QIŽ£om T^and f~{/iošZice.'> NO. 159 Ameriška Domovi ima AM€MCAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 21, 1961 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LX — VOL. LX KUBA NE DOBI NIČ! Zakladni tajnik ZDA Dillon jc ob zaključku konference “Zveze za napredek” izjavil, da Kuba ne bo dobila noben'e pomoči iz ZDA, dokler bo pod nadzorom Sovjetske zveze. PUNTA DEL ESTE, Urug. — Ameriški finančni tajnik Dillon, ki je zastopal Združene države na konfeernci južno-ameriških držav za gospodarki in socijalni napredek, je izjavil, da Združene države ne bodo dale Kubi in njeni vladi nobene podpore, dokler bo pod nadzorstvom in v odvisnosti od Sovjetske zveze. Kubanci prišli širit propagando Dillon je dal to izjavo takoj Potem, ko je 20 južno-ameriških držav podpisalo deklaracijo, v kateri odobravajo celoten program. Kuba deklaracije ni podpisala. Dillon je naglasil, da Kuka poleg tega ne sodeluje v ni-kaki akciji za napredek Južne Amerike, niti v Medameriški banki za razvoj, niti v Mednarodni banki za obnovo. Tudi na ^o konferenco ni Kuba prišla sodelovat, ampak širit svojo propagando, je dejal Dillon. Po sklepih te konference in po svojih iastnih načelih se ameriška vlada ne bo vtikala v notranje zadeve poedinih držav, dasi želi, da bi program za obnovo in so-oijalni napredek koristil demokratičnemu redu in parlamentarizmu v vseh državah. Zakaj pomoč Paragvaju? Posebej je Dillon povedal, za-' kaj bo dala Amerika pomoč tudi Paragvaju, ki ima sedaj diktatorsko vlado. Upamo, da bo z zboljšanjem socijalnega stanja širokih plasti naroda tudi v tej državi rastla demokracija in končno prišla do veljave povsod, dominikanski republika začasno tudi nič! Dominikanska republika ne bo dobila pomoči, dokler bodo v y°ljavi sklepi lanske medameri-®ke konference, ki je napovedala Dominikanski republiki diplomatski bojkot. Vendar je ominikanska republika pri se-anji konferenci sodelovala in tudi skupno deklaracijo podpisala. Program za gospodarski in socialni napredek, ki ga je Dillon fa§ovarjal v imenu vlade Zdru-<-eriih držav je torej dosegel svoj namen in združil vse južno-aineriške države z edino izjemo e- Po tem programu bo Ju- Kubi ^na Amerika dobila pomoč v 2nosku 20 bilijonov dolarjev v ^aslednjih desetih letih, ki naj 0(t0 posvečena socijalnim in gospodarskim reformam v vseh sodelujočih državah, ki bodo Podpore deležne. Vsaka država nai program izvaja in vpeljuje P° svojih lastnih organih in za-s opnikih, kot je primerno za Pjone posebne razmere. Novi grobovi Anton Baznik V soboto je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici Anton Baznik z 1163 E. 58 St. Star je bil 74 let, rojen v Gornji Pirov-šici pri Cerkljah, od koder je prišel pred 49 leti. Delal je pri Chase Brass and Copper Co, 22 let do svoje upokojitve pred šestimi leti. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Kaučič, doma iz vasi Orehovec, fara Kostanjevica, sinova Anthonya in Josepha in 4 vnuke. Brat Joseph je umrl 1. 1956. Bil je član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ in Podr. št. 5 SMZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Zakraj-skovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob treh. Joseph Lukacs V Charity bolnici je preminul Joseph Lukacs, star 59 let, stanujoč na 1044 E. 177 St. Tukaj zapušča soprogo Josephino, roj. Hočevar, sina Raymonda, hčer Barbaro, brata Johna in Franka, sestro Heleno Premetz in druge sorodnike. Rojen je bil v vasi Dol. Vidovec. Zaposlen je bil pri Republic Steel Co. Bil je član Društva Waterloo Camp No. 283 WOW in št. 103 ABZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev St. Jeroma ob 9:30, nato na Kalvarijo. John Curilovic Pretekli četrtek ponoči je umrl v Doctors bolnišnici 52 let stari John Curilovic z 1008 E. 66 Pl. Zaposlen je bil v skladišču Worthington Hardware Co. Bil je samski. Zapustil je brata Andreja in sestro Kathryn Košir. Bil je član Društva sv. Josipa HBZ. Pogreb bo iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na E. 62 St. jutri ob 8:15 zjutraj v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo. -----o----- V Beograd pojde Oorlicos BEOGRAD, FLRJ. — Tu se bo 1. septembra začela konferenca takozvanih nevtralnih držav, na katero je povabljena tudi Kuba. V vladnih krogih so bili v resnih skrbeh, kako bodo mogli pripraviti Fidela Castra k resni razpravi, če bi prišel zastopat svojo državo. Ko je prišlo iz Havane sporočilo, da bo kubansko delegacijo vodil predsednik republike Osvaldo Dorticos in ne Fidel Castro, je pripravljalcem konference vidno odleglo. Portugalci "tislijo" po uporniški Angoli Prepričani so, da bo kampanja dolga, da pa bodo uspeli streti upor plemena Ba-kongo. LUANDA, Ang. — Portugalska kolonija Angola je do letošnje spomladi veljala za mirno, kot da ne bi bila v tako nemirni črni Afriki. Marca je prišlo do upora plemena Ba-kongo v njenem severnem delu. Dotedanje vojaške in policijske sile uporu, ki se je naglo širil, niso bile kos. Portugalci so poslali tja novo vojaštvo in začeli pripravljati splošni načrtni nastop proti u-pornim domačinom. Začetkom avgusta so ga začeli izvajti. Na samem uporniškem področju so zgradili in še grade vojaška oporišča za boj proti upornikom. Pri vsakem je letališče, ki naj omogoči naglo zvezo ip v potrebi pomoč. Uporniki so do nedavnega nastopali v močnih skupinah in napadali naselja, pa tudi slabše vojške postojanke. V zadnjem času so to opustili, ko so doživeli nekaj hujših porazov. Sedaj napadajo največ iz zasede in nenadno, pa se hitro umaknejo, če nalete na večjo silo. Začeli so torej uporabljati pravo gverilsko taktiko. Poveljnik portugalskih si', ki ima svoj glavni stan v Ngage, je poln upaiiju, da se mu bo u-pornike posrečilo ukrotiti, priznava pa, da bo za to potrebno dosti časa. V dobrih šestih tednih bo severni del Angole zajelo tropsko deževje in vsa kopna pota bodo do decembra skoro neprehodna. Portugalci se pritožujejo, da dobivajo uporniki oporo in zatočišče v Kongu. Kongoška vlada se je med tem obrnila na Združene narode s predlogom, naj ti prevzamejo skrb za de-settisoče beguncev iz Angole, ki iščejo zavetje v Kongu. ------o----- Umrljivost dojenčkov v ZDA na najnižji točki! WASHINGTON, D. C. — Umrljivost dojenčkov v naši deželi je v letu 1960 dosegla novo najnižjo točko 25.7 smrti na 1,000 živih rojstev. Lanski odstotek je v primeri z onim v letu 1959 nižji za 0.3. Leta 1959 je bilo 26.4 smrti na 1,000 živih rojstev tekom prvega leta starosti dojenčka, leta 1958 pa celo 27.1 na 1,000. Kubanski mornarji s kapitanom zbežali v ZDA NORFOLK, Va. — Mornarji na kubanski ladji Bahia de Nipe, k; je bi'a naložena s sladkorjem na poti i v Sovjetsko zvezo, so pod vodstvom kapitana prijeli pristaše Castra in jih zaprli, z ladjo pa odpluli na mesto na vzhod v Chesapeake zaliv in se predali ameriškim oblastem. Kapitan in It) mornarjev je zaprosilo za politično zatočišče češ, da vlada na Kubi komunizem, ki je zatrl vse politične svoboščine. Združene države so Kubancem dovolile bivanje v deželi, kubanski vladi pa sporočile, da ladjo lahko dobi nazaj. V koliko, se bo to zgodi o je še odprto vprašanje, ker sta dva ameriška državljana zahtevala, od sodšča, da ladjo zaseže, dokler jima družba, ki je solastnica ladje, ne bo izplačala od sodišča priznane odškodnine, ki znaša skupno preko $125,000. Ladjo cenijo na okoli milijon dolarjev. Nemški visokošoici so poslali Kennedy« dežnik Bonn, Nem. — Skupina nemških študentov je poslala predsedniku ZDA Kennedyu lep dežnik s takimle pismom: “Žal nam je, da moramo reči, da ste postali v sedanjih razmerah najbolj primeren posestnik priloženega znamenja politike žalostnega spomina. Vašim, nedvomno odločnim besedam niso v sedanji krizi sledila odločna dejanja. To spominja na del evropske zgodovine, ki radi nje še sedaj svet trpi.” S tem so študentje imeli v mislih predsednika britanske vlade Chamberlaina, ki.je imel dežnik seboj, ko je v Monakovem podpisal 1. 1938 sporazum s Hitlerjem v veri, da je preprečil drugo svetovno vojno. Izkazalo se je, da jo je le pospešil. Proti povišanju cen plina pri East Ohio Gas CLEVELAND, O. — Predstavniki okoli 5G* mest v severovzhodnem Ohiu so se odločili predložiti mestnim svetom, naj prevzamejo svoj delež za kritje stroškov borbe proti visokemu povišanju cen plina, ki ga zahteva East Ohio Gas Co. Ta hoče ceno plina zvišati toliko, da se bo njen dobiček povečal za 33.9 milijonov dolarjev na leto. Povišanje naj bi stalo vsakega odjemalca plina na mesec okoli dva in pol dolarja. JOHNSON NA POTI DOMOV Podpredsednik ZDA je bil v soboto in nedeljo v Zahodni Nemčiji in Zah. Berlinu, kamor je nesel predsednikovo sporočilo, da Združene države Zah. Berlina ne bodo zapustile, ampak bodo branile z vsemi sredstvi njegovo svobodo. Kot dokaz odločne volje ZDA je poslal predsednik v Zah. Berlin 1,500 mož vojaške okrepitve. — Moskva je to označila za izzivanje. WASHINGTON, D. C. — Podpredsednik L. Johnson, ki je odletel po predsednikovem naročilu za konec tedna v Zahodno Nemčijo in Zahodni Berlin, je na poti domov. V Bonnu, glavnem mestu Zah. Nemčije, se je razgovarjal s kanclerjem dr. K. Adenauerjem in ga v predsednikovem imenu zagotovil, da Združene države Zah. Berlina ne bodo pustile na cedilu. Isto zagotovilo je izročil tudi županu Zah. Berlina \V. Brandtu in mestinemu svetu. Včeraj je dospela v Zah. Berlin iz zahodne Nemčije borbena skupina ameriške vojske kot dokaz odločnosti Združenih držav pri obrambi neodvisnosti Zah. Berlina. Berlinčani so podpredsednika Johnsona in ameriške vojake nad vse navdušeno sprejeli. ; r-v ' ^ : Podpredsednik Johnson je sinoči ob enajstih odletel iz Zah. Berlina domov. V Washington bo predvidoma prišel danes popoldne. Takoj bo šel predsedniku poročat o svoji poti. Johnsonov obisk v Zahodni Nemčiji ih Zahodnem Berlinu je vrnil Berlinčanom zaupanje v Združene države in vero, da jih Zahod ne bo zapustil. Pomiril je do neke mere ostro kritiko v Zahodni Nemčiji češ, da zahodne sile ne ukrenejo nič razen da pošiljajo papirnate proteste. Moskva je protest zavrnila Sovjetska vlada je protest zahodnih sil proti zapori prehodov med cibema deloma Berlina gladko zavrnila češ, da so zahodne sile vse zadevne dogovore o Berlinu same ponovno kršile in s tem ovrgle njihovo veljavnost. V svojem odgovoru je izjavila, da ima Vzhodna Nemčija kot suverena država polno pravico, da čuva svoje koristi. Nobenih ovir Ameriška borbena skupina, močna okoli 1500 mož, je potovala preko Vzhodne Nemčije v Berlin brez vsakih motenj. V Zahodnem Berlinu so jo slovesno in navdušeno sprejeli. Pozdravil jo je sam podpredsednik Johnson z berlinskim županom Brandtom in gen. Clayem, ki je z njim prišel v Zah. Berlin. Moskovski radio je označil po-šljatev ameriške borbene skupine v Zah. Berlin za izzivanje in igranje z ognjem. NADZORSTVO POMAGA LOS ANGELES, Calif. — Ko so tu vpeljali vodne metre, se je uporaba vode znižala od 260 na 132 galon na osebo na dan. Nov predlog za zvezno pomoč šolam in šolanju Slepci v Lurdu Romanje sleipih v Lurd. Iz s°h krajev Francije je 1800 &Pcev poromailo k Mariji v , Urfh Spremljalo’ jih je 40 du-°vn'ikov, ad 'teh sta dva tudi sle-a in delujeta kot dušna pastirja ^ slepih. S*°WERS Vremenski prerok pravi: yj^eainorna vedro in milo. Naj- ‘•]a temperatura 78. WASHINGTON, D. C,—Predsednik Kennedy izgleda, da še ni obupal, da bi v tem zasedanju Kongresa vendarle dobil tudi zakon o pomoči javnim šolam, pa naj bo v kakršnikoli obliki že. Sedaj, ko je jasno, da je prvotni načrt zakona propadel je predsednik sklical voditelje demokratov in jim naročil, naj napravijo nov napor, da bi pomoč šolam bila vsaj v neki meri in obliki odglasovana, predno gre kongres na počitnice. Določili so tajnika za zdravstvo, vzgojo in socijalno skrb Abrahama Ri-bicoffa, naj vodi na Kapitelu akcijo, ki bo ugotovila kak šolski program bi bilo mogoče uzakoniti. Ribicoff in njegovi sveto- valci so prišli z naslednjimi predlogi: 1. Za leto dni naj se podaljša dosedanji zakon o federalni pomoči šolam, ki so prenapoljene radi prevelikega števila otrok zveznih civilnih in vojaških u-službencev, ker njihove družine prebivajo v tisth krajih začasno ali stalno. Po tem programu bi vlada dala takim šolam 300 milijonov dolarjev pomoči za potrebne nove zgradbe. 2. 320 milijonov pomoči za šole, ki dokažejo, da so posebno nujne, da so izčrpale vse druge možnosti financiranja novih zgradb, pa celotne vsote, ki je potrebna, ne morejo drugače dobiti kot iz federalne pomoči. Takim bi federalna vlada dala 40 odstotkov predvidene potrebne investicije. 3. Za eno leto bi se podaljšal National Defense Education Act iz leta 1958, ki daje posojila študentom v kolegijih in drugih visokih šolah. 4. Poseben nov z a ko n bi dal za dobo petih let federalni vladi možnost, da bi dajala pomoč za pospeševanje višje izobrazbe. Kak bilijon in pol je po tem načrtu predviden za pomoč šolskim zgradbam, približno 480 milijonov dolarjev pa za študijsko pomoč in štipendije dijakom visokih šo,l. Po tem načrtu bi vlada mogla dajati tako posojila kot pomoč po posebnih, predpisanih pogojih. Načrt je Ribicoff predložil demokratskim voditeljem v Domu in Senatu. Zastopniki Doma so ga sprejeli vsaj v načelu, dočim so senatorji bili nezadovoljni Senat predlog sprejel, Dom pa ga—odklonil! Predsednikov predlog za dolgoročno pomoč tujini ie v Predstavniškem domu v celoti propadel, obstoji trpanje, da bo delno rešen na | preskušanje siren_ skupni konferenci. Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Mary Milner s 15909 Huntmere Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Po treh tednih se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice Mrs. Margaret Yartz s 7009 Hecker Ave. in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Sestanek kegljačev— Slov. dom na Holmes Ave. vabi v četrtek zv. ob 7:30 v svoje prostore na sestanek moške in ženske, ki jih veseli kegljanje, da bi se domenili za organizacijo posebne mešane lige. Kdor se sestanka ne bi mogel udeležiti, naj ppšlje svoje ime upravniku bara g. Derlin-gu ali kliče tajnika F. Koncilja IV 1-6955. Zadušnice— Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Koporc ob 5. obletnici njegove smrti. Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Marie Brule ob 7. obletnici smrti. WASHINGTON, D. C. — Senat je odobril Kennedev predlog za pomoč tujini skoro v celoti. Dovolil je za letos skupno $4,076.500,000 pomoči in 1,700,000,000 posojil, pa predsedniku priznal tudi pravico, da obveže Združene države za pomoč, ki se lahko raztegne na pet let. Predsednik je Kongres zaprosil za tako pol-nomoč z utemeljitvijo, da more biti pomoč uspešna le, če je u-porabljana v skladu z večletnimi načrti. Predstavniški dom je predsednikov predlog zavrnil. Delitev pomoči je omejil na eno leto, prav tako tudi morebitna posojila, ki naj bi poleg neposrednih darov pomagala k gospodarskemu razvoju posameznih držav. Predstavniški dom je odobril za eno leto $4,368,500,-1 dr Valentin; Meršola z 000 skupne vojašške in gospodarske pomoči in posojil. Podporniki vlade v Senatu upajo, da se jim bo posrečilo na konferenci zastopnikov o-beh zbornic Kongresa doseči kompromis, na temelju katerega bo imel predsednik pravico obvezati ZDA za tri leta v pogledu pomoči pri izvajanju posameznih načrtov v tujih državah, pa omejil letno vsoto skupnih posojil na okoli 1.3 bilijona. češ, da pedvideva premalo, kakor je povedal senator H. Humphrey, namestnik voditelja demokratov v Senatu. Vendar vlada upa, da bo mogla doseči nek sporazum na osnovi tega načrta tako, da bo sprejet v obeh zbornicah brez obširnih razprav. Celotno vprašanje je bilo že prem-levano z vseh stališč in vlada misli, da je v novi načrt spravila tisto, kar j* po vseh mnenjih bilo več ali manj nesporno v dosedanjih razpravah. Kongresnik Thompson je po posvetovanju izjavil, da je sedaj precej verjetnosti, da bomo dobili zakon o federalni pomoči vzgojnim ustanovam, zlasti, če bosta predsednik Kennedy in predsednik Predstavniškega doma Rayburn uporabila ves svoj vpliv. Sovjetija je pokazala svojo atomsko pehoto MOSKVA, ZSSR. — Zapad-no od Moskve blizu vasi ,Ku-binka so sovjetske pehotne e-dinice priredile velike vaje z atomskim orožjem. Pehoto so podpirali tanki. K tej vaji so bili povabljeni tudi vojaški a-tašeji zahodnh sil, ki pa niso smeli nič fotografirati in si ne ogledati orožja od blizu. Vaja je bila prirejena skoro v istem času, ko je vlada ZSSR objavila, da so nove divizije odšle na področje Berlina. Bila naj bi dokaz sovjetskega napredka v oborožitvi in je bila izvedena z dovršeno natančnostjo. To je bila prva orožna vaja sovjetske pehote večjega obsega, h kateri so bili povabljeni tuji a-tašeji, od leta 1936. V sredo ob 3:15 pop. bodo v Cuyahoga okraju preskušali 133 siren, ki bodo svarile prebivalstvo v slučaju potrebe pred napadom iz zraka. Že vedno v poslu— Mary A. Svetek sporoča, da še vedno vrši pogrebniški posel in je vsem na razpolago. Njen tel. je KE 1-3177. Romanje— Ženska Marijina družba pri Sv. Vidu vabi vse farane in faranke na romnje na Providence Heights v nedeljo, 10. septem-br, ob 2:30 popoldne. Avtobus bo odpeljal izpred šole sv. Vida ob 1:30. Voznina je za odrasle 50c, za otroke 25c. Prijaviti se je treba najkasneje do 3. septembra preko EX 1-2419 ali UT 1-3282. Preselil se je v Texas— Zdravnik dr. Valentin F. Meršol, mlajši sin, primarija 1031 E. 62 St., Cleveland 3, Ohio, se je po enem letu kirurgičnega dela v St. Vincent Charity bolnici v Clevelandu preselil z družino v Houston, Texas, kjer od letošnjega 1. julija vrši zdravniško operacijsko službo na oddelku za ušesne, nosne in vratne bolezni (ENT) medicinske fakultete na Baylor University. V sredo 16. avgusta se je v Texasu mlademu dr. Valentinu Meršolu in njegovi ženi rodil drugi sinček. Dr. Valentin Meršol, st. je postal s tem četrtič stari oče! Naše iskrene čestitke! Prošnja za hšno opravo— Liga katoliških slovenskih Amerikancev išče v Clevelandu za družino, ki je šele dopotovala, rabljeno stanovanjsko opremo, zlasti za kuhinjo in spalnico. Kdor bi mogel kak kos opreme odstopiti ali po primerno nizki ceni prodati, naj sporoči na naslov: Jakob Žakelj, 1143 E. 64 St., HE 2-0142 ali dr. Mihi Kreku. K molitvi— Člani in članice ABZ št. 103 so vabljeni nocoj ob sedmih v Že-letov pogreb, zavod k molitvi za pok. Josepha Lukacs. -----o------ — Led pokriva Greenlandijo povprečno do 5,000 čevljev na detelo. . » ! SSMERIŠHS DOMOVINA, AUGUST 21, 1961 Ameriška Domovina ■ 1 V— ■ I, vi i C117 St CUlr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jiily Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES t Uaited States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Caaada and Foreign Countries; $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio >>81 No. 159 Mon., Aug. 21, 1961 Tunizija in Združeni narodi Tunizijski predsednik Burgiba je veljal do nedavnega kot trezen in stvaren politik. Ni si postavljal nedosegljivih ciljev, za dosego ciljev pa je izbiral stvarna sredstva. Letos poleti se je pokazal v drugi luči. Iz razlogov, ki niso še čisto jasni, se je vdal najnevarnejši arabski lastnosti: mešanici domišljije in domišljavosti. Njegova stalna želja je bila, da bi veliko veljal ne samo v svoji domači deželi, ampak v vsem arabskem svetu, morda celo v vseh afriških državah. Zazdelo se mu je se.daj, da je ta njegova ambicija v nevarnosti. V arabskem svetu mu dela egiptovski Naser veliko konkurenco, v afriških državah pa ima celo vrsto tekmecev za vodstvo afriških narodov. Da ne “zamudi vlaka,” si je izmislil junaško politično po tezo: izpuliti iz rok De Gaulla francosko vojaško oporišče v Bizerti in še nekaj tiste saharske puščave, ki ima zaloge nafte. Že sama misel, da bo od De Gaulla dobil nekaj s silo je fantastična. De Gaulle ni človek, ki bi se ustrašil pri liska, še bolj fantastična je bila oblika nasilja: blokada francoske vojne luke v Bizerti s tunizijsko armado. Blokado je začel Burgiba, francoske čete so pa bile le nekaj ur v defenzivi, nato so v par dneh zdrobile tunizijske čete De, Gaulle je dal po svojih četah še zasesti trgovsko luko v Bizerti; francoska vojna luka ima namreč zvezo z morjem preko trgovske luke. Burgiba bi lahko posnemal Naserja in potopil pred vhodom v vojaško luko par starih parnikov in zaprl vhod v vojaško luko. To je hotel De Gaulle na Vsak način preprečiti. Ko je Burgiba videl, da pri De Gaullu s silo ne bo ničesar opravil, se je hotel vsaj po diplomatični poti rešiti polo' inije, ki jo je doživel na vojnem polju. Pobotal se je z vsemi svojimi nasprotniki, ki mrzijo obenem tudi De Gaulla in z njihovo pomočjo spravil spor s Francijo na izredno zasedanje ZN. Vse kaže, da diplomatska akcija Burgibe ne bo dala Tuniziji boljših uspehov, kot jih je dala vojaška. Napra-a ila bo pa vsem dosti škode. Burgiba se je pri svoji akciji pri ZN oprl na azijsko-afriški blok, ki šteje na papirju 46 članic. Od teh je podprlo tunizijski predlog za sklicanje ZN samo 35. Ni ga pod-pria Japonska in 10 afriških držav, ki so bile preje francoske kolonije. So tudi sedaj v zelo dobrih odnosih do Pariza in jim ne prihaja na misel, da bi De Gaullu očitale “imperija ližem in kolonijalizem,” saj jim je dal ne samo svobodo in neodvisnost, ampak še celo vrsto gospodarskih ugodnosti. Stališče teh 10 afriških držav je prvi diplomatski udarec po Burgibovi akciji pri ZN. Dalo bo priliko vsem ostalim članicam ZN, da trezno in mirno presodijo spor in da se jim ne bo treba preveč ozirati na demagogijo, ki jo bodo uganjali Burgibovi prijatelji in do skrajnoti napihovali zastop niki komunističnih držav. De Gaulle je napovedal, da se bo v tem sporu držal taktike, ki jo vodi njegova delegacija v ZN v debatah o alžirij-ski državljanski vojni. Francoska delegacija se debat ne bo udeleževala, ne bo pa sej ZN bojkotirala. Njeni prijatelji radi tega ne bodo v lažjem položaju. V dobro jim bo hodilo, da je ves spor zamesila Tunizija, na drugi strani pa ne bodo mogli zagovarjati francoskega stališča, da je začasno treba imeti pod kontrolo nekaj več tunizijskega ozemlja kot je to dogovorjeno v osnovni pogodbi med obema državama, ki daje Tuniziji neodvisnost in svobodo. Na sejah in za kulisami bodo na delu vse sile in vsi napori, da ?e obravnavanje spora zagladi z resolucijo, ki sicer ne bo zadovoljila ne Francije ne Tunizije, ki bi pa vsaj preprečila še večjo škodo, kot je že sedaj storjena. Dosedanja škoda je očitna. Odnosi med Parizom in Tunisom so bili vsaj znosni, če ne dobri. V Parizu so se morali močno zatajevati, ko so videli, kako Tunizija podpira alžirijske upornike. Sedaj je De Gaulle močno razlezen nad Burgibo. Treba bo precej časa, da si bosta zopet postala dobra. Škodo imajo pri tem tudi vsi prijatelji Francije. Videli so v Burgibu tudi svojega prijatelja, od sedaj naprej se ne morejo več zanesti nanj, kajti v sedanjem sporu s Parizom mu morejo svetovati samo potrpežljivost in zmernost. Za take nasvete Burgiba zaenkrat še ni dostopen. Spor med Parizom in Tunisom bo dal alžirskim upornikom priliko za ponovno nepopustljivost; domišljali si bodo namreč, da bo sedaj Tunizija drla z njimi čez drn in strn in da ne bo več dobrohotno gledala na francosko stališče. Burgiba je dalje s svojo zahtevo po delu Sahare dregnil v sršenovo enezdo. Saharo bi radi imeli tudi vsi sosedje: Alžirija, Maroko in vse države, ki mejijo na jugu na Saharo. Burgiba je tako nehote močno prizadel afriško solidarnost) napram Fvropi. Sodidarnost je sama po sebi že načeta po tem, da se 10 afriških držav ni hotielo priključiti Bu-gibovi akciji. Tako je ustvarjen v okviru azijsko-afriškega bloka majhen ‘ podblok”, ki sicer številčno ni močan, ima ci so mojstri v tehniki in da obf pa v svojih vrstah tiste afriške države, ki so vsaj kulturno,1 dobrem učinkovitem orožju je J treba le nekaj in izkušenih dobro treniranih mož, ki napravijo več, kakor pa milijonske armade, ki ne znajo spretno uporab Ijati orožja. Ta politika pa seveda obenem dobro služi namenu Nemcev, ki jim gre, da čim preje obnove močno udarno Nemčijo. In kaj potem, smo vpadli vprašanjem? Če bo taka nova Nemčija postala srborita in izzivalna, kar je pri Nemcih stara dedna bolezen? “To, možje, je pa zadeva bodočnosti. Strategi Zapada raču naj o z dejstvi in problemi sedanjosti, v kateri stoji pred njimi komunizem kot mogočen zmaj To je največja naloga sedanjega časa. Ako pa bodo Nemci kdaj zopet pokazali svojo staro naravo, tedaj bo moral Zapad, oz. svet računati, kako bo šel preko takega mostu. To bodo naloge prihodnjih generacij.” Tako je nam zanimivo slikal in pripovedoval mladi rojak gledanje, kako danes Zapac predvsem Z.D. gledajo na vse, kar se dogaja na terenu politike med Zapadem in komunističnim Vzhodom. Vse kaže, da svet jadra v ozračja velikih in silnih političnih viharjev. V takih napetostih je na mestu le prošnja k Njemu, ki je Gospodar vsega. Bog pomagaj in daj pameti človeštvu! -------o----- ako ne gospodarsko, med prvimi v Afriki Sedanja debata v ZN o Bizerti je torej precej nepre mišljena zadeva. Le zakaj jo je treba začeti, ako se bo red no zasedanje ZN začelo že 19. septembra? Imamo celo vrsto mednarodnih zapletljajev, ki so važnejši od tunizijskega, pa jih nihče ne spravlja pred ZN, niti komunisti ne Zatlo se nam zdi, da bi bilo najpametnejše, da se debata sporu konča čim preje, saj dosegla tako ne bo ničesar. Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček iXXXXXXXXXXXXXXXxrTXYTYYgTTTTTTTTTTTTI EYXxXYxxxxx^ Duluth, Minn. — Zadnjič sem zapisal, da bom omenil, kaj je nam povedal mladi rojak, ki je služil zadnje čase z našimi vojaki v Nemčiji. Glede Nemčije in Nemcev se marsikaj omenja, kaj je od njih pričakovati v bodočnosti. Veliko opazovalcev mednarodne politike je mnenja, da ima naša Amerika z Nemčijo in Nemci neke namene. Zato jo je podprla takoj po zadnji vojni gospodarsko in današnja Zapadna Nemčija izmed vseh evropskih držav, ki so bile na en ali drugi način zapletene v zadnjo svetovno vojno, stoji gospodarsko najbolj trdno. Brez “dobre tete” Amerike bi se ne opomogla talko hitro, kakor se je. Med velesilami je bilo že od-nekdaj v navadi, da so iskali zaveznike ena proti drugi. Posebno prefrigano je znala tako politiko voditi Anglija v zadnjih dveh stoletjih. Kakor hitro je v kaki večji vojni zmagala z eno zaveznico, je že začela delati načrte, kako jo bo ponižala, da taka sozmagovalka ji ne bi postala nevarna. Tako je bilo vedno angleško politično kramar-stvo. In še danes je taka, kjer koli ima kaj besede, moči in priložnosti. Tej politiki ih fčmu mnenju, da je potrebna v Evropi vmesna vez med Zapadom in komunističnim zidom, za katerim stoji Sovjetska zveza, močna Nemčija, sta se vsaj na prigovarjanje pokojnega državnega tajnika Dullesa pridružili tudi An glija in Francija. Z.D. pa so jima jamčile obrambo v slučaju napada. Preveč navdušeni pa nista in se nekako na tihem bojita premočne Nemčije, da zna nekega dne zopet postati po germanski navadi srborita tudi proti njima. Toda za enkrat se ravnata po reku: da v sili vrag muhe žre ... Toda posebno vidne zadovoljnosti pa ni pri tem ne na eni ne na drugi strani. Tako je nastala kombinacija držav, ki spadajo v Severnoatlantsko obrambno zvezo “NATO”. Glavno težo vsega tega seveda nosijo Z.D. In o tem smo se razgovarjali. Ko smo vprašali mladega rojaka, kaj je on opazil v Nemčiji in če ga je zanimalo, kako je zdaj tam gospodarsko in politično življenje, je nam ta odgovoril in nam povedal marsikaj zanimivega o Nemčiji in Nemcih. Povdaril pa je, da je to, kar nam bo omenil in povedal, le njegovo osebno gledanje na Nemce in da je možno, da tu in tam krivo gleda in sodi Nem- vedovanjih o nacij skih strašnih nečloveških dejanjih na Češkem, ko so tam Nemci divjali med vojno. Bil pa je močno prepričan, da se velik del Nemcev tolaži z upanjem, da njihov dan zopet pride, ko bo Nemčija na novo zavzela vodilno mesto Evropi.” Dalje je pripovedoval, kako se je udeležil neke proslave z dru žino, katere hčerko je vzljubil. Tam je čul pri omizjih vzkliko-vati nekatere napeteže: “Naš dan zopet pride! Potrpimo!” Ko so postali veseli, je eden malo preveč odprl usta na račun A merikancev in že ga je poleg stoječi dregnil s komolcem in mu šepnil: “Pazi se, Amerikanec je med nami!” Kadar so sami pa zabavljajo in se izkašljavajo čez Amerikance. Poraza v zad nji vojni kar ne morejo še pozabiti. Ko smo govorili tu in tam bodoči vojni, se Nemci posmehujejo govoricam, da se bo prihodnja vojna pričela in zaklju čila kje drugje nego v Evropi. Prav resno mnogi Nemci pravijo in so prepričani, da zadnja svetovna vojna je bila za Nemce in ves Zapad zaključena ^ Nemčiji s težkim porazom Nem cev in poraz je Nemčiji prinesel tudi veliko krivico, kar seveda so temeljito zaslužili! Zgubili so veliko ozemlja, državno prestolnico, mesto Berlin, ki je ostal nemški otok za komunističnim zidom. Vse to je naše, pravijo, in to mora priti nazaj k nam! Borili se bomo za to, dokler bo nas Nemcev kaj na svetu. V Nemčiji je borba končala — Nemčiji se bo obnovila in prinesti mora Nemčiji njeno čast in slavo nazaj! V tem duhu in s tem duhom vcepljajo mladcem prepričanje o vsem tem v srca in mozeg, da za slavo Germanij e morajo biti Nemci pripravljeni dati vse in plačati še tako visoko ceno prihodnji borbi, kadar pride in nastane. Seveda Nemci to javno ne objavljajo svetu, gojijo pa te misli in jih po svoje vcepljavajo v mlado generacijo, ki dorašča Nato je začel: “V moji edinici, kjer sem služil, je bilo nas več iz raznih narodnosti. Bilo je nekaj Ircev, par Nemcev, Italijanov, Polja-tov, jaz in dva Čeha. Vsi rojeni v Ameriki. En češki fant, rojen v Iowa, in jaz, sva se posebno dobro razumela. Povedal mi je, da njegovemu stricu so Nemci pod Milerjem požgali dom v Li-dicah, strica ubili in pozneje vso vas preorali Bil je pa kljub temu miren, strpen napram Nemcem, dasi je imel dovolj razlogov, da bi gledal črno na Nemce. To je bilo pripisovati najbrž njegovi precej visoki izobrazbi. Ko je bil vpoklican v službo, je ravno dovršil kolegij v Dubuque. Ni se razburjal pri pripo- in bo jutri stopila v ospredje in vzela bodočnost Germanije svoje roke. Verjetno je, da je inteligenčni službi Z.D. vse to znano. A to hodi za enkrat nekam prav to-časni politiki Zapada, ko ta potrebuje vsak kamen, da ga vzida v obrambno steno proti Sovjetski zvezi, ki sili s svojim komunizmom v vse dele sveta. Zato nudijo Zapadni Nemčiji orožje, zgradili in obnovili so ji vse razne industrije in ustvarjajo Nemčiji zadovoljno gospodarsko življenje, da bodo mladi Nemci zadovoljni doma, ljubili svojo zemljo in kar kdo ljubi, to tudi brani. Zraven vsega bodo Nemci v takih položajih prej ali slej skušali priklopiti nazaj Vzhodno Nemčijo, ki je zdaj pod sovjetskim vplivom. To so naloge in cilji, ki se jim Nemci ne bodo nikdar odpovedali Prej ali slej bodo udarili, oziroma “sunili” proti Vzhodu in to je tisti “važni kamen” za obrambni zid Zapada, proti komunistični politiki Sovjetske zveze, pred katero se bo treba braniti. To so razlogi, da Zapad nudi vsa mogoča sredstva Nemčiji. Na razpolago ji bo vse, najučin- Sonce, zrak, voda - Slo venska pristava Cleveland, O. — Taborjenje, to-je nekaj, o čemer tisti, ki smo s kmetov, vse do prve svetovne vojsk® nismo vedeli veliko ali pa sploh ničesar. Bolj je postalo taborjenje znano med nami v letih med obema vojskama. Takrat So začeli Ljubljančani hoditi taborit na Gorenjsko, pozneje pa -zlasti še v Iški Vintgar. V času pred drugo vojsko so bili najbolj znani tisti, ki so hodili taborit v Martuljek. Sem so hodili zlasti tudi takratni ljubljanski bogoslovci. Taborjenje je niekaj, kar je pravzaprav najbolj lastno skavtski organizaciji. Skavti pa v Slo. veniji dolgo niso mogli pognati globljih korenin. Smo imeli pač svoje mladinske organizacije, ki so bolj odgovarjale bistvenim potrebam naše mladine. Med nami tu v Ameriki postaja ideja taborjenja v prosti naravi živa v večji meri šele v zadnjem času. Oživela jo je oiavzaprav šele Slovenska pristava. Brž ko je bila kupljena, so se že pojavili na njej tudi prvi taborniki: posamezniki kot tudi cele družine, ki so- si na i Pristavi poiskale primeren prostor, si na njem1 postavile družinski šotor in v njiem prebile po dan, dva ali več; nekateri tudi po ves teden. Med nami jih namreč ni kdo ve koliko, ki bi si mogli privoščiti vsako leto Florido ali Kalifornijo; taborjenje na -Pristavi pa je tako rekoč doma. Višek taborjenja: na Pristavi smo doživeli pretekli teden. Toliko naenkrat jih še ni bilo. Bilo pa je tudi vreme kot nalašč. Noči so sicer malo hladne, toda v spalni vreči ne čutiš mraza. Prihodnjo nedeljo je na Pristavi piknik Slovenske šole od Sv. Vida. Med drugim je na sporedu tudi srečolov. In veste, kaj bo glavni dobitek: družinski šotor. Veliko jih je, posebno med otroki, ki ise že sedaj vesele, da ga bodo zadeli. Do šole je res le samo še nekaj tednov, toda med temi se da v vsaki družini dobiti nekaj dni za taborjenje na Prišita vi. S koliko večjim veseljem bodo potem poprijeli v šoli! Tistemu, ki ne spremlja zvesto življenja na naši Pristavi, je vse to malo tuje. Pa je stvarnost. Odbor staršev, ki organizira nedeljski piknik, jo je s svo_ VESI Idrija dobiva moderne naprave Idrijski rudnik za živo srebro so že Italijani hudo zanemarjali, nova jugoslovanska o-blast je doslej izrabljala odkrite žile v obsegu, kot je bilo le mogoče. Postopno je dobre rude (cinobra) začelo zmanjkovati, kar je rudarski strokovnjak ing. Gostiša že davno napovedal. Tako so bili prisiljeni rudnik preurediti za predelavo manj bogate rude. Prvi korak je bil narejen, ko so letošnjo spomlad spustili v obrat novo o-gromno topilnico z rotacijsko pečjo in priključeno napravo za izločanje živega srebra. Gradili so, ne da bi vedeli čemu Ljubljansko “Delo” je poročalo: Želeli so in so sklenili: “Zgradimo več novih trgovskih lokalov.” Nekaj so jih zgradili, toda pomanjkljivo, nesodobno. “Trške krčme ne bodo oživile starega turističnega slovesa. Postavimo hotel, ki bo (verjetno) rentabilen.” Gradili ga bodo. Jeze se. Prosvetni dom in e-lektrifikacija sta neskončana. Nekoč so sklepali: “Samo v prid naše vasi bo, če hkrati dobimo več komunal nih objektov.” Zdaj nimajo denarja. V Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Sevnici je bilo (in je) tako. “Delo” nato piše, kako so zgradili v Trbovljah in Hrastniku nove trgovske lokale, ki pa so “preveč stisnjeni in brez potrebnih skladišč”. Pravi, da to ni nič čudnega, ker so “doslej gradili lokale in često vse do zadnjega niso vedeli, čemu bodo služili”. Avtomati merilo vzgoje? Ljubljanski list je pred časom zapisal tole: Na peronu ljubljanske železniške postaje so postavili avtomat za prodajo sendvičev in nekaterih drugih živil. Novost je večino mimoidočih presenetila, mnogi pa so jo tudi praktično p r e s k usili. Uprava Kolodvorske restavracije, ki je avtomat postavila, ga je morala že prvi dan zapreti. Ko ga je mehanik odprl, ko avtomat ni delal, je v odprtinah za kovance našel gumbe in podobne predmete. Avtomat tako seveda ni mogel delati... Pisec se na kraju sprašuje, če ni ravno avtomat izrekel nemo obsodbo nad “nekaj malopridneži, zaradi katerih mora trpeti več poštenih”. Povprečna starost — 60 let Po zadnjih statističnih podatkih Jugoslovanskega statističnega zavoda je povprečna starost Jugoslovanov okoli 60 let. Ženske dosežejo povprečno dve leti višjo starost kot moški. Aleš Bebler Titov zastopnik v Indoneziji Predsednik FLR Jugoslavije Broz-Tito je imenoval Aleša Beblerja, dosedanjega predsednika zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine, za novega izrednega poslanika v Indoneziji. Bebler se je uveljavil že v španski državljanski vojni, pa igral nato pomembno vlogo pri organiziranju Osvobodilne fronte v Sloveniji in v državljanski vojni. Po končani vojni in revoluciji je zastopal rdečo Jugoslavijo v raznih državah svobodnega sveta. bo razen družinskega šotora še velliiko drugih lepih in koristnih dobitkov. V tej zvezi ima odbor staršev do vseh prijateljev Sloven. šol® tole prošnjo: bodite tako dobri in prispevajte po svoji moči z dobitki ali kako drugače srečelovu. Če ste za to, pokličite ali g. Lojzeta Petelina, 6330 Carl Ave., tel. štev. EX 1-7120 ali pa g. Franceta Severja, trgo-cina Oblak, 6612 St. Clair Ave., tel. št. HE 1-2978. Za vso naklonjenost še1 vnaprej prisrčni Beg povrni! Šolski odbornik. Gozdna vsselioa v Milwaukee kovitejše moderno orožje. Voja- j0 odločitvijo dobro pogodil. — ški strokovnjaki vedo, da Nem- Razume se pa samo ob sebi, da Milwaukee, Wis. — Slovensko kulturno društvo Triglav je pred nekaj meseci kupilo in tudi že plačalo do zadnjega dolarja — 15 akrov veliko zemljišče, ki leži Norway County na Hw 36 blizu Heg Memorial Parka, točno leno miljo naprej od Wind in Waubeesse jezera. Lep hrastov gozd obdaja na — eni strani ljubko jezero, na drugi Istrani pa velik travnik, ki bo preurejen za športne igre. Pridelani in članice so tekom par 'mesecev s požrtvovalnim in prostovoljnim delom spremenili to zemljišče v krasen park. In v tem slovenskem triglavskem parku bo društvo1 Triglav priredilo v nedeljo, 27. avgusta —, | spretni, da ni gozdno veselico, oz. piknik, na ---- katerega so prijateljsko vabljeni vsi rojaki, rojakinje in prijatelji od blizu in daleč. Preskrb-Ijieno bO' za hladno pijačo in jedačo. Torej na svidenje v nedeljo, 27. avgusta, na triglavskem pikniku! Vsi dobrodošli. L. G. Združene države dele živež ptrefem tkmlm WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je Kongresu sporočil, da je bilo tekom prve polovice letošnjega leta pripravljene odvisne' hrane v vrednosti dva in pol bilijona za, razdelitev deželam, ki hrane ne morejo kupiti na svetovnem trgu. Odkar je bil zadevni' zakon “hrama za mir” leta 1954 sprejet, so Zidružene države dale posameznim tujim državam, hrane v skupni vrednosti preko 14 bilijonov dolarjev. Države prejemnice so hrano plačale v domači valuti. V kolikor niso Združene države porabile lega denarja za svoje potrebe znotraj meje države, so ga tem poklonile za izvršitev raznih načrtov. Med važnimi prejemniki ameriške odvisne hrani jie Jugoslavija. Z denarjem iz tega sklada so med drugim zgradili avtomobilsko cesto Ljubljana-Zagreb in še veliko drugega. Nova tatvina umetnin v Franciji PARIZ, Fr. — Francija je mied drugim tudi pomembno središče umetnosti. Zato ima tudi speci-jalne tatove, ki umetniška dela kradejo. Te vrste kraj menda ni nikjer na svetu toliko, še ni pozabljena velika tatvina slik pred enim mesecem, ima Pariz že novo senzacijo te vrste. Iz razstave, ki je bila zastražena in dela po vseh predpisih čuvana, so spretni uzmoviči odnesli kar osem dragocenih del v Aix — en — Province v južni Franciji. Vrednost ukradenih slik ni nič manj kot 2 milijona dolarjev. Vse ukradene stvari so dela Pavla Cezanne. SLke so bile v razstavi, posodili so jih ameriški im evropski muzeji ter nekateri zasebniki. Ukradli so jih popoldne okoli četrte ure. To so znane slike: Kvartopirci, portret Marije Cezanne, več tihožitij, pokrajina, Osvit na vodi, Sedeči kmet in lobanje. Tatovi so bili tako sledu za njimi. VELIKA PORABA GUMIJA Okoli 35,000 ton obsegajoča vojna ladja potrebuje okoli 150,-000 funtov gumija. Ta količina bi zadostovala za opremo z gumijastimi plašči za 2000 avtomobilov vštevši rezervne gume- AMERIŠKA DOMOVINA, France Bevk: Smrt pred hišo »aggga|sgMMg| Mati je onemela sklenila ro-ke in sedla, oče je bil v enem skoku s peči na tleh. Skrčil je Pesti in stal razjarjen pred hčerjo, ki je kriknila in se umaknila v kamro. Zdaj je dobila besedo mati. Prijela je moža za roko: “Po-uukaj, saj ne veš, kako je”. “Kaj ne vem. če je postala vlačuga, tudi pri moji hiši ne bo”. “Slutili smo nekaj hudega. Nocoj se nismo mogli spraviti sPat. Ves večer je cvilil pes”. “Zdaj je, kar je”, je dejal brdar, “prj nas ne more ostati”. “Ali bi se ne dalo popravi-je zajavkala mati, ki je 8'iedala z očmi, ki so prosile usmiljenja. Gospodinja pri naši hiši taka ne bo!” je udaril Brdar po kolenu. Oče je gledal strme v Brdarja, ponos se je prebudil v ujem. ‘‘Nekaj ste krivi tudi vi”. “Paziti je ne morem ponoči *n po dnevi. Pazite jo zdaj vi!” “Ali ste jo vsaj vi peljali od hiše!” ‘Jaz?” je pokazal Brdar nase. “Vaš sin”. Brdar je spoznal resnico te-k'a očitka in vse posledice, ki so nastale. Počasi je zopet uravnal ravnotežje svoje duše in dejal mirno, rezko, kakor hi narekoval. ‘Ne bom se prepiral. Zgodi-|° se je, bodi kriv ta ali oni. Tu Jo imate, če je kaj krivde na m°ji strani, plačam”. Položil je listnico na mizo in irdo roko nanjo. Nekaj časa je bilo vse tiho. ^7j kamre je bilo čuti ihtenje. Gče in mati sta se molče pogreznila vsak v svojo grenko misel. Vedela sta, da se ne mo-leta ustavljati ničemur, da je r njene so se strmo uprle v mizo, tis °r C^a vidij° VSe bodoče s ' uterimi barvami pobarvano. ° je stopil Brdar pod hišo mi° kamrinega okna je začul a seboj; “Prekleti!” }°za mu je zlezla v noge in u Podvizala hojo . . . 4. dru^1 lazK°Vora sta Se vršila, ug drugemu podobna, skoro lstega dne. i Zaplotnik in Kocjan sta st G H gmajne skupaj; zmenila a se, da postavita radi živine OfU P° sredi> delala sta ga vsak Polovico. le^]°-S^a veje med kole, nj]„eja^ Kocjan: “Sina bi ože- paZaId°tmk je molčal; čez reči minut preudarka je vedel ka; •a,ga oženi! Ali je fant že dJ izbral?” “Saj vem to je. Za nevesto je dejal Kocjan. ne Ali nima Lokarjeve? te družin mu ne pustim. Samo iz čez ne’ hi nam je pot ruvnik požrla. Potem pa t°> ki jo hoče” “Hm!” je pripomnil Zaplotnik in to je bilo vse. Kocjan je pletel plot na deset kolov dalje, ko je dosegel deseti kol, si je mislil, da beseda ni volk in je zinil; “Vaša Jerica mi ne gre iz glave”. “Tudi nanjo bo treba misliti. Nekaj ji bom tudi dal”. “Če nima že koga izbranega”. “Ne bo izbirala, če rečem jaz, ali naj gre”. “Naš jo rad vidi, to vem. če mu jo ponudimo, jo bo vzel”. “Saj je še čas”, je dejal Zaplotnik, “pa pridi, če se ne premisliš”. “čemu bi si premislil?” Moža sta pletla dalje • • • “Hlapca boš rabil”, je dejal Brdar Zaplotniku, ki je prinesel butaro drv in jih vrgel pred hišo, “žensk imaš dovolj”. “Presneto bo to res!” je dejal Zaplotnik in si brisal pot. “Tončka bo kmalu za možitev. Zeta si poišči!” Zaplotnik je le podzavestno slutil, da morda Brdar obrača vodo na svoj mlin, pa je dejal: “Pokaži mi ga. če ga dobiš, ki bi bil delaven in bj me koj drugi dan ne metal iz hiše”. Brdar je bil v zadregi; pred lastno hvalo bi ga bilo sram, a jo je moral izreči. “Kadar hočeš, ga dobiš. Ozri se malo . . .” In ker Zaplotnik nato ni zinil, je nadaljeval: “Naš Tone pride k vam, če hočeš, kadar ga spuste od vojakov. Ta čas si bomo že pomagali, saj smo sosedje”. Zaplotnik ni zaupal. Vendar ni mogel tajiti, da bi mu ne bil tak zet neljub. Toneta je poznal, da je resen in priden. In vpričo soseda, s katerim se je po letih zopet zbližal ter mu dal besedo, se ni upal odreči misli. Dejal je samo: “Od naju to ni odvisno. Toda, če ste vsi zadovoljni, jaz se bom branil najmanj”. 5. Ko sta neke nedelje šli Tončka in Jerica k maši, je ovila Tončka svojo suho roko okoli Jeričinega vratu in se skušala povzpeti do njenih ušes. “Jerica, ti si žalostna, čez teden dni odide, kaj ne?” “Kdo?” je dejala Jerica in zardela. “Ne misli, da ne vem, tudi povedala si mi. Kdo ti je dal prstan?” “Pustiva to, Tončka, ti že povem”. “Kdaj odide?” “V četrtek teden . . .” Ko sta prišli k fari, je prišla za njima Zormanca in poklicala Jerico. (Dalje prihodnjič) V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE MATERE Mary Krajc ki je preminula 21. avgusta 1960 Emo leto je že minilo, da Te več med nami ni, kako je prazno to življenje, odkar si nas zapustila Ti. Žalujoči; OTROCI Cleveland, O,, 21, avg. 1961. AVGUST gaminliftllžl ITIIžTbUIIS; LejLU'JMloliii® IBjlMIIlSllSlI?] 1811191 I27il28jl291|30ii3il iU KOLEDAR društvenih prireditev AVGUST 27.—Slovenska šola sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 10.—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi! OKTOBER 1.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. VINSKO TRGATEV. 8.—Veselica Kluba vpokojencev v SDD na Recher Ave. 15.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi v prizidku SND na St. Clair Ave. večerjo, po njej pa ples. 21. —Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družabni večer. 22. —Pevsko društvo SLAVČEK poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu koncert. 27. —Demokratski klub 23. varde priredi letno zabavo s kartami v spodnji dvorani SND na St. Clair. 28. —Z veza slov. protikomunističnih borcev priredi JESEN- SKO ZABAVO v Slov. domu na Holmes Ave. 29.—Slovenski Oder poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju ob 3:30 popoldne komedijo “Skopuh”. 29.—Cerkveni pevski zbor Ilirija bo nastopil v cerkveni dvorani na Holmes Ave. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER 5.—G1 a s b e n a Matica priredi opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop. 5.—Društvo Slov. dom št. 6 SDZ priredi banket v proslavo 50-letnice obstoja. Začetek ob petih popoldne. 11.—K o r o t a n priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja. 18. —Štajerski klub priredi martinovanje za svoje člane. 19. —Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 popoldne. 26.—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert. 26.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”. Snidenje prijateljev, ki so v kampih skupaj živeli ii. Zjutraj zgodaj, že ob polšestih po tisti neumni, hitri uri, smo začeli z mašami. Bila je mala karmeličanska kapela, kjer g. Anton Anžič (seveda je znan kot Enzik), pasfe’pobožne sestre, karmeličanskega reda. Te so svoj brevir prepevale med našimi mašami, bile pri maši, meditirale in se veselile redke sreče, da so imele možnost biti pri štirih mašah. Seveda, kjer je maša, je tudi paša; povabile so nas na zajtrk, enako že prejšnji večer na večerjo. Te sestre pripadajo onemu strogemu karme-ličanskemu redu, kot je bila Mala Terezika, ali naše bivše karmeličanke na Selu pri Ljubljani. Tudi te vstajajo zjutraj okoli petih, dnevno premolijo, ali boljše prepojejo cel brevir. Po dve sestri neprestano adori-rata pred tabernakljem. Tako je njihovo življenje neprestana molitev za svet, ki molitev tako malo ceni. Vsako noč ob polnoči vstajajo in gredo prepevat svoje Jutranje hvalnice (Brevir v latinskem jeziku) do ene ponoči. Tako se pobožne duše darujejo Bogu za vse mogoče žalitve in to v času, ko je Bog žaljen in zaničevan. Gospoda sta nam pravila, da jih je le malo, ki to skupno praznovali ta veliki in zgleda kot nekaj svetega in ne zmorejo. Če pride dekle v tak samostan takoj ob koncu High-school, in seveda ne samo nad svetom razočarana, ampak s pravim namenom, večinoma notri ostanejo ter so prav zadovoljne. Toda za starejše je težko, se pač ne morejo navaditi na to trdo življenje. Te sestre imajo cel “blak”, ki je okoli in okoli ograjen, znotraj pa ima velik vrt. Kadar sestre ne molijo, obdelujejo vsaka svoj vrtiček. Le najbolj resna bolezen more sestro-karmeli-čanko oprostiti od njenega telesnega dela. V temnem hodniku smo se sestram zahvalili za njihovo gostoljubnost. Po pripovedovanju obeh slovenskih duhovnikov (najprej je bil g. Lojze osem let njihov dušni pastir, a zadnje tri leta opravlja to službo g. jubilant Anton), so sestre marsikaj vedele o našem vernem slovenskem narodu. Slišale so kako slovenski narod ljubi petje in tudi same znajo par slovenskih napevov. Le kje in kako ti raztreseni Slovenci pridemo v stik s tujino? Končno smo jima želeli vso srečo, če pa jima bo mraz, naj jo zopet popihata proti Kansasu, kjer si bosta ogrela svoje mlade kosti. Sicer je letos zelo čudno vreme, dež na dež, vendar se jima bo posrečilo vjeti kak sončen dan. Pregledali smo svojo robo, znosili v avto in se namenili na vzhod, kjer bomo slavni dan. Gospod Lojze me je povabil v svoj avto in vsi smo se odpeljali še v času, ko so naši slovenski duhovni na vzhodu še poslušali zadnje govore na svojih duhovnih vajah v mestu Brainerd, Minnesota. Tako smo začeli dan, o katerem naš slovenski narod govori: “Sveti Vid je češenj sit”. In res so prišle na mizo, ko smo se o-koli dveh popoldan zbrali v prijazni vasici Deerwood, kjer duše pase g. Stanko Dolšina. Skoro štiri ure smo vozili, a nismo drevili. To je bilo veselja in presenečenja, če tudi smo vsi vedeli in pričakovali, da se enkrat le zopet vidimo. Z večino se nismo videli celih enajst let, to je, odkar smo se skupno peljali v Ameriko. Z nekaterimi smo se prvič srečali, a večinoma so bili stari znanci še od časa, ko smo se potikali po italijanskih kampih, bili večkrat grozno lačni, da smo oni duhovniki, ki smo hodili ven maševat, hodili dnevno prosit kruha. (Če bi se mi ponudila prilika, da bi mogel zopet v Evropo, bi gotovo šel obiskat vse one radodarne kmete, posebno blizu Moniga in okoli Ser-vigliano v Italiji.) Tako smo prišli skup kar za eno dekanijo dovolj duhovnov. Od zapada nas je bilo pet. (Med potjo se nam je pridružil še g. Vogrin. Najprej smo vzeli par slik od tega Jelenja (Deerwood) ter cerkve, ki je zrasla pod vodstvom Dolšinetovih bratov, si ogledali notranjščino cerkve in župnišča, a že so začeli prihajati ti z vzhoda, seveda vsi obdani z glorijolo duhovnih vaj. Bila sta oba brata Dolšina (g. Janez in Stanko) ter še ostali gospodje: Gaber, Peršič, Šuštaršič in še Jože Vovk, ki pa ni bil več divja zver, ampak je bil že udomačen v času, ko je bil kaplan pri rajnem gospodu Jerneju Podbevsku.y.Škofji Loki. Tako se nas je nabralo kar trinajst. G. Stanko D. je prinesel screen in projector in kmalu smo se posedli v veliki dnevni sobi župnišča ter gledali barvaste slike (slides), ki so bili posnetki naše ljube Slovenije, vse v zadnjih letih povzete. Gledali smo našo lepo Gorenjsko, Goriško, Trentarsko dolino ter “planinski raj” pesnika Simona Gregorčiča. Za naravnimi lepotami so se pokazale cerkvene u-metnine, novejšega izvora, narejene po načrtih slavnega Jožeta Plečnika. Moji prijatelji iz stare domovine so mi vse to fotografirali ter mi poslali; in mi smo obujali stare spomine ter se čudili kako veliko cerkvenih umetnin so dobile naše slovenske cerkve v zadnjih letih. Seveda je marsikak ameriški dolar pomagal, da se je vse to uresničilo in so tako naše cerkve dobile toliko značilnih umetnin, kakršnih seveda Amerika nima in jih najbrže nikoli ne bo imela. Kako verni so morali biti ti naši umetniki in kako globoko so čutili s cerkvijo? Bil sem vesel, da sem mogel dati marsika-ke opombe, ki sem jih slišal od svojega nekdanjega profesorja arhitekta Jožeta Plečnika. Tako smo videli okoli 400 slik naše stare domovine, ki so nam priklicale vsemogoče spomine. Skoro nihče ni zinil nobene besede, le naše misli so plavale daleč, zelo daleč od kraja, kjer smo sedeli. S seboj sem imel še kakih 100 slik posnetih v Stari Mehiki, ki smo jo lani gledali. Končno sem pokazal še nekaj slik, mojih “umetnin”, ki sem jih naredil v prejšnji župniji, Caney, in nekaj iz sedanje, Ya- VSE ZA UGODJE — Javna prevozna sredstva so v ne-katerih-mestih zašla v težave, čeprav se resnično trudijo, da bi potnikom 'ustregla. Slika kare železniški voz v dve nadstropji, ki-vozi na eni izmed prog med mestom in okolico Chicaga. več kot navadni “market place”. Na slavolok nad obhajilno mizo sem pa zamislil simbole sedmerih zakramentov. Uporabil sem vsemogoče simbole, naredil originalne načrte, in vse smo vžgali v brezov les. Imel sem veliko pomagačev, a vse finese sem moral sam vžigati, enako tudi senčenje, ki je naredilo slike mehke. Tako izgledajo ti woodburning master-pieces. Bil sem žejen in utrujen, kajti Inad dve uri sem migal z jezikom razlagajoč posamezne slike. Res, bal sem se že, da se mi bodo vsi ven izmuznili, kajti dan je bil vroč za “severnjake”, seveda ne za nas. Vsi so vztrajali na sedežih in ob koncu je bila le ena želja izrečena: “Pokaži nam še kaj, bilo je lepo, še dobre pol ure časa imamo.” — Tako hitro mine čas, kadar smo kot “fratres habitantes in u-num” (kadar se razumemo med seboj kot bratje). “Mi je zelo žal,” sem rekel, “še preko dva tisoč jih imam doma, a bal sem se, da niti polovico teh, ki sem jih s seboj prinesel, ne boste videli.” Seveda radi veselja, ko smo se po tolikih letih zopet videli, so vse potrpeli in vztrajali do konca. Sledila je prosta zabava, kajti odšli smo ven, da zadihamo sveži zrak, in kako različen je od našega. G. Lojze je poskusil svojo umetnost hitrega fotografiranja. Le kdo ve, koliko talentov skrivajo ti raztreseni slovenski duhovniki? Meni pa je sedaj žal, da nisem več slik vjel v mojo škatlo. Le kdaj bo zopet prišla podobna prilika? Krona veselja je bila nato izvrstna večerja, ki nam jo je pripravil g. Stanko D. Bog plačaj njemu, ki je tako lepo uredil ter tudi gospem, ki so doma skuhale ter nam na mizo nanosile. Pogovor ni zastal, če tudi smo bili zelo zaposleni z večerjo. Še marsikaj bi radi zvedeli, govorili še s tem in onim, a čas je tekel in tekel. Tudi mi bi radi ostali, a naša pot je bila še dolga, zelo dolga in hoteli smo še videti om francoski del Kanade, ki je res po večini katoliški. Pozneje mi je pisal g. Janez D.: “Zanimivo opisuješ Vašo odisejo po Ameriki. Škoda, da niste mogli ostati dalje časa tu gori. Vse je bilo tako “žuri se.” Res razpršeni smo na vse štiri strani neba, a naše slovenske prisrčne družbe le ne moremo pozabiti. Zato so taki sestanki toliko bolj prisrčni in zaželjeni. Upam, da se še vidimo. Morda pa severnjaki na jug pridejo. Če tudi je bil sveti Vid, kise ponoč’ in podnev’ vid’, vendar smo se začeli poslavljati. N 3-kateri so imeli še do 150 milj do doma, vendar smo bili vsi veseli, da smo se videli. Proti večeru sta se poslovila tudi gg. Tone in Lojze in še ona dva, da jih je bilo za poln avto. “Le kdaj bo ono leto osorej, ko se bomo zopet videli?” smo modrovali. No, pa še mi odrinimo, je rekel g. Janez Dolšina, ki nas je povabil za čez noč. Jaz sem se vsedel v njegov avto, ostali pa v avto g. Lavriha in Z Bogom gostoljubni Deerwood. Z gospodom Janezom sva se menila o časih, ko smo še živeli skupaj v kampih in pripovedovala drug drugemu, kako se nam je posrečilo priti v tp deželo. Res, zanimivo bi bilo popisati, kako čudovito je Bog vodil razmere in rajnega g. Kazimirja Zakrajška, da nam je mogel kot preprost frančiškan posredovati 16 affidavitov za slovenske duhovnike. Hranim še velik zavitek pisem in nasvetov, ki sem mu jih wauka, šli kmalu spat. Miren kraj s svojim hladnim zrakom nam je pripravil dober odpoči-tek. Drugi dan smo maševali, si ogledali tamošnjo cerkev sv. Cecilije ter se še dolgo pogovarjali ne samo z g. Janezom D., ampak tudi s starši g. Šuštaršiča, a njihovega sina smo srečali prejšnji dan. Je tudi idealen slovenski duhovnik, a sedaj se je že par mesecev trudil z zidavo na svoji fari, ki ni daleč od tam. Kar neradi smo zapustili gostoljubno župnišče g. Janeza D. “Še danes boste v Marquette,” nam je rekel g. Janez, “a drugi dan ne smete zamuditi prilike, da boste videli slavne Locks v mestu Sault S. Marie, ki je Panama kanal v malem. Joža Kapus (Dalje sledi) Moški dobijo delo Išče se moški za pomivanje, čiščenje in pospravljanje. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (163) Ženske dobijo delo Išče se ženska da bi delala družbo starejši slovenski ženski, nekaj ur vsak dan, v St. Clairski okolici. Kličite HI 2-7422. (162) MALI OGLASI Naprodaj Pontiac avto z dvemi vrati letnika 1954 v dobrem stanju za $125; Franz Electric Metronome (s knjigo) $10; mahagonijeva toaletna mizica $10; dva moška plašča št. 38-40: tweed $20, gladki $15; žensko kolo $8. Kličite IV 1-7090. (x) Naprodaj Proda se Colonial hiša s 3 spalnicami. Dajte ponudbo. Kličite WH 4-0872. (18,21,25 avg) Odda se trgovski prostor in 5-sobno neopremljeno stanovanje, vse v enodružinski hiši na 5385 St. Clair Ave. Za pojasnila kličite KE 1-9413. —(159) Stanovanje se odda Štiri sobe s kopalnico, zgoraj, veranda, klet, na E. 156 St. in Waterloo Rd. Kličite RA 1-0225 podnevi ali VI 3-9163 po 8. uri zvečer. (159) les Center, kjer sem našel novo pošiljal in tudi njegovih obšir-cerkev s popolnoma praznim j nih odgovorov. Tako se je konč-prostorom v svetišču, to se pra- j no le posrečilo prvi skupini slovi ves prostor od obhajilne mi-j venskih duhovnikov priti v A-ze naprej. meriko. Kako rado se zgodi, da Naredil sem nove načrte, po-1 ljudje le preradi in velikokrat stavil moderen tron patronu sv. tako hitro pozabimo svoje do-Jožefu obdal glavni in stranski brotnike. oltar z raznimi simboli, da vse! Tako smo dospeli do Nash- STAVBENIK RAZPRODAJA To je res dober kup! Samo določen čas! $1500 manj od lanske cena! ZIDANE RANCH HIŠE S 3 ALI 4 SPALNICAMI samo še nekaj na razpolago na Strumbly Dr. od Highland Rd. na Highland Heightsu Hi kopalnice, čisto-elektrrčna kuhinja, z deskami obita dnevna soba, polna predeljena klet, dvojna priključena garaža. Odprto dnevno in ob nedeljah od 2 - 6 Kličite za dogovor vsak čas FRANK E. STRUMBLY Stavbenik HI 2-4479 PrijaSers Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. RL0B0KAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 4 AMERIŠKA DOMOVINA, r» 1 ^ y= Karel Mauser: I I LJUDJE POD BIČEM 1 s i «2 HI. del. S Molčala je in mu kar naprej slonela na rami. Tako sta sedela skoraj še celo uro. Ko sta se vračala k pomolu, je bil Natašin korak spet trden. Kakor da se ni nič zgodilo. Zadnji dan pred odhodom nazaj v Ljubljano sta še obiskala grob pesnika Gunduliča. Čeprav Blaž ni dosti vedel o njem, se mu je zdelo, da se Nataša ni zganila niti ob zanimivostih, ki se jih je še spomnil. — In jutri, Blaž, bova morala nazaj — je rekla. Na obrazu se ji je zrcalila žalost kakor otroku, ki mora vrniti igračo, ki mu je bila samo posojena. Mrtvo je blodila z očmi po stenah stare cerkve. — Ko bo še vse drugo pri kraju — je rekel — bo tudi v Ljubljani lepo. — — Tudi ti. misliš nanjo — je rekla trpko. — Oba misliva na Silvo. — V zadregi je iskal za besedami. — Morda sem v nečem tudi jaz kriv, da je tako — je rekel počasi. — Ko je človek srečen, se prične za srečo bati in mno- CHICAGO, ILL. HELP WANTED — FEMALE WANTED HOUSEKEEPER Live in. Care for 3 children. Light housekeeping and plain cooking. Private room. Top salary. Call BI 8-0777. (161) BUSINESS OPPORTUNITY LAUNDROMAT 20 washers, 6 dryers. Coin operated. Room for expansion. Nice neighborhood. Reasonable. LA 8-1142. (160) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 2 flat brick. 2 bdrm. flats. Open area for liv. & din. rm., full tile bath, cab. kit., fully tiled, end. back porches, full bsmt. Every flat has own htg. unit. 2 car gar. Htd. Expand. Call Sun. LI. 4-2343. (161) LINCOLNWOOD — Queen of All Saints. Owner being transfrd. Compact liv. in Dutch Colonial. Beaut, section. 3 bdrm. home. Cer. bath. Gas ht. Low taxes. Lovely 60’ lot. Low $20's. OR. 3-3736. (161) 1 Vt, sitory income home — BY OWNER. 1-6 and 1-3. 3 bdrms. Very mod. cab. kit. W-W crptg. 2 car brk. gar. Htd. end. patio. 220 wiring. Hot water ht. Nicely Indscpd. Good transp. & shopg. cntr. 2942 Irving Park. KE 9-7990. (163) go premišljuje. — — Jaz tudi — je rekla. — Človek naredi v življenju toliko stvari, ki bi jih ne smel nikoli storiti. — Zjutraj sta se odpeljala s prvim vlakom. 10 Sedela je na postelji in mrtvo strmela v steno, v prazno posteljo, kjer je še sinoči ležala Tina v svoji karirasti bluzi. Trdno se je oklepala zavitka, ki ga je prinesla s seboj in ga še ni odprla. Nataša Bregar — preje Razpet. Poročila sta se torej in Razpet se je ustrelil. Nenadoma jo je obšlo neznansko ganotje, boleč upor proti krivici, ki se je zgodila Razpetu in spustila je zavitek na kolena in zakopala obrez v dlani. Saj ni hotela jokati, z zaprtimi očmi je hotela ujeti samo Razpetovo CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE NILES — Brick ranch. 5 bdrms. 425 sq. ft. rec. rm. 1 full, 2V2 baths, 2 frpls., 3 entrances. Ex. for in-, laws. 2 car att. gar. Sac. $34,900. Immed. poss. 7673 Grennan PI. YO. 6-6326. (160) ELMHURST — BY OWNER 4 bdrm. brick. Cape Cod. $18,500. Gas M., bsmt. IV2 car gar. Paved drive. Nr. school. Immed. poss. 905 Hillside. TE 2-0152. (159) BY OWNER — Attract. 3 bdrm. yellow brick. W-W crptg. Fenced yd. Alum, strms. & serns. Air conditioner, stove & many extras. Vic. Foster-Higgins. SP. 4-3993. (160) BY OWNER — WESTCHESTER 5 rm. brick ranch. Full paneled bsmt. 2 bdrms. Mod cab. kit. lJ/2 bath. Gas ht. S & S. W-W crptg. Draperies. 2 car gar. Many extras. Has to be seen to appree. FI. 4-7180. (160) ROLLING MEADOWS — BY OWNER 3 bdrm. ranch. Nr. school. Immaculate interior inch washer & dryer. Paneled kit. 7 closets. Crptg. Fully Indscpd. Strms.-scrns. Storage closets. $15,900. Open Set. & Sun. CL. 5-8468. (159) BELLWOOD — BY OWNER St. Simeon’s Parish. 5 rm. brick townhouse, end section, 2 bdrms., 1 bath, crptg., paneled bsmt., rec. rm., s-s, % blk. to C.T.A. & shopg. LI. 4-3518. (160) WINNETKA — 6 Room, 3 bedroom home. 75x172 ft. lot. Ideal location. Near Everything. High 20’s. 1036 Elm St. HI 6-3629. (160) HELP WANTED MEN and WOMEN GIRLS & WOMEN AGES 18 to 45 Glass Inspectors and Carton Assembly Good Pay — Rotating Shifts — Steady Jobs MEN AGES 18 to 50 • Skilled Machinists • Machine Repairmen . m T-.1 x ■ ■ * Experienced Maintenance • Plant Electricians Men • MACHINE OPERATOR TRAINEES These jobs offer steady employment, full insurance, paid holidays, paid vacations, shift premium and company paid retirement plan. Applicants must be high school graduates, or equivalent. Must have good work record. References will be checked. Apply Employment Office. BALL BROTHERS INC. podobo, toda vroče solze so ji vendarle drle skoz trepalnice. Ogoljufala sta ga, Blaž in Nataša. Udirala sta v njegovo posest, kjer je bil najmanj zavarovan. Najlepši kos preteklosti, na katerega je bil v svojem skritem čustovanju navezan, mu je Blaž odnesel. To je zdaj čutila. Razpet je bil zmožen sovražiti, tudi ubijati, toda priklenjen je bil na Natašino ženskost, ki se mu je zdela kot zunanja podoba težke preteklosti, ki ga je včasih mučila. Nekoč sta živela skupaj, med njima so bili topli človeški odnosi, v katere se je Razpet povračal, ko se je proti svoji volji upiral zveriženosti, ki je prihajala in mlela zmagoslavno preteklost kakor je mislil. V topel človeški odnos do Nataše se je povračal kakor v gnezdo. Ko je odšla, ni mogel nikamor več. Ostala je samo surova preteklost, spomini na likvidacije, Rekar France s svojo doslednostjo, njegova vdova in njegov otrok, Cestni-kovo vohunjenje in škodoželjnost tovarišev. Nenadoma se je zgubil, zataval v očitke, se nemočno upiral vesti, ki ji ni vedel dati imena in obstal ob prepadu brez mostu. Za njim preteklost brez prta, s potrganimi trakovi gesel, pred njim praznota, ki je ni mogel zapolniti. S krčevito zavestjo da vse postaja nesmiselno, je naredil zadnji korak. Saj ga ni hotela braniti, toda ko ga je z zaprtimi očmi gledala, kako je blodil po svoji sobici in hlastno grabil za trdnim oprijemom, je postajal spet človek. Bedno človeče, ki je vendar imelo skriti prostor tudi za ljubezen. Nataša ga ni razumela, pustila ga je v tavanju, ker ji je bila preteklost samo avantura, ki bi se morala končati kakor vsaka lepa pravljica. Razpet je gledal na preteklost z drugimi očmi, ker je slutil, da bi se mu podrli osnovni temlji, če bi te svoje preteklosti v sedanjosti ne mogel vsaditi tako, da bi rasla, če ne bo pognala, potem ni imel prav, potem je bilo neumno ubiti Rekarja in vse druge. Tega se je bal in prav to je prišlo. čeprav se je še otepal spoznanja, je že v borbi z njo pešal in izgubljal. Natašin odhod mu je odtrgal še bilko čustene privezanosti na preteklost in tako je bil oropan do golega. Občepel je sredi kopice knjig politične zgodovine, sredi medle teorije, kj jo ni mo" gel uresničiti. Ugasla kepica nekoč vroče lave, ki jo je bruhnila revolucija iz sebe. Toda zdaj se ji je smilil. Morda bi se ji manj, če bi ne slišala, kar je rekel v obraz Saši, če ne bi vedela za podlo vohunstvo tovariša Cestnika. Vsi so ga na svoj način izdali. šele pozno ponoči se je prikopala do sebe, do tega, kar se je tikalo nje. čutila je na sebi sveže oprano perilo, ki ga je poslala Nataša. Ko se je v temi prepravila in staro, umazano perilo porinila v kovčeg, se je zavedla, kako strašno je shujšala. čeprav ni pričakovala nobene napisane besede, vedela je da so zavitek dobro pregledali, je vendar gledala, če je kje kaj zapisanega. Ničesar ni našla. Vedela je, da do sodbe ni več daleč. Obtožnica je prilič-no gotova in obtožili jo bodo protidržavne miselnosti, črna knjiga bo dokaz, da se je vezala z belogardističnimi elementi. Kar ji je povedala Tina, ni mogla spraviti v sklad. Nekateri beli prihajajo čez mejo in si ubili celo nekega politkomisarja. Zavoljo tistega so Tino zaprli in ji grozili s smrtjo. Še vedno torej nekje tli in preteklost še ni povsem pokopana. Kako. strašno zamotan je klobčič preteklosti! Težko, da bi ga kdo kdaj pravično razvezal. Umori tisočev, ki jih je Razpet priznal, so obrizgali s krvjo zadnje upanje. Težko je Odpustiti ubijanje v miru, ko so se ljudje pričeli vračati k 1 ognjiščem, ki so bila po večini sicer razdrta pa so vendarle še ohranila nekaj starega duha. Na mah so tisoča ognjišča postala spet mrtva, zagrizeno sovraštvo se je znova dvignilo in na dan je prišlo tisto, kar je bilo stržen bolečega gnojenja. Ideja je kot plameneč zmaj siknila kvišku in požrla tisoče, ne da bi mogli dvigniti roko v obrambo. Svoboda je ostala na plakatih, da je z rdečimi kričala na ulice in ohranila ljudi v gibanju in povorkah. Med tem so nekje zasipali jame iz katerih je mezela še topla kri. Zdaj je jasno čutila, da je prav isto mislil Razpet. Prepričan je bil, da je bilo treba v preteklosti ubijati in si delati pot. V sedanjosti si tega ni želel, čeprav je skušal zagovarjati ljudi, ki so to počeli. Do zadnjega se ni upal upreti. Ko se je uprl, je prišel tudi njegov konec. Morda je prav zavoljo tega tako odlašal. Pustil se je streti, ko je videl, da je varal samega sebe, ko je brez moči gledal odhajanje tistih, ki jih je ljubil. Brezsmiselno je bilo trkati na svobodo, čeprav se mu je zdelo, da je zdaj prišel čas tudi zanjo. Nič več ni pomenila, veliko manj kakor je sam mislil. Ostala je samo zverižena ideja, ki bi ji lahko namesto srpa in kladiva obesil na prša tudj kljukasti križ. S silo se je tik pred spancem obrnila k Tini. Ko je pomislila, da njene cinaste skodelice pri večerji ni bilo več na hodniku, jo je obšla mrzla groza. Ali so jo premestili v drugo celico, ali so jo poslali nazaj v klet in mislijo uresničiti, s čemer so ji grozili? V temi je videla njeno nedrje z rezino kruha. Od potu motna zaponka je stiskala njeno karirasto bluzo, za katero je segal ostudni ječar, nekdanji hlapec. Bedna kepa ženskega mesa, ki so ga valjali po roki kakor mesarji zaklano ži-vinče. Gledala je na življenje Si morete misliti lažji način varčevanja ? Ko se pridružite načrtu za varčevanje z U. S. hranilnimi bondi pri Vaših plačah, varčujete avtomatično ... ne da bi Vam bilo na to sploh treba misliti. Poznate kak lažji način varčevanja? Postopek je sledeč: Obvestite svojega poslodavca, da se hočete pridružiti varčevalnemu načrtu z U.S. bondi. Povejte mu, kolikšen znesek hočete prihraniti ob vsaki plači. On bo odtegnil vaš pri- hranek od Vašega plačilnega čeka in Vam bo poslal U.S. hranilni bond. Olajšajte si delo — varčuj te preko hranilnih bondov, kjer ste zaposleni! U.S. hranilni bondi, ki jih kupite sedaj, Vam prinašajo 3% odstotka obresti, dokler ne dozore in če hočete, še deset let potem. Kar je še več, Vi vlagate brez tveganja ob jamstvu vlade ZDA. Vi hranite več kot denar z U. S. hranilnimi bondi z drugimi očmi kakor ona. Hotela je samo živeti, biti nekoč dninarica kmetu in možu. (Dalje prihodnjič) Se priporočamo ZA POPRA Vin ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Labko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene p Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! I_ AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio I i | i I II 1 I 1 I i sl Šf n m g i i i g § k i 1 iff: 8 i i si 1 sf 8 1 Route 45—One mile South of Mundelein just past the intersections of Routes 45 and 83. MUNDELEIN, ILLINOIS Vlada ZDA ne plača za to oglaševanje. Zakladno tajništvo se zahvaljuje za domoljubno darilo Oglaševalnemu svetu in — Ameriški Domovini STARO IN NOVO — Rimski gladiator sedi ob znani Apijski cesti nedaleč od Rimu pri malici z zalo Lauro Aponte v moderni obleki za v naravo. Slika služi reklami za novo modo, za novi “deški videz.”