PavlalnS frank« v driavl SHS.
5, itev.
HI. IHl Ui	'KJ *-' 7
izheja rasa« po*Jžaf|ka In dneva po prazniku Vsak dan opoStian.
Uredništvo je v Ljubljani,
Frančiškanska ulien št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri' obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1*50, osmrtnice in zahvale po K 2*50, razglasi in posiano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
lepili
\*§mm
¥ Uubllini, ¥ žeirtek 8. ianuaria TS20.
HlasiSo JugosEov. secOalno ■'demokratične štreni
Lato iv.
Fcsastsesae Mea. s Sane — && viharjev. ——
Naročnina: Po po5ti ali 'i. dostavljanjem na dorn za celo ielo K 96, za pol leta S 48, -m četrt' leta K 24, za mcsec K 8. Za Nemči jo celo teto K 114, ?.a oslalo tujino in Ainciiko K 120. s— Reklamacije za list so poštnine prosto.
Upravmstvo jc v Lruhliani, Frančiškanska uiiea št.6 L, Uči te'; g k n tiskarna.
To8©fonska	31 a.
Rudarjem in dragim organizacijam.
Socijalno demokratična stranka se jc v zadnjih letih iako leno razvila iti obenem tudi delavske strokovne organizacije. To ni všeč' prevladajo-čim meščanskim strankam, Id se boje. Ja bi utegnili ob volitvah doseči socijalisti znatne uspehe. Za-raditega so začeli klerikalci, liberalci in hrvaški frankovci proti našim organizacijam ostuden boj. Dogodki nam kanejo, da se klatijo po delavskih krajih od nekoga najeti ali plačani agenti, ki hujskajo delavstvo proti organizacijam in mu pripovedujejo o preobratu ter obrekuj zaupnike naših organizacij.
. Kako delajo ti malovredni subjekti, naj nam dokaže dogodek v rudarskem revirju Trbovlje. Neznanec piše zaupniku ter podpiše nekega sodruga. V pismu pravi, da se izvede dne 15. t. m. preobrat v državi. Vse je pripravljeno, pravi, imamo že granate in revolverje. Poleg tega navaja zločinec v pismu več imen sodrusov In jih poživlja, da se pripravijo.
O vseli teh pripravah pa nič ne vedo ne trboveljski, ne zagorski in ne zagrebški sodrugi.
Nastane vprašanje, kdo je pisal to pismo. Mogoče je le dvole, ali v;a je pisal bedak ali pa lopov. Če je pisal pismo bedak, potem bi bilo žalostno. če bi se nanje ozirali, če je pisal pismo lopov, potem more biti tole plačan ay;ent te ali ,one stranke, vsekakor pa nepoštenjak. Opozarjamo, kako ljut boj so pričeli proti delavstvu klerikalci in hrvaški frankovci. a tudi liberalni veljaki se trudijo, kako bi oslabili velike in močne naše organizacije, ker jim postajajo nevarne zaradi bodočih volitev. Delavstvo je z naporom zgradilo organizacije in sedaj jih taki najeti podleži hočejo razbiti s tem, da agitirajo k nepremišljenim korakom, k stavki, da bi potem buržoazija poslala v posamezne kraje oboroženo silo 5n prelivala dragoceno kri delavsko. Zloben naklep je to, ki nima prav nobenega drugega namena kakor spraviti delavstvo v nesrečo po vseh tistih krajih, kjer ]e dobro organizirano. Krvi so žejni ti lopovi!
Svarimo prav odločno pred temi liudmi pa na! prihajajo še s tako priliznjenim licem. Takih ljudi se klati danes mnogo po Slovenskem. Trezno delavstvo naj se iim ne da preslepiti ; in če še tako naglašalo svoje sodruštvo, so vendar le nevarni, so hinavci, ki zahtevajo, da se delavstvo žrtvuje v prid tistim strankam, ki jih zastopalo skrival.
Nihče bi ne prevzema! odgovornosti za posledice, grozovito škodo
bi imeli le delavci. Zato, rudarji zavrnite sleparje, ki prihajajo s takimi stvarmi pred vas. Vaša solidarnost naj se izkaže v boju, ki nam garantira uspehe, stvari pa, kakor jo pri* poroča navedeno pismo ne poslušajte. ker so to nedvomno manevri najetih razdiralcev naših organizacij.
V zvezo s to stvarjo spravljajo tudi inž. Gustinčiča. Gustinčič se je zglasil pri nas in nam podal pismeno izjavo, iz katere je razvidno, da ni nikdar deloval v tem smislu kakor veli pismo ter smatra tako početje v trbovljskem revirju za skrajno neumnost.
V svoji izjavi omenja inž. Gustiii-čič najprej dobesedno ono falzifici-rano pismo. Ki govori z očitnim skritim namenom o stavki; ki naj bi iz-oruhnila 15. januarja in o samokresih in granatah, ter pristavlja: »Namen vsega tega je jasen: Zapeljati se hoče rudarje, da bi spravili sebe in mene v veliko nesrečo, ter po drugi strani obenem otežilo socijali«tič-ni razvoj v Sloveniji. Zato izjavljam sodrugom rudarjem sledeče: Ni res, da sem bil kdaj po Božiču v Trbovljah, še mani pa je res, da bi bil ke-dai poziva! rudarje na stavko. Nikoli še in nikjer nisem pozival delavstvo na oboroženo akcijo. Nasprotno, na skoro vsakem svojem predavanju ali zborovanju sem opazil na nemož-nost takih akcij pri nas in to radi splošne evropske situacije. Prepričan sem o popolni zmagi sociiaiiz-ma, Slovenci pa bomo t>ri tem igrali približno tako vlogo, kakršno v lobi t. zv. narodnega osvobojenja Naša pomoč bo samo toliko večja in resnejša, kolikor smo postali del večje kulturne in narodne celine. Mi nismo samostojni nositeljj svoje usode naša usoda bo vedno usoda močnejših sosedov, m da to po možnosti paraliziramo, zahtevamo takojšnje ujedinjenje vsega jugoslovanskega proletarijata. — Zato rudaril bodite previdni pred vsemi agenti — pro-vokaterji in prijavite' vse take slučaje takoj kompetentnim ljudem. S provokaterji na dan. svetlobe se ne bojimo!«
Tako sodr. Gustinčič v svoji lastnoročni izjavi. Poleg njegove izjave, prinašamo spoda! še izjavo sedr. Bornemisa iz Zagreba, ki zopet poti !uje, da gre za manever naših sovražnikov. O stvari bomo še pisali.
Rudarji, pozor!
ČUVAJTE SE AGENTA PRAVO-KATORA!
Čujem, da se po provinciji skiču razni individuji, koli govore, da su
poslani iz Hrvatske. te da su dobro poznati sa drugov’ma Radoševičem, Brudnjakom, Kauričem ili samnom.
Izjavljujem, da iz Hrvatske absolutno nitko nije poslan, i da su to sve sumljive ličnosti. Po svoj prilici ili habsburško-frankovski, ili agenti ta-liianske vlade, a moguče i agenti pravokatori naših policijskih vlasti.
U poslu organizacija ako bi tke došao mora bezuvjetno biti provta-ien legitimacijam. Tko toga nema, čuvajte se, da mu ne nasjednete.
Vladimir Bornemisa.
tajnik Pokr. Partiskog vi ječa komunista v Zagrebu.
Abditus:
Nasa gospodarska in socijalna vprašaja.
m.
Denar. .
Iz doslei povedanega jasno sledi, da ima danes človeška družba zlasti pa oni njeni deli, ki so vsled vojne gospodarsko največ trpeli, nadvre-J-nosti. toda nobene nadprodukcile. ki bi jih krila. Gospodarsko vzeto, pravni naslov nadvrednosti ni nič drugega kot pravica do nekega deleža nadprodukcije. Danes imamo pri nas velike množine pravnih naslovov do nadprodiiktov. ki jih danes nikjer ni. Tekom vojnih let je človeštvo vse dobrine uničevalo in velik del produktivnega dela je bii namenjen uničevanju. Nadvrednosti so si nabavili ljudje s premoženjem, bodi da so imeli istega že pred vojno, bodi da so si ga pridobili meč vojno. Da so zašle vmes tudi institucije, ki naj po svojih namenih služijo v korist revnemu ljudstvu, je bilo neodvratno vsled velike kompliciranosti v naložbi in udeležbi premoženja pri kapitalističnih podjetjih hi zavodih. Za zgled navajam le avstrijska vojna posojila, ki iih ji tudi v naši državi vse polno, in katera danes nihče ne realizuje in nihče ne izplačuje obresti od kapitala, naloženega v siji!;. Zakaj kjer nič ni, tudi kapitalist iztrubi svojo pravico.
Kaj mora v narodno gospodarskem pogledu slediti iz tega?
Dve možnosti ste doni. Prva jc ta. da se pravni naslovi do namišljene produkcije kratkomalo razveljavijo, kakor je to storila n. pr. soviet-ska vlada v Rusiji. Druga možnost oa ie, da se zahtevki po izplačilu enostavno ne realizujejo. brez formalnega sodelovanja države. To se ie pri nas deloma že zgodilo, n. pr. pri avstrijskih volnih posojilih. Kdor je svoječasno podpisal vojno posolilo Avstrije v namenu, da mu bode isto donašalo toliko In toliko obresti. Je pri nas izgubil kapital in obresti. Takšen Je položal vsa! danes. Vsled gospodarske potrebe družbe se le na tak način izvršila nekakšna eksoro-priacija brez vsake formalne uzakonitve tega stanla od strani države. Pravica do zahtevka Je postala brez vsake realne vrednosti In to Iz po-
vsem enostavnega razloga, ker ni tiste normalne nadprodukcije. običajne v kapitalistični družbi, ki na! krije delež kapitalističnih »upravičencev« do nadprodukcije.
Vsled tega je padla tudi vrednost denarja. Vrednost denarja le v najožji zvezi z vrednostnimi papirji, ki v svojem bistvu niso nič drugega kot nakaznice do nadprodukcije. Ker pa je v legalnem denarju zapo-paden tudi delež delovnih moči v stvarnih produkcijskih stroških in v »nadvrednosti« (mezde, plače itd.) so z njegovim padcem prizadete tudi široke plasti prebivalstva. Padec vrednosti denarja zadene toral nal-občutneie tistega, ki živi od dela. Obenem zavira razmah narodnega gospodarstva v obče. Večje mezde in plače so sicer mogoče, vendar Jih ni mogoče Doliubno zviševati, zlasti ne preko mere dosegljive nadvred-nosti. Obratno pa lahko pade kupna moč ali vrednost denarja, vsled raz-drmanega narodnega gospodarstva v obče. mnogo nižje, kakor pa se moreio povišati »stvarni produkcijski stroški« z nad vrednostjo vred.
V	tem položaju sc danes nahajamo. Valutno vprašanje v bistvu ne tiči v tem. kakšne bankovce in koliko jih dobimo.
Iz te polomije kapitalistične družbe sta mogoča le dva izhoda:
1. Država napove bankerot ali
2. Izvede oddaio premoženja.
To zadnie le boli komplicirano, pa zato narodno gospodarstvo v obče manj pretrese.
Na ta način se družba otrese vseh ali vsal zelo velikega dela na<J-vrednostnih zahtevkov in razlasti tiste, ki so doslei s svojimi pravnimi naslovi do nadprodukcije razlašče-vali prebivalstvo.
Ta gospodarska operacija ie danes nulna in needvratna.
Pristopajte k izobraževalni organizacifi „Svoboda“e
89
LISTEK.
G LA D.
Spisal
Knut H a m si: n. — Posloveni!
Fran Albrecht.
(Dalje.)
Očaran po svojem imenitnem domisleku .m r.oite in na^las govori! s samim se boj. Kolika slast, hoditi tako okuli in storti do-bra dela! Temu padlemu bitju sem torej ne^ mara pomagal do prvega koraka, da se dvigne za vse življenje? Jo za vse čase otel pogube! In ona bo to sprevidela, ko se domisli tega ,in še v zadnji uri se me bo spominjala s hvaležnim srcem. Ah! Vzlic vsemu se ie izplačajo biti pošten, posten in pravicoljuben!
Bil sem sijajno razpoložen in sem se za vse mogoče čutil dovolj čilega in pogumnega. Ko bi imel vsai svečo, gotovo bi dovršiKsvoj članek! Pevaje in žvižgajo, s svojim novim ftHučem v roki, sem šel in mislil na sredstvo, kako hj preskrbel luč. Nič drugega ni bilo storiti; svoje reči za pisanje sein moral prinesti na cesto -.n pisati pod plinovo svetilko. Odprl rim duri m KOTi
-i^vzdol, sem zaprl'duri od zunaJt In:se j^tavil pod laternin svit. Vse
mimo; j. • »e12 Drer»»Q ulice se je čul težki, rož-
ljajoči korak stražnikov in v bližini Sv. Janeza je lajal pes. Ničesar, kar bi me motilo. Ovratnik suknje sem potegnil preko ušes in pričel misliti na vso moč. Imenitno bi mi pomoglo, ako bi bil tako srečen, da bi dovršil sklep te male razprave. Dospel sem ravno do neke težavne točke, kjer bi mora! slediti komaj vidni prehod do nečesa drugega; potem še zamolkel, useh3* loč finale, zateglo zvenenje, ki bi moralo končati v svoiem višku tako ostro, tako pretresljivo, ko strel ali odmev plazu. Pika.
Ampak besede ml niso hotele na um. Prečrtal sem vsVvkup od začetka do konca, pre bral glasno vsak stavek in nisem bi! v stanu, zbrati svoje misli v tern potresnem višku. Ko sem se že ukvarjal s tem. Je prišel vrbtega Še stražnik, ki se je postavil blizu mene na cesti in iiii skvaril, vse moje razpoloženje. Kaj ga ;c brigalo, da sem bil dospel do viška izvrstnega članka za »Glasnika«. Bogami! saj je bilo naravnost nemogoče, da bi se vzdržal,nad vod ), karkoli naj sem poskusil! Stal sem tam najmanj eno uro, stražnik je šel, bilo ie prehudo mraz, da bi mogel stati pri miru. Malodušen in opla-šen po tem novem ponesrečenem poskusu, sem zopet odprl vrata in šel v svolo sobo.
Bilo je mraz tod gori in v gosti temi sem mogel Jedva ločiti okno. Dofipal sem se proti postelji, sezul čevlje in poskusil ogreti svoie noge med rokami. Nato sem legel na posteiio. popolnoma oblečen, kot serif to delal že dni; časa.
Komaj da se je naslednje jutro zdanilo, sem že sedel na postelji in priče! zopet s svojim člankom. Tako sem presedel do poldneva in napisal nemara deset, dvajset vrtic. Do finala 5e vedno nisem bil dospel.
Vstal sem, se obul in stonal po izb! gerin-dol, da b*i se ogrel. Okna so bila zamrzla; pogledal sem ven. snežilo je; doli na dvorišču po kamenju ln vodnjaku Je ležala debela snežena odeja.
Brskal sem po sobi, hodil brez volje gori-indoli, praskal s prsti po steni, položil čelo previdno na vrata, potrkal s kazalcem na tla in Pozorno poslušal — vse brez namere, a tiho !n razmišljeno, ko da sem podvzel sila važno stvar. In medtem sem si govoril neprestano in glasno, da sem slišal samega sebe: AH, bog nebeški, saj to je blaznost! Vendar pa sem počenjal vse tako naprej. Čez dolgo časa, nemara po preteku več ur, sem se zavzel, ugriznil se v ustnice in napel svoje sile, kolikor sem pač mogel. Temu je bilo treba storiti konec! Poiskal sem si leseno iver za žvečenje in sedel n^to rs-solutno k pisanju.
Z velikim naporom sem napisal par kratkih stavkov, dvajsetero beraških besed, ki sem Jih v najhujši stiski izmučil iz sebe, samo da pridem dalje. Potem je bilo konec, mo>a glava prazna; nisem mogel več. In ko nikakor nisem mogel več dalje, sem se zastrmel s široko odprtimi očmi na fcadnjc besede, te nedovršene pole, buljil v čudovite, trepetajoče črke, ki so
Delavske solidarnosti
in zavesil ■ e omajajo.
Delavski razred je imel že od nekdaj, odkar se ie pričel zavedati razredno in se organizirati v svojih političnih in strokovnih organizacijah, dovoli sovražnikov, in sie. odkritih in neodkritih, kapitističnih in nudi, ki se skrivajo pod krinko socija-lizma, pa so pravzaprav vedoma alf nevedoma orodje kapitalizma ki vidi v prvi vrsti svoj interes v tem, da; slabi delavske organizacije z razdvajanjem. Metode so nrav različtie v'tem boju zoper delavstvo.
Najprimitivnejši argument proti delavstvu je bil dolgo časa ta. da se z izboljšanjem delovnih razmer onemogoča - razvoj Industrije in obrti, potem, da se blago podraži <n da pri tem trpe konzumenti in slednjič; kdor ni pokoren svojemu gospodarju, se upira svojim predpostavljeni/« Je nepokornež. Ti izgovori danes ne drže več, ker vidi danes pošten človek v svojih sozemljanih enako vrednega brata, zato so se nasprot« niki delavstva oprijeli drugih pu-močkGv. V prvi vrsti se zanašajo industrije! na svojo odporno silo s tem, da delavstvo puste stavkati alt ga izpro. Te stvari pa veljajo denar, podjetnik trpi škodo in zaraditega so iznašli nova sredstva proti delavskim organizacijam. V organizacije je treba zanesti razkol, v organiza-ciiah je treba napraviti prepir, da začne delavstvo dvomit! o poštenosti svojih zaupnikov, jih začne sovražiti in preganjati. S tem se organizacija najlažje oslabi. In poceni je to delo. Par tisočakov za nekaj agitatorjev, podkuplienccv, pa Je stvar opravljena, dočirn je prejšnji način boja proti delavstvu velial stotisoče.
Kapitalizem pa ne deluje samo proti zaupnikom, tudi razvnemanje delavcev k nepremišljenim stavkam, nepripravljenim mezdnim po-kretom, ie delo te agitacije, ki jo razširjajo kapitalisti na take načine. Čim več pripravljenih stavk, čim' več neuspehov v organizaciji, tem slajše se smeje kapitalizem.-ker ve, da če delavska organizacija ni disciplinirana, ni pripravljena za boi ali doživi celo poraze, da taka organizacija peša. Organizacija, ki ne zaupa svojim zaupnikom, išče rešitve v nepremišljenem radikalizmu, ki ga ii dovaja z zlobnim namenom kapitalizem po svojih plačancih »n o po-ložaiu nepoučenih agitatorjev.
Zaradi,.tega je treba tukaj skrajne previdnosti.
Treba je upoštevati splošni položaj in na podlagi položaia sklepati, kakšne posledice bo imel ta ali oni
se nalile malim kosmatim živalicam ščeperUe, po papirju, in naposled nisem umel o vsem ničesar več in nisem misli! ničesar.
Čas !e hitel. Z dvorišča se je ču! šum. ropot voz in konjsko peketanje; Jens Olafov glas je prihaja! iz hleva, kadar ie zaklical konjem. Bil sem čisto izčrpan: tuintam sem mlasknil z ustnicami, sicer nisem stori! ničesar. Mola prsa so bila v žalostnem položaju.
Pričelo se Je temniti; bolj in bolj sem se grudi! vfise postaja! truden in legel na posteljo. Da bi :,i ogrel roke, sem segal s prsti v lase, semintja, vsepočez in rval pri tem majhne raztresene Šope, ki so mi ostajali med prsti ali pa! se raztresli po blazini. V onem trenotku niti nisem pomislH na to; saj sem imel vendar dovoli las. Spet sem se poskušal povzpeti iz te čudne omamljenosti, ki mi je gomazela po-udih nalili megli; vzpel sem se, udaril ploskoma z roko po kolenu, zakašlia! na vso moč, kolikor so jo dopuščala moja slabotna prsa — in spet omahni! vznak. Nič ni pomagalo; brez pomoči sem umiral, z odprtimi očmi, z navzgor vpitim odrevenelim pogledom. Nazadnje sem vtaknil kazalec
v	usta in se zasesal vanj. V možganih se m! te pričelo nekaj gibati, misel, ki se je izmotala', blazen domislek; Kaj, če bi ugriznil? In ne da bi se pomišlja!, sem zaprl oči in zasekal z zobmi...
(Dalje priti.)
naš korak. Prvo in glavno Se, da so naše organizacije trdne, zanesljive, da upoštevajo svoje zaupnike in se ne ozirajo na ljudi, ki jih ne poznajo,
o	katerih ne vedo. če niso to ljudSe, ki jih ic skrivaj naje! kapitalizem, da škoduje naši delavski slogi in naši organizaciji. Kdor obrekuje zaupnike. kdor seje med delavstvom razkol, ta ni naš prijatelj. Sejanje razponov v organizacijah je glavni znak takih plačancev.
V	zadnjem času se 1 zaganjajo v naše organizacije zlasti klerikalci, potem neki agenti liberalnih in drugih kapitalistov. Klerikalci so na prvem mestu. Vse grehe, ki so jih zakrivili sami, podtikajo sedaj našim zaupnikom in organizacijam. Delavstvo ve, da so to laži, ve da je laž to. kar se govori o raznih sodrueih. pa nn1 govori kdor hoče. Poštenjak ni. kdor prihaja med delavstvo zato. da skuša z osebnimi napadi in z obrekovanji umazati zaupnike, ne da bi se tem dala prilika, da se stvarno opravičijo. Tak boj je nepošten in take ljudi morajo organizacije in tu-dt vsak posamezni delavec sploh odklanjati. če ne marajo imeti nepotrebne prepire v svojih vrstah. Organizacija, ki ni na jasnem o tem ali onem agitatorju, naj vedno zahteva pojasnila od osrednjih političnih ali stroko vib odborov.
Le tako bomo ohranili organizacije močne in pripravljene za hoje. ki nas še čakajo in za katere boje moramo zbrati vse sile, ne jih pa razpršiti. Naše geslo le in mora ostati: proletariat v naše organizacije, ker so edino naše organizacije
neodvisne delavske organizacje, Id jih vodimo delavci sami.
Glose.
Grozovlada belega terorja. »Večernemu Listu« v album! Iz poziva, ki ga je avstrijska socijalno demokratična stranka naslovila na socila-listične stranke vsega sveta, posnemamo: »Rdeči teror v dobi sovjetske diktature, Je zahteval 500 žrtev (uradno!!), kot žrtve belega terorja od padca sovjetske republike Da štejemo doslej že 5000 človeških življenj.« — Ta stavek, ki pove že sam zase dovolj, nam zadostuje. Klerikalni človekoljubi pa naj utihnejo, sicer jim serviramo še več dokazov o rdeči in črni ljubezni. Kmalu bomo videli, katera je boljša.
Nemški sodragl iz čehoslovaške so bili sprejeti od ministrskega predsednika sodruga Tušarja v avdijen-cl V deputaciji so se nahajali od stranke-ss. Seliger, dr. Czech. Czer-malt in dr. Strauss, za strokovne organizacije sodr. SchSfer in za gospodarsko organizacijo pa ss. Dieti in Lorenz. Predložili so vladi spomenico (utemeljeval jo Je s, Seliger), v koji zahtevajo avtonomijo za nemško ljudstvo v Sudetih in pa sodelovanje pri ustavodajnem delu. Govorilo se je tudi o prehrani. Na zadnjo pritožbo Je odgovoril Tušar, da so z ozirom na prehrano vsi enakovredni. G prvih dveh točkah je pa dal negativen odgovor: do nove konštituan-te morajo Nemci potrpeti. — Drugi dan te sledila depntaciia meščanskih strank pod vodstvom dr. Lodgeman-na. Zahtevali so skoro isto.
Brzojavne vesti.
Jugoslavija. PREOSNOVA NARODNE BANKE,
LDU. Belgrad, 5. »Pravda« lav-i IJa, da Je pogodba med državo ic Narodno banko o preosnovi Narodne banke v emisijsko banko vse države dovršena in da se bo podpisala jutri. Narodna banka bo takoj prevzela vse filialke Avstro -ogrske banke. Otvori se vpis delnic za 20 milijonov dinarjev v zlatu za vse podanike kraljestva. Narodna banka bo pojpgnila krone in dinarje al pari z novimi kronsko-dinarskimi bunkov ci iz prometa, ki jih kriie vsa imovl-ua Narodne banke in današnji ban-kovskl dinar. Izplačevanje teh novtti bankovcev se bo pričelo takoj in *• bo končalo v 15. do 20. letih. Narodna banka je pristala na to, da vstopi v upravo en Slovenec in en Hrvat (dr. Vekoslav Kukovec rn Miroslav Kulmer). Tri mesece po izvršitvi prvega vplačvanja bo volitev nove uprave. Ministrski svet le pred-sinočniim spreiel to pogodbo in pooblastil finančnega ministra, da Jo izvede.
Po svetu.
Nemiri v Zadru.
LDU. London, 5. (CTU.) »Times« javljajo iz Zadra: Spopadi med vladnimi četami in D’Annunzijeviml vojaki se ponavljajo. V mestu vlad* razburjenje. Vsa gledišča In kinematografi so zaprti.
D’Annunzio brez denarja.
LDU. Berlin, 5. (CTU.) Kakor poročalo rimski listi, Je D’Annmiziiev blagajnik pobegnil in odnesel s seboj mezdo vojakov v znesku I milijona lir.
Osebni promet v Avstr®.
LDU. Dunaj. 5. (DunKU.) J a vid osebni in prtljažni promet na avstrijskih železnicah se v sredo, dne 7. L m. vzpostavi do nadaljnega v Istem obsegu, kakor pred 22. decembrom. Promet ostane kakor dosedaj ukinjen samo ob nedeljah.
Niklta umira.
LDU. Beriin, 5. (DunKU.) »Vos-sische Zeitung« poroča iz Ženeve: Bivši črnogorski krall baje umira, ker ga jc pred podnevi zadela kap.
Vrhovni svet In VVilson,
LDU. Pariz, 5. (DunKU.) Kakor poroča »Echo de Pariš«, se je v so-
botni seji vrhovnega sveta pripetil važen dogodek. Poslanik Zedinjenih držav Wallace je zahteval, naj se sklep! vrhovnega sveta v bodoče j ne rešujejo z besedami »aliirane in asoeiirane države*, temveč z besedam! »asoeiirane države«. Pertinaz je dostavil, da se Zedinjene države -ne bodo več udeleževale sklepanja, vendar pa bodo po odposlancu zastopane pri sejah. Predsedniku Wil-sonu se ne bo samo naznanila politika vrhovnega sveta, temveč se ne bo ničesar končnoveljavno sklenilo, ne da bi se preje zahtevalo njegovo odobrenie.
Pariz pod vodo.
LDU. Pariz, 3. (DunKU.) »Ha-vas« poroča: Sena preplavlja čimdalje večje dele glavnega mesta.
Stavka telefonskih uslužbencev v Kodanju.
LDU. Berlin. 4. (DunKU.) »Lokal-anzeiger* poroča iz Kodania: Velika stavka telefonskih uslužbencev traja že treti! dan. Pripravljeni so na to. da bo stavka trajala več tednov. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je bilo dognanih nad 150 primerov sabotaže na vodih državnega telefona.
Strah ameriških kapitalistov pred komunisti.
LDU. Amsterdam, 4. (DuKU.) Reuterjev urad poroča Iz Washteg-tona. da so bili izdajatelji vseh komunističnih časnikov tretiranh Dne
2.	t. m. Je bilo v Zedinjenih držav al» aretLanlh 4000 radikalcev. MnogfTz-jned aretiranih so fcnozemcl, posebno Rusi Zaplenili so mnogo komunističnih propagandnih spisov. Več kot polovico aretirancev bodo najbrž Izgnali.
Vstaja v Kore!!.
LDU. Pariz. 3. (DunKU.) Kakor poroča »Chicago Tribune« Iz Wa-sbingtona. le izbruhnila v Koreji očitna vstaja. Isti list poroča iz Ho-nolula. da podpirajo gibanje 'krščanski misijonarji in šef japonske policije v Koreji.
Potresi v Mehiki.
LDU. Mehika. 5. (DunKU.) AgeR-ce Havas Javlja: Potresi na kopnem hi na morju so na več kraiib dežele, zlasti v provindil verakrtiški povzročili ogromno škodo. Katastrofe so zahtevale mnogo ljudi kot žrtev.
Dnavna vesti.
Dr. Tavčarjeva hrbtenica.
Dr, Tavčar le naenkrat našel, da Ima — hrbtenico in sicer z ozirom na -naš znani članek.' ki je bil sila dobrohoten. Tavčar zdaj zabavlja na
soc;' Tsfično razpoloženo inteligenco ii odreka — čujte! — hrbtenico. kiero je našel v sebi! Dovoljujemo si samo vprašati: Kje pa je bila tedaj Tavčarjeva hrbtenica, ko je spisal uajscrvflnejšl, vsakemu ko-
ličkal možatemu človeku gabečl se
članek »V avdijenci?« In vse njegovo postopanje In nastopanje v habsburški dobi. ko je bil nalnoniž-nelši hlapec habsburške vlade in kadilec raznih Boroevičev hi nadvojvod!? Dr. Tavčar nam pač ne bo nikdar več v svojem življenju, — imponiral s kako —- možato hrbtenico. Saj se poznamo in vsi vemo kako daleč seže ta hrbtenica in korajža — tja do — Ribnikarja ali pa do — Ravniharja! Je pač .vedno stari ptič ta — dr. Ivan Tavčar, ki se
ne more vživeti v idejo, da je bilo enkrat celo — habsburške slave konec! —■
Smo Deus.
»Slovenec« In »Večerni list« se Jezita, ker jima ne odgovarjamo Da bi odgovarjali listom take vrste, se nam zdi pod našo častjo. V »Slovencu« smo čitali zadnja leta preveč avstrijskih denuncijacij, v »Večernem listu« pa preveč krščanskih neumnosti in lopovščin. Z demmcijanti in norci ne polemiziramo. Zato objavljamo rajše »črno knjigo« in »zanimiva razkritja« ter pripravljamo &e drugo zanimivo gradivo enake vi-ste, ki bo pokazalo marsikatero sedanjo klerikalno veličino v pravi luči. In da so zlobneži obenem orjaški bedaki, nam pove baš včerajšnja ^Slovenčeva« notica o Boženi Nemcovi.
Kam je privedel »Slovenca* g. Smo Deus Je razvidno že iz načina, po katerem ta brihtni polemičar razlaga naše notice o velikanskih klerikalnih sleparijah ca Španskem, objavljene potem, ko je »Večerni list« dan za dnem prinašal izmišljene vesti o socialističnih korupcijah na Švedskem in drugod. Zakaj smo v notici o klerikalnih sleparijah na Španskem imenovali urednike klerikalnih listov farbarje iz bedakove dežele in jim nazadnje povedali po špansko, da nam lahko pišejo v uho, so razumeli vs!, samo g. Smo Deus me. —
Važne i« resnične besede odličnega češkega sodruga.
Sodrug VI. Tušar, ministrski predsednik Čehoslovaške republike je napisal v »Pravo Lidu« v članica »O revoluciji in evoluciji« 25. dec. 1919 med drugim tudi tole':. »Do je za stvar sodinlma enako vnet Kautskv kot Ledebour. Loucuet kot Albert Thomas, ali na da sta zanj enako zavzeta v doH razoma v oe-trocraiskem delavskem In vernem sovjetu Ljenln In Čereteli. te nepa-bltno dejstvo. ~ Zato ne cepiti sool-lallstlčuih vrst, ampak utrjevat! in združevati Uh.«
Napravite red tudi tu!
Prijatelj lista nam piše: Kakor italijanska delegacija v Ljubljani, tako umeva tudi naše jugoslovansko zastopstvo v Trstu svoje posk>var.je na poseben način, ze več dni pred novim letom ni bilo ne g. Markoviča ne kakega drugega pri našem zastopstvu v Trstu, ker so za praznike odšli vsi domov. Potniki p*, ki so morali iz Trsta v Jugoslavijo, sa morali torej rlskirati potovanje brez vizuma in so bili v Verdu zadržani ter odposlani nazaj v Trst. Kak red je ta? čemu tudi čaka vlak Ljub-Ijana-Trst po celi dve uri v Verdu zaradi revizije, ko ista vendar traja samo eno uro? Za orient - ekspres seveda, ki ie vedno prenapolnjen, o! treba revizije, kjer se vozijo tihotapci in verižniki en grossl Kaka doslednost! Ubogi revež .le res povsod šikaniran in samo on mora vse plačati! Merodajna oblast, napravi tu vendar enkrat že pravičen red!
Prehranjevalna politika.
Po informacijah pri odseku ministrstva za prehrano objavlja dopisni urad. da je omnieni odsek porazdeli! od 16. oktobra do 20. decembra 1919 nad 700 vagonov mlevskih iz-deklov; poleg tega le preskrbijevala kraje z moko tudi Vojna zveza tu trgovci v prostem prometu. Kriza, ki je btia nastala v preskrbi * iwoko. k imela svoj vzrok v transportnih tez-kočah na hrvatskih in banatskih železnicah, ki je trajala celih 6 tednov.
Sol se je dobavljala Iz Avstrje; lcei je pa »VVarenverkersbureau« dela! veiike zapreke. Je odsek za prehrano skleni! pogodbo za dobavo morske soli Iz Sicilije Decembra meseca lanskega leta J* prišlo te soli čez Trst 166 vagonov, koma januarja 1.1. pride 200 vagonov in potem redno dalje, tako da se ho dalo prebivalstvo dobro preskrbeti.
Večje so težave z dobavo sladkorja. Odsek za prehrano se je pogajal za sladkor na Češkem, toda cene so bile tako visoke, da '!_v5~ ljal sladkor loco na Češkem 35 do 33 kron. Češka podjetja »o namreč zahtevala za sladkor 18 čeških kron, ki bi se pa imelo izplačati v švicarskih frankih: poleg tega so se nam pa stavili še tako težki kompezacij-slcl pogoji, da bi stalo meso. ki bi ga Imeli mi oddajati na Češko kot kompenzacijsko blago za sladkor, na Češkem mani v razprodaji kot pa pri nas v živi vagl. Odsek se ie pobriga! za dobavo amerikanskega sladkorja čez Trst in upa, da se bo moglo od-pomeči tudi temu pomanjkanju.
Tiskarski škrat se je v torkovi številki zopet nesramno zlagal. Pretvoril je ime mladinske pisateljice Svobodove v Nemčevo. In kar dvakrat! — »Slovenčevi« uredniki so pa takoj pokazali svojo učenost. Naj se le pomirijo gospodje, saj niso v tem oziru izjeme. Otročaji!
Razpis za pitorace podkovske šole v Zagrebu. Na podlagi naredbe vojnega ministra C. A. R. Br. 36.729 od 21, oktobra 1919 se sprejme 40 pltomcev, da se izuče ob državnih trošfcih v podkovskl stroki v pod-kovski šoli v Zagrebu. Kdor Žel! vstopiti v to šolo, ima izpolniti tele pogoje: 1. da je podanik kraljestva SHS; 2. da se že spozna V podkov-ski aii pa kovaški stroki in da se je že bavll * takim poslom; 3. da je fizično sposoben za podkovsko stroko; 4. da ni mlajši od 16 In ne starejši od 35 let; 5. da zna brati in pisati: 6. da je lepega vedenla. kar ima dokazati * nravstvenim izpričevalo«?, ki ga ima prinesti s sabo od svoje občine. Tečaj za omenjene pi-tomce bo trajal — go načrt« o statutih zagrebške podkovske šole —eno leto. Pitomci, ki žele vstopiti v navedeno šolo. se morajo pismeno zavezati. da bodo dve leti služili v vojski kot podkovski mojstri. Pitomci sprejeti v omejeno šolo imajo za dobo tečaja od države brezplačno: stanovanje, obleko, obuvalo, hrano in druge potrebščino ter poleg tega pi-tomsko doklado 30 dinarjev na mesec. Pitomci, ki dovršijo omenjeno šolo v Zagrebu, bodo porazdeljeni po jahalnih edinicah (četah) kot pod-kovaS s plačo in udobnostmi, ki se bodo med tem časom potom zakona določbe za podkovske mojstre. Oni, ki žele vstopiti v to šoto. naj se »Etose dne 15. januarja 1926 v vojašnic? prestolonaslednika Aleksandra v Zagrebu, kjer se bo vršila zdravniška preiskava m sprejem pltomcev.
Vbjaške stežbe oproščen! bodo prostovoljni delavci, ki posvetijo svoj trud državni zaščiti za deco ki mladino, dokler bodo aktivno v rečeni namen sodelovali. Gospod vojni minister Je glasom rešitve HD.1C Br. > 92.627 od 15. decembra 1919 dovolil, da se za vsak konkreten primer napravi poseben predlog ter da se navede, v kaki vojni obvezi je dotič-nfle. V prvi vrsti pridejo’ v poštev poverjeniki, ki v mairiših kraiib (kjer krajevnih zaščit ne bo) prostovoljno prevzeme posel. Državno pd-deljenje bo razven tega Izposlovalo tern poverjenikom brezplačno vožnjo za službena potovanja po železnici in z ladjami. Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani, dne 30. decembra 1919.
Dijaški transport v Brno odide ‘brez ©žira na praški transport 3. t. in. popcMne. Vsak udeleženec naj prinese med 11. m 1. uto istega dne na južni kolodvor poleg prtljage tudi potni list, izvoznice in denar za vožnjo do Dunaja, eventualno tudi izkaznico za polovično vožnjo. Istotam se izve tudi ura odhoda vlaka.
Dijaški transporti. Transport v Prago preko Dunaja in Brna (tovoriti vagoni), ki je bil napovedan za 8. t. m., sc vsJed prireditve plesa v korist visokošolskega dijaštva, ki se
vi	ši S. t. m., preloži na 12. L m. ob
3.	uri popoldne. Transport vodi tov. Z. Fakin, Vodna stez* št. 4. Nedelja! transporti odhajajo na Dunaj: 20 januarja. vodi tov. Metod Pfeifer. Rimska cesta 12 in 29. januarja, vodi tovariš Miloš Rvbaf, Poljanska cesta št 7. Glede potnih listov naznanjamo enkrat za vselel. da lih sprejema tov. Zupančič, v pisarni podpornega društva, hotel »Tivoli* H., vsak dan t*d 1J. do 12. ure. Zadnji termin oddaje je štiri dni pred odhodom vsakega transporta. — »Ferijalni Savez, Llubliana«. hotel »Tivoli«.
Tečaj za potiski Jezik se začne prihodnji petek, dne 9. januarja ob 6. uri zvečer v II. adstropju realne gimnazije na Poljanski cesti. Takrat se bodo sprejemali tudi še novi člani.
Prireditve.
Pevsko društvo »Slavila« VI5-Glince vabi vse svoje člane in članice na svoj Tedni občni zbor. kateri se vrši v nedeljo, dne 11. t. m ob 3. uri popoldne v prostorih restavracije »Amerika« na Glincah z običajnim sporedom. Udeležite se občnega zhorjf zanesljivo vsi! — Odbor.
1. Jugoslovanski akad. ples prl-rede 8. januarja 1920 ob 20. uri v gorenjih prostorih »Narodnega doma* jugoslovanska podporna društva Ljubljana, Zagreb. Wien. Praga. Br-
...	• «	m m ■	«	   ?	I	—	A	lv	a!	«	»V	O
Mariborske novice,
Denuncijacije. Tudi pri nas so za* čeli temni elementi svoje delo. in sW cer z nalprostaškimi denuncijacija-i*l naših sodrugov. Na čigavo naročilo se vse to vrši, danes ne bomoi raziskovali, pač pa povemo že sedaj, da bomo povzeli, kakor hitro ss to umazano rokovnjaštvo ne konča takoj, primerne korake in bomo vss denuncijante javno razkrinkali in: javnosti naznanili tildi imena teii »rokodelcev«, ki hočejo na ta način priti do »politične slave«! — Gospo* de seveda jezi, ker ne morejo spriča svoje politične nezmožnosti ustavil* našega napredka, vendar so si izbrali slabo pot, ki je tudi jako polžka,
Ljubljanski »Jugoslaviji« in njenemu mariborskemu dopisniku tudi ne da več sbati, zato je napisal zopet ono lepo povest, da vladajo v naši stranki Nemci. Ker pa vemo, da vlada njega samega samo zelena zavist, mu seveda tudi tega ne zamerimo. Mu bo že odleglo!
Vladni komisar g. dr. PfeUer b« baje izstopil iz državne službe hi sc posvetil bančnemu delovanju.
Pomanjkanje tobaka je postalo d Mariboru naravnost škandalozno. Kje tiči vzrok? Govore se čudn« stvari. Po kavarnah se prodajajo egiptovske cig. & K 100 škatlja; tega pa seveda mi delavci ne premoremo. Ali res ni tu nobene odpomo-čl? Pričakujemo od merodajnih oblast!, da se že vendar zganejo. C* že vlada, ki vedno »energično« zasleduje verižnike, sama vsakih 14 dni podraži tobak, naj potem ^vsaj skrbi, da istega tudi dobimo! Le j« pa tobak samo verižnihom na razpolago, pa oprostite, našemu ponižnemu vprašanju in si obdržite še tobačne karte za se in za verižnike!
Nepravilno ali sploh nežlgosanih kron ie pri nas v Mariboru menda več ‘kot v celi Sloveniji. Med drugimi smo videli tudi bankovec z žigom »Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica (kraj razmazan). Pa pravijo, da »Zmeda« ni »državotvorna«! Krona le na Tazpolagol
Kaj ie z mlekom! Svoječasno smo zahtevali, da se prepove kavarnam, z ozirom na občutno pomanjkanje, točenje mleka. To se je zgodilo, ampak mleka sedaj vkljub temu nt, Kum vendar gre teh .200 litrov mleka, ki so ga dobivale kavarne? Želeli bi vsekakor pojasnila, šc boljše pa je, če dobimo mleko za naše otroke!
Delavske gledališke predstave,
predavanja itd., bo naloga prirejali novosnujočega se drušha »Delavski oder«. S tem gremo zopet korak na« pre| v našem izobraževalnem delu?, Pozivljeifi p> vse sodtuge in Sodražice. ki se zanimajo za dramatične predstave m žele sodelovati da se takoj priglase v delavskem tajništvu v »Ljudskem domu«. Bergova ulica št. 4. kjer dobe natančnejša pojasnila.
Občinske volitve r Maribora obetalo biti vsekakor zelo zanimive, Kakor čujemo. je napravila liberalni stranka kompromis z »Naroino-spe-cilaluo stranko« in se pripravlja tud ua kompromis s — klerikalci! In t« vse — zoper oasl Človek M mislit, da gTedo vsi tl ljudje zoper svoje naravne nasprotnike — Remške narf-jonalce, ampak temu ni tako. Cudnd se nam pa zdi kdo 1e pooblasti! kakega gospoda, da se izjavite v imenu beguncev? D«, gospoda, nemški nacllcmalci so vam pač W12ji teot lastni proletaTijat in če je treba it* zoner sociialisre. takrat se zvežete tudi z 1uci.fer.jem, kajne! No, bodite le prepričani, da boste na volilni dan dobili za vaše delovanje »za narodov blagor« od delavske strani zasluženo plačilo!
Kultura.
tem potom vsi akademiki. Vstop proti akad. legitimaciji: vstopnina 10 K za akad. — Odbor.
Iz gledališke pisarne. Radi obolelosti več članov smo morali spremeniti repertoir prihodnjih dni sledeče:	Opera: V sredo, 7. t. m*
»RnsaTka«. Ab. D. V četrtek. 8.1. tu. »Rigoletto«. Abon. E/2. D r a m a: V« sredo. 7. t. m. »Na dnu«. Abon. A.
V	četrtek, 8. t. m. »Pepelka«. uradniška predstava izven abon.
G, Keller: Don Correa. Poslovenil dr. J. Glonar v Ljubljani 1919 Izdal in založil »Ljudski Olas«. natisnila »Učitejska tiskarna«. Iz nemščine se pri nas prevala zelo malo. čeprav bi se tudi v tej boga d literaturi našlo marsikaj, kar bi ridom bralo naše ljudstvo. V im. rvam knjižici smo dobit: prevod .me imv»'c •enega naffinb .•'zvtiveBi- • novelVh nemških pisat ti-ev ki ' v' > m prav toplo priporoč ano, p.v-m.itično, dogodkov polno detli - nas vlcce In zanima, dolclcr	ne odložimo.
Upamo, da sc ho ?b?r,:a. ? k a ten je
m A P R £ J.
knjižica izšla, nadaljevala 'fer nam polagoma tudi res ustvarila »Zabavno knjižnico c-, za naše ljudstvo, ki tako nujno želi lepega čtiva. Cena 1« pri sedanji draginji izredno nizka, stane le 3 K, zato upamo, da bo ljudstvo pridno segalo po njej. Dobi se po knjigarnah ali pa pri upravništvu »Ljudskega Glasa«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, II. nadst. F. E.
mirnim
Stran 3.
Ribarstvo, Za ribarske okraje
Kranjske bo koncem meseca marca ali početkom aprila na razpolago 50 tisoč potočnih postrvic (trutta fario) v dobi še ne použitega rumenjaka. Kdor hoče dobiti teli postrvic, naj naznani svoje ime, ribarski okraj in množino zahtevanih postrvic kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, kjer dobi potrebno pojasnilo o ceni. prevozu in nasaditvl ustno ali pismeno. — Kmetijska družba za Slovenilo za ribarski odbor.
Errata corrlge! V Poslanem, objavljenem v »Napreju« z dne 6. januarja glede »Philharmonische Ge-sellschaft« je vsled tiskarske pomote napačno navedena vsota, ki Jo je prejemala »Phlharmonische Gesefl-schaft« v zadnjih 28 letih povprečno kot redno podporo Kranjske hranilnice. Ta vsota naj se glasi 3000 kron (mesto: 2000 kron).
Iz stranke,
LJUBLJANSKIM SODRUGOM!
V četrtek, dne 8. t. m. ob 20. url v Mahrovi šoli diskusijski večeri Delavstvo in inteligenca. — Udele« Sito se!
V sredo, dne 7. t. at. ob 6. uri zvečer se vrši seia novega csdbora krajevne oolitične organizacije za Ljubljano. Poživljajo se vsi odborniki na točno udeležbo. — Nadalie se poživila vse zaupnike, kateri imajo še anamke. da se tudi te seje udeleže, da zamore blagajnik obračunati ter izdati nove znamke. — Odbor kraj. pol. org.
Krajevna politična organizacija, podružnica šiška. Seia se vrši v petek, dne 9. t. m. ob 7. uri zvečer v .prostorih konsumnega društva. (Pisarna sodr. Jurčiča).
Veseliču! odbor lužne iti državne 'železnice sklicuje seio dne 7. t. m. ob
10	uri v Mahrovi hiši. Vabljeni so tudi zaupniki in prijatelji veselice. Torej tia svidenje!
Vsem strokovnim organizacijam .celjskega okrožja se naznanja, da j naj nemudoma vpošliejo imenik Svojih članov s seznamom, kdaj so pristopili na tajništva/okrožne strokovne komisije v Celje.
Telovadba »Svobode« za VI5* Gfoee-Rožno dolino se vrši v telovadnici nove slovenske ljudske šole na Viču, in sicer za ženski šolski na -raščaj vsak torek od 6.—7. ure, od 7. ure nadalie se pa vrši telovadba za goienke in članice; vsako soboio od 6.—7. ure zvčer Ima telovadbo deški šolki naraščaj, od 7. ure nadalje pa obrtni naraščal in člani. Telovadnica zmeraj kurjena.
Seia mladinske organizacije le ileniii zaupnikov se vrši v četrtek, ine 15. januarja ob 7. uri zvečer v Mahrovi hiši. Krekov trg 10. Polnoštevilna udeležba je z ozirom na važni dnevni red dolžnost.
Opozarja se vse člane mladinske podružnice »Svobode« ▼ Ljubljani, da takoi poravnajo zaostalo ‘članarino. Dolžnost vseh je. da članarino za leto 1919, urede. Plačajte pri mladinskih zaupnikih ali vsako sredo ob r ur .,z.yečer v Mahrovi hiši pri tam-buraških vajah blagajniku, sodrugu Trevnu tekom enega tedna. Drugače bo odbor prisiljen one. ki ne poravnalo članarine za leto 1919., Izključiti Iz društva. Zatorej poravnajte vsi članarino do 15. januarja L lota. — Odbor.
Pevski zbor šišenske podružnice »svobode« ima svojo prvo vajo v .četrtek dne 8. t. m. pri »Celarcu*. [Dolžnost vsakega sodruga le da se vaje udeleži ln pripelje s seboj vse sodruge, ki jih petie veseli. Na delo "torej!
Glasbeni odsek šišenske »Svobode« ima svojo prvo vajo v soboto, dne 10. t. m. pri sodrugu Kovaču, 'Zibertova ulica 188. Vaje naj se udeleže vsi sodrug, ki imajo glasbila m :veselic do glasbe. Nekaterim sodru-jgom bo glasbila preskrbela podružnica. Zberimo se torej in si skušajmo nekaj ustvariti! — Odbor.
k' kružok rabočl. Vsem ka-£Lfv,f fružila usoda v ruskem vjet-rim-S!ri° doživeli žalostne fn Sgtt.MS”« nm** Ve-
illKv - j etilno potrebno rlo
Otežimo spomin in obnovimo naše (medsebojne zveze s tem da Se Udeležimo dne 12. januarja ob 7. uri -ve-
čer ustanovnega sestanka »Ruskega rabočega kružoka« v Mahrovi hiši, Krekov trg 10. — Sklicatelji.
(Vesli LDU.)
AVSTRIJSKI SOCIJALISTI PROTI
GROZODEJSTVOM MADŽARSKIH
»KRISTIJANOV«.
Dunaj, 5. (ČTU.) Včeraj so priredili socljalnl demokratje na Dunaju
velike protestne shode proti usmrtitvam komunistov na Madžarskem. Na enak način sta manifestirali tudi obe češki socijalistični stranki na Dunaju.
BANČNA STAVKA NA DUNAJU.
Dunaj, 5. (ČTU.) Danes so uradniki iu nastavljene! dunajskih filijalk čeških bank pričeli stavkati ker se jim obljubljena doklada za nastav-liencc v inozemstvu ni izplačala. Državna zveza bančnih uradnikov je prevzela nalogo, da vodi nadaljnja pogajanja.
Zanimiva razkritja
o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI.
(Dalje.)
Kino-»Cefltra!<f,
Deželni odbor je spomladi leta 1915. oddal deželno gledališče v Ljubljani Slovenski krščanski socl-Jaiiii zvezi v najem, odnosno v uporabo za kinematografsko podjetje proti temu, da se ves čisti dobiček tega podjetja odda deželi za posebni rezervni sklad za deželno gledališče. Formelne pogodbe o tem ni bilo. Vse se Je dogovorilo le ustmeno. Ti dogovori so se vršili najbrže med deželnim glavarjem in Ivanom štefe. Aktov o tem ni, odnosno jih ni najti. S podjetjem, ki se je pričelo 1. maja 1915 pod imenom »Kino-Central«, se SKSZ ni bavila, temuč Je poverila "lega vodstvo sprva posebnemu odboru, spomladi 1. 1916. pa društvu »Kino«, ki se Je osnovalo kot posebni odsek SKSZ, Neposredno vodstvo Kina pa se je izročilo Ivanu Štefe kot članu prvotnega odbora, odnosno članu poznejšega društva »Kino«. Koncesija za »Kino«, ki si jo jo pridobila SKSZ, je bila terminirana do 31. maja 1917, še predno pa je potekla, si je Štele pridobil koncesijo za »Kino« na lastno ime. Ker pa Štefe takrat še ni imel 4v najemu deželnega gledališča, so se dajale kinematografske predstave pod imenom SKSZ še do 31. avgusta 1917. Za ves ta čas se. le deželi v več delnih zneskih oddala kot čisti dobiček skupna vsota 89,066 K 74 vin. Dokumentirani račun o tem čistem dobičku deželnemu odboru ni bil predložen in se od vodstva Kino-podjetja tudi ni zahteval. Deželni odbor tudi nikdar m odredil, da bi se bila izvrševala po deželnih organih kaka kontrola o gospodarjenju pri Kinu. Z 31. avgustom
1917 j<j SKSZ nehala biti najemnica deželnega gledališča, ker je deželni odbor deželno gledališče oddal v najem od I. sept. 1917 dalje do 15. okt. ;
1918 Ivanu Štefe proti najemščini
70.000	K, od katere pa ie bito odštet! Štefetu priznano nagrado za čas od 1. maja 1915 do 31. avgusta 1917. Vsaki stranki se Je pri tem pridržala odpoved vsak čas, deželni odbor pa Sl je kot hišni gospodar tudi pridržal pravico, kino-predstavo vsak čas ustaviti. O tem le bil Štefe obveščen od deželnega odbora z odlokom z dne 20. februarja 1918. št. 14.859 de
1917. Glede nagrade odnosno glede plačevanja najemščine je bilo v tem odloku naznanjeno: »Prizna se Vam za čas od 1. maja 1915 do 1. septern-bta 1917 nagrada v tej obliki, da st smete od mesečnih najemščin, ki za-padajo od 1. septembra 1917. odtegniti na račun nagrade vsak mesec 600 K. Najemščino v znesku 70.000 K Je plačati sledeče: za september, oktober in november 1917. po 6.000 kron. za december 1917. 5.000 kron. za mesece v letu 1918., t. j. od Januarja do 15, oktobra po 5.000 K, za oktober 1918. seve tolko manj. kolikor se ne igra cel mesec. Samo ob sebi fe umevno, da se zniža najemnina pro rata temporis, če in v kolikor kinopredstave v deželnem gledališču prenehajo pred 15. oktobrom
1918. Na račun najemščine 70.000 K je plačal Štefe v času od L septembra 1917. do 8. novembra 1917. skupaj 27.650 K. od tega časa daije pa ni plačal nobenega zneska več. Ki* no-predstave v deželnem gledališču so prenehale prej. nego le bilo določeno po pogodbi s Štefetom, ker se jc Z 29. sept. 1918. otvorilo narodno
gledališče. Prenehale so redne Kinopredstave dne 16. sept. 1918; sledilo je le še nekaj predstav dne 22., 23. in 24. septembra 1918. Kmalu potem, ko je »Kino-Central« v deželnem gledališču prenehal, le štefe predložil deželnemu odboru v posebni vlogi obračun o najemščinl, in sicer na sledeči način: Računal je najem-ščino s 65.050 K. Na nagradi za Ča* od 1. maja 1915. do 1. septembra 1917. si je zaračunil 17.400 K. Ostalo |e 47.650 K. Od te vsote je odštel štefe plačilo v znesku 27.650 K, tako da se je kazal dolg 20.000 K. Glede tega dolga je Štefe prosil, da bi se poraval na ta način, da bi se mu priznala in vzela v račun plačila, ki se nanašajo na dobo pred 1. sept. 1917. In ki ne spadajo na njegovo podjetje, marveč na podjetje SKSZ. Ta plačila so: a) plačila računov, ki Jih je Štefe izkazal v posebnem seznamu 14.304 K 85 h; b) nagrada za nadzorstvo v gledališču 1.000 K; c) plačilo za uporabo elektrike po deželi ob času popravil v gledališču 1.456 kron; č) najemnina za dva glasovit-ja 1.310 K. Skupaj 18.070 K 85 h. Od dolga v znesku 20.000 K, bi po šte-fetovem računu preostala! le še znesek 1.929 K 15 h. Glede tega ostanka je pa Štefe prosil, da bi se mu odpisal z ozirom na to, da ima škodo, ker so se Kino-predstaee predčasno ustavile. Končno je Štefe prosil, da bi mu deželni odbor prepustil ves inventar, čegar vrednost je izkaza! v posebnem seznamu s 5.193 K 27 h Deželni odbor ie o Steletovem obračunu in njegovih prošnjah sklepal v seji dne 22. okt. 1918. in Štefetu v vseh točkah ustregel z edino spremembo, da mu je terjatev pod c) priznal s 1.500 K mesto le s 1.456 K in da mu je končno odpisal znesek 1.885 kron 15 h mesto zneska 1.929 K 15 h.
Ta sklep je napravil deželni odbor. uc da bi prej odkazal obračun v presojo deželnemu knjigovodstvu, ali da bi se bil prej prepričal o pravilnosti posameznih postavk, ki jih je vstavil štefe v svoj obračun. Sklep deželnega odbora je pa ostal neizvršen, ker je med tem prišel državni preobrat in je predsednik komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave sklep v celoti sistiral. O celi Kino-zadevi se je na to izvršila uradna preiskava, ki je imela sledeči uspeh:
Predvsem se je dognalo, da je dne 31. avgusta 1918.. ko je SKSŽ. nehala biti najemnica deželnega gledališča, znaša! saldo - presežek 8 682 K 82 h in da se ta presežek ni oddal deželi, kakor bi se bil moral, temuč da je Štefe prenesel od tega presežka delni znesek 6.682 K 82 h na svoj račun. Kam ie prešel ostanek
2.000	K, o tem se stvar ni mogla pojasniti, odgovoren pa je tudi za to vsoto ie Štefe, ker je bil on vodia podjetja In je le on disponiral z denarjem Kina.
Glede dobe od 1. septembra 1917. dalje se je dognalo, da je ŠtefetoV račun o najemščini in njegovi na-lemščinj in njegovi nagradi napačen, ker znaša najemščina, računjena pro rata temporis od vsote 70.000 K, pravilno 65.506 K 12 h in ne samo 65.050 K, nagrada, ki 1o ie dovolil deželni odbor Štefetu za čas od 1. maja 1915. do 1. septembra 1917., pa ne 17.400 K, temuč samo 7.580 K.
(Dalje prih.)
Iz Slovenije,
Iz Št Vida pri Stični.
V	zadnjem »Domoljubu« se gosp. učitelj Jevnikar spoditika nad znanim Jožefom Fink. Jezi ga, da je tak umazan kovač postal obče znan. Pač zato, ker so bile med vojsko dr j; ge firme boli znane in so mu bile Judi mnogo ljubše. /Predvsem pa je g. Jevnikar vzljubil svojo lastno firmo, katere pa sedaj noče več, ker muy*c pridobila preveč prijateljev, kJ
se sedaj nevarno prepirajo zanj. G Jelnikarju je bila zelo ljuba firma oziroma trgovina z bučami prvega
žitnega komisarja, katera se je seda! opustila, ker tudi on ni več žitni komisijonar in se ne mara več pečati z bučami. Dosti je, da se le umaknil s precejšnjim mošnjičkom v zaledje. Rekvizitorja Černič in Stare sta tudi že pozabljena in strah pred njima je izginil. Časi se izpreminjajo, g. Jevnikar in ž njim tudi druge znam osebe pa izginjajo, Le spomin še ( jeMsee. To je ravno slabo! Če bi lju-
dje vsaj spomina ne imeli, bi bil g. Jevnikar brez skrbi. Sedaj pa si dela sive lase, ker ga ima ljudstvo v preživem spominu. Ne liberalci, ne so-cijalistl niso temu krivi. Krivce dobite v svoji osebi, če pobrskate svoj lastni spomin zadnjih treh let. žalostna klerikalna gospoda!
Aprovizacija.
Teža kruha. Odsek za določanje cen je sklenil v svoji drugi seji dne
3.	t. m„ da morajo peči vsi peki v okolišu ljubljanske mestne aproviza-clje enako težak kruh. in sicer mora tehtati: a) bel kruh 50 dkg. ki se ne sme dražje prodajati kakor po 2 K 50 vin. in b) črn kruh po 70 dkg, ki se ne sme dražje prodajat! kakor po
1	K 50 vm. Prestopki teh predpisov se bodo kaznovali z zaporom do 1 meseca, ki se ne more spremeniti v denarno globo. Razven tega se izreče zapadlost blaga. Ta razglas stopi takoj v veljavo.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovor?:! urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit, tiskarne« v Liuhiiani.
Ml prtmeniU službo. Ponudb« n* upravo
11
Rona!
.Naprej* pod „Kur;nč*.
MlRItfifiiP 26 !c‘ star, rokodelec, se želi oženiti iiiluliCilll, z dekiiro ali vdovo, ki bi imela nekaj premoženja ali znalo posestvo. Prijava na upravo .Naprej* pod .Zelen vrtič*,	10
Ssionfin Marah tovarna Domžale, prejema fdleiiHd PlaSsa vsako soboto na ‘Sv. Jakopa trgu v Ljubljani slare ženske in moško klobuke v popravilo. Druge dni v tednu pa jih pobira zame g. Suhadolnik, slaSCiSarna, _________________ OradiSče §t 3._________________________787
tjnnjfin cfrajii rabljene, dobro ohranjene in ulvudlt! »llBjl, stojala kupuje po nnjviSjl eenl
(fr.inko Ljubljana) .Tosip Peteline, Ljubljana.
Kcncsrotb	sc*	.-ir	i ■ m—r i —m r ———JI[H—— UWWjll
mnU y^|gj|g[ 6(1 sPrejnic pri F. čudcn_ Sin,
Ijnni.
nasproti glavno poSte v LJub-646
Klini en nzanjSa hiia ali posestvo v bli-IlUJH uC žinl Colja, Ptuja aU na Notranjskem. Ponudbe upravi NnpreJa pod .Solnčna lega*. __________________________________________ 824
^nnitna itnniiiiha Mizer, star 38 let, a« žeti ullIlUO pHiiiUJa. seznaniti v ayrho ženitve s dekletom ail vdovo brez otrok ne če* 28 let
staro. Prednost Imajo male posestnice. Cenjene
ponudbe, če mogoče a sliko, pod .Resnost* upravi „Nspret*.	3
Med. univ. dr. Ivan Pintar
praktičen zdravnik, strokovni zdravnik za zenske bolezni ter porodništvo ordinira odslej redno od 1 do 8 pop. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5, vhod Ribja
-----------------ulica	-----------
St, 19.
Št. 18.
Razglas.
Dne 2. januarja 1920 to bile
izžrebane nastopne obveznice 4°/a deželnega posojila vojvodinje kranjske iz 1.1888.
4 komade po 20.000 K in sicer: 25, 38, 52, 68.
8 komadi po 10.0C0 K in sicer: 9, 81, GS.
76 komadov po 2.000 I£ in sicer: 37, 95, 154, 162, 193, 199, 245, 265, 312, 841, 365,	412,	416,
456, 464. 538, 557, 566, 579, 597, 655,
Rassias.
Dno 2. januarja 1920 so bile Izžrebane nastopne obveznice 4’5#/o deželnega posojila vojvodine kranjske v privotnem znesku 4,400.000 K — iz leta 1817:
2	komada po 10.000 K — in si-COf J 10 14: •
21 komadov po 2.000 K — in sicer: 125, 182, 211, 424. 461,. 488, 513, 560, 744, 760, 783, 877, 889, 933, 937, 940. 996, 1013, 1016, 1035, 1061;
13 komadov po 1000 K — iu sicer: 159, 214, 221, 236. 255, 272, 894, 405, 521, 533, 535, 747, 794;
19 komadov po 200 K — in sicer: 21, 127, 193, 198, 199, 231, 243, 290, 301,810, 497, 614, 633, 683, 716, 820, 903. 969. 988.
Navedene obveznice bo izplačevala kranjska deželna blagajna v Ljubljani od dne 1. aprila 1920 dalje v imenski vrednosti: izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred preteklim rokom proti plačilu 4-57» eks-komptne pristojbine.
Od prej izžrebanih obveznic: 4*5o/0 deželnega posojila se doslej neizplačane nastopne obveznice: po 10 000 K — 66, 156. po 2.000 K — it 133, 170, 272, 331, 859, 388. 538, 551, 704, 753, 755, 789, 872, 878. 972, 993, 1074, 1091. po 1.000 K - St 12, 86, 153, 408, 411, 418, 501, 639, 724, po 200 K — št. 41, 48, 67, 72, 105, 170, 179, 225, 835, 867, 891, 447, 471, 499, 859, 910, 956.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave.
V	Ljubljani, dne 8. januarja 1920.
Načelnik: dr. Trsller 1. r.
681, 684, 696, 720, 735, 765, 782, 798,
799, 821, 824, 833, 802, 914, 941, 957, 979,1004,.1019,1055,1077,1099,1135, 1229, 1231,	1285,	1809,	1315,	1339,
1422, 1476,	1504,	1507.	1530,	1538,
1553, 1586,	1615,	1039,	1693,	1719,
1783, 1785,	1842,	1844,	1863,	1869,
1903, 1910,	1921.	1962,	1977,	2014,
2180, 2186;
110 komadov po 200 K in sicer t 10,19.24, 107,128, 133, 146, 201, 222, 237. 805, 306. 313, 324, 332. 355, 857, 374, 498, 526; 548, 557, 586, 589, 642, 666, 715, 748, 795, 803, 808, 841, 850, 860, 925. 987, 1001, 1048, 1053, 1076, 1097,	1104,	1107,	1112,	1139,	1180,
1186,	1198,	1200,	1274,	1284,	1307.
1317,	1335,	1338,	1347,	1400,	1421,
1422,	1436,	1441,	1451,	1453,	1482,
1624,	1797,	1710,	1730,	1752,	1803,
1887,	1962,	1976,	2015,	2019,	2040,
2062,	2081,	2090,	2144,	2183,	2210,
225S,	2269,	2297,	2300,	2341,	2345,
2356,	2332.	2386,	2414,	2451,	2472,
2489,	2510,	2562,	2572,	2594,	2663,
2674,	2675,	2741,	2882,	2901,	2970,
2979,	2989,	2996,	952.
Navedene obveznice bo izplačevala kranjska dežel, blagajna v Ljubljani od 1 julija 2920 dalje v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu 4% eskomtne pristojbine. Od prej izžrebanih obveznic 4% dežel, posojila so doslej neizplačane nastopne obveznice: po 200 K—. R, 68, 77, 8!, 100, 111, 138, 163,	178,	190,	224,	266,	282,
800, 304,	308,	825,	346,	360,	861,
364, 370,	422,	485,	503,	518,	555,
556, 612,	645,	648,	651,	667,	672;
690, 726,	762,	766,	807,	826,	894*
909, 930, 941, 995, 1004, 101», 1020, 1021, 1045,	1060,	1069,	1075,	1079,
1091, 1105,	1115,	1118,	1140,	1169,
1173, 1176,	1187,	1191,	1216,	1235*
1237, 1245,	1246,	1248,	1254,	1299,
1302, 1306,	1310,	1337,	1361,	1877,
1380, 1387,	1894,	1896,	1420,	1434*
1457, 1472,	1477,	1507,	1526,	1547,
1616, 1635,	1638,	1640,	1641,	1644*
1653, 1669,	1670,	1709,	1734,	1761,
1828, 1839,	1858,	1862,	1872,	1898,
1950, 1960,	2027,	2056,	2070,	2094,
2105, 2114,	2129,	2146,	2156,	2161,
2168, 2201,	2212,	2213,	2217,	2220,
2223, 2230,	2242,	2255,	2250,	2268,
2271, 2279,	22C0,	2301,	2306,	2328,
2371, 2878,	2388,	2408,	2410,	2421,
2430, 2462,	2495,	2512,	2516,	2521,
2523, 2566,	2540,	2539,	2564,	2625,
2705, 2716,	2729,	2770,	2778-	2791,
2795, 2798,	2799,	2804,	2810,	2833,
2845. 2847,	2858,	2857,	2864,	2866,
2911. 2920,	2938,	2951,	2854,	2965,
2973, 2988.
po 2000 K*“ 100, 190, 200, 226, 227, 247, 307, 323, 330, 407, 425, 434, 448, 467, 484, 507, 587, 620, 686, 733, 801, 923, 956, 969, 975, 1013, 1022, 1058* 1130, 1145,	1162,	1182,	1199,	1202,
1217, 1225,	1227,	1262,	1312,	1332,
1401, 1414,	1420,	1426,	1443,	1543^
1546, 1611,	1661,	1700,'	1708,	1778,
1784, 1810,	1818,	1822,	1839,	1884,
1887, 1901,	1958,	2002,	2023,	2037,
2055, 2060, 2099, 2145, 2164;
po 10.000 K.— 77, 95, 100; po 20.000 K.— 10, 24, 30, 70, Komisija za začasno vodstvo ln likvidacijo dež. uprave.
V	Ljubijni, dne 8. januarja 1920. Načelnik: dr. TrilJer 1. r,
Št. 64.286/IIL—1919.
Razglas.
Zvišanje brzojavnih pristojbin v pro« metu s Čehosiovaško.
Počenši s 1. januarjem 1920 sa zviša pristojbina za brzojavke v Če-hosiovaško od 6 par na 10 par, t. k po sedanjem tečaju od 21 na 35 vin„ minimum 1 dinar ali 3 K 50 vin. Po*> leg redne pristojbine ie plačati pribitek 1 dinar ali 3 krone 50 vin., zal vsako brzojavko kakor do sedaj. Za časopisne brzojavke je pristojbina znižana za 50 odstotkov. '
Ljubljana, dne 3. Januarja 1920,
Direktor pošte in brzojava za S!o~<’ venijo:
Dr. Debelak.
Vabilo
Spitt sospsdaiste uim n MU
ki vrši dnel5.inmiaria t.I. ob 19. url zvečer v dvorani MESTNEGA DOMA Dnevni red:
Volitve načelstva in nadzorstva.
Nadzorstvo.
BsSttlžšfcis glavni«« K 20,@©6„coo.
Rezervni. £ ® a d s ©g«--sgfe K 8^60.060.
Sprejema vloge na knjižice ia tekoči rač-m proti usortiiemu obrestovaniu.
iip riev, lioancir
PodrušuHesv SgsiSfu, Celovcu, Trsi«, Sarafevu, Cotiči, Cetfu in Mariboru
i? rovi zn c ?iske
Marlla TlCar,
= Uubijana =
Selenbureova ulica
Speci ja f na trgovina s čevlji
■ n •-- mi, |,„ m„L JiJJ —m.——iWma*mmn——y
EEEE Maribor, Grajski trg 1 =====
Najmodernejše oblike
in razglednic
Majn žje cene. Najmodernejše oblike.
: rcffitrcvsRa zsicfrusa z ©in&feR© zaves©..
sprejema tšfSllflJflttš ¥f©£# vsak delavnik od 8. do 18. ure i« jib obrestuje po čistih
H^&BBBBrBBBBBeBERBBBBBBBflBBB
y SSS Štedlte s podplat!!	S
Usnjati napitki z žebljički
za moške in ženskejčevlif^ gH m it ura po K 2,~-, m otroške po K 150, se zopet dobivajo v Ijnhijanski zatoifi tovr.rne „ P E K O “ - čevljev
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalidrajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
P©S©fila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod. ==
 	6i
g PETER KOZINA & Co., Ljubljana, Breg 20. «
ii	 Ir...Preprodajalci popusti H
BBBa»Eme«B«!£Sii9»yaHaBB)HBB*aBBa
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) TV san les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu Smrekovo sjtorjo
PST kupi vsako množino ts*
|ig|Ml“ in M ii Miisiiito Ms
?»Ulililil -------------- v	Mariboru.
unuBKL iiiii bii m. 8
*= KfitSTMTiU ZfiGMO/l Z OSlEJiHO UUE. = TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPfifl-STVA IN URADE, NAIMOBEB. NEISE PLAKATE IN VABILA SA SKOBE iN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
hajkodeknejSa uredba za
TISKANJE ČASOPISOV, KNJ’0, BRoSlIR ITD.
SYiRIOWi£A. LITOGRAFIJA.
»8iiil»ŠS3«3»gŽii
BT Kupim vss fto mnoiino
cinka m svinca
po najNIlilh <«nah. 941
M »k* Ussar, kisparaita,
Maribor, Schillerjeva ulica Itev. 17,
Fe Z* Z O# Z«
Marijin trg 8, v Ljubljani WcIfova ul. 1,
sprejme hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje čistih brez odbitka po
latina
Izvenijuhij. vlagatelj* dobe poštne položnice.
Inka so faktur in trgovske informacije.	§|
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa ^ tu- in inoz. mesta. Daje poso iia na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. M Neposredno pod držav, nadzorstvom.
534 16—6
ftmmm Sizfiiaviii iissi&v: Kil KfiEDu LJUBLjftiift.
T&n?p®| vrefiec
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešujp prebavljanje
in preosiiavljanje.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti Blabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
je najbolj priljubljena in »e vobče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkiilično-suliničnih rudninsko-kislih slatin najbogateiša na ogljikovi kislini. — Ta slafina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredBtvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlica,
je najboljša namizna iu zdravilna, mine-ralua voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha.
§3 o n a 18 vrelec
ilegalka SSatina
KAJO DELIČ,
zlatar in draguljar n.
gilSerjeva bL4 Ljubi J@ Ra Bilierieva ai. 4
priporoma svojo
UJMI ii 08MIH0 DEUMO
za nova dela in popravi*3 vsake vrste, kakor tudi za po*latovanje in po-srebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vaeh
lizorcih in merah, uhane i. t. d.
Kupuje tuiii zlato in srebro ler plačuje po najvišjih cenah, ali pa iz. menjava za novo blago-	377
Vzajemna zavarovalnica, (S?||l
v Ljubljani, Dunajska cesta
sprejme več stalnih
Rogaška Slatina
Posredovalcem nudimo lep poslranski zaslužek,
Ezsgg
JVsibljana ==
Rimska cesta 10 naznanja, <ia so vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene.
Za vsa Uvr:>i;'i dela jamčim dve leli.
<#QSS P-3UB
&§&/! Jk, 1.nC7 • .J#
A.Fuchs, Ljubljana,
S^Soslsurgeva ulica 1.6. x
Kupujem staro zlato, srebro, kakor
tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko
zalogo zlatnine, srebrnice, ur, briljantov H<J. Popravila in nova dola se izvršujejo v lastni delavniei točno in • solidno.	624
od divjih in domačih kupuje po naj višjih cenah
i^en $sn!g©¥€, Solfsrcf,
kdeiovalnica klobukov, zamenjava iudi klobuke'vseh
vrst za kože.
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja veo kreditne in privatne informacijo v tu- in inozemstvu. V abo-nementu ter posamezno ceno zmerne.