Let© VI, It. 35. Glasila See^BSsfitne stresite Jiagasfa^ife* Z^amenfe težkih časov. Pod tem naslovom je nedeljski :>Slo- 1 venski Nared« prinesel prav zanimivo sliko današniih gospodarskih razmer. Z vsemi izvajanji se ne moremo strinjati. Tako n. pr. trdi članek, da so obrtne redukcije, zmanjšani urniki in odpuščanje delavcev le amerikanske skrbi, v Evropi da jih še dolgo ne bomo imeli. Tu je član-kar v očitni zmoti; že v Sloveniji poznamo take skrbi. V našem listu smo že pokazali. da je naša industrija v krizi, da je v krizi delavstvo, da so v krizi sploh vsi stanovi, ki res delajo bodisi telesno ali duševno. ! Clankar priznava občno stagnacijo na narodno-gospodarskem polju, še več, oriznava, da prehaja ta zastoj že v vedno hujši položaj marazma — torej: umiranja. Res je, rešilo nas t'o le — d'So. Gotovo nas ne bo rešilo tisto delo na raznih konferencah, o katerih tudi clankar dobro nravi, da so udeleženci lc bolj grablje. ' Tudi dolge, učene razprave po časopisju ne zaležejo nič. Vendar treba je spoznati vzroke zla in potem je treba zastaviti delo ta in, da odoravimo te vzroke. Bojimo se pa. da je »Narodov« član-kar zagrešil isto deianje. ki o njem pravi, da ne zaleže nič. Napisal ie razpravo in pokazal, da sc bližamo gospodarski smrti. Vidi v padanju in dviganju raznih valut sedemkrat zapečateno skrivnost, ki mora imeti svoje korenine v raznih borznih mahinacijah. Priznava, da borzni kurzi niso zrcaio notranje vrednosti t'i ali one valute. Priznava, da tujina nas. Jugoslovane potiska vedno nižje ravno s pomočjo borznih kurzov, ki nam jih narekuje ter nam priporoča, ker še nimamo »prave tehnike za Potrebno kontremino« 3. največjo previdnost naprara inozemskim valutam in 2. več navdušenja in neumornega dcSa. človeku sc milo stori, ko vidi tako resno pisan članek zvodeneti v takih lio-meopatičnih krogljicah. Zedinjenje? Že v zadnjem članku smo navedli ne-dostojnosti »Delavskih Novic« do kovinarske organizacije. Naj še danes navedemo veliko srršo nedostojnost nasproti rudarski organizaciji Uniji slovenskih rudarjev. Lansko leto, ko so komunisti uprizorili stavko v revirjih, je Unija slovenskih rudarjev svojim članom naročila, naj se držijft delavske solidarnosti ter zastavka-jo kot en mož s komunisti skupaj. Unija je torej takrat, ne oziraje se na to, kdo je dal znamenje za stavko in kako bo :z-padla, podpirala boj proti kapitalistom. Stavka ie končala in prišla je oktro-Irana pogodba, s katero so gospodje, ki se vjtorafi 14, ff-abruarj a 1922. St. H© par« Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo iu upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 7 din., celoletno Si din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. škodo vsem rudarjem s tem. da so odpravili znižane cene za živila, če so se tega zavedali, dvomimo. Ampak kdor zblazni in skoči v vodo. ali se obesi, povzroči ravnotako smrt samemu sebi kakor oni, ki se s polno zavestjo s takim dejanjem sam usmrti. Člani Unije slovenskih rudarjev bi imeli takrat dovolj vzroka, kritizirati komunistično oktroirano pogodbo, ali tega niso storili. Prvič radi tega, ker so vedeli, da gospodje komunisti ne vedo, kaj delajo; drugič, ker niso hoteli sejati sovraštvo med delavstvom, ker vedo, da razdor koristi samo kapitalu. Ko so začele v mesecu septembru 1921 živilom zopet rasti cene, je Unijsko vodstvo prepustilo gospodom komunistom, klerikalcem in narodnim socialcem, ki so imeli en sestanek za drugim, da zboljšajo rudarjem dohodke. Vlagali so zahteve klerikalci, narodni sociaici, komunisti so imeli posvetovanja s Trboveljsko družbo in rudniškim glavarstvom, ali. dosegli niso ničesar nc eni ne drugi. I(o-> munisti so celo 3. novembra sami pripovedovali rudarjem, da ima Trboveljska družba 34 milijonov izgube, da so celo njihovo zadevo odstopili osrednji vladi v Belgradu, da bo storila kaj zanje. Sociali-, stov k tem svojim postopanjem in svojemu gibanju niso vabili, Unija pa se jim tudi ni hotela vsiljevati, ker je prav iz srca privoščila vsem tem gospodom raz-f nih političnih strank v njihovem gibanju, da bi kaj dobili za rudarje. Ko pa je ta nada v vodo padla in se ni več nihče od teh gospodov oobrinil za zvišanje dohodkov, ie Unija slovenskih rudarjev na podlagi sklepov pri njei organiziranih rudarjev pričela akcijo. Ni bilo lahko prisiliti do razprave. Koliko vlog na razne urade, na ministrstvo za rude in šume! Celo s stavko je moralo žugati, da se je sklicala anketa. Kolikokrat ie moral poslanec so-drug Korun intervenirati, interpelirati v parlamentu, da ie prišlo do te ankete! Obravnava ie trajala tri dni. Vsak pošten nasprotnik mora Priznati, da je Unija slovenskih rudarjev storila vse za dosego povišanja draginiskih doklad. Ker pa so tudi državni uradi, bodisi v Belgradu ali Ljubljani, bili proti povišanju draginjskih doklad, se ie celo za tri dni morala pretrgati obravnava, ker Čobal, Krušič iu Verden niso hoteli popustiti. Tako da bi se bila razprava kmalu razbila. Sele ko .ie te tri zauDniški zbor v Trbovljah pooblastil, češ, če bi se imela razprava razbiti, ie vendar boljše, da se dobi povišanje na mezde in akord ko na nič, in tudi zadnTi dan so se omenieni trije zastopniki držali do trenotka. ko ie izgledalo. da se razbije in da ne dobe nič, so popustili. V sklenjeni pogodbi ua ie ne samo to. da so dobili sedaj povišek, ampak da bo druga pogodba veliko lažja, ker že določa, da mora biti razprava,, če ena sklepajočih strank po treh mesecih to zahteva. Pametni in značajni sovražnik bi moral priznati, da so linijski zastopniki sto- Ali ne čutite velike praznine pri tej previdnosti naoram inozemskim valutam? Ali svetujete mogoče, naj jili ne sprejemamo? Ali. mislite, da se bo kdo danes branil dolarjev ali pa lir, čeprav so »sovražnikova valuta«? In potem ... dela, navdušenega, neumornega dela nam je treba. Čemu govorite tako splošno, da nikdo ne ve, katero naj bo tisto navdušeno delo? Kmet si bo mislil, da mora plug bolj močno zastaviti, kovač, da mora bolj udariti po železu, trgovec, da mora več prodati, uradnik, da mora več papirja popisati itd. In vendar samo tisto delo nas ne bo rešilo. Pokazali smo že v našem listu, da pri današnjih razmerah delamo samo za — tujino, čimbolj navdušeno bomo torej producirali, večji dobiček bomo dajali tujini, sebi pomagali ne bomo dosti, kajti tujina že skrbi s pomočjo borznih kurzov, da vsak povišek naše produkcije obreztispeši s padcem naše valute. Če bi to razmerje naoram tujini moralo obveljati tudi za bodočnost, potem bi bilo deio — čeprav sc čuje to precej čudno — za nas poguba. Pa ie le res, čeprav se sliši čudno! Samo delo, sama produkcija nas ne reši; treba ie predvsem preskrbeti našemu delu, našim produktom pravo vrednost v tujini, potem bo to delo šele pokazalo svoje dobre uspehe, potem bo tudi vsak rad delal, prostovoljno delal brez poziva, brez pridig! Vsako delo ie zastaviti spodaj pri temelju, ne zgoraj pri strehi. In zato je pri ozdravitvi naših gospodarskih razmer gotovo poglavitno vprašanje to, kako dobiti za naše izdelke in surovine na zunanjem trgu pravo protivrednost, ali z dru-£ro besedo, kako se ubraniti vsem slabim posledicam borznih kurzov. Tudi o tem vprašanju ie naš list razpravljal ter pokazal kot edino rešilno pot. da se otresemo izžemanja od strani tujine, izmenjavo blaga za blago. V letošnji 26. številki smo govorili o tem. Zakai hodite kakor mačka _okrog vrele kaše?________ zbirajo okolu »Delavskih Novic« onemogočili vsako mezdno gibanje ter izročili ! rudniškemu glavarstvu odločevanje o zvi- j šanju ali znižanju delavskih dohodkov, j Obenem oa so povzročili, da rudarji nc dobivajo več moke po znižanih cenah, ki bi jo še danes lahko dobivali po 9 kron za 1 kg. Torej, kar so dobili s to oktroirano pogodbo ua eni, so škodovali delavstvu na drugi strani. T0 škodo niso doživeli samo rudarji pri Trboveljski pre-mogokopni družbi, temveč pozneje tudi delavci v Velenju in Zabukovci. Tudi tamkaj so dali povod, da je montanistični urad izpodrinil pogodbo, katero ie sklenila Unija popreje z upravo državnih rudnikov. Brez vsakega obotavljanja lahko trdimo, da so komunisti provzročili veliko ili. kar je bilo mogoče. Ali pr! komunističnih »Novicah« oziroma pri ich ljudeh ;e zaman, če iščeš dostojnosti. Njihovo geslo je oL: okovanje, laž, natolcevanje posameznih oseb. Vprašali bi jih samo. ko bodo preči tali ta članek, če jih bo kaj .'.ram. Čc imate kai dostojnosti v vaših dušah, vas bo sram in preklicali boste obrekovanje. Če tega ne boste storili,, pa vaš uvodni članek pod naslovom »V boj za enotno delavsko fronto« ni bil nikoli resno mišljen, ampak je samo pesek v oči zapeljanim rudarjem in drugim delavcem. Čobala smo nekdaj opozorili na obrekovanje v »Delavskih Novicah«, pa je dejal: »Naj pišejo, kar hočejo, saj vedo, kaj delajo. Jaz jim ne bom nikoli odgovarjal, tudi ne napadal. Kar bi moral storiti, bi bilo to, da jih pomilujem.« In prav je imel. Ko smo čitali zadnje notice o tem mezdnem gibanju rudarjev, smo tudi mi prišli do prepričanja, da se s takimi ljudmi ne da stvarno govoriti, Še manj pa, da bi imeli kaj skupnega ž niimi. Ravnotako oa na tem mestu svetujemo rudarjem, naj prečitajo poročilo naših listov o mezdni pogodbi ter poročila v »Delavskih Novicah«, prepričani smo. da pridejo z nami do zaključka, da s temi ljudmi* dokler se ne spametujejo, ne moremo sodelovati. Pametni rudarji naj stopijo kot en mož v svoio izkušeno rudarsko organizacijo. zapeljance pa pustite, naj se spametujejo! (Če se zdi ta članek komu preoster, naj povemo, da ie pisan proti tistim, ki pišejo v »eDlavske Novice«. Za te je pa še premalo oster. Kdor še zdaj ne pozna Šteianovičcvega kopita, mu bomo morali še bolj z loparjem povedati. Op. ureck). Dnsras vesti. Varujte se ovaduhov! »Učiteljski Tovariš« je dne 2. t. m. odgovoril na »Slovenčev« napad na napredno učiteljstvo v notici »Varujte se ovaduhov«, da so bili predvsem klerikalci tisti, ki so ovajali. Kot jasen dokaz, kako daleč je segala lopovščina takozvane »Slovenske Ljudske Stranke« je navedel neko klerikalno okrožnico iz leta 1914. Vse to je čista resnica, vendar pa moramo kot resnicoljubni ljudje pripomniti, da imajo tudi liberalci ovaduhe, in sicer ravno v učiteljskih vrstah. Ko ie prišel okoli 7. decembra sodr. Podbcvšek v Zagorje predavat o Cankarju. so ga naznanili trije napredni učitelji ktiskemu okrajnemu glavarstvu, da je v svojem govoru hujskal proti državi, zlasti pa še proti srbskemu narodu. Ko je JOŽA ŠTER: Kaplar Franco. Podoba Kaplara Franja me teži in spremlja kot spomin kakega, nelepega greha. Ali sem mar tako usmiljen in sočuten, ali pa je v njem kaj več obsežnega — vsi zaničevani in opeharjeni v življenji!, s pogledi in zasmehi vedno bičani. Streme iz teme svoje usode po težnjah nerazvitih sil, pa jih neizprosno potlači na dno z nozadrževano škodoželjnostjo. Tudi misli in besede niso več njegove, da bi se jih radoval, ne, izmuznejo se mu iit zasačijo jih - zatiralci, ki so v vsaki osebi. Rad bi sc dvignil, tudi bil bi rad okoli sabo. tod.! /e ko zamahne z roko iu jo skrči v nest, mora pest žc razpustiti v sramu pred seboj in takoj tiaio ga še močneje ziilc cne.o. Kai smo usmiljeni mi, ki nas uči cerkev usmiljenja? Bili so Črki, izpostavljajoči pohabljene in slabotne otroke zverinam v plen, meta joči tih v sodr. Podbcvšek podal na ljubljanskem policijskem ravnateljstvu svojo izjavo, so poslali nadučitelj Kozjak, učitelj Peterim in učiteljica Traun dopolnilno ovadbo na litijsko okrajno glavarstvo. Vendar se je zdela cela zadeva še uradnikom pri glavarstvu prebedasta in tako se ie zgod lo, da ie litiisko glavarstvo sporočilo te dni obtožencu po kr. policijskem ravnateljstvu. da ga ie oprostilo vsake krivde. Ker srno trdno prepričani, da »Učiteljskemu Tovarišu« oziroma UJU gotovo ni do par ovaduhov v naprednih vrstah, pozivamo imenovano organizacijo, da odstrani te ljudi iz svojih vrst. da ne bo padalo blato na vse napredno učiteljstvo. Pikanterije »dolarske afere«. K vesti pod tem naslovom v_32. številki našega lista nam pošilia g. Franc Kuštrin, sodni oficial. pojasnilo, v katerem pravi, da je na dan obravnave v resnici več prosilcev ostalo brez vstopnic, ker so jih razdelili že prejšnji dan. C. predsednik da se ni izrazih da hoče vedeti, kaki ljudje bodo navzoči, g. Kuštrin Da si je imena prosilcev le zato zapisoval, da jih ne pozabi. Pač pa mu ie g. predsednik že prej naročil, n ij ne izdaja vstopnic raznim sumljivim elementom, postopačem, mladini itd. Sicer pa pravi g. Kuštrin, na nasproti našemu informatorju nikakor ^ ni mogel izreči inkriminiranih besed. Morda je te le besede nalašč potvoril, ali pa je g. oticiala napačno razumel. No. o tem bo naš dopisnik še itak sam spregovoril; mi le danes ugotavljamo samo to. da ie hodil naš informator že teden pred razpravo prosit za vstopnice,a jih ni dobil, navzlic temu, da ie brat enega izmed obtožencev in bi mu kot takemu torej prav gotovo pristojaia, prej kot raznim uradom in neprizadetim poštnim uradnikom. Razpisuje se služba okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja: Križevci-Prekmurje, Breg pri Ptuju in Dravograd ter mesto asistenta na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Intere-sentje se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. Nakaznice delavcem za polovično vožnjo. Prometno ministrstvo razglaša, da imajo delavci, če potujejo v skupinah najmanj deset delavcev iz istega kraja ter na isto železniško postajo, pri potovanju preko 100 km pravico na nakaznico za polovično vožnio s to olajšavo, da v tem slučaju razen legitimacije ni potrebna fotografija. Te legitimacije izdajajo državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Delavci, ki potujejo v skupinah, morajo dokazati s prepade. Zgrozimo se včasih pred lastnim sočutjem. Po napornih vajah na prostranem vežbališču, smo polegli v senci pod smrekami in nismo govorili nič, ker je bila gosta sopara in tudi nismo vedeli kaj. Lepo so gledali iznad smrek grintavci in v tem trenutku bi ne poznal višje radosti, kot razkričati se med pečinami, zvabiti vso grozo prepadov v svojo dušo. — Mi-sii so mi pa ušle tudi drugam in z silo sem jih pritiral nazaj in jih ukrenil. Takrat pa je koracal med travo prav hitro murnček v svoje domovanje. Veselo življenje ima murnček, ne briga se za nikogar in poje .Rad bi se pomenil 7, njim o potankostih njegovega bitja. Ta je izginil v luknjico in ga ni biio več ven. Vzel sem slamico in podrezal v luknjico. Ostal jc uotri, iz jamice pa je pribežal pajk - matijec na dolgih suhih nogah. Opotekal sc je nemirno sem in tja, kakor v skrajnem obuou. Od vseli pajkov je on najmanj resen, vsi ostali so globoko res- potrdilom občinske oblasti, da so delavc! in da potujejo v druge kraje na delo. Delavci. ki potujejo posamezno, morajo imeti legitimacijo s fotografijo. Za dediče lug. državljanov, umriih v Ameriki. Zakoniti dediči morajo za dosego zapuščine poslati jug. generalnemu konzulatu v New York izvestnico s potrebnimi oodatki ter pooblastilo. Obe listini rr.ora overiti pristojno sodišče, če so zakoniti dediči nedoletni, mora pooblastilo podpisati varuh, ki se ima kot takega izkazati, če ie pokojnik umrl radi nezgode na delu. morajo zakoniti dediči izpolniti še dve posebni listini, s katerimi sc potrjuje, da jih ie pokojnik vzdrževal in iim pošiljal denar iz Amerike. — Natančnejša pojasnila sc dobe pri okrajnih glavarstvih in magistratih. Ljubljana. Gospodom pekovskim mojstrom. Prijatelji delavstva so gotovo ljubljanski pekovski mojstri. .Ti gospodje ne oripoznajo svojim pomočnikom nobene pravice. De-lai in garaj podnevi in ponoči, to je njihovo geslo za tisto malo plačo, ki jo prej-rneš.ba še tiste bi nairajše ne dali.Pekovski pomočniki smo že dvakrat predložili svoje zahteve za povišanje draginjskih doklad. Toda gospodje pravijo, da se ni nič podražilo. Vprašamo vas, gospodje, kdo vam je zaslužil premoženje, ki ste ga nakopičili? Mi smo ga vam zaslužili z našimi žulji, mi smo se potili. Povemo vam tudi. če je vaša izguba tako velika, kakor sami pravite, da zamenjamo ulogc in da pridete vi na naša mesta, kjer vam bodo vaši trebuščki čisto gotovo splahnili, in da mi pridemo na vaša mesta, ki nas .ie samo še kost in koža. Povemo vam tudi, da ste kruh že enkrat umetno podražili, tako da še ljudstvo tega ne ve. toda mi bomo prišli na dan s številkami. Potem gotovo ne boste več dolžili delavstva, da ima previsoke plače. Plače, od katerih bomo kmalu nagi in bosi in s praznim želodcem. — Pekovski pomočniki. — Kakor slišimo, se bedo vršila pogajanja pri pokrajinski upravi 17. t. m. (Op. ured.). Obvezni coluUtni tečaj na državni podkovskl šoli v Lhabljani sc prične dne pri vodstvu državne podkovske šole v 1. aprila 1922. Za vstop v tečaj je vložiti Ljubljani prošnjo do 10. marca 1922 ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list. 2. domovinski list. 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno izpričevalo, o. ubožni list, 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v nodkoyski šoli ie brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore, ter imajo prosto stanova- ni in gospodarni in skopi in edina naslada jim ie krutost. Z-agomazclo mi je od puste grozote in sočutja in tesnobe, ko sem zagledal na njem dvoje rdečih okroglih telesc, zajedajočih se v mehko sivo Selo pajkovo. Matijec se jih otresava, bega med travo, zajedalca pa sedita na njem nepremično in nedolžno in se hranita. Odrešil se jih ne bo nikdar, kot tudi ne človek, ki ima na nosu raka in ve, da mu ni pomoči. Nasproti gre pogubi, ne ve se nikamor zateči, nima veselja in ne delavoljnosti. Tako globoko sem čutil grenkobno sočutje kot morda še nikdar in takoj sem se spomnil na Kaplara Franja. Naj so njegove misli visoke in naj si dela načrte, vse se mu ognusi žc pri spočetju. Zagrenijo mu vsak gibljaj v duši neusmiljene težke besede. Vsi mi smo videli in tudi on sam je videl svojo postavo, svoje izredno debele, modrobledikaste ustnice, spodnja je pomaknjena precej naprej z dolgim podbradkom vred. Tudi so bile tako nje v zavodu. Skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg pod-kovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. — Drž. podkovska šola v Ljubljani. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja Javna odjorova seja v sredo, dne 15. februarja i922 ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. Redni t'..čni zbor kluba »Seča« se bo vršil v nedeljo, 19. februarja 1922 ob 10. dopoldne v »Mestnem domu« z običajnim vzporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. Umrl Je sodrug Andrej Pavičič. član brivske organizacije in eden med najagil-nejšimi sodrugi. Kakor nam pišejo, se je njegova smrt zgodila pod takimi pogoji, da bo vredno jih razčistiti, kakorhitro dobimo več konkretnejših dejstev. Postni čekovni zavod v Ljubljani izkazuje skdeče Doslovne uspehe za mesec december 1921: Število vlog 158.262 (v decembru 1920:,.429.781) s prometom K 736,782.043.48 (K 353,202.580,04); število izplačil 51.340 (53.642) s premetom v Iznosu K 725,128.755.28 (K 343,559.643.2*). imovina na računih je znašala dne 31. decembra 1921: K 200,442.315.70 (kron 80,816.410.66). C Sile , Naše fo?o mesto se nahaja v žalosti! Tako govorijo splošno do ulicah, v kavarnah in do raznih pisarnah. Ljudje ,z dobro poučenih krogov pravijo, da zato, ker mora g. policijski ravnatelj Loger službo zapustiti. Kdo naj bi ne žaloval /a njem, za moža, ki je bil odločen narodnjak, ki Je reševal domovino in vzgejeval velikanski policijski aparat, izvrševal nad proletariatom teror naigrše vrste. Mož je bil ošaben, brezobziren, diktator navzdol, mehak navzgor. S pomočio slepe bitržu-azije se mu je posrečHo napraviti s:.iajno kariero. Bil ja švoječasno v Trstu kane-list, v Celju na io je spravil v dveh letih do policijskega ravnat: Jja ter se podpisoval za vladnega svetnika. Meseca aprila 1920. ob splošni železniški stavki je igral zelo čudno_ ulogo. Naiorvo je zaukazal svojim otroiiorn (policajem), da irorajo vse socialistične zaupnike poloviti in zapreti. Da se mu te njegov trik posrečil, je napisal vsakemu lovilcu (policistu) dekret, na katerem ie sta’o: »Na novcliu državnega isravdništva ste aretirani « S tako demagogijo se mu je Posrečilo 15 zaupnikov spraviti nad ključ. Ko so bili so- ustvarjene, da jih ni mogel nikdar zapreti in poleg tega je namesto zob kazal samo moder, zgrbljen jezik, vsiljivo pritisnjen na ustnice. On se je tega zavedal in je sedel sam pod smreko, oči so gledale obupno in oteklo. In vendar se je včasih premagal in je iskal stikov z nami in z ljudmi. Zlasii se je rad pomešal med prodajalke kolačev na vežbališču. in jim govoril bogve kaj, vedno gledajoč na nas, tla bi pokazal, da se tudi on zna razgo-varjati z dekleti. V vsakem je iskal tople nature brez predsodkov, sprejemljive in dobrohotne. • kVDa?‘* sem 2:3 ta^°' urve dni. ko še !1! tn'J3ri našem oddelku, potem je bil pa piemescen k nam, da se je začel njegov razkroj hitreje. Toda malokdo je brez predsodkov, že iz strahu — ne pred samim seboj — :^at0 sem čutil nepremagljiv odpor in gnus, kakor ga imamo do stenice iP sem krivil ustnice in sikal usmiljeno zaničljive besede, ker moškemu je moška lepota ravno tako dragocena, ka* cjalisti zaprti, le vpregel ta duhoviti gospod nekaj narodnih sccijev, da so izjavljali grozovite laži pred sodiščem. Gospod Loger je bil krvoželjen ter se je maščeval nad proletarcem, če so prišle žene zaupnikov posredovat za svoje može, jih je tolažil z vislicami, češ, vaši možje so prevratni elementi. Hvalisal ie narodne sesije, češ, da so oravi ljudje. In tak človek naj sedaj odide, ki ga imajo še v spominu oni. ki so zgubili hlače ter oni, ki so trpeli pod njegovo diktaturo v službi! Tudi mestnemu magistratu bi priporočali, da izobesi črne zastave. Občinskim svetnikom pa svetuiemo, naj ponovno vprašajo. kaj je s pisalnimi stroji ter posteljami, raznimi mizami in stoli, kar je bilo od policije v času preobrata rekvirirano, da ne bo imela mestna občina škodo. Žalovali bodo tudi zaupniki strokovnih organizacij, katere ie vedno pridno zasledoval: žalovali bodo tudi stanovanjski najemniki, ki iih ie kot diktator, pardon kot referent, stanovanjske komisije metal na cesto; žalovali bodo reveži mestne občine, katerim ie zasedel prostore; žalovali bodo še^mnogi drugi, ki so občutili njegovo laško pest. — Mi socialisti mu pa želimo srečno noti is Star ©k. gSbsnla. Seja podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v sredo, dne 15. februarja ob 18. v društvenih prostorih v Še-lenourgovi ulici 6, II. nadstropje. Udeležba nujna! &op8si» vrhniškega vilaleta. G. ferjanč:č. glavar za ljubljansko okolico, ni samo glavar za kapitaliste. To naj si dobro zapomni. ker nikakor nočemo trpeti, da bi nas zavedne delavce označeval za radi-čevce! Mi nismo radičevei, tudi nismo komunisti, temveč smo delavci, ki se živo zavedamo, da ie naša moč v zavednosti! Gospod glavar naj namesto neumestn.li ouazk v različnih gostilnah raje poskrbi za preiskavo proti stražnic is trn Filipiču! o katerem ie snlošno znano, kako postopa z delavci, ki niso njegovega mišljenja. Mislimo. da bi bil vendar že enkrat čas, da naredi inšpekcija dela red v Legvartovi tovarni! Gospod Legvart naj namreč ne misli, da živimo v poznem srednjem veku. Njegova namera s tehantom, ki naj bi organiziral delavce v klerikalni organizaciji, se mu prav gotovo ne bo obnesla, ker ie preveč starokopitno in jo že vrabci čivkajo! In vsa ieza. ki jo občutimo dan za kor ženska. On nas je zasledoval z očmi, nas ponižno pozdravljal, naredil že vse na prijazen migljaj, vendar se nam s tem ni prikupil, ker sc oni, ki se sam usužnjuje ne prikupi nikdar. Ni imel nenaravnih na-gnenj, samo toplote je iskal. Za njegovo preteklost nisem popra-ševal odurna mi ie bila že tako in tako in težka celo zame, ki z njegovo notranjostjo nimam opravila. Kaj meni mar, kje se giba stenica preje ali pozneje in kam se končno odpravi. Nekoristna mi ie. ker mi vzbuja občutek grdosti. Kapetan, naš novelinik. nam ie dejal, da sa ne mara, njemu je šel na živce. Tudi kapetan je strašno in strastno ljubil soglasje, iskal ga je in se mučil, zaželel si je tudi strahote. Srce divja v iskanju za lepoto, polno jo je neizpovedane, nepoiskane, ne more ž njo na dan. Raztrga se pri vojakih, se izkrči v srditi ljutosti od studa nad eno samo neubranostjo, ker si želi samih ubranosti in polega od nezadoščenja na postaji. y vsakem pogovoru išče samega ‘ dnem M imenovanih visokoletečih gospodov. v. i iasno dokazuje, da ie nase ravnanje pravo in da i h boli, ker se organiziramo v strokovni organizaciji! — Več zavedn lli delavcev. »Kinofon«, revija za filmsko kulturo. Prejeli smo tretjo in četrto številko te zanimive revije. Vsebina tretje številke je sledeča: Film i kazalište, Lit;>o£šsa Lil Dagover. DoživfeS gkissaritc plesačic« Fanny Elsslerove. mortajc. Rabate-tistika. Vsebina četrte številke: Kinomu-zika, Landru ubojica 11 žena. Valovi života i ljubavi, Erotikon, Gospodln zle vo- I ie. Revija, katere urednik je pesnik Vir-gil Poljanski, se naroča v upravi Kino-, fona, Kumičičeva ulica 6 v Zagrebu. iotoedarsteg. Zagreb, devize: V prostem prometu je notiral zjutraj Dunaj 43.75 za blago, do-, čim je padel pozneje na 4.325. Praga denar zjutraj 583, blago 585, pozneje 581 — Ponudbe pod \U I .Sedlar" na upravo „Naprej-a“. Iščejo se: 2 železostrug rja, dobre moči, 2 strojna ključavničarja, izurjena v svoji stroki. Neoženjeni ponudniki imajo prednost. Ponudbe je poslati pod šifro preraogo.fitk‘na upravništvo .Napreja4. , r—r^ M Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom od sedaj naprej prodajal iilntinisli Man ii pisalno litlii tudi na drobno. A. OžanBi, Liuhlsairtag 5an©s: Trdinova ig&žca š , w©£s: Dunajske esisia. kmuie stalno po d brili cenah, cele vagon« kakor tudi m m n j b e množine. Ponudbe naš se vpcsije na V O o US ppil IS posiap Zalog.