom okrog »Straže« nikakor ne ugajp, ker obstoja iz vseh slojev mestnega prebivalstva in se nahajajo v njem trgovci, obrtniki, posestniki in uradniki, v katerem so pristaši vseh strank in obeh narodnosti, ki v hranilnici ne uganjajo strankarstva, ampsjk skrbijo samo za dobrobit in čimprejšnjo sanacijo zavoda. Ta odbor ima možnost, da se lahko vsak dan prepriča o hranilničnem stanju ter bode videl, da operira »Straža« z astronomskimi številkami. Namesto 17 miljonov vojnih posojil bode našel, da jih ima hranilnica danes v računu le nekaj čez 11 miljonov, kateri so pa z vrednostjo hranilnične palače skoraj popolnoma kriti; od predvojnih papirjev pa bode našel, da se nahajajo mod njimi tudi taki, ki imajo danes veliko večjo vrednost,, kakor stojijo v računu, ter bodo krili eventuelne izgube pri avstrijskih papirjih, v kolikor se isti ne bodo izplačali glasom mirovne-pogodbe v ifaši valuti, kar pa bode odločila še le reparacijslca komisija.
Ker ima mestna hranilnica danes 55 miljonov kron vlog in so se torej vloge napram preje, vkljub klerikalni gonji, zvišale za 15 miljonov kron in se vojno posojilo, v kolikor ne bode pokrito z že uvedeno sanacijsko akcijo, krije i vrednostjo hranilnične palače in ker so tudi avstrijski predvojni papirji skoraj kriti s vrednostjo čeških, romunskih _in drugih papirjev in ker vrhu tega jamči za vloge še mesto Maribor z vso svojo davčno močjo, je več kot gotovo, da je mestna hranilnica v Mariboru danes eden največjih in najboljših pupilarnovarnih denarnih' zavodov v Sloveniji in se želja »Straže«, da bi nastalo pri hranilnici tarnanje in jokanje in preklinjanje, ne bo nikoli izpolnila. Gospodje okrog »Straže« !
Pikaon-
Umirajoči pristan.
Trst, 59. mtja 1921.
Mala jadrnica, gnana od lahkega vetriča, je poskakovala po zelenkastih valovih, jih drobila in pršila ter puSčala za seboj dolgo, svetlo brazdo. Včasih se Jt nenadoma zagugala, kakor bi ae naju hotela iznebiti ter potem sama pluti brez vsakega vodstva po bleščeči gladini. Nad nama je krožilo nekaj snežnobelih galebov, ki to se včasih spustili na morsko gladino, omočili svoje peroti v morske pepe ter se zopet dvignili v solnčne višave.
Pri krmilu je sede! star, že skoro popolnoma sivolas pomorščak. Da se je mnogo gibal po morju, j« pričal Je ogo-rel, gubast obraz ter še močne, mišičaste roke. Tičal je v platnenih, čisto opranih hlačah, srajca mu je bila odprta, da ao se mu videla kosmata prsa in na Se kodrastih laseh je imel poveznjen široko-krajen, precej, obrabljen slamnik. Z mirnim pogledom je zrl v jadra, ki so pri močnejšem pišu čudno zacvilila ter vlekel vrv, s katero jih Je lahko napenial ali spuščal. Spretno ae je umaknil elegantnemu parobrodu, kj Je prihajal ravnokar iz Benetk ter pozdravil nekega znan-ea, ki mu Je mahal a krova .Vtnezie* a robcem.
Vedno bolj ava se oddaljevala od pristana- Meatni šum j« dohajal k nama v fe Dndttfcoe, Tu pi tam ie zabritegala
Imeli ste hranilnico v Mariboru eno leto v svojih rokah, pa ste se izkazali na.jslabše zdravnike, kei* se za zavod razen »uradniškega vprašanja« sploh niste brigali in vam je njeno poslovanje bilo povsem španska vas. Brigajte se za svojo zavode, da ne nastane tam tarnanje in jokanje in preklinjanje. Ako pa hočete delati hranilnici brezplačno reklamo, drago vam!
Ce imate v mestni hranilnici naložen denar, vam je bilo in vam je vsak dan na razpolago, da ga dvignete do zadnjega vinarja ter vam ga bode hra-nilnična uprava gotovo tudi do vsake5 ga zneska izplačala, kakor ga izplačuje, odkar se je nehalo vaše paševanje pri hranilnici, vsaki stranki in v vsaki višini, in prepričate se lahko, da. je mestna hranilnica v Mariboru zdrava, bolj zdrava celo, kakor je to vam ljubo.
Ce pa vam je znana kaka nerednost, javite jo od mestnega magistrata delegiranemu preglednemu odboru, v katerem sedijo tudi gospodje okrpg »Straže«, kajti ta odbor ima vsak dan pravico, da se prepriča o poslovanju, delovanju in stanju mestne hranilnice v Mariboru. Ce najde ta zakonito izvoljen revizijski odbor kako nerednost, tedaj jo lahko izrabite v svoje politične svrhe, dokler pa nimate nobenega dokaza o kakem nepoštenem delovanju,^ tako dolgo pa ne sumničite, kajti »le čevljp sodi naj kopitar«!
To bodi odgovor na hujskajoče napade »Straže« in ee v nadaljnjo polemiko s prečastitimi častitimi in veleča-stitimi gospodi okoli ><Straže« ne bodemo več spuščali. Mislimo pa, da je javnost s tem od jrovorom poučena dovolj, da ve razločevati med lažjo in resnico. Gospodje »Stražinega« mnenja pa naj imajo o mestni hranilnici mnenje ka-koršno hočejo, njihovo mnenje zavodu ne more škodovati, ker Inž ima kratke noge in da »Straža« piše neresnico, o tem so planeš prepričani tudi prečastiti, velečasfciti in častiti; ker so še danes vkljub vsern hujskarijam prepričani, da_ je mariborska mestna hranilnica najvarnejši denarni zavod. »Straža« pa naj po svoji stari navadi hujska in blati nanrej, dokler se v lastnem blatu ne zaduši.
Notranja in zunanja
xai
* Drava kot meja na Koroškem. —
Kakor javljajo iz Dunaja, je konforen-ca veleposlanikov v Parizu žo sprejela noto razmejitve komisije, v kateri naznanja zahtevo jugoslov. delegacije, da so določi koroški del Drave kot meja med Jugoslavijo in Avstrijo. Ta zahteva^ pride v razpravo, kakor hitro bo rešeno vprašanje Gornje Slezi je, ki sedaj najbolj zaposluje antantno, diplo* macijo.
* *, ®.°lba za Baroš — borba za Trst.
Ze del j casa se bije diplomatska borba, za barosko luko. Italijanska javnost dopušča, kakor vedno, da stoje na čelu te borbe radikalni fašisti. Dočim se o-
kaka airena parnikov, ki ao neprenehoma prihajali in odhajali.
Sedel sem pri jamboru ter zrl s sa njsvimi očmi na mesto, od katerega n. dohajal k nama skoro nikak Sum več. Medene strehe kupol in zvonikov ao ae lesketale v solnčnih pramenih, da je skoro jemalo vid. Tudi Sipe so se zdele pozlačene. Po pomolu, koder je bilo privezanih več manjših In večjih ladij, Je stopicalo nekaj ljudi, ki so se zdeli iz daljave zelo majčkeni. Nehote sem jih primerjal lutkam.
Okrenil sem ae proti krmilarju, ki je privzdigoval Se drugo, manjše jadrce. Ker se mu Je vtrgala vrv, je spretno splezal na jambor ter jo zopet izvezal. Čoln je pnčel drseti s podvojeno hitrostjo, rezal v valove brazde ter metal pene za seboj. Zdel se mi je podoben vznemirjenemu delfinu . . .
»Vi ste domačin/ sem nagovoril starčka, samo da bi prekinil molk.
.Gotovo ate uganiti po narečju/ Je hitel dopovedovati ter pričel tlačiti v kratko pipo tobakovo listje. Poznalo ae je tudi njemu, da mu je postala tišina nekoliko mučna. .Pravzaprav ao moji atariši iz Kanfanara/ je nadaljeval, .ali
?red mojim rojatvom ao sc naselili tukaj, amle počivajo.* Pokazal mi je s prstom v smeri proti pokopališču.
, Okrenil ae je vstran, da ne bi opazil ganjenosti, ki ga je objela. Trengtek je vladal težak molk. V daljavi j* poljel bo valovih okoren ribilM čoln.
glašajo nekateri zmerni glasovi, ki trde, da baroška luka ne bo delala Italiji resnejše konkurenco ,ker jo bo morala Jugoslavija zgraditi oziroma razširiti z ogromnimi stroški oziroma raz-mi potežkočami, pa vpijejo fašisti, da se pri Barošu bije bitka za Trst. Ce dobi Jugoslavija Baroš, bo Trst uničen. Zaradi tega mora, Baroš k Reki, Reka pa pod suverenost Italije. S to agitacijo delajo' fašisti slabo propagando v Kvarnerju, zlasti pa na Reki. Lahko rečemo, da so v tem oziru jugoslov. zavezniki, ker dokazujejo, da Italija hoče ubiti Reko in pustiti Trstu življenje. Vsled tega je na Reki vedno več spoznanja, da bo njena rešitev v popolni samostojnosti. Ne bo dolgo, pa bo Reka, spoznala, se nadaljno, vzprva morda neprijetno resnico: da leže po« goji za njen poln razvoj v jugoslov. zaledju in če se najožje ne združi s tem zaledjem, bo ostala za vedno bolnik ob Kvarneru. To priznavajo zdaj že fašisti, ki hočejo žrtvovati, bodočnost Reke in Baroša, da rešijo Trst^ Tako se pretiran nacionalizem popravlja z lastni mi napakami.
Razorožitev na morju. Ameriški senat je enoglasno sprejel predlog senatorja Boraha. naj se izvede splošna razorožitev na morju. Predlog je bil na to odkazan zbornici ki ga bo skoraj gotovo tudi sprejela. Prezidentu se je dalo pooblastilo, da povabi angleško, francosko in japonsko vlado k skupni konferenci.
P^iski komunisti. V Parizu so komunisti in socialisti slavili praznik komune. Pri. tem je prišlo do malih spopadov s policijo; Policija je na to izvršila-htsno preiskavo pri-SO pariških komunistih, proti, katerim je vlo-ZG11.a'ovadba, da so izdali letake proti vojaškim naborom. Zaprli niso nikogar. r
* Grško-turška vojna. Svet se je tako	privadil velikim vojnam,	da se
nikdo ne zmeni za vojnoj ki se vrši že več tednov med turškimi in grškimi četami v Mali Aziji. Vojna ima sicer lokalni pomen in njene operacije so v razmerju i evropskimi vojnami precej skromnega obsega, vendar pa utegne oostati za Širje evropske kroge jako resen problem, če ne bo kmalu došlo do sporazuma med Grki in Turki. Antanta	igra v tem sporu	prav	čudno
vlogo: ^ pTrvotao je zagovarjala grško stališče, odkar se je pa vrnil kralj Konstantin, Je odrekla Grški vsako pomoč. Na drugi strani pa ne more* podpirati Turčije, s katero je stala svojčas v ostrem boju in ki je država, o kateri ni mogoče reči, ali še obstoja ali ne Kakor znano, obstojate dve Turčiji, stara	Turčija v Carigradu,	ki je	popo -
noma	v oblasti antante in	katero	vzdr-
žuje antanta v svojem lastnem interesu, zavedajoč se, da bi njen konec povzro-
Prižgal sem si cigareto ter strmel . valovje. Na zadnji del čolna se je obesila dežniku podobna morska žival.
»Povejte mi, kako se vam dopade pod sedanjo upravo, oziroma vlado. Ne bojte se,‘ sem dodal, ko sem opazil njegov nezaupni pogled, „ nisem nikak po lidjoto.*	*
.Hm," se je oglasil, potegnil iz pipe ter pljunil zaničljivo v stran? .ni treba, da vprašate mene, na pristanišče poglejte, dovolj jasno vam bo karakteriziralo sedanji položaj. Razen par izletniških parnikov, ki vozijo ljudstvo v kopališča in par nerabnih večjih ladij, ki čakajo po-pravjla, ne bodete videli nikakega blagovnega parnika, ki bi vozil tovore iz drugih dežel. Kaka razlika med prejšnjim m sedanjim življenjem, skoro, kakor med nočjo In med dnevom.- Takrat so prihajali parnik! dan za dnevom in dalo se Je kaj zaslužiti. Moj edini zaslužek je sedaj vozarjenje ljudi po pristanu/
Na horicontu, ki se je spajal s temno modrino firmamenta, se je pojavil italijanski torpedni rušilec, [z rjavočrnega dima je plapolala trikolora.
.Kaj pa pravi delavstvo/ sem vprašal er zalučal ogorek v vodo, da je zacvrčala.
,Ni ga hujšega sovražnika Savojcev , orJ#. ono* Vse je izrazito republikansko ali komunistično. Po razkolu na bo-onjskem kongresu so se socijalisti precej oslabili. Pri sedanjih, volitveh so dobili manj poslancev kot pri zadnjih, ali vkljub temu trde nekateri listi, da pomeni ta
čil osler spor med zavezniki radi Čari" grada; druga Turčija je nastala v Aik gori in njen ustanovitelj mladoturk Kemal-paša razširja svojo oblast daleč po Mali Aziji. Ta Turčija .je v nasprotju z antanto in se naslanja na ruske boljšavike. Antanta je v hudi zadregi, ker ne ve, kje je Turčija, ki bi moral* podpisati sevreško mirovno pogodbo. C« bi bili Grki na strani zaveznikov, bi antanta prav gotovo intervenirala v sporu med Grki in angorsko Turčijo ter pomagala Grčiji, da pride v M»> Aziji d6 svojih pravic. Na vojnih opera* cijah samih ni nič posebnega. čete na maloazijski obali so zdaj v ofenzivi, zdaj v defenzivi. Armada K«' mal-paše je dobro organizirana in 51 osvaja postojanko za postojanko. Ker teh pokrajinah ni zadostnih prometni zvez, se vrše borbe počasi to ®a pavze jako dolge. Sedaj nastopa hM* vročina, ki bo sploh onemogočil3 g* banje Čet. Izgleda* da bodo zavezm krogi še dolgo Čakali, predno se bo Levanti zjasnilo.
* Po volitvah na Irskem- -	•
občutljiva točka Anglije. Njen samoupravo je znan širom Evrope-votno so se Irci borili *a nava samoupravo, ki bi jim garantirala Pr0^ soCijaTni in gospodarski razvoj v britanskega imperiji. Toda že Pr vojno in osobito med vojno je MVZ . ta politična borba zelo radikalno sflj Organizirala se je stranka tzv. §>n ^ novcev, ki zahteva popolno neodvisn0 Irske'. Angleži so Irce dolžili, ?0 ^ , vojno iskali zvez z Nemci- Zaradi e je bilo več irskih voditeljev ob*oiei’ na smrt. Po vojni, se je Uoyd Ge°r|' energično lotil irskega problema m delal zakon o tzv. Homerule, sprejeli spodnja in gornja — .	.
Irska je bila razdeljena na ju?n0J” severno področje tzv. Ulster. dva parlamenta. Volitve v Ulsteru vršile. zadnje dni. Ze deli časa si » nasproti Sinfajnovci in angleške y ter ne mine skoraj dan, da bi & vršili spopadi. Sinfej.novci so dobro
Irska j«
ki «te & zbornih
skrbljeni z orožjem, municijo bami, zato izvajajo sabotaže, ^ ne pomni mnogo novejša zgo^°VI 0 Angleške čete nastopajo večkrat z brezobzirnostjo in tudi oblasti so *' stroge napram vstašem. Ves P0' svet je radovedno čakal, kako bP^
^ s«
novo njihovo zmago. Resnično, tiče delavstva, jim slaba prede. Prl bno ksiji se je priteplo iz cele Italije, P°SL0-iz Kalabrije in neapeljske province n ‘ go sumljivih elementov, ki so s« ,<j jali tukaj mastnih dohodkov. Za sed*1 jrt via mesta v tovarnah, ladjedelnici ^ arzenalih	ter odvzeli domačinom.	|'
malenkostnih mezdnih zahtev vsak žek. Te brezposelne trpine, kiim31: ma tudi družine, vidite potikati $e po ^ rem mestu in ob molu. Prej .neka<f° bro situirani, hlastajo ffdaj za vsa«0 zaslužka. To imamo od aneksije-Umakniti sva se morala »PirOŽ ki	je vozil	na Punta sutile.' Vali	-
metavali naš čolnič kot orehovo
.Italija	se hvali pred inbzems'J°	:f
pri&l	krmar sam, .kako	„
i.
jogata. Druge .paesi poveri'.
države imenuje - Kako	i
besedičenje, pričajo le njeni davki. Davek morate plačati na
cigarete, žveplenke, da celo na jrt* označujejo v izložbah cene Pob. predmetom. Čudno še, da nam . davčujejo zraka, katerega vdihavam ■ js Krvavordeča solnčaa obla J* v vsemirje. Njeni, rubinasti žarki poljubili morje, bicaren pristan *IV piment.1; Nastal je mrak. Prameni v » f niku so tipali po mirni gladim, da bi nečesa iskali . . ;	»H*
Vzbudila sra se iz. zarni^004 c molče zopet vrnila proti
padle volitve v prvem irskem pirit* ®tttu v Ulsteru.. Rezultit je po zad-njih vesteh sledeči: unionisti so dobiti ^ mandatov; nadjonalisti 6 in sinfaj-novci 6. Te številke kažejo, da so naj-Močnejš! unionisti, ki so za sedanje r«merje z Anglijo. Lahko si mislimo, to te Številke niso jasen izraz ljudske Vc%. Sinfajnovci so razočaram, a Lloyd George ie zopet utrdil svojo pozicijo. , * Politični atentat na angorsko vla-Atenska agencija doznava iz Smir-Ec> da se je izvršil nedavno napad na ^!aue tajnega odbora narodne skup* j lae v Angori. Pri tem je bil Izzet pa* p 'ihko ranjen. Pristaše Enver beja.
1	so 'skrivoma'dolpeli v Angoro, - so vasledilj in večinoma obesili. — Politi-'la vest, ki se sliši kakor pravljica iz s.oč in ene noči«.
Zanimivosti.
^ sakdanja drama. To se je dogodilo /arizu. Njej je bilo 15, njemu pa 16 e7 Ona je bila šivilja, on pa agent ekega- zavarovalnega društva- \ zlju-°lla sta se; kg j je bolj naravnega ne-to, da se vzljubita 15letna punca in pleten fanti Toda ljubezen 15 letne
1	eannq Vatlet; ni bila tako čista, kakor tubezen 16 letnega Georgbsa. Vquepu-A.Oi|a iii,. hrepenel a le po njem, kot v,j ‘-lubimcu, ampak mnogo bolj po 'Ifzevatelju.. Pričakovala ni od nje-samo besed'ljubezni, zaljubljenih Sledov in nežnih “stisl ja jev rok, ain-vci-i ^red vsem — daril. Taka je pač tlJka- večina' današnjih modernih de-‘et. Oii pa je imel komaj 450 franKov ®etecpe plače. Kako naj bi ji potem klanjal darila! In nekega dne je sto* v.* Predenj ter mu povedala, da mora toii aie^ njima konec. Lahko zanjo, ki jo je ljubil. Ne, konec m zat . > ne sme, ne sme. Ponudil ni ne to •	111 ona Ca je sprejela. Zakon, saj
eJu Za. tnlado 15 letno dekle kakor dq-\z r°mantiene povesti izdivnih Postil žasov- Zakon... Nenadoma bo gosPc, poročena žena, kako nip^, 0’ kaho romantično. Sprejela je žena b°Pudbo in postala, njegova ?ai-n'“7 ?08Pa Jeanna Voncouse. Toda trcL , r,omantična zgodba, zakon je tain-p ^danjost. Ta vsakdanjost pa se >, F.os'Pcj Jeanni ni ugajala. Težko delo lvtj0la i\povo življenje, v resno :• v skrbi, končuo pa je spoznala, da '43 i 6 stvari sploh nima talenta in ?er ,a Po poroki je George dobil zve
k _*% KA	.»«11	yl	/\*M AtT Aff A rrtSn rt 1t
Mr\k° se je vrnil domov mesto žene le Ut! i 0 Pismo: »Oprosti, da sera tako ŽnS. odpotovala, toda veruj mi, tvoje
‘VhpnlA	V,!	e« mnifln alnr.I«
*	J.^oje ni tako. da bi se moglo složiti Težko mi je. zclo^težko, da 'tW • - korala napraviti to žalost, do, boji81- ^0TT1 bolje premislila, predno se
Poročila. Naj mi oprosti tudi tvo-Torf arn.a> kako sem jo zelo rada imela, zla a nijdoyolj rjnbiti taščo, če se ne
^,«a z možem. Bolje, da te zapuščam ti j*3, kakor pa da bi te čez 10 let. Kajti k0USa so sploh ne moglo končajo. J; dtetfn nesreča je to, da se ne mo-^azst ^ti delu. Bolje torej, da se VrŠen *Va sedaj. Z bogom, dragi, do-Dovršeno! Da, zanjo, ali ne iv.0t Zai°sten in pobit je iskal George Oašlv , ežno ženo okrog in ko jo je ?Qnčuo na pariški ulici du Cha-tre Jo odgovoril na njeno pismo s toda 8treli iz samokresa. Zadel jo je, usmrtil ne; v bolnici je zopet poba Uxma.Okrevala, on pa je bil obsojen dni ječe in 100 frankov globe.
. Dnevna kronika.
Z* zopet Jo |e nekdo potegnil.
baJ« * dne 30- raai* *• *• ml P°d «lov2v?® »Scharfrichter Tone Vahtar in rav ® (* Maribora* žili srečno pot. Na-Roir!Js; i,aPonira mi kavalirska pazljivost lt0,Podov okoli .Straže* do moje malen-o»ebe, le to pot jih je nekdo spuuno‘Potegnil, ker gosp. dr. Tauca n« f n« bilo v Mariboru, kolikor je UrM .fnano* AH je pa morda bil pri RaLi »Straže*, s katerim sta se po-Prpt,*’ l* koliko bi prevzel agitacijo v b»r^Urin ** vstoličenje Karla Habs-»pod *8*? recimo, da dirigira go* ttn,ri* pi*f* njegova stranka v Prek-x ™enovano svrho; ali bi Sel pr#w«*	daz	sem pa že bil v
«m.ri?Urju ln »icer tedaj, ko smo Prek-<»kolf cfsedU» t i> k0 30 gospodje Če tr, »Straže* junaško doma sedeli, in £®Pet	strank*	tJ* dirigir*. bom
*e!> brez strahu, da me bojo ^Vai. ^I0 0be*«b na vrbo. Seenkrat, pKijivojiL	T. V.
— Orli in Habsburžani. Pri Sv. Tomažu nad Ormožem so imeli Orli shod. Raznesle so se vesti, da je nek Orel n* tem shodu bodril svoje tovariše, čel, naj vztrajajo in delajo složno, pa bo zopet ,naš cesar Karel na prestolu.* Koliko je na teh vesteh resnice, bo ugotovila uradna preiskava, ki je že uvedena. Ni izključeno, da bi se v orlovskih vrstah ne skrivali tudi take vrste tički. Med vojno so bili Orli večinoma jako vneti prijatelji .pobožnega Karla in Cite.“ Sicer pe ne obdolžuje-mo pavšalno organizacije kot take, kakor delajo klerikalni listi,‘kadar očitajo Sokolu brezverstvo.
— Z ozirom na našo včerajšnjo notico .Svabčarski kavalir" smo prejeli od g. P. še sledeč odgovor: Ni res, da sem nedostojno opozori] g. kap. M., da se ne spodobi, da izziva s švabčar-jenjem, ampak sem ga opozoril v naj-dostojnejši obliki. V dokaz, da na to sploh ni reagiral naj služi to, da je, ko me je vdaril, še bolj izzivalno nadaljeval popolnoma privaten razgovor z do-tično gdčno. jugoslovensko učiteljico. Da bi bil predenj pljunil ni res. Potrebno satisfakcijo si Že še preskrbim, poprej pa bo še govorilo sodišče. P. — Ker bo torej prišla cela afera pred sodišče, jo smatramo za nas končano in nadaljnih .pojasnil* in .odgovorov* ne bomo več priobčevali. Uredništvo.
-♦ Petar Mišič. Na Dunaju je umrl od srčne kapi general Petar Mišič, poveljnik srbske donavske divizije.
— Pogreb dr. Veshiča. Včeraj, v torek, se je vršil v Parizu pogreb pokojnega poslaniki dr. Vesniča. Njegove telesne ostanke prepeljejo pozneje v domovino. Vesničeva soproga poteka iz zelo bogate ameriške obitelji.
— Srednje šole v SloVenHI bodo končale letošnje šolsko leto dne 28. t. m.
— Kresni večer. Mariborska podružnica Jugoslovenske Matice priredi kakor lani, tudi letos, v vrtu kasarne Kralja Petra I. (poprej vojne realke) .Vidovdanski kres* dne 20. t. m. zvečer. Prosimo vsa društva in posameznike v Mariboru in okolici, da dotič-nega dne opustijo vsako večjo prireditev. Vsakoletni mariborski .Vidovdanski kres* naj'bi bil manifestacija Slovencev v narodnem • Mariboru, katerega naj bi se udeležila vsa narodna društva in vsi zavedni Slovenci.
— Začasna sprememba novega voznega reda. Načelništvo glavnega kolodvora nam sporoča, dft se v smislu naše naše včerajšnje notice radi šolske mladine preloži odhod vlaka številka 801 za vse delavnike do lčbnca šolskega leta na stari vozni red. Vlak št. 801 bo odhajal, torej iz Maribora mesto ob 12‘45 ob delavnikih ob 18*20. Ob nedeljah in praznikih pa bo vlak vozil po novem voznem redu, t j. ob t2:45.
— Obrtni shod. Prošlo nedeljo se je vršil ob 16. uri v Narodnem domu obrtni shod. Obisk je bil primeroma dober. Razpravljalo se je o malem obrtniku in o davčnih zadevah. Govorila sta gg. Novak in Trašt ter končno predlagala resolucijo, v kateri mariborsko obrtništvo zahteva, da se določajo davki za celo državo po eni skali; da se uvede posebna komisija, ki naj ugotovi dohodnino in kaj je treba doplačati za leto 1919 in 1920; da se morajo dalje na podlagi resničnih navedb s strani obrtnikov-dav* koplačevalcev davki specificirati in pravočasno predpisati, da bodo vedeli kdaj, koliko in zakaj morajo plačati davke. Dalje zahtevajo v resoluciji, da se morajo vpeljane davčne knjižice obligatori-čno dostaviti vsakemu davkoplačevalcu. Resolucija je bila odposlana finančnemu ministrstvu v Beogradu, finančni delegaciji v Ljubljani ter davčnemu uradu v Mariboru.
— Trgovski sestanki. Slov. trgovsko društvo bo prirejalo odslej redno vsak prvi četrtek v mesecu sestanke slovenskega trgovstva, na katerih se bo razpravljalo o tekočih trgovskih vprašanjih. Slovensko trgovstvo vabimo, da se teh sestankov v čim večjem številu udeležuje. Prvi tak sestanek se vrši v četrtek 2. junija zvečer v Narodiiem domu.
— .Jadran", društvo beguncev z juga, priredi v soboto 4. junija v Narodnem domu družabni večer. Naj ne bc&tiBt sobea Primorec in prijatelj
društva. Zabave ne.bo manjkalo, »flo-čiralo* se bo dosti in po ceni! , ,
— Koroško akademsko društvo „Obir“ v Zagrebu se tem potom vsem onim, ki so se odzvali prošnji za denarne podpore potom nabiralnih pol, najtopleje zahvaljuje.
— Splošnemu društvu državnih vpolrojencov, podružnici v Mariboru, se je po dolgem iskanju posrečilo dobiti društveni lokal in sicer je bil gosp. predsednik okrožnega sodišča tako naklonjen, da je dal društvu na razpolaganje šobo št. 53 v 1. nadstropju sodnega poslopja. V pondeljek 6. t. m. ob 18. uri se vrši v novem lokalu odborova seja.
— V Studencih je bil izvoljen za žu* pana pomožni delavec komunist Ka-lloch, ki je zagrizen nemčur. Podžupan je znani. Nachtigall. Internacijonala pa taka!
— A ngležf ln naši rudniki. Iz Mežiške doline poročajo, da je lastnica tamošnjega svinčenega rudnika, neka nemška družba, ki ima sedež v Celovcu, kar na lastno pest prodala svoj rudnik angleški rudokopni družbi. Ko so došli Angleži prevzemat, so na svoje veliko začudenje izvedeli, da ima pri tej kupčiji besedo tudi naša vlada, ker celovška družba ne more prosto razpolagati z rndnikoiu, ki leži v naki državi.
— Kurz za srbohrvaščino z latinico in cirilico, brezplačno, se prične
6.	t. m. v glavnem za začetnike. Even-tuelni reflektanti srednješolci in učenke, vešči slovenščine ali samo nemščine, naj naznanijo svoje naslove v upravi lista do 4. t, m.
— Poskus samomora. V torek dopoldne se Je v mestnem parku izprehajal vojak s puško. Okrog tri četrt na dvanajsto uro je počil v severnem delu parka oster strel iz karabinke. Na klopi je ležal dotični vojak in krvavel iz prsi. Bil jo takoj obveščen rešilni oddelek, ki je ranjenca za silo obvezal in na to spravil v bolnišnico meljske Aleksandrove vojašnice. Vojaku je ime Gjočgje Tišma , je star 20 let in je kot podnarednik služboval v tukajšnji podčastniški šoli. Poskusil je storiti samomor, kar pa mu ni uspelo, ker mu ie krogla prebila levo prsno krilo, ne da bi se dotaknila srčnega mišičevja. Vzrok samomora ni znan; pravijo, da je že par dni kazal znamenja duševne zmedenosti. V -tem razpoloženju je šel v park in se tam ustrelil. — Ob sklepu doznavamo, da vzroka poskušenega samomora podnarednika Gjorg^e Ti-šme tli iskati v duševni zmedenosti. — Podnarednik je bil zapleten v neko tatvino, ki se 5o izvršila v »Vesni«, Prodno ga je nameravala policija aretirati, je šel v park in se skušal ustreliti. Bil je ravnokar v službi pred »Vesno« blizu parka in temu je pripisati, da je imel pri sebi vojaško puško.
—■ Vsled nesrečne ljubezni skočila v Dravo. 18 letna služkinja Angel* Gotlič, ki je bila v poskusni službi pri nekem tukajšnjem podjetju, se je baje v torek popoldne v mestnem parku sporekla s svojim ljubčkom, nekim železničarjem, in na to vsa obupana tavala po mestu. Okrog 18. ure so opazili pasanti na državnem mostu, da se je neko mlado deklo povzpelo Čez ograjo starega mostu in se v trenutku strmoglavilo v dravske valove, ki so nesrečno žrtev nesli dalje po deroči relji. Nudil se je mučen prizor. Samomorilka se je obupno borila z valovi in še v bližini železniškega mostu so njene dvignjene roke molele nad vodo. Ker ni bilo v bližini nobenega čolna, — ker je Drava zelo narasla in je ravno na tem mestu vsled mostov silno deroča, je bila rešitev mlade samomorilke izključena. Oblasti so dognale, da je ta samomorilka prej imenovana služkinja Angela Gotlič, ki je ravno na dan svojega godu poiskala smrt v deroči Dravi. Tako ima ljubezen tudi v naših malo romantičnih časih svoje Žrtve!
— Iz policijske kronike. V gostilni »Pri zlatem konj«« so bili aretirani radi razgrajanja Franc Berjak, Ivan Burnik in Franc Dežnik. Dobe zato primerno plačilo. —- Hlapcu Vidu Me-linu je bila ukradena iz hleva v noči od 27. do 28. maja 1200 K vredna konjska oprema. Se svari pred nakupom.
— Na glavnom trgu je izgubila Eliza Saiija usnjato denarnjco.
— Hotel pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru je v polnem obratu. Leži dobro uro hoda od postaje Bistrica
— Bohinjsko jezero ob vzhodni naj-lcpii obali divje • romantičnega juert,
Vozovi pri vsakem vlaku na postaji ali v vasi Boh. Bistrica. Gostom tega najlepšega ih najmodernejše opremljenega alpskega letovišča je za primerne cene na razpolago: 40 sob s po dvema posteljama (več na zahtevo) z razgledom v gozd, na park ali na jezero, prvovrstna obilna hrana in* preskrba, kopališče, čolni za vožnje po jezeru. Poštni, brzojavni in interurb. telefonski urad v hiši. Krasni izprehodi v bližnjo in daljno okolico; izleti k Savici, k sedmerim triglavskim jezerom, na triglavsko pogorje itd. Kdor hoče preživeti par dni ali tednov v najlepšem miru in brezšumnem tihožitju ter vmiriti svoje razdražene živce, naj pride gori, nebo mu žal Dopisi in vprašanja naj se naslove ns upravo, ki bo vsako željo točno vpo-števala.
—	Društvo za otroško varstvo ln mladinsko oskrbo za sodni okraj Ljutomer, ki opravlja obenem posle Drž. krajevne zaščite dece in mladine, je imelo dozdaj K 6679'42 v dohodkov ir K 4165'80 v izdatkov. Dohodki sestoje iz državne podpore, članarine društveni-kov, raznih darov in zbirk šolskih vodstev ter župnijskih uradov. — Imena darovalcev navesti, je radi pičlega prostora nemogoče. Društvo je izdalo dozdaj podpore 38 otrokom vsega sodnega okraja, deloma v blagu za obleke, .deloma v denarju. Poleg tega je razdelilo med vojne sirote 50 parov lepih čevljev. Društvo se obrača do vseh človekoljubnih src s prošnjo za izdatno podporo v denarju in blagu. Opozarja obenem na svoj cvetlični dan v Ljutomeru, dne 5. junija in na to, da se vrše na t* dan zbirke pri šolskih vodstvih in župnijskih uradih v isti namen.
Kultura in umetnost.
x Burmestrov koncert. Kakor ža javljeno se vrši Burmestrov koncert v pondeljek, dne 6. t. m. v veliki Gotzovi dvorani. Pisati o Burmestrn na dolgo in široko bi bilo škoda, ker je svetovno znan vijolinist. V njem so združene' vso dobre lastnosti velikega umetnika, tako fenomalna tehnika Paganinija kakor gracija Sarasata in globoka resnost Ernesta .Toachima. Willy Burmo* ster je pravi Rafael med goslači. Pred-, prodaja vstopnic se vrši v trgovinali Hofer, Šolska ulica, ter Zlata Brišnik. Slovenska ulica.	«■	/
Sokolstvo.
o Zlet Mariborskega Sokolskega Okrožja, kateri se vrši dne 5. junija! 1921 na vrtu kr. voj. realke vsebuje5 nastopni spored: 1. Ob 8. uri zjutraj zbirališče članov in Članic pred Sokolskim domom v Studencih, odhod le dopoldanskim skušnjam v realko. 2. Popoldne zbirališče pred Narodnim domom ob 2. uri, nato pohod po mestu. 3. Ob 15. uri javna telovadba s sledečim? točkami. — 1. Člani: Župne vaje za leto 1921. 2. Članice: župne vaje za leto 1921. 3. Naraščaj studenškega Sokola: Igre. 4. Orodna telovadba članov. 5. Člani: proste vaje za 2. pokr. zlet v Osijek 1921. 6. Članice proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljano leta 1922. Po telovadbi velika veselica s srečelovom-plesom itd.
o Pragersko. Naš sokolski odsek je priredil v torek zvečer že drugo lepo uspelo predavanje, na katerem je govoril župni starosta brat dr. Pivko o ideji jugoslovenskega jedinstva, ki jo mora predvsem vsak zaveden Sokol gojiti. Na to je razvijal propagandno delo, ki ga naj sleherni pragerski Sokol vrši v tem kraju, da se bo naš odsek Čimpreje razvil v močno samostojno društvo in razprostrl svoja krila tudi na bližnje vasi, ki sedaj še spijo in čahajo, da jih pokliče k življenju pragerski Sokol. Predavanje, ki se ga je udeležilo častno število Sokolov in Sokolic, se je vršilo na vrtu gosp. Dolničarja in bo brat dr, Pivko isto čez tri tedne nadaljeval. Pred predavanjem pa je župni starosta telovadil z naraščajem. in člani ter se zelo pohvalno izrazil o vspehih, ki smo jih dosegli v tem kratkem času. Zate upamo, da bo tudi prva prireditev naraščaja dne 12. junija lepa uspiela.
Ne pozabi naročnine!
Sloven. narodno gledališče.
Repertolre bodočih dni:
V sredo 1. junija: „Galeotto“. Ah. B—38.
V četrtek 2. junija: »Revolucijska svatb*« ftb. A.—36.
V petek 3.: Zaprto.
V soboto 4. junija: „Boccaceio*. Izv. ab.
Gospodarstvo.
Borza 31. maja.
Curih:	Berlin	9i0,	New York
574, London 22*23, Pariz 47 35, Milan 29*95, Praga 8*25, Budimpešta 2.45, Zagreb 4.30, Varšava 0.55, Dunaj 1.35, avstrijske žigosane krone 1.03.
Zagreb: Berlin 211—212, Italija 692—694, London 512—514, New York 129*50—131, Pariz 1090-1094,Praga 191 do 192*50, Švica 2280—2310. Valute: Ameriški dolarji 128—129, avstrijske krone 23—23*50, carski rublji 37—40, češko-slovaške krone 196—198, francoski Iranki 1085—1095, napoleond. 440—445, nemške marke 215—217, romunski leji 224—0, souvereigni 255, italij. lire 0—682.50, turške lire 480.
Dunaj: Ameriški “dolarji 602—606, nemške marke 957—963, angleški funti 2320—2340, francoski franki 4930 do 4970, italijanske lire 3125—3145, jugoslovanske dinarji 1784—1804, poljske marke 57*25—59 25, švicarski franki 10.425—10.475, češkoslovaške krone 864—870, madžarske krone 222 50 do 225*50.
Vabite se, da se udeležite »Ljub Ijanskega velikega semnja" kot razstavljale!. Rok za prijave je podaljšan do 10. junija 1.1. Vse informacije brezplačno pri sejmskem uradu, Ljubljana, Turjaški trg 6, 2. nadstr.
' Priseljevanje trgovcev in obrtnikov V.	y	Maribor.
Med drugimi stanovi, ki so se naselili v Mariboru od časa osvobojenja Sdo dames, je tudi mnogo trgovcev in Obrtnikov. Naseljujejo pa se tudi še Sedaj, kljub temu, da morajo na stano* jvanja in lokale Čakati včasih po celo leto, pohajajo med tem časom brez dela po mestu in porabijo pri tem mnogo svojega premoženja. Zakaj? Zato iker si vsakdo domišljuje, da je danes Maribor najprikladnejše mesto, kjer jse da hitro in veliko prislužiti. Toda flresnica je čisto drugačna. V Mariboru |ije trgovstvo in obrtništvo imelo že od jtnekdaj težko stališče. Moralo <ae biti »Bter boj za eksistenco in v tem boju Ije zmagal Je oni, ki je bil res podjeten, ipriden, pošten in ki si je* znal pridobiti naklonjenost ljudstva, osobito onega z ;ttežele. Pred oevobojenjem pa je imel Maribor mnogo večjo okolico, trgoval ,je tudi z onimi deli dežele, ki se danes nahajajo onkraj državnih mejnikov, josobito z odsekom proge Špilje—Bad-igona ter z južnim delom Koroške. Danes pa vsega tega ni, trgovsko okrožje Maribora je danes veliko manjše. — ivsled tega in vsled še drugih vzrokov 0e nastala zadnji čas v mariborski trgovini in obrti stagnacija, ki preti postati usodna. Če bo trajala še dalje, kar 3e cisto gotovo, še več, gotovo je celo, da bo od dne do dne večja, bo nastala ■»malti resna nevarnost konkurzov. — ■Umevno je torej, da bi bilo otvarjanje novih trgovin ali obrti v Mariboru pod danimi razmerami naravnost brezsmiselno, ter bi nastopajočo krizo le še pospešilo m povečalo. To na.i,pomisliio vsi oni trgovci in obrtniki, H se še nameravajo naseliti v Mariboru. Drugače je seveda, kar se tiče prevzemanja
že obstoječih nemških trgovin po Slovencih. To je v narodnem oziru vseka* * kor vredno, da se pozdravi, toda novi lastnik Slovenec, ki prevzame kako nemško trgovino, naj jo vodi dalje v smislu svojega prednika, torej v isti stroki. Kdor pa mi6li začeti s trgovino na novo, oziroma z novo stroko, ima dovolj boljših mest na razpolago, posebno po naših obmejnih krajih ter v Prekmurju in v Medžimurju. Tam je pomanjkanje trgovin in obrti raznih strok precej veliko in v mnogih krajih si prebivalstvo samo želi trgovcev* in obrtnikov, ki bi bili pripravljeni zalagati ga z dobrim in solidnim blagom ter oskrbovati z dobrim obrtniškim delom. Toda ne samo ob naši meji, tudi drugod po raznih krajih naše širne Jugoslavije, je-še mnogo krajev, kjer bi pridnemu ^trgovcu in obrtniku cvela prava sreča. Naj navedemo samo en konkreten slučaj. Te dni smo- prejeli pismo nekega Mariborčana, ki je nedavno otvoril trgovino v Ohridi ob Ohridskem jezeru v Stari Srbiji. Iz njegovega pisma je razvidno, da je v Ohridi, ki šteje 12.000 prebivalcev ter leži ob ohridski Eivieri, pravi raj,' jako veliko pomanjkanje trgovcev in obrtnikov, posebno pridnih, ki bi lahko krasno uspevali Naj se nihče ne plaŠi^ daljave. Mi Slovenci ne smemo ostati vedno uklonjeni v te ozke naše meje med Gorjance in Karavanke, u-poitevati moramo začeti, da je naša domovina tudi zemlja onkraj teh pogorij vse doli do Balkana.
g Naši trgovci In nove poštne pristojbine. Z ozirom na dejstvo, da je Maribor proti severu zaprt z državno mejo, so mariborski trgovci naročali zadnje čase mnogo trgovskih predmetov z Avstrije po pošti. Segaj pa, odkar so poštne pristojbine tako goro stasno visoke, si mora to vsakdo dvakrat premisliti in dejstvo je tudi res, da je ta prekomejna poštna trgovina zadnje čase čisto zaspala ter tako še bolj po večala bližafočo se krizo mariborske trgovine. Finančno in poštno ministrstvo s tem menda in računalo, ali pa ni upoštevalo in dobro bi bilo, da bi vsa sedaj kaj ukrenilo, da se ta trgovina zopet obnovi.
g Novi Obrtni zakffn bo izdal minister za trgovino in Industrijo. Zakon bo veljal za vso državo. Tudi minister za šume in rude je predložil osnutek enotnega gozdarskega zakona za celo državo. Sestale se bodo posebne kon#-sije, ki bodo oba zakona pretresle in stavile'morebitne dodatne predlog«.
g Naša pooblaščena trgovinska agencija v Londonu je obvestila ministrstvo za trgovino, da so vse angleške tvornice ustavile oddajanja blaga in da so vse angleške banke prenehale eskomptirati menice naših državljanov. Ta ustavitev vsakega kradita je nastala, kakor poroča agencija, radi tega, ker večina naših trgovcev ni izpolnila svojih obveznosti napram angleškim tvrdkam.
g Urad ljubljanskega velikega semnja naznanja vsem interesiranim krogom, da je rok za prijavo k udeležbi »Ljubljanskega velikega semnja* na željo interesentov podaljšan do 10. t. m. Od prijav, predloženih do tega roka, se .ne bo zahteval nikak povišek na najemnini izložbenga prostora.
Mala oznanila.
Odvetniška pisarna v Mariboru iS5e solicitatorja, najrajSe penz. sodnega uradnika. Ponudbe na upravo ,Tabora* pod St. 738:	3—1
\
Potnik, zanesljiv in vesten, ter dobro vpeljan, se išče proti dobri proviziji. Naslov pove uprava lista. V 736
Išče se za dobro plačo prazna soba z posebnim vhodom. Ponudbe pod F, H. na upravo lista.	735	3—1
* *
Dobro ohranjeno moiko kolo
se proda. Studenei, Obrežna cesta St. 5.	742	2—1
Sobo s celo oskrbo iSfte s 1. ali 15. junijem mladi gospod v centrumu meata ali naMalju. Ponudbe pod „Ui ad-nik“ na upravo. 726 3—3
Izgubila se je v Cirkovcih ob Pesnici Škropilnica (Giess-kanne) in nova suknja. Kdor jih je naSel, naj oboje odda proti nagradi v upravnistvu ,Tabora".	741
Izgubila se je denarnica z 200 K in raznimi drugimi papirji. PoSten Jnajditelj naj jo proti nagradi odda v našem upravnistvu.	739
Otvoritev trgovine!
Naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, Aleksandrova cesta 27 (preje Th. Schifko)
trgovino z manufakturnim blagom papirjem in galanterijo.
Prizadeval si bodem,da postrežem svojim odjemalcem z najboljšim blagom in po. nizkih cenah.
Za obilen obisk se priporoča
lzl	Anton	Poš.
Dobro ohranjeno moiko kolo se jako poceni proda. Vpraša se v Cankarjevi ulici St. 1 pri hišniku.	*
Samost, gospa
išče v Mariboru ali okolici stanovanje, obstoječe iz 1—2 ne-meblovanih sob in .kuhinje, ev. tudi hrano. Ponudbe prosim naj se naslovijo na Gandini, Maribor, Wildenrainerjeva ulica 8. 740
Naznanilo!
Razprodaja radi izpraznitve raznovrstnih pred* metov za ročna dela, predtiskanih in izgotov* Ijenih ročnih del, kakor tudi šolskih in pisarniških potrebščin pri	716
Viljemini Beri, Šolska ulica Št. 4 9<
Kam pa gremo na večer po truda polnem vročem dnevu, da se odpočijemo in ohladimo ?
%	T
Na senčnati prahuprosti vrt
Gostilne „pri dravski brvi“
Maribor, Strma ulica $t-11.
Izborna domača kakor tudi dalmatinska vini pivo, pristni gorski hrušovec in doma®
klobase. — Za obilen obisk se prip1
ioročat«
gostilničar
K. Prohaska,
i|l c---v;-zr5
ego	crzjgcrb
Vabilo
subskripcijo delnic Mariborske tis-
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od >/s10.—»/,11. ure in ob četrtkih od y,19.—V220. ure
Glavni urednik: R* dl voj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Vovlir
karne, d. d. v Mariboru.
Redni občni zbor dne 25. aprila 1921 je skleniL zvišati delniško glavnico	*
od K 2,000.000 - na K 2,500.000*-
ter pooblastil upravni svet, izdati 2500 komadov novih delnic po K 200* nominale, glasečih se na ime, pod slede* čimi pogoji:
1. Sj^rlm delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na pet starih po kurzu K 300’—.
2. Ostale delnice se prepusti po kurzu K 400*—.
3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1,10 in 25 delnic.
4. Delnice partlclpirajo na čistem dobičku podjetja od 1. julija 1 I. dalje.
5. Kupnino je polno vplačati pri podpisu.
6. Rok za subskripcijo delnic se prične dne 10. junija t. I. m traja do vštetega 30. junija 1921.
7. Kot podpisovalntca fungira Mariborska askomptna banka. n|ena podružnica v Murski Soboti In eks* pozitura v Gornji Radgoni In Hogaikl Slatini.
8. Reparticljo delnic si pridržuje upravni svet.
Maribor, v juniju 1921.!
Upravni svet Mariborske tiskarne 733 s~!	d* d. v Mariboru.
—i [| ego |fi]fcQa]f	|[	crrdfezra	|fi
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
il
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. 88 PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVE&KO STR0K0"SPADAI
JOČA DELA.
jZVRSBA SOLIDNAI CENE ZMERNE?
:si
raznovrstnih' dalmatinskih črnih in belih vin iz otoka Visa.
* ■>
Prodaja na debelo In drobno čez
v Vetrinjski ulici % §.
Ulic*
Uttnik i«	-	.Konzorcti	T«.«-.	_	Ti,w: MulhorlklliŽSŽrdfi
\ "■ - >