-S'
l ^ŠTNINA plačana v gotovini
Lato XIII. IJtev. 165	TELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, 22. in 25. julija 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16din, lujinii;3f)din	Cena din 1'—
Nemčija ne veruje v voino
Senzacionalne vesti v Londonu o možnosti pomiritve — Značilna izjava Zastopnika nemškega zunanjega ministrstva — V Berlinu so trdno prepričani, da Anglija zaradi Gdanska ne bo šla v vojno — Popolnoma nasprotno tolmačenje Londona
LONDON, 22. julija, sinoči so se v zvezi z razgovorom intimnega Cham-berlainovega sodelavca sira Horacea WiIsona z državnim podtajnikom poljedelca ministrstva Hudsonom razširile vesti o novem načrtu za odstranitev vojne ^varnosti. Ta načrt določa baje nove ukrepe za razorožitev vseh držav. Angle-vlada bi, da omogoči Nemčiji prehod iz vojnega v normalno gospodarstvo, Opisala na londonski borzi primerno posojilo, nato bi se pa pričela pogajanja o basanju kolonij. Na uradnem mestu o tem ničesar ne vejo, značilno pa je, da ^zpravlja o tem ves tukajšnji tisk. Sicer je pa znano, da se od časa do časa povijajo v Londonu take vesti. Značilno je dalje to, da so se pojavile te vesti nevredno po zelo umerjeni izjavi nekega zastopnika nemškega zunanjega ministr-a 0 gdanskem vprašanju. Na vladnem mestu izjavljajo nasprotno, da je stališče ^Kleške vlade glede Gdanska nespremenljivo določeno po Chamberlainovi izjavi DaHamentu.
TRDNA VERA V BERLINU
^ERLIN, 22. jul. »Exchange Telegraph« inn : ‘Poučni barometer stoji sedaj
100
odstotno proti vojni«, tako je izjavil
•kraj opoldne eden izmed zastopnikov »VuhelmstraBe. »Mi ostajamo pri svoji "htevi o brezpogojni priključitvi Gdan-Nemčiji. Hitler in nemška vlada sta ^ prepričana, da se to lahko zgodi brez Jojne. Mi ne nameravamo povzročiti norije mednarodne krize, ki naj bi nam regala rešiti gdansko vprašanje. Mi jA »lislinio na nobeno novo septembrsko \Ji0,w Gtede nemških vojaških priprav Pa dejal: »Razumljivo je, da ne more-Pustiti iz kalkulacij tudi eventualno 5“®*nost rešitve brez mirnih sredstev, ®Prav sl tega ne želimo. Toda vsi naši ,°iaški ukrepi so le obrambnega in nl-*8kor ne napadalnega značaja.« Na vpra-
šanje, kako dolgo bo Nemčija čakala na mirno rešitev gdanskega vprašanja, je nemški politik odgovoril: »Nikakor ne leta, vsekakor pa mesece.«
NEMČIJA NE VERUJE ANGLEŠKIM GROŽNJAM Mnenje nemške vlade je sploh, da zaradi Gdanska ne bo vojne. To mnenje sloni na prepričanju, da bo Anglija končno le vplivala na Poljsko, da iz gdanskega problema ne ustvari vprašanje vojne. Tak vpliv bo učinkoval na Poljsko zlasti v primeru, ako bodo propadla an-gleško-lrancosko-ruska pogajanja v Moskvi, ker bi se v tem primeru položaj Poljske skrajno poslabšal. V Nemčiji so namreč še vedno prepričani, da Anglija »blefira«, to se pravi, da le straši z voino, da se Je pa resno ne bo lotila. Tu mislijo, da bo Anglija tokrat na videz bolj t
uporna, kakor je bila glede Sudetov pred Monakovom, toda zaradi Gdanska ne bo šla v vojno. Zaradi tega vlada v Berlinu popolno zaupanje, da se bo gdansko vprašanje rešilo že v najkrajšem času brez vojne. Dr. Ley je s tem v zvezi dejal včeraj novinarjem: »Hitler ne misli na vojno. On želi mir in red.«
NAMEN »MIROVNE« KAMPANJE
LONDON, 22. julija. Na poučenem mestu se je izvedelo, da je včerajšnja in današnja »mirovna« kampanja delo Berlina, ki bi rad vnesel zmedo v javno mnenje in oslabil moralne sile zaveznikov. Pri presojanju položaja je treba upoštevati, da je prav včeraj bil iz Varšave po radiu ponovljen govor maršala Rydz-Smyglija, da bi pomenila vsaka sprememba položaja Gdanska casus belli. Dalje je prav včeraj zastopnik angleške vlade v poslanski zbornici pri debati o kreditih zaveznikov odgovoril na vprašanje nekega interpelanta, da Anglija v polni meri pojmuje poljske interese in bo v vsakem primeru izpolnila vse obveznosti, ki jih je do Poljske prevzela. Končno je pa treba opozoriti tud? na odgovor poslanca Morrisona na pismeno vprašanje nekega njegovega nemškega znanca iz Nemčije. Morrison je odgovoril: »Ako bi kdo poizkusil vzeti Poljski Gdansk, bi to pomenilo neizogibno vojno. V Angliji mislimo sicer s studom na vojno, vendar smo trdno prepričani, da bo neizogibna, ako se Nemčija ne odreče Gdanska.
Zapiski
Dr. Eduard Beneš
Te dni se je vrnil iz Amerike v Evropo bivši prezident bivše češkoslovaške dr. Eduart Beneš. Prispel je najprej v London, kjer bo imel, kakor smo že poročali,
Formula pogajanj v Tokiu
Bonska vlada je že odobrila formulo za sporazumevanje, ki
JE BILA DOLOČENA NA SESTANKU ARITE IN CRAIGIEJA.
*e]fe- 22- julija
h^-.^POnskega ministrskega sveta je bilo
Na včerajšnji izredni „	s trškega sveta je bilo
reno vse, kar je bilo doseženo v do-njim pogajanjih med japonskim zuna-
°^obr(
w.C'trom
Arito in angleškim vele TW‘(0m Craigiejem.
J>Ornx °’ 22* iuliia- Exchange Telegraph Je hii Po iziavi z avtoritativne strani a Pri angleško-japonskih pogajanjih
najdena načelna formula, po kateri naj se pogajanja o Tiencinu nadaljujejo. Formulo morata odobriti obe vladi, in sta jo, kakor izgleda, že odobrili. Kakor se izve, je formula zelo kratka in predvideva pred vsem to, da angleška vlada prizna okol-nosti, v katerih operira japonska vojska na Kitajskem in da je na Kitajskem dejansko vojno stanje.
Ironside se je vrnil
°PLEDAL SI JE VAJE VSEH VRST ČET POLJSKE VOJSKE IN BIL NAVDUŠEN NAD NJIHOVO ORGANIZIRANOSTJO IN BOJNO SPOSOBNOSTJO
it(,^^SAVA, 22. julija. Angleški general Va«i 0 ®e zadnia dva dneva svojega bi-nja na Poljskem uporabil za ogled vaj Izteke vojske. V
družbi poljskega voj-ton"i m'n's^ra se I® udeležil vaj pehote, »Uištva in tankov, bombnikov in izrazil
I,	0 odkrito presenečenje in občudovanje Doli u 6 orKanizacifc ,n bojne sposobnosti 'ske vojske. Včeraj Je general Ironside
dne, voditelji sudetskih Nemcev se pa samovoljno vtikajo tudi v zadeve protektorata.
s posebnim letalom zapustil Poljsko in se vrnil v London. Ob priliki odleta je bila na letališču v Varšavi postavljena 'astna 1 četa poljskih legionarjev v modrih uniformah, ki so se pod poveljstvom Ironsi-dea udeležili svoječasno bojev v carski Rusiji. General Ironside jih je nagovoril v poljščini in se zahvalil za prisrčnost, s katero Je bil sprejet na Poljskem.
Položaj v protektoratu
^OTEKTOR NEURATH PROSI ZA RAZREŠITEV, PREDSEDNIK HACHA PA
ZA AVDIENCO PRI HITLERJU
nadalje na položaju protektorja. Predsednik dr. Hacha je pa ponovno zaprosil Hit
London. 22. julija. Exchange Tele-Cml1"!.por<*‘a> da i® državni protektor Hi« ‘n Moravske dr. Neurath zaprosil ln , ria. naj ga razreši njegove ftinkclic 'tnenujc
ga razreši . na njegovo mesto energične) *? ^,ov®ka. Odpornost Cehov in samo-la sudetskih nemških voditeljev sta baje zagrenili vsako voljo, ostati še
lerja, da bi ga sprejel v avdienco. Ako bo Hitler njegovi želji ustregel, bo Hacha poklican v Berchtesgaden. Tudi ta korak je v zvezi s položajem v protektorsitu, ki postaja vedno bolj nevzdržen. CešH odpor proti oblastvom narašča od dne do
Roosevelt ne bo miroval
HYDE PARK, 22. julija. Roosevelt je sprejel danes novinarje in jjm v zvezi z nevlralnostnim zakonom dejal, da kriza, ki je nastala zaradi tega vprašanja, ni zadosten razlog, da ne bi sklical izredno zasedanje kongresa, če bi to terjal nujen položaj. Vprašanje zakona o nevtralnosti 60 prišlo tako ponovno v diskusijo. Dodal je, da ne bo molče prešel sklepe senata in da bo apeliral na narod, naj se on izjavi, kako misli o tem. Vse, kar je mogoče storiti poslej do meseca jam«arja, je, da se podobna kriza ne ponovi.
IZLOČITEV ŽIDOV IZ SLOVAŠKE VOJSKE.
LONDON, 22. julija. Reuler. Slovaška vlada je sklenila odpustiti iz vojske vse židovske častnike in podčastnike. Židje bodo poslej služili v posebnih oddelkih, ki jih bodo porabljali za razna dela.
ITALIJANSKO-SLOVAšKA TRGOVINSKA POGODBA.
RIM, 22. julija. Stefani. Ciano in slovaški poslanik sta podpisala trgovinsko pogodbo, ki ureja nove prometne odno-šaje med obema državama.
ANGLEŠKA NOVAČENJA
BUENOS AIRES, 22. julija. DNB. Angleški konzulati so pozvali vse britanske državljane, da se vpišejo v vojaški register.
IVOVIC NA OPLENCU
BEOGRAD, 22. julija. Novi jugoslovanski poslanik za Chile. Jvovič, je obiskal včeraj grob kralja Aleksandra na Oplen-cu.
t
J
važno -konferenco s češkimi diplomati in politiki. Iz Londona bo dr. Beneš obiskal še nekatere evropske prestolnice, v prvi vrsti Pariz in se podal nato — kakor se zatrjuje, — tudi v Moskvo. Njegov prihod v Evropo gotovo ni zasebnega, ampak izrazito političnega značaja. Vendar dr. Beneš doslej še ni hotel izdati, kakšno akcijo organizira in kakšni so njegovi bližnji politični načrti. Dejstvo je le, da ga Čehi in Slovaki izven protektorata še vedno priznavajo za prezidenta in svojega yrhovnega voditelja.
Kdo {e Stephen King Hall?
Poročali smo že o pismih, ki jih pošilja neki Stephen King Hall z navadno pošto na 50.000 nemških intelektualcev. S. King Hall je bil med svetovno vojno visok mornariški častnik in je dobil, tudi veliko odlikovanj. Pred tremi leii je začel pisati politična pisma pod naslovom „K H News Let-ter“, ki jih pošilja na najrazličnejše intelektualce vsega sveta. Na čelu pisem ima devizo: „Komentarji so svobodni, dejstva so sveta!“ Stephen King Hall je osebni prijatelj voditelja mla-dokonservalivcev Eden a ter uživa zaradi svoje objektivnosti v Angliji velik ugled.
O	Gdansku ni mogoč kompromis
,,Danziger Vorposten“ piše: Obisk P gdanskega okrožnega vodje naeional-“nih socialistov pri Adolfu Hitlerju v Berchtesgadnu je le nov povod, da more prebivalstvo Gdanska neomajno verjeti v dosego svojega cilja. Politika, ki jo vodi Gdansk, je v polnem soglasju s politiko Nemčije. Mi smo že ponovno zavrnili vse govorice o možnostih kompromisa in jih zavračamo ponovnb z vso odločnostjo: Nobena kompromisna formula za rešitev gdanskega vprašanja in vprašanja poljskega koridorja nima absolutno nobenega izgleda na uspeh. Velikopotezne ponudbe, ki jih je stavil vodja Poljski, so bile le enkratne in nespremenljive.
Poljske priprave
Poljska vlada je odredila, da si mora vsaka družina takoj nabaviti potrebno zalogo živil za primer vojne. Imeti mora v zalogi 30 kg krompirja in po 10 kg moke, fižola, drugega sočivja ild. ter primerno količino sladkorja in ostalih živil za vsakega družinskega člana. Na dan je preračunanih za posameznika 3600 kalonj.
Maribor, 22. julija. Jutri bo odmeril čas četrt stoletja, odkar je rajna Avstro Ogrska izročila Srbiji ultimat, nad katerega vsebino so ostrmeli najbolj črnogledi diplomati. Z nesrečno, pa zvito premišljeno listino Avstrije je bila zapečatena usoda milijonov ljudi, ki jih je ugrabila iz domačij strašna vojna.
Vojna! čudno pretrese ta pojm v njej že prekajjene ljudi, nekaj skrivnostnega ima na sebi za neizkušeno, pa nahujskano mlado pokolenje. So trenutki v zgodovini, ko je človeška razsodnost umela še v zadnji minuti rešiti svet pred vojno grozoto in ljudje so bili lahko hvaležni možem, ki so stavili na kocko vse prej kakor pa — meč.
Ali svetovna vojna, ki jo ima v krvi še vedno močno jedro rezervnih armad, ni bila posledica sarajevskega dejanja, kakor bi to hoteli prikazati tisti, ki so se razočarani nad nepričakovanim porazom, hoteli znebiti odgovornosti zanjo. Bolj ko se odmika sarajevska tragedija in spomin na njene obžalovanja vredne žrtve od nas, tem očitneje stopa v zgodovino dejstvo, da je bila svetovna vojna, odnosno nje začetek od Avstrije in njenih podpihovalcev že davno prej zamišljena. Sarajevski streli so le sprožili komaj zadrževani plaz.
Na Balkanu so velesile stoletja brusile svoj diplomatski nož. Posebno po desetletjih, ko so se v gorah Balkana prebujali narodi, je hotela gospodujoča Evropa imeti pri vsaki stvari prste vmes. Kakor rdeča nit se pa vleče skozi zgodovino poseganje Avstrije v razvoj predvojne Srbije. Zvito in preudarno, vselej pa in-trigantsko, je skušala avstrijska diplomacija zatreti vsakršno misel Jugoslovanov na odrešenje iz prebujajočega se srbskega Piemonta. Pod to pretvezo so Madžari in Nemci tlačili Slovane tostran Save in Drine, zatirani Srbi v Vojvodini so že P. 1807 poslali v Rusijo pismo, poudarja joč, da so »Turki želeli Srbom slabo, vendar jih Nemci še daleč prekašajo«.
Po spraVi med Nemci in Madžari v notranji politiki Avstro Ogrske 1. 1866 je morala Srbija prenesti nove šikane. Prišla je Rusija z orožjem na Balkan, prinesla svobodo. Avstrijci so pa na Berlinskem kongresu pridobili Bismarcka za okupacijo Bosne m Hercegovine. Rusija je raarširala, krvavela, Avstrija pa žela v neposredni bližini srbske meje, na starih srbskih tleh ob Drini. Slavni zgodovinar Ernest Denis je tedaj svaril Evropo »pred širjenjem nemštva na račun slovanske zemlje«.
Po zbližanju z Bolgari 1. 1905 je Avstrija hotela s carinsko unijo spraviti Srbe na kolena. Toda Srbija ni podlegla, po Donavi si je izvojevala pot na svetovno tržišče. Aneksijska kriza 1908 bi skoro dovedla do vojne, Srbija je stisnila pesti m molčala. Dne 3. novembra 1908 je pisal avstrijski vojaški list: »Boj s Srbijo in Orno goro je neizogiben. Čim dalje ga odlašamo, tem dražje ga bomo plačali.« Ob zagrebškem veleizdajniškem procesu je »Pester Lloyd« napisal, da je treba »srbski hidri streti glavo*.
Zmage v balkanski vojni so avstrijsko kamarilo presenetile. Še bolj pa odmev, ki so ga imele v njenem slovanskem prebivalstvu. Grof Berchthold se je potrudil, da je ugrabil Srbom dostop do morja, poslal je v Albanijo princa Wieda in v makedonskem vprašanju sta Dunaj kakor Berlin pognala zaveznike v klanje pri Bregalnici. Avstrija je preživljala tedaj čas velike jeze in je bila pripravljena na največje neumnosti.
Pri odkritju spomenika v Lipskem 18. oktobra 1913 je dejal cesar Viljem II. Hotzendorfu, šefu avstrijskega generalnega štaba, da je treba kar najodločneje nastopiti proti Srbiji. »Jaz sem z vami. V nekaj dneh morate biti v Beogradu.« Avstrijski min. predsednik grof Sturgkh je malo kasneje vzkliknil: »Obračun Srbi in njeno ponižanje, to so pogoji za obstanek monarhije.« Februarja 1914 je pisal Hotzendorf vrhovnemu poveljniku nemške vojske, Moltkeju: »Čemu še ča' kaino?«
Bosna je postajala medtem središče srbske prebujajoče se mladine. Srbska vlada je dobro poznala, kako vroča so bosanska tla, zato je pred nameravanim obiskom Franca Ferdinanda srbski poslanik na Dunaju opozoril finančnega ministra Bilinskega na nevarnost. Toda
Palestinska federacija
LONDONU PROUČUJEJO NOV NAČUT O UREDITVI PALESTINSKEGA VPRAŠANJA NA PODLAGI ŠIRŠE FEDERACIJE
LONDON, 22. julija. V zvezi s člankom, ki so ga včeraj objavile »Times« glede federativne ureditve Palestine, se danes zatrjuje na poučenem mestu, da se ta predlog v kolonialnem ministrtsvu res študira in ni izključeno, da se bo Anglija vrnila k tej svoječasni nameri. Po novem
načrtu bi se pa ustvarila večja federacija, ki naj bi v sporazumu s Francijo obsegala tudi Sirijo. V njej bi bile torej vključene sledeče avtonomne enote: Arabska Palestina, židovska Palestina, Sirija in Libanon. Ni pa izključeno, da se najde tudi aranžma s Transjordanijo.
Spor med USA in Mehiko
POGAJANJA O UREDITVI AMERIŠKIH PETROLEJSKIH KONCESIJ V MEHIKI BREZ REZULTATA —
WASHINGTON, 22. julija. Odnošaji med Mehiko In Zedinjenimi državami so
zašli v zelo delikaten položaj, ker so ostala pogajanja o ekspropriaciji ameriških petrolejskih koncesij v Mehiki brez uspeha in bodo najbrže popolnoma prekinjena. Ako se bo to zgodilo pred odgo-ditvijo zasedanja kongresa Zedinjenih držav Severne Amerike, ni izključeno, da
AMERIŠKI PROTIUKREPI
se vlada ne bo več upirala resoluciji Tau-senda, ki predlaga, naj bi se ukinilo nadaljnje kupovanje tujega srebra, kar bi dejansko prizadelo samo Mehiko. Razmerje med obema sosednima državama ie pa poostrila tudi nesreča nekega mehiškega letalca na ozemlju USA. Na obeh straneh so o vsem tem zelo rezervirani.
Kontrola na meji Gdanska
ARETACIJA GDANSKEGA NACIONALNEGA SOCIALISTA NA MEJI. ODREDBE GRANIČARJEM. ZNAČILNA ODREDBA SENATA.
STROGE
VARŠAVA, 22. julija. Reuter. Na meji proti poljskemu ozemlju so aretirali gdan skega meščana Lipskega, ki je v narodno socialistični uniformi prekoračil mejo. Ko je opazil poljske graničarje, je hotel Lip-ski pobegniti, šele po dveh svarilnih strelih se je ustavil. Poljaki so ga aretirali zaradi suma špijonaže. PAT javlja, da so
poljski graničarji dobili strog nalog,, v primeru ponovnega prestopa meje s strani Gdanska uporabiti orožje. Iz Gdanska pa poročajo, da je senat izdal naredbo, po kateri je v primeru potrebe mogoče takoj mobilizirati vse gdansko prebivalstvo za občekoristna dela (utrjevanje).
Nova slovaška ustava
BILA JE SPREJETA VČERAJ. — DOLOČILA ZA VOLITEV POSLANCEV IN
PREZIDENTA REPUBLIKE.
BRATISLAVA, 22. julija,- DNB poroča: Slovaški parlament je sprejel včeraj novo slovaško ustavo. Po novi ustavi se volijo državni poslanci s tajnimi volitvami in njihova funkcijska doba traja pet let. Poslanec lahko postane vsakdo, kdor je dosegel starost 30 let. Aktivno volilno pra-
vico dobi vsak državljan z 21 letom. Pre^ zident republike se voli za dobo sedmih let. Prezident postane lahko vsak državljan, ki je dopolnil štirideseto leto staro sti. Vlada in vsi višji uradniki so odgovorni parlamentu. Ustava določa tudi ustanovitev državnega sveta.
Slovenca navdušeno pozdravila mladega kr®')* ,
Po veličastnih sprejemih v južni
matiji se je Nj. Vel. kralj Peter • ■ peljal včeraj na Gorenjsko. Bled hi staja v Lescah ‘ sta bila vsa v zas Ko se je ob 13.30 ustavil na postaji av ni vlak, je stopil iz njega ves nasme. mladi kralj. Pozdravil se je z baliorn Natlačene..., prvim adjutantom generalom Dekanevom, potnocn' upravnica Beograda Drago Jovanovič ^ radovljiškim okrajnim nač:1 . Vrečarjem in blejskim županom dr. . kom Benedikom. Kralju so izrazili a°D. došlico na slovenskih tleh, z lepo P®5 co ga je pozdravila devetletna i"i‘ Pangerčeva in mu izročila lep ?opek ; Med gostim špalirjem navdušenih nfflOj se je kralj radosten odpeljal v kraljev ; Suvobor, kjer zdaj vihra kraljeva za va v znamenje, da biva pod Trig’aV kralj Jugoslavije.
V vojni atmosferi h Po okupaciji Avstrije, ČSR in na eni ter Albanije na drugi Stranj.' mislili, da je na vrsti Poljska, Gdansk. No, Poljska se je zganila* pravljena je, zgrabiti za orožje. Me®-? ko sta Francija in Anglija pripravil*^ stopiti zaradi Gdanska v vojno, ifL nemški tisk, da na vojno niti ne preobrat vliva nade, da vojne ne bo,'1, sebno še po močni zvezi zahodnih z Rusijo. Zaradi Viljema je Anglii* sJ I. 1906. vodila pogajanja z Rusijo, ^ trajala nad šestnajst mesecev! Tudi te., ni bilo na Angleškem navdušenja, že 1908 se je rahla zveza preobrnil8.( vojaško zvezo Anglije z Rusijo, Avstrija anektirala Bosno in Balkanu. Zgodovina se v tej smeri IT navija. Kljub zastoju v Moskvi ni dvP*\ kam se bo Rusija obrnila v primeru vavega spopada. O tem pričajo že t izpadi proti Japonski. Vsi činitelji, P® angleških bombarderjev na Franco**/ Spicmske afere na vse strani, izgoni ^ cev, prazna mondena kopališča merii®
A
— vojno. Nekateri menijo, da je z Gdanskom samo manever,
laponska valutna vojna proti Kitajski
TOKIO, 22. julija. Reuter. Na seji japonske vlade so danes razpravljali o senzacionalnem padcu kitajskega dolarja. Padec pripisujejo japonskemu finančnemu ministru Isivatiju, ki hoče izključiti angleško pomoč Kitajci. Isivatl je dejal, da bo padec kitajskega denarja znatno zmanjšal dohodke kitajskih carin in da je bilo nujno potrebno, ukreniti to za zaščito nove (japonske) valute na Kitajskem.
Ruski poveljnik v Mongoliji
RIGA, 22. julija. Stefani. Iz Moskve javljajo, da je pomočnik komisarja za vojsko, Kuvik, imenovan za vrhovnega poveljnika sovjetskih čet na mongolsko-mandžurski meji.
Zapletena madiarska knjiga
BUDIMPEŠTA, 22. julija. Na zahtevo pravosodnega ministra so zaplenili delo, ki ga je Janos Lajos izdal v Peruju pod naslovom: »Vojni izgledi Nemčije v luči nemške strokovne literature«.' Zaplemba je izvršena zaradi tega, ker so nekatere trditve v spisu proti interesom madžarske zunanje politike.
DVIGANJE »THETISA«.
LONDON, 22. julija. Reuter. Včeraj so začeli dvigati potopljeno podmornico »Thetis«, ki leži 16 milf oddaljena od obale. Podmornico so sicer dvignili z dna, toda prvi poizkus se je ponesrečil, ker sta se jekleni vrvi pretrgali.
RUSKI KREDIT KITAJSKI.
TOKIO, 22. julija. Tu zatrjujejo, da je Rusija odobrila čangkajšku kredit za nabavo vojnega materiala v znesku 100 milijonov jenov.
TURŠKI POLETI
CARIGRAD, 22. julija. Havas. Tu demantirajo vest, da bi eskadrilja turških letal obiskala London. Verjetno pa je, da bodo turški letalci prišli v balkanske države.
JAPONSKE POMORSKE VAJE
TOKIO, 22. julija. Reuter. Na vojni ladji »Nagato«, ki ima 32.000 ton, je opazoval japonski cesar osem ur manevre japonskega ladjevja v tokijskem pristanišču, ki so se jih udeleževale tudi zračne eskadrilje letal.
GRANDI ZAPRISEŽEN.
RIM, 22. julija. Stefani. Pravosodni minister Grandi je pred Viktorjem Emanuelom položil prisego. Kralj je ministra pridržal na kosilu.
DEPOLITIZACIJA URADNIŠTVA V USA.
WASHINGTON, 22. julija. Havas^ Senat je sprejel načrt o prepovedi vmešava nja državnih uradnikov v politiko.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno, vetrovno in vroče vreme. Temperatura sc bo še malo dvignila. Včeraj je bila najvišja toplota letos sploh v Mari boru 34,5. Danes je bila najnižja toplota 19,5, opoldne pa je bila že 31,4.
Borza. Curih, 22. julija. Beograd 10, Pariz 11.74J-Ž, London 20.75H, Newyork 443'A, Milan 23.32'A, Berlin 177.90, Praga 15.15, Sofija 5.40, Varšava 83.50r Budimpešta 87.
sijo odločnost Anglije, preden bo sV ekspanzivnost v povsem drugi smeri.^ tošnja mrtva sezona torej nevarno r do smrti...« piše »Nova Riječ«.
80 poslancev dr. Stojadinovl^
»Pester Lloyd« navaja, da bo dr. 5. jadinovič postavil v skupščini posla^ opozicionalni klub, ki bo imel 80 član0
Naši delavci v Nemčiji .
Splitska »Nova doba« in za njo Rijed« prinašata vest, da so se neda^ vrnili iz Nemčije dve skupini naših lavcev, ki so bili zaposleni pri grabil; avtostrad. Morali so se vrniti, so izja'^1 ker so dobivali zelo slabo hrano, ki zadoščala za drugače skromne delali iz Imotskega. Domov niso mogli poS‘* še tiste pare, ki so si jih odtrgali od uS. Delavci so izjavili, da so prilike 1* j take, da ostanejo raje doma nezaposlel1" pa pošteni ljudje.
Stavka rudarjev v Trebči v
Delavne prilike v rudniku Trebči Srbiji so neznosne. Delavstvo je zaliie, valo že pred meseci, da jim družba ša mezde za 10%, da dovoli delavci;' do pet let zaposlitve 5, ostalim z ve&f zaposlitvijo pa 10 dni letnega dopusta-rovih, kjer vlada vročina do 40° C.^ delo naporno, delavci potrebujejo odd'j! vsaj enkrat na leto. Ker družba ni hot# ustreči, je stopilo 2500 rudarjev v stav™ delajo le oni, ki vzdržujejo rudniške f3 orave. (»Delavska pravica«)
„Hiša s tremi stanovanji"
Iz vseli dosedanjih naporov se vidi. ie glavna ovira k sporazumu mešan: P ki se vleče od Drave k Jadranu. Probl®*: Bosne je bil vedno v ospredju. Izgle^ pa, da se je našla sredina, ki bi se PrS
so pač morali biti, padli so streli in diplomatski akt, ki ga je napravil 23. julija pred 25. leti baron Giesl v Beogradu, je bil že tedne prej pripravljen — za vojno!
Srbija ni mogla dopustiti, da bi kdo posegal v njeno suverenost in svobodo. Ravnala se je že takrat po sedanjem
Mussolinijevem reku: Bolje živeti en dan demonstracijski manevri na Vidov dan kot lev kakor pa sto let kot ovca... Po-
stavila je zgled državniške samozavesti, ki jo je bilo pri žrtvah v polpretekli srednjeevropski krizi prav malo. Stavila je na kocko pogum, ljubezen in zvestobo naroda do kralja in domovine. Preko Kalvarije je vstala k zmagi velike Jugoslavije, nien stoletni spletkar, Avstrija, zgodovinski umotvor Podonavja, je pa razpadla v pozabljenje.	-ine.
tično lahko izvedla tudi za Slavonijo,
s»
sloni ona z vso svojo širino ha B
ter bi omenjeni pas imel vse pogoje
f>
samostojno gospodarsko življenje. je treba, da si uredimo skupni dom s ^ |. mi stanovanji, v katerih bo imel toliko prostora, kolikor ima članov sV° velike družine, piše »Slavonija«.
Palriotičen uradnik v,
V Subotici so odpustili mestnega zdr!1. nika dr. Matijo Rolsteina. ker je služb®® listine izpolnjeval v madžarskem j^
ja
D
. P1' .1 P! aval jvoi nel>
Tl
.dni
iko-
^ed oei m dvajsetimi Beti:
Dne 25. Julija je pred 25. Seti avstroogrski pos anik Giesi izročH v Beogradu ultimat Kako e Evropa reagira a na sarajevski atentat in se zapletla v svetovno vo.no
.\£etrt stoletja mineva te dni, ko so se v poletju 1914. zbirali temni oblaki nad vropo. Od vidovdanske tragedije 28. junija v Sarajevu, do izročitve famoznega avstroogrskega ultimata v Beogradu popoldne 23. julija, od avstrijske vojne na-Mvedi 26. julija do vstopa Anglije v svetovno vojno opolnoči 4. avgusta, so se Wed 25. leti vrstili dogodki, iz katerih ni težko izluščiti pravih krivcev svetovnega požara. Na podlagi zbirke diplomatskega arhiva carske Rusije, ki je izhajala j*’®«! leti pod naslovom »Internacionalni odnošaji za časa imperializma« (Serija Ul. 1914—1917) prinašamo skrčeno zvrstitev usodepolnih dogodkov, kakor so jih opazovali ruski poslaniki po evropskih prestolnicah, s kronološko dopolnitvijo ž'vljenja nekaterih osebnosti na predvečer velike vojne.
t
iz revolverja
Na Vidovdan 1914. je brzojavil Šebeko ruski poslanik na Dunaju, v Petrograd: »Danes zjutraj sta bila v Sarajevu s streli iz revolverja umorjena avstrijski , Prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Fer-“faand- in -njegova soproga, vojvod. Ho-^Benberška. Po preiskavi, ki je še v teku, f°dijo, 'da je bil morilec Srb. Cesar se 0 Jutri zjutraj vrnil'iz Ischla.«
Na rob brzojava je pripisal ruski zimami minister Sazonov: »Carja sem nemudoma obvestil o tem.«
Netiiški cesar Viljem II. je bil tega dne ^.;Kielu, severnonemškem pristanišču, ie na .svoji jahti »Meteor« prisostvoval Veljki regati.. Ko mu je admiral Miiller ^Poročil vest o smrti Franca Ferdinanda, e Prebledel in obnemel. p - Parizu je bivala 28. junija 1914 Luiza /faosevelt - Longvortbva, ki je malo prej Psovala Viljemovi jahti. V Kijevu v “usiji je pristal letalec Sikbrski, ki še je srečno vrnil iz Petrograda in tako otvoril prvo transportno zvezo.
Grozna je tragedija
, Dne 30. junija je brzojavil ruski po-v Londonu, Benckendorf v Ru-
Sergej Dimvtrijevič! Grozna je , ajevska-tragedija. Da je zraven ple-^ska triržnja,-je izven dvoma: Nesreča lev da se ponavljajo-jkigreške, ko mora Ji dejanje posameznika trpeti ves narod. ‘*uaj j« še. prezgodaj soditi o, tem.«-- -Istega dne je sporočil-šebeko-z Du-•lajat /	:	>-
Vračunati mora^mo § tem; da; so Fr.an-Jožefu dnevi že šteti. Vprašanje je, če •.^-.mladi prestolonaslednik (kasnejši ce-J^vKarel, op. ured.) dovolj inteligenten, ^ bi lahko vladal avstro ogrski monar-koga. skrbi ta stvar cesarja Vije^ vsi napor., ki jih je.žrtvoval, da se darjp^dnji letih zbližal z bodočim vlade 2 Avstr0 Ogrske. so po volji Uso-kro„a!^ Zgubljeni v trenutku, ko jih je že tol z uspehom.«
^ Rimu:
»Marcia Reale"...
j2 Rima .je. brzojavil poslanik Krupen-
skj
v Petrograd:
(22*5 ,JU^ Presenečenju, ki ga je prvotno alo priminalno dejanje v Sarajevu, da av|J.ai® ttf nekakšno olajšanje. Kakor ski	užli nevarnosti! Neprijatelj-
odnošaji Franca Ferdinanda do Italije
eoJi6fV h ,eVitost ie bila znana. Z nje-kar • m t,0 Je nastopilo pomirjen je. Od-JJrm: pnšlo usodna vest iz Sarajeva, so
ZtaL«3 ?rfi*P°rasle' San G'uliano (ital. ^anji mmister op. ured.) mi je dejal:
žara>ZO R l aŠe?‘toda svetovlli mir tem ne bo n.č izgubil. - Značilna je pa demonstracija, ki se je pri-f( ;'a v veJkem rimskem kinematogra-. • *vo je občinstvo zvedelo *a
Resi.s sedežev in terjalo »Marcio Ul«*; kl Je orkester intoniral ob
navdušeniu in Peskati ju* pd-v Rimu tak° S°dii<) ° Habsburža'i'l'
«fee‘lvWa brzojavil ruski general-^rikl°nsky iz Budimpešte: sorpi i rsl<0 prebivalstvo je zelo mirno ga , vest o umoru nadvojvode. Tu Prot^eni^ ker so P°zna,i njegova Rii«i? a nagnjenja in bojevitost.*
ie ^oroiTTjuU
»Grozen, in gnusen zločin je izzval tu globoko mržnjo proti narodnosti, kateri pripadata morilca; Nemški kakor avstrij ski tisk smatrata odgovornega za zločin ves srbski narod. Nemški sekretar v zunanjem ministrstvu, Zimmermann je pa mnenja, da ne more za zločin, ki ga napravijo anarhisti,.posebno še mladoletni, odgovarjati ves narod. Nadeja se, da se A. O. ne bo ooslužila represalij P'0*’ srbskemu prebivalstvu Bosne in Hercego viner«
Berchthold grozi
Istega dne je smatral a. o. zunanji mi' nister grof Berchthold, da je prišel čas obračuna z »uporno« Srbijo, Da bi čim prej pridobil Nemčijo ža svoje in Hotzen. dorfove načrte (Hotzendorf je bil milje-nec Franca Ferdinanda, šef a. o. generalnega štaba, op. ured.), je razšel po Nemčiji vest, da se je tudi na Viljema pripravljal podoben atentat. Star; cesar Fr. Jožef je'v tistih dneh vzdihnil: — Crno bodočnost vidim pred seboj...
Bil je torek. Tega dne je ameriški letalec Curtis preletel 60 mili, š svojim letalom »Ameriko«, obteženim s 1000 kg, kar so smatrali takrat za veliko senzacijo. V Little Falsu je 12-letnvCharI.is Lind bergh nastopil 'šolske- poči tnice. V Londonu je umrl državnik Josef -Chamberlain, njegov sin je bil -mestni svetovalec in poslovni človek v'Birminghamu. . L
Dne 3. Julija so dospeli na . Uunaj posmrtni ostanki sarajevskih žrtev. Cesar Viljem in njegov brat Henrik %ti odpovedala sodelovanje pri pogrebu v Arts-tettenu. Dunajski 'dvor je prepovedal bosanskemu saboru in sarajevskemu mestnemu zastopstvu, udeležbo ni pogrebu, češ da bo ceremonije! družinskega značaja...	' :. :	, r
V Zagrebu je poslanec hrvatskega sabora, dr. Dušan Popovič demantiral vesti, da bi bili bratje Pribičeviči zapleteni v atentat.
Dne 6. julija je grmel dr. Šušteršič v ljubljanskem »Unionu« in pozvai navzo-čne na protisrbsko propagando. — Mi zahtevamo vojno!... Živio vojska! je orilo vsevprek.
Ruski poslanik Šebeko je sporočil v Petrograd, da napetost pojenjava. Podčrtava takt in sposobnost srbskega poslanika na Dunaju, Joče Jovanoviča (ki je nedavno umrl, op. ured.) in dostavlja: »Če’ tragični dogodki teh dn\ niso izzvali komplikacij med A. O. in Srbijo, je to brez dvoma zasluga srbskega poslanika na Dunaju.«
Viljem z dopusta
Cesar Viljem II. je prekinil dopust. — Zdaj ali pa nikoli! je bila njegova deviza in Avstrija, prepričana o nemšk; podpori, je naslednjega dne sklicala važno ministrsko sejo. Madžarski min. predsednik grof Tisza je bil proti vojni s Srbijo. Pošljejo naj se'ji le težki pogoji, pa vendar takšni, da jih bo lahko sprejela. Bercht-liold je nasprotno terjal maščevanje, češ, diplomatski uspeh A. O. bi bil premalo poniževalen za Srbe. treba jim je staviti nesprejemljive predloge, tako da bo moralo priti do oboroženega spopada .. '
Sazonov: Nevarna je pot Avsfrre...
Berchthold je o tem obvestil cesarja v Ischlu. Natvezi! mu je tudi navdušenje Nemčije za pomoč in cesar se je uradno zahvalil Viljemu za podporo. Prvi obrisi
svetovne vojne so bili že začrtani...
Dne 8. julija je italijanski poslanik v Petrogradu strogo zaupno javil v Rim, da je avstrijski poslanik govoril s Sazo-novorn o možnosti, da bo Avstrija zahtevala od Srbije, da sme s svojim aparatom, voditi preiskavo na njenem ozemlju. .Sazonov je odgovoril, da bi takšna demarša napravila zelo slab vtis v Rusiji. Avstrija naj se nikar ne spušča na »tako nevarno pot«!
Iz Beograda je brzojavil Harwig dne' 9. julija v Rusijo:
»Pašič absolutno razume, da je treba, biti previden in razsoden v teh alarmnih dneh. Srbska vlada je sklenila, da na noben način ne bo reagirala na avstrijske provokacije. Ostro obsojajoč zločin v Sarajevu, je Pašič na željo avstrijskega poslanika takoj odredil strog nadzor nad sumljivimi elementi,' ki so se zatekli v Srbijo iz Bosne in Hrcegovine;«
Ruska vlada ni imela konzulata v Sarajevu. Naročila je tedaj dunajskemu poslaniku, naj gre tja in se podrobno informira o okolnostih atentata. Šebeko je javil:
»Za varnost nadvojvode niso bile pod-.vzete one specialne mere, ki so ob takih prilikah potrebne. Oblasti so pokazale neoprostljivo nemarnost. Prav tako je postopala avstrijska žandarmerija, in to v pokrajini, ki jo upravlja vojaštvo in kjer je na deželi polno sumljivih ljudi.«
Uganka Hartvvigove smrti
Dne 10. julija se je vrnil a, o. poslanik baron . Giesi z instrukcijami v Beograd. Zvečer ga je obiskal na stanovanju; ruski poslanik Ilarv/ig. Kaj sta moža dejansko Ogovorila, ne bo nikoli mogoče ugotoviti. Giesl zatrjuje v svojih spominih, da- je Hartwig, velik prijatelj Srbije, razburjen zahteval zagotovila, da A. O. nima hudih namenov s Srbijo. Giesi je odgovoril,, da bo Dunaj zahtevaL sankcije ih garancije za bodočnost, če še dokaže krivda Beograda na sarajevskem zločinu.' Hartwig je, .po Gieslovem pripovedovanju,,-Kmalu 4iato: obmolknil, zadela, ga- je kap. Razburjenje v Beogradu je bilo velikansko. Javnost je sklepala, da ruski poslanik n? umrl naravne smrti. Listi' so prinašali velike naslove »Umrl je na avstroogrskem poslaništvu!« »Če bi bil Hartwig 25. junija živ, bi gotovo ne prišlo do vojne!« pravi Giesi v svojih spominih, »kajti, imel je velik vpliv na kralja in vlado...«
Tudi Tisza za vojno
Dne 14. julija je Tisza pristal na Berch-holdov postopek proti Srbiji. To je bil drugi alarm za vojno. Dejal je, da se je sicer težko odločil za vojno, da je pa trdno prepričan o potrebi ostrega nastopa proti Srbom.
Franklin Roosevelt je tega dne kot sekretar mornariškega ministrstva poslal na H"iti in San Domingo 700 mornarjev. Njegova žena je bila s tremi otroki v New Brunsvicku. Antheny Eden je bil tedaj še študent, princ od Walesa, sedanji Windsorski vojvoda, pa član kolegija v Oxfordu.
Dne 18. julija je Rusija opozorila Avstrijo, da ne bo ostala indiferentna, če bo Srbija napadena. Tedanji francoski general, kasnejši zmagovalec v svetovni vojni, maršal Foch, je odpotoval na pačitnice na Angleško... V Zedinjenih državah ;e general John Pershing, kasnejši poveljnik ameriških čet na francoskem bojišču, poveljeval brigadi v Teksasu. V Berlinu je bil Albert Einstein vodja Viljemovega instituta za fizična raziskavanja, na univerzi v Bonnu je pa študiral 17-letni sedanji minister za propagando v Rajhu, Goeb-bels...
19. julij, odločilen dan na avstrijskem dvoru! Na ministrski seji so določil: poniževalne. nesprejemljive točke ultimatu-ma za Srbijo. Ker so zvedeli, da bo francoski ministrski predsednik Poincarč ki je potoval z ladjo »France« v Petrograd,
soojeim da ohrani kolikor mo- ! goče dolgo prve zobe!/ SARGOV
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Zapustil Rusijo'23. julija,' so določili f>r~-dajo'ultimatuma Srbiji na dan 23. julija, 6. uro zvečer...
Dne 20. julija. Poincare se je izkrcal v Kronstadtu. V Petrogradu je navada kozaška konjenica na manifestante, ser so ■prepevali »Marseljezo«. — Srbija ima prijatelja v ruskem narodu, a Rusija zaveznika-v Franciji! je tedaj dejal Pomča-rS avstrijskemu poslaniku v Petrogradu...
II
Edvardu Greyu „vstajajo lasje..
Italijanski zunanji minister San Gfuiia-no je potožil ruskemu poslaniku v Rimu, Krupenskemu, da ga skrbi ponašanje Avstrije, ki-ima prikrit namen, udariti na Srbijo in jo uničiti. Londonski ?o,Slanik 'Benckendorf je popoldne javil v Riisijo: »Grey (angl žun. minister, op. ured ) mi je dejali da mu vesti-z'Dunaja niso všeč. Prav zato, ker.-je Rusija na strani Srbije, se zdi Greyii situacija še bolj-.zapletena. Dostav1}! je, da moramo skrbno paiiti na poslovne odnošaje z Nemčijo in Avstrijo •in da se’je. treba izogibati, vseh jnbtdcn-tov , .. Vstajajo mi lasje že .ob sahri, misli,' da bi naj zdaj izbruhnila vojna,'ko še je svet baš jel urejevati! je še pripomnil angleški državnik...«
‘Istega večera 'je prišlo iz Londora v Rušijo drugo poslanikovo sporočilo:
»V privatnem' razgovoru z; našim poslanikom. Lichnowskym sem/zvedel, da tudi njega skrbi razplet krize: Pozna avstrijske pogreške, vendar pa upa, da bo posredovanje Bethmanna Hbllwega (nem. zun. ministra, op. ured.) uspelo.«
V Mandžuriji je ta dan mlad človek, Čangkajšek, sprožil, revolucijo.
Dne 22. julija je sporočil svetnik ruskega poslaništva v Berlinu, Brenewski v Petrograd:
• »Francoski vojni ataše mi je dejal, da tid nekateri nernški rezervisti že dobili objave o eventuelni mobilizaciji. Podobne objave so delili v Nemčiji že 1; 1911. in 1912.,-ko je bila balkanska kriza'zaradi pristopa Srbije k morju. Te objave nimajo nobene zveze s pozivi na običajne jesenske manevre v avgustu.«
Suhomlinov, ruski vojni minister, je sporočeno vest takoj prečital ruskemu vrhovnemu vojaškemu poveljstvu.
Clemenceau:
„To je nemogoče !M
^,ve^r	ie prišla nujno brzo-
javka Sebeka z Dunaja v Petrograd;
»Avstrija pripravlja demaršo Srbiji z mnogimi nemogočimi zahtevami. Opozorite prijateljski, pa energično avstrijskega 7.Un. ministra na posledice, ki bi jih takšna demarša imela. Francoski in angleški poslanik na Dunaju sta že dobila nalogo posredovati pri vladi. Nadejam še, da spričo takšnih Intervencij rie bo prevladala bojevita vojaška stranka. Preiskava o umoru Franca Ferdinanda in soproge, ki so jo vodili v največji tajnosti, ni našla nikakšnih dokazov za upravičen nastop proti Srbiji.« Na rob tega diplomatskega akta je napisal car Nikolaj III — Po mojem mišljenju ne more država ničesar zahtevati od druge samostojne držav kvečjemu, če se je odločila za — vojrn. „ Usodni dan, 23. julija. Baron Giesi, a x
poslanik je izročil srbski vladi ultimat, tia katerega mora odgovoriti v 48 urah. Ker je bil Pašič na volilnih shodih, je akt prevzel finančni minister Pač. Z vso naglico je bil sklican kronski svet. Ko je Evropa zvedela o ultimatu, je ostrmela. »Zahteve, stavljene Srbiji, so brez primere, pretijo ji pod grožnjo takojšnjega vpada, da se odreče svoji oblasti in suverenosti!« je pisal londonski »Morningpost«. »Avstrija ne zahteva manj, kakor da postane Srbija njen vazal. To je vendar nemogoče!« je vzkliknil Clemenceau. Protisrbski »Pester Lloyd« je pa pisal: »Naloga bodočnosti bo, da storimo srbski narod neškodljivega in ga iztrebimo brez milosti! »Še ostrejše je bilo glasilo avstrijskih vojaških krogov »Armeezeitung«: »Psi, vedli ste, da je bil Franc Ferdinand pojn vojaškega duha in navdušen za moč armade, zato ste ga ubili. Vsi, ki niso lojalni tam doli, morajo biti zbiti do krvi. S Srbijo je treba takoj obračunati« ...
Brez vveekenda
Naslednjega dne, 24. julija je A. O. no-tificirala ultimat. Poincare se je vračal po morju, nemški cesar Viljem je plul ob norveški obali. Sir Edvard Grey je o ul timatumu dejal, da je »najgroznejši doku ment, ki ga je kdaj poslala država drugi .neodvisni državi. Moj weekend je s tem Pokvarjen...«
Viljem Buillit, danes ameriški poslanik v Londonu, je bil tega dne kot jurist s svojo materjo v Moskvi. S hotela je opazoval velikanske demonstracije Rusov proti Avstriji. V Londonu se je istega dne pojavil ruski begunec Litvinov, njegov prijatelj, Georgijec Josip Džugašvili, sedanji diktator Stalin, je bil v izgnanstvu v Sibiriji, visoko blizu Tečajnega kroga...
Srbija ni mogla prenesti ponižanja na vsej črti. Zadostila je vsem točkam ulti-matuma, razen dveh. V 45 minutah je poslanik Giesl izjavil, da zapušča Beograd, Avstrija se z odgovorom ni zadovoljila. Vse je šlo že po naprej preračunanem načrtu...
Na Anino nedeljo
Nedelja, 26. JuHja 1914. Lep, vroč sončen dan. Mobilizacija! Vojna!
Dne 28. julija. Viljem II. se je jezen vrnil z dopusta. Premalo točno je bil obveščen, je dejal. Ko je dobil poročilo o odgovoru srbske vlade na ultimat, je zapisal na listino: — Saj to je vendar briljanten uspeh! To je več kakor se je moglo pričakovati. Kako velik moralni uspeh za Dunaj. Po tem ni več razlogov za vojno. Baron Giesl bi lahko mimo ostal v Beogradu. Zaradi tega bi nikoli ne odredil mobilizacije.«
Toda, diplomati obeh nemških sosedov so hoteli drugače. Plaz se je sprožil...
Velika Britanija je sporočila Rusiji, da bo v primeru vojne med Avstrijo in Rusijo ostala nevtralna, toda, če bo napadena Francija, bo stopila takoj v boj.
Mussolini - socialist
Benito Mussolini, revolucionarni socialist, ki je prišel večkrat v navzkrižje s policijo v Italiji in Švici, je dobil večjo vsoto denarja za socialistično propagando...
Dne 30. funija so Avstrijci bombardirali Beograd. Rusija je mobilizirala. Nemčija je vprašala Francijo, če bo ostala nevtralna in zagrozila Angliji, da bo v primeru vojne s Francijo primorana vdreti skozi Belgijo do francoske meje...
Prvi avgust 1914. Franclja je mobilizirala. Štiri ure kasneje so hiteli pod orožje Nemci. Ob petih popoldne je napovedala Nemčija vojno Rusiji.
V	Parizu je profesor zgodovine, Edvard Daladier imel predavanje. V Mtthl-hausenu na francoski meji je služil 21-letni, tedaj še vitek pehotni poročnik, Hermann GBring...
Gandhi in Hitler
Dne 3. avgusta je Belgija odklonila nemški ultimat za prehod skozi njeno ozemlje. Nemčija je napovedala vojno Franciji, Anglija je poslala Nemčiji ultimat.
Vojvoda Yorški, sedanji kralj Jurij VI., je služil kot pomorski kadet na bojni ladji »Collingwood« pri Scapa Flowu. Mahat-ma Gandhi, takrat bogat odvetnik, je pri-
Srednješolci Maribora na kozjanskem Gradišč^
Takšne idealne, požrtvovalne mladine, ki prime za vsako delo, nam je treba na meji
Zbrali smo se tnladi fantje, mariborski
srednješolci, in se domenili, da pohitimo na zapuščeno Gradišče, kjer si postavimo svoj prvi delovni tabor. Mi nismo šli, da bi teoretično anketirali med kmeti, ker menimo, da
le prf delu na polju spoznamo kmetove težave,
se z njim zbližamo in ga opravljajoč isto delo boljše razumemo. Šele na podlagi popolnega zaupanja lahko tudi idejno vplivamo na-nj.
Ni nas mnogo, kar nas tudi ne moti, imamo pa dobro voljo in idealizem za vse one, ki so ostali doma in smo prepričani, da bodo našemu zgledu prihodnjič sledili tudi drugi in bomo potem skupno zastavili moči v pomoč našemu kmetu na severni meji.
Drugi teden našega bivanja na Gradišču gre h kraju. Novemu življenju smo se že popolnoma privadili m ločitev od tukajšnjih prebivalcev bo težka.
Že takoj ob prihodu smo spoznali, da kmetje niso veseli samo obiskov ob meji, ampak so krvavo potrebni tudi pomoči. Saj ni čudno, delovnih moči primanjkuje, denarja pa tudi ni. — Nismo si še prav uredili svojega tabora, že so se začeli oglaševati v taboru ljudje, proseč, ali bi jim lahko pomagali pri košnji in predvsem pri spravljanju sena. Včasih je prišlo do veselih prizorov. Star očanec je prišel s klobukom v roki v taborišče in lepo prosil,
Vsak je najraje dežurni pri umivanju
kotlov.
Ko se fantje vračajo z dela imajo vedno takšen tek, da kotlov večkrat niti umivati ni treba. Tudi spimo zelo dobro. Zjutraj nas zvonec komaj spravi iz toplih slam-njač v lepi šoli Ciril-Metodove družbe.
Zdaj je še nekaj dni lepo vreme, je treba pohiteti s pospravljanjem košnje. Prve dni smo bili torej predvsem na travnikih. Če pa je preostalo kaj časa, smo pomagali tudi pri drugih opravilih. Delali smo kuluk na občinski cesti in prevažali gramoz. Sprva smo imeli
precej truda z neposlušnimi hribovskimi voli...
če bi mu lahko »posodili« dva ali tri.
Seveda smo mu bili takoj pripravljeni ustreči. Na vprašanje koliko bo treba plačati, je dobil odgovor, da nič. Seveda se je takoj začuden zavzel. Ko pa je izvedel, da tudi »košte« ne bo treba dajati, jo je veselo mahnil domov.
Drugič smo ga srečali in povprašali, kako je bil zadovoljen z delavci. On pa odvrne: »Džtri so, Idtri, bi ne verjeu! Kijga! Tak ti držijo vile no groble v r&-kah, kok kaki pauri. Jaz sm pa mislo, ka znajo pr’ vas u Marpogi samo rajtngo zbirat!«
Pa tudi fantje so veseli in zadovoljni. Vsi se počutimo dobro.
Zato je pa tov. Ciril žel veliko priznanje, ko mu je prvemu uspelo ukrotiti njihovo trdoglavost. Sedaj ponosno koraka kakor kak cirkuški krotilec ter Veselo poka z bičem: »Haaje! Hooup Lisec! Ehaa!« Pri tem se pa v vsej svoji veličini pogreza v ogromne cokle na nogah.
Posebno hvale vredni so pa tovariši kosci. Kosijo namreč praprot na precej strmem pobočju. 'Že zgodaj zjutraj gredo tešči na delo. S pesmijo »Nabrusimo kose...« se kakor levi vržejo na delo in
oraprot pada kakor vojaki pred strojnico.
Večkrat se zgodi tudi majhna nezgoda. Štori jih' v njihovem* peklenskem tempu zaustavljajo, kose se pa krhajo in lomijo. Toda nič za to. Baje je posestnik naprosil Dušana in Koro, da mu prihodnjič pokosita gozd. Seveda se bosta rada odzvala tej vabljivi prošnji, saj imajo pri Krajncu brhko deklioo Vido. Zadnje dni smo pa skoraj ves dan zaposleni z vezanjem snopov.
V	družbi z domačimi dekleti nam čas pri delu hitro mine. *	» i -	-
Če govorim že ravno o delu, ne smem pozabiti enega naših najpožrtvovalnejših delavcev — »strička« Gruntarja. Čeprav smo vedeli, da vselej in povsod postavi moža in pol (bodisi na železnem konjičku, na smučeh ali v šoli), vendar nismo pričakovali pri njem tolike mladeniške vneme in nam kljub temu, da si po obedu privošči kako urico spanja vedno pri deiu služi za vzgled.
Zelo popularen je postal tudi
naš domači »dohtar« Maro.
V	začetku je uspešno ozdravil par manr ših prask, ki jih je ta ali oni dobil pr> delu. Toda, ko smo videli kako mojstr-sko ozdravlja bolnike, si je Keko kmalu domislil in zbolel. V začetku za šalo, P* zneje ga je pa »dohtar« tako vzljubil, d* dela vztrajno vsak dan medicinske izkuse na njem. Poleg tega slučaja se i! specializiral tudi na neki medicinski pf0‘ blem, ki utegne zdravnikom v bližini raz* nih taborišč prinašati mastne dohodke! spi dnevne potrebe, ki so radi taborne nk1 naže postale tedenske, zdravi na pfe' prost način z — artincm...
Tudi izven tabora je že zelo zaslovet in prihajajo k njemu bolniki z vseh strani. Še celo slovenski dvolastniki iz Nem čije prihajajo k njemu.
Kar se tiče hrane se nikakor ne iriH ^
x_	xr	x__	k
V
oeir
ffles
kov
ude
piki
izja
se
tov
del
kal
za
v
ve
trj
remo pritoževati. Nasprotno.
kuhar Jože zasluži vso pohvalo.
Zgodi se sicer, da zadiši včasih po »va niliji«, vendar pa nam služi v dokaz, d je hrana res dobra, dejstvo, da je upre vitelj šole CMD in naš stanodajalec Joško Turk stalno v naši kuhinji in tudi ostal pri nas, če ne bi imel hrat pri ljubeznivi gospej upraviteljevi.
Razen pomoči pri poljskem delu b< četno nuditi kmetu tudi nekaj zabav Preteklo nedeljo smo predvajali dva pd učna in tri zabavne filme. Pred priče kom nas je g. uprav. J o š k o T u r k pri' srčno pozdravil in se nam zahvalil imenu prebivalstva za prihod in ves trm
V	kratkih besedah je g. prof. G r u n t a; naznačil namen našega prihoda in pc men akcije za obmejnega kmeta in s* slednjič zahvalil g. upravitelju za lep sprejem in za ves njegov trud pri orsP' niziranju tabora. Saj ima prav on največ jo zaslugo, da se je lahko naš tabor i*' vedel in je bil od vsega začetka najbolj# posredovalec med nami in tukajšnji | prebivalci, ki ga zelo čislajo in spošti#' jo. — Tekom predstave so se navzoči dtr bro zabavali, zvečer smo pa skupno * domačimi fanti nekaj časa peli na vas1-Slednjič smo se ob prepevanju hintfi* »Hej Slovani« razšli na svoje domove-
K--o.
»C
vc
ži
ni
m
Ježek: Pozdravljen Maribor!
Vprašali me boste: Ko si prispel v Maribor, kaj ti je najprej „padlo v oči“, kot se reče. A?
Povem vam: Najprej mi je padel v oči prah. Se sedaj me peče pod vekami. Sprejel je mojo malenkost že na postaji. Da! prosim, prah me je sprejel. Je pač tako I Kakor smo različni ljudje, tako so različni naši sprejemi. Prvega pričakuje župan, drugega gasilci, tretjega žandarji z nasajenimi bajoneti. Mene je pričakal prah. Hvala mul Za to mu stisnem roko. Potem me je spremil do doma, počakal me pred vrati in ko sem šel k večerji, je šel spet z mano in še zdaj me spremlja, kamor koli mi krene korak. Zvest je kot pokojni Rin-tin-tin, za njegov karakter dam roko v ogenj. Ljubosumnim gospodičnam ga pripo-
ročam v zakon. Provizijo hvaležno sprejmemo. To je torej prvič — prah.
In potem, boste spet navalili name, kaj si še videl, ti, cepec ljubljanski? Vrnil se boš domov in boš vedel povedati o Mariboru le to, koliko stane vožnja do sem.
Pardon, gospoda, ne linčajte me Še! Prihranite mi to veselje do ugodnejše prilike! Videl sem namreč tu še veter. Oziroma, da se razumemo, videl ga nisem, čutil sem ga. Dvignil sem svoj pesniški nos — damo mu rade očitajo, da je kumara -— potegnil sem zrak vase in veter mi je prinašal prekrasni vonj po vinskih goricah, — o, sladkost nebeška! — ki se je rahlo mešal z duhom po margarini — bog me ne kaznuj! — To je torej drugič — veter.
spel tega dne s parnikom v Southampton. Ladja je že morala skozi polje položenih min. Leon Bronstein, kasnejši boljševiški vodja Trocki, se je kot politični begunec zatekel v Švico. Adolfu Hitlerju, takratnemu dekorativnemu slikarju Iz Avstrije, e bil dovoljen vstop v bavarski pešpolk ...
O polnoči — vojna
Dne 4. avgusta, ob U.58 url ponoči.
»Te noči«, piše Grey v svojih spominih, »smo sedeli z ministrskim predsednikom v Dovvning Streetu. Tu sem bil v stalni zvezi s Foreign Officeom. Čakali smo na nemški odgovor, kazalec se je poml-cal k polnoči, iz Nemčije ni bilo glasu. Wfnston Churchill je bil med nami, pripravljen, da vsak čas da navodila za vojno. Vomo brodovje je že čakalo v pripravljenosti... K,azalec na uri se je po-
stavil na polnoč, udarilo je dvanajstkrat —■ in že smo bili v vojni...«
Tako se je odigral in izigral zakulisni ples za krvavo žetev strašne voine. Šli so milioni in milijoni na bojišča, mnogi so se poslovili od svojcev za vselej. Anina nedelja I. 1914. je odprla vrata v peklensko žrelo, ki je ugrabilo življenje skoro 13 milijonom vojakom, med njimi je bilo 8 milijonov mladeničev v najlepših letih... Sedemdeset milijonov mož je bilo pod orožjem, 20 milijonov vojakov ranjenih. In ti, ki so ostali, ki jim pred očmi še vedno lebde tragedije s front, ki jim še ni utihnil odmev bobnečega ognja, ti doživljajo zdaj s komaj doraslim pokole-njem po četrt stoletju novo spletkarjenje ljudi, ki jim je namakanje zemlje s človeško krvjo edina sol, edin izcedek civiliziranih možgan dvajsetega stoletja...
IVO LAPAJNE
In še druge reči so peresa vredne-Na primer tramvaj. Res, velecenjen^-tramvaj, ki ga nimate. In prav zatOi ker ga ni, je vreden besede. Tram' vaj, ki je, ni dandanes nobena red* kost. Kdo bi pisal o njem! A o vašem tramvaju naj napišem vsaj to, da j* njegova najboljša plat to, da ga ni-Ne vem, kaj smo zagrešili Ljubljan' čani, da ga moramo prenašati. A gre' šili smo prav gotovo. Ko sta grešili Sodoma in Gomora, ju je bog udaril z žveplom in z Lotovo ženo. NaS| Ljubljančane, je udaril s tramvajem-Grešili smo pač, za greh mora biti pokora, za pokoro nam vozi tramvaj p° živcih. Vi bržkone niste grešili, da vam je bog prizanesel. Pazite, da ne pa' dete v skušnjavo!
Potlej je tu še kup drugih reči-Pivo, ki ima tako ime, kot bi človek kihal. Ob vrčku tega piva sem prvi^ doumel frazo „raj na zemlji*. Potem so tujci, ki jim je najljubša literatura; jedilni list In še Mariborski otok, kjer lahko plavaš, če znaš. Jaz pla' vam kot granit.
In še, in še! Kdo bi mogel napisati vse.
Ko sva se zvečer sprehajala po prO' menadi, me je moj šef Božo takol® navduševal za Maribor: „Razumeš, Maribor je vse nekaj drugega — klanjam se gospodična! — ko Ljubljana. "B1 je življenje, ti rečem, pozdravljen1* deklica! — kot nikjer drugje. Vidri boš, žal ti bo, ko boš šel ~ serbus punčka!“
Zdaj sem tu in čakam in upam, da bom čez teden dni lahko dejal tudi jaz: „Bog mi je priča, — klanjam s® gospodična! — čez Maribor ga ni mC" sta. Ljubljana je v primeri z njim
pozdravljena deklica! — mrtvašnica
Tukaj mi jo dobro biti, tu bi si rt
rad
postavil šatore — serbus puhčkal
i m,^ez^no gibanje pekovskih pomočnikov
r manj; obil pn mojstr-• kmalu ilo, pf ubil, d) ;ke po a se ki pr« ni raf hodkci le me a prešlo ve' i stra-Ne®1
e mo
Celje, 22. julija.
Včeraj dopoldne so se vršila na mestom poglavarstvu pogajanja v zadevi ®ezdnega gibanja pekovskih pomočni-h £*ek°vski mojstri se pogajanj niso udeležili, ampak so poslali svojega taj-. “a z omejenim pooblastilom odnosno ^lavo, da se drže sklepa združenja, da ^ kolektivna pogodba ne sklene. Ugo-°Vljeno je bilo, da v slučaju obustavitve ne zadene pekovske pomočnike ni-•^ka krivda, ker so izrabili vse možnosti Za mirno poravnavo spora, kar pa nasprotna stran ni upoštevala. Zastopnik
Delavske zbornice g. Grošelj je podal primerno, več točk obsegajočo izjavo. Da se prepreči izbruh stavke, je vodja pogajanj magistralni komisar g. Koren dopoldansko razpravo samo prekinil in se bodo pogajanja, h katerim bodo povabljeni vsi pekovski mojstri, še nadaljevala.
Po razbitih pogajanjih so sinoči pričeli stavkati pekovski pomočniki v Celju. Vsi pomočniki so zbrani v dvorani Delavske zbornice. Za ustavitev dela v pekarnah nosijo moralno odgovornost pekovski mojstri, ki so trdovratno odbili vse predloge pekovskih pomočnikov za mirno rešitev spora.
Pred celjsko razstavo
i »va
IZ.
uprs
lec in hrat
i ho
bavf a Pd ričel ; pri .lil trud ital poti s« lep r ga* več"
- ir
ol|
i
dtr o t asi* nn« ►ve-).
ne.
mii
ito,
m*
ed*
j«
ni-
in-
rc*
iili
ril
is,
m-
0-)0 rO r
•i.
k
S n a
i.:
1-
Zanimanje za celjsko razstavo, ki bo v dneh od 29. julija do 6. avgusta, je vedno večje. Prijavilo se je lepo število trgovcev, industrijcev in obrtnikov, ki °odo razstavili svoje blago. Poleg tega °b tej priliki filatelistično društvo *Celeja« v Celju priredilo svojo razstavo, prav tako tudi društvo »Rejec malih živali«. Posebnost razstave bo sodelovaje Likovnega diuštva. Na razstavišču v mestni ljudski šoli se že pridno urejujejo
razstavni prostori. Na veseličnem prostoru se bo obiskovalcem nudila raznovrstna zabava. — Kakor smo že javili, bo ob tej priliki, t. j. v soboto, 29. t. m., izšla celjska številka »Večemika«. Poleg oglasov mnogih celjskih tvrdk bo prinesla raznovrstne članke, v katerih se bodo obravnavale razne celjske zadeve. Ta številka bo zelo uspešna za inseriranje, zato ne zamudite ugodne prilike.
Druga žrtev ljubavne tragedije
Celje, 22. julija, ronoči je v celjski bolnišnici umrl v »e*n* Ivan Vrečko, ki je včeraj 4 Lipoven pri Ljubečnem ustrelil svo-; Izvoljenko 16 letno šiviljsko vajen-0 Hedviko Novakovo iz Arclina pri
Vojniku. Vrečkovo truplo bodo prepeljali v Vojnik, kjer bosta obe žrtvi pokopani. V zadevi so nastopili novi momenti, ki postajajo še zagonetnejši z izginotjem nekega moškega iz okoliša tragičnega dogodka.
Roparski umor v Medlogu bo pojasnjen
Roparski mnor zakonskih Ocvirk v Medlogu bo menda kmalu pojasnjen. Podali smo, da so celjski orožniki te dni *retirali 26-letnega Franca Mesariča iz .jastovnice pri Poljčanah, ki se je v pi-	pi61.
^nosti glede umora Ocvirkovih nekaj za-1 več poročati. «el. Včeraj so orožniki posneli Mesari-1
čeve odtiske in so mnenja, da se ujemajo z odtiski, ki jih je orožništvo povzelo na kraju umora v Medlogu. Ti odtiski so bili poslani v Zagreb na proučevanje. V interesu preiskave se za enkrat ne more
Poročilo iz Prlekije
Obletnica smrti g. Frančeka Sršena.
nedeljo je minulo leto, od kar je za vedno zatisnil svoje oči velik na-r°dnja k in dobrotnik revežev ter podpornik narodnih in kulturnih uslanov 8- Franček Seršen. Velikega dobrotna se je spomnilo mnogo njegovih j^bicev in prijateljev, ki so obiskali Je8ov poslednji dom na ljutomer-pokopališču.
2ll in srebrni jubilej mature. V lje ,1 narodni učiteljski 1'amiliji g. Za-(j0sa So te dni obhajali dva jubileja, zna ^a'lerl upokojeni učitelj in 50 f n?uzik v Ljutomeru, je obhajal Drp i00 niaiurc- Učiteljeval je naj-K J v Cezanjovcih, potem pri Mali
Nedelji, spet v Cezanjovcih in končno v Ljutomeru. Istočasno je obhajala njegova hčerka Slavica 25 letnico učiteljske mature. Tako sta skupno obhajala oče zlati, hčerka pa srebrni jubilej učiteljske mature.
Ljutomerski Sokol je te dni priredil lepo odhodnico svojemu članu trgovskemu pomočniku g. Ivanu Bračunu.
Letošnja sadna letina. Letos bo tu največ sliv. V Medjimurju so zelo dobro obrodile marelice in češnje. Tudi hrušk in jabolk bo v Medjimurju mnogo, dočim bo v drugih krajih manj lega sadu, tako da letos ne bo toliko sadja za izvoz, kot ga je bilo lani*.
Pomanjkanje živinske krme
jja.^a kmetih v Slov. goricah sprav-
rad Zacinje seno, ki je v dolinah za ten* zaPoreclmh popiav tako pobla-_ °’ je nerabno po večini tudi step	divina	v	hlevu bi ga iz
iw	.*n bolela na metiljavosti
• Najbolje napravijo lisli, ki tako o zažgo ali spravijo na gnoj ali mposl. Senoželva je torej letos brez-gr/1* ‘n.I>ovrF pa zelo mudno delo.
. Pr*Peka izžiga travniška tla, va bo zelo trpela, živinorejce ča-
zaradi pomanjkanja krme najtež-
Po poljih žanjejo pšenico in rž, ki ”a svc Precej uspeli, vendar manjka na četrtina do ene tretjine zrnja, ki zl>ada iz klasja. Zgodnji krompir, fi-zelje, pesa itd., mnogokje tudi oruza je po p0p]avah uničena in ropa jo bilo naknadno nasaditi druge ,aduže' Krompir zaostaja, noče v cvel oruza in fižol veneta in kmetov se Polasča slrah, s čim bodo prehranili obe in svojo živino 1 ■ adonosniki le redko kažejo nekaj dnosti. marsikje odpadajo zadnji tre,10'v. V yiuogradih jc opravljeno je škropljenje in edino tem koristi
sedanje suho vreme. Toda, kaj to pomaga, saj še mnogokje za lansko vino ni bilo kupca in vinogradniki zaman čakajo na akcijo za vnovčevanje vina, kar je sigurno tako nujno kot nov viničarski red!
ELEKTRIFIKACIJA ŠTRIGOVE
Trg šlrigova še danes nima elektrike, kljub temu, da Se je o elektrifikaciji tu mnogo govorilo in pisalo. Sedaj se je menda zadeva premaknila z mrtve točke. V sredo se je mudila v štrigovi komisija, ki je pregledala teren radi napeljave daljnovoda. V komisiji je bil sreski načelnik g. dr. Farčnik iz Ljutomera ter zastopniki falske elektrarne. Vod bo šel iz Ljutomera, preko Stročje vasi do Stri-gove. Ljudje upajo, da bodo v enem letu imeli električno luč.
o. Konjskih dirk na Krškem polju, ki
bodo v nedeljo, 6. avgusta, se bodo udeležili letos poleg domačinov tudi dirkači iz Zagreba, Karlovca in celo iz Beograda. »Jahalno in dirkalno društvo« v Krškem je prejelo doslej že nad 60 prijav. Rok za prijave poteče 2. avgusta.
Predno odidete na potovanje ali dopust, zavarujte se proti
telesnim nezgodam
Zavarovati se mora prej, nego se pripeti nesreča!
Avtomobilisti!
Ali mislite na svojo veliko odgovornost med vožnjo?
Ali ste že sklenili zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva?
Za vse vrste zavarovanj: .Croafla' zavarovalna zadruga. Glavno zastopstvo MARIBOR,, Cankarjeva ulica 6, Tel. 23-37.
o. Zopet nesreča jadralnega letalca.
Na Jesenicah se je pri atrakciji hudo ponesrečil 16 letni gimnazijec in gozdarjev sin Janez Golob. Pri padcu je dobil nevarne notranje poškodbe.
o. Služba banovinskega cestarja na banovinski cesti Maribor—Marenberg—Dravograd—državna meja je razpisana. Prošnje je poslati najkasneje do 15. avgusta Okrajnemu cestnemu odboru v Mariboru.
o. Na Murskem polju in v Prekmurju je začela bolehati živina. Konji so dobili smrkavost in kašelj. Nekaj konj je že poginilo. Tudi govedo je začelo bolehati. Ugotovljeno je bilo, da je pričela živina bolehati vsled slabe krme. Letos namreč je bila krma silno blatna.
o. Slabe telefonske zveze. Lastniki telefonov v Ljutomeru, pri Mali Nedelji ,kakor tudi v štrigovi se pritožujejo, da se pogovori silno slabo slišijo. To pa vsled tega, ker so zveze silno slabe in dolge. Na primer, če hočeš telefonirati iz Male Nedelje v Ljutomer, gre zveza: Mala Nedelja— Sv. Jurij ob Ščavnici, Maribor, Radenci, Ljutomer, ali pa iz Štrigovc v Ljutomer gre zveza: preko Čakovca, Središča, Ormoža in od tod v Ljutomer. Ni torej čudno, če se mora govoriti preko tolikih postaj, da se telefonski pogovori slišijo1 silno slabo.
o. Trboveljski obrtniki si bodo postavili svoj dom ob banovinski cesti Trbovlje—Sv. Pavel pri Preboldu.
o. Črvi uničili krompir. Z Dravskega polja nam poročajo, da so črvi uničili skoraj ves krompir. Posestniki so zaradi tega zelo zaskrbljeni.
o. Anketa za kočevske rudarje v Ljubljani je pokazala vse tegobe, ki jih preživljajo naši delavci. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo, da nai ostanejo zaposleni vsi rudarji, ki se jim naj zagotovi vsaj 20 dni dela v mesecu. V času, dokler ne bo take zaposlitve, je treba stradajoče rudarske družine materialno podpreti.
o. Velik gozdni požar blizu Trojan. Sredi dneva je izbruhnil na Kržanovi gori blizu Trojan velik gozdni požar, ki grozi mnogim kmetijam. Orožniki in gasilci se na vso moč trudijo, da bi ogenj pogasili.
o. Konjske dirke na Cvenu. Letos bodo tradicionalne konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru trajale dva dni, in sicer 13. ter 15. avgusta. Bo to prava in nazorna revija muropoljske konjereje.
o. Pilol podlegel poškodbam. Pred
meseci se je v Ljubljani med poletom ponesrečil mladi pilot Alojz Podobnik. Kljub vestni zdravniški negi je letalec v četrtek izdihnil.
o. V Rušah jc umrl soustanovitelj domače gasilske čete in železniški mizar Alojz Fras.
c. Odlikovanje. Upravitelj okoliške deške ljudske šole g. Janko Kramar je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Slovesnost odlikovanja je izvršil celjski župan g. dr. Voršič v prisotnosti učiteljstva z lepim nagovorom na mestnem poglavarstvu.
c. Promenadni koncerti se bodo letos večkrat vršili na raznih krajih v našem mestu. Po večini bo igrala celjska vojaška godba, ki je tudi v četrtek zvečer že koncertirala pred mestnim poglavarstvom.
c. Osebne vesti s celjske pošte. Na novo je postavljen za pripravnika maturant Gros Henrik iz Krke. Vpokojena je višja kontrolorka Friedl Leopoldina. Premeščeni so od pošte Celje pripravnik Hočevar Jože v Šoštanj in dnevničarja služi-telja Rojc Ivan v Tržič ter 'Šalamun v Ormož. V Celje so premeščeni dnevni-čarka zvaničniea Okorn Ivana iz Šoštanja ter služitelja Rom Alojzij iz Tržiča in Rom Martin iz Ormoža.
c. Novo mašo bo pel jutri ob 10. v opatijski cerkvi sv. Daniela Celjan g. Darko Božič.
c. Železobetonski most čez Voglajno v Slivnici je izročen prometu. Most je veljal 49.537 dinarjev.
c. Umrla sta v celjski javni bolnišnici 49-letni trgovec Anton Krašovc iz Ma-rijagradca pri Laškem in 63-letni trgovec Franc Lebič iz Celja. Oba bosta pokopana na mestnem pokopališču v Celju..
c. Cesta Polule—Tremarje je v škandaloznem stanju. Na cesti so take kotanje, da je vožnja že skoro nevarna. Ob cesti je sicer navoženega mnogo gramoza, vendar se nihče ne pobriga, da bi se ta gramoz raztrosil in tudi drugače spravila cesta v red.
c. Predavanje o kemijski vojn! bo v četrtek, 27. t. m., ob 8. zvečer v mestnem gasilskem domu v Celju. Predaval bo prof. Stanko Modic iz Maribora in bo tudi praktično predvajal termitne bombe.
c. Ubožnemu skladu mestne občine je daroval industrijec J. Jellenz v Celju din 100 mesto venca pok. ravnatelju Mohorjeve družbe jos. Zeichnu. Mestna občina se za dar najlepše zahvaljuje.
c. Holandski turisti na Korošici. Jutri pride na Korošico skupina 13 turistov iz Haaga, Prenočevali bodo v Kocbekovem domu, v nedeljo pa napravijo turo preko Ojstrice v Logarsko dolino, kjer bodo nameščeni v Aleksandrovem domu. Tudi v Holandiji je že razširjen glas o lepoti Savinjskih planin, le škoda, da te planine slovenski domačini tako malo poznajo ;,a tako, poredko obiskujejo. Prihodnja skupina Holandcev je javljena za sredo meseca avgusta.
c. Plezalni In reševalni tečaj priredi nv-nistrstvo za telesno vzgojo naroda v Kamniških planinah v času od 25. avgusta do 4. septembra t. 1. Za udeležence tečaja bo oskrba brezplačna, predvidoma v Češki koči. Interesenti, člani Slov. planinskega društva, naj predložijo potrebne osebne listine in prošnje za sprejem v tečaj najpo neje do 4. avgusta pri Savinjski podružnici Slov. planinskega društva v Celju, kjer so jim na razpolago tudi vsa podrobna pojasnila.
c. V Logarski dolini je letos izredno mnogo gostov-letoviščarjev. In še prihajajo novi, samo težko je zanje najti prostor v prenapolnjenih hotelih in penzionih. Največ gostov je iz srbohrvatskih pokrajin, odkoder jih je pregnalo pekoče sonce v blagodejno, osvežujočo zračno kopel naših Savinjskih planin. Planinci pa letos silno lenarijo. Višinske postojanke, na primer Korošica, imajo izredno malo posetnikov, kakor da ne bi bilo nikogar, ki b! znal ceniti krasoto naših gora.
c. Dva usodna padca z voza, 48-letni oskrbnik Ivan Pisk iz Grobelnega je padel pri nalaganju krme z voza in si zlomil desno roko nad zapestjem. — 42-letni posestnik Albert Pristovšek iz Stranic je doma padel z voza in si zlomil desno nogo nad kolenom. — Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
c. Borza dela. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m, v evidenci 258 brezposelnih, 199 moških in 59 žensk. Delo dobi 33 delavcev pri regulaciji Savinje, 4 hlapci, po 1 krojaški, pekovski in kovaški pomočnik ter šofer, 11 služkinj, 3 kuharice, 2 gospodinji ter po 1 sobarica in kmetska dekla.
c. Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri v nedeljo, 23. t. m., zdravnik dr. Jos. Čerin v Prešernovi ulici.
c. Nočno lekarniško službo ima od 22. do 28. t. m. lekarna »Pri Orlu«.
Pfuf
p. Zvočni kino Ptuj vrti danes ob pol 21: in jutri ob pol 19. in pol 21. zelo lep film »Uspavanka«. V glavni vlogi znani tenorist Benjamino Gigli.
.
Prekmurje
Pestro društveno življenje Prekmurcev
V	okvirju Prekmurskega tedna sta organizirani tudi razstavi Prekmurske ga sokolskega okrožja in Prosvetnega društva v Soboti. Obe organizaciji razstavljata vsaka v svoji sobi v I. nadstr, novega Trgovskega doma. Obe razstavi sta lepo urejeni in imata razstavljenega precej materiala iz katerega je razviden tudi razvoj obeh organizacij, njuna razširjenost in smernice njunih prizadevanj.
Prekmursko sokolsko okrožje je po izločenem materialu dobilo svojo prvo organizacijo v Prekmurju z ustanovitvijo društva v Soboti. Ustanovilo se je 18. marca 1920 ter postalo žarišče sokolskega dela ne samo v Soboti temveč 'f Prekmurju sploh. Njegov razvoj jfe razviden iz statistike članstva, ki je štelo leta 1923 123 članov (92 članov ia 31 članic), leta 1929 125 (101 in 24), doseglo v letu 1934 najvišje število 347 članov (271 in 76). Zadnja leta je viden vpad članstva, vendar se že dve leti ponovno dviga ter šteje koncem leta 1938 297 članov (233 in 64). Sokolska matična društva so v Soboti, Beltincih, Lendavi, Salovcih in Rogašev-cih. V Soboti je sedež Prekmurskega sokolskega okrožja. Poleg matičnih društev so v lendavskem okraju tri čete, v soboškem pa 11 čet.
Po statistiki na razstavi Prosvetnega društva je razvidno, da je znašalo število članov Prosvetnih društev v Prekmurju pred razpustom leta 1929 620, Orlov je pa bilo 403. Dijaški Orel je štel 85 članov. Prosvetna društva
imajo danes 1828 članov po statistiki na razstavi. Skupno je v Prekmurju 15 Prosvetnih društev. Fantovski odseki imajo 245 članov ter jih je skupaj 14. Dekliških krožkov je 8 ter imajo 180 članic.
V	splošnem velja tudi v Prekmurju, da je na obe organizaciji vplivalo politično življenje ter je višje ali nižje število članstva na raznih diagramih obenem tudi nekak politični barometer. Kjub raznim pojavom uskokov iz ene organizacije v drugo, ki jih je poleg drugih razlogov moralo biti dovolj v Prekmurju tudi radi mladega društvenega življenja in pomanjkajo-če politične tradicije.
Skoda, da poleg navedenih organizacij ni razstavilo tudi Prekmursko okrožje DKFD, ki pomeni nov in poseben pojav v prekmurskem društvenem življenju. Pojav te organizacije, ki se je komaj v par letih močno razrasla in se še vedno širi, prepuščena lastnim skromnim sredstvom ter zavednosti kmetske mladine, je dovolj pomemben za vsaj skromno razstavo v okvirju PT. Prepričani smo, da bo vsaj v prihodnje to uresničeno ter bodo tako vse tri organizacije, v katerih se danes oblikuje duh prekmurskega človeka, enakopravno zastopane na reviji prekmurskega napredka, kot naj bi vedno bil PT.
Akademiki poleg sociološkega $wdij razmer pomagajo pri vsakdanjem kme kem delu, prirejajo predavanja in sl®1®' Poleg Bran-i-bora je podprla tabor z vei-io vsoto tudi znana Krščanska skupn°j’, mladih ljudi (YMCA) ter bo taborišče ot» skal te dni njen predstavnik, ki bo tab°‘ rišče in okolico tudi filmal. Želeti bi bil°' da bi posebno letos, ko je 20-letnic3 prekmurske svobode obiskalo PrekmiM še več slovenske inteligenčne mladine kar najbolje spoznalo razmere ob dvojn' meji.
Novo šolsko leto na kmetijski šoli
Na enoletni banovinski kmetijski šoli v Rakičanu začne novo šolsko leto 1. okt. tega leta ter traja do 31. avgusta 1940. Za sprejem je potrebna starost 16—25 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrževalnina za učenca, ki ima vso oskrbo in stanovanje v zavodu, se določa po premoženjskih razmerah pro silca ter znaša 75 do največ 300 din. Prošnjo za sprejem (kolek 10 din) je treba poslati najjasneje do 25. avgusta ter ji priložiti krstni list, domovnico, odpustnico, obvezno izjavo staršev ali varuhov (kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja. Vsi, ki reflektirajo na znižanje vzdrževalnine, naj priložijo še davčno ali občinsko potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva ter o višini neposred-
nih davkov. Prosilci, ki ne vstopajo v zavod neposredno iz kake druge šole morajo priložiti nravstveno izpričevalo. Oni, ki reflektirajo na kako podporo iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo staršev ali varuhov, da bodo ostali na domačem posestvu ali pa vrnejo prejeto podporo. Tudi okrajni kmetijski odbori dele pridnim in manj premožnim kmetskim sinovom mesečne podpore za šolanje.
Banovinska kmetijska šola v Rakičanu ima posestvo, ki obsega 97 ha obdelovalne zemlje in 24.5 ha gozda. Goje se vse kmetijske panoge ter zadostujejo za teoretični in praktični pouk posetino iz poljedelstva, živinoreje sadjarstva in deloma iz vinarstva.
Manifestacija kmetskč mladine
Društvo kmetskih fantov in deklet v Cernelavcih—Veščici je imelo preteklo nedeljo tekmo klepačev. Prireditev se je začela s povorko članov in tekmovalcev, ki so prikorakali od gasilskega dopia do gostilne 2ibrik, kjer se je tekma vršila, z godbo jn kmetsko zastavo. Tekmo je vodil predsednik okrožja g. R. Titan, ki je imel na prisotne tudi nagovor, v katerem je prikazal težave slov. kmeta in njegovo voljo, da si pribori boljše življenjske |
pogoje. Delegat Zveze KFD g. Štefan Kovač je v izpodbudnem govoru razložil po-rticn kmetsko-mladinskega gibanja, tekmovanj v kmetskem delu, voljo mlade generacije, da brani državo, dom in svojo svobodo ter povdaril tudi potrebo sodelovanja med pošteno, iz vasi izhajajočo inteligenco ter kmetsko-mladinskim gibanjem. Po zaključku tekme je bila kmetska veselica.
Spomenik prekmurskim književnikom
Kakor je znano, je bilo odkritja spomenika prekmurskim književnikom, ki bi se moralo vršiti prvo nedeljo PT preloženq iz tehničnih razlogov, ker je nj igova izdelava zahtevala več časa. Odkritje bo izvedeno v septembru, po začetku šolskega leta. V zvezi z njim so tu.li razne kulturne prireditve: akademije, likovne razstave prekmurskih umetnikov in mariborskega kluba, razstava tiska, ki ie tudi med PT
izdelan. Izdeluje ga po načrtih arhitekta g. Franca Novaka kamnoseiko podjetje g. Močnika v Stfboti. Ker Meddruštveni odbor, ki postavlja spomenik, sam nima zadostnih sredstev, se je obrnil za podporo na javnost. Med prvimi darovalci, ki so prispevali večje zneske je banska uprava, CMD itd. Naprošena sta za podporo tudi dvor in gradbeno ministrstvo. Za najširšo javnost pa so tiskani posebni
izostala. Spomenik sam je že v glavnem | bloki po 1 din, ki omogočajo slehernemu,
da prispeva v spomeniški fond. Prepričani smo, da bo javnost znala ceniti pomen postavitve spomenika- prekm. književnikom ter akcijo v polni meri tudi gmotno podprla.
* ’
Gmotni uspeh razstave prekmurske likovne umetnosti je bil po izjavah raz-stavljalcev zelo zadovoljiv. Po več del so kupili: g. Jelačin, preds. TOI, g. Benko in soboška občina. Umetniki so prejeli tudi več naročil. Gmotni uspeh razstave, ki je pri nas Slovencih še vedno redkost, naj ne bi ostal osamljen pojav ter želimo prekmurskim umetnikom še novih uspehov, ki jim naj omogočijo nadaljni razvoj.
Prekmurje na Mariborskem tednu
Mariborski teden organizira velik tival slovenskih narodnih iger. Priredij' ki ima namen prikazati slovenske narod' ne plese, domače običaje in na j različnej' še značilnosti za slovensko narodopisfa je važna tudi za Prekmurje, ker bodo #*• njej prikazane tudi prekmurske .-josebnj* sti, posebno plesi (»Marko skače«, Sos* tarski ples, vankištanc, Famaijanka« M')'
V	ta namen je osebno obiskal Prcktnufl* znani dirigent APZ France Marolt, lč s‘. je že tudi dogovoril za nastope s plesal'1 Iz Belticev. Ker so take prireditve tudi Prekmurje velikega narodno-propaga?" dnega pomena, bi želeli samo, da bi se ^ večkrat vršile v še večjem obsegu.
Akademski delovni tabor
Akademski Bran-i-bor iz Ljubljane je organiziral tudi v Prekmurju delovni tabor in to na najsevernejši točki, v Adri-jancih. Akademiki bodo ostali v Prekmurju do konca julija ter so se že popolnoma vživeli v razmere svoje sedanje okolice.
Tudi kmetje, ki so jih začetkoma gledali . .	...	o____^
z malo nezaupanja so sedaj z njimi po-.Sicilija bo tako preživljala še enkrat polni prijatelji.	I	ljudi	kakor	doslej.
Otvoritev autobusno prog«
V	sredo 26. t. m. bo slavnostna otvO' ritev nove avtobusne poštne proge Soboto in Gor. Lendavo (Gradom). Pffj bo peljal nov avtobus izpred soboške p0*' te ob 16. uri. V vseh krajih in posebn® pri Gradu bodo slovesnosti. Novi pošt111 avtobus bo vozil dnevno skozi čemela'" ce, Polano, Predanovce, Brezovce, Lewer' je, Zenkovce, Bodonce, Kruplivnik in G«1 Lendavo.
Denarne pošiljke sezoncev Iz Netti.jjf*
Sezonci smejo letos poslati iz Nefflč'ij: 40 mark mesečno, stalni delavci pa po ^ mark. Zaostale pošiljke se lahko pošlje)9 tako, da dobi gospodar na pristojnem stu zelene listke, ki so potrebni pri P°' šiljanju denarja.
Grajski kino v Soboti predvaja v sot^’ to 22. ob pol 21. uri in v nedeljo 23, ^
11.15 uri »Bregovi kličejo« z Luisof” Trenkerjem. Od 23. do 25. t. m. bo pre<j' vajana komedija »Anapolis.« Igralci: P' onel Barrymore, Robert Young, Florefl^ Rice, James Stewart. Od 27. do 30. t. ^ Benjamino Gigli v filmu »Marionet«*’ od 30 t. m. do 1. VIII. Luise Rainer v fH' mu »Maškerada«.
X 20.000 novih kolonij na S!dlljL
uspehu v Kampanji bo kolonizirala Italij3 tudi Sicilijo. Razlašč. bo 500.000 ha ve' Ieposestniške zemlje, kjer bo prostora *}
20.000	novih kmetij. Nad dve milijardi so določili za velikopotezni načrt meli^ racije, kanalizacije in gradnje domač®
Prizori iz svetovne voine
Jože Ma
V	tej grobnici sva preždela 3 dni ob brleči svečki. Zunaj je grmelo in treskalo m leteče kamenje ter železje je padalo na najino streho, vendar sva bila kolikor toliko varna.
»Zin, žin«, je pozvanjalo ob tej priliki. »Vidite, kako zvoni, pa nama ne,« je dejal Franček. »Naj si le vrag brusi svoje kremplje ob betonu, naju pa naj pusti pri miru. Ta dva, ki sta tukaj shranjena, pa si gotovo nista mislila v življenju, da še po smrti ne bosta imela miru in da bosta dobila najudva na kvartir.«
»Ne brij norcev, Franček, z mrtveci se ne smeš šaliti, lahko se nama vseeno zgodi, da postane ta grobnica najin stalen dom«, sem mu odgovarjal. »Tega pa že ne, življenja sem preveč vajen, da bi se tako meni nič, tebi nič poslovil od njega. Granate nas ne dosežejo, drugega pa se nama ni treba bati. Sicer pa je res bolje, da pustiva mrliče pri miru, skuhal bom raje kavo, da bova laže prebila ta peklenski trušč« in spravil se je na delo.
Po treh dneh je postal spet mir, italijanski napadi so bili odbiti. Dobili smo povelje, da moramo zamenjati ponoč; 3. bataljon v prednji bojni črti. Pospravila sva svoje reči, ob odhodu pa sem še po-
lenšek	6
gledal na spomenik, da bi videl, kdo počiva v grobnici. Razbral sem samo besedo »Mil« in letnico 1901, ker ie ostal samo spodnji del spomenika. Vse drugo je bilo razdejano. Od nekdaj lepe vasice Doberdob so ostale samo še razvaline. Strahotno so štrleli zidovi kakor razvaline srednjeveškega gradu v zrak in brez šuma smo se odpravili ob pol 23. uri ponoči proti prednji bojni črti. Ob nekem zidu smo se ustavili. Nato smo se splazili po eden ali dva naprej v prvo črto in okoli 24. ure je bila zamenjava izvršena. Vse se je Izvršilo v popolnem miru in neslišno. Vojaki moje čete so šli takoj na delo in jeli popravljati razdejane jarke. Delali so vso noč m proti jutru, ko so morali z delom prenehati, so bili jarki deloma popravljeni. Naslednji dan je potekel v miru. Ponoči pa se je delo nadaljevalo. Dobili smo nove žične ovire in vreče za pesek, s katerimi smo kmalu popolnoma popravili naše pozicije. Mir pa je trajal samo nekoliko dni. Nato so nas začeli obdelovati Italijani s topništvom spet z vso vehemenco. S Franče-kom sva ležala za veliko skalo. Naše pozicije so se spet zrušile. Držala sva. Franček svoj tornister, jaz pa svoj na-
hrbtnik nad glavama, da bi naju ne pobilo kamenje, ki je letelo okrog. Vsled dima in prahu je bilo dihanje otežkočeno.
Ko pa so začele pokati okoli naju težke granate, sva se reševala tako, da sva legla vedno v dotično jamo, ki jo je napravil kakšen težek izstrelek. Tudi drugi vojaki so delali isto, tako da so bile izgube majhne. To je trajalo prilično 4 dni. Nato se je pripravila na napad italijanska pešadija, a že prvi poizkusi so se popolnoma izjalovili. Okoli 16. ure zadnji dan te bitke pa je nastal spet mir. Vsi smo prosteje zadihali. Tedaj pa priteče od bataljona neki vojak k nam. 2e je stal ob robu naše doline. V tem hipu pa prileti še ena sovražna granata in se razpoči tik ob njem. Deli njegovega telesa so frčali po zraku, njegova glava pa se je zakotalila k nama v dolino. Oči so se še dvakrat odprle in spet zaprle. Na čelu je bila krvava sraga in možgani so lezli Iz nje. »Ta pa je napravila po svinjsko«, zakolne Franček in vzame svoj umazan robec ter jo pokrije. Ko se je zvečerilo, smo v vsej naglici pokopali mrtve, sanitetne patrole pa so odnašale ranjence. Tako se je za naju končala četrta soška bitka.
Franček je postal spet dobre volje, ker je spet lahko kuhal svoje konzerve in kavo. vojaki pa so hitro spet popravili bojno črto. Minevali so tedni, zamenjave i
bataljonov so se vršile redno, napravil' smo kaverne in tako še bolj utrdili na^s pozicije. Proti koncu januarja pa smo 2*' znali, da bo premeščen ves tretji kor?115 na Tirolsko, kjer je pripravljala Avsrf veliko ofenzivo. Naš bataljon je bi! ted3' v prvi črti. Od bataljona je došlo poveli1'1 da moram ob 20. uri ponoči v Kostanji vioo, da pripravim za vojaštvo »kvartif' je«. Bataljon bo prišel za nami ob 24. Uf!' Od vsa'/j čete so mi bili dodeljeni štlrf možje. Veseli in dobre volje smo se <p pravili na pot. V Kostanjevici smo delili barake hitro na posamezne čete okoli pol 24. ure smo že stali ob cesti ^ pričakovali bataljon. Bila je temna r.ou kakor v rogu. Okoli 24. ure piimarŠtf5 bataljon. Majorju sem javil, da je vse Pf/ pravljeno, za njega pa imam posebno I©P? sobico v majhni baraki v bližnji dol J1'' Cete so bile kmalu v dodeljenih Kvar^f jih, Franček in jaz pa sva vodila maj ,ri! dalje. Hodili smo že četrt ure, napos'® pa smo izgubili sled. Major je godei I" brundal, kakor star medved. Naposled je minila vsa potrpežljivost in zakr^f je: »Sie verfluchter Kerl. wo ist j Ouartier.« Ko mu pojasnim, da je v te temi vsaka orientacija nemogiča. se -bolj raztogoti in se zadere: -VVenn s\ mir nicht sofort zeigen, wo mein Qu3f' ter ist, so scliiess ich si nieder.« 'm
»Dalje jutrlJ
Zenski kotiček
Beseda .o vzgoji moške mladine
prav tako izvrstno skuhati kosilo, kaTčor ona ali hčerka, pokrpati perilo pospraviti sobo, oprati srajco itd., poleg tega pa bo mogoče z boljim uspehom končal gimna-
p	,	,žijo	ali-kakšno strokovno Solo, nego vrst-
rovsod lahko čitarrio in slišimo premno nimi vsakdanjimi hlačami ali preluknja- niki, ki so žrtvovali ves prosti čas nogo-
k vsakovrstnemu delu. Po preteku dvajsetih let bo lahko imela sina, ki bo znat
Ideal ženske lepote je dandanes le lepo od sonca ožgano žensko telo.- Za sončenj« pa je treba mnogo potrpljenja, zato se hodimo . senčit v kopališča, kjer najdemo družbo znank in znancev, da nam čas v pomenku prijetneje poteka. Ker.je pa to že družba, se nekaterim damam zdi nemogoče, da bi tudi ob tej priliki, ne.bile našminkane, kajti na ulici je njeni znanci nikoli ne vidijo brez šnvnke. Kaj pa še-
go zlatih naukov^ kako vzgojiti žensko no nogavico, naj bo samo po sebi umev-jn adino, da bo čimbolj kos današnjemu no, da to tudi sam zašije,-kakor bi to sto-^lvljenju in da si bo znala v vsakem vpra- ' rila deklica. Mati bo kmalu opazila, da se 3-nju sama.pomagati. Le redko pa se kdo deček nauči v istem času ženskih opravil, \ 1, vPra^anja>. kako prikrojiti tudi vzgo-jkakor dekle. Ko deček dorašča, mati ne •JO. dečkov,. da bo čimbolj ustrezala današ Ume popuščati.. Ljubeznivo ga naj navaja njemu, po praktičnosti stremečemu živ- *	*	'	-	....
'jenju.
..Deklet dandanes ne vzgajamo več enostransko, torej ne več samo za gospodinj sivo, materinstvo in slične ženske opravke. Današnja vzgoja ženske mladine usposablja dekle za borbo s celotnim živ-. Henjern.. Privzgojiti se ji skuša samostoj-
•	n.ost, odločnost in pripravljenost, prijeti za vsako, tudi moško delo; Vzgoia ima *epe uspehe. Današnje ženstvo stoji trdno v življenju, sposobno je lotiti se vsakega dela in si s pomočjo njega prištediti izdatke, ali prislužiti svoj vsakdanji kruh.
Ni ga dela, ki bi se ga danes, ne upala izvršiti strokovnjaško in brez. sramu tudi zenska.
•Kaj pa moški? Oni žive še naprej življenje, ki je posledica njihove enostranske vzgoje.. Mož brez žene, gospodinje, matere ali pol ducata drugih žensk, ki mu morajo opravljati vsakdanje in nevsakdanje malenkosti, je silno nesamostojno bitje. Za nekatera opravila je popolnoma ... nesposoben, za. nekatera neroden do skrai ' nosti, za druga pa zopet sramežljiv bolj kakor dekle iz 18. stoletja. In zakaj? Za-:°> ker je enostransko vzeroien, izvežban navadno samo v svojem .poklicu in pogosto tudi pri vseh drugih moških opravkih neroden, S. slednjo, malenkostjo, čeprav JO radi maihnih dohodkov težko plača, se jnora zateči k ženski, pa nai bo. to. kuhanje, pranje, krpanje, likanje, posprav-.
, 'Janje ali karkoli. O, marsikateri bi sl to ...rad.sam naredil, ker ima ,?asa’ dovolj, ni-jna pa denarji da bi plačevai druge, toda ne zna..Ne zna prišiti gumba’, ne zna opra ti. ovratnika, ne pokrpati nogavic, umiti •Umivalnika, zlikati srajce, skuhati Čaja,
Pomiti posode, zakuriti peči, zgladiti par-'*®-te. urediti. sobe. umiti alf'Oblačiti otro-.
Apt kupitj .rpkavic itd., itd. Ne zna. ker.mu.
Jft. .bilo vše to do. drieya, .ko je pričel »sa-Jpp.štbjrio«? živeti deseta ibfiga ih.španska'
■ vas, kakor pravimo, če se . že 1'oti takega dela, ga je sram fn se .skriva,'kakor .da bi bilo to v današnii dobi kak?nS"&fa-
metu ali zbiranju znamk.
Prvč bo tak sin poslal izraz hvaležnosti svoji materi, ko bo služil vojaški rok, neštetokrat pa še v poznejšem življenju.
V	nekaterih državah so že uvedli v deške meščanske šole obvezen pouk v kuhanju in šivanju.
Ne sončite se z našminkanim licem!
daj? Ali se bomo v kopališču tudi" naličile? Nikakor, če želimo sebi in svoji*koži dobro. Šminka in puder zapre vse pore na koži, .kožo popolnoma posuši in pokrije. Koža pod tako masko ne more ;lepO porjaveti, pač pa se ustroji kakor usnje, postane grda, stara in uvela. Le na čisto, mastno in sočno kožo sme sijati sonce, če ne bo kmalu konec lepote in mladosti.'
mota. Zakaj pa ni ženske Sraip, kadar'.seka drva, čisti pred hišo sneg, brli kuhinjo, popravlja vodovod, drvarnico ali . Pa oreluknjano posodo? '’
.. Da vsega'tega ne bo, je treba tudi vzgo 5° naših dečkov preusmeriti. Glede1 tega ne bomo čakali na kakšna nova vzcoi-n* načela: tega nosla se nailažie loti vsa-mat! sarria. 'Ne delati pri vzgoji raz-e nied dečki in deklicami. Ob?dva nai
Ufj delati vse. Sinček nai se uči vj^ti jjjjzo po‘dmet	naredi tako-le.	V loncu
ri kuhati, šivati, prati, čistiti in slično, i žvrkljaj 6	celih	jajc,	Vi 1 sladke smetane
Kakor hčerka Če pride domov z raztrga-I ali mleka	ter	vlij v	ponev ali	kozico, v
Kuhinja
Tolipeljni (Malancani). 6—8 lepih toli-peljriov olupi in nasoli. Medtem pa deni v kozico žlico masti in žlico olja,- Ko se malo segreje, prideni drobno sesekljanega zelenega peteršilja, česna, 3 ali 4 olupljene ter zrezane paradižnike iri ožete tolipeljne; dobro premešaj ter pokrito praži, da so tolipeljni mehki, prideni še malo popra in daj poleg rib ali kakšnega mesa na mizo.	'
Ocvrti tolipeljni (Malancani). Olupi tolipeljne, zreži jih na rezine, osoli, povaljaj v moki, jajcu in drobtinah ocvri pa daj na prikuho ali pa okrog praženih jedil na mizo.
Orehova srbska pita.- Naredi vlečeno testo iz 35 dkg moKe, pol beljaka, 3/ls 1 mlačne vode in malo soli; dobro ga ugneti in pokrij s prtičem za pol ure. Medlem' pripravi nadev: Drobno' zreži 25 dkg orehov, malo limonove, lupine, čez.pol prereži 12 dkg .rozin, 25 dkg sladkorja fino stolči in mu prideni malo cimeta, vse to •v skledi zmešajraztopi tudi 15 dkg presnega masla. Zdaj zvaljaj in prav tenko razvleci testo, pusti, da leži in se malo osuši, potem .pa pomaži, z raztopljenim pr6snirfi maslom ali mastjo in potresi z na-
kateri si segrela 2 žlici masla, pa mešaj na ognju ,da se zgosti.
Kifl) zelje z morsko *T>o. 1 kg kislega zelja dušimo nekaj časa s 50 gr. .ma-, sti in eno na drobno sesekano čebul-v potem mu pa zaradi boljšega okusa ,p i-‘ lijemo še malo belega vina. Medtem skuhamo v malo slani vodi 1 kg morskih rib, jih osnažimo in zrežemo na koščke. Zdaj denemo v pekačo, ki smo ,jo orej s surovim maslim dobro namaza i eno plast zelja, ki ga s smetano pokapamo, eno plast’ ribe, ki je tudi s smetano pokapamo, potem spet zelje, in tako dalje. Na vrhu mora bi i zelje. ki ga potresemo s parmezanom in kosrri?i surovega ma-la. To pečemo potem v precej vroči pc i-i kakih 20 do 25 minit, dokler lepo ne zarumeni. Namesto morske ii'>e vzamemo. lahko tudi ščuko ali kakšno drugo ribo.
Praktični nasveti
Kako: staro kokoš mehko skuhaš? Starp kokoš mehko in dobro skuhaš, > če jo namažeš pred kuhanjem zunaj in znotraj z dobrim oljem i'n‘jo pustiš stati 12 ur.
Vkuhano sadje (kompot). Za vkuhavanje je najbolj pripravno koščičasto sadje, ker.
.•	 L	1	i.*_WI	in	rfaip
tako so izdatna, počenf in varčna v uporabi:
ELI DA
Za lene, ki imajo |'ode
dermotološUopre.zkU^
seno milo-.
devom. Če kaj razvlečenega testa visi čez . je. samoobsebi najmanj trpežno, rn daje mizo,' ga vrzi na narisa nazaj in tudi tega pravilno najfinejši izdelek/ Tudi. razne pomaži in .potresi z nadevom. Tako stori hruške se- dado izvrstnot uporabiti V ta
z vsem testom kolikor ga visi čez mizo. namen. Manj. primerna sO'jabolka; ker so že Zdaj zavij testo'^očl 'daljše iStrArif,.da do- samoobsebi zelo .trpežna ali. se'pa . izde-biš debelo klobaso, zvij jo' tako, da stak- lajo v razne drugačne konzerve.. .... neš obakonca klobase -skupaj, pciloži jo Kako odpraviš golazen pri psih? Golazen' •v. okrogel model in. razreži v; modlu, v pri psih odpraviš z zmesjo 50 gr bencina, 'poljubne kose, pomaži jo z jajcem in pe-	180 gr vode in	10 gr	-mila. Pse večkrat
ci v srednji. vročini .pol do Lričetrt	ure.	nadrgni s krpo,	namočeno v tej tekočini.
Pečeno zvrni iz modela in daj toplo ali Po dežju. Kdor hoče, da se mu ne vtepe mrzlo na mizo.	suša tako hitro v vinograd ali v vrt,
Gobova jajčna,jed- Osnaži gobe, zreži ta naj zemljo po dežju ko.se je nekoliko jih na kocke in operi v mrzli vodi. Potem osušila ,na vrhu prerahlja.. Pri prihodnjem sfegrej presnega masla ali masti, deni no- dežju bo popila taka zemlja vsako kapljico ter drobno zrezanega peteršilja: in gobe vase in voda ne bo odtekala, ter pusti, da mokroto, katero dajo iz sebe Zarastel prstan moreš t sneti, če prst od nopijo. Potem jih potresi z moko, ?alij nohta do prstana tesno poviješ, ga čez 5 z juho ter kani nanje tudi malo	vina.	minut odviješ in držiš	roko 5 minut kvi-
Kftdar se osuše, prideni malo kisle	sme*	šku. Ce to še	enkrat	ponoviš, prstan z
tane, pa jih odstavi. Naredi iz šestih jajc lahkoma snameš, podtnel, primešaj. rahlo gobe ter daj. na Kako odrežeš steklenici
zgori. Nato potopi steklenico z dnom- naprej v mrzlo vodo, ki jo je treba, že naprej pripravili. Na mestu, kjer je'igo-rela nit, poči vrat in je odrezek popolnoma •gladek* Treba pa je paziti da se izpod niti ' ne cedi bencin, ker bi sicer odrezek. no'bij gladek, temveč neenakomeren. | Kako moramo ravnati, ako se nam je jed pripalSla. Zapaljene jedi; v kateri )e 'mo* ka, ne mešuj, ampak vzemi, posodo in jo J postavi v mrzlo vodo; ..tako izgine ne-
jjrlo? Vzemi dolgo volneno nit, jo namoči v bencinu, malo ožmi ter ovij pet ali šestkrat okoli stekleničinega grla, Nit zažgi in pusti da
prijetni okus. po pripaljeriju. .Jed preji j cist lonec in kuhaj naprej, a moraš ~jc cel -čas-. mešati:- Tudi drugih pripaljemh jedil ne mešaj in ne prilivaj vode. 2j zajemalko pozorno odstrani, kar ni pripalje-nega, in deni v lonec, katerega dno si polila z vodo al imastjo., — Za mleko pa imej vedno posebne posode, da še tf ne zapali, poplakni vselej lonec z mrzlo vodo,
i potem šele vlij vanj mleko.
Kako se shrani juha več dni? ZJasti na deželi, kjer se ne kulia vsak da;i meso, pogrešajo večkrat dobre goveje juhe, čeravno ni tako težko, ohraniti jo več dni, če treba ves teden. Kadar je namreč juha. skuhana, naj se natoči v posebno steklenico prav do vrha; potem se zamaže Steklenica s surovim maslom, tako da ni
'nič zraka v steklenici in se potem zamaši.
Vaclav prokcpek:
30
Zena In semlfa
(Roman dvojne ljubezni)
»Kaj vam prihaja na misel,« se j€ ra2-Jezi| Mart n in hitro odšel.
Odšel je na vrt. Oprl se je na jablano, , e je prekrižal na prsih. Obšla ga je globoka- odločitev, da bi se razčistil z '[sem, kar ga muči, utesnjuje in toliko, to-■ko bob. Telesna trudnost je osvežila njegovo dušo in podnetila čute. Pravi: »Sem odboršek. Sem iz tega rodu, ki mu je ekoč pripadalo mogoče več kakor pol ^apotoka. Nima zaman njegova stavba P^o hišno številko.«
Pred dve sto ali tri sto leti je stal na tem mestu vehk dom. Podborški so bili tedaj Pfvi v Zapotoku in daleč, naokoli. Vekovi s° vel'k dom razdelil1, nato posestvo, in ostala je samo hiša, in nazadnje hišica, ako so gospodarili Podborški v Zapo-°ku, tako je ves rod padal in. upadal. o|edi>jič je ostala samo kol bica in nekaj Jivic. Dokler ni Marfnov ded zavihal ro-avov, njegov oče pridobil nova polja, odborškov rod se je začel zopet dvgati ® el je rast , postavil se je zopet med v ^ zaP°t°ške rodovine kam ga pru es ti. Martin? Stoletja valovijo —. aglo se je spomnil Marije. Ko se ml
vrneš, bova spet skupaj, hodila bova skupaj na polja, gojila boš kokoši, trope gosi, skrbela boš za hlev, vse se nama bo množilo, s teboj se narrt bo razcvetela sreča. In otroke bova mela, kajne, Marije, in če pojde vse ostalo proti nama, kakor gre doslej, vsaj v otrokih bova videla svojo radost in upanje Podborškove-ga rodu.	:	'
Hipoma se >e spomnil na Božo. Kaj se je dogajalo z njim tam. na polju? Ali ga je res poljubila? Ali se mu 'je to samo sanjalo? Zakai je njena mati dejala pre-užitkarju. da bi k njemu prišla Bo' i? Ali je to samo. sočutje ali je v tem globlji namen? Vidi jo v duhu. malo bež' od njega, ko se je prebudil. Boža? To je samo zdravje, sam smeh veter, burna radost — in moja žena Marija je iha žalost. vdana bolečina. Boža tuja, Marija moja. moja žena!
V	duhu vidi-Marijo Boža se. smeje in ooizkufia. Marija mtluje in gladi. Boža muči celo telo.
»Nočem, nočem te;« se skoro. na glas brani in se otepa kakor- dar bi hotel s sebe stresti ta privid.
»Vrni se mi, Marija,« pravi žalostno kakor v snu.
Toda sam je tu in Marija je daleč, daleč.
Legel je. oči zastri z dlanmi in itn-el samo eno željo: ničesar videti, ničesar slišati, ničesar hoteti in ničesar imeti in mogoče sploh ne živeti.
Premagan jer Izgubil je. Prvi zapotoškl: kmet, ta pogumni, modri in močni, leži tu kakor kopica nesreče in hrepeni, da bi pobegnil od vsega.
Zapira oči in hoče irtieti noč, večno noč. Ima jo. Medtem ko so v Zapotoku je davno odzvonili poldne, on drema in spi.
Toda Haken.med tem ni miroval. Po-, klical je na polje kočarje in njihove žene, in tudi Božena je prišla. Vsi žanjejo žito. stavijo kope, naenkrat je tu polno ljudi in vodi jih Haken ki se mu končno vrača na obraz smehljaj. Ni še ura štiri in oni so z žitom pri kraju — brez gospodarja. Na njegovih poljih je življenje, on pa leži skoro brez živlienia na vrtu pod jablano. Kako se je znala Marija braniti! Kako se je upirala bolezni, koliko upanje jo je navdajalo ob. iutrvh po mrzličnih nočeh! Nien mož sem. si misli Martin, in hoče se dvigniti, toda zaman, pada nazaj v sen,
Preužitkarja čakata doma Martina, na polju se neprestano ozira vsa truma po
'gospodarju, ki bo gotovo pohvalil njihovo delo. zaman se med seboj vzpodbujajo, zaman leta Haken okoli in mežika s svojimi čudaškimi očmi, gospodarja ni od nikoder.
Nihče ne prinaša niti malice.
: Ozirajo se po Hakenu — pregovoril si nas, dedek, kje imaš malico? Ali misliš, da vzdržimo tole delo brez grižljaja ta požirka? In dvigne se Boža in odhiti in za trenutek se: vrne z malico,
Dožeii so.in postavili kop-c.
»Zdaj pa na ječmen, žanjci! -Na ječmen, slišite!« * ; -•
In odpravili so se tja. Saj vendar poznajo Podborškova polja in vedo brez gosipodaTja. česa se naj lotijo.
Ko so gotovi, se začno odpravljati domov.
Na meji za hip postanejo.
»Je res nesreča, če pride bolezen v hišo,« pravi ena.
»Da je moralo prav njega to zadeti,« obžaluje druga.
»In- gospodinja w-- veselje jo je bilo pogledati!« se spominja tretja.
Boža hodi za njimi, zamišljena,, tiha, — Malo jo je sram in oči poveša.
Martin se je prebudil zvečer, ko so se jele daljšati sence.
Ozrl se je proti zahajajočemu soncu m hiti na dvorišče.
(Nadaljevanje v sobotonedeiiski štev^
V hladnih jutrih, podnevni vročini
Dr. Stanko Bevk / Zakaj pojo ptiči — Dr. Ivan Regen — Nemi govor — K.keriki
Poleti navadno vstajamo zgodaj, da se v jutranjem hladu izprehodimo. Ako že sije sonce, jo zavijemo v senčnat drevored ali v vabljivi gozd. Temkaj imamo na svojem samotnem potu družbo, ki govori sicer po svoje, pa jo vendar radi poslušamo, To so razni ptiči, ki gostole po vejah dreves in grmov,
V prosti naravi poje vsak ptič po svoje, dasi obstoja to »petje« često le v enem samem tonu ali v dveh, treh in je dostikrat le hreščeče oglašanje- ki je človeškemu ušesu celo neprijetno, Le redko najdemo v prosti prirodi prknere, da posnema ptič petje drugega ptiča, kakor srakoper, šoja ali oponašavec, v kletki pa se marsikateri ptič priuči napevu, ki mu ga pogostoma in trajno žvižgamo. Zlasti črni kos rad požvižgava priučeno pesem, navadno pač le nekoliko taktov, kar je sicer v ponos učiteljev, ne pa baš v zabavo sosedom.
Najlepše pojo drobni ptiči iz sistematske skupine »pevcev«. Zanimivo je, da ptiči nimajo glasilk v grgravcu kakor človek ali sesalci, ampak svojevrstno glasilo v spodnjem delu sapnika, tam, kjer se strneta vanj oba dušnika. Te dele stru-mijo posebne mišice in zrak iz pljuč jih spravlja v tresljaje. Ptiči pevci imajo več mišic kakor drugi ptiči, zato je njihovo petje vobče bolj razsežno in mnogoliko.
Kakor druge živali se oglašajo tudi ptiči, da sporočajo nekaj svojim vrstnikom ali dajejo izraza trenutnemu razpoloženju. Ker pa odloča v življenju živali o njihovem početju v glavnem samo skrb za prehrano, varnost in razmnožitev, se oglašajo navadno le, če najdejo krmo ali začutijo nevarnost in kadar se kličejo k paritvi; jutranje petje je poleg tega morebiti tudi izraz nekakega dobrega razpoloženja. Vsakdo ve, da kliče koklja z drugačnim glasom k sebi piščance, če najde zrnje, kakor pa, če jih poziva na varno, kadar zagleda v zraku kragulja. Lovec se jezi nad šojo, ki ga s svojevrstnim hreščanjem izdaja na zalazu, pa pozna na čakališču po kosovem »kreganju«, da se bliža divjad. Vrabec, ki prvi zagleda skobca, opozori nanj svojo družbo s posebnim krikom, da pobegne vsa družba kričeč na varno v gosto grmovje. V Času paritve pojo zlasti samci svoje pe-semce, da vabijo k sebi samice in zbujajo v njih ženitno razpoloženje. Te pesmi so pri mnogih ptičih najlepše; pogosto jih spremljajo prikupljivi gibi, umetni poleti m strastni plesi. Vzbujeni plemenltveni gon sprošča pri ptičih največ in najbolj vzdržno petje. Ker pa traja to svatbeno razpoloženje dalj časa, pojo ptiči tudi po paritvi, ko leže samica jajca in jih vali ter še potem, da se mladiči privadijo petju svoje vrste. Nekateri ptiči nimajo glasu. Znan primer za to je štorklja. Vendar se tudi štorklje sporazumevajo, In sicer z raznimi kretnjami, zlasti pa s klopotanjem kljuna.
Proizvajanje glasov z drugimi deli telesa in ne z glasitaimi pripravami v sapniku pri živalih nikakor ni redko. Zlasti pri žuželkah najdemo dovolj primerov: kobilice stržejo, črički cvrče, rmimi rojo.
Svoje glasilne priprave imajo največ na krilih, ki jih drgnejo drugo ob drugo. Petje murnov je najbolj natančno preiskal Slovenec dr. Ivan Regen, doma iz Poljanske doline. Njegovi obširni iznajdljivi poskusi. njegovi temeljiti spisi o tem predmetu so v znanstvenem svetu vzbudili veliko pozornost in priznanje. Z duhovito izumljenimi pripravami proučuje na Dunaju petje murnov in dokazal je, da murni ne samo slišijo, ampak se tudi odzivajo petju ,v glavnem, da vabijo samci k sebi samice. Rekli bi skoraj, da se zna dr. Regen s pomočjo svojih priprav z murni pogovarjati.
Glavni namen oglašanja živali je medsebojno sporazumevanje, ki mu je prvotni namen tudi človeški govor. Potem takem bi smeli tudi živalim pripisovati nekakšen govor. Ker pa se mnogo živali sporazumeva — slično kakor mutci — samo s posebnimi gibi, kretnjami, otipavanjem, bi mogli tudi tako sporazumevanje ali sporočanje šteti v pojem »govor« in ga za razloček od glasnega govora na-zvatl »nemi govor«. Posebno natančno so
preiskali prirodopisci tak »nemi govor« pri mravljah in čebelah. Z vso verjetnostjo so dognali, da si te živalic dopovedujejo neka dejstva z gladenjem, lizanjem, prijemanjem ali s posebnimi neobičajnimi kretnjami. Znani znanstvenik Wasmann pravi, n. pr. da pomeni božanje glave s tipalkami, naj poglajena mravlja sledi gladeči, in v novejšem času je Frisch natančno opisal, kako se vede čebela, vmivša se v panj, če je na novo našla bogato pašo, da lete potem družice tjakaj za njo.
Zanimivo je, da spoznajo čebele ln mravlje, pa tudi druge živali užitne snovi, če tudi jih prej še nikoli niso videle. Iz tujine prinešenih cvetlic se čebele kma lu privadijo, mravlje se lotijo raznih sladkarij in mesnin, ki jih sicer v prosti naravi ne najdejo. Vodijo jih pri tem vonj in okus, često pred vsem pokušnja. S tem, da n. pr. ptiči po naših parkih pokušajo natresene jim pinjolice ali podzemne lešnike, spoznajo, da so ta semena užitna in odslej so na njihovem jedilnem listu.
Pinije ne rastejo pri nas, prav tako ne
podzemni iešmKi, zato njihovih semen naši ptiči ne morejo poznati, še posebej slednjih niso prej nikoli videli, ker zore v zemlji. Podzemne , lešnike so jeli prinašati v naše kraje v povojni dobi in so postali prav priljubljeni; pravijo jim tudi kikeriki. Rastlina je doma v Braziliji, kjer ima ime ginguba ali mani anchic. To je kakor detelja nizko zelišče s parn-oper-natimi listi, ki v njihovih pazduhah rastejo cveti, posamič ali po dvoje, Cveti so rumeni in sličijo grahovim; plod je napihnjen, žilast strok, v katerem sta navadne dve semeni. Zanimivo pri tej rastlini je to, da se po ploditvi cvetni peclji podaljšajo, zakrive navzdol in porinejo zoreči stroček za 4—8 cm globoko v prst. Plod torej dozori v zemlji; temu pojavu pravimo geokarpija. Že v 16. stoletju ;e Španec Fernandez de Oviedo prinesel prve podzemne lešnike v Evropo, vendar so jih tukaj začeli saditi šele v 19. sto* letju. Danes sade na veliko to rastlino na Španskem, v Italiji, na Grškem, v Bolgariji in mnogih toplejših krajih Azije/ zlasti v Prednji Indiji, največ pa v zahodni Afriki, od koder jih izvažajo v ogromnih množinah, n. pr. iz Senegatn-bije letno okoli 225.000 ton. Semenska zrna uživajo ali surova ali kuhana, pri nas največ pražena. Tudi jih meljejo in pečejo v hlebih. Mnogo semena se porabi za olje, ki ga pridevajo olivnemu namiznemu olju.
Pomnite: rušje je zaščitnik naših planin!
Rušje ali gozdni bor (Pinus montana je izrazito planinski grm. Za razliko od ostalih borov zraste le redko v drevo, večinoma se stiska kot skrivljen grm na pobočja, le vršičke spenja k soncu. Kot grm doseže povprečno 1 do 1 'A m višine. V naši banovini je po približni cenitvi 7200 ha zemlje poraščene z rušjem.
Skromna drevesna vrsta raste na sko-ro golih kamenitih tleh, na prodiščih, gorskih meliščih, usadih in hudourniških strugah kakor tudi ob planinskih barjih in močvirjih, tako n. pr. na Pohorju, Pokljuki in Jelovici. Seže kot edina gozdna rastlina tudi 2000 m visoko.
Zdaj ko je mnogo planinskih koč po vrhovih, pa pastirskih kolib na pašnikih, pokurijo mnogo rušja. S tem uničujejo rastlino, ki s svojimi koreninami veže
strma pobočja, z gostimi odpadlimi iglicami gnoji zemljo in zadržuje prenagel odtok vode. Sčasoma prilagodi rušje še tako pust svet za naselitev drugih dreves, je tedaj pravi -zaščitnik gozdne meje, ki z njegovo pomočjo počasi leze v vrh. Rušje preprečuje nastajanje hudournikom, zemeljskih in snežnih plazov. — Številni pašniki so obraščeni z rušjem, in na strminah preprečuje odnašanje prsti. Med grmi rušja, ki varujejo prst pred vetrom, raste sočna, izdatna trava. V njem se skrivajo ruševci, divje koze, planinski jerebi. Ponekod so jeli trgati rušju vršičke, tako v dolini Pišence pri Kranjski gori ter jih dostavljali tovarni eteričnih olj.
Da se prepreči izkoriščanje te rastline, je banska uprava izdala posebno uredbo, ki prepoveduje uničevanje rušja in le
v izjemnih primerih dovoljuje njegovo iz* trebljenje. Ljudje bi naj bili tedaj pozornejši za grmičje, ki ima v visokih planinah veliko pionirsko nalogo.
Tako v izvlečku iz »Gozdarskega vestnika«. V prvem članku o upravi razlaščenih gozdov v Sloveniji se je avtor, inž. Cvetko Božič iz Ljubljane dotaknil tehtnga jedra našega kmetskega gospo* darstva v zvezi z agrarno reformo, gor* nji članek izpod peresa inž. Martinfl Cokla iz Ljubljane je pa živ dokaz, ko* liko je še vprašanj, malo znanih v jav* nosti, ki jih bi morala kmet in gozdar, p izletniki sporazumno reševati v splošifl korist naše zemlje. Urednik inž. Stanko Sotošek v Mariboru zasluži za zbra* no gradivo aktualnega vestnika vse pi< znanje.
Kako preienemo muš;o nadlego
Neznosnu je mušja nadlega v vročih poletnih mesecih. Toda no samo neprijetnost mušje nadlege, kot takšne, temveč nevarnost za zdravje ljudi ln P.ivali je tehtni vzrok za energično pobijanje muli.
Higieni greznic, stranišč, smetišč in prostorov, k umor se odlagajo odpadki, ac
Eosveča vse premalo pažnje, tako v vaseh ot v mestih. Iz greznic in smetišč, hlevov in stranišč prenašajo muhe klice bolezni »a hrano, na rane bolnikov in ranjenih živali itd. Z muholovci sc mušja zalega ne more zatreti.
Poskusi z ueoljenim apnenim dušikom so tudi na tem polju pokazali zelo zadovoljive uspčhe. Ce potrosimo greznice in stranišča z ueoljenim apnenim dušikom ali če polijemo smetišče, gnojišča kakor tudi greznice in stranišča z 5 odst. vodno emulzijo neoljenega apnenega dušika, uničimo na ta način vso mušjo zalego, ki živi in se razvija v greznicah, guojiščih in dr.
Za 1 m2 grczHicu or.. smetišču porabimo največ t kg neoljeneca apnenega dušika. Neoljeni apneni dušik stane din 1’80 kg. Greznice in gnojne jame merijo 4—6ma površine, torej potrebujemo za desinfek-cijo povprečno 10'— din za eno greznico.
Desinfekcija greznic se mora izvršiti ta-
Vročina pritiska
Julijska vročina sega že daleč nad običajni povpreček. V Dunajski kotlini imajo pripeko 8'S° G nad normalo, zaradi
suše je zgorelo v okolici Dunaja mnogo žilnega polja. V Dubrovniku so imeli 50, v Crni gori in južni Dalmaciji celo 71° G. Strašna vročina vlada že dalje času nad Albanijo, kjer so se posušili studenci, primanjkuje pitne vode. V Beogradu je bilo včeraj 38’8 v sencih, v Temešvaru so se skrivile tirnice na progi zaradi vročine, ki žge na ravno ploskev Podonav-i ja. Julij že dolgo let ni imel toliko sončnih dni in vročinski rekord, kakor letos.
V polesju je utihnil nagajivi ku-ku
Zakaj odlaga kukavica Jajca v tuja gnezda — Ameriika kukavica lovi -
krat, ko v njih mrgoli raznih črvičkov in ličink ter zarodkov mrčesa. 2( ur po desinfekciji z neoljcnim apnenim dušikbom je v greznici vse mrtvo. Greznica o£ gnojišče pridobi na gnojilni vrednosli., Ta enostaven in učinkovit način uničevanja muSje. zalege. Ha j bi se splošno uvedel, ker bi sc tako dvignila higien naših vasi in mest.
mlil...
V pomladnem jutru se vsako leto oglasi nagajivi k uku naše ljubljene znanke. Kadar jo slišimo prvič, uganemo, da ic pomlad že premagala zimo. In potem jo čujemo vse tople dneve, tja do srede poletja, ko spet utihne in, so preseli na jug.
Kukavica je bila že odnekdaj znana pUca našim prednikom. Poznajo jo po vsej livrupi, visoko na sever, pa tud ina ostalih celinah se oglaša njen kuku Posebno so jo cenili stari Indi, njej na čast so spesnili več pesmi, lndske knjige pišejo, da se ptice roparice nikoli ne lotijo kukavic, ki prinaša tako ljudem kakor živalim srečo... V grški mitologiji trde, da je kukavica letela skozi nevihte in nalive d oboginje Herc v času, ko je besnela trojanska vojna.
Rimljani so že poznali kukavičje lastnosti ,da se ne briga za potom.slvo. Beseda „cmilusl je bila za Rimljane sramotilna, Se danes pomeni pri Srni htii Hrvatih strahopetneža, podležu.
kaj lele kukavica jajce v tuje gnezdo,časa boš še živel. Mladoparačenci so ra-zakaj si ne zgradi lastnega gnezda, ka- ‘ *	”
kor druge ptice. Običajna naša siva ku-
kavica znese navadno v dobi valenja vsak
ično
.	lJ	sedela i
se hi večina od starosti pokvarila. So-
drugi dali po do 22 jajčec. Ce
eno jajce, povprečno 20 bi tedaj sedela na njih,
rodnica naši pomladni znanilki, ameriška kukavica znese manj jajc, pa jih tudi sama lete Zanimivo je, da več ameriških kukavic samic skupaj splete veliko zgnezdo,
kamor zležejo jajčeca in iih složno vale. Ko se zležejo mladiči, jih lajo dokler ne dorasejo.
Pri	starih Germanih	je	bila	kukavica
božji	poslanec. Ker	je	na	kraju poletja
nenadoma izginila, so mislili, da se je izprcmenila v drugo ptico, tako v sokola	itd. Menili so	,da	se	leto	za letom
javlja na istem kraiu določena kukavica, dokler uc pogine. Kukavici so št) dolgo v srednji vek pripisovali, da ima sposobnosti	prerokovanja.	Po	njenem	klikanju,
posebno kadar je dišiš prvič, verujejo
Prirodosiovci so dolgo razmišljali, za- ie danes, da lahko našteješ leta, koliko
čunali po kukavičjem petju, koliko bodo imeli otrok, dekleta so. računala mesece, ki jih še ločijo od možitve... Se dandanes ne smeš biti brez cvenka v žepu, kadar čuješ kukavico, kajti potem boš vse leto v denarnih stiskah.
Kukavica je plašna ptica. Ce io zalezuješ, se bo na tihem odstranila in so oglasila na drugem mestu. To skrivno-sUio beganj« pred človekom so smatrali ljudje ra zlo iu so naprtili kukavici,, da je zvita, hudobna. Ponekod verujejo, če se usede kukavica na streho, da bo privabila smrt in da bo žetev isto leto slaba. Moderen človek seveda zavrača vsa praznoverja.
V Ameriki živi še neka vrsta kukavic, ki skačejo po tleh in slabo letajo. Dolge noge jimomogočajo, da lete kakor konj. V nekaterih krajih Južne Amerike jih udomače, jedo namreč mlade kače in love miši. Naša kukavica je dolga do 37, ameriška do 60 cm.
Osvežujoče pijače na potovanju
V poletju nas vročina često muči z ne* utolazljivo žejo. Oglejmo si naslednje pijače, ki osvežajo in krepijo, obenem |)H tudi izdatno gase žejo, nekatere povrh vplivajo še na zmanjšano potenje.
čaj iz poprove mete (Pfefferminze-Men-ta piperita). ki ga piješ mrzlega, spada mea najboljša iu najbolj zdrava sred-sta za žejo, kar jih poznamo. Zavremo 1 liter tega čaja, l<i ga okusu’ odgovorjajočo sladkamo, ohladimo in natočimo v popotno steklenico. Da nam ostane čaj čimbolj svež, zavijemo steklenico v namočeno platno.
Kavina pijača — je zelo okusna, gasi/ žejo, oživlja sile in zadržuje veliko po-f tenje. Iz 100 g čiste kave pripravimo,; kavo na običajni način, jo nato odlijemo; dodamo 50 g sladkorja, 100 g dobrega žganja iu toliko vode, da pridobimo clvu litra tekočine. Ta pijača je izvrstna, akO na potovanjih postajamo medli in utrujeni ter je zlasti za daljše gorske in kolesarske ture zelo priporočljiva.
Lipovo-evetna limonad« je izredno osv** žujoca. V lonec jialijcmo 5 litrov vode* dodamo 100 g sladkorja, eno v ploščic:"1 narezano limono in polno pest lipoveg9 cvetja. Nato vse skuhamo, prilijemo pr^ cejšujo žlico vinskega kisa m vse skup« precedimo.
Pecivno-sadua limonada je zelo ccn°' na in zdrava popotna pijača. Vzamcfl'0 250 g mešanega pccivnega sadja in 24 ur namakamo v vodi. Naslednji da ga pol ure kuhamo. Nato nalijemo na >'®r selo in sok, v katerem pri tej inno/i”. pedvnega sadja računamo okoli 2 ln P0 litra vode, precedimo, mu dodamo 3 ^ ' liko žlice sladkorja in ga še enkrat ku.“JT mo. Po kuhanju ga postavimo na hladu®« pred uporabo primešamo nekoliko hin ninega soka. Preostalo pccivno sadje up*^ rabimo za kompot
J
film
»»Risani velikan" bo prikazoval liliputanski svet
PARAMOUNT bo IZDELAL RISANJ VELRFILM, KI BO PRIKAZOVAL „GULIVER-
ANJ
JEVA" POTOVANJA
Maks Fleischer je izdelal do danes že celo vrsto risanih filmov, ki so želi povsod Po svetu največja priznanja. Fleischer je ulmski ustvarjalec znamenitega mornarja fopaja in Beti Bupove. On je tudi tisti,
« je izdelal barvaste filme o mornarju Popaju, dve dejanji ,,Pomorščaka Sind-“ada!, risani film „Aladinovo svetilko",
P jo pozna široka javnost po pripovedki }z knjige „Tisoč in ena noč . Zraven tega j® Fleischer napravil celo vrsto duhovitih ® posrečeno izrisanih kratkih eno in več barvnih filmov.
Končno pa se je Maks Fleischer odlogi, da izdela risan film s tako dolgim trakom, kakor jih imajo običajni filmi.
Kot tak bo film prava posesbnost dosedanji filmski produkciji, vrgel pa bo tudi lepe denarje producentom in kino-podjetjem. Film bo pravi vrhunec ustvarjanja risanih in barvastih filmov. Za ta „risani velikan" je bilo na razpolago več ael, nazadnje pa sta se Paramount in Maks Fleiscner odločila za „Guliverjeva potovanja", ki so prevedena tudi v slovenščino. Za izdelavo tega nesmrtnega Swiftovega dela je dal Paramount Flei-scherju na razpolago velika denarna sre stva, saj je izdevala risanih filmov, p sebno pa še tako velikega, neverjetno dr §*•
»lugoslavija vas kliče**
kako je s filmom, ki bo prikazoval na veliki svetovni razstavi V NEW YORKU LE-pote SLOVENIJE?
Zadruga za gospodarske filme v Beo-
gosp
gradu je začela skupno s trgovinskim in Hidustrijskim ministrstvom snemati po Jugoslaviji film, ki bo prikazoval na veliki svetovni razstavi v Ameriki prirodne in zgodovinske lepote naše države. Snemale v Južni Srbiji in Bosni s slikovitim orientalskim življenjem v Sarajevu in v Hercegovini z Mostarjem se je že kon-snemajo trenutno Split
čalo
z njego-
 yo trenutno Sp
viini zgodovinskimi spomeniki in znamenitosti®^ ki jih je v mestu in okolici več kakor dovolj, posneli pa bodo tudi 2}vljenje v mestu. Po Splitu bo odšla filmska ekspedicija na Vis, kjer bo v Komiži V? na Visu posnela ribolov na sardele ter življenje naSih rudarjev. Po tem otočju
bo Zadruga fllmala Dubrovnik in Kotor in nazadnje še Slovenijo. Pri filmu, ki bo tudi pri domači publiki doživel velik uspeh, saj je prvi primer filmske propagande za naše znane turistične kraje v svetu, bi bilo želeti, da bi bila Slovenija zastopana v dovolj veliki meri, saj je ena izmed najbolj znanih in urejenih turističnih krajev v državi.
S filmom ,kt bo dolg okoli 1000 metrov, se bo delala v Ameriki in v svetu sploh prvič propagando z anaše kraje. Naj bi film ne bil in ostal unicum, ampak naj bi se izdelalo še več podobnih posnetkov. Muziko za „Jugosiavija vas kliče" ie napisal komponist Jakob Gotovac po ljudskih motivih.
Greta Garbo v komediji „Ninočki"
Vsak film Grete Garbo je bil do danes *eano senzacija in umetnina. Nesporno Je Greta Garbo največja sodobna filmska njenii filmi pa spadajo v vrsto naj-večph umetniških doživljanj sodobnega življenja. Samo da je njenih filmov bolj malo Lani ni velika filmska umetnica nastopila v nobenem novem filmu. Zadnje leto pa že snemaio Greto Garbo v novem
na platnu na umetuiški način veliko literarno umetnino. Klnooblskovalcl in obo-ževatelji Grete Garbo bodo videli veliko umetnic ov „Ninočki“ v vlogi, ki se docela razlikuje od dosedanjih njenih ustvaritev. V „Ninočki“ bo Greta p ar bo prvič nastopila v komediji. Prav zaradi tega pričakuje svetovna filmska javnost novi film „božanstvene“ Grete Garbo z nekoliko nemosti.
Hollywoodu so si dolgo belili glave kdo bo tokrat partner slavne filmske zvezdnice, nazadnje pa so ji izbrali talentiranega filmskega igralca Melvyna Douglasa, ki smo ga zadnja leta imeli često-
lengvela. Lengyelovo delo je znano po vs emsvetu ter je ena izmed prvovrstnih 'imetnin. Tako bo lahko Greta Garbo v '»to svojem najnovejšem filmu prikazala |
Tabela
za Izračunavanje davka v narodni obrambni lond
je izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni Din 7'— komad, pri dostavi po pošti Din 7'50. Tabele si nabavite lahko tudi pri davčnih upravah in v večjih knjigarnah.
krat priliko videti v najrazličnejših ameriških filmih. Film „Nmočka“ bo vsak čas končan, režira pa ga Ernest Lubič.
f Parodija na „Tri mušketirje". Kdo ne
pozna Dumasovih „Treh mušketirjev"? Roman je doživel v Franciji nešteto naklad, enako jih je doživel v prevodih Slavni komičarski trio bratov Ritz bo naslednjo sezono nastopal na platnu v duhoviti parodiji na znani Dumasov roman „Trije mušketirji". Film se bo imenoval „Kalvarija Nj. Veličanstva". Vlogo d’Artag-nana bo nastopal Don Amechea.
f Največ je „prinesel“ do sedaj v zgo dovini povojnega filma Walt Disneyev filrr .Sneguljčica". Disney je ž njim zaslužil okoli 320 milijonov dinarjev. Res pa je,
da ga je produkcija tega filma stala okoli 120 milijonov dinarjev. Disneyev film pa še daleč zaostaja za filmom „Rojstvo nacije", ki je bil izdelan že 1914. in ga še danes ponekod kažejo. Ta film je prinesel producentom okoli 600 milijonov dinarjev. Prvi zvočni film „The Singing Fool“ z Al Jolsonom je prinesel samo 150 milijpnov.
f Tyrone Power in Annabella prideta v Dalmacijo? Slavni filmski par, ki je pred kratkim postal par v življenju, Tjroiie Power in Annabella sta prišla pred kratkim v Evropo. Filmska partnerja sta se pobliže spoznala med snemanjem velefil-ma „Suez“. Tyrone Power je izjavil novinarjem, da je globoko zaljubljen v svojo visoko kulturno filmsko partnerico in da njegov zakon z Annabello ne bo kakor so običajni liollywoodski zakoni. Hudobni jeziki pa vedo povedati, da je bila Annabella že trikrat ločena, pa tudi, da je starejša od Povverja, kar se jim zdi najsigumejša garancija za kasnejšo ločitev. Časopisi pa javljajo, da nameravata filmska umetnika na poti po Evropi, obiskati Dalmacijo.
f Angleške prine^ze bi se rade igrale s Shirley Temple. Majhne angleške prin-cezinje so tako navdušene nad Slurlev Temple, da si nič drugega ne želijo bolj življenju, kakor da bi bila Shirley Tem-
ple v njih sredi in da bi se smele z njo igrati. Angleški kraljevski par je zaradi tega povabil Shirley Temple, da preživi počitnice na angleškem kraljevskem domu v Angliji. Majhna filmska zvezdnica je sprejela povabilo, ali samo pod pogojem, da jo za nekaj časa rešijo študija., Shirley Temple dela mnogo manj kakor ostale filmske zvezde, komaj 5 do 6 ur dnevno, vkljub temu, da mora često snemati. Zadnji njen film, ki prikazuje nežno in lepo pripovedko o majhni siroti,
i'i je prinesel priznanje in največe odlivanje „Daddy“.
f Milijonske subvencije za češki film.
Iz Prage javljajo, da je bilo za financi* ranje češke filmske produkcije določenih od finančnega in trgovinskega ministrstva 10 milijonov kron (15 milijonov dinarjev). Istočasno se bo davek 20 hellerjev, ki se je popreje plačeval pri vstopninah za brezposelne, uporabil za filmsko industrijo. Tako bo filmska industrija dobila zraven subvencije novih 10 do 11 milijonov kron, ki jih je vrgla letno davščina za brezposelne.
Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugasne pravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na
10.000 din
Pomenki z mladino Miroslav Svoricke. Kakor vidiš, je križanka priobčena. Pozdravljen! — Vladko Kos. Pesem bo po možnosti Priobčena že v tej številki. Pričakujem kratko povest, ki Jo pišeš. Ifram, da bo bogata na dogajanju. V Tvojih Pe$mih bi si pa res d& želel malo jasnosti, posebno pa dognanosti, ”t6dvsem ritma. Nikar se ne zakuj s vred v obzidje, ki ga ne |«ore|. B^i enostavnejši in pripro-Pn Prav 'ep0 »ozdravljam. — “Kar Lupša. Isto kakor Kosu bi po-Tebi. Je neko nastrojenjc vTe-ki je predpogoj lirične pesmi, ven-Ti pa močno primanjkuje izraz-nrl1 moči. »Tak« in »mrak« Se zelo POsi'ieno povedano. Podobnih napak ,v hodoče ogiblji. Druga pesem ec*i. _ Ij?0T samorod. Tokrat si ^ Predstavil kot prevajalec. Jezik 1 i ,e5e in bi bilo prav, če bi nadaljeval * Prevajanjem. Prepričan sem, da bo *'-,ar Šiška« mladini ugajal.
Boijepolnlkl
EDGAR LUPŠA
„Ena ura je skrita, mor' bit’ tih nocoj, nobeden prijatljev \,	110 pojde z menoj."
Nadu jutranjem, v vročini poldneva ^lejo tak,
Vsi hotni in trudni od hojo in žeje ® utihnejo v mrak.
, 0 hrama prebelega vrhu gor6, dotika se zemlja oblakov, Klonjeni stopajo trudnih korakov. Poiia samotna In vode stoječe, v tihe gozdč Pfsem prečudna	s
°tih žalostnih sre, ena žalostna vrč.
uri, ki skrita Je, ki nihče za njo
. "e ve,
0 nihče nikamor z nikomer ne gre.
ut	r-1	J	i	4
S				
6	IBS'			
8 "		y | ■		
10				
11			■j	
Križanki
Vodoravno:
r.
streha; 5. zapreka; 6. povratni zaimek; 7. veznik (narobe!); 8. štvnik; 10. Ime pokojnega turške ga predsedflika; 11. veznik. Navpično: 1. zavita cesta; 2. železnica; 3. moli (latinski)* 4* cerkvicah 9. semkaj (srbski).
Miroslav Svoricke
Vodoravno: 1. denar; 4. Igralna karta; 5. tuj državljan; 7. kmetsko delo pod graščaki; 8. nagrabljeno blago; 11. veznik; 12. zaimek; 13. grška Črka; 14. površinska mera.
Navpično: 1. Avtor »Božanske komdije«; 2. domača žival; 3. p®, rutnina; 6. mlečni izdelek; 9. štev-nik; 10. neumen; 11. površinska mera.
<35549
Reiitev križank«
Vodoravno: 1. otok; 5. Odesa; 6. teret; 7. obara; 8. sad; 9. ara; 10. a.
Navpično: 1. odef; 2. terasa; 3. oseba; 4. katoda.
Rešitev lestve.
Besede pomenijo; 1. trma; 2. Iver; 3. slon; 4. koča. Tiskarna.
»Večernik«
sci mladino
Leto 1	Maribor,	25. julija 1959	Stav.	50
iiiiiiiibuiiuiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiniiiiMiniiiiiflninniiuiiHimniiiiniiiiiiiiHiiii
Car Šiško
ELIN-PELIN
Sklenil ]e tako Gospod naš sveti, širno svojo zemlio, da poseti, da prehodi hribe, vse višine, da obišče koče ter nižine, da sam vidi, če ga svet spoštuje, če roke k molitvi še vzdiguje.
Preobleče se tedaj v berača, v starega in sivega bradača, in podobo sveto da v desnico, drenovo pa palico v levico,
Nek večer Gospod Je milostljivi strt počival ob široki njivi, kjer pastirče paslo Je veselo krave, konje, svojo čredo belo.
Ga Gospod Je ogovoril blago: »Tu počival, dete sem, predrago. Daj, pomagaj zdaj ml. da se dvig-,
nem,
da pred temu v bližnje mesto pridem!«
Fant w k starcu hitro je postavil, ga na noge onemogle spravil, svojo torbo z rame sl odvezal, starcu dal soH, mu kruh narezal in mu rekel: »Vzaml to krepčilo! Kaj po svetu te Je napotilo?
Brez skrbi zdaj pokrepčaj se malo, to bo starim nogam pomagalo!«
Vzame Bog Jedačo od ovčarja, pa tako mu milo odgovarja:
»Drago dete, za dobroto tvojo rad darujem ti piščalko svojo.
Reši lahko te nesreče vsake,
in prinese same dneve take: da smejalo vse se bo, plesalo, dokler se bo tebi gosti dalo. Vedno sreča tebe naj obdarja, da postal boš zet še Šiška carja !<
Bog piščalko fantu je podaril, ta se za njo srčno Je zahvalil.
Pot pokazal možu Je v graščino, sam odgnal domov pa je živino.
Ko Je stopal tja v dolino malo, pa Je rahlo zaigral v godalo.
Čudo glej, hej, čudo to veselo, vse poskakovati Je začelo.
Glej, vrte se Junci In ovčice, dvigajo se žrebci in kozice.
Toda ko pastirček se utrudi, in živina sope v sapi hvrfJ, on tedaj po zraku s frulo mahne, da od piskanja si čudnega oddahne. Zdaj ko sladka godba Je prestala, vsa živina se je mirno gnati dala. Pred nočjo Je naše dete malo svojo čredo v temni gozd nagnalo, pred vodnjakom vaškim je obstalo in prečudno pesem zaigralo.
Godba se po vasi je glasila, vse vaščane v kolo je vabila, v podivjano In vrteče kolo.
Staro, mlado In bradato, golo, zdravi, bolni, mladiči veseli so v živalskem kolu se vrteli. Dokler sladka godba ne odneha, cela vas vrti se in se peka.
Sah
V/
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
Kljub peklenski vročini, ki priliska nad mestom, se turnir normalno nadaljuje; kajpada: poleg klimatične vročine obhaja marsikoga tudi šahovska vročina, vendar pa ljubeznivi vodja turnirja g. Fischer vse najlepše uravnava. Proti vročini pa si seveda tudi on ne ve pomoči. Odlično vlogo pa vsekakor igra prijeten vrt kavarne „Brislor‘, čigar lastnica ga. Katica obeta igralcem še posebno presenečenje z — nagrado. Zanimanje za turnir pa se stopnjuje od kola do kola; zadeva gre proti koncu in raznih prognoz je na na kupe. Kdo ve?
Sinoči je bilo odigrano 12 .kolo. V Grunfeldovi obrambi je naglo opravil svoj posel Certalič proti Lukcsu B., ki se je nekoliko preslabotno branil ter naposled v i zgubljeni poziciji celo prezrl mat. Zelo podjetno , je zaigral Marvin v Frohmovem gambitu proti Knechtlu. Po zamenjavi ne katerih figur je prišel Knechtl v izgubljeno končnico, ki jo je tudi predal v 49. potezi, Marvin se je tako z več zaporednimi zmagami krepko „potegnil“ proti vrhu tabele, le škoda, da je imel tako porazen start. Sumenjak je nudil Babiču močan odpor. Vsa prizadevanja so bila zaman: zanimiva končnica s stolpi je dala miroljubni raniš. Damski gambit Gerželj—Lu-keš F. je dal slednjemu precej truda. Pred matnim napadom se je Lukeš rešil iz dežja pod kap: v izgubljeno končnico. Proti precizni igri belega so bile vse iznajdljivosti zaman. Dr. Krulc se je tudi v tem kolu pomaknil za celo točko .navzgor. Proti Eferlu, ki je sicer nudil dokaj ,odpora ,je pripeljal končnico. s kmetom več do zmage ter se tako trenutno postavil na čelo tabele. Caro-Kann Mohorčič-Rc-goršek je bil seveda majhna senzacija. Regoršek je z odlično igro zaustavil od zmage do zmage drvečega Mohorčiča, ki je pa zašel v tej partiji že po 15 potezi v izgubljeno pozicijo. Ker pa sc je Regoršek nekoliko „igračkal“ se je zadeva zavlekla do 60. poteze, nakar je šele Mohorčič, predal. Naj spel ponovimo: Mišura bi ne bil Mišura, če bi ne napadali. To je sinoči okusil Pesek, ki je sicer moral parirati napad z izgubo kvalitete ter nudil nato močan odpor. Partija je bila v napeti poziciji prekinjena, vendar pa Pesek verjetno ne bo mogel vzdržati. napada. Nosan je bil prost, partija Vidovič —Ketiš pa preložena. —. Prekinjeno partijo Regoršek—Nosan jč Regoršek pridal.
Stanje po 12. kolU: dr. Krulc 9, Mišura 8 (1), Mohorčič 7.(2), Gerželj 6 in pol (4), Marvin 6 (1), Regoršek, Lukeš F. ih Babič 6, Vidovič 5 in pol, (1), Certalič 4
in pol (1), Nosan 1 in pol, Eferl in Lukeš B. 4, Ketiš 3 in pol (2), Knechtl 2 in pol (2), Sumenjak 2 in pol (1), in Pesek 1 in pol (3) točke.
- • * - -
120. GRUENFELDOVA OBRAMBA (12. kolo mariborskega turnirja)
Beli: Lukeš B.	Cmi Certalič
I. d4. Sf6 2. S(3, g6 3. Lf4, Lg7 4. e3, 0-0 5. Sbd2, da 6. Se5, Sbd7 7. Sdf3, ca 8. c3, exd4 9. cxd4, Db6 10. b3, Se4 11. a3. Sdf6 12. b4, Le6 13. Taci', TaeS 14. Sd3. Txcl 15. Dxel, Tc8 16. Sc5, Sg4 17 Lg3, .Dc6 18. h3, Sf6 19. Se5, De7 20. I)b2, Sxg3 21. fxj»3, h6 22. Sxe6, fxeG 23. Le2. Se4 24. g4. DeH- 25. Dxel, Txcl+
26. T7dl, Lh6 27. Sd3, Tal 28. Sf2, Sg3
29. Th2, Lxe3 30. h4, Lxd4 31. Th3, Lc3+ in mat.
"* •
118. NEPRAVILNA OTVORITEV (11. kolo mariborskega turnirja)
Beli: dr. Krulc	Crni: Nosan
L f4, Sf6 2. Sf3, e6 3. b3, d5 4. Lb2, Le7 5. c3. h6 6. Le2, Se4 7. 0-0, Lf6 8. Sea. Sd7 9. Sa3. De7 10. Sb5. Sb6 II. a4. aG 12. Sd4. Lxe5 13. fxea. Ld7 14. d3, Sga 15. La3. c5 16. h4, Sh7 17. Sf3, Tc8 18. d4, Dd8 19. Lxc5, LcG 20. Del, Sd7 21. Ldft, I)h6 22. Sh2. f6 23. Lh5+, Kd8 24. Dg3t ga 25. e xf6. Sd' t6 26. aa. Dba 27. Dea, Kd7 28. Lc5, Tc7 29. T\f6. Sxf6 30. P*»0. Td8 31. Tfl, Dxaa 32. Dxe6+!, Kxe6 33. Lg4 j in - mat.
*
117. DAMIN GAMBIT (3. kolo mariborskega turnirja)
Beli: Mišura	Crni Gerželj
1. d4, Sf6 2. S13, e6 3. cL d5 4. Lga Sbd7 5. c3, c6 6. Sc3, Le7 7. Dc2, dxc4 8. Lxc4, Sd5 9. Lxc7, Dxc7 10. Tdt, a6 11. 43, ba 12. La2, Lb7 13. Se4, Td8 14. b4, 0-0 15. Seg5, Sd5f6 16. Lbl, g6 17. h4, ha 18. La2, Kg7 19. Sd2, ea 20. 0-0, Sh7 21. Sdf3, c5!! 22. dxc5, e4! 23. Sxh7, gxf3 24. Sg5, fxg2 25. Tel, Sc5 26. Dc3, Df6
27. Td4, Kh6 28. Dd2, Kg7 29. Td6, Dxga
30. Dc3, Dfa 31. 14, f6! 32. fxe5, Dh3 33. exfG+, Kh6 34. Dd4, Dhl4 35. Kf2, glD-f 36. Txgl, D13-j- 37. Kel, Tde8 38. Txg6+, Kxg6 39. 17+, Kh7 40. lxe8D, DI1+ 41. Kd2, T12+ in beli preda.
Turnir v Zagrebu
Poleg svetovne šahovske olimpiade bo v Buenos Airesu istočasno tudi turnir najboljših šahislinj. sveta za naslov šah. svetovne prvakinje. Ta naslov brani kot znano ga. Vera Menčik-Stevenson. Na turnirju bo sodelovalo okoli 15 predstavnic raznih držav; nied njimi tudi zastopnica Bolgarije. Jugoslavije na tem turnirju seveda ne bo.
Šah’st:n:a v Buenos A*resu
Za letošnji šahovski turnir za naslov novega jugoslovanske-ga nacionalnega mojstra vlada izredno veliko zanimanje. Doslej se je že prijavilo 44 amaterjev, iz Slovenije 6 med njimi Šorli, šiška in prof. Gabrovšek Ludvik. Toliko udeležencev pa seveda turnir ne;- bo imel, zato bo o sprejemu še odločalo vodstvo; sprejetih bo največ 28 udeležencev, ki bodo razdeljeni v dve skupini, nakar bo potem še finalni turnir za naslov mojstra.
Poleg tega turnirja h-o še turnir za naslov jugoslovanske šahovske prvakinje, za katerega je prijavljenih že 12 kandidatinj.
Ne pozabi naročnine!
Se poslovil Bog Je od živine, napodi do carske se graščine, naravnost na dvprec Šiška carja. Tam sprejel Boga je paž vladarja, ga odpeljal v grad do gospodarja. Car pogleda grdo ga, sumljivo, ga premeri ostro, prezirjlvo, krikne, da po gradu vsem odmeva: »Kaj tu iščeš, ti beraška reva?« »Košček kruha,« reče starček
zmerno ,
»ker me lakot muči neizmerno.«
Ali grozni car beraču pravi: »Hitro, hitro se odtod odpravi, saj še zame je premalo kruha!« Skloni se Gospodu glava suha, ~ mirno dvigne svojo roko velo,, pljuskne v carja kletev vročo,’-, .
smelo:
Car trinoški, ti lakomnik siti, živ ne boš do smrti se nasitil!«
Carja strašno pilo je trpljenje, lakota mu strašna mučila življenje. Goltal je meso in goltal je pogače, piščance ir. ribe, mlade žabje krače. Je in je, nikdar se ne nasiti, žejno grlo hoče vedno piti.
Vse v želodec lačni mu potuje, on pa lačen venomer gladuje.
Vedno huje Šiška car redi se, od požrešnosti že debeli se, iti več ne more ne ležati, v postelji ne more mehki več zaspati
Sla pokliče car, tako mu pravi naj po Širnem svetu tole javi:
— Kdor od strašne kletve carja reši, kdor mu strašno lakoto uteši, temu dal vladar bo za nagrado hčerko svojo, plemenito, mlado!
Zberejo se vseh mazil čuvarji, čudodelniki, vseh vrst sleparji. Carja noč in dan hudo morijo, lakote mu velike ne potešijo.
Rano jutro, ko budi se zora, Sluge grajske vse v oblekah zlatih
nekdo trka na mostišču dvora, hitro so pri velikih, železnih vratih. Gledajo na mostu dete malo, .	-,
ki v rokah drži drobno godalo. »Kakšen veter tebe Je prinesel, kakšen vrag te k nam je v grad zanesel?«
»Moja pot po gorah se je vila, carju sem prinesel vsa zdravila. Sluge grajske so se nasmejali in pred carja dečka popeljati Grajska velika odpre se soba, car sedi v njej, miren ko podoba, komaj svoje še oči odpira, nič ne giblje se, ker trebuh ga ovira.
Dečko nič ne reče, nič ne pravi, ampak kar pred carja se oostavl, dvigne drobno le desnico malo in zapiska pesem na godalo.
Tolsti car na noge urno skoči, skače, brca, se po tleh potoči, z glavo niha in z rokami krili, poskakuje gibko, kvišku sili, zdaj pokleka, skače zdaj visoko... »Nehaj enkrat!« krikne, mahne z roko.
Toda godba v steno ga zanese, da se carska vsa palača strese. Odpočiti samo car se hoče, a plesati mora, hoče noče.
Tretji dan bilo je plesa konec,
Šiška car postal je suh ko lonec. Mladič vzel je hčerko Šiška carja daljne, velike dežele gospodarja.
A po smrti carja so mu krono dali, kakor stari listi so pisali.
Iz bolgarskega Igor S a m o r d d.
Meter mleka.
Otrok: Prosim, kilogram mleka! Trgovec: Mleko se, malček, ne meri na kilograme!
Otrok: Potlej mi ga pa dajte en
meter.
Obole e pomaranče
V	Franciji se je razvila v. listih polemika zaradi španskih in ameriških pomaranč s Floride, ža katere so govorili, da se jih je lotila bolezen »mytilaspis glovverii«, ali kakor ji v tistih krajih pravijo »serpetta.« Strah od te bolezni je bil velik, kakor nekoč zaradi neke namišljene bolezni francoskih banan, o kateri pa se je pozneje-izkazalo,, da je le plod Franciji sovražne propagande. Za to novo bolezen se je sedaj uradno pojasnilo, da sicer res napada lupino pomaranče, ni pa prav nič škodljiva sadu samemu.
RAJ LEKARNARJEV
Industrijsko mesto Hull na Angleškem se lahko ponaša, da je prav za prav medicinsko mesto. Tu-se namreč porabi največ zdravil, v osmih mesecih so lekarnarji izdali po receptih 42,366.576 zdravil, štirikrat več kakor porabi vsa pokrajina.
MAČKA JE DOBILA MILIJON
Bukareška branjevka Nina Savescu je dobila milijon na srečko, ki jo je biia zapisala na ime svoje mačke, Markotel. To je bila senzacija za Bukarešto, mnogi sO
prišli in čestitali branjevki k sreči,- & porterji in fotografi so oblegali žensko,® mačko ...	'
X	Nemčija zaposluje 22,250.000 nameščencev. Po statistiki bolniških blaga!" je v Nemčiji zaposlenih 22,250.000 delavcev in nameščencev.
Mati je hotela pojasniti deci neke stvaij iz angleške' politike. Razlaganje je konca« z besedami:	1	J|
— Vidiš, čeprav je kralj poglavar težave, vendar vlada prav ža prav 'p#Ef meni-	,.
Po kratkem odmoru Se je oglasi) najs«' rejši sin in naslednik hiše:
— Zdaj vem! Oče je poglavar v b# ti si pa parlament.+
Križanka št. 42
1	£ . * 4 11 .6	8
m
iv
v
vi
Vil
vui
IX
X
XI
■I
■
LB
I
■
■
Besede pomenijo:
V	o do r a v n d : I. mesto v USA.; f kemična spojina; III. razgled; IV. preb' valeč azijske pokrajine; V. priimek zit* ne pevke; VI. pokrajina na Primorsk.eIt, zvijaj; VII. dekle, ki jo je Cevs izprei+ nii v košuto; reka v Jugoslaviji; mesto v Srbiji; IX. olimpijski streži#.1 X. ploskovna mera,- neprikrit; XI. razdobje; zaimek.
Navpično: 1. veter.; pogojnik; kača; 2. narobe zaimek; razbojnik;'3. iflf ško ime; veznik; 4: narobe utežna enot*' naše morje; 5. grški politiki; leposlovn® delo; 6. kastracija; 7: francoski. vojsk®' vodja; slov skladtelj; 8. drevo; nikalni**'
Podmornice, podmornice...
1882. je dobila -tudi Madžarska svojp prvo podmornico. Zgradil jo.jet Scdmogradčan inžiner Szevetzky. ■Podttjomica je bila podobna veliki cigareti, bila dolga 6 metrov ter je tehtala z toni. Podmornico šo »gnali«
: štirje mornarji s pomočjo nekakšnih pedalov, ki so vrteli vijak. Podmornica se je pptopila z obtežitvijo, dvignila pa.se je, če so obtežihti utež spustili na dno. Madžarsko podmornico je kasneje izboljšal švedski inžiner Nordenfeldt. Njegova podmornica je že nalikovala torpedu, imela je dimnik, vozila pa je s hitrostjo 14 vozlov. Pri potapljanju se je dal dimnik docela potegniti v podrr.ormco. ki je bila opremljena tudi z dvema torpednima cevhna.
Svetovna vojna je podmornico močno izboljšala. Že pred vojno je izpodrinil petrolejski motor lažji in manjši Diselov motor. Temeljito pa je bil rešen problem podmornice, ko so jo začeli graditi z dvema obadoma.
V	notranjem so se nahajali stroji, instrumenti in moštvo, v zunanjem pa rezervoarji, ki so se napolnjevali pri potapljanju z vodo. Podmornica se je potopila tako globoko, da je Iz nje gledal samo še periskop. Poganjali so jo dieselmotorjl, ki so istočasno napolnjevali akomulatorje. Elektromotorji za pogon niso rabili dragocenega zraka in niso razvijali plinov. Če se je hotela podmornica potopiti, je bilo treba odpreti potrebne ventile in voda je napolnila prazne rezervoarje. Različno morsko globino pa je podmornica dosezala z motorji in krmili, na podoben način kakor pri letalih. Če se je hotela dvigniti na površje, pa so fžtisnili iz tankov vodo s stisnjenim zrakom. Podmornica je postala tako lažja ter je splavala na površje.
. . .Notranjščina sedanjih jjodjrnctf# je. Izredno komplicirana,, izpolnjuj# jo .tanki, posode s stjsnjenim zr*' kom, ventilatorji, torpedne, cevi. oN” žjGr strelivo, krmila, govorilne prave,, spalnica, prostor za moštvi ih končno še rešilne naprave, kak# telefonske naprave in znameniti V? visovi rešilni aparati, s katerimi bil opremljen ponesrečeni »Thetis* in kateri so se tako slabo obnesli-Podmornice se morejo neopažen*1 približati ladjam, izstreliti v nje tol' pede ter jih na ta način potopiti, y Uporabljajo jih pa tudi za polaga# min. Danes se da že z eno samo pod' momico blokirati in zapreti v.aŽO" vodna proga. Moštvo podmornic s? stavljajo najboljši mornarji. Službav podmornici nalikuje službi pri K tanju. Mornar v podmornici mora bi*1 zdrav, hladnokrven —■ in biti p# pravljen vsak čas tudi na smrt.
KONEC.
Na nabil svatli masac sija J
VLADKO KOS Na nebo svetu mesec sije, v tihi pesmi Mure val šumi, pozna ura v stolpu bije, v vetru lahnem gozd drhti.
V noč strmin... v to noč pokoja* srce nemirno mi drhti, trudno od mladosti boja ml nlkoH mirno id.
V	mraku pride z violino igrat pod okno mlad cigan, zapoje pesem v mesečino, srce izlečl polno ran.
Strun njegovih pesem plava, vriska, joče. skozi noč doni, v njej Je sreča, v njej Je sprava za moje srce, da več bolno ni-
General Tank je zmagal v vojni...
Izumitelj tanka se je utopil v — kopalnici — Strahote prvih napadov z jeklenimi pošastmi na francoski fronti — Moderne oklopnjače na kopnem, v vodi in —v zraku...
Šest, deset, pa tudi 23 ton tehtajo težki tanki, prave križarke na suhem.
V	Longfieldu na Angleškem je po nesrečnem naključju utonil v kopalnici izumitelj modernega bojnega sredstva, tan-ka’ kapetan John Francis Bentley. Bojne vozove za napade v vojni so poznali že stari Asirci in Egipčani pred 3000 leti. jli so to vozovi iz železa na dveh kole-s,n, ki so jih vlekli konji. Na nizkem sto-u, sta po dva vojaka med dirom kosila sovražnika na vse strani. Kralj Sizak je 'm,e' 1200 takšnih voz, uporabljali so jih udi Grki pred Trojo. V bitki pri Novari 3 1 so podobni bojni vozovi uspešno navalili na konjenico. Tik pred vojno je avstrijski poročnik Butyn predlagal poveljstvu, naj bi uvedli v armado napadalne vozove, toda načrt je zaradi neugodnega Pogonskega sredstva padel v vodo. Kapetan John Fr. Bentley je svojo konstrukcijo tanka pokazal 1. 1914.
lordu Kitchenerju. a ga je pregovoril, da ni zaprosil za P. nt, ker naj bi stvar ostala še v tajno-u Ko so pa Angleži med vojno uvedli Jpgov izum v armado, je mož terjal od rzave 150 milijonov din odškodnine, erjatev se je vlekla do 1. 1925., ko je ka-tan končno propadel, ker ni bilo glavne I 1.cQe’ za dokaz, da je ori izumil tank že s.	Kitchener se je bil namreč pone-
vACl'!.s Parnikom, ki so ga Nemci na zhji v 'Rusijo potopili...
0.-eank ie šel svojo pot in v strašnih ^J}Zlva^ 113 francoski fronti presenetil jT^e. Kakor orjaške jeklene žabe so se kan	^ne Pošasti nemškim postojan-
uma ’1T10?te v oklepih so streljali brez od okt*”1*' ^0(*a ^rogle so se °dbijale bliže Plošč gonečega spaka, vedno v .. n? Pohajale poskakujoče trdnjavice. v Vel*i bitki
°b SomJnj) ifj septembra 1916. so tanki ZvojevaU zaveznikom lahko zmago,
Pro^rh so sovražne žične ovire ter pre-J* v okope prestrašenih Nemcev, ki so zbezali.
Toda, skrivnost je bila pojasnjena, prvi s‘rah odstranjen. Jeklenim pošastim so Pastavljali Nemci široke prekope in polja min, nalašč zanje so postavili posebne brzostrelne, ostre topove. Na bobneče pošasti so streljali kakor iz uma, posebno spretni artiljeristi so -merili na vsak posamezni tank. Mnogo teh se je ustavilo Pred okopi, za oklopniki krita infanterija 1® planila v napad in če je ta izpoletel, s° se vrgli Nemci na ujeti tank, mu pod-taknili cele vence ročnih granat, jih polili *.bencinom in zažgali. Posadka v želez-Sklenjeni celici je morala umreti stra-p smrti v. nepopisni vročini.
*	- rišie so nove ofenzive nova presene-euja za Nemce. Angleži so tanke izpo-P0|uiji in jih v veliki množicah vrgli na °Jisče. Napad pri Cambraiju 29. novem-ra 1917. je bi! veliki dan za tanke. Na ‘ °ro deset kilometrov široki črti je
»avalilo
378 drdrajočih jeklenih pošasti na Sieg-friedovo fronto.
aj ie pomagalo še večje junaštvo artiljc-•stov m vsi napori baterije, ko je ena ama uničila 12 tankov! Petdeset, pa sto ankov je obtičalo zadetih, toda ostali so ^ strašnem navalu pretrgali fronto, po-landrali pod seboj nemške okope, stroj-,lce in zaklone. Divizije nemških polkov ' ° morale v naglici bežati daleč nazaj, da hh zavezniške čete komaj dohajale, banke na fronto! To je bil bojni klic Angležev!
Francozi .in Američani so tekmovali ž Ujinii v gradnji novih pošasti. Dne 2. novembra 1918. so pisali listi:
General »Tank« je dobil svetovno vojno...
. in danes? Cela vrsta tankov dopolnju-)e morilno orožje velikih držav. Od najmanjšega tanka, ki ga vodi v njem skriti ojak leže in strelja v tem mučnem po-nzaju na sovražnika, pa do orjaških tan-pv se nizajo pošasti na kolesih in gosema!1 .Majhni tanki se približajo sovraž-'ku tako spretno, da jih lahko opazijo ele na razdaljo 15 m. Ženejo jih motorji ,, hs, so pol metra visoki, okretni in ri- Spredaj imajo prsobran in periskop. Angleži so postavili posebno vrsto tan-
»oklopno brodovje na kopnem«.
So to tanki, jeklene krste za pilota in strelca. Takšni »Bickers« tanki tehtajo 2/4 tone, imajo motor za 50 ks, se z lahkoto spenjajo na strmine z nakloni do 40°, skačejo čez poldrug meter široke kanale in puste 65 km na uro za seboj. Hitri in spretni so tako na kopnem kakor v vodi, kadar plavajo, moli njih strelni stolp s topiči in strojnicami iz vode. Te jeklene amfibije so zrakotesno zaprte, plin in voda jim ne moreta do- živega. Plavajoči tanki so vzeli pešcem zadnjo oporo, ko so se lahko ukopali ob vodah. Zdaj ni treba več mostov, plavajoče trdnjavice naskočijo sovražnika onstran brega, opremljene so povrh z oddajnikom, da lahko pokličejo rezervne čete na pomoč. Seboj vozijo goriva za 200 km manevriranja.
Premikajo se s hitrostjo 75 do 80 km na uro, kolesa lahko prestavijo vsak čas na goseničasti pogon. Preskakujeje 4 m široke prekope, naskočijo brez oklevanj strmine do 45° naklona. Strelni stolp se premika v vse smeri, lahki topovi jim ne morejo do živega. Še strašnejši so 14 m dolgi, s 60 mm debelimi ploščami okovani tanki, ki se premikajo s hitrostjo do 15 km na uro, nosijo pa s seboj tri topove kalibra 15.5 12 strojnic in do 18 mož posadke. Pošasti tehtajo 80 ton in kamor se takšna oklopnjača na kopnem nameri, poruši vse pred seboj.
smo gotovt
S TOPLO ALI HLADHO VODO
P ROI ZVA J a“U h I O H "z A C R E B
ločeni za gradnjo mostov, za manevriranje kakor podmornice. V Ameriki so zgradili do pet ton težke tanke, ki imajo j zgoraj posebno pripravo, da jih lahko Vojna tehnika je izumila specialne tan- dvignejo z letali, prenesejo v sovražniko-ke za jurišanje, za polaganje min, uniče- vo zaledje in napravijo za njegovim vanje frontnih odsekov. Drugi spet so do- * hrbtom zmedo...
Rtič Atanas, grobnica ladij ob črnem morju
Ali se bo Bolgarom posrečilo, odkriti železo na obali v okolici Burgosa
polna železnega kršca, peska, na katerem
Črno morje ne nosi zaman svojega imena. Ob jasnem nebu se namah sprožijo viharji, ki razburkajo valove. V starem veku so mu rekli ^negostoljubno" morje in le spretni pomorščaki so pluli no njem daleč od obale. Kljub lepim zalivom in jeldenomodri barvi vode je morjepuš-in jeklenomodri barvi vode je morje puščobno, bre zrib in podmorskega rastlinstva, ki ga imajo slane vode drugod. Le nekatere vrste alg uspevajo na dnu, ki ima polno žveplenih vrelcev. Žvepleni pli-zastrupljajo vode in 2000 m globoko morje je do višine 1800 m okuženo ž njimi.
Zelo nevarno mesto za pomorščake je rtič Atanas na izhodu zaliva v Burgosu, blizu turške meje. Tu se je ponesrečilo že mnogo ladij, odlon magnetne igle jih ie izvabil na čeri, kjer so se potopne. Dolgo niso mogli priti stvari do dna, dokler nisoo odkrili, da morajo biti v bližini skladi železa, ki privlačijo magnetno iglo. Navtične karte so popravili s svarilnim znakom iu preračunali odklon magneta, da zavozijo lahko tudi ponoči v pravo smer.
Bolgarom ne grd i zglave uganka, kje so železni sloji. Obala je res daleč naokrog
postanejo kopalci namah rujavi. Ljudje so se v iskanje rude tako zaverovalf, da že računajo s časom, ko bo taraošnjo, sicer sicer revno okolico obogatila železna in-industrija, ko se bodo odprle tovarne in bod ovisoki dimniki pričali, da je prišlo v deželo novo blagostanje.
Toda, zemlja ne daje tako lahko svojih zakladov na dan: treba bo še precej truda, da bodo našli železne rezerve, ki morda segajo na morsko dno, kamor jim je težje slediti.
To so bila poročna potovanja!
-	Francoski zvezdoslovec Flammarion se jc s svojo nevesto p oporoki vzpel v gondolo balona in srečni parček je prebil 13 ur v zraku. Visoko gori je žena obljubila možu, da ga bo spremljala vse življenje. Bila mu je nad vse zvesta in nikoli ni mogla pozabiti srečnih trenutkov, ko sta tako „visela“ v zraku nad njima
so se
je bil razpet baldahin zvezd, zjutraj se pa zablesteli vrbovi Alp v zlati
zarji.
Podobno zračno potovanji (voščil francoski kapetan Čarbonnct Ali,
ie si je pri-
gondolo je zanesel južni Veter v breg, kjer se je pretrgala. Kapetan je obležal mrtev, mlada nevesta je podla v sneg, kjer je težko ranjena zmrznila, preden so jo našli ljudje...
Tudi Američan Rbberstson je šel od oltarja na izlet z gondolo, Toda, žena se je prestrašila in skočila iz balona na reko Tennesse. Robertsonu se je posrečilo ustaviti balon in ko je pristal, mu je prihitela naproti žena vsa premražena, pa vendar srečna, da si je rešila življenje.
Angleški major Posveti Cotton je šel z nevesto na poročno potovanje v pragozdove Afrike. Divjaki ,ki še niso videli belega človeka, so ju ujeli. Major je navdušil poglavarja s čarovniškimi triki tako, da mu je ta dal dva konja, na katerih se je zaljubljenima mladoporočencema posrečilo pobegniti.
Francoski znanstvenik grof de Lesdin je šel na poročno potovanje iz Pekinga v Tibet po samotnih krajih, kamor še ni predrl noben Evropejec. Ko sta prišla do izvira Jangtsekianga, jima je zmanjkalo hrane. Vec tednov sta živela Ie od lega kar sta ulovila.
Američan kapetan Andresvs je napravil 4 m dolg, pol metra širok čolnič. V
majhno kabino je posadil nevesto in od-
Elul čez Atlantik v Evropo. Ladjici je ilo ime „Mračna tajna". In res, vzela ju je tajna, nikoli več niso čuli o njih.
Mister Jarbot iz Chicaga se je že na poroki izkazal pravega Američana. Stavil je, da bi šel na poročno potovanje
ne da bi porabil le eno paro. Oblekel je ženico v moške cunje , in oba sta šla na pot kot berača. Obšla sta sedem velikih mest, med potoma so ju vrgli zdaj s tega, zdaj onega tovornega vlaka. Na posmatku sta imela srečo. V nekem mestu
so odkrili, da je Jarbotova ženska. Zaprli
po železnici v Chijcago, kjer* sta dvignila stavo.
so je dva dni, nato pa izgnali nici v Chijcago,
15.000 dolarjev...
Za 19.000 lir je prodal svojo glavo
V	Milanu so se sprli zaradi glave uglednega meščana. Flaminij Cnochi, znan pod imenom „Crapa“, je namreč prodal svojo glavo dvema nemškima zdravnikoma, s katerima je potoval po Italiji. Pri notarju so napravili pogodbo, Cnochi je dobil takoj izplačšanih 4000 lir, ostalo do bila njegova družina po smrti.
Ko sta se Nemca. vrnila v domovino, sta neprevidno objavila Cnochino sliko v ilustriranih listih. Crapa je dobil konkurenčno ponudbo. Nekdo mu je ponudil za glavo takoj 15.000 lir, po - smrti pa družini 35.000 lir... Crapa ni vedel, kaj bi Cnapravil. Po vsem Milanu je znan za-
Shawovf aforizmi
Divjaki kleče pred kipi iz kamna in lesa. Kulturni ljudje se pa plazijo po kolenih pred ljudmi iz krvi in mesa.
Ne stori drugemu, kar samemu sebi ne želiš. Lahko se zgodi, da imajo dingi drugačen okus.
So narodi, ki vse svoje genije povzdigu-
    srečnega
zobobolno mislijo neredkokrat siromašni
o bogatinih.
radi svojih akrobacij na ulicah. Steklo in kamenje žre pred ljudmi, stare cunje. polije s petrolejem, jih zažge in — poje.
Zdaj se prepirajo zanj, kdo bo dpbil njegovo lobanjo po smrti. Neki cirkuški ravnatelj mu je ponudil velike vsote denarja, Če vstopi v njegov krog. Hudo je res, če človek ne ve, kam bi se obrnil,
— Hoj, gospodična! Molji vam vendar niso toliko blaga pohrustali...
Črpalka, kakršno bi hotel imeti vsak gasilec
Navrtali so v zemljo za pitno vodo, priteklo Je pa izvrstno vino...
Vtaknil jc cev v zemljo, nastavil črpalko teče pa vino... Pa, kako za vraga je to in začel sesati vodo iz zemlje.	mogoče?
Stari Pillier in žena sla radovedna opazovala Tripota pri delu. Oba sta bila zadovoljna, da bosta imela vodo vprav pred nosom.
Spočetka je voda kalna, ali kasneje
Stari tapetnik Pillier je imel v fran-cosk ivas imajhno hišico tik lepe vile bogataša Doraina. Kakor nebogljena pastorka je čepela Pillierova hišica zraven Dorainove in bogataš se je zaman prizadeval, da b imu jo prodal. V njej se e rodil, v ujej zrasel, pa hoče v njej tudi umreti, je dejal Pillier.
Soseda sta bila sprta, msla se mogla videti. V Pillierovo hišo jc prisijal svetel žarek onega dne, ko je po neki stari teti podedoval precej denarja. Cim jcpri-Šeldenar k hiši, jc dejala zena:
—	Slišiš, kam bi z denarjem 1 Stara sem, težko hodim k sosedovim po vodo, napraviva v hiši vodnjak. Pokliči Tripota, pa naj v kleti navrta zemljo, morda bomo že lam našli talno vodo.
.	----1 j0 prjgc^ bil
pokazala v kleti kraj, kjer naj vrbi. Moz ni dolgo vrtal, ko jc zavohal vlago. Sel je domov in prinesel sesaljko, rovi ter pipo, da bo postavil vodovod v kuhinjo.
se bo že sčistila! je pripomnil Tripot,_ ko je tekla rumenkasta voda v nastavljeni škaf. Mož je črpal in črpal, da so mu tekle potne srage po čelu, toda voda je bila še vedno kalna. Stari Pillier, ki je imel kot vinska bratec dober nos, je jel vohati okrog. Sklonil sc je k škafu in dejal:
— Slišiš, Tri pol! Praviš ,da je to voda. Hudiča je — vino, pristno vino je...
In žc je nesel škaf k ustam ter lokal umazano tekočino s slastjo v žrelo.
— Ha, pa še kakšno vino. Hej, to je pijača! Poskusi.
VTripot jc nagnil in neverno zmigal z rameni.
— Za vraga! Kaj takega se mi še vse življenje ni pzrimeriko. Iščem vodo, pri-
ier jc triumfiral. Imel bo studenec, kakršnega nima riihče daleč naokrog- -De* nar ,ki ga je dal za vodnjak, se mu bo hitro izplačal. Kakor ponorel je planil v vas in javil sosedom veselo vest. Ti so prihiteli z vedri in škafi, jih polnili z vinom in se silili z njim. Ko je bilo pivovanje
v kleti na višku, je planil vanjo bogataš Dorain in se razkačen zadrl:
—	Lopovi! Faloti! Tatovi! Poklical sem že orožnike! Jaz vam bom pokazal, kaj pravi, krasti moje žlahtno, žc- nad deset let staro vino. Vsi boste prišli pred pred sodišče, tam boste imeli priliko, zagovarjali se, zakaj sle kradli tuje imelo.
Pillier in sosedje so bili namah trezni. Triplot jc bil namreč navrtal zemljo naravnost v velike sode Dorainove vinske keti. Nihče ni vedel, da sloji Pillierova hišica prav za prav ni*d vinsko bogataševo kletjo. V eni mi je bila vsa vas izpraznila ogromen sod.
Maribor
Pekovski pomočniki odgovarjajo svojim mojstrom
V	sredo je priobčil »Slovenec« Članek pekovskih mojstrov »Kdo je kriv, da ni y pekovski stroki kolektivne pogodbe?«, v katerem so hoteli pekovski mojstri na svoj način informirati javnost o poteku pogajanj za novo kolektivno pogodbo med njimi in njihovimi pomočniki. Mojstri mečejo v članku vso krivdo zaradi neuspeha pogajanj na pomočnike, kar pa ne odgovarja resnici Zato smo primorani odgovoriti in prikazati javnosti resnično in pravo ozadje za borbo okoli nove kolektivne pogodbe.
1. Pekovski pomočniki nismo šli na pogajanja z mojstri pod nobenim vplivom, ker smo polnoletni in vemo, kjer nas čevelj žuli. Vsako noč, ko ves božji svet počiva, in tudi naši mojstri, moramo mi garati, tudi za nje. Za neuspeh pogajanj niso krivi nobeni »marksistični voditelji«, temveč voditelji pekovskih mojstrov. Kajti po nalogu njihovih voditeljev iz Zagreba so mojstri odpovedali kolektivno pogodbo v Celju, Splitu, Karlovcu in drugje.
2. Po stari kolektivni pogodbi, ki pa že pol leta ni več v veljavi, nismo pekovski pomočniki v Mariboru najboljše plačani v državi. V Zagrebu, Ljubljani, Beogradu so plačani pomočniki enako kakor tukaj, če ne še boljše. Stare kolektivne pogodbe se večina pekovskih mojstrov sploh ni držala. Na prste bi lahko prešteli vse tiste pomočnike, ki so po kolek-
tivni pogodbi plačani od 300 do 400 din tedensko. Ce so plačani pomočniki ponekod na jugu na pr. Užice (250 do 350 din) niže, je to razumljivo, ker je tam življenje dosti, skoraj za polovico cenejše od življenja v Mariboru.
3. Iniciativo za pogajanja za novo kolektivno pogodbo smo dali pomočniki (dopis pekovskim mojstrom 25. maja letos)! in ne mojstri, ker se v brezpravnem stanju ni dalo več živeti.
4. Na drugem skupnem sestanku je predsednik Združenja pekovskih mojstrov zahteval od nas, da se preko oblastev odrečemo naredbi banske uprave glede omejitve nočnega dela, in da bi se pogajanja šele nato nadaljevala. — Na tem sestanku z mojstri tajnik Združenja sploh ni zapisoval poteka pogajanj, čeprav se je govorilo o najvažnejših točkah pogajanj, iz česar so pomočniki sklepali, da
mojstri ne jemljejo stvari resno, kakor bi morali. — Poleg naredbe banske uprave, ki bi se ji naj odpovedali, so mojstri zahtevali tudi, da bi se vnaprej odpovedali eventualnemu zakonu, ki bi ga v smislu te naredbe izdalo ministrstvo za socialno poliitko. Na zadnje nismo mogli pristati, ker bi se to protivilo zakonu in naredbi. Ker nismo pristali na to, so se pogajanja razbila. Po čigavi krivdi? Čakali smo nekaj dni, da bi nas mojstri obvestili o nadaljnjih pogajanjih. Ker pa se to ni zgodilo, smo poslali 7. julija mojstrom dopis, v katerem smo zahtevali, da se pogajanja nadaljujejo.
Mojstri vseskozi naglašajo, da so mezde njihovih pomočnikov velike, ali za naporno nočno delo so te mezde mizeme. Trebak) bi se samo razgovoriti o škodljivosti nočnega dela pekovskih pomočnikov in vajencev. Pekovski pomočniki.
Nevaren požar v okolici
Danes zjutraj ob pol drugi uri so zajeli plameni v Rošpohu pri Kamn:ci gospodarsko poslopje posestnika Ivana Grose-ka. Domači in bližnji sosedje so nevaren požar kmalu opazili. V največji naglici so začeli reševati iz gorečega gospodarskega poslopja živino, obenem pa so poklicali mariborske gasilce, ki so bili kmalu po izbruhu ognja na kraju požara. Nekaj za njimi so prišli tudi studenški ga-
silci Vendar je bik) težko kaj rešiti, saj je bilo od silne vročine zadnjih dni vse razsušeno ter je bilo v gospodarskem poslopju dosti spravljenega sena. Gasilci, ki jih je vodli podpoveljnik mariborske gasilske čete g. Anton Benedinčič, so mogli ogenj samo lokalizirati, da ni zalei še sosednjih poslopij. Posestnik Grosek ima okoli 60.000 škode.
Krvav pretep sredi Studencev
V	Gozdni ulici v Studencih je prišlo zvečer do prave rabuke, ki jo je povzročil 68 let stari brezposelni delavec Simon Šigovec. Šigovec je znan pijanec in pretepač ter je imel že čestokrat opravka z oblastmi. Ker ni tukajšnji občan, ga je hotela občina spraviti v njegov domovinski kraj v Slovenjgradec. Zadnje ga je tako razjezilo, da se je napil, prišel zvečer pijan domov ter začel z nožem tekati za otroki. Prihiteli so ljudje ter mu ho-
teli izviti nevarno orožje. Pri tem pa je Šigovec ranil z nožem svojo ženo, otroka, 45 let starega kotlarja drž. železnic Petra Pridigarja ter njegovo ženo in hčerko. Na kraj krvavega početka zblaznelega pijanca je bila poklicana rešilna postaja, ki je trj ranjence odpeljala v bolnišnico. Najnevarnejše epoškodbe od vseh je dobil Pridigar. Šigovec ga je zabodel v ramo in prsa.
TRANSPORT SEZONSKIH DELAVCEV
V	FRANCIJO Sinoči so se pripeljali na mariborski kolodvor seaonski delavci iz Prekmurja in Hrvatske, ki so namenjeni v Francijo. V kolodvorski restavraciji so jim pripravili večerjo, nakar so se naši delavci namestili v poseben vlak, ki jih je ponoči preko Nemčije odpeljal v Francijo. V transportu je bilo 140 delavcev in delavk.
m. Umrl je v 52. letu starosti poštni inšpektor g. Avgust Spendl, nameščen pri poštnem uradu II. v Mariboru. Pokopan bo danes, v soboto, ob 16. uri na pobreškem pokopališču. Pokojnik je bil vzoren uradnik in narodnjak.
m. Poročili so se v Mariboru: Lah Ladislav, poročnik bojnega broda v Tivatu in Dilber Rajka, domačica; Crnkovič Blaž, delovodja in Pernat-Blažič Ana, zasebnica; Klasinc Ferdinand, mehanik-šofer in Škrabi Graci-jana, šivilja; Lorbek Franc, strojevodja drž. ž. v p. in Valh Antonija, kuharica; Cokl Rudolf, trgovski sluga in Belec Angela, služkinja; Spitalar Vladislav, sedlarski pomočnik in Leon-hard Matilda, tkalka; Zgonc Franc, zas. uradnik in Rošic Katarina; Kovač Franc, mizar in Trop Ana.
m. Policijska vest. Predstojnik mariborske mestne policije g. Stanko Kos je nastopil redni letni dopust. Zastopal ga bo policijski svetnik g. Pestcv-šek.
m. Danilo Čerpec ni utonil, kakor se jc prvotno domnevalo. 10 letni deček je pisal iz Rogaške Slatine pismo, v katerem sporoča, da jc pri svojih starših v kopališču.
m. DruStvo ljubiteljev ptičarjev v Mariboru ima 7. avgusta ob 20. uri v hotelu „Zamorc“ izredni občni zbor.
m. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč v nedeljo 23. julija vrši OUZD zdravnik g. dr. Zirngast Teo-bald, Maribor, Kralja Petra trg 2/1.
m. Z morja so se sinoči vrnili udeleženci počitniške kolonije JS, ki jc bila v Bakru. Istega dne sc je odpeljala na sončni Jadran druga sku^m«.
m. Prah, prah, prah. Tržaška in
Ptujska cesta sta menda najbolj zapostavljeni v Mariboru. Le redko ke-daj zaide na Tržaško cesto škropilni voz, na Ptujski cesti pa je bil samo enkrat. Stanovalci Ptujske ceste so ogorčeni, saj izgleda, da se odgovorni samo norčujejo, ko so enkrat samkrat pustili škropiti to cesto, ki je ena najbolj prometnih cest v okolici. Prah je že neznosen. Želeti je samo, da bi gospodje, ki odločajo o škropljenju cest, prišli neko popoldne peš na Ptujsko cesto.
m. Karambol med tov. tn osebnim avtomobilom. Na križišču Kopališke in Aleksandrove ceste je zavozil z opeko natovorjen avlo prevoznika Ivana Dovnika Iz Pipuševe ulice v osebni avto nekega mariborskega zdravnika. Do nesreče je prišlo, ker so na tovornem avtomobilu odpovedale zavore. Zdravnik ima na prednjem delu svojega avta za 370 din Škode.
m. Motociklist zadel v kolesarja in se poškodoval. V mariborsko bolnišnico so pripeljali krojaškega mojstra Franca Vojska iz Slovenske ulice v Mariboru z občutnimi poškodbami po glavi in očesu. Krojaški mojster je dobil poškodbe na križišču Vrbanove in Koroščeve ceste, ko je zapeljal s svojim motorjem v kolo strugarja drž. železnic Otona Lorberja, kateremu se pa ni nič hujšega pripetilo. Lorber ima na svojem kolesu okoli 300 din, Vojsk pa na motorju okoli 2000 din škode.
m. Služba božja bo v nedeljo na sledečih planinskih postojankah: pri Pohorskem domu ob 9. uri, pri Sv. Arehu (Ruška koča) ob 10. uri, na Smolniku ob 9. uri, pri Koči pod Kopo (Pungart) ob 11. uri, na Uršlji gori (Plesivec) ob 9. uri. V mariborski frančiškanski cerkvi ob četrt na pet zjutraj za izletnike, ki odhajajo iz Maribora v nedeljo zjutraj.
m. Rezervni oficirji mariborskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev in ralnikov se obveščajo, da bo prirejeno od r>. 8. septembra skupno potovanje v svrha prisostvovanja
POHIŠTVO. kuhinjske opreme,
ipalne sob«, dobavlja solidno najceneje ,OBNOVAu, F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6
vojaškim svečanostim na kraljev rojstni dan v Banjici v Beogradu in poklonitve neznanemu junaku na Avali ter blago pokojnemu kralju Aleksandru na Oplencu 7. sept. Preskrbljeno bo brezplačno potovanje in prenočišče. Udeležba le v uniformi. Obvezne prijave članov sprejema uprava mariborskega pododbora do 31. julija.
m. Promenadni koncert v mestnem parku bo nocoj od 2030. do 22. ure. Igra vojaška godba. Kapelnik g. Jlranek.
ra. Maistrovi borci, prijatelji tn somišljeniki! Udeležite se maše-zadušni-ce v spomin 5 letnice smrti generala Rudolfa Maistra, ki bo v frančiškanski cerkvi v sredo 26. t. m. ob pol 9. uri dopoldne. Istega dne ob pol 6. uri zvečer bo na mestnem pokopališču na Pobrežju ob njegovem grobu spominska svečanost s sodelovanjem pevskega društva „Jadran“, m Dekletce je izginilo. Postrežnica Štefanija Kangler ii Zrinjskega trga je prijavila na policiji, da je neznano kam izginila njena varovanka 11-letna nezakonska hčerka Stanislava Lorbekova.
m Novo kolo je bilo ukradeno v Trstenjakovi ulici izpred neke branjarije električarju Francu Gašperju iz Pobrežja. Kolo jc znamke „Eldi'‘.
m Bencin je Izginjal že dalje časa iz rezervoarja tovornega avtomobila prevoznika Ivana Dornika iz Pipuševe ulice; Prevoznik je oškodovan za okoli 450 din.
* Dr. Varl Valentin zopet ordinira.
* Vinotoč Jan na Kalvariji odprt.
1.	Sokolska črta v Radvanju priredi jutri v nedeljo ob 20. Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«.
* Izredna priložnost za obisk Graz-a s „Putnikom“ v sredo, dne 20. julija L . za Din 100"—. Prijavite se takoj I
* Proslava praznika sv. Krištofa — zaščitnika avtomobilistov. Avtomobilisti, člani ljubljanske sekcije avtomobilskega kluba, bodo proslavili v nedeljo, dne 30. julija, na Pokljuki praznik svojega zaščitnika. K tej proslavi so povabljeni tudi člani mariborske sekcije. Udeleženci av-
tomobilisti in motociklisti se zbirajo na Bledu pri kavarni »Toplice« in »Park« hotelu do 9, ure dopoldne, od koder bo nato skupni odhod na Pokljuko. Tam bo ob pol 11. uri pred kapelico obred blagoslovitve vozil. Mariborska sekcija avtomobilskega kluba poziva s tem svoje članstvo tako avtomobiliste kakor tudi motocikliste, da se te proslave v čim večjem številu udeležijo. Zaradi skupnega kosila na Pokljuki naj javijo morebitni udeleženci svojo udeležbo tajništvu mariborske sekcije z navedbo števila oseb do najkasneje v sredo, 26. t. m., pismeno ali po telefonu. Podrobnosti so razvidne iz Auto in Šport revije št 7.
* Priljubljeni izleti v slovit! MaristfeU
od 5. do 6. avgusta za Din 200-—-. gurajte si mesta pri „Putnik-u‘‘, Mario01’ Celje, Ptuj.	.
* Na enem izletu v tri države: od1 do 8. avgusta z luksuznim avtokarom nik-a“: Ljubljana — Trst — Benetke "T Padova — Kobarid — Bovec —
—	Vrbsko jezero popoten aranžman, * leklivni polili lisi le din 770'—. P1'1!?, le do 25. julija pri „Putnik-u“ Mariu® —Celje—Ptuj.	,
* Podporno društvo žel. delavccv uslužbencev v Mariboru obvešča sv?| članstvo, da je občni zbor dne 9. jojffi t t. sklenil zvišanje članarine za dim’' od člana mesečno in to pričenši s . avgustom t 1. Članstvo se poziva, gornje upošteva!
* Vinotoč „Pod vejo“ odprt. Zor»#» Košaki.	k
m. Nočna lekarniška služba (od *» do vključno 28. t. m.): Lekarna f-sv. Antonu, Frankopanova 18, telefof 27-01; lekarna pri Mariji pomag4 Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79.
Kino
* Grajski kino. Danes velika zgodovi** kraljice Viktorije v filmu „Kraljica Viis* rija“. Ne zamudite!	*
* Esplanade kino. Do vključno sre* velezammivi franc .film „Bela sužnja« Viviaji Romans. Krasna vsebina! ,
Union kino. Do ponedeljka Šanghaja'1. V glavni vlogi znamenita ^ May-Wong.
* Zvočni kino Pobrežje: 22. in 23. j«JJ največji film vseh časov »Sclpion afr kanski« iz leta 216 pr. Kr.
Radio
Nedelja, 23. julija ... Ljubljana: 8. Klavirski koncert (Sij* Hrasovec), 9.15 Prenos cerkvene glasP 99.45 Verski govor, 10. Promenadni konc< iz Rogaške Slatine, 11.30 Koncert oper® napevov, 13. Akademski pevski kvintet,* Plošče, 17. Reja malih živali, 17.30 Do®‘ koncert RO, 20. Viničarsko slavje, 20' Koncert iz Rogaške Slatine, 21.30 Ples® glasba (plošče), 22.15 Veseli operetni & ki RO. — Beograd: 13.10 Narodne pes® s spremljavo tamburaškega RO, 20. Skao®’ lijski večer. — Bratislava: 22. Cigan**? kapela. — Monakovo: 20.20 Haydnova dejanska opera ..Nepričakovano sreča»je‘
— Bnmlles II.: 21. Deveta Beethoven0' simfonija. — Buda pest II.: 18.30 Sin1!", nični koncert. — Rim: 21. Verdijeva °r ra „Rigoletto“. — Varšava: 16.55 Op ni dueU za dva soprana.
PonedeljcK, 24. julija Ljubljana: 12. Plošče, 13.20 Opoldf- . koncert RO, 19.10 Ptujska ali Crna g°L’
20. Les petits riens balets (člani orkgSjf berlinske drž. opere), 20.10 N*kaj
o	nervozi in nevrastenifli, 20.30 Tet1* sester Fink in RO, 22.15 Kmečki trio Beograd; 20.30 Violinski konccrt gdic* Marv Zeželj, 21.25 Cello-koncert prof. Sl3 ka Popova. — Budapest I.: 20.30 Mase® nijeva ,,Cavalleria rusticana“. — Pr*r
21. Simfonični koncert Ceškc filharmoni. 23. Nočni koncert Češke glasbe. — Uslava: 19.40 Sodobna slovanska glas*’!:
— Radio Pariš: 18.15 Zborova glasba Shakespearjevih časov »v Angliji.
  -   ' ^
Mali filozof
Bil sem povabljen v rodbino, na ob^ janje godu sinka, 12-letnega gimnazij Ta je dobil za vezilo od svojcev In jateljev veliko lepih knjig, ki jih je z v| seljem pregledoval. Pri tem sta se sjtf* z mlajšo sestrico, ki še ne hoda v Š® a je hotela gledati slike v knjigi, ki' pravkar njega najbolj zanimala.
Dečko ji knjige ni hotel dati. »Potf si druge, saj jih je dosti,« je dejal razdf*' ženo.
Mala pa se je kapricirala prav na JJ knjigo. Po dolgem prerekanju je poSB^j vmes mati in velela dečku: »Tak, da) no knjigo, ali ne veš, da pametni od*1* ha?«
»Dovolj slabo,« se je odrezal de1 »Potem se zgodi le to, kar hoče neurn"1
Objave VIII. Mariborskega led«
*	VIII. Mariborski teden od 5. do ..
avgusta bo pokazal na veliki tekstilni ‘i stavi prvič v popolni celoti vse proi^v naših domačin tekstilnih tovarn. 1” strijski del bo pa pokazal tudi ‘lr jj-panoge. Bogata bo obrtna razstava 11. delki najnaprednejših obrtnikov vseh Tujsko-promeUia in gostinska razstavi* mu sta znamenitost, ki bo že sama VI\j,ii' obiska tedna. Razstava narodnih vr . jjl> bo revija ženskih ročnih del ir. vseh Jl‘ta-krajev. Narodopisna razstava bo P’’, nyJ vila javnosti vse naše pereče Pr0‘ L|i,: Na gledališki razstavi bodo videli 20 let Narodnega gledališča v M.111'1, pr Polejj lega obsega program: festiva ?ll. rodnih običajev, Igre, šport, koncerte^ j, bavo, razne specialne razstave itd- ~jCul>' do j7. polovična vožnja po # želez^^o-
Objave Mariborskega leda«
_ I  __ _____________
vanjskl urad Mariborskega	'	njn
vse, ki bodo od 5. do 13. avgusta r* ■' ,ni| ^ali s čistimi privatnimi sobaini, tnlk*1 jih prijavijo do 29 .1. m. pri |UlK0' v Cradu, pozneje pri ekspozituri
lodvoru.
Iz legla malarije - plodno polje
Pontiniško močvirje je delalo težke skrbi že rimskemu cesarstvu, v srednjem veku pa papeškim vladam Italije. Vsi naporni poizkusi za osuševanje močvirja so ostali več ali manj brezuspešni. Ni se jim posrečilo Pontiniškega močvirja spre jnenjti v rodovitno polje, ki bi preživljalo l>soče in tisoče ljudstva, željnega lastne grude in kruha.
Kar se ni posrečilo gospodarjem Italije starega in srednjega veka, to je uspelo gospodarju Italije novega veka: Mussoliniju.
Pontjniška močvirja so bila groza in strah za človeško življenje. Iz njih je prihajala smrt v tisočih in stotisočih: malarija! Osuševanje pontiniških moč-v>rij so še pred nedolgim časom smatrali strokovnjaki za neizvedljivo in nemogoče. In vendar je bilo mogoče! Za to
Inž. Josip Teržan
delo so bila potrebna velika sredstva, sledečih odločb:
prvovrstna in obsežna organizacija ter znanstveno delo. Paralelno z vodograd-beniml deli se je vršila melioracija zemlje in naselitev prebivalstva.
Sredstva so bila zbrana na podlagi posebnih zakonov, metodično izvršitev delovnega načrta pa je vodil Mussolini sam, ki je tudi vedno natančno določil, v katerem času se naj Izvrše gotova dela. Znan stveni Instituti so izročili vodogradno melioracijo dvema konzorcijema, poljedelsko melioracijo pa je izvršila »Dobrodelna organizacija bivših bojevnikov.«
Pogubonosno močvirje, iz katerega je nastala v najkrajšem času zdrava, cvetoča pokrajina, polna dela in življenja se imenuje:	provincija	Littorija, s svojimi
modernimi, na novo ustvarjenimi vasmi.
Ravnina pontiniškega ozemlja
„ Ravnina pontiniškega ozemlja, obkrožena z grjfj fer strmimi pobočji, ki preha-jajp v gorovje, iz katerega prihajajo po-0l<| in reke, ki namakajo to ravnino, ni« a Prirodnega izliva v niorje.
Močvirja in gozdovi so se menjavali akor v poldivji naravi, človek, ki se je P°dal v to močvirje, je postal brezpogoj-ma,ariJ'e-
Možnosti za poljedelstvo so bile zelo pmitivne ter omejene samo na pašniš-Divje črede, pretežno bivolov, so ,v'jale to brezupno pokrajino. Na tem
28. avgusta 1931. je podpisan dekret, s katerim je bilo dodeljeno nacionalnemu združenju vojnih borcev 18,000.000 ha žemlje. 10. novembra 1931. so začeli sekati gozdove na površini 6280 ha. 30. junija 1932. so položili temeljni kamen za mesto Littoria. 18. decembra 1932. je Mus solini posvetil Littorio in s tem slovesno pristopil k delu poljedelske amelioracije zemlje in zgradil 516 kmetij. 5. avgusta 1933 je Mussolini ustanovil mesto Sa-baudia in mlatil prvo pšenico, ki je rodila na novo pridobljeni zemlji Littoria. 18. decembra 1933. so pristopili k druge mu delu amelioracijskih del zemlje in zgradili 850 novih kmetij. 15. aprila 1934.
je Mussolini posvetil ustvarjeno provinco Littoria. 19. decembra 1934. je Mussolini ustanovil mesto Pontinia in slovesno uvedel dela za tretji del poljedelske ame-iioracije zemlje in za zgradbo nadaljnih 700 kmetij. 27. avgusta 1935. je duce mla til prvo pšenico, ki jo je rodilo polje Sa-baudia in slovesno stavil v pogon naprave za namakanje zemlje. 18. decembra 1935. so posvetili mesto Pontinia in pristopili k zgradbi nadaljnih 118 kmetij. 25. aprila 1936. so položili temeljni kamen za mesto Aprilia in za poskusno drevesnico Arnaldo Mussolini. Začeli so z zgradbo naselja levo od Via Appie. 29. oktobra 1937. so posvetili mesto Aprilia in pristopili dovršitvi še 334 kmeti'
Težka borba za plodno zemljo
Veliko 1n trudapolno je bilo delo v posameznih etapah. Pokazale so se težkoČe pri vodnih	napravah. Delo je motila	uso-
obširnem ozemlju je	živelo	par mesecev	Spolna	malarija pfiiaMkovaUj	so
na leto nekaj drvarjev in kmetov, ki sn	b.vame	delavsk.h	oddelkov
prišli z gorovja, da bi si pridelali na ma-,ltct-
lih, deloma osušenih	parcelah nekaj pše-1 Z melioracijo pridobljena zemlja ni ta-
ničnega zrna. čim so setev	poželi, so se	tkoj dobra	in rodovitna. Ima slabe	last-
takoj odstranili z močvirnate zemlje, pred nosti,- konstitucijo in strukturo, je ali sla-napadi mrzlice.	|	ba	ali kisla, reagira slabo na gnojila ka-
Da se ni tekom prejšnjih stoletij posre- kor tudi na korekture, ki jih vrši človek
• 1* siz:  ____J.	1____c-	fiplnm.
čilo rešiti usode te brezupne pokrajine, leži vzrok v tem, da ni bil nikdar napravljen celoten melioracijski načrt. Izvršena so bila le posamezna dela, ki pa so zopet ja več nadaljne deževnice. (Sličen primer propadla, ker niso imela osnove v celoti.
s svojim delom.
Zemlja je še pusta in mrtva, če dežuje se napoji kakor, šota, potem pa ne upi-
Razdelitev osuševalnih del
Celokupna dela za osuševanje pontl- pod morsko gladino. Tukaj so bile globeli, kojih osuševanje je bilo mogoče samo z odvajanjem vode s črpalkami. Največja od teh globeli je Quartaccio na vznožju lepinskih gora in obsega 16.000 ha. Nadalje je bilo treba dati vodam, ki pritekajo iz gorovja, prost odtok v morje. To je bilo doseženo z regulacijo rek in s tem da je bil napravljen.kanal, v katerega so se iztekale reke Uffefite in Amase-no. ‘	'*	.■S	'	’
V poljedelskem pogledu jc .ta zemlja lo dobra in rodovitna. Če se to zemljo
niškega močvirja, deli prof. dr. Franco Angelini v oddelke:
*• VODOGRADBENE MELIORACIJE
Vodogradbene melioracije so izvršili ? klasičnem, principu in sicer: a) Zuna-Je vode, ki pritekajo v močvirje iz gora,
. Ovajajo ločeno s posebnimi, zato zgra-Jenimi kanali, b) Močvirno, stoječo in talno vodo odvajajo posebej.- Vodijo jo k črpalkam črpaine postaje: c) regulacija reke Agre. d) zgraditev nabiralnega bazena: e) regulacija, vod v .pogorju: f) Iz-koriščevanje gorskih voda za namakanje: g) naprava cest v melioracijskem ozem-lju.
Pontiniško ozemlje se deli po novi ureditvi v dve območji: 1. Melioracijski kon-^orcij Littoria, ki obsega zono med reko s>sto in griči Velletri in Cap Circeo.
^a obsega 50.000 ha.
Manjši del te zone jc ravnina, ki služi
nr •	____ S l A l.nl MnliirnL
zelo  4JP1MIMIIMI uyUJI L JJJJJ-!
umetno namaka, daje zelo aobre pridelke
ter se lahko izkorišča vse leto. Da se preprečijo poplave rodovitnega polja, so zgradili celo mrežo jarkov in velikih odvodnih kanalov.:
1. Kanal za gorske vode, imenovan Ca-nale Mussolini. Dolg je 37 km, s premerom za odvod vode od 192 m*. Ta kanal prejema in oddaja do 400 m3 vode na sekundo. Pri izlivu v morje je kanal raz-
imamo ml na Ljubljanskem barju.)
Radi tega je bilo potrebno, da so vsi znanstveni instituti napravili nebroj poizkusov, kako je treba to zemljo obdelovati. Na licu mesta je bilo zgrajenih mnogo poizkusnih postaj, katere ne zaostajajo v ničemer za našimi kmetijskimi poizkusnimi postajami, katerih imamo v celi državi samo osem.
Potrebno je bilo zgraditi 359 km poljskih poti za zvezo med posameznimi kme tijami. Na vsak ha odpade 23 m poti.
Koncem leta 1937 je bilo že obdelane zemlje 48.330 ha. Novo zgrajenih kmetij pa 30.00 Pridelali so: 150.000 m' pšenice in 19.100 m* sladkorne pese.
Glavno mesto nove pokrajine je Littoria, ki je bilo ustanovljeno junija 1932. Dne 18. decembra istega leta je bilo že posvečeno. Tekom 6 mesecev je bilo mes to zgrajeno v popolnoma modernem stilu. Ostala mesta so bila dograjena: Sabau-tja 15. aprila 1934., Pontinia 18. decembra 1935., Aprilia 29. oktobra 1937.
Brzino dela nam najbolje predočujejo tile podatki: a) v 48 mestih so zgradili 2574 novih kmetij; v istem času so zgradili privatniki še nadaljnih 600 kmetij, b) 30.000 poljedelskih delavcev je bilo zaposlenih pri melioracijskih delih. Danes je tamkj naseljenih 50 prebivalcev na 1 kvadratni kilometer. Melioracijska dela so. stala državo približno 1 milijardo lir; potrebnih je bilo 26,000.000 delovnih dni.
Cela površina province LMtoria meri 209.969 ha ter ima 224.099 prebivalcev.
V Littoriji je 38 občin, ki nosijo imena znamenitih krajev iz svetovne vojne, ka-kor Monte de. Piavo, Podbrdo itd.
Zmaga znan a in dela
eHtn Teppia, Cisterna itd. kot nabiral	   r_	  ...	,
”, v slučaju povodnji; večji del je valo-:vocje na sekundo. 2. Zvezni kanal Astura H M se deloma nagiba k morju, deloma ^olg jc 18 km, za odvodno množino vode * rJ*i Sisto.
poliedelstvo prihaja v poštev samo ravnina Piscinaria, ki je sposobna dati °d'iČne poljske pridelke, ker sestoji iz a'uvialne zemlje. Ostali del pa sc bo dal e z intenzivnim strokovnim delom kulti-V|rati.
2- Melioracijski konzorcij Pontinia ob-s*Ra zono levo od reke Sisto med obronki leninskih in ausonskih gora in morjem. Površina znaša 27.000 ha.
Pazmere v tej zoni so popolnoma različne od prej omenjene zone. V tei zoni '*žl proMcm osuševanja močvirij, ki leže
do 344 in’ na kanalov prvega
jarkov.
66 ms vode na
za zvišanje zemeljske površine so znašala nad 10,000.000 m*. 9. 31 km glavnih kanalov za namakanje s premerom od 4000 litrov vode na sekundo, 10. 2571 navadnih vodnjakov, 27 artezkih vodnjakov, 37 globokih vodnjakov, ki dvigajo pitno vodo iz globine 30^-95 m. 11. 9 vodnih nabiralnikov.
Odnos kolonistov do države je sledeč: Država ima pogodbo s kolonisti na podlagi zakupa o najemnini na polovico pridelka. To pomeni, da mora n,aseljeniš-ka družina dati polovico Svojih poljskih pridelkov nacionalnemu udruženju vojnih bojevnikov.	Poljedelec, najemnik stoji pod tehničnim vodstvom združenja vojnih bojevnikov vse do pravne samostojnosti, ki dobi polno lastninsko pravico nad zemljo, ki jo je do takrat obdeloval kot najemnik. Gigantsko delo osušenja pontiniškega močvirja kaže pogum, voljo in nov duh,	
Za prvih pet let je zasiguran vsaki družini skupni letni minimalni dohodek 1.500 lir. V tem ni vračunano stanovanje, izkupiček od svinjereje in kurjereje, od mleka, v kolikor ga kolonijska družina	1<i vlada v italijanskem narodu. Temu delu se moramo čuditi, toda to ni čudež. Mussolini je na koncu celokupnega dela govoril zbranim naseljencem v Littoriji: »To, kar smo dovršili, ni čudež, ampak	
porabi sama, drva in donos iz vrta. Pogodba pa izzveni v cilj, da lahko najemnik postane lastnik kmetije. To je možno na ta način, da se vrednost zemlje, poslopij, živine itd. po sedanji efek-Itivni vrednosti oceni in da najemnik v 15 letnih obrokih odplača kapital z obrestmi. Odplačilo teh anuitet se vrši z naturali-ijami (kmetijskimi pridelki), ki jih oddaja udruženju vojnih borcev, ki jih vzame v	vaše delo, vaša vztrajnost, trdna voija in velika sposobnost naših inženjerjev in agronomov, moja volja in prihranki italijanskega naroda.« Osušenje pontiniškega. močvirja in njegova privedba v kmetijsko kulturo je največja zmaga kmetijske tehnike katero so tekom zadnjih stoletij dobojevalt bojevniki miru in narodnega blagostanja: ' znanstveniki, tehniki, delavci in kmetje!	
račun po tržnih cenah.		
Sokolstvo
Na močviriu nove domsere
2. POLJEDELSKA MELIORACIJA
Poljedelska melioracijska dela je vodilo »Društvo vojnih borcev«:	Opera
^azionale Combattenti, ki so pritegnili k c'elu agrarne zajednice in zainteresirane solastnike. Plodorcd je sledeč: sladkorna pesa, koruza in fižol, krmne rastline Oucerna), zimski in poletni Vmesni posevki krmnih rastlin, pšenica, industrijsko rastlinstvo, lan in konoplja.
Vinogradništvo in sadjarstvo je omejeno na lastno uporabo. 32.000 ha obdelane zem>ie se izkorišča takole: 50% žitaric, 44% krmnih, rastlin in 5% Industrijskih rastlin, ostanek na različne dru-
kulture.
Velikost posameznih kmetij je odvisna
o kakovosti zemlje in znaša 10 do 12 ha na rodovitni zemlji in 24—28 ha na siromašni peščeni zemlji. Vsaka kmetija ima stanovanjsko hilo, hleve za govedo, svinje in perutnino, žitnico in druge shrambe, vodnjak itd.
Število goveje živine je v zadnjih letin porastlo radi potrebe zvišanja produkcije mesa, večje potrebe za vprežno živino in večje’ potrebe za hlevskim gnojem.
Dne 29. oktobra 1937. je nacionalno združenje vojnih borcev razdelilo brezplačno med naseljence teh kolonij 20.000 krav-inlekaric in za vprego, 5614 svinj, 198 konj in 160.000 raznih malih živali.
Brzino dela na izsuševanju in amelio-raciji pontiniškega močvirja razvidimo iz
SOKOLSKI NASTOP V LAPORJU PRI SLOVENSKI BISTRICI
Agilna sokolska četa v Laporju pri Slovenski Bistrici jc imela kakor vsako leto tudi letos svoj javni telovadni nastop, že zgodaj zjutraj je bilo na telovadišču vse živo. Popoldan je bila povorka, katere se je udeležilo lepo število sokolskih pripadnikov. Slišati je bilo gromke klice ^Zdravo", ki so odmevali po sokolskem Laporju. Po povorki je bil telovadni nastop, pri katerem so sodelovala razna društva. Črešnjevec, Poljčane, Slovenska Bistrica in Pragersko.
1. Sokol I. javlja vsem bratskim društvom, da se vrši letni nastop, proslava 10 letnice obstoja društva ter razvitje naraSčajskega in društvenega prapora nepreklicno 8. septembra (v slučaju slabega vremena 10. septembra) na letnem telovadišču. Opozarjamo na to vsa ostala druilva ter jih
prosimo, da istega dne ne prirejajo svojih prireditev. Spored prireditve sledi v dnevnem časopisju in letakih. Odbor.
1. Sokol Limbuš priredi v nedeljo, dne 23. julija 1939, ob 15. uri na letnem telovadišču svoj letni telovadni nastop, v slučaju slabega vremena dne 6. avg. 1939. Sprejem gostov ob 2.45 uri na postaji Limbuš, od tam povorka na letno telovadišče. Po nastopu prosta zabava s plesom.
SSSmi
TENIŠKI DVOBOJ CELJEsATLETIKI
Jutri ob 7. zjutraj se bo pričelo na te-nišču SK Celja v mestnem parku izločilno prvenstvo države za moštva med Celjem hi Atletiki. Zaradi važnosti in pomena tekmovanja bosta oba kluba postavila svoje najmočnejše moči ter bodo nastopili najboljši celjski teniški igralci, kakor Skoberne, Toplak, Goršek in mlajši.
Železniška zveza s Pomurjem
Vladimir Kreft
Že v treh člankih se je na tem mestu obravnavala graditev železniške proge Maribor—Slovenske gorice—Murska Sobota. Ker se izvedbi te misli daje posebna važnost, je umestno, da se sliši tudi drugo mnenje, katerega izhodišče je praktično gledanje na iz-nešeni predlog.
Dejstvo je, da sta Prekmurje in Ob-murje že zvezana z železniško progo, s kraji ostale Slovenije. Sicer je stanje proge Murska Sobota—Ljutomer —Ormož, zelo slabo, vendar se še zaenkrat ves promet'neovirano vrši. Ra: di tega nastane vprašanje, ali je še nujna potreba in koliko je še stvarnih in praktičnih razlogov, da se zgradi nova proga, ki bi vezala Maribor s Prekmurjem preko hribovitih Slovenskih goric.
Pogled na zemljevid nam pokaže, da bi imela ta proga prvenstveno važnost za kraje v Slovenskih goricah, ki nimajo do sedaj nobene železniške proge, za Prekmurje in Obmurje pa bi se le skrajšala vožnja v Maribor, oziroma bi se razbremenila proga M. Sobota—Ormož—Maribor.
Ne rečem, da ni nekaj tehtnih razlogov, ki govorijo za graditev predlagane nove proge, toda oporekam, da bi bili lahko uvaževani vsi argumenti, ki so bili iznešeni v tej zvezi.
Na primer razlog odvzema zaslužka drugim krajem na račun enega samega mesta ni sprejemljiv z narodnogospodarskega vidika. Resno tudi dvomim, da bi se na novi j.rogi vozili dnevno v Maribor in iz Maribora tisoči, kakor se to trdi v enem članku. Ne verjamem tudi napisani trditvi, da bi se po izpeljavi te proge, laže širila in krepila v prebivalstvu teh krajev, narodna in državna zavest. Ko-
likor trenotno-uspeva tuja propaganda v teh in drugih krajih, ima glavni vzrok v socialno-gospodarskem položaju naroda itd..
Kakor bi nudila graditev predvidevane proge za precejšnji čas boljši zaslužek delavstvu, in bi prinesla nekaterim (vendar manjšini) posebne ugodnosti, tako smatram, da je za Prekmurje, Obmurje in Slovenske gorice, iz splošnih in narodnih pogledov, zaenkrat nujnejše in važnejše:
Železniška . proga Murska, ‘ Sobota— Ljutomer—Ormož naj se temeljito popravi in obenem uvede na njej hitrejši osebni in tovorni promet. Izvrši naj se regulacija potokov, katerih vode že ob malo večjem, deževju prestopajo bregove in vsako leto povzročajo kmetskemu prebivalstvu ogromno škodo, ki je po letošnjih zbranih podatkih samo v teh krajih več milijonska; izvrši naj se melioracija Zemljišč in ta-
ko poveča donosnost kmetskega posestva; popravijo naj se tudi vse banovinske ceste teh krajev, cesta Maribor —Prekmurje naj se podržavi in preuredi v cesto prvega reda; končno naj se tudi spopolni avtobusni promet, tako da bodo imeli , ti kraji, kolikor že nimajo, z Mariborom ugodne avtobusne zveze.
Izvršitvi navedenih del dajem veliko prednost pred realizacijo načrta (katera! je še seveda daleč od uresničbe)
fraditve nove proge, ki tudi radi tež-e terenske izpeljave in velikih investicijskih stroškov in z ozirom na njen vsestranski praktični pomen, v teh časih ni najbolj priporočljiva.
Sele, ko pa bi bila vsa omenjena dela izvršena, naj bi se pričelo z gradnjo nove proge Maribor—Slovenske gorice—Prekmurje. Dvomim pa, da bo do takrat še ostal kakšen stvaren razlog za to graditev.
RAZPIS LIKOVNIH NAGRAD BANSKE UPRAVE.
Zaradi pomanjkanja umetnin z rnot,v!
iz domače zgodovine razpisuje kralj, ska banska uprava nagrade v znesku ,
20.000	za najboljše likovne umetnine, upodabljajo prizore iz slovenske zg^r. vine. Za nagrade pridejo v poštev leKPr
slike in risbe, ki so tiastale v dob: od '
aprila 1939. do 31. marca 1940.,-ozir011" niso še bile pred'tem časom ia-vnoj*®? stavljene ali reproducirane. Umetdffl morajo ■ biti: tako izdelane, da so upo?^ Ijive za: reprodukcije! Število in- vis® nagrad določa no svobodnem preudaf*’1
Kultura
Italijansko zanimanje za slovensko slovstvo
V	zadnjih letih opažamo večje zanimanje Italijanov za slovensko slovstvo in izšli so tudi že prevodi nekaterih naših slovstvenih del, bodisi v posebnih knji-; gah, bodisi v revijah. Mimo tega je bilo natisnjenih mnogo informativnih študij, člankov in notic!. Tako je izšla lani pod naslovom »I fuochi di san Giovanni« Bevkova povest »Kresna noč«, katero je vsa kritika izvrstno ocenila. Ugo Ubaldi pa pravi sedaj v rimski reviji »Latina gens«, da je Bevkova umetnost čudovito živa in da bi se njegovi junaki dali pri-
merjati z junaki kake Ajshilove drame. Bevkova knjiga mu je naravnost odkritje in presenečenje. V reviji »11 Meridiano.di Roma« je pa napisal prof. Umberto Urbani obširno poročilo o Gradnikovi pesem: ski zbirki »Večni studenci« ter o Bartolovem romanu »Alamutu.« Gradnika slavi Urbani kot, velikega pesnika s slovensko: italijansko dušo, o »Alamutu« pa pravi, da je delo, ki je vzbudilo pozornost tud; izven Slovenije, da bo v kratkem prevedeno v tuje jezike, in najbrže tudi filmar rio.	'	-
nagrad: določa po svobodnem pre glede na število nagrade- vrednih umetu« razsodišče', ki je sestavljeno iz zastoj' kov Društva slovenskih umetnikov hH* nov, imenovanih po banu.' Nagrai# umetnine se po možnosti odkupijo, P* " di če se ne, so umetniki vezani da dovoM' reprodukcijo nagrajenega dela prvenstv? no kraljevski banski upravi.' V prime^1 da ne bo predloženih dovolj takih d*3’ ki bi nagraditev zaslužila, se nagrade P°" ; dele le v omejenem znesku ali sploh \ razdele m se preostali znesek prihra® za prihodnje, razpise. Umetniki naj p<$!?
jo svoja dela do vključno 31. marca 1940. do 18. ure v Narodno galerij0; Ljubljani. Vsako delo naj bo opretnW i z geslom, priložena pa mora biti tudi ** pečatena kuverta, ki vsebuje geslo, ^ slov in ime natečajnika. Vsa podrobne!^ pojasnila (tudi glede primernih zgodov1®' skih motivov) se dobe pri prosvetne®1 oddelku kraljevske banske uprave. ,
k Jubileja dveh ruskih ustanov. Drža* na javna knjižnica v Leningradu je P# slavila nedavno 125-letnico svojega stoja. Knjižnica-ima okoli 10 milijo®0! knjig, upravlja jo 600 uradnikov tn ^ skalo jo je lani 750.000 ljudi. IstoČa§Jj? je slavila 120-letnico obstoja leningrais^ univerza. Univerza ima 8 fakultet, 9 &1' nih institutov, nad 100 profesorjev f. 6000 slušateljev. Kabinet znanega ket®1* ka Mendeljejeva je bil spremenjen v n®1' zej.
dol-a
MALI
CENE MALIH OGLASOM* V nadte ostarite »tane vsaka teateda M par; aauaaajla ortatoibiaa a* te oglase le dla 6.— Dražbe orektlcl dopisovaalalo teoliovaolskl oglasi din I.— oo besedi. NalmaoiSI r ne sc k ta ta oglase ta din 10.— Debelo tiskane besede se reftpoalo dvoloo. Oglasni davek sa enkratno objavo mate din L—. Znesek sa male oglase se olaCule tako« orl naroftlht oziroma ca le vooslstl v olsmn skuoal r naročilom ati na oo ooitiir ooloinlrt na čekovni račun It 11.409 Za ase otsmene odgovore glede malik oelasov se mora nrlložltl mamka ta * din________________________________
Kdor hoio Imeli
odgovor na
vpraianja glede malih oglasov
In drugih obva■ vlil. naj priloži
3*- din v znam-
kah. Ha vpra-
šanja braz pri-
loženih 3*- din v
znamkah uprava na odgovarja
SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48.	4311—1
Razno
»VIDA.
Maribor. Koroška 10. Vam nudi lepo izbiro konalk. bluzic, otroških oblek, perila za ženske in moške, vse vrste nogavic po najnižiih cenah.
-6702—1
KOPALNE OBLEKE
nogavice, perilo blago za žen ske obeke n oer lo dobi e v novi trgovini in Dletilnici »Ma-Maribor Koroška c- 26
PONIKLANJE.
pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5.	6177—1
GRIČ — OSET - VABI!
Vino mozler 10 din liter. Avto garaže, sobe, amerikanska elektrika.	6572—1
POSTELJNE ODEJE
res močne, prešite. t?gotov-ieno posteljno perilo, pernice žglavnike, madrace. ouh. per-|e. inleti. Najboljše pri A Štuhec, specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odel. — Stolna ulica 5.	2274
STALNI ZASLUŽEK
mesečno doma dobi kdor kupi ročni brzopletilni stroj. Informacije: Trgovina »MARA« Maribor. Koroška c. 26.
1803—1
NOVO! ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ KOVAČ. MARIBOR, TVRŠEVA 14
s pravico javnosti Otroci državnih uslužbencev prejemajo draglnjsko doklado. Ker se sprejme le omeieno število učencev, se ie treba takoj vpi sati za šolsko leto 1939-40.
6082—1
STROJEPISNA DELA
razmnoževanje, kopiranje načrtov. prevodi. Kovač, Maribor, Tyrševa 14.	6371—1
TRAJNI KODRI
friziranje. vodna ondulacija. belenie las. barvanie v želie-nih tonih no zmernih cenah. Salon Tautz. Maribor.
6385—1
ra«.
(poleg tržnice).
VEČJA GOSTILNA
v Mariboru spreime komna-njona vinogradnika dobrih šta terskih vin; Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Veliki 0317—11 konzum«.	6557 - 1
KOPALNE OBLEKE, odporne proti zraku in soncu, izdeluje v teku šestih ur po meri: v veliki izbiri pri «lSjna«, Maribor, samo Glavni trg 24.	6676—1
Tekstilna . tvornica v Slove-nii išče mlajšega ' ’ KLJUČAVNIČARJA ki je po možnosti tudi perfekten strugar in varilec, solidno življenje osnovni pogoj. Ponudbe s točno navedbo dosedanjega življenja in referenc je poslati na upravo lista pod šifro štev. »1000«.
7620-1
DIMNIŠKA VRATCA
najboljše in najceneiše iz armiranega betona se dobilo Linhartova 27, dvorišče.
6712—1
BRIVNICO IN STANOVANJE
v Račah blipu postale oddam. Vprašati v Mariboru, Aleksan drova cesta 10 v pisarni.
67)6—1
POHIŠTVO!
Ni vseeno kje kupuiete pohištvo. Odločite se za naročila pri »Efka«, mizarstvu. Frančiškanska 12.	6705—1
VIŠJEŠOLEC
inštruira za popravne izpi'e Po zmerni ceni. Ceni. ponudbe na upravo	pod značko
»Uspeh«.	6701—1
MARELČE IN BRESKVE
sveže iz drevesa dobite vsak čas. Vprašati: Križnič, Žolger-jeva 20.	6699—1
LUNA-STEZNIKI
Vas naredijo vitko in elegantno. Izdeluje jih, kakor tudi oprsnike najnovejših modelov v teku šestih ur:	v	veliki
izbiri pri »Luna«. Maribor, samo Glavni trg 24.	6677—1
BUČNO OLJE.
vedno sveže in dobro, nudi tovarna bučnega oiia, Maribor, Taborska 7. ori mostu, 6670—1
HALO!
Danes zopet dospelo Laško pivo, restavracija Plauc.
6722—1
GOSTILNA KOS, FRAM, priredi v nedeljo, dne 23. julija vrtni koncert. Priskrbljena je dobra framska kapljica.	6671—1
LOKAL,
pripravljen za čevljarja, se takoj odda. Milič. Pobrežje, Aleksandrova 56.	6642—1
MESNICO ALI GOSTILNO
vzame v najem zakonski par brez otrok. Ceni. ponudbe pod »Plačam naprei«, na upravo.	6605—1
LOKAL (mesnica).
Pohorska cesta, takoi oddam. Vprašajte društvo hišnih posestnikov.	6612—1
LOKAL
se odda solidnemu čevljarju s 1. avgustom. Radvamska cesta 11.	6611—1
IŠČEM KNJIŽICO 1 Spodnješ.ajerske ljudške posojilnice v Mariboru od- 30- do. 40 tisoč din proti rednemu mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na upravo lista pod »Državni- upokojenec«.- 6614-1	PRODAM /1Š hišo,,šoba-in kuhinfa, gosPjT darsko poslopje,in veliki vr!’ Zg. Radvanje, Hosteieva 2. 6703^. POSESTNIKU ' J Kupim erio ali dvos-anovaf sko hišico. Plačam 40.000 ® v gotovini, drugo na obrw* ali prevzamem hipotek?. nudbe . na Selišek. Aleks*®} drova 35. dvorišče. 6593^
Kolesarsko društvo »Poštela, Hoče, priredi 23. t. m. ob 2. uri popoldne DIRKO na progi Hoče—Slovenska Bistrica in obratno. Po dirki VELIKA VRTNA VESELICA v gostilni Frangež .v Hočah. Ljubitelji kolesarskega športa dobrodošli! 6617—1,	
	GOSTILNA S POSESTVO^ V LAZNICI, obstoječe iz stanovanjske f še in. hiše z gostilno.ob C žavni cesti na nainromeJi®^ izletniški točki, 9 in od or®1® vinograda, gozda, travnik*' njiv, hmeljskih nasadov f gramoznice, se ugodno ort*1?! Kupec lahko prevzame t# nekaj hipoteke. Poiasnila d®j? Beneš. Prešernova • ulica \ Maribor. 66205
VINOTOČ KOREN, KOŠAKI, otvorien. 6624—1	
HALO! V nedeljo, 23. t. m. vsi v gostilno Lebarič pri opekarni, Košaki na otvoritveno veselico z novim kegljiščem in vrtom. Vabljeni so tudi Anice in Jakeci na godovanje. Do. bra postrežba zajamčena. 6631—1	
	KRASNA PARCELA ,, (sadonosnik) 2200 kv; m, ® prodaj. Vprašati trgovina ratti, Maribor, Tvrševa ca 14. 6%
TRGOVINO vpeljano, dam radi bolezni v najem. Prevzem malenkostne zaloge. Ponudbe na upravo pod »Industrijski kraj«. 6646—1	PRODAM PARCELE , ob glavni pes d, za vsako 0% pripravne. Ptujska cesta s 6669—2 ^
	LEPA HIŠICA J
Posest
NOVOZGRADBA.
periferija, 2 sobi. kuhinja, vrt
20.000.—. Dobičkanosna hiša,
4 stanovanja oo 2 sobi, kuhinja, velik vrt 37.000.—. Enonadstropna trgovska hiša. novozgradba. moderne izložbe. s trgovsko opremo 65.000— Dobičkanosno posestvo. 8 oralov, hiša. hlevi, blizu mesta 35.000.—. Vino-gradno posestvo, 3 orali, od tega 1 in Dol orala vinograda, ostanek sadonosnik 40 tisoč. Posredovalnica »R~»>!d« Gosposka 28.	6679—2
z veiiAim vriom na vasi -radi bolezni proda. Primeri' za upokojenca. Ponudbe ® upravo pod »Miren dotm* HIŠO S TRGOVINO prodam z ali brez inventar!®
radi bolezni. Ponudbe
raui poiezni. ronuaoe j upravo pod »Takoi«. 6634^,
HIŠA.	A
štiristanovan.jska,	enO®®'
stropna. pri »Raoidoven igrišču, se proda. Studeti® Makarjeva 17.	6651
PRODAM LEPE PARCEf^
id 500 kv. ni nanrei v bP_,
, od 500 kv. ni naprei sovem'šelii. Vpraša j: Zr*0’. 'Ska 70, Pobrežje.	665-"'
38 "" W' •
Najbolj varna naložba denarja,
ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
in kulantno	^
Centrala Maribor
v lastni novi palači na oglu Gosposke in Slovenske utice
Podružnica Celje
nasproti pošti, prej Južnoštajerska hranilnica
Sprejema vloge in knjižice na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju
Flefno
so za dežve
v najnovejših vzorcih in b°gati izbiri pri
MOTORNO KOLO,
200 ccm, prodam radi selitve za 4000 din. Dr. Verstovško-va ulica 17, Pobrežje, Špeso-vo selo.	6695—4
I
MARIBOR, GOSPOSKA 14.
RAZNO POHIŠTVO
belo omaro, kuh. omaro, mize, nočni omarici, postelja in drugo poceni prodam. Ciril-Metodova 12, levo, pritličje. I	6691—4	_________
PRODAM PARCELO
se n *?ŠA Z VRTOM
U]jp,Prn°da ali odda. Zvezna Zg. Radvanje. 6648-2
;3000 kV. m ali več v Radva-iiiju poles gradu Jurkovič Na-6619—4
slov v upravi.
POSESTVO,
stai. r,eieno> 15 minut od poleg dno na prodaj. Polen ' rY0Vrstnega vinograda in	zidana	hiša
sonEtn ?’ .Vse na celodnevni ni m,®8i- Ponudbe na oglas °9delek -od »55 tisoč«. —- 6654—2 P0SEstvq
| LEPE PARCELE
na prodaj. Vpraša se Bolfen-kova ulica 13, Nova vas. 6621—4
VINOTOČ VAUPOTIČ.
Košaki, prodaja vino po 9 din. 6674-4
Z LEPIM VINO-
velik sadn ADOM.
lia, dobrn C^1Ilik' eozd in p0'
«osPodarskfm a 1vin.ičari» z bra	Poslopjem.	do-
nom, hn. vina> pod Urba'
VpraSaf ri mesta. na prodaj. sniea ni wP°h 47, pošta Pe-. Mariboru. 6660—2
DVA ŠIVALNA STROJA
poceni proda Kremžar, Pristaniška 7.	6668—'
| URARSKO STRUŽNICO
in nekaj orodja za vajenca prodam. Kremžar. Pristaai-ška 7.	6667—4
diodam
^ir?&IRAN-,E SADJE
in	Patentne	lestve
lvrdu- i)rane- To dobite pri Ho Gustinčič pod polovični Ceh° sedaj, dokler traja ^Oga, jn nikoli več.
 	6351—4
OKNA IN OKVIRE
JJobro. ohranjene, poceni pro-94nio. Vprašati v upravi »Ve \*hiika«.	6566—4
^ SLADKOR - KRISTAL
T* }jkuhavanje, la. kvaliteta
4aia^’n •1^50 do deklica pro-Ma^irma Josipina Kavčič.
Tržaška c. 2.
-L 	'	6575-4
?p9*tni voziček
do-bro oh'**,t '
Naslov , anlen, naprodaj. .7~-LlVuPravi.	6587-4
(Jgflrin	1	..
tnenja^ Br°dam oziroma za-Pet cevnfa matarno ko'° nov
Vr?dAenJižA.KSENWERK«'
upravo v x dl,V Naslov ua 'senwA.i, err,ika« nod »Sak rl£“-	6708-4
Majcen a i ,, T BRIZGALNO n Adolf, Laško 134.
6707—4
%ol«„ PEKARNO Dr0,nJra ppremlieno v zelo teni ®tneru kraju prodam p->-
Priderit- °oroke- Matzenauet riK. Prosenjakovci 4.
-___________6514—4
Potvvi Motorno kolo
žetm na novo> Šc ne
ženk	ma llovo> Še ne vo-
I5n ’ najboljšega fabrika.a, irSiD’ 5 RS- na Prodaj po
toVar:;y; ro> unmaj po Drntj ®*1 ceni. amoak soma suJ g°tovini. Vprašati: Zrini p-^Hrg 9. vis. priti. 6602-4
KftnŽJ11 novo
Tphj ATlCNO HARMONIKO
e2Je, Zrkovska cesta 11.
*. 	6675—4
hi —
OTt>«K°dan’
Otd^KI TR1CIKELJ in KospTi K0 DVOKOLO.
13	6607-
biljard.
ni n»n mlze’ stl>li’ P°ce-:sta ,r?dai' Vprašati Meljska
cesta 12
 ______ 6615-4
za nmaZN,' 'NVENTAR racij ? f.Ia,ne hi pohištvo se Našimi tvc »oceni proda. v v Upravi	Mi07__4
kuh. IN GOST. MIZE. stole, pult in stelaže. Jugo-spedit, Aleksandrova cesta. 6666—4	STANOVANJE. 3 sobe. kuhinja, vrt, elektr., vodovod, na Pragerskem, takoj oddam. Naslov v upravi.
MOTORJA BSA, 250 in 500 ccm, prešan jeklen okvir, O. H. V.. 2 cevi. se po nizki ceni prodata. Aleksandrova cesta 18, Pobrežje. 6630—4	_ .662tI»-=5
	Lepo STANOVANJE na vrtu v vili sredi mesta, južno. I. nadstropje. 4«sčbno. s pritiklinami, balkon, vse udobnosti, se odda s 1. oktobrom. Cenj. dopiše na »Večernih«! pod »1. oktober, Maribor«. 6638—5
PRODAM MOTOR. Radvanjska 7. 6659^4	
FOTO-F1LM-APARAT 1.4.5 (6x9)'. 8-kratni daljnogled in moško kolo prodam. Jurčičeva ulica 20. Studenci. 6643—4 Stanovanje	DVOSOBNO STANOVANJE, sončno, z vrtom, se ugodno odda. Cankarjeva 34, Pobrežje. 6640—5
	KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE se s 1. septembrom odda v najem starejšim, mirnim osebam. Naslov v upravi. 6644-5 Sobo odda
DVE STANOVANJI v Magdalenskem okraju se oddasta v najem s 1. avgustom. 2 sobi, predsoba, kuhinja, in shramba. Novejša hiša-Vprašati tel. št. 2453.	
	
a	Odda se SONČNA SOBA souporoba kopalnice v bližini parka, gospodični. Naslov v upravi lista. 6704—7
SOBA IN KUHINJA se odda takoj. Delavska ul. 19 za kadetnico. 6568—5	
STANOVANJE, eno in dvosobno, sc odda. Smetanova ulica 54, gostilna. 6663—5	PODSTREŠ. STANOVANJE, sobo in kuhinjo, oddam. Vojašniška 9-1. Vprašan Fran-kopanova 13 (trafika). 6604—7
STANOVANJE, trisobno, v centru mesta, sc odda za avgust 1939. Ponudbe pod: »Sončna lega« na upravo lista. 6672—5	OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Jerovškova ulica 32. 6609—7
	OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda (v novi hiši). Studenci, Sokolska ulica 39. 6623—7
DVO IN ENOSOBNO STANOVANJE uddam. Nasipna 58, Pobrežje. 6693-5	
	PRAZNA SOBA sc takoj odda. Pušnikova 23, za »Rapidovim« igriščem. 6628-7
LEPA STANOVANJA, soba in kuhinja, v novo zidani hiši. v bližin! mesta, oddam s 1. avgustom. Pobrežje, Nasipna 55. 6692 5	
	MALO. OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Koroška cesta 85. 6635—7
SOBA IN KUHINJA se takoj odda. Zrkovska c. 7, Pobrežje. 6665—5 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo se odda s 1. septembrom v Gaievi ulici 5. 6600—5	
	Takoj oddam SOBO. Kneza Koclja ulica 20-11., levo. 6636-7
	SEP. SOBICA se odda boljši osebi. Delavska 53. , 6641—7
Sprejmem SOSTANOVALKE v prazno sobo, tudi uporaba kuhinje. Naslov v upravi »Večernika«. 6618—5	
	Oddam takoi OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom Kacijaner-ieva ul. 22-1., Melie. 6645—7
SOBA IN KUHINJA se odda. Bolfenkova ulica 3, Nova vas, 6622—5	
	OPREMLJENA, SONČNA SOBA se odda. Tomšičev drevored št. 6. 6649-7
SOBA IN KUHINJA se odda. Vprašati v pekarni Mulec, Studenci. 6637—5	
Obiščite
. MARIBORSKI TEDEN
MLAJŠO GOSPODIČNO
išče gostilna za prodajo liker jev na Mariborskem tednu. Osebno se predstaviti na Alek sandrovi c. 33.	6546—9
od 5. do 13. avgusta 1939
Polovična vožnja na železnicah od 1. do   17. avgusta 1939.
ZMOŽNA KUHARICA
katera opravlja tudi vsa gospodinjska dela se išče k mali družini. Vprašati Aleksandrova cesta 26-1.	6713—9
VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA.
Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo Velika tekstilna razstava — tujsko prometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd.
5.—6. avgusta festival slovenskih narod-n i h običajev.	_____
Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! — Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! — Obiščite vinorodne Slovenske gorice! — Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico!
Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje!
OPREMLJENA SOBA
z uporabo kopalnice se. odda solidnemu gospodu. Soba na ogled od 8.—12 in od 16. do 19. ure. Radvanjska cesta' 45, pritličje, desno.	6603—7
SOBA S ŠTEDILNIKOM se takoj odda. Šp. Radvanjska vejta ...69, Nova vas.
6661—7
Kupim
Kadar pošljete denar po polti, ni sledu o bojazni—
zakaj bi se torej bali naročiti blago po pošti?
Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo alt vrnemo denar.
Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah.
Veleblagovnica
MLAJŠO GOSPODIČNO
išče- gostilna za prodajo liker jev na Mariborskem1' tednu. Osebno se predstaviti na Alek sandrovi c. 53.	.	.6546—9
Iščem UCENCA ali UČENKO
za špecerijsko trgovino, Vpraša se v upravi lista. 6608—9
Novo
za zavese
olepša vaš dom — v bogati izbiti prinaša
fibliliu Bili!
MARIBOR, GOSPOSKA 14.
SPREJME SE UČENKA
s predpisano ' izobrazbo v modno trgovino, takoj. Naslov v upravi.	6610—9
Išče se
POŠTENO DEKLE,
ki zna kuhati. Jermovšek, Vetrinjska 13.	6527—9
MLAJŠO GOSPODIČNO
išče gostilna za prodajo likerjev na Mariborskem tednu od 19. ure* naprej. Osebno se predstaviti na Aleksandrovi cesti 33.	- 6613—9
HIŠNO POMOČNICO,
pošteno, snažno, zmožno; kuhe, sprejmem s 1. avgustom. Predstaviti se v ponedeljek od 10.—1‘2. ure. Naslov v upravi.	6616—9
Večje trgovsko . podjetje v 'Mariboru sprejme s 1. septembrom t. J. spretheža TRG. POMOČNIKA,
ki obvlada slovenski in nemški jezik. Ponudbe nod 'značko »A. G. 1500« na upravo tega lista.	6625—9
DEKLE.
pošteno, vešče kuhe in pospravljanja sprejme družina v Dubrovniku. Predstaviti se: Kettejeva ulica 2, Arzenšek.	6680—9
ZAST0PNIKE-AKV1ZITERJE
zavarovalne stroke za celo Slovenijo sprejmemo Javijo se naj tudi začetniki. Marljivim, zanesljivim in vztrajnim se nudi stalen zaslužek. Ponudbe z navedbo referenc in dosedanje zaposlitve na upravo lista pod. »Visoka provizija«.	6696—9
Zagreb, Iliča 4 in 6
Dopisi - Zijitb II., peitni produ
Sobo išie
Iščem
MEBLIRANO SOBO
s kopalnico in no možnosti s posebnim vhodom med parkom in kolodvorom. Ponudbe na upravo pod »35«. 6714—8
Službo dobi
Sprejmejo se takoi POMOČNICE IN VAJENKA
v damski salon Toplak. O rož nova 10.	6589—9
Sprejmem več dobrih MIZARJEV.
Klančnik Ivan. mizarstvo, Maribor, Mejna ul. 6. 6632—9
PRODAJALKA S KAVCIJO
se takoj sprejme. Prednost znanje šivanja. Ponudbe na upravo pod »Maribor« na upravd lista.	6678—9
sprejmem ŠIVILJSKO POMOČNICO.
Belčič, Orožnova ulica 5-1. 6664—9
VAJENEC
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Franc Huber. Maribor, Aleksandrova c. 1. 6647—9
AKVIZITERJE
išče velika, domača zavarovalnica. Dobiti morejo stalno natneščenje ali pa pribavljali zavarovanja kot stransko opravilo. Ponudbe nod »Dober zaslužek« na upravo lista.	6650—9
Službo Išie
■aibttitirlliTn-iilrtrti
ZA MEHANIKA
bi se rad izučil za to stroko zelo nadarjen fant. zelo priden, vesten, pošten in zelo inočan iz večje hiše na deželi. strogo vzgojen. Ponudbe na upravo pod »Cimprej*. 6655—10
Dopisi
j PODURADNIK
srednjih let z las.no hišo in stalno službo poroči gospodično od 20—30 let, naobra-ženo, lepe zunanjosti, v vseh ozirih pošteno. Mlade vdove niso izkjučene. Anonimne dopise v koš. Ceniene ponudbe s sliko ;na upravo »Večerni-ka« pod šifro »Ženitev«.
6629—12
VISOKOŠOLKA
išče zaradi pomanjkanja poznanstva prijetnega družabnika za izlete v avgustu. Dopisi pod »Deljen račun« na upravo »Večernika«. 6694—12
BOLJŠA UPOKOJENKA
išče starejšega dobrosrčnega gospoda, ki bi ji posodil 1000 din. Vrnitev na mesečne obroke z obrestmi. Ponudbe na upravo Večernika« pod »Vedno hvaležna«. 6698—12
FRIZER
poroči dekle z dežele, do 30 let staro, z nekaj dote za povečanje salona. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Lepa bodočnost«.	6639—12
Najboljše
kosouno
apno
Apnenice Ant. Birolla. Kresnice
pisarna: Ant. Birolla, L|ubljana,
Dalmatinova ulica 10
Prodajalna
v Mariboru se nahaja sedaj na Aleksandrovi ceiti 13 (Feldin)
Za potovanje
IVAN KRAVOS
Maribor. Aleksandrova 13
Kolesa
različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke
* din 100"-
mehanik
DRAKSLER
Vetrinjska ulica 11
Gospodinje
uporabljajte za vlaganje kumare in paprike samo preizkušeno sredstvo
..ZNAJM I ZNAJM OCET“
Dobi se v vseh špecerijskih trgovinah
Velik banatski mlin išče agilne in dobro uvedene
zastopnike
Ponudbe s točno označenim rajonom in referencami poslati upravi „Večernika“ pod šifro »Zanesljiv".
MOŠKI! Pri spolni slabosti
(spolni impotenci) poskusite hormonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »V1S-V1T«, Zagreb, Langov trg 3.
6293	Ogl. reg. S. br. 5846-39.
Globoki in športni
i e za din 25*"
tedensko
Kadrmas I.
Maribor- Melje
5787 Kraljeviča Marka IS
itni papir
zelo ugodno na pfodaj
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. ilgerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15.
Mimi
Telet. 25-29
CJURO VALJAK - MARIBOR
Pozor eeni. občinstvo!
Vkljub letnemu času prinašamo dva odlična filma francoske produkcije, filma, ki vas bosta v vsakem oziru zadovoljila in sicer:
I. film
ocf sobot« 22. do vklfuino srede 26. lullla 1939
Bela fužnia
(L’esclave blanche) s prekrasno umetnico Vivian Romance v glavni vlogi. Film veleza-
nimive vsebine in mojstrske režije
n. film
od ietrtka 27. do vklluino ponedeljka 31. iullla
Domki_________________
(La Brigade Sauvage)
kozaki.
Drama iz burnega življenja ruskih kozakov. Nevideno junaštvo, tovarištvo in silne vratolomne pustolovine junaških kozakov. — Zopet je oživela na filmskem platnu nekdanja mogočna carska Rusija v svojem razkošju in sijaju. Krasno petje ruskih zborov!
Izredno lepa vsebina, velika ljubezen kozaka!
Veternika
v uoravi
KOLESA
Wand«r«r w
originalna, priznano najboljša kvaliteta po meseCnlh obrokih
din 100"- pri
Franc Lepoša d. z o. z.
Maribor, Aleksandrova c. 39.
!»■■■■■■■>
Sirite „Večernik“
Svilene
sraite
ao hladne in prijetne v bogat! Izbiri pri
MARIBOR, GOSPOSKA 14.
Samostojnega elektromeliai#
z dolgoletno prakso v avtomobilski stroki sprejme v! liko avtobusno podjetje v Sloveniji. Pismene pon«1 , z navedbo dosedanjega delovanja na upravo lista P0" -Elektromehanik*.
Iprl naših Inser^ kupujte *»*> tor Oglaitfi
Oglašujte v »Veterniku"
IX 1 1082/39-8
Dražbeni oklic
Dne 13. septembra 1939. ob 11. url bo pri podpisanem sodišču v sobi št 1*1. dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Fram, vf. št. 137.
1 \	JeSenca, vi. št. 162.
\r Cenilna vrednost; din 80.695.50.
Vrednost pritiklin: din 5.000.—, kateri znesek je že vpostevan pri cen. vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 53.797.—*
Pravice, katere bi ue pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se
Iib ne moglo več uveljavljali glede nepremičnine v ikodo zdravitelja, :i je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX
dna 9. Junija 193».
■e
«e»7
1X1 lH5/3g
Dražbeni okli<
Dne 18. septembra 1939. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču ^ št. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Sv. Magdalena, vi. št. 396.
Cenilna vrednost: din 48.144.—.
Vrednost pritiklin: jih ni.
Najmanjši ponudek: din 40.000.—.
Vadij znaša din 5.700.—.
jih n ti je
ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na deski sodišča.	'
ur#1
Okralno sodlšie v Mariboru« odd.
dna 7. Junija 1939.
•i
POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU
a NARODNI DOM
Z. X O. J.	___
Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/*-Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji.
TK1BFON
Najstarojil slovanski danarnl iavod v Mariboru — Vsa hranilna vloga so prosta In sa izplačujejo naom
Izd |u In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne »ručaio. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6, — Telefon uredništva štev. 25-67, in uprave štev. 23-07. — Poštni čekovui račun štev. 1J«