SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. C e n e i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurban 113.
C • b a lnseratomi cela itran Din 2000.—. pol stra« ni Din 1000.—, četrt strani Din 500-, '/. strani Din 250-, '/t. str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20.
Novi Danofinshi preračun.
Pretekli teden, se je sestal banski svet dravske banovine. Na prvi njegovi seji v torek dne 20. januarja je bil predložen proračun banovine za proračunsko leto 1931-32. Ta proračun izkazuje 119,964.015 Din, torej okoli 120 milijonov Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Napram proračunu za leto 1930-31 je novi proračun znižan za nad 16 milijonov Din. To*pa je posledica tehnične sestave novega proračuna, ker so izdatki za vzdrževanje banovin-skih cest prej bili sestavni del proračuna v znesku 19^ milijona Din, sedaj pa tvorijo poseben proračun cestnega sklada ter scf predvideni v znesku Din 27,350.000. Od izdatkov občega proračuna pride na osrednji urad banske u-prave okroglo 13 milijonov Din, kar pomenja povečanje za nad 1 milijon D napram prejšnjemu proračunu; v to poglavje so postavljeni osebni prejemki vseh banovinskih uslužbencev pri banski upravi in sreskih načelstvih v znesku črez 8 milijonov dinarjev, za 664.771 več nego dosedaj. Izdatki za kmetijstvo znašajo 19,760.211 Din, torej za preko 5 milijonov Din več nego lani, to je 17% celotnega . proračuna. Od te svote odpade blizu 7 milijonov Din za banovinske kmetijske zavode, ostalo pa za podporo raznih panog kme tijstva. Izdatki za prosveto znašajo o-koli 13^ milijona Din ali 11% celotnega proračuna, za 4^ milijona več kot lani. Na tehnični oddelek pride 21 in pol milijona Din, od teh gre 8 milijonov za plače cestarjem in cestnim nadzornikom na banovinskih cestah v dolžini 3600 km. Izdatki za socialno skrbstvo* in narodno zdravje znašajo 29^ milijona Din, to je 25% celotnega proračuna. Za podpiranje obrti, trgovine in industrije je določen znesek 4,358.000 Din. Stroški za agrarne operacije bodo znašali nad 800.000 Din, za plačevanje letninskih obrokov in obresti je določen znesek 8 milijonov Din, za razne druge izdatke je predviden kredit 9H milijona Din, za nepričakovane izdatke pa blizu 4 milijoni Din.
Kar se tiče dohodkov, so predvideni le oni dohodkovni viri, ki so že v lanskem proračunu. Dohodki so se u-gotovili v oni višini, ki jo bodo po do-sedajnih Izkustvih v prihodnjem proračunskem letu predvidoma res dosegli. Banovinska doklada k neposrednim davkom se je znižala od 40% na 35%.
Predvidena je trošarina na one vrste brezalkoholnih pijač, ki vsebujejo kemične sestavine. Ta trošarina se bi u-vedla na predlog ministrstva za kmetijstvo.
Predlog banovinskega p/oračuna za leto 1931-32 predvi^va te dohodke:
v mil. D
1.	državni prispevek . . , . . 30.09
2.	davki, doklade, takse . . . 78.18
3.	presežek dohodkov ban. podj. 0.05
4.	razni dohodki ......11.65
skupaj 119.96 V razpravi o proračunu, ki jo je o-tvoril z govorom g. ban dr. Marušič, so
Svetovne razorožitvene konference, ki se bo vršila februarja 1932 v Ženevi in trajala več mesecev, bo predsednik ali čehoslovaškl zunanji minister dr. Be-neš (zgoraj), ali grški poslanik v Berlinu Politis (soodaj).
banski svetniki izjavili svoje pripombe in želje. O tem je bilo izdano uradno poročilo.
lai§¥in§y cestni sklad.
Kakor je napovedal ban g. dr. Marušič v svojem govoru na seji banskega sveta dne 20. januarja, je predvidena ustanovitev banovinskega cestnega sklada, iz katerega paj bi se krili gmotni izdatki za vzdrževanje cest in manjše obnove cest ter obresti in letninski obroki od cestnih posojil. Za kritje izdatkov tega sklada naj bi služile takse na motorna vozila (avtomobile, moto-cikle) v približni višini sedanje državne in banovinske takse. V to svrho je tudi predviden davek na nakladanje in razkladanje, za prevoz blaga na železnici. L. 1928 se je na ozemlju dravske banovine natovorilo in iztovorilo na železniških postajah preko 6 milijonov ton blaga. S temi tovori se kvarijo ceste od železniških postaj, ne da bi cestna uprava za to dobila primerno odškodnino. Kot nadaljni viri cestnega sklada pridejo v poštev: trošarina na bencin in na pnevmatiko, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno u» porabo javnih cest, taksa na šoferske legitimacije, davek na premije od zavarovanja motornih vozil, davek na vprežno živino in odkup kuluka na banovinskih cestah. V banovinskem proračunu za leto 1931-32 je za cestni fond predvidena svota 5 milijonov Din.
Kakor poroča »Trgovski list«, bodo dohodki cestnega sklada po zgoraj o-značenih virih, iz kojih se bodo krili, po proračunu znašali:
1.	državna in banovinska taksa na motorna vozila 4,000.000 Din,
2.	davek na vprežno živino 1,000.000 Din.,
3.	davek na nakladanje in razkladanje blaga za prevoz na železnici Din 14,500.000,
4.	trošarina na bencin 9,000.000 Din,
5.	prispevek avtobusnih podjetij Din 4,000.000,
6.	taksa za šoferske legitimacije Din 260.000,
7.	davek na premije od zavarovanja motornih vozil 250.000 Din,
8.	trošarina na pnevmatiko 1,000.000 Din,
9.	odkup kuluka na banovinskih cestah 6,000.000 Din,
10.	razni dohodki 250.000 Din,
11.	prispevek banovine 5,090.000 Din. skupaj 45,350.000 Din.
O DRUGIH DRŽAVAH.
Iz ženeve. Odbor šestorice, katerega je izvolila evropska komisija Društva narodov za proučitev vprašanja evropskih združenih držav, je sklenil, da se povabijo na posvetovanja glede osnovanja evropske unije (združitve) tudi Še: Rusija, Turčija ter Islandska. Dne 21. t. m. so bila evropska posvetovanja zaključena in odgodena do maja. Tokratna januarska konferenca je odobrila 5 resolucij, ki se bavijo z evropsko poljedelsko ter industrijsko krizo in bodo predložene majskemu zasedanju svetu Društva narodov. Izvoljena sta bila dva pododbora za:: carine in poljedelske kredite. Ta dva odbora bosta zborovala že prihodnji mesec. Ob koncu je sprejela evropska konferenca resolucijo, v kateri naglasa izredno težaven gospodarski položaj Evrope in izraža prepričanje, da so evropske države odločene ohraniti mir za vsako ceno in je Društvo narodov najboljše sredstvo proti vojni. Državniki so prepričani, da so tokratna posvetovanja v Ženevi pripravila tla za evropsko sodelovanje. — Društvo narodov se u-kvarja še s poljsko-nemškim sporom, ki je izbruhnil radi zadnjih poljskih volitev in se je pritožila Nemčija radi zatiranja nemške narodne manjšine na Poljskem. Nemško pritožbo je zastopal zunanji minister Nemčije dr. Curtius, zavračal je obdolžitev poljski zunanji minister Zaleski. Radi manjšinskega spora bo posredovala med Nemci in Poljaki Angleška. Svet Društva narodov se je bavil tudi s suženjstvom v srednjeafriški republiki Liberiji, ki je pripravljena urediti notrajno upravo.
Francoska vlada podala ostavko.
Dne 23. t. m. je podala ostavko celokupna Steegova vlada, ker je ostala v parlamentu v manjšini pri razpravi o povišanju žitnih cen.
Angleška delavska vlada je hotela s posebnim zakonom odtegniti zasebnim verskim šolam državno podporo. Pri glasovanju o tozadevnem zakonu je o-stala Macdonaldova vlada v manjšini, a ne bo izvajala iz tega glasovanja posledic.
Zaključek indijskih posvetovanj v
Londonu. Dolgotrajna indijska posvetovanja v Londonu so končana in odposlanci se vračajo v domovino, kjer bodo nadaljevali delo za indijsko ustavo. Indijska konferenca je bila posledica obljube angleške kraljeve dvojice, indijskega podkralja in angleških državnikov, da bo priznana Indiji postopoma samouprava. Razprava o indijski ustavi se bode vršila v angleškem parlamentu še ta teden. Z uspehom indijskih posvetovanj so zadovoljne vse angleške stranke »izvzemal konservativce. Konferenci bo sledila pomilostitev političnih obsojencev v Indiji, katero bo izrekel indijski podkralj. An gleška vlada bo Izdala v nekaj dneh o konferenci za indijsko ustavo tozadevno »belo knjigo«.
Novi jezuitski provincial. General jezuitskega reda v Rimu, pater grof Le-dochowski, po rodu Poljak, je imenoval za provinciala jezuitskega reda v Jugoslaviji patra dr. Andželka Juriča. Novi jezuitski provincial dr. Jurič je bil rojen leta 1891 v Konjiču v Hercegovini, študiral je na Dunaju in na Angleškem; nekaj časa jo deloval kot misijonar med Hrvati v Ameriki. Dosedanji jezuitski provincial dr. Prešeren, po rodu Slovenec, gre v Rim, kjer bo vršil pri jezuitskem generalu službo asistenta (svetovalca) za slovanske jezuitske province. Jezuitski red šteje skupaj 21.700 članov ter je razdeljen na sedem asistenc: italijansko, nemško, francosko, špansko, angleško, severnoameriško in slovansko. K tej slovanski asistenci, ki š eje 1230 članov, spada, jugoslovanska, čehoslovaška in dve poljski provinci.
Jezuiti se bodo naselili! v Beogradu. Jezuitski red je kupil v Beogradu za več milijonov veliko posest, na kateri bo pozidal prostorno carkev, samostan in šolo. Beograjski jezuiti bodo podrejeni spočetka zagrebški provinci. Jezuiti so pred nekaj sto leti že prodrli v južno Srbijo in imajo v Skoplju svojo župnijo.
Dr. Leonid Fitamic, jugoslovanski poslanik v Washington«, odlikovan od papeža. Angleški časopisi so poročali, da je Sveti oče odliko val jugoslovanskega vladnega zastopnika dr. Leonida Pitamica z velikim viieštvom sv. Gre-gorija. Dr. Pitamic nam je, tako piše »Amerikanski Slovenec«, že znan kot praktičen katoličan in ljudomil prijatelj našega jugoslovanskega naroda, ki mu ob tej priliki udano čestita. Naš slovenski rod je lahko še posebno vesel, ker še nikoli nobeden Slovenec ni prejel tako visokega odlikovanja od Svetega očeta. S tem ni bil odlikovan samo dr. Pitamic, temveč ves slovenski narod. »Chatolic Daily Tribune«, ki je prva prinesla to vest, je polna hvale za odlikovanca. Slavi ga kot odločnega predstavnika svojega naroda. Obenem ne pozabi omeniti, da je bil zvest kat. cerkvi kot vseučiliški profesor in ji je zvest tudi danes in udan iz srca.
Na milijone svetih pisem bi naj bilo uničenih. Najvišje sodišče v Londonu ima opravka z velikansko razpravo, v katero je zapletena tudi angleška krona. Kakor znano, je baš na Angleškem največ družb, ki se ukvarjajo z razpe-čavanjem sv. pisma v vseh mogočih jezikih. Pri omenjeni razpravi gre za u-prašanje: Kedo ima na Angleškem pravico, sv. pismo tiskati in ga založiti? Sv. pismo je za Angleže trgovina. Leta 1930 je bilo na Angleškem in po kolonijah razpečanih 35 milijonov izvodov sv. pisma. Založna pravica sv. pisma je v Angliji v rokah krone in tekom časa so si pridobili pravico sveto pismo tiskati ter založiti le 3 zavodi. In ti so: vseučilišče v Cambridge, vseučilišče v Oxfordu in kraljeva tiskarna Eyre and Spoottswode v Londonu. Kljub monopolu pa so natisnile in pro-
dale tekom desetletij razne verske družbe v lastni režiji na stotisoče izvodov sv. pisma. Mnogo teh družb se je naravnost vzdrževalo iz izkupička za sv. pismo. Povrh so prodajale sv. pismo in dobro zaslužile razne zasebne tvrdke. Med največje tozadevne zasebne trgovine spada tvrdka Janez Shaw. Proti tej so naperili kraljevi tiskarna-rji s pozivom na kraljevi patent tožbo. Zahtevajo takojšnjo ukinitev produkcije sv. pisma in uničenje vseh za razprodajo pripravljenih izvodov. Gre za 3 milijone izvodov sv. pisma, ki bodo uničeni, ako bodo dobili pravdo kraljevi tiskarnarji.
it
Baš sedaj so na prodaj tri posebnosti, ki ne najdejo kupca in sicer: ognjenik, svetopisemska gora in podzemeljski predor.
Ognjenik.
Prodaji namenjeni ter ogenj bruhajoči hrib je v državi Honduras v osrednji Ameriki, Vulkan je ugasnil 1. 1866 in je visok 2209 m. Pobočje gore je po-rasteno z južnobujnimi gozdovi, po katerih se podijo jaguarji ter plazijo kače. Posebna komisija je odkrila v hribu velike zaloge žvepla, ki bi naj privabile kupce. Vlada države Honduras prodaja ugasli ognjenik za 10.000 dol., a se še ni oglasil doslej noben kupec.""
Svetopisemska gora.
Pri drugi ponudbi prodaje gre za goro Nebo, s katere je gledal Mojzes obljubljeno deželo. Lastniki gore, poglavarji puščavskih beduinov, potrebujejo denar in so ponudili francoskemu cerkvenemu redu goro za 150.000 frankov. Menihom je cena previsoka. Začasno se mudi v Palestini odposlanstvo severnoamerikanske verske ločine mormonov, ki pogajajo glede nakupa te gore/Mormoni hočejo pozidati na gori Nebo ravno tak tempelj, kakor je bil Salomonov v Jeruzalemu.
Podzemeljski predor.
Na prodaj je še tudi podzemeljski predor, ki ima premer 3 m in je na sre dini angleške prestolice — Londona. V letih 1886 do 1890 je bil predor v prometu za podzemeljsko železnico pod reko Temzo. Promet so morali opustiti, ker je obstojala resna nevarnost, da bo pesek zasul predor. Gradnja predora je stala nekoč londonsko gradbeno družbo težke milijone. Danes bi bila družba zadovoljna, ako bi prejela vsaj nekoliko ogromne izgube ter stroškov povrnjenih. Pri prodajni ponudbi razglaša prodajalec, da bi bil tunel pripra ven za podzemeljske garaže ali za gojenje šampijonov (vrsta gob). Kljub pri vlačnim lastnostim se še ni našel doslej nobeden ponudnik.
Najlepši roman »Winnetou«. Poizkusili snopič dobite brezplačno v vsaki knjigarni, po pošti pa od Cirilove tiskarne v Mariboru. Izrezi te oglas na 15. strani: Mi kupimo za Vas.
arnmmmsBrv-^^Bimmmi						
H	IN	ovi	Ci	K	r	
Kralj in kraljica v Zagrebu. V nedeljo sta se pripeljala kralj in kraljica v Zagreb, kjer sta bila sprejeta z največjimi in iskrenimi slovesnostmi. Kralje-ivi par se bo mudil nekaj dni med Hrvati.
. Prečastitim župnim uradom. Nekateri gospodje ste nam sporočili, da vas svečama Kopač & Co. še vedno ne pu-Bti pri miru s svojimi okrožnicami. Gotovo vam bode prav, da vam mi samo tem potom sporočimo, da bomo za letošnje konference pripravili celotno po ijasnilo, kakor tudi celotni načrt. Vsa gonja svečarne Kopač pač kaže, da je naše delo pravilno začeto. Pozdravljeni!
Smrt bizeljskega gospoda župnika.
Na Bizeljskem je umrl dne 23. t. m. ta-mošnji vlč. gospod župnik Rudolf Rak-telj. Pokojni se je rodil leta 1861 v Dobrovi na Kranjskem kot sin priljubljenega učitelja. Služboval je kot kaplan na več mestih, župnik je bil na Kalo-bju, pri Sv. Jerneju nad Muto in dolgo vrsto let na Bizeljskem. Slovel je kot govornik in obče je bil priljubljen radi ¡izredne gostoljubnosti. Vsi, ki so dobrega gospoda poznali, ga bodo ohranili v najboljšem ter hvaležnem spominu!
Obračun s smrtnim izidom. V pon-deljek dne 19. januarja sta zapazila fi-
nančna stražnika ob severni meji pri Št. Ilju dva moška, ki sta se plazila skozi gozd. Ko sta zagledala tihotapca financarja, sta se spustila v beg in nista postala na svarilne klice finančne straže. Stražnika sta rabila orožje, pa tudi tihotapca sta odgovarjala iz samokresov. Razvila se je prava bitka, v kateri se je eden od beguncev kmalu — zgrudil, njegovega tovariša pa je straža tudi premagala ter zvezala. Težko ranjeni je 261etni Simon Grušovac iz Logatca in znan kot strasten tihotapec. Radi strela skozi trebuh so ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je pa umrl.
Umrl je v Mariboru gospod Franjo Nipič, dolgoletni knjigoveški pomočnik Cirilove tiskarne. Pogreb se je vršil v torek dne 27. t. m. Naj v miru počiva!
Btiri leta ječe radi uboja. Dne 23. t. m. se je zagovarjal pred mariborskim senatom 211etni viničarski sin Franc Klavžner iz Gornjega Hlapja. Lansko leto meseca novembra je ranil v prepiru v gostilni v Zgornjem Jakobskem dolu posestnika Jurja Frasa tako, da je ta umrl na posledicah rane. Klav-žerju je prisodil senat 4 leta ječe.
Ž novega dupleškega mosta je skočil te dni iz samomorilnega namena nek neznanec. V mrzli vodi je prekrižal obračun z lastnim življenjem, izplaval na suho in v temi izginil brez sledu.
Avto je povozil v Hočah pri Mariboru i61etnega ključavničarskega vajenca Leopolda Verlič, da so ga prepeljali nezavestnega v mariborsko bolnico.
Težka nesreča moža in žene. Dne 19.
januarja sta težko ponesrečila posestnik V. Pokršnik od Sv. Antona na Poh. in njegova žena. Radi cestne strmine je začel voz brzeti navzdol, konja nista mogla več zadrževati; voz je priletel v obcestni kamen ter se prevrnil. Ženo je vrglo ob ograjo mostu preko Vuhred-čice, kjer je obvisela vsa potolčena, moža je voz potisnil močno ob ograjo, le konja sta ostala nepoškodovana. Ponesrečenima je nudil prvo pomoč ma-renberški zdravnik, moža so pa morali radi polomljenih reber prepeljati v bolnico v Slovenjgradeč.
Roparski napad. Na Vasi na! Remš-niku ob severni meji je bil v noči izvršen roparski napad na samotno hišo, v kateri prebiva 861etni Jurij Posrp-njak s svojo hčerjo. S koli oborožena tolovaja sta odnesla gotovine za 5000 dinarjev.
Smrt v visoki starosti, V vasi Rakov-ci pri Vitanju je umrl 931etni prevžit-kar Jurij Lamut. Bil je najstarejši fa-ran vitanjske župnije in se je ukvarjal z izdelovanjem lesenega kmetijskega orodja.
Ncv poštni urad. Z 31. januarjem t. 1. se zatvori državni pogodbeni poštni u-rad v Strnišču in pa pomožni poštni urad v Majšpergu, pač pa se otvori s 1. februarjem nov pogodbeni poštni in telefonski urad v Majšpergu, dočim se Strnišče priklopi poštnemu uradu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
Cela domačija pogorelo. V RakičanU v Prekmurju je pogorela dne 18. t. m.
cela domačija, gospodarsko orodje in pridelki. Požar je izbruhnil v skednju, kjer je bilo polno sena. Na kako uspešno gašenje ni bilo misliti, ker so bila vsa poslopja s slamo krita in takoj v polnem objemu plamenov.
Hotel krasti, a zanetil požar. V Prekmurju so kurje tatvine na dnevnem redu. Kurji tat je obiskal zadnje dni Sapečeve v Beznovcit pri Murski Soboti. Radi teme je kresil z užigalicami, pa je sosed videl nenavadno luč ter z glasnim klicem prepodil tatu. Zaradi presenečenja je padla uzmoviču v slamo tleča užigalica in ogenj je upepelil domačijo, koje del je bil še le pred leti pozidan. Ubogi družini je pogorelo vse, o neprevidnem tatu ni sledi.
Omotična moč šmarnice. Neki Madžar s. je v svojem vrhu blizu Petešo-vec v Prekmurju nami šmarnice, ki ga je popolnoma zmedla. V zmedenosti je razbil okna, stole, imzo se podal v klet in izpustil vino po tleh. Ko je zapazil, kaj da je napravil, je zdirjal proti Muri, da bi si končal življenje. Ljudje so ga potegnili iz vode, a so mu le zmrznile roke ter noge.
Koča je pogorela dne 13. januarja v Dragotincih pri Gornji Radgoni stanu-iočemu siromaku And::' Gabrovec. Revež se je pri gašenju toliko opekel, da je —oral v ptujsko bolnico.
Kozolec je pogorel v sredo dne 21. t.
m. posestniku Hrenu v Braslovčah. Na večer krog 20. ure je začela goreti pod kozolcem spravljena hmeljevina. Kljub
pomoči gasilcev je postal kozolec žrtev požara.
Požar v škalah pri Velenju. V nedeljo dne 18. januarja je nastal požar, radi kratkega stika v gospodarskem poslopju uradniške stanovanjske hiše, ki je last premogovnika v Velenju. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti in zadušiti, da je škoda prav neznatna.
Potres v Savinjski dolini. V četrtek dne 22. t. m. zjutraj je čutila potres Za drečka pokrajina, Spodnja in Zgornja Savinjska dolina do Gornjega grada. Potresni sunek na srečo ni povzročil nesreč.
Lov na divje svinje po gozdovih na Boču pri Poljčanah, V četrtek dne 22. t. m. je odredila oblast po gozdovih Boča velik lov na divje svinje, ki delajo tamkaj daleč na okrog ogromno škodo. Lova se je udeležilo veliko lovcev in gonjačev. Videli so v celem 14 divjih prašičev razne velikosti, a padla sta od strela le dva enoletnika. Da ni imel lov večjega uspeha, pripisujejo dejstvu, da je imela pretežna večina lovcev mesto krogel šibre, ki nikakor niso zadostne za smrt divjim ščetin-cem.
Težkega divjega merjasca ustrelil,
170 kg težkega divjega merjasca je u-strelil v gozdovih pri Kozjem ljubljanski notarijatski kandidat gospod Kari Gaile.
Gospodarsko poslopje v plamenih. V
pondeljek dne 19. t. m. je iz nepojasnjenega vzroka pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Kralja na Pečju
pri Sevnici ob Savi. Ogenj je uničil vse, kar je bilo gorljivega in je škoda samo le delno krita z zavarovalnino.
Požar uničil gospodarsko poslopje. Na Njivicah pri Radečah ie uničil požar gospodarsko poslopje posestnika Anton- Novaka. Poslopje z električno razsvetljavo je bilo pozidano še le leta 1926. Zgorela je vsa krma in stroji.
Podtaknjen požar. Minuli teden ni bil zbirka požarnih nesreč ne le tu na Štajerskem, ampak tudi na Kranjskem. Zlobna roka je dne 23. t. m. podtaknila ogenj posestniku Gorišeku v Dobih pri Kostanjevici v bližini Novega mesta. Požar je uničil poleg hišo skedenj, kozolec, vse poljske pridelke, vino, zavarovalne police in 1500 Din v gotovini. Zavarovalnina znaša komaj polovico.
Hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani je
spremenila svoj naslov in sicer v: »Zavetišče sv. Jožefa.« Sedaj, ko je hiralnica po vnanje prenovljena, so želeli mnogi interesenti, da dobi zavod tudi bolj prikupljivo ime. Ker je v zavodu tudi mnogo bolnikov iz štajerskih krajev, je dobro, da tudi ti zvedo za novi naš naslov.
Ženin in nevesta pred oltarjem zadeta od srčne kapi. V cerkvi v južno-italijanskem mestu Brindisi se je zgodil žalosten slučaj, ki je precej osamljen v zgodovini poroke. 731etni stotnik Valter Babba se je hotel poročiti a 701etno Rozo Madagor. Cerkveni obred poroke je že bil tako daleč, ko bi si naj podala ženin ter nevesta prstana.
fflgT* Na 15. stremi je oglas: Mi kupimo asa Vas?
V tem trenutku se je zgrudil stotnik in obležal mrtev. Preteklo je nekaj trenutkov, predno se je zavedla nevesta, kaj se je bilo zgodilo z njenim izvoljenim. Pri pogledu na mrtvega zaročenca pred oltarjem je zadela tudi njo — srčna kap.
V krsti se je prebudil. V Konstanci ob Bodenskem jezeru se je dogodil te dni slučaj navidezne smrti. Pekovski mojster je našel pekovskega pomočnika, 231etnega fanta mrtvega v postelji. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt. Mojster je šel k mizarju, naročil krsto in obvestil o smrti sorodnike umrlega. Truplo so položili v krsto ter pripravili vse za pogreb. Ko je drugo jutro po položitvi na mrtvaški oder stopil mojster v sobo, kjer bi naj bilo truplo, je našel živega pomočnika, sedečega na stopnicah. Na videz mrtvi se je prebudil v krsti, odpahnil pokrov in zbežal iz grozne sobe na stopnice. Sam trdi, da je prepoznal vse, ki so bili zbrani krog njegove krste, je razumel njih pogovore, ni pa spravil ne besedice iz sebe in tudi oči ni mogel odpreti. Napadli so ga bili srčni krči, ki so ga izpustili baš še ob pravem času.
Potres v Mehiki, o katerem smo poročali že zadnjič, je popolnoma uničil 3 manjša mesta. Doslej so pokopali že 114 smrtno ponesrečenih.
Milijardski testament ubogega Žida. Pred več nego 90 leti se je izselil iz revnega rusko-poljskega mesteca Kostyn ubogi žid Kam Poznanski v Ameriko. Tamkaj se je poročil s kristjanko. Njegovi strogo verni sorodniki so pretrgali z njim po poroki vse stike in mestni židovski rabiner (duhovnik) ga je celo izobčil. Minulo je za tem nekaj desetletij. Revni žid je v novi domovini obogatel. Ko je Kam umrl leta 1880, je zapustil oporoko, katero so smeli na njegovo izrečno željo odpreti še le 50 let po njegovi smrti. Pred nekaj meseci je minula ta doba in testament so odprli v pričujočnosti notarja. Celi kapital z obresti od obresti je zapustil Kam svojim sorodnikom na Poljskem. Zapuščina je narasla tekom 50 let na 1 milijardo 132 milijonov. Amerikanska oblast se je obrnila na poljsko vlado 8 prošnjo, naj izsledi prave dediče. Prišlo bo do velikanske sodne obravnave, ker hočejo podedovati vsi poljski židje, ki se pišejo Poznanski.
Potresno leto 1930. Preteklo leto 1930 Je bilo glede nesreč eno najslabših, kar jih beleži zgodovina. Poleg drugih naravnih nesreč kakor neurja, viharji i. t. d. so bili predvsem potresi, ki so oropali tisočerim življenje in povzročili milijonsko škodo. Leto 1930 šteje 332 potresov. Bilo je kor-j 33 dni v celem minulem letu, ko niso obč Mli nobenih potresnih sunkov. Največji potresni nesreči sta bili dne 23. julija in dne 30. oktobra v Italiji, ki ju je prištevati največjim v zgodovini. Ostale večje potres ne nesreče so se zgodile na otoku Kreta, v Perziji, Indiji, na Japonskem, v Čile ter Argentini v Ameriki.
Leto 1930 — leto avtomobilov. Baš kar objavljena št istik izkazuje, da sta zgotovili Kanada in Združene države v preteklem letu 3,505.^00 avtomobilov v skupni vredno^ ti 2160 milijonov
Skala se je zrušila pri na svetu največjem vodopadu Niagara v severnoameriških Združenih državah. Dne 20. januarja je doživel Niagara vodopad zrušitev ogromne skale, ki mu je popolnoma predrugačila dosedanje zunanje lice. V mestu Niagara so bili u-verjeni nekaj trenutkov, da se je zgodila strašna eksplozija. Slišati je bilo podzemeljska bobnenja kakor pri hudem potresu. Kmalu so doznali, da se je zrušila v globočino in se tamkaj raz
dolarjev. Leta 1930 je bilo v Združenih državah v uradnem seznamu zaznamovanih 26,718.000 a .omobilnih vozil. Od teh 23,200.000 osebnih avtomobilov, kar poi eni dvig napram letu 1929 za 8%. Svetovni seznam avtomobilov izkazuje število 35,518.000, odpade na Združene države Severne Amerike 75%. Izven mej je bilo prodanih od Združenih držav 561.000 avtomobilov, uvoženih od drugod le 625. Motorna industrija je zaposlovala v minulem letu 4,700.000 oseb.
Suženjstvo in lakota na Kitajskem.
Kitajska vlada v Nankingu javlja, da je umrlo od lakote v provinci Shensi 2 milijona ljudi, 400.000 jih je bilo prodanih v sužnost.
Rak proti jetiki. Profesor na univerzi v Bologni na Italijanskem E. Centa-ni, je na nekem zborovanju presenetil znanstvenike s svojim zanimivim odkritjem, da namreč obstoja možnost, da se lahko ozdravi rak z bacili, ki povzročajo jetiko, in nasprotno, da se je-tika prežene z rakom. Profesor je pri svojih raziskavanjih ugotovil, da nima nikdar ena in ista oseba obeh navedenih bolezni istočasno; ako se pojavi e-na, izgine druga. To dejstvo bi po mne nju učenjaka lahko uporabili zdravniki pri zdravljenju obeh, med seboj si sovražnih bolezni.
1600 do 2000 strani bo obsegal celotni »Winneton«. Poizkusni snopič dobite v vsaki knjigarni, po pošti pa od Cirilove tiskarne v Mariboru. Izrežite oglas na 15. strani: Mi kupimo za Vas.
biLa skala od več tisoč kubikov. Na mestu, kamor je priletela skala, se ie napravila luknja 50 m široka in 100 m globoka. Na vznožju vodopadov se je dvignila radi padca skale 30 m visoka ravan, ob katero se zaganja sedaj padajoča vodna sila. Na tisoče in tisoče radovednežev hiti k niagarskim vodo-padom, da bi si ogledali učinek padca skale. Računajo, da zbobni sedaj več milijonov kubičnih metrov vode v dolino nego poprej.
Drobna pisava. Če se ne motimo, je pomenila do sedaj svetoven rekord v drobnem pismu dopisnica s 3587 besedami v nekem berlinskem muzeju. Sedaj je prekosil ta čudež mlad Španec. Drobno, a popolnoma čitljivo je na navadni dopisnici prepisal prvo, drugo in polovico tretjega poglavia Cervanteso-vega »Don Kišota« s 4760 besedami, torej i,a 1173 besed več. Isti umetnik je našel zadosti prostora za latinski oče-naš na navadni poštni znamki.
Cenjc .e čitatelje opozarjamo na oglas znane tovarne s čevlji »Peko«.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha,
kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Jose-fova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	J *
Cewliariew poleni.
Pruski čevljar.
Cele tedne se je krohotala Evropa v škodoželjnem posmehu, ko je osmešil neznaten čevljarski mojster nekaj let pred izbruhom svetovne vojne v mestu Köpenick ošabni pruski militarizem s tem, da je smuknil v uniformo stotnika in si prilastil za nekaj ur moč poveljevanja, ki jo je posedal pruski oficir. Sijajnost njegovega položaja ni tr<
pela dolgo, ker so ga kmalu razkrinkali, zagrabili ter vtaknili pod ključ. Po prestani kazni so se trgala razna gledališča in cirkusi za osebnost čevljarskega stotnika iz Köpenicka. Brez-dvomno je postal z nad vso drzno prevaro eden najbolj znamenitih mož. — Njegova potegavščina mu je zasigurala nesmrtno slavo. Vedno se imenuje po časopisju njegovo ime, ako dobi pruski čevljar od časa do časa kakega — spretnega posnemovalca.
Čevljarjeva najnovejša naslednika.
Baš sedaj vzbujata dve najnovejši itöpenikijadi spomin na pruskega čevljarja Voigta. V južno francoski luki se je mudil več tednov v popravilu tor-pedni rušilec (manjša bojna ladja). V popravilni dobi je adomestoval zamenjanega poveljnika prvi oficir. Lepega dne se je pojavil na krovu lepo oblečen častnik, ki je razglasil, da je novi poveljnik. Brez nadaljnega se je uselil in prevzel vodstvo. Držal je natančen red ter bil oficirjem in moštvu sicer strog, a pravičen zapovednik. V družbi v mestu se je kmalu nriljubil in bil povsod sprejet z odprtimi rokami.
Med tem so dovršili popravila, vršile so se predpisane poskušnje vožnje. Vse je šlo' v najlepšem redu.
Nekoč na morju je dal poveljnik povelje, zapeljati z rušilcem proti kraju ob obali. Prvi oficir se je ojunačil ter opozoril poveljnika, da je ta smer nemogoča radi globin, ki so tamkaj. Komandant mu je odgovoril zadovoljno: »Dobro, moj prijatelj! Že vem. Hotel sem se le prepričati, če je tudi Vam znana nezmožnost te smeri.«
Po treh tednih za tem je poveljnik odpotoval za par dni k vojnemu ministrstvu v Pariz. Ni se več vrnil in isto-tako niso priromale flazaj visoke denarne svote, katere si je znal izposoditi od ljubeznivih meščanov.
Čez nekaj dni se je zglasil na ladiji pravi poveljnik in še le tedaj so dognali, da v Pariz izginulega laži komandanta sploh ni v seznamu francoskih mornariških oficirjev.
Drugi slučaj: Prosluli mednarodni železniški tat je ukradel čehoslovaškemu inšpektorju gotovega dela železnic prosto karto I. razreda. Varalica se je vozil cele mesece po Moravskem in o-pravljal na vožnjah poleg nadzorstva še tatinski posel med najbolj premožnimi potniki, ki se poslužujejo radi u-dobnosti I. razreda. Veselil se je pri železniškem osobju spoštovanja in ugleda. Ko se je pripetila v njegovem okrožju železniška nesreča, se je peljal na kraj nezgode v posebnem vlaku in je vodil preiskavo z visokimi železniškimi uradniki. Še le mesece za tem ga je razkrinkal slučajno navaden žandar.
Iz povedanega je razvidno, da ima stotnik Köpenick še vedno poslušne in dobre učence. On sam je bil le nekaj ur stotnik, drugi že tri tedne komandant bojne ladije, tretji cele mesece od ministrstva postavljeni inšpektor znatnega dela čehoslovaških železnic.
Ideja vseh prošlih in bodočih köpe-nikijad pa je in ostane — čevljarjev patent!
Tečaj za kmečke ie viničarske sinove v Kapeli pri Radencih. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je s svojim odlokom z dne 21. januarja 1931, št. III. No. 994-1 odredila, da se vrši tudi let03 na tukajšnji banovinski ustanovi devetmesečni tečaj za kmečke in viničarske mladeniče v svrho temeljite izobrazbe v vinarstvu, sadjarstvu in kletarstvu. V tečaj, ki traja od 1. marca do 30. novembra, se sprejme 12 mladeničev, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in zdravi za opravljanje vseh praktičnih opravil. Ta pouk je v prvi vrsti praktičen in v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, trsnici, sadovnjaku, drevesnici ter vinski kleti neobhodno potreben. Gojenci do be prosto stanovanje, brezplačno popolno o-skrbo in mesečno po 50 Din za /iabavo vseh potrebnih učil. Prošnje za sprejem je opremiti s kolki za 25 Din in jim priložiti: 1. krstni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. odpustnico ljudske šole, 4. nravstveno spričevalo in 5. izjavo staršev, da puste prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečaju. Tako opremljene prošnje naj prosilci osebno predložijo do najkasneje 15. februarja t. 1. pri upravi banovinske trs-nice in drevesnice v Kapeli, pošta in železniška postaja Slatina-Radenci. Upravnik: J. Glaser.
Viničarski tečaj v Limbušu. Uprava banovinske trsnice in drevesnice v Pelcrah, pošta Limbuš pri Mariboru, obvešča tem potom vse interesente, da se začne z dnem 1. marcem 1.1. pri zgoraj imenovanem zavodu peti devetmesečni viničarski tečaj, v katerega se sprejme 12 mladeničev.
Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se vrši v pondeljek dne 9. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Koristi mlekarstva. Osrednja mlekar ska zadruga s sedežem v Ljubljani poseduje svojo mlekarno tudi v Ptuju. Ta mlekarna je v letu 1930 prejela 355.536 litrov mleka, kar predstavlja za del Ptujskega polja gotovo lep uspeh in lep dohodek. Saj je prejemala dnevno približno 1000 litrov mleka. Vsi kmetovalci želimo imeti dohodke vsaj iz mleka, ko že drugih kmetskih pridelkov ni mogoče prodati. Želimo pa zato za mleko nekoliko več prejemkov, kot so dosedanji. Da bi bila cena višja, pa zahteva mlekarna boljšo kvaliteto. Slaba stran zbiranja mleka je ta, ker prevozniki zmečejo dobro in sla bo mleko skupaj in tako kvaliteta trpi. Iz istega razloga se mleko ne plačuje po tolščobi, kar bi bilo edino pravilno, temveč slabo in dobro mleko — enako. Naposled tudi kmet dobi veliko manj za mleko, ker prevozniki morajo zaslužiti in čim več prevoznikov je, tem manjša množina pride sorazmerno na enega prevoznika in tem večja je obremenitev mleka za prevoznino. — Ptujsko polje bode gotovo moralo prej ali slej dobiti lastno močno mlekarno s tako organizacijo, da bode mlekarna dobivala le dobro mleko, kmetje pa mleko plačano po kvaliteti, zlasti po tolščobi.
Šmarje pri Jelšah. Predzadnji pondeljek sa. je vršil tečaj Kmetske zveze pri Verku, katei ri je bil prav dobro obiskan. Gospod Pušeni jak nam je orisal potek sedanje gospodarske krize. Gospod Kranjc je govoril o organizaciji Kmetske zveze drugod in pri nas. Gospod inž. Oblak iz Celja o naši živinoreji sedaj in v. bodoče. Sestanek je bil posebno važen, ker ravno sedaj rabi naš kmet dobrih navodil v. tem kritičnem času. Na koncu se je na predi log gospoda Turka sklenilo, organizirati v mesecu februarju vse župnije v Kmetsko zvezo, v kateri edino je naša rešitev. Kmetje, ki Vam je bila poverjena naloga za nabiranje članov do zadnjega januarja, pa prosimo, da svojo nalogo v velikem izvršite, da povzdignemo svojo kmečko misel nad vse v državi obstoječe organizacije. V mesecu februarju na veselo svidenje!
Mozirje. V nedeljo dne 18. t. m. se je po nalogu banske uprave v okvirju kmetijske podružnice Šmihel-Mozirje otvoril šesttedenski kmetijski tečaj v osnovni šoli v Mozirju. Načelnik podružnice gospod Fr. Štrucelj je otvoril predavanje. Sreski načelnik gospod Kan-drič je orisal pomen vladnih odlokov po 6. 1. 1929, predočil važnost kmetijskih tečajev ter pozival na obilno udeležbo. Zatem je sreski veterinar gospod Samec predaval o živino-zdravstvu, gospod sreski ekonom pa o gojenju sadnega drevja in o sadjarstvu. Občinstvo je nad triurnim izvajanjem gg. predavateljev sledilo z napelo pozornostjo. Tečaj se bo vršil v osnovni šoli ob nedeljah in praznikih po rani službi božji od 8. do 12. ure dopoldne s sledečim sporedom:: dne 25. 1. o gozdarstvu in živinoreji, dne 1. 2. o zemljiškem davku, o katastru in živinoreji, dne 2. 2. o zdravstvu in sadjarstvu, dne 8. 2. o živinozdravstvu in gozdarstvu, dne 15. 2. o gozdrarstvu in poljedelstvu, dne 26. 2. o poljedelstvu in sadjarstvu ter dne 1. 3. o živinozdravstvu in živinoreji. Predavali bodo najboljši strokovnjaki. Na tečaj ima vsakdo prost dostop ter se vrši brezplačno. Ker je tečaj važnega pomena za naš gospodarski napredek, je razumljivo, da vlada med ljudstvom živahno zanimanje za ta tečaj.
Nekaj za vinogradniške strokovnjake. V Mariboru vidimo ob zidu gradu, na hiši g. Kolariča ob Pristanu in še tudi drugod več sto let stare trte. Kakor v Mariboru je tozadevno tudi drugod. Dejstvo je, da so dosegle trte ob zidovju izredno starost, rodijo žlahtno grozdje, a nikdo jih ne okopava, jim ne priliva, navadno jih le obrežejo in opravijo trgatev, sicer so pa ti požlaht-njeni trtni spomeniki prepuščeni sami sebi. Zelo zanimivo bi bilo zvedeti izpod peresa kakega vinogradniškega strokovnjaka: zakaj klubujejo te trta že stoletja vsem boleznim ter napadom in odkod njihova odpornost? V zadnjem času, ali menda sploh še nikoli, se ni kedo zanimal za starodavne, žlahtne, obzidne trte.
*
Franjo Rudi.
Prvi izvozni poskusi ha-
lOlEfiil Vin.
Leto 1908 je dalo v obnovljenih vinogradih z amerikansko podlago prvo veliko in kvalitativno trgatev, koje sortna vina so bila po celi Avstriji spre jeta s priznanjem.
Dasiravno je bila prodaja v Avstriji brez težkoč velika, se mi je porodila misel: haloška vina spraviti preko meje in razviti tamkaj za nje propagando.
Pred poskusom izvoza sem poslal ha loška vina na vse inozemske vinske razstave v Pariz, Buenos Ayres, To-kijo, Rim, Prago, Rreslavo ter Dunaj itd.
Pravilo pri vsaki razstavni pošiljki mi je bilo: poslati dva zaboja sortnih vin. Enega so odprli ter noskusili na razstavi, drugi je prišel nedotaknjen na moj naslov, kjer sem vino primerjal z doma ostalim.
Ta način pošiljanja me je prepričal: 1. Sortirana vina v steklenicah, ki so bila stara dve leti, so žela povsod v ino zemstvu pohvalo ter priznanje glede kvalitete. 2. Nekatere sorte kakor: ru-landec, mozlec in traminec so se zbolj-šale na pomorskem prevozu z ozirom na kvaliteto Pač pa nisem opazil zboljšanje pri renskem rizlingu.
Potovanje vina po morju je trajalo večkrat preko pol leta. Doma sem pustil med tem časom ravno isto vino ne dotaknjenb v sodu in pretočeno v steklenice, dokler se ni vrnila kontrolna pošiljka iz inozemstva. Primerjalna poskušnja doma mi je dala marsikatero smernico za nadaljnje postopanje z dotičnim vinom in sorto.
Dobiček iz opisanega postopanja je bil ta, da so sledile naročbe vin v steklenicah od zasebnikov. Žalibog, da nisem razpolagal z večjimi količinami, s katerimi bi bil lahko zalagal kar s celimi vagoni velike vinske trgovce.
Vsa. razposlana vina so imela izključno sortni značaj, so vsebovala alkohola od 12 do 13 stopinj, kisline 6 do 7 pro mile. Zunanji svet je naročal sorte renski rizlec, traminec, redko burgund ec. Priznanje je žel večkrat tudi mozlec.
Nikakor si nismo mogli razložiti dej stva, zakaj so vina, ki so romala dvakrat preko Sueškega prekopa, po kvaliteti prekosila doma ostalega: ruland-ca, mozlerja in traminca. Treba je še povdariti, da so bile moje pošiljke v bližini kurilnih naprav na ladjah, ki so vina avtomatično pasterizirale.
Izbruh svetovne vojne je prekinil zasledovanje napredovanja domačega sortnega vina in bi se moralo z zgoraj opisanim načinom pošiljanja in opazovanja sortnih vin preko morja začeti znova.
Naravno vino je organičen produkt in kot tak kaže zelo zamotan ter zanimiv način življenja, katerega bi moral strokovnjak zasledovati z vsemi mogočimi poskusi ter analizami, predno ona nastopiti kot večji vinski trgovec v inozemstvu. Gotova resnica je, dane bodo najboljša vina kljub vsem alkoholnim prepovedim nikdar izginila na trgu, ker so za gotove slučaje tudi najboljše zdravilo.
Vprašanla in odgovori.
H. P. v P.
Ali moram še davek plačati, če obrt odjavim ?.
Odgovor.
Ako obrt odjavite, Vam ni treba davka plačati. Seveda potem tudi obrti ne smete izvrševati, ker boste drugače še kaznovani.
M. J. v St.
Ali moram plačati trošarino od vina, ki ga sem dobil kot prevžitek?
Odgovor.
Tudi od vina, ki ga dobivati za svojo uporabo za prevžitek, morate plačati trošarino. Samo če jeste z domačimi pri isti mizi in vam kot članu družine dajejo piti vino, niste dolžni plačati.
F. J. v D.
Rad bi kupil motor za mlatilnico, pa ne vem kje.
Odgovor.
Stroje naročite in kupite pri tvrdki Ježek, Maribor, Meljska cesta. Ali bo carina znižana ali ne, še danes ne moremo vedeti. Pri naročilu se sklicujte na odgovor »Slovenskega Gospodarja«.
F. D. v P.
Tu in tam izdelujem kolarsko obrt; pa nimam pravice, toda ne delam za denar, ampak za druge dajatve. Ali sem lahko kaznovan?
Odgovor.
Ako izvršujete kolarsko obrt brez obrtnega lista, ste lahko kaznovani, če Vas kdo naznani. To pa je vseeno, ali delate za denar ali za protidajatve, zastonj ne delate, kakor sami priznavate. Znano pa nam je, da se bode Kmetska zveza potrudila, da bo za take slučaje izposlovala prostost davka.
K. A. v K.
Po končani učni dobi zahteva mojster, da moram odslužiti še pol leta, ker sem med učno dobo preveč izostajal.
Odgovor.
Ako ste se z mojstrom pogodili, da smete doma pomagati, ni upravičen zahtevati odslužitev zamude pol leta, če niste Vi pogodbe kršili in preveč izostajali. Ako pa ste preveč zamudili, bo treba to že odslužiti. Sicer pa je odvisno od glasila pogodbe, če in kdo je kršil pogodbo, ter od tega, če vam je on med učno dobo vse zamude opravičil. V tem zadnjem slučaju niste dolžni nič nadomestiti.
V. J. v K.
Moj varovanec (slaboumnež) je sosedu za-žgal kup slame. Sedaj sosed zahteva, da mu slamo nadomestim.	j
Odgovor.
Sosed in.a pravico, za zažgano slamo zahtevati odškodnino v denarju, ne pa povrnitev slame. Plačati pa bo treba, ker bo drugače sosed Vašega varovanca tožil. Poskusite spravo na sodniji skozi skrbstvenega sodnika.
F. S. v K.
Čez moje posestvo napravljajo javno cesto. Škodo trpim in celo sadna drevesa mi bodo podrli. Ali lahko to preprečim?
Odgovor.
Zgradbe javne ceste dva posestnika ne moreta preprečiti, ker je zemlja, po kateri ee gradi, gotovo že razlaščena. Tudi velja to za dovozne ceste, če je razlastitev izvršena. Za sadna drevesa . a zahtevajte odškodnino.
J. L. v Ž.
Pognojil sem travnike z umetnimi gnojili. Opozoril sem sosede, da naj ne pasejo po travnikih, ker sem pognojil. Živina se Je vsejed-no pasla in zbolela. Eden vol je poginil, Ali sem dolžen to jaz plačati?
Odgovor.
Ako ste soseda opozorili, da bodete svoj travnik umetno pognojili in niste dovolili, o-ziroma prepovedali križem pašo, niste odgo-
vorni za nobeno škodo. Seveda morajo to biti umetna gnojila, ki se splošno rabijo in ne nalašč prikrojena in pomešana za zastrupi ljenje. škodljiva gnojila se ne prodajajo. Da pa škoduje sveža trava iz umetnih gnojil, se je že večkrat pripetilo. Recimo solitSr, o ka-i terem je kmetovalec pred kratkim pisal.
O začimbah.
Od naših domačih začimb uporabljajo največ: korenine in liste peteršilja in zelene (opiha), gomoljke češnja ter: čebule, listje in stebeljca drobnjaka (šnitliha), timijana, majorana, žajbelj-* na, pehtrana, šetraja, seme janeža, gorčice in kumna.
Zanima nas pa tudi, odkod dobivamo razne inozemske začimbe. Poper je sad grma, katerega domovina je vzhod na Indija. Rdeča paprika je zmleti sadež paprične rastline, ki raste v toplejših krajih, uspeva pa tudi pri nas. Nageljeve žbice so posušeni cveti azijskega nageljevega drevesa. Cimet je posušena skorja mladih vejic cimetne-ga drevesa, ki raste v Indiji in na otoku Java. Muškatni oreh je koščica sadeža muškatnega drevesa. Muškatni cvet je pa posušeno cvetje istega dre-va. Domovina je Azija. Lavorjevi listi so posušeni listi lavorjevega grma, ki raste v južnih krajih, tudi v naši državi po Dalmaciji.
Vse naštete začimbe kupimo najbolje cele in jih zmeljemo doma. Za prodajo zmlete začimbe so mnogokrat potvor-jene, ker so pomešane z raznimi ničvrednimi pridatki.
Mokre čevlje posušiš
najlažje, če jih napolniš z ovsem, otrobi, ali natlačiš s časopisnim papirjem, ter jih postaviš na prepih. Ne suši pa mokrih čevljev na toplem ali celo na peči, kjer se usnje skrči in zgrbanči.
Steklene posode,
kakor steklenice, kozarce in steklene cilindre za svetiljke se napravi trpežne, če se jih prekuha v vreli vodi. Na dno posode položi nekaj trsk ali pole-nic, naloži stekleno robo, nalij toliko vode, da stoji par prstov črez steklo, pristavi k ognju, pusti, da se prav počasi segreje in zavre. Kuhaj dober četrt ure ter shladi steklo v vodi.
Dobra domača mast.
Na male ocvirke zrezani špek ali salo damo v železen ali emajl lonec ali kostrolo. (Pazi, da se ne lušči od te posode emajl!) Na špeh nalijemo toliko hladne vode, da stoji do polovice, postavimo na ogenj ter pustimo kuhati in cvreti, med tem pa večkrat premešamo previdno prav iz dna. Ko že plavajo na vrhu zarumeneli ocvirki, od-devamo z zajemalko čisto mast v zato pripravljeno posodo, ocvirke še malo popražimo, vendar ne smejo postati ru-javi. Nato jih osolimo, spravimo v primerno posodo, zalijemo z mastjo, da poleti ne Dlesnijo. Lonce z mastio za«
vežemo s čistim papirjem ter hranimo na suhem, zračnem in temnem prostoru. — Prav dobro je tudi, če se pusti kose špeha najprej prevreti, nato se dobro shlajen zreže in cvre kakor že po •vedano.
Notranjo mast (salo) je dati takoj, ko se izloči, v hladno vodo, kjer se pusti dobrih 24 ur. Med tem je vodo dvakrat premeniti. Voda odvzame sali oni poseben okus. Mast zrežemo in cvremo kakor špeh. Ocvirke porabimo kmalu, ker postanejo zelo žarki.
Na te načine pripravljena mast je sladka ter jo lahko rabimo za vse vrste peciva mesto masla. Posebno priporočljiva je za hrano bolnikov, ki težko pre nesejo žarko zaseko.
Buhteljčki.
Pripravi: Eden in pol litra bele pše-nične moke, 2 rumenjaka in 1 celo jajce, drobno seklano limonino lupino, prilično za 2 jajca surovega masla, 2— 3 žlice sladkorja, 3 dkg kvasa, malo soli in potrebno moko.
Raztopi ščep sladkorja in kvas v pol skodelice mleka, primešaj toliko od od merjene moke, da nastane prav redko testo, katero pusti vzhajati na toplem. V skodelici mleka raztopi sladkor, malo soli, pridaj rumenjake in jajce, žvr-kljaj vse skupaj ter dodaj raztopljeno mlačno maslo. V primerno veliki skledi zmešaj nekoliko pogreto moko z navedeno mešanico, primešaj med tem vzhajeni kvas, za noževo š .ico limono-vih .lupinic, po potrebi mlačnega mleka, vtepaj s kuhalnico testo tako dolgo, da postane gladko in dela mehurje. Ne sme pa biti trdo. Potrosi črez testo moke, pusti, da vzide na toplem. Nato razvaljaj testo za prst na debelo, raz-reži na štiri prste iroke In dolge krpe. Na sredo vsake krpe daj za pol oreha nadeva, pregani testo čez pol preko nadeva tako, da nastane mala podolgovata blazina. V emailirani ali železn; pek vi razpusti za veliko ž1 ico masti, po moči vse štiri robove vsakega bulitelj-čka v n*ast, naloži jih tesno drug zraven drugega, tako da se dotikajo z o-maščenimi robi. N~ toplem naj vzidejo,
nato jih speci lepo zlatorumeno. Spe-čene stresi na čisto leseno desko, razloči drugod drugega, naloži na krožnik ter potrosi s sladkornim prahom.
Kot nadev se lahko vzamejo vse vrste sadne marmelade ali orehov nadev. Na hitro si napraviš marmslado iz suhih sliv tako-le: Operi v mlačni vodi dobre tri pesti suhih 1: \ odberi vse gnile,nato pa skuhaj zdrave na malo vode, kateri prideneš nekoliko sladkorja in celega cimeta. Prav mehko kuhane in shlajene sesekljaj zelo drobno ali pa pretlači na kovinastem situ (pa-siraj), primešaj sladkorja, za noževo špico drobno seklane limonove lupini-ce in po okusu malo žličko ruma ali do mače slivovkc.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 24. januarja so pripeljali »peharji na 9i vozeh 294 komadov svinj, kmetje 6 voz sena, 2 otave, 2 slame in 13 krompirja. Svinjsko
II, pa dorarlo ii!
Prejeli smo precej takih-le dopisov iz vrst naših naročnikov, ki bi si radi kupili znameniti Kmetski žepni koledar za leto 1931, pa nimajo denarja. Okrog Velike noči pa se bo dalo nekaj zaslužiti. Zato je uprava »Slovenskega Gospodarja« izposlovala nri Tiskarni sv. Cirila, da lahko naročniki »Slovenskega Gospodarja« naročijo Emsiskl žeg-J koledar sedaj, plačajo pa "a šsle ckreg Velike noči. Koledar stane 10 D in poštnina 1 Din. Pišite samo " jpis-nico na Tiskarno sv. Cirila v Mariboru in napišite: Kot naročnik »Slovenskega Gospodarja« naročam Kmetski žepni koledar. Plačam ga okrog Velike noči. Moj natančen naslov je:
Ime: kraj:
pošta:
meso je bilo po 10 do 24 Din, slanina po 14 do 17 Din, krompir 0.75 do 1.50; seno 80 do 85, odtava 80 do 85, slama 55 do 60. Pšenica 2 D, ječmen 1.50 do 1.75, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.75, ajda 1.50, ajdovo pšeno 4.50 do 5, proso 2.50, fižol 2 do 2.50. Kokoš 25 do 40, piščanci 25 do 75, raca 30 do 40, gos 60 do 80, puran 60 do 120. Čebula 2.50, česen 15, jabolka 3.50 do 10, suhe slive 10 do 12. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 24, surovo maslo 36, med 12 do 20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. januarja 1931 je bilo pripeljanih 117 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 100 do 150 Din, 3 do 4 mesece stari 250 do 300 Din, 5 do 7 mesecev stari 400 do 450 Din, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 900 do 1200 Din, 1 kg žive teže 8 do 10 Din, 1 kg mrtve teže 11 do 12 Din. Prodanih je bilo 44 svinj.

Hoče. Katoliško bralno društvo priredi v nedeljo dne 1. februarja, ob 15. in ob 19. uri v svoji društveni dvorani nad vse zanimivo veselo igro »Tat v mlinu«. Ker je čisti dobiček namenjen za podaljšanje dvorane in nabavo potrebnih kulis, ste vsi prijatelji smeha prav uljudno vabljeni!
Zgornja Polskava, Naše izobraževalno društvo »Skala« priredi dne 2. svečana, to je na Svečnico, popoldan po večernicah v Društvenem domu krasno narodno igro s petjem v 5 dejanjih »Revček Andrejčekr. Igra je polna lepote in krasnih prizorov. Upamo, da se bodo tudi naši igralci potrudili kakor običajno in bo to ena izmed najlepših iger, kar smo jih videli na našem odru. Zato ne zamudite prilike in na Svečnico vsi v Društveni dom na Zgornji Polskavi. Ne bo Vam žal!
Sv. Anten v Slov. cer. Naše Kat. bralno društvo vprizori na Svečnico dne 2. februarja petdejansko igro »Revček Andrejček«.
Sv. Ana v Slov. got. Dramatični odsek Kat. prosvetnega društva od Sv. Benedikta gostuje pri Sv. Ani na Svečnico in priredi v Društvenem domu ob treh popoldne igro »Revček An

Januš Goleč:
Pikre opazke so letele na orožnike, ki so bili uverjeni, da je na delu organizirana banda. Eden izmakne, izroči drugemu in tretji že baranta in kupuje z ukradeno svoto. Količkaj sumljive berače so prijemali, jih preiskavali do golega, zopet izpuščali, ker niso našli nič. Proti večeru, ko so se sejmarji že napili, so očito zmerjali orožništvo, ker najbrž drži s pravimi uzmoviči, pesti le nedolžne malharje, ki niso nikdar nastopali na šentjurskih sejmih kot tatovi. Žan-darmerija se je raje umaknila drznemu alkoholu v kasarno, le Dobrajčev Anza, ki je vršil službo občinskega redarja, se je še upal po trgu in med razkačene pivce. Nad njim si ni hladil nik-do svoje jeze, ni imel'posla ob sejmskih dneh z nepoštenostjo, ampak je le pobiral stojnino od
kramarjev. In baš ta liki jagnje pohlevni Anza je sledil previdno že v mraku ženski, ki je stopala umerjenih korakov iz trga navzdol proti Anderluhovi krčmi, kjer so se še prepirali vinjeni sejmarji kar zunaj na cesti. Redarju se je dozdevalo, da ima baba preveč po moško urezan korak. Kaj — grom in strela, če ni to v žensko preoblečen moški in eden izmed taistih, za katerimi so danes zastonj stikali žandarji. Pospešil je korak in pred Anderluhom, kjer je videl več ljudi, se je upal že toliko, da je zaklical: »Baba, stoj, če je poštenje v tebi!« Pozvana ni postala, ampak jo ubrala skoro v teku mimo gruče ljudi na cesti in preko ceste po polju z vso naglico. Anza je bil sedaj prepričan, da je na pravi sledi, pa po bližnjici povprek, da bi zajel baburo od strani. Skrivnostna ženska je uvidela, da jej je odrezal preganjalec pot in da je nemogoče uteči brez spopada. Za slučaj, da bi jo občinski sluga res zagrabil, bi začel upiti na pomoč in na mah bi mu prihitel na odpomaganje celi že itak razburkani trg. Postala je, se obr-
Lepe tiskovine
za trgovca, obrt* nilte, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Horoška g. S
Čekov, račun štev. 10601
Telefon mterurb.št 2113
drejček«. K obilni udeležbi vabi odbor — Na dan Sv. Treh kraljev po drugi službi božji pa je bilo zborovanje fantovskega krožka Kat. prosvetnega društva. Izvoljen je novi odbor, s— Fantovskega tečaja v Mariboru sta se udeležila 2 fanta.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Društveno delovanje je hvala Bogu bilo v letu 1930 silno živahno. Poglejmo naše častitljivo, že 43 let »bstoječe in neprestano delujoče Bralno društvo, ki že Šteje blizu 250 članov. To je številka, na katero smo lahko ponosni in je župniji v čast. Bralno društvo je imelo dne 14. decembra občni zbor in tam smo slišali med drugim to-le: Društvo ima sedaj odseke in sicer fantovski krožek, ki je imel v minulem letu čez 40 fantovskih, zelo dobro obiskanih se'stankov, na katerih se je obravnavalo vse, kar zadeva slovenskega in katoliškega fanta. Krožek goji razne vrste športa itd. Sedaj so se fantje začeli učiti nemškega jezika. Vsako sredo zvečer napolnijo staro čitalnico uka in zabave-željni fantje in veselo se glasil pesem: »Mi smo fantje mlada četa!« Drugi odsek je Dekliška zveza, ki je tudi prav dobro delovala; čez 30 članov broječi mešani pevski zbor pod vodstvom neumornega pevovodje gospoda or-ganista Kocpeka je sodeloval pri vseh društvenih in cerkvenih slovesnostih. Dramatski odsek je uprizoril lani 6 iger; pozabiti tudi ne smemo novo ustanovljenega tamburaškega odseka, ki pod veščim vodstvom gospoda Iv. Sinka lepo napreduje. • Društvo je slovesno proslavilo materin dan, Štrosmajerjevo obletnico itd. Na Jurjevo nedeljo je imelo društvo veliko tombolo dne 3. avgusta pa se je vršila kot kron- prireditev velika prosvetna akademija, ki je zbudila veliko zanimanje vse katoliško misleče javnosti za naše društvo. Na tej akademiji se je videla moč in disciplina naše mladine, ki se je zbrala okoli svojih duhovnih voditeljev. Knjižničar je poročal, da šteje knjižnica okoli 1500 krjig. Izposodilo se je čez 2000 knjig. Knjižnica je naročena na vse naše revije, časopise itd. 71 njo se je žrtvovalo težke tisočake. Omeniti še moramo eno ustanovo, ki jih je menda malo v Sloveniji, In to je Marijanska knjižnica, ki šteje blizu 400 nabožnih in mla 'inskih knjig in je izposodila čez 1000 knjig. Knjižnici sta celo leto brezhibno delovali, za kar se imamo zahvaliti vrlima knjižničarjema, ki sta imela in
izvršila naravnost veliko delo. Plačilo naj jima bo zavest, da sta delala za dobro stvar. Na občnem zboru se je izvolil sledeči odbor: vlč. gospod župnik Fr. Štul. predsednik; Kožar Jakob, slikar, podpredsednik; č. g. Fr. Satler, tajnik; Tonek Korošak, blagajnik; Iv. Rantaša, gospodar; Franc Korošak in Franc Domajnko, knjižničarja. Novi odbor nam je porok, da bo društvo v naprej tako uspešno delovalo ter napredovalo.
Ponikva ob Južni žel. Naše Kat. prosvetno društvo priredi v dneh 1. in 2. februarja t. 1. v novi šoli prekrasno spevoigro: »Darinka.« Že »Mlada Greda«, ki se je pred leti vprizo-rila, je privabila mnogo gledalcev in poslušalcev; »Darinka« pa je baje še lepša. Ime gospoda pevovodje Petra nam to jamči, zlasti pa bo očaral vse lepi sopran, ki že slovi daleč naokrog. Začetek bo popoldne po večerni-cah. Vstopnina bo za 1. sedež 10 Din, ostali sedeži po 7 Din in stojišča po 4 Din. Igro bomo ponovili na Svečnico, na kar opozarjamo vse sosede, kakor Šentjurčane, Drameljčane Šentvidčane in Sladkogorčane. Za prelepo spevoigro naj ne bo nobenemu škoda par dinarjev. Torej na svidenje!
Sv. Anton na Pohorju. Preteklo leto jih je pri nas umrlo 7, porok smo imeli 7, rojenih je bilo 21, med temi največ deklet. Ženini se nič kaj ne oglašajo pri nas, letos še nismo i-meli več kot eno poroko.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Kmetsko nadaljevalno šolo smo pričeli dne 27. decembra 1. 1. Obiskujo jo z velikim zanimanjem redno 26 učencev, med njimi so tudi 3 oženjeni posestniki. To je že tretji letnik, ki ga vodi z veliko vnemo šolski upravitelj A. Baša, verouk poučuje domači gospod župnik. Ob velikem zanimanju našega mladega rodu za vsestranski napredek kmetijstva je opravičeno upati boljših časov. — Naša sadjarska in vrtnarska podružnica je imela občni zbor dne 22. t. m. Štela je lansko leto 39 udov. Kmetijski referent inž. Ferlič je imel zanimivo predavanje o lan ski sadni trgovini, o jabolčnih vrstah in o
škodljicih sadnega drevja. Nekaj novih udov je pristopilo. Sadjarstvo je naša bodoča zlata jama, pristopite še torej novi udje, saj je list »Sadjar in vrtnar« zelo zanimiv, da se bomo v tem večji meri zavzeli za Izboljšanje sadjarstva. — V sredo dne 22. t. m. je po težki bolezni umrl tukajšnji znani trgovec z lesom in živino Franc Fišer. Pokopali smo ga v soboto dne 24. januarja ob veliki udeležbi ljudstva. Naj v miru počiva! — V četrtek dne 29. t. m. se pri nas začnejo tridnevne duhovne vaje za može in se slovesno zaključijo v nedeljo dne 1. februarja. Naj razvnamejo naše dobre može za velike naloge, ki jih imajo v družini!
Sv. Trojica v Slov. gor. »Padel je brat!« Tako bi lahko rekli, ko smo v nedeljo dne 18. t. m. izročili hladni zemlji umrlo truplo vpok. učitelja gospoda Jakoba Kovačič. Bil je to vzor-mož, vzor-učitelj in vzor-kristjan, ki je v zasebnem in javnem življenju z vzgledom in besedo pokazal, da je neustrašen mož krščanskih načel. Kot vzor-kristjan je hodil redno, ne le ob nedeljah in praznikih, temveč mnogokrat tudi ob delavnikih k službi božji ter je večkrat v letu očitno v domači fa-ri prejemal sv. zakramente. Kot učitelj je nad 30 let učil na trojiški šoli nežno mladino ne samo v znanju, potrebnem za življenje, temveč je navajal otroke k lepi skupni molitvi. Kako lepo se še spominjajo farani, da je ž njimi v šoli ne le pred in po pouku molil, temveč tudi vsakikrat, ko je ob petkih in so« botah ob 9. uri zvonilo v čast Kristusovemu trpljenju; vsak opoldan je skupno z otroki molil angelovo češčenje. In ako se Je, četudi med poukom, oglasil mrtvaški zvon, naznanjajoč smrt kakega farana, so v njegovem razredu na glas zmolili en očenaš za ravnokar u-mrlega. Pa ne le, da je rajni tako blagodejno uplival na šolsko mladino, on je bil tudi izven šole neumorno delaven. Bil je blizu 40 let vzoren tajnik trojiške posojilnice ter toliko let tudi delaven odbornik in član pri čitalnici in gasilnem društvu. Veličasten pogreb, ki se ga je udeležila vsa fara, učiteljstvo ce< lega lenarškega okraja ter sorodniki in znan-< ci od blizu in daleč, je jasno pokazal, kaka je bil pokojni doma in daleč na okoli spoštovan in priljubljen. Blagor njegovi duši!
Sv. Ana v Slov. gor. V soboto dne 24. t. m. je bil pokopan ob veliki udeležbi prevžitkar
Vsah mesec
Din 13-
bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive Bpise
KABL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali ysak mesec en velezanimiv zvezek
no Din 13 -
Naročajte
¥ Tlsharnl sv. Cirila, Maribor. HoroSha 5
nila in zavpila z moškim glasom: »Niti koraka več naprej, sicer ustrelim in bo po tebi!« Liki v zemljo zapičen kol je obstal Dobrajc in oči so se mu zasadile v begunko. Naenkrat se mu je izvila iz zasoplih prs glasna opazka: »Ti, ti — ti si pa Guzaj in — ne — ne!« Ni še končal prepoznanja, že je potegnila neznanka izza nedrij revolver in ustrelila nanj z gromečim: »To imaš, strela gromska! Kar si iskal, si iztaknil!« Sluga je obležal na njivi s prestreljenimi prsi. Guzaj je pobegnil in se skril v smeri proti Slivnici.
Gruča ljudi na cesti pred Anderluhovo krčmo je zasledovala zagonetni pogon občinskega redarja za žensko. — Vse je prestrašil nepopisno strel, ki je podrl Dobrajca na mah na tla. Kaj takega se še ni bilo zgodilo v Št. Jurju, da bi bila ženska roka ob večni luči kar na sredi polja usmrtila iz revolverja moškega. Je trpelo precej časa, dokler so zbrali toliko duševne prisotnosti, da so se upali na njivo do stražnika, ker ubijalka je že bila davno preko glavne ceste ter potoka Voglajna v smeri proti Sv. Urbanu
pri Slivnici. Ubogi Anza, obe pesti je tiščal krčevito na levo stran prs na rano, iz katere je bruhala kri pri vsakem dihu. Krvave pene so mu že silile iz ust, oči je zaobračal in silil iz sebe z zadnjimi glasovi razodetja: »Gu — guzaj — ta — ta me je . . .« Skušal je še enkrat ponoviti ubijal-čevo ime, ni šlo, preveč mu je hropelo po grlu in kri mu je kar vrela iz ust ... Še nekaj trenutkov, še en bolesten vzdih in prvi Guzajev Kajnov čin je bil — končan!
Od ust do ust preplašenih prič smrti Do-brajčevega Anzeta so romale nekako pritajeno skrivnostno njegove zadnje besede: »Guzaj — ta — me — je!« Toraj domačin in njihov sorojak je stegnil roko po življenju človeka,ki je bil vendar za gospodom župnikom prva osebnost v fari, ker je opravljal službo občinskega biriča toliko let. Ako bi jim padel ubijalec v roke, bi ga bili linčali, zagrešil Je Kajnov zločin nad očetom osmero nepreskrbljenih otrok. V žensko oblečenega, potuhnjenega ubijalca je že davno prikril večerni mrak, ko so stali eni pri pravkar izdah-
Nemvirt iz Žic. Štiri njegove sestre in najmlajša hčerka Neža so šolske sestre. Naj v miru počiva! — Na Sv. Treh krajlev dan je bil občni zbor krajevne Kmetske zveze, na katerem je govoril o vzrokih gospodarske krize in kako jo ozdraviti gospod Geratič. Važen pripomoček je kmetska^ organizacija. V organizaciji je moč. Kmetje so stavili resolucije, ki so se poslale na višje mesto.
Sv. Ana v Slov. gor. Prvikrat v tem letu so zapeli naši farni zvonovi svojo žalostno pe-eem ter naznanjali daleč naokrog, da se je zopet nekdo izmed anovskih faranov preselil v večnost. Kakor so nas božični zvonovi vabili pred bfftlehemske jaslice, tako so nas sedaj s svojimi milimi glasovi vabili v hišo žal-losti, kjer smo se zbirali okrog mrtvaškega odra, na katerem je počivalo truplo spoštovanega moža Alojza Sinič, p. d. Vrabl, bivšega posestnika na Ščavnici. Rajni je bil vzor delavnega moža v dušnem in telesnem oziru, ki se je veliko trudil, da bi osrečil sebe in svoje domače. In sedaj, ko je razdelil svoja posestva, bi lahko mirno živel na stara leta, toda prišla je bolezen, katero je več tednov, vdan v božjo voljo, prenašal. Pokrepčan s sv. zakramenti je kot 821etni starček mirno v Gospodu zaspal. Pogreb je bil dne 8. t. m; udeležilo se ga je mnogo ljudi. Poslovili smo se od rajnega, želeč njegovi duši večni mir ter pokoj, njegovemu sinu, hčeri in vnuku pa na-6e sožalje 1
Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo dne 18. t.
m. smo imeli kar tri pogrebe v naši župniji. Bile so vse starejše žene. Zanimivo pa je to, da so bile vse iz »Aninske družbe«. Najstarejša med njimi je bila vdova Ivana Perko. Bila je krščanska žena in predobra mati, ki Je vseh svojih sedem otrok vzgojila v strahu božjem. Navada pri nas je ta, da nesejo svojo mater iz hiše in od cerkve na pokopališče lastni sinovi, ako jih je dovolj na razpolago. In to se je tu zgodilo. In pri tem ni ostalo nobeno oko pričujočih ljudi suho. Naj počivajo v miru vse tri članice Aninske družbe!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ker nihče ni poročal, se mi zdi dolžnost, sporočiti o lepi prireditvi našega Kat. prosvetnega društva, ki Je na Štefanovo vprizorilo zelo poučno igro: »Stari in mladi.« Kdor zna igre gledati in poslušati (so tudi, ki tega ne znajo, čeprav niso več otroci), se je lahko veliko naučil ter si za
življenje napravil primerne sklepe. Naj tudi omenim dvojno novost pri tej prireditvi: prvič je nastopil tamburaški zbor, ki baje postane odsek društva; to je tudi edino prav. In še:: šaljivi srečolov je kot novost zbudil ve liko zanimanje. Fantje in dekleta: le na veselo in složno delo zdaj v zimskem času! Sami boste imeli od tega hasek in drugim koristili ter se marsičesa slabega obvarovali 1 — Posebnost nas Poljancev so koledniki ponoči za Novo leto in Sv. Tri kralje, kojih slednji si svetijo z veliko zvezdo, včasih kaj umetno izdelano. Pa kaj, ko se večkrat tudi v to primeša fantovska surovost, da se slednjič zvezde krešejo pod zamahi in udarci lat in taks» ti ubogi »kralji« nimajo ne glasu ne zdravih glav in ne cele kože . . .
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naša Amerika s© j6 začela vračati domov. Pred dobrim : mesecem se je iz Argentine vrnil Boštjan Dre-venšek, zadnji čas pa Jožef Emeršič, ki je bil najdalje tamkaj ter je bil zato nekaj duševni vodja naših izseljencev v Buenos Aires. Oba sta bila in ostala vrla in skrbna krščanska moža in jima je zato Amerika bila res v korist, kar mnogim drugim ni, ker gredo t je le samo čakat, da bi jim pečeni piščanci leteli v usta, dolarji pa se jim sami tlačili v žep! Denar se danes povsod služi s trpljenjem in z žulji! — Umrl je 731etni Miha Tepeh, želar v Sv. Lovrencu. Zadnji teden pa smo pokopali kmečko užitkarico Ivano Drevenšek, rojeno Levart, p. d. Cajhnovo, staro 65 let; bila je sestra že zgodaj umrlega kaplana Martina Lenarta ter svakinja p. Emanuela Drevenšeka, ki je kot trapist-misijonar umrl že L 1897 v Afriki. En sin njen je gori imenovani Boštjan Drevenšek. N. v m. p.! — Še to lahko Lovren-čani z radostjo povemo, s kakim veseljem smo letos po daljši dobi poslušali božično in drugo petje v cerkvi: pozna se, da so orgle in pevci v dobrih rokah. Le vztrajnosti želimo pevski četi, pa bo njim v čast in vsem v radost! Tudi Betlehema in jaslic še nismo imeli v cerkvi takih kot to leto. — Sv. Antona puš-čavnika smo letos v župečki kapeli posebno slovesno obhajali. Službo božjo je za god v soboto in v nedeljo opravil č. g. Belšak iz Ptuja.
Medvece pri Pragerskam. »Slov. Gospodar« ljubitelj ljudstva lahko poveš marsikaj v dobrobit svojim, ko človek težko pove posamez-
niku, ker se mnogokrat čuti užaljenega. Grda navada po vaseh in v splošnem je toliko priljubljeno preveliko zanimanje a bližnjega, ki ga včasih zberejo do kosti. Ali bi ne bilo pa-: metnejše, ko bi se v prostem času razpravt ljale koristne gospodarske in praktične nai prave za naše domove? To bi koristilo posa« mezniku in dajalo lep vzgled celi okolici. Ce se pa trosijo razne čenče mokrog, se dela pre pir in sovraštvo med sosedi in celo med sorodniki. Geslo nam bodi: brigaj se za sebe, da boš srečen; privošči veselim srečo, nesrečna in žalostne pa tolaži. Skušaj se ak posamezni iznebiti svojih napak, ki jih ima vsak, potem šele bo med našim podeželskim ljudstvom vladal mir in ljubezen, ki sta najbolj potrebna za današnji čas posebno med sovašča-ni. Torej v ljubezni, slogi in poštenju je moč! K temu dosti pomag kršč nsko časopisje, in zlasti »Slovenski Gospodar«. Zato ta list v vsako hišo, slabi časniki pa naj čim xjrej izginejo iz vsake ištene hiše. Če boste to storili, vam bo, dragi Medvečani, pisec teh vrstic še katero novico veselo ali neprijetno napisal. — V sosednji vasi Lešju je zaželela zakonskega življenja "ici Furman, hči muzi-kanta in posestnika na dobrem glasu, ter si izbrala za življenjskega druga resnega, poštenega, varčnega in delavnega kovača Franca Peršuh iz Koritnega pri Majšpergu. Poroka je bila dne 26. januarja dopoldan v župnijski cerkvi v Majšpergu. Mladoporočencema želimo obilo sreče in božjega v,agr~,ova t">r jima kličemo: Bog vaju živi do zlate poroke!
Sv. Urban pri Ptuju. Smrt posega pogosto s svojo koščeno roko v vrste naših vrlih mož. Tako smo med drugimi dne 17. januarja t. 1. k večnemu počitku položili krščansko vzgled-nega župljana Maleka Jakoba, posestnika v Placarju, v starosti 72 let. Pokojni je bil vzornega značaja, krščanskega prepričanja, katerega ni nikdar zatajil, ter 43 let gospodar pri svoji rojstni hiši na obširnem gospodarstvu. Bil je dobrotnik naših zvonov, ki so mu ob velikem spremstvu sorodnikov in župljanov tužno zadoneli v zadnji pozdrav. Bil je dolgoleten naročnik »Slovenskega Gospodarja«. In vsi, ki smo vrlega moža poznali, smo z žalostjo zaklicali: Škoda moža! Rajni zapušča žalujočo vdovo Marjeto, rojeno Gregorec, iz ve-lespoštovane rodbine v Gerncih, župnija Sv. Peter in Pavel, ter edino hčer Marijo, omože-
nulem Dobrajcu, drugi so pa brzeli v trg z grozno novico o krvavem uboju, katerega je zagrešila na zunaj ženska roka — a v resnici Guza-jevega Francluha, o katerem so bili uverjeni vsi, da je že davno preko morja v daljni Ameriki. Ko so buknili prvi glasovi o krvavi novici po trgu, Je zašumelo med Šentjurčani, kakor bi močno potolkel na večer po čebelnem panju. Vse Je zevalo v neverjetnem presenečenju: »Kaj — groma — Guzaj — iz celjskih zaporov pobegli obsojenec bi naj bil danes kradel med lastnimi rojaki in konečno enega celo ubil?« Kdor je le količkaj verjel kot strela učinkujoči govorici, je tekel iz trga navzdol po njivi, kjer je že bilo vse črno radovednežev krog ustreljenega občinskega redarja. Še le orožništvo je razgnalo zbrane, napravilo zapisnik in poskrbelo za prenos mrliča v mrtvašnico do prihoda sodne komisije.
Pozno so legli ono noč k počitku Šentjurčani. Kar dve tako veliki novici za sicer mirni trg sta dali snovi za dolge pogovore in razmotri-vania o skrivnostnem rojaku.
Po pretežni večini se je udeležila cela fara Dobrajčevega pogreba, ko je opravila sodna komisija svoj posel in dognala, da je prestrelil zločinec junaški žrtvi redarskega poklica glavno srčno žilo in je bila smrt izkrvavljenja neizogibna.
Orožništvo je prejelo težavno in nevarno nalogo: izslediti za vsako ceno drznega begunca, ubijalca, tatu in roparja! Da bi bil uspeh povelja Izsleditve tem bolj učinkovit, so razpisale oblasti na Guzavejo glavo za tedaj lepo svoto 150 goldinarjev. Od tega časa bi ga bil lahko vsakdo ubil in bi še bil prejel povrh nagrado 150 goldinarjev. Guzaj se je smejal ponovno tej nagradi in pisal pozneje večkrat v Celje na okrožno sodišče: »Ljudje božji, na mojo glavo ste razpisali le 150 goldinarjev, imejte z menoj potrpljenje, dokler ne bom vreden vsaj 1000 gld. Samo uprašanje je, Ce bo prejel »ploh kdo to nagrado!«
Zandarjl so bili noč ln dan na delu za zločincem, za katerim je manjkala vsaka sled. Ni-kdo ni več videl one strašne ženske, ki je izgi-
Kajisoljša rolUama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tisftopine,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki }!h izvrSufg
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
risilanía su. Cirila
i Mariboru. Horoška c.5
no Kokol, ugledne rodbine, župnija Vurberg, ki bodeta odslej gospodarila na omenjenem posestvu. Spoštovani rodbini naše sožalje!
Sv. Urban pri Ptuju. Pri nas od novega leta neprestano zvonovi pojejo, ker smrt nemilo pobira moške, že sedem smo jih pokopali letos, med njimi ugledne posestnike. Preteklo soboto smo pokopali Jakoba Malelc, posestnika v Placarju. Bil je mož stare korenine ter starih lepih slovenjegoriških navad. Njega in njegove hiše ni nikdar manjkalo v farni cerkvi ob nedeljah, med tem ko druge bolj vleče v mesto. Veren katoličan v branju in delu, tudi ob smrtni uri se je spomnil ljube domače cerkve z večjim zneskom. Počivaj v miru, ki si ga zaslužil!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Staro leto smo zaključili duhovno prenovljeni po sv. misijonu, ki se je vršil v prvem tednu advenía pod vodstvom treh gospodov jezuitov iz Ljubljane. Cela fara se je pridig in sv. zakramentov v častnem številu udeleževala. Zahvala gre gospodu dekanu za naklonitev sv. misijona, pa tudi gospodom misijonarjem za nemali trud — V preteklem letu je bilo sledeče ljudsko gibanje: rojstev 126, pogrebov 63, porok pa 37. Poročilo se jih je menda veliko, ker letos so še do sedaj samo tri pari na oklicih. — Novo leto smo pričeli v znamenju španske bolezni, ki zelo tlači ljudi. Pri nekaterih hišah leži staro in mlado. Tudi smrt se pogosto oglaša, do sedaj smo imeli že 5 pogrebov. Po večini umirajo starejše osebe in to ženske. Tretjo smo položili k večnemu počitku Dolamičevo mamiko dne 7. t. m. Revica je bila več kot 2 leti priklenjena na bolniško postelj. Hude bolezni jo je rešila smrt v 74. letu. Rajna je bila mati našega somišljenika in župana Fr. Dolamiča iz Šalinec. Pokoj duši, rodbini pa naše sožalje!
Sv. Jurij ob Ščavnici. V minulem letu je bilo rojenih 146 otrok, umrlo pa je 79 ljudi, med tomi 32 otrok dojenčkov, Iz tega je razvidno, da Jurjevčani številčno znatno raste-mo. Poročenih je bilo lani 35 parov.
Spodnje Krapje. Franci je v družbi s fanti popival v gostilni. Ni se jim mudilo spat. Drugo jutro so fantje šli trezni vsak na svoj dom, edino le Franci je pričel razgrajati po vasi. Ni preostalo drugega, kakor da so ga odpeljali s prvim vlakom v ptujsko bolnico, da bi se odvadil nesrečnemu alkoholu. Ker
se je upiral, rekoč, da ne bo šel na vlak, so ga morali zvezati ter peljati na kolodvor. — Istega dne v četrtek dne 22. t. m. si je zlomil nogo pri podiranju drv J. Flikač. Zaposlen je bil pri gospodu Vrzelu na Sp. Krapju. Prepeljali so ga v murskosobotsko bolnico.
Skomarje pri Zrečah. Mrtvaški zvon, kako tesno bije srce ob itvojih glasovih! Tako tesno nam je bilo v nedeljo dne 11. t. m. Ko smo se po pozni sv. maši odpravljali iz cerkve, so nam zvonovi z žalostnim zvokom svojih glasov naznanjali bridko vest, da je v starosti 45 let končala svojo življenjsko pot nam nad vse priljubljena in spoštovana Uršula Hauptman, ¡*6spodinja pri našem gospodu župniku. Podlegla je naposled bolezni, zoper katero je pri raznih zdravnikih iskala leka. Rajna Urša je bila blaga, dobra in vzorna v vsakem oziru. Kako je bila priljubljena, je dokazal njen pogreb, ki se je vršil v torek dne 13. t. m. Pospremila jo je na njeni zadnji poti velika množica ljudstva in sicer domačih župljanov, njim na čelu naš gospod župan, pa tudi iz sosednih župnij jih ni manjkalo. Marsikatero oko se je zasolzilo, ko smo dobro rajno položili v grob. Da, dosegla si svoj cilj! Naša pot pa gre dalje; kdo ve, oscane li vedno gladka in svetla! Blaga Urša, počivaj v miru!
Prihova. Na sedmini za blagopokojnim županom Jožefom Selinšek se je nabralo 295 D za slovenske misijone v Bengaliji. Za isti namen je, kakor vsako leto, nabrala Marijina družbenka Marija Pučnik med tovarišicami 300 Din. Poleg tega se je za društvo za razširjenje vere darovalo okoli 1000 Din. Bog naj stotero povrne vsem darovalcem in naj jih obdrži navdušene za misijonsko delo.
Kostrivniea pod Bočem. Kmetijska nadaljevalna šola za ukaželjne fante že obstoja 3 leta pri nas. Tekom letošnje zimske dobe prireja tudi za širšo javnost koristna predavanja, ki so obilno obiskovana. O združitvi predava gospod dr. Brahec iz Rogaške Slatine, o davkih davčni kontrolor iz Šmarja; sledijo še pradavanja za živinorejo in mlekarstvo. — Ob desetletnici pastirovanja je vlč g. župnik J. Slavič pred novim letom prvič obiskal večino župljanov ter jim blagoslovil njih domove;" priljubljenemu gospodu župniku želimo, da ga še Bog ohrani mnogo let v naši lepi Koprivnici!
Središče ob Dravi. Na Svečnico dne 2. sve-
čana bo ob pol sedmih zvečer dvoje važnih predavanj v Društvenem domu: 1. Žena v luči Cerkve in njena naloga. 2. Quo vadiš?
Marija-Reka. S kruto roko je zamahnila bela žena in pokosila enega naših najkremeni-tejših mož, gospodarja Martina Laznik, p. d. Čerja. Preteklo nedeljo, po končani službi božji je okoli pol 11. uro dopoldne naš blagi cerkveni ključar izdihnil svojo plemenito dušo v roke svojega Stvarnika. Poprejšnji dan je pri polni zavesti prav vzpodbudno prejel sv. zakramente za umirajoče. Bil je še celo noč dobro razpoložen, toda neizprosna pljučnica je neusmiljeno opravljala svoje pogubno delo, dokler mu ni popolnoma ohromela plemenitega srca. Ta blagi pokojnik ni dosegel visoke starosti po letih, kajti, rojen leta 1877, ša ni izpolnil 54. leta svoje starosti. Svoji ženi, s katero je preživel skoro 29 let v srečnem zakonu, je bil iskreno ljubeč mož. Svojim deseterim otrokom, od katerih še živi sedmero, ja bil mil in skrben oče. Ze kot fantek se je s svojo pridnostjo, ubogljivostjo in prisrčno ljubeznivostjo tako prikupil svojemu blagopokoj nemu očetu, da ga je ta, četudi najmlajšega, določil za svojega naslednika. Pokojni pa ni bil samo kremenit gospodar, ljubeč mož in skrben oče, temveč tudi odličen javni delavec. Dvakrat je bil župan, skozi 11 let podžupan, povrh pa sodeloval pri šolskem in konkurenčnem odboru. Vendar je zadnja leta vse svoje duševne in telesne moči žrtvoval častni službi cerkvenega ključarja. S svojim vplivom na sofarane in s svojim požrtvovalnim vzgledom je dosegel lepo novo stavbo župnijskega gospodarskega poslopja. Pri nabavi novih zvonov si je iztekel nevenljivih zaslug. Prav njega se je poslužila božja Previdnost, da se je dosegel tako neverjeten uspeh. Hiša našega pole. cerkvenega očeta pa je bila daleko znana kot hiša gostoljubja. Najsi je bil berač ali gosposki popotnik, vsak je bil deležen ljubeznivega in gostoljubnega sprejema. Sosedom je bil sam in z družino vedno na uslugo. Njegovo blago srce ni moglo nikomur nobene prošnje odreči, če je sploh mogel pomagati. Zato trdno upamo, da bo neskončno usmiljeni Bog njegovi, na dobrih delih tako bogati duši milostljiv! Vendar ga priporočamo v pobožen spomini Spoštovani obitelji naše sožalje!
Luče. Izpod Savinjskih planin. Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« že dva dopisa in
Bfenoroceol no list
Izhojo usak teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-ufne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz brazilijan-skega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov trg 20
nila v grabah in gozdovih tedaj še tako redko obljudenih krajev od Slivnice proti Planini ter Žegarju. Pri Šarklovih pri Sv. Primožu na Guza-jevem rojstnem domu je skozi nekaj dni ter noči neprestano prežal žandar z navitim petelinom na puški v veri, da se bo priklatil zločinec odkod, da poizve od domačih, kako in kaj so ukrenile za njim oblasti. Dnevno so se vršile na itak neznatni Šarklovini hišne preiskave, ki niso posvetile v zagonetno krvavo zadevo niti z iskrico uspeha. Uboj Dobrajčevega Anzeta je nakopal staremu Guzaju in materi obilo bridkosti in trpljenja, ker se je znašalo od onemoglosti razkačeno orožništvo nad staršema, katerima se niti sanjalo ni, kod se potepa ter skriva kajnovski sin. Mati Ana je prejokala toliko dni ter noči, saj je bila oblegana kakor v zaporu od straže, ki je silila vanjo, naj razodene, kje je njeno ničvredno — z nedolžno krvjo okrvavljeno seme.
Cele tedne se ni upal nikdo od Šarklovih v trg niti k službi božji ne, bilo jih je strah
ljudske sodbe, ki navadno ne pozna milosti in prizanesljivosti.
Ubijalec Guzajev Francluh je izginil kakor kafra. Orožništvo se je navolilo brezuspešne preže ter povpraševanja in ljudje so se tudi umirili. Čas pač ozdravi vse in tudi ljudsko nevoljo, ako ne dobi tako dolgo prilike, da bi si dala dejanskega duška.
Vse te pojave je zasledoval iz skoro neposredne bližine Guzaj. Dobro je znal, da ga bo iskala roka pravice tamkaj, kjer ga gotovo ne bo. Kljub neprestanemu patruliranju se je čutil v svojih že preiskušenih skrivališčih povsem varnega. Le vest ga je močno pekla, ker je prelil prvič v življenju — nedolžno kri rojaka. Skušal je udušiti vedno se oglašujoči glas notrajnosti z izgovorom: »Strela gromska, kar je iskal, to je dobil!«
(Dalje sledi.)
sicer prvega dne 11. 10. 1930, št. 236, .drugiega pa dne 4. 1. 1931, št. 3. Na ta dva dopisa nekoliko odgovora, odnosno pojasnila: »Jutrov« dopisnik ni Lučan, čeprav piše »mi Lučani« In »naša vas«.Kajti, ko bi bil Lučan, bi moral vedeti, da je cerkveno predstojništvo že leta 1912 kupilo od rajnega Jovana njivo, oz. travnik, ki leži na severni strani tik sedajne-ga pokopališča, in sicer v svrho razširjenja pokopališča. To se je minulo leto nameravalo tudi izvršiti, a ni dovolila pristojna oblast. Torej ni res, da bi bil ta travnik kupil se-dajni gospod župnik, kakor stoji v prvem dopisu. Ko bi bil »Jutrov« dopisnik Lučan, bi tudi moral vedeti, da je bila že 10. 9. 1930 tukaj komisija, ki si je ogledala pokopališče In zraven ležeči Jovanov, ozir. sedaj cerkveni travnik. Obenem si je ogledala tudi tri prostore v svrho preložitve pokopališča, namreč Stoglejevo njivo, ki pa je preoddaljena in za pokopališče nesposobna, ker je svet kamenit in je le na vrhu nekaj pedi prsti; dalje si je ogledala Kumrov travnik ter izjavila, da isti leži zelo ugodno in je zato najpripravnejši prostor za novo pokopališče. Slednjič si je ogledala tudi Jovanov breg, oz. Suhčevo njivo, ki pa ni priporočljiva, ker je preblizu vode in premajhna. Komisija je bila opozorjena tudi na »Prod«, a je na prvi pogled spoznala, da ne bi bil ondi primeren prostor za pokopališče že zato ne, ker je na precej visoki in strmi hrib pretežaven prihod. Ker pristojna flblast zahteva preložitev pokopališča, zato vsi Lučani (gotovo 99%), izvzemši seveda par oseb, želimo, da se pokopališče premesti edi-nole na Kumrov travnik, kjer je zato najlepši in najpripravnejši prostor. Ko bi bil »Jutrov« dopisnik Lučan, bi moral vedeti, da je bila cerkev in pokopališče prej tu, kot n. pr. šola. Ko bi bilo pokopališče tako nevarno va-fcčanom, posebno še šolski deci, kako bi bila mogla svoj čas pristojna oblast dovoliti, da se je šola zgradila ravno pod pokopališčem, v razdalji okoli 100 m, oziroma da je pokopališče še naprej ostalo tam, kjer je še danes. Dopisnik »Jutra« meni tudi, da bi pokopališče na Kumrovem travniku kvarno vplivalo na vodnjake v vasi. K temu je pripomniti, da Kumrov travnik ne leži med človeškim naseljem. Saj okoli in okoli ni nobene hiše. Nad njim je le hrib in gozd, pod njim pa so hiše .oddaljene po več sto metrov. Ker »Jutrov« dopisnik tako hvali in priporoča »Prod«, zato .omenjamo, da bi .am bil pač primeren prostor za kako hišo ali celo vilo, nikakor pa ne «a pokopališče. Kajti zemlja je sama ilovica, «adi za Prodom pa je vse polno izvirkov ter močvirnat svet. Malo pod vrhom izvira studenec, ki ga rabi več ljudi. In v slučaju, če jeseni ali spomladi povodenj odnese most čez Lučnico pri Prodniku, kakor se je že zgodilo, kam bi pa naj tedaj šli z mrliči? Zaključujemo ta dopis trdno prepričani, da bo novo pokopališče na Kumrovem travniku. Saj ta prostor odobravamo vsi Lučani, izvzemši seveda par oseb. Sresko načelstvo v Gornjemgradu ga je že komisijonelno ogledalo in uradno o-dobrilo s tozadevno »Odločbo«, ki je postala pravomočna.
šmihel nad Mozirjem. Dne 19. t. m. smo pokopali posestnika Jakoba Vačovnik, moža v cvetu 30 let. Mlada ženka mu je umrla ravno pred enim mesecem v 26. letu. Oba je u-morila neusmiljena jetika. Zapuščata pet malih otročičkov. Za tri otroke so se zavezali moževi starši, za dva pa boste skrbeli ženini sestri. Ljubi Bog jim bodi plačniki Pokojnik je bil dve leti cerkveni ključar. Na sedmini za rajnim Jakobom se je nabralo za novo mariborsko bogoslovnico 17t Bog plačaj!
Sv. Peter na Medvedovem selu. Prihodnji teden bota obhajala 501etnico, odkar sta stopila pred oltar k zakonski zvezi, Simon ter Marija Debelak. Svojega življenja nista imela s cvetlicami nastlanega, prevzela sta zadolženo in zanemarjeno posestvo, vinograde popolnoma uničene, poslopje v slabem stanu. Naloga, ki sta jo prevzela, je bila jako težavna ter skoro obupna. A vstrajnemu, pridnemu delu je uspelo, da so se začele rane celiti. Prenovila sta opustošene vinograde, iz njih dohodkov poravnala dolgove, postavila lepo stanovanjsko hišo, ki je še danes ponos naslednikom. Imela sta šest otrok, izmed katerih še štirje živijo ter so vsi primerno preskrb ljeni. Najmlajši sin Simon je priden ter skrben naslednik; vsi skupaj živijo v slogi ter zastopnosti. Naš jubilant je bil dolgoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«, dolgo let v načelstvu posojilnice, v občinskem kakor tudi v šolskem odboru. Splošno je bil ugleden sosed. Radi različnih težkoč in povojnih razmer ne bota jubilanta obhajala hrupnih veselic, pač pa pridejo otroci ter vnuki in vnukinje, da jima čestitajo k 501etnici zakonskega življenja. Temu se pridru?'jo vsaj v duhu edino živeči brat Ivan in v!i njegovi prijatelji ter jima želimo: Po zelo trudnem in napornem delu še dolga leta zdrav ter miren počitek!
Šmarje pri Jelšah. Kakor je bilo te dni v naših dnevnikih naznanjeno, je bil na lastno prošnjo premeščen v Kamnik sodnik našega okrajnega sodišča gospod Josip Zorko, na njegovo mesto pa postavljen gospod Josip Kokalj iz Ljubljane. — Oklicev imamo že zdaj skoro toliko kakor v celem lanskem letu. Med drugimi so obhajali veselo gostijo zadnji ponde-ljek tudi v hiši našega uglednega kmetovalca Drobnjaka. Bog daj srečo! — Imamo pa tudi na vseh straneh svoje domače praznike, fure-že imenovane, ter jih kljub vsesplošni stiski slavimo z veselim ptejem in pametnimi razgovori. Da bi se le tudi še naša za lepo petje in resna predavanja nadarjena mladina kmalu kaj pokazala!
Sv. Peter pod Sv. (¡Grami. Tukaj sta umrla Marija Pregrad iz Križanvrha v 91. letu ter Anton Kravarič iz Št. Petra v 81. letu starosti; slednji oče tukajšnjega gospoda šolskega upravitelja. Vsekakor visoka starost, kar je pripisovati zmernosti imenovanih. — Poštni avtomobilski promet med Mestinjem in Šent Petrom je zopet vpostavljen, za kar je prebivalstvo prizadetih občin vsem, ki so k temu velevažnemmu činu dravske poštne direkcije pripomogli, zelo hvaležno! — Tukajšnji občinski odbor je v proračunski seji za L 1931 znižal občinsko doklado na vse neposredne državne davke z a 11 odstotkov ter občinsko 'trošarino na vino za 10 odstotkov. — Županstvo tukajšnja občine je zaprosilo sresko načelstvo, da bi v Sv. Petru vršil zimski kme tijski tečaj, koji prošnji je bilo ugodeno. Tečaj se vrši vsako nedeljo po jutranji sv. maši v šoli od 25. januarja do 8. marca t. 1., torej skupno sedem nedelj. Vsakokrat prideta po 2 predavatelja, tako da se bo predavalo iz vseh panog kmetijskega gospodarstva. Želeti je le, da bi bila udeležba na tečaju čim večja. Tudi občinstvo iz sosednih občin iskreno vabljeno!
Gor. Radgona. Slišali smo, da pridejo v nedeljo dne 8. svečana k nam gospodje misijonarji iz Ljubljane. Pravzaprav smo res vsestranske pomoči potrebni, manjka nam denarja, manjka telesnega in tudi duševnega zdravja, tako da komaj pričakujemo tistih, ki nam olajšali naše težko stanje. Mnogo jih je, ki skušajo najti uteho v vrtincu predpustnih zabav, pa menda imajo po vseh zabavah še
večje bolečine v srcu, v glavi in v — lačnem žepu. Edina prava zabava se nam obeta prihodnji pondeljek na Svečnico ob dveh popoldne v dvorani posojilnice.
Poferežje pri Ptuju. Dne 21. januarja zvečer je zatisnil po daljši bolezni oči tukajšnji priljubljeni in ugledni kmet Jurij Vidovič. Komaj 52 let je imel. Pokojni je bil vzoren gospodar in katoliški mož. Bil je za botra našemu velikemu zvonu in je zanj prispeval veliko svoto. Lepi pogreb je pričal, kako so vsi ljubili pokojnega Jurija. Pevci so mu zapeli v slovo in gospod župnik se je poslovil od njega z ganljivimi besedami; veliki zvon je pa žalostno pel svojemu botru. Počivaj v miru, blagi mož!
Jarenina. Katoliško prosvetno društvo ponovi na Svečnico dne 2. februarja, zelo zabavno burko »Teta na konju«. Vsi uljudno povabljeni!
Skrivalnica v „Naših slikali". Obrni sliko na desno. Glava lovca se pokaže t vej ali drevesa.
y nedeljo dne 25. t. m. zvečer st? je pnpetila na križišču ceste z železniško progo tik pred Konjicami težka avtomobilska nesreča. Mariborski trgovec Franc Grobelšek se je vozil v družbi učitelja Jurčiča, njegove žene in šoferja Mátele iz Celja nazaj v Maribor. — Pred 20. uro zvečer je zadel avtomobil na križišču ob lokomotivo konjiške železnice. Sunek je bil tako silen, da je bil trgovec Grobelšek takoj mrtev, šofer se je poškodoval ob krmilu prsni koš. Zadaj sedeča učiteljeva gospa si je pretresla možgane, le njen soprog je odnesel le lažje poškodbe.
Sprejmem hišnega hlapca z dokazi sposobnosti. Predstava osebna. Nekrep Alojzij, Ve-trinjska ulica 4, Maribor.
Viničar priden s 3—4 delavskimi močmi se sprejme: Anton Šuman, Grušova, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.	221
O&krbniško službo želi zamenjati mladi zakonski par z enim osem let starim otrokom. Ponudbe na: poštnoležeče Dobrna pri Celju.	220
Peki v lepem prometnem kraju na Glavnem trgu se da dobro idoča pekarna v najem, ali se vzame pošten in zanesljiv poslovodja. Naslov v upravi lista. Za odgovor znamko priložiti.	222
Prodam posestvo v Rošpohu, eno uro od Maribora: gozd, vinograd, sadonosnik, njive, skupno 9 oralov. Poslopje zidano, v dobrem stanju, velika preša. Izve se v Gradiški št. 18, pošta Pesnica.
Bančna poslovalnica
Bezjah, Maribor
Gosposka ulica 25
Nakup In prodaja valut in vrednostnih papir« jev po dnevni ceni. Vnovčenje kuponov.
Kontrola vseh tu- in inozemskih srečk. Raz« redne srečke v največji Izbiri.
Gospodinja novi dekli: »Pojdi, greva
v	hlev, da ti pokažem, kako je treba krave molzti!« — Dekla: »Ali bi ne bilo bolje, ako bi za začetek poskusila pri teletih?«
Kdo jo licče. Star kmet se je peljal prvič z železnico v I- razredu. Moško se je naslonil in zapalil svojo pipo, veliko kot lonec. Dim je napolnil voz. Nasproti njemu je sedel mlad par, ki se je nervozno premikal na sedežih. Gospica je pričela pokašljevati. Končno se je ojunačila ter rahlo potrkala kmetu po rami: »Vaša pipa, gospod!«
—	Kmet jo je vprašujoče pogledal ter nov oblak dima spustil iz ust. — »Mož, vaša pipa, bodite tako prijazni«, je zaprosila gospica, nakar je gospodje dostavil:: »Da, vaša pipa, očka. Če ste tako prijazni.« — »Čujte«, se oglasi kmet, stegnivši roko s pipo, »kdo je, ki hoče mojo pipo, vi ali vaša gospa?«
Sodnik: »Vso strogost zakona sem že uporabil napram vam, pa vendar vedno in vedno zopet padate v stare grehe.« — Obtoženec: »Sedaj vidite torej, gospod sodnik, da so vsi zakoni za nič!«
Za primerno plačo vse mogoča. Gledališki ravnatelj očita igralcu: »Kako se le morete smejati v prizoru ko umirate?« — Igralec: »Pri taki plači, ka-koršno mi dajete, mi je smrt resnična zabava.«
Bobro je sklanjal. Pesnik se je nekoč izprehajal po mestu. Ko je ob oglu zavil, je pljunil in s pljunkom zadel ravno na obleko neke ženske, ki mu je prišla nasproti. Ogorčena je zavpila nad njim: »Izvržek izvržka!« — Pesnik je rekel: »Le naprej sklanjajte: iz-vržku izvržek!«
Tega ni kriv. Sodnik: »Ali vas ni sram? Jaz sem tu že precej let sodnik,
vi	pa ste tu najmanj trikrat na leto.«
—	Potepuh: »Gospod odnik, tega nisem jaz kriv, da vas no povišajo v službi.«
Prijateljstvo: A: »Ali mi moreš posoditi 100 Din?« - - R: »Jaz ne posodim nikomur več denaria. Imam prebridke izkušnje.« — A: »Toliko č ,sa sva si že prijatelja, naj bom jaz poslednji, kateremu si posodil.« — R: »Da bi bil ti poslednji? Ne, te imam preveč rad. Rodi raje ti prvi, kateremu ne posodim ničesar!«
Kavalir. Rerač je dobival od nekega gospoda vsaki dan 2 Din. Nekega dne pa je dobil samo 1 D, pa je rekel: »Pa kako to, gospod, da dobim danes samo 1 Din?« — Gospod je odgovoril: »Enega sem dal nekemu drugemu siromaku.« — Rerač pa se je pritožil: »Da, je lahko miloščino drugim dajati z mojim denarjem!«	, v ~ *
Zlili fMl
Ob zapadni obali Afrike biva narod, ki se imenuje Ašanti. 16 kraljev je vodilo Ašante skozi dobo treh stoletij do slave, dokler jih niso podjarmili v minulem stoletju Angleži. Angleškim to-
povom in puškam ni mogla kljubovati hrabrost Ašantov, kateri ao se pokorili ter klanjali od nekdaj narodi zapadne afriške obali. Njih zadnji kralj, Prem peh, je bil odveden od Angležev leta 1895 na samoten otok Sv. Helene, kjer je preminul tudi mogočni Napoleon. Vrnil se je k svojemu narodu še le po 301etnem prognanstvu leta 1925, a seve ne več kot kralj.
Sposobni možje so bili, ki so napravili Aša-nte za vladarje zapadne obali v Afriki. Vendar ono, kar je narod družilo, ga navduševalo za boj in mir, za kar se ni ustrašil smrti, kojemu so darovali celo človeške žrtve, to nikakor ni bilo kraljestvo, bilo je njih največje svetišče »zlati stol«. Zlati stol je vseboval po ustnem izročilu dušo naroda.. Z uničenjem ali z izginutjem te narodne svetinje bi morali še po današnji veri izginiti s površja zemlje tolikanj ponosni Ašanti.
Ker Angležem ni bila znana vera naroda v zlati stol, so zahtevali po zavo-jevanju kraljestva Ašantov in glavnega mesta Kumasi tudi izročitev stola. Par dni po tej a.ngleški zahtevi se je zopet dvignil premagani narod in zagrabil za orožje. Angleži so morali ponovno naskočiti prestolico Kumasi in Ašante znova podjarmiti z orožjem, s krvjo ter smrtjo.
SvstiEja »zlatega stola«.
Čas početka zlatega stola Ašantov je prepleten s pravljicami. Svetinja je navaden lesen naslonjač, kakor so še danes v navadi pri Ašantih, le deloma je prevlečen z zlatimi ploščami. Razven tega sta bila obešena na stol dva zvonca iz medi, 2 iz zlata in 2 iz neke druge kovine.
Nikdar se ni smel stol dotakniti ze-mje, nikoli ni smel kedo sesti nanj. Le ob posebnih priložnostih, ako je klical celi narod na pomoč moč zlatega stola, je smel sesti kralj pod zlati stol na drug sedež in se opirati z eno roko svetinje. Zlati stol je še bil opremljen z nekako marelo, najvišjim znamenjem moči. Svetinja je imela več služab nikov nego kralj.
V posesti tega stola, ki bi naj bil poslan Ašantom z nebes od bogov, se je dvigala samozavest naroda. V bogznaj koliko bojih so povečali Ašanti svoje kraljestvo ter podjarmili vse sosedne narode. Njih ime je vzbujalo v zapadni Afriki obči strah ter trepet.
Boj za »zlati stol«.
Eden od Ašanti kraljev se je imenoval Osai Roresu. Med njegovim vladanjem je izbruhnila vojna radi posesti »zlatega stola«. Sosedni kralj je čul o čudoviti moči »zlatega stola« Ašantov in je pustil napraviti enak stol. S tem dejanjem se je zameril Ašantom. Zbrali so vojsko in uničili z njo sosednega kralja in njegov narod ob današnji Slonokoščeni obali, ki je francoska last. Med vojnim plenom so odkrili zmagovalci tudi zlati posnetek njihovega svetega stola. Zlato so raztopili, napravili iz njega dve maski njihovega najvišjega boga in ju obesili ob o-beh straneh zlatega stola.
Zgoraj omenjenemu kralju Ašantov je še sledilo pet drugih. Vsak od njih
je podaril iz zmagoslavnih vojnih pohodov zlatemu stolu kako posebnost jer uplenjeno dragocenost.. Šesti naslednik Osai Roresa in ob enem zadnji kralj Ašantov je bil Prempeh.
Vedno razpoloženje za boj in neprestani roparski pohodi Ašantov so kalili in ogrožali mir ob zapadni afriški obali.
»Zlati stol« pod Angleži.
Radi množečih se nemirov so sklenili Angleži, da bodo pomirjenje izsi« lili. Začeli so vojni pohod proti zadnjemu kralju Ašantov Prempehu in njegovi prestolici Kumasi leta 1895. Kralja so zajeli in kakor smo že povdarili, tudi odvedli v prognanstvo. Ašanti so uvideli angleško premoč, pustili so odpeljati kralja, le da jim je ostal nedotaknjen njih »zlati stol«.
Pod angleško nadvlado se je vršil 28. marca 1900 zbor Ašanti knezov ter imenitnikov. Ob tej priliki je zahteval zastopnik angleške vlade izročitev zlatega stola v veri, da gre za kak kraljevi prestol. Z železnim mirom so sprejeli zborovalci to zahtevo. Ne govoriti, ampak delati — tega prepričanja so bili domači voditelji Ašantov. Molče so se vrnili v svoje vasi in pričeli z oboroževanjem.
Kralja si je pustil vzeti narod Ašantov, a za dušo, za svojo največjo svetinjo, za posest zlatega stola je bil pripravljen, tvegati zadnji boj, če tudi bi podlegel. Angleži so seve upor zatrli s krvjo ter smrtjo.
Kljub angleški zmagi pa je zlati stol izginil neznano kam. Med oblego glavnega mesta Kumasi so ga skrili njegovi služabniki ter čuvarji — neznano kam.
L. 1921 so začeli skozi deželo Ašantov graditi cesto. Ob tej priliki so zadeli delavci na 2 zvonca iz medi in med tema je bil zakopan skrivnostni zlati stol. V bližini nastanjeni čuvarji stola, ki so ga bili oteli ter zakopali, so prihiteli v zadnjem trenutku, da so še rešili stol pred izropanjem zlatih okra skov in sploh pred uničenjem. Natve-zali so najditeljem bajko,, da gre pri stolu za duha bolezni črnih koz in iz bojazni pred to morilko so jim nepoučeni delavci najdbo izročili. Sedem čuvarjev zlatega stola je odneslo svetinjo v hišo poglavarja Yao Kepila v Abo-aboyi.
Tokrat pa skrivnost ni ostala tako prikrita kakor prvotno. Več oseb je zvedelo za skrivališče zlatega stola. Ro gastvo svetinje je vzbudilo pohlep po zlatu in komad za komadom od zlatega okova je bil iztrgan, ukraden in pro dan. Slučajno so prišle tatvine na luč sveta. Neka stara ženska, ki je poznala stol od prej, je spoznala na prodaj ponujene okraske in začela upiti. Tatove in roparje je otela ljudske razdraže-nosti le mogočna roka angleške nadvlade. Po deželi so se razširile govorice, da se hoče Angleška polastiti zlatega stola. Radi teh vesti se je dvignil v par dneh celi narod in bil pripravljen, braniti svetinjo z orožjem in življenjem.
Angleži so se pa iz stoletnega vladanja kolonij marsikaj naučili. Tokrat.
Jim Je že bil znan pomen zlatega stola Afiantov. Za Anglijo posest stola ni 1-mela pomena ln bi bila borba zanj zahtevala le nepotrebne človeške žrtve na obeh straneh. Angleška vlada je ljrez dolgega premišljevanja zasigura-la Ašantom za zmiraj nedotakljivost njihovega zlatega stola in Je kupila na ta način celi bogati pokrajini — mir!
Hnllge.
Francoščina brez učitelja. Pravkar je izšla 175 strani obsegajoča knjižica pod naslovom »Francoščina brez učitelja«, ki predstavlja 1. del zgoščenega, najpriprostejšemu človeku do Btopnega učbenika francoskega jezika in ki obsega osnovne pojme iz francoske slovnice. Knjiga je namenjena najprej samoukom, in, kakor rečeno, je pisana na tako priprost ter jasen način, da se je more z uspehom poslu-žiti tudi človek, ki nima višje izobrazbe. Tudi bo zlasti jako dobrodošla našim izseljencem, ki odhajajo v Francijo, pa tudi tistim, ki so te v Franciji, da si bodo prilastili znanje tega svetovnega Jezika. Pa ne le tem najpreprostejšim ljudem, tudi izobražencem bo dr. Lebenova knjižica naravnost najidealnejši pripomoček za učenje jezika, čigar važnost postaja za nas vsak dan večja in po katerem čutimo vedno večjo potrebo. Te prepotrebne in tako zelo posrečene knjige smemo biti zares veseli, tem bolj, ker je založba nastavila tako zelo nizko ceno, da je vsakomur mogoče nabaviti si to dragoceno delce. Brez poštnine velja namreč prvi del Lebnove »Francoščine brez učitelja« le 28 Din, s poštnino pa 32 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv, Cirila v Mariboru.
PIAIA OZNANILA
Ključavničarskega vajenca sprejme Mat. Hočevar, ključavničarstvo, Rogoznica pr1 Ptuju.	212
Proda se takoj lepo in rodovitno posestvo 14 do 15 oralov, pod zelo ugodnimi kupnimi pogoji, resni kupci imajo prednost. Andrej Pihler, posestnik, Selce 58, Sv. Ružpert, p. Sv. Lenart v Slov. gor.
Rabim takoj mizarskega pomočnika, ki je še le stopil iz učenja, plača po dogovoru. Naslov: Franjo Golavšek mlajši, strojna delavnica Matke št. 1, p. Sv. Pavel pri Preboldu.	194
Vinogradno posestvo v prijaznem kraju Slovenskih goric, eno uro od Maribora oddaljeno, velik sadonosnik, v dobrem sadnem letu donos 1 vagon Jabolk, njiva, travnik, preša, viničarija, gospodarska hiša, za se 160.000 Din proda. Naslov v upravi lista. 213
Proda se malo posestvo.Več se izve v Rošpo-hu št. 105 pri Mariboru.	215
Prodam posestvo v okolici Brežic, oddaljeno od železniške postaje 10 minut. Posestvo meri 5 ha, 800 17 m. Z njivami, travniki, gozdom, pašnikom, nekaj vinograda, sadnega drevja s kmetskim orodjem in gospodarskim poslopjem. Prodam radi pomanjkanja delavske moči v drružini. Cena se izve pri lastniku John Jazbinšek, Brezina Štev. 29. pošta Brežice.	201
ZAHVALA.
Podpisani se najtopleje zahvaljujemo
ZADRUŽNI SAMOPOMOČI V MARI30RU
za izplačane podpore po umrlih članih, kateri so umrli dva, tri, štiri mesece po pristopu v društvo. Četudi ni bilo društvo, ker rajni niso bili pol leta člani društva, v smislu pravil zavezano izplačati kako podporo, so nam ven dar izplačali prav lepe podpore.
Zahvaljujemo se društvu za izplačane podpore ter isto najtopleje priporočamo kmečkemu ljudstvu.
Soklič Jakob 1. r., Sv. pri Ptuju. Ramot Terezija 1. r., Pobrežje pri Mariboru. Grosman Franc in Marija 1. r., Studenci pri Maribor", Starec Franjo * r., I-aribor. 3g| Lukovnjak Jožef L r., .'^mna.
Redni občni zbor
Spodnješiajerske ljudske posojilnice v Mariboru
r. z. z n. z.
se vrši v soboto dne 14. februarja 1931 ob 15. uri v uradnih prostorih v Mariboru, Gosposka ulica 23 s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Čitanje revizijskega poročila Zadružne zveze.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1930.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Volitev štirih članov načelstva.
8.	Slučajnosti.
V smislu § 33 društvenih pravil se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, to je ob 16. uri istotam drugi občni zbor, ki sme sklepati ob vsakem številu navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Posestva od 5 do 300 oralov, gostilne, žage in mline prodaja Posredovalnica Maribor, Sod na ulica 30.	197
Proda se nad 5 oralov zemlje v Košakih blizu železniške proge, pripravno za vinograd, sadovnjak itd., p minut od Maribora. Pogoji se iz prijaznosti izvejo pri gospodu Antonu Šuman, poštarju, Sv. Marjeta ob Pes. 200
Cepljene trte v več priporočljivih sortah ima v zalogi Jožef Gošnik, Breg, Konjice. 20?
Preklic. P8dpisani Rudolf Ket-'š, posestnik v? Bišu, priznavam, da sem povsem neuteme-i ijeno osumil Ludvika Zelenika tatvine, oz» vloma v trgovino Rojsa pri Sv. Rupertu v, Slov. gor., to svoje dejanje iskreno obžalujem in se zahvalim Ludviku Zeleniku, najemniku v Bišu, da je odstopil od kazenskega postopanja proti meni uvedenega. Ketiš Rudolf 1. r.	" 210
Za cerkveno uporabo določene
dobite v sledečih prodajalnah;
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru Franc Lipej, trgovec, Brežice Franc Senear, trgovec, Mala Nedelja
in Ljutomer Joža Hrastelj, trgovec, Gor. Radgona,
Trgovci, ki bi v svojem okolišu želeli dobavljati sveče Pax, se naj zglasijo na naslov: Svečama Pax, Ljubljana, Celovška cesta 32.
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Ruše se da potom javne dražbe do 31. 3. 1933 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 14. 2. 1931 ob 9. uri v prostorih sreskega načelstva Maribor desni breg v sobi št. 35.	. 207
Načelstvo sreza Maribor desni breg, sreski načelnik: dr. Hacin s. r.
3P R 13 O I V ©
Vam za 10 Din 1 kg predelam v vrvi in štran-ge. — Vrvarna Anton Šinkovec. Celje, Gosposka ulica 3. — Zaloga kocev, plaht, žime, gurt in špage.	208
Posestvo približno tri johe na prodaj. Več pove Rudolf Supanič, Dolge njive, Sv. Ru-pert v Slov. gor. 206
Posestvo 14 oralov se da v najem. Črmlenšak Sv. Lenart SI. g. 209
Prodam posestvo 7 0-ralov v Dobrenju. Priglasiti se: Rošpoh 5, p. Pesnica.	211
Hišo, 2 sobi, kuhinja, shramba, proda Ignac Solina, Šmiklavž 101, p. Hoče.	195
Mizarski vajenec se sprejme: Mat. Rakuša, mizarstvo, Velika Nedelja.	199
mi%W%Ta revmatizma in protina?
Trganje in bodenje v udih in sklepih, otekli udi, skrivljene roke in noge, trganje in bodenje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in kostobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje. Jaz Vam nudim zdravilno pitje, ki razkroji sečno kislino, pospešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej ne kako univerzalno ali tajno zdravilo, ampak en produkt, ki ga proizvaja narava sama za odrešenje bolehavega človeštva.
Vsakemu dam brezplačno za poskus!
Pišite mi takoj in Vi dobite od mojih po celem svetu nahajajočih se skladišč popolnoma brezplačno in franko en poskus obenem z podučljivo razpravo. Vi se boste sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju.
RUGUST MARZHE, BERLMiraSDORF. Bruchsalerstrasse No. S.
Abt.: 24.
166

Sprejme sa zanesljiv oženjen par z ali brez otrok za gospodinjstvo k starejšemu posestniku. Žena mora opravljati vsa gospodinjska dela, mož pa živino in druga gospodarska dela. Javijo se naj samo pošteni in ne-, kaznovani.	200a
Za prodali posestva, velika, srednja in mala, tudi vinogradi v Halozah. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri posredovalcu posestev g. Tomažu Zartl, p. Sela pri Ptuju.	205
Gradbeni materija!, opeka, strešniki, okna in vrata itd. se proda ob priliki demolacije Tege.tthoffove hiše v Slovenski ulici. Informacije pri gradbenem podjetu inž Jelenec-Šlajmer, Vetrinjska ulica 30, Maribor. 203
Cepljene trte in sadna drevesa nudi I. trsni-čarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju, železniška postaja Moškanjci, skladišče v* Hlaponcih. V zalogi so trte, sedanji čas priporočljive sorte in od sadnih dreves Bobovec. — Zahtevajte cenik na kratek naslov: Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 42
Majerja in vmišarja potrebujem z več delavnimi močmi. Aleksander Misita, Jarenina št. 47. Oglasi se lahko pri J. Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.	157
Oklic! Ne nasedajte za obnovo vaših dobrih vinskih in sadnih leg pri nabavi sadežev raznim nepoklicnim vsiljivcem špekulantom, ampak zahtevajte brezplačno ponudbe in cenik od poklicnega in znanega veščaka, kateri vas postreže v slučaju potrebe z odgovornostjo in pod garancijo z zdravimi sa deži, posebno pa z dobrimi selekcioniranimi trtami za Dravsko banovino najpriklad-nejših sortah, po zmerni ceni in to dosežete pri: drevesnici-trtnici J. Gradišnik, Šmar-jeta, p. Celje.	102
Učenec se takoj sprejme v starosti 17 do 19 let ha 3 leta pri g. Antonu Marčič, Slovenska Bistrica, usnjarna, za hrano in obleko se bo skrbelo.	151
Viničarja z 2 delavnimi močmi se sprejme. Vprašaj pri trgovcu Ferdinandu Greiner v Mariboru, Gosposka ulica 2.	162
Nadviničarja aH šafarja, veščega vinogradniških in sadjarskih del, z večimi delavskimi močmi, lastno govejo živino, sprejme s 15. februarjem, ev. 1. marcem t. 1. podpisana uprava. Poštenost in zanesljivost predpogoj. Službeni prejemki in pogoji po dogovoru v upravi ali pri generalnemu ravnatelju dr. Lastavecu, Velika Nedelja.	164
Slroj in modeli za cementfalcopeko se takoj proda. Strasser, Vitanje.	186
Voziček, takozvani mesarski, z dvema sedežema, močen, skoro nov, ugodno prodam. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	171
Viničar z dvema ali tremi delavci brez malih otrok se sprejme, vprašati Maribor, Grajski trg 2.	180
Na prodaj je v občini Ročici pri Sv. Jakobu v Slov. gor. gozd v izmeri nad 4 orale v dobrem stanju. Ceno in podrobnosti pove Kramberger Tereza, gostilničarka pri Sv. Marjeti ob Pesnici.	99
Trsnice in drevesnice Vinko Hrastnik, Št. IIj pri Velenju, nudijo prav krasno cepljeno vinsko trsje kakor: beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na Rupestris št. 9 in na Riparijo Portalis. Za rast garantira 95%, za pristnost sorte 100%. Lastnik Vinko Hrastnik, absolvent vinarske in sadjarske šole.	6
Proda se. Vinogradno posestvo pri znamenitem Jeruzalemu, pol ure od postaje Ivanjkovci, skupno 6K oralov, prvovrstna lega, sortiran nasad, s prešo in vlničarijo, ugodno na prodaj. Natančneja pojasnila daje gospa Gomzi Marija, Ormož.	193
Učenka za strojno pletenje se takoj sprejme, Matilda Fleimiš, Hrastnik.	150
TO LAHKO TUDI 01!
i
Sada) sami muzlclramo ter se izvrstno zabavamo v teh dolgih zimskih večerih. Veselja In družabnost sta zaveli k nam. K svojim dobrim glasbenim instrumentom smo prejeli tudi popolnoma zastonj brez. plačne učne zvezke, ki na« na prijeten način poučujejo v glasbi. Tudi Vi se lahko naučite kak instrument. «-
Zahtevajte samo brezplačen
Slavni katolos
s knjižico .Kako postanem dober glasbenik?- od največje in najcenejše odpii tvrdke glasbil v Jugoslaviji
IMeinel «Heroin
tvornica glasbil In harmonik
prodaloapo1lr.H2rM.li 6
mini in neveste!
obleke, čevlje, klobuke, perilo, kravate, nogavice itd. nudi v veliki izbiri po najnižjih cenah konfekcijska trgovina
Jakob Lah, Maribor
samo Glavni trg 2.
178
Wmm sililo zdravta in icpelc
z znamko
ELZ A"
Lilijino mlečno milo, posebno fino
cvetno milo. Lilijino kreme milo, zelo blago delujoče.
Rumenjakovo milo, tudi za otroke. Glicerinovo milo, tudi za razpokano kožo.
Boraksovo milo, za solnčne pege. Katranovo milo, za glavo in lase. Milo za britje, higijensko čisto, vse-vsebujejo medicinsko dobro delujoče sestavine, ki so potrebne za zdravje in lepoto. Kdor jih enkrat poskusi, jim ostane zvest. Storite tudi Vi tako, pomagalo bo tudi Vam!
S poŠto pet kosov mila v poljubni izberi, te te pošlje denar naprej 52 Din, brez vseh daljnih strošKov, ali > povzetjem 62 Din. Zraven Fellerjeva »Elza-Crerae« potnada za zaščito lica in kože, Fellerjeva Elsa-pomada za rasi las, za naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez vseh daljnih stroškov, ali > povzetjem 50 Din. Elsadont krema za zobe 8 Din 80, Elsa-Shampoo za pranje glave 3 Din 30, Elsa-Sachet dišeča blazinica 6 Din 60. Naroča »i pri lekarnarju
Sugen V. Feller, Stublca Bonja, Elsatrg 341, Savska ban.
sto
ZAHVALA.
Za vse ob smrti našega očeta, gospoda
Jakoba Kovačiča
došle nam izraze sožalja ter za vence izrekamo najiskrenejšo hvalo. Zlasti veljaj hvala čč. duhovščini, sokolskemu pevskemu zboru od Sv. Lenarta, g. šolskemu upravitelju Go-ležu, ki je pokojniku govoril ob odprtem grobu, ter domačemu cerkvenemu pevskemu zboru. Enaka hvala tudi vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi poslednji poti, v prvi vrsti učiteljstvu ter trojiškemu Gasilnemu društvu.
Sv. Trojica v Slov. gor.—Prizren—Maribor, dne 19. januarja 1931.	196
Rodbina Kovačič-Berlic.
M Š&iifšP dihurieve, fLS<7B!Lg%J) kunine, zajčje, bele podlasice in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah I Ratej, trgovec v Slov. Bistrici.
Fotografije za legitimacije takoi in poceni. Foto-atelje „Eli" Maribor, Aleks. c 1. pri frančišk. cerkvi. 117
aitiolni stroji
znamke Rast & Gasser
na 24 mesečne obroke
KOLESA
Puch & Styria
na 10 mesečne obroke
P I! C H "S85?
r.al2 mesečne obroke
kakor tudi dobre Btare šivalne stroje od Din 600'— in rabljena kolesa od Din 800'— naprej, pri
niojz Usssp
trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji
Maribor
Gosposka ulica 20.
IiBserlrolfel
□
0
g „SKff.Oospoflar" slane: e
0
0 □
□ □
0 □
0 0
a)	v Jugoslaviji:
Celoletno 32 Din. Polletno 16 Din. Četrtletno 9 Din.
b)	v inozemstvu:
Celoletno 64 Din. Polletno 32 Din. Četrtletno 18 Din.
0 □
0 0 0 0 0 0 0
0 0 0000000000000000000B
ZAHVALA.
Ob težki izgubi našega predobrega soproga in očeta, gospoda
Ivana Lorbek
nadsprevodnlka v pok. In posestnika,
se iz srca zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem ln stanovskim tovarišem, ki so dar rovali cvetje in vence ter ga v tolikem številu 6premili na zadnjo pot.
Posebno se zahvaljujemo ČC. duhovščini, g. župniku p. Valerijanu za lepi nagrobni govor, železničarski godbi g. Sch&nherra in pevskemu društvu »Krilato kolo« za nagrobnice.
Najiskrenejša zahvala gg. dr. Pihlarju ter dr. Zakrajšeku za požrtvovalno dolgotrajno lečenje.	160
Žalujoči ostali.
MI KUPIMO ZA VAS
snopič Karl May-jeve knjige »WINNETOU4
Izrezite ta oglas, napišite svoj naslov čitljivo in s tem dobite v katerikoli knjigarni brezplačno poizkusni snopič „Winnetou". — (Knjige Winnetou bodo obsegale 12 zvezkov, ki izhajajo mesečno po 160 strani, skupno torej 1800 do 2100 strani in bodo v vsakem zvezku imele več slik.) Po pošti pošljite izrezan oglas kot tiskovino (znamka 25 par) na naslov: TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU, nakar dobite snopič po pošti. V snopiču preči-tajte ugodnosti za naročnike!
Ime in priimek;
kraj (ulica) ...........
pošta; ..........................
FRAN SIRUPI, CELJE
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	2
Na drobno!	Na debelo!
šmarskega okraja!
Trgovina Ed. Suppanz v Pristavi vam nudi po 15% znižanih cenah belo platno od Din 7.50 naprej, fine volne od Din 33.— naprej. Fine žepne robce po Din 3.— komad. — Prijetne avtobusne zveze od vseh straneh.	198
Ehsporfna niša Alehsandrova19
„IONA"
last i.PrčsžerniH aiehsöRöröVöS9
Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. — Lastna pletarna in predtiska-rija, tudi se prevzame entlanje in ažuriranje. — Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači in šiviljo dobe znaten popust. — Tudi gugalne konje, sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na
debelo.	1334
»
SnUl
Vam pove vsak dan čas, vreme in novice, predava na Vašem domu o Vas in Vašem delu, prinaša v Vašo sobo petje in godbo!
Nal>arvite si asato
Naši aparati so izborni in zelo poceni. — Oglejte si jih v naši trgovini in zahtevajte ponudbe!
RADIO LJUBLJANA
14»	poeSr&sžraicea
MARIBOR
Alples«asradrova ceste. 44L

inventurne s
o o o o
o o
O Otroški čevlji
visoki in s špango od Din 35'- dalje
q damski čevlji
Q	pums in s špango od Din 125'- dalje
8 moški čevlji
nizki in visoki od Din 178*- dalje
Q	Poslužite se te priložnostne prodaje
O	in kupite samo
o
Kava, dnevno sveže praZena
Vi kg od 13 Din do Din 27. — Čaj nove žetve
svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni.	t t , . 1301
Mlinar, samostojen, neoženjen ali z majhno družino, se takoj sprejme. Ponudbe: Peter Zlatar, posestnik in mlinar, Sv. Janž pri Marenbergu. 104	Močan fant poštenih staršev se sprejme za učenca pri Peter Trogerju, sedlar in tapetar v Mozirju<3Stanovanje in hrana v hiši. 191
	Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljše špecijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. 1500
Cepljene trte, vkoreninjene divjake in sadna dre.vesca nudi v najnižji ceni in dobra ka kovost: Alojz Grabar, posestnik in vrtnar, p. Juršinci pri Ptuju. 91	
Po zelo znižanih cenah
prodaja radi prezidave vse manufakturno blago, posebno pa sukno (štof) za moške obleke, tudi gotove v vsaki velikosti ter veliko izbiro volne in svile za neveste.
Anton Macun, Maribor, Gosposka uL 10.
76

A A j&k	A Jk A
4 4
Jk A A

najboljše in najvarnejše pri
SpodnještojBPshi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka
r. z, z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000 000 dinarjev. "¡mil
sa varnost SirouSlriali vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! "^ssj
> >
> >
>
>
^pr	V V If	V V V V "V V ^IF

banka d. d.
¥ lasmi, í3©¥©zgFü §eai palaCI
lllllllllllllllll!l!lll!llllllllllllllllllllllllllll!lll!lllinil!l!llllllllll!IIHI
izvršafe ¥§£ bančne posle nfijMMneje. S€!žo£€ki raCuno. -- w Pooblaščeni
itleksandrofa ccsto 116
Prs«l iraMišhansho cerftvifo
Naj¥i5f€ obrestovan je na hnfilice In v sreeft «¡ržaviae razredne loterije.
Nafvarneiše in najboljše naložite denar pri
ojilnici v Celju
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000 -. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Illll
■k
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odtegufo vlagateljem.
.Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatln v Mariboru. — Urednik: JanuS Goleč, novinar y. Mariboru, m Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru,