APRIL 3 5 S Poter Gob g._ H N Bela nedelja 17 P Justin IS T Apoloni j 19 S Leon, IX. © 20 C Neža Mont. 21 P Anzelm + 22 S Aleksander, m. 23~N~2T1>o Velik. 24 P Jurij 25 T Marko 26 S Mati dobr. s v. S 27 C Cita 28 P Egiidij + 29 S Peter, muč. 30 N 3. PO Velik. RIKAN SLOVENEC ERU ^LOOTNSKI UST ffi SMERIKJ Wftoi Efe m« in t»ro3 — m pravite t* ittnm — vA M* Ka w»Wl GLASILO SLOV. KATOE. DEEAVSTVS V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOBJS X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH. '(Official Organ of font Slovenian OrganimUontJ ŠTEV. (NO.) 77. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. APRILA FRIDAY, APRIL 21, 1939 LETNIK (VOL). XLVIIL. ......... • •• Gibraltar z okolico je postal nevarna točka, da se ob njem ne vname evropski požar. — Nemško brodovje pride v kratkem tja "na manevre". — Alarmantno poročilo o nemški propagandi glede Portugalske. Pariz, Francija. — Angleška trdnjava Gibraltar in z njo cela bližnja in daljnja o-kolica, obrežje Španije in sosednji kos severne Afrike, sc zdi, da je točasno najbolj nevarno mesto v celi Evropi in da se bo tukaj utrnila prva iskra, ako bo prišlo do splošnega vojnega požara. Brodovje raznih držav se namreč zbira tukaj, prav, kakor bi se vršile resnične priprave za pravo bitko. V resnici so nekateri nemški krogi pred kratkim govorili o "največji pomorski bitki vseh časov," ki se bo vršila ob španskem obrežju. Točasno je ob Gibraltarju zasidranih večje število francoskih bojnih ladjj. Kakor jc bilo že poročano, ste si namreč Anglija in Francija razdelili delokrog v Sredozemlju: Anglija je osredotočila svojo pažnjo na vzhodni del, •dočim straži francosko brodovje za-padni del, na katerem je Gibraltar gotovo najvažnejša točka, ker ima pod kontrolo ozki preliv med Atlantikom in Sredozemljem. Nasprotno pa namerava pri-pluti v tukajšnjo bližino, namreč v Tangier, ki tvori mednarodni pas ob severnoafriški obali, okrog 1. maja številno nemško brodovje, baje do 40 bojnih ladij. Ta novica, da bo nemško brodovje odplulo tja, je povzročila v Franciji in Angliji dokajšen nemir, kajti razumljivo jima je, da za tem korakom ni nikakega miroljubnega namena, toda Nemčija je dala zanj nedolžno o-pravičilo, da bodo odšle njene iadje tja samo "na pomladne manevre." A še druge vzne'mhijive vesti se slišijo zadnje case iz tega kota. Tako se poroča, da je Španija poslala ob mejo Tangierja svojo moroško armado 60,000 mož ter, da se tamkaj zbirajo v velikih množinah tudi italijanske čete. Dalje, da se v Španijo samo še vedno nadaljuje prevoz italijanskega vojaštva ter, da prihaja tja veliko število tudi nemških tehniških izvedencev. Višek alarmantnih poročil pa je gotovo! eno, ki je prišlo baje naravnost iz angleških vladnih krogov in ki se tiče Portugalske. To poročilo govori, da vodijo Nemci na Španskem mod tamkajšnjo fašistično stranko falangistov, ki je vodilna stranka V državi, intenzivno propagando, naj deluje na to, da se Portugalska zbriše zemljevida in se priključi Španiji. Doseglo naj bi se to s pomočjo pristašev, ki jih ima jo falangisti na Portugalskem samim, in katerih je baje precej; ti bi s pomočjo revolucije strmoglavili predsednika Sa-lazarja ter proglasili zedinje-nje s Španijo. Korist, ki bi jo imela Nemčija od tega, bi obstojala iz številnih portugalskih kolonij, katere bi pripadle njej. JAPONSKA ŽEUPOMOČl Obrnila se na zaveznici za tesnejše sodelovanje. Tokio, Japonska. — Iz zanesljivih virov se poroča, da je japonska vlada stavila Nemčiji in Italiji ponudbo za ožje sodelovanje med temi tremi zaveznicami za medsebojno pomoč z orožjem. Cilj Japonske je, da bi si zasigu-rala ocl obeh drugih, držav modernega orožja in aeropla-nov, zadnjih iz Italije in orožja iz Nemčije. Med drugim je stavila predlog, da bi ji bilo dovoljeno, na svojo lastno ro-! ko izdelovati aeroplane v Nemčiji sami. Baje obe državi niste posebno navdušeni za ta predlog. -o- DRŽAVNA ZAKONODAJA NA DELU Springfield, 111. — V tukajšnji državni zakonodaji so zadnji torek kar deževali razni novi zakonski predlog^. Tako je bil v poslanski zbornici stavljen predlog, da se veljavnost zakona o minimalnih plačah raztegne tudi na hišne služkinje; dalje, da se prekliče sedanji 3 odstotni prodajni davek in se uvede namesto njega dvaodstotni ter bi bila živila izvzeta. Po enem predlogov bi se v kino gledališčih prepovedale predstave dveh slik zaporedoma. Stavljeni so bili tudi številni pred-iogi, po kateri bi bilo prepovedano, zaposlovati tujezem-ce na državnih ali političnih mestih. Senat pa je isti dan odobril predlog, s katerim se imajo sedanje določbe za parolo temeljito izpremeniti. --o- PRIPRAVE ZA KRALJEVI OBISK Washington, D. C. — Vlada je ukrenila že podrobne priprave za, program ob obisku angleške kraljeve dvojice, ki prispe semkaj 8. juni-a. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta ostaneta v Washingto-iiu dva dni in bosta med tem gosta predsednika in Mrs. Roosevelt, na kar se odpeljeta New York, kjer si bosta o-gledala svetovno razstavo. Predsednik ju bo vzel nato na svoje posestvo v Hyde Parku, kje ostaneta en dan, na kar se bosta odpeljala 11. junija zvečer v KaJnado. --o- SVARI PRED PREMEMBO WAGNERJEVEGA ZAKONA Washington. D. C. — J. W. Madden, načelnik odbora za del. odnošaje. je v torek izrazil pred senatskim odborom resno svarilo, naj se ne poskuša izpremeniti Wagnerjev del. zakon, češ, da bi to pomenilo za deželo tako katastrofo, ki bi se primerjala lahko le s prevratom vlade. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' VLADNO POSREDOVANJE K premogarskim pogajanjim poslala vlada zastopnika. —o— New York, N. Y. — Pogajanja med unijo premogarjev in lastniki premogovnikov mehkega premoga se še vedno niso nikamor premaknila z mrtve točke in tako je del. tajnica Perkins odločila, da bo poslala vladnega zastopni-'ka, ki bo dejansko posredoval med obema strankama; za ta posel je bil izbran J. R. Steel-man. Vlada je imela že doslej tamkaj svojega zastopnika, ki pa je bil le opazovalec in ni direktno posegal v pogajanja. Zaradi neuspehov v dosedanjih razgovorih je že tri tedne 238,000 premogarjev brez dela in groziti je začelo resno pomanjkanje premoga. -o- ROPAR PLAČAL ZLOČIN Z ŽIVLJENJEM Chicago, 111. — V salun na 1124 W. 69th st. so stopili v torek zvečer trije mladi moški in z orožjem v roki ustra- VATIKAN O ROOSEVELTOVEM APELU Vatikan. — Tukajšnje glasilo, Osservatore Romano, je v svojem komentarju o apelu Roosevelta na Hitlerja in Mus-solinija izrazilo zadnji torek mnenje, da je ta korak dosegel ravno nasprotni cilj od za-željenega. Upoštevajoč sovražnost, s katero je bil apel sprejet, pravi, je vsaj s psihološkega stališča apel le še poostril mednarodno napetost. KRIZEMSVETA — Čungking. — Neki kitajski vojaški voditelj se je izrazil, da njihova armada zelo uspešno zaustavlja Japonce in jim preprečuje večje napade,, in sicer s svojo "prožno taktiko," namreč, da ne drži stalne bojne linije. — Jeruzalem/, Palestina. — Bivši vrhovni verski načelnik mohiamedancev, el Husseini, je poslal svoje zastopnike v Berlin, brez dvoma, da si pridobi naklonjenost Hitlerja. Mož je odločen nasprotnik Angležev. — Varšava, Poljska. — Neka dekle je* začela tukaj s hovali kakega pol ducata go stov ter lastnika. Postavili so' propagando, ki jo podpira[jo SPORAZUM 4 NA_V1DIKU Belgrajska vlada pristala na avtonomijo Hrvatov. — Dr. Maček nadaljuje pogajanja v Belgradu. Belgrad, Jugoslavija. — Z ozirom na veliko nevarnost, v kateri se točasno nahaja jugoslovanska država, se je bel grajska vlada z vso vnemo po-prijela, da čim najhitrejše konča dolgoletne notranje spore, da bo lahko država na zunaj edinstveno nastopila. Kakor je bilo že vcera'j poročano, je bil min. predsednik Cvetkovič tri dni v Zagrebu na posvetovanju z dr. Mačkom in, kakor se zclaj objavlja, se je 'med obema dosegel izšlo delo umetnostnega zgo-glavnih točkah sporazum, dovinarja Emila Schaub-Ko- Iz Jugoslavije jih v vrsto ter jim pričeli jemati denar. V tem pa je stopil Vvlpkal 30 letni policist Wm. Phillips, ki ni bil v službi in vato civilno oblečen. Tudi proti njemu eden roparjev naperi orožje, toda policist ga v odgovor udari s pestjo v čeljust. Roparji so nato med divjim streljanjem pobegnili pro-ri vratom, a tudi policist je streljal za njimi in zadel enega tako, da je ta mrtev obležal. BENEŠ NA DELU ZA SVOBODO ČEHOV Chicago, 111. — Bivši čeho-slovajški predsednik, Beneš, ki je točasno predavatelj na chi caški univerzi, se je zadnji torek izrazil, da je*v stiku s Čehi v raznih državah, kakor Angliji, Franciji, Rusiji in Ameriki, s katerimi skupno deluje za ponovno upostavi-tev neodvisnosti čehoslovaške domovine. asopisi, naj neveste, ki se nameravajo poročiti, gredo k poroki v svoji navadni obleki in .larujejo denar, ki bi ga porabile za novo obleko, državi za njen obrambni sklad. -o- POŽAR UNIČIL FRANC. POTNIŠKI PARNIK Le Havre, Francija. — Dan prej, ko je imel odpluti proti New Yorku, je postal v torek zvečer 34,560 tonski parnik Paris, last francoske parobro-dne linije, žrtev, zagonetnega požara, ki je tako temeljito opravil svoje delo, da se je ožgano ogrodje parnika v sredo zjutraj potopilo. Kakor se računa, znaša povzročena škoda okrog 15 milijonov dolarjev. Na- parniku je bilo prosto ra za 3,240 potnikov ' in 664 mož uslužbencev. Še pravočasno se je rešilo z goreče ladje raznih u'm'etnih in vzorcev, vrednih pol milijona dolarjev, ki so bile namenjene namreč, da se bo Hrvatom dovolila popolna avtonomija v okviru jugoslovanske države. Da se izdelajo natančnejše podrobnosti, pa pride ta petek dr. Maček v Belgrad k nadaljevanju razgovorov. Kakor se trdi, je vlada pri volji, dati Hrvatom slovesno zagotovilo, da bo pristala na njih zahteve, Hrvati pa se nasprotno obvežejo, da bodo takoj končali svojo odpornost in prejeli ministerska mesta v vladi ter vzeli na se soodgo-ornost za vladno politiko. Prvi rezultat tega sporazuma bi bil, da se takoj sprejme nov volilni zakon, na podlagi katerega bi se vršile nove volitve, kakor hitro se evropska situacija malo pomiri. Slovenski umetniki so razstavili svoja dela v Italiji, kjer, po navadi razstavljajo svetovni umetniki, ki so najbolj priznani. — Nevaren požar blizu Laškega n množino sena, škopo, vozovi in drugim gospodarskim orodjem uničil do tal. Z največjo težavo so rešili ostala gospodarska poslopja. Splošno sodijo ljudje, da so kozolec zažgali isti ljudje, ki so svoj čas uničili sadno drevje. Na kraj požara je prva prihitela gasilska četa iz Rečice, takoj zal njo pa tudi gasilska četa iz Laškega, ki sta z združenimi močmi pogasili ogenj ter odstranili nevarnost, da se ogenj ni razširil na druga poslopja. Kozolec je bil dvojnik, dolg 2.0 m širok 8 m. Škode je nad 30.000 din in je le deloma krita z zavarovalnino. Slovenska umetniška razstava v Milanu Ljubljana. — Dne 25. marca je bila v milanski "Časa cl' Atristi" . odprta razsta'va, na kateri predstavljajo svoja dela nekateri slovenski umetniki. Pokroviteljstvo nad razstavo sta prevzela ban dravske banovine g. Dr. Marko NaStla-čen in župan mesta Milana. Italijanom je že dlje časa prav dobro znan naš Miha Maleš, saj je prav v Firenzi za razstavo v New Yorku. Med potniki, ki so se namera vali odpeljati s parnikom, je bilo tudi več Amerikancev, ki beže domov zaradi sedanjega nevarnega položaja v Evropi. Vsi ti se bodo odpeljali s parnikom Champlain kateri je bil zasidran v tukajšnjem pristanišču v svrho pregleda in poprave. Kakor se z gotovo st j o domneva, je bil ogenj podtaknjen. Ta,k,e tajinstvene požai*e je doživela francoska linija že nekajkrat prej tekom zadnjih let. POGLED NA OTOK KRF Otok Krf je bil zadnje dni eno glavnih središč, evropske pozornosti. Lastuje ga Grčija, a leži tik ob Albaniji in tako je obstojala nevarnost, da ga z Albanijo vred Mussolini ne zasede. Ker pa je otok izredne strategične važnosti, ker zapira dohod v Jadransko morje, je nastopila Anglija in zagrozila Italiji, da bi zasedba Krfa utegnila voditi do vojne. Slika kaže neko staro utrdbo ob pristanišču na otoku. ha, ki je napisal monografijo n tem našenl pomembnem u-metniku. Zdaj je pa Miha Maleš na povabilo milanskih umetniških krogov priredil samostojno umetniško razstavo in k njej pritegnil še nekaj drugih slovenskih umetnikov, zlasti kiparja Franceta Goršeta, pa tudi nekaj mojstrov v moder- em slovenskem lesorezu Božidarja Jakca, Ivana Kosa, Toneta Kralja ter Maksima Sedeja. Posebej pa je v okvi-tu te razstave prirejena tudi razstava slovenske ljudske keramike. Ideja te specialne razstave je prav hvale vredna,saj bo Italijanom predstavila visoko gladino slovenske upodabljajoče umetnosti. Miha Maleš sam je razstavil 74 svojih del: oljnate slike, gre,fike v vseh tehnikah ter svoje 'bibiiofilske izdaje. France Gorše je razstavil 16 svojih najboljših kiparskih del, Božidar Jakac 10 lesorezov, 9 lesorezov je razstavil Tone Kralj, pet Maksim Sede j in osem Ivan Kos. V poseb nem oddelku so razstavljeni najznačilnejši izdelki naše ljudske keramike in sicer iz kamniškega okraja ter iz rib niškega okraja, vsega skupaj nekako 50. Prireditelji so za obiskovalce izdali lep katalog, ki mu je uvod napisal naš znani umetnostni zgodovinar Dr. Rajlco Ložar. V katalogu so tudi reprodukcije posameznih del na razstavi. Pripomnili bi, da je to izredno odlikovanje za našo slovensko umetnost, kajti v "Časa d' Artisti" razstavljajo vedno le umetniki, ki so s svojim delom prišli skozi vse vrste najstrožje in povsem1 objektivne kritike. -o-- Maščevanje ali kaj? Laško 5. aprila. — Mnogo se je pisalo, kako so v noči od 13. na 14. julija 1937 nepoznani storilci uničili odvetniku g. dr. Rošu njegov sadovnjak v Zg. Rečici pri Laškem, kjer so obrezali in polomili preko 250 sadnih dreves. Miru pa g. dr. Roš še nima. V ponedeljek 3. t. m. zvečer je na istem posestvu nenadoma začel goreti njegov kozo lec, ki ga je ogenj z večjo Nesreča s karbidom Mnogokje so se otroci že pred velikonočnimi prazniki pripravljali na streljanje. Tako je preizkušal streljanje a karbidom tudi 9 letni Janko Radšel - iz Rogoznice pri Ptuju. Nenadno je nastala eksplozija, ki je raznesla pločevinasto pripravo z a streljanje, irobci pločevine so pa fantu prileteli v oko in ga nevarno poškodovali. Pripeljali so ga ptujsko bolnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu rešijo oko. -O- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Viljem Rohrman, kmetijski svetnik in dolgoletni ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu star 77 let. >— V Tržiču je umrl Ivan Foršek, lastnik tvrdke Karel Koželj, hasled-niki. — V Mirni na Dolenjskem je um*rl Ivan Šmalc, trgovec in posestnik star 76 let. -o- Vlom Na Cvetno nedeljo popoldne, ko je bil župnik J. Lam-pret in vsa služničad v cerkvi, so trije tatovi obiskali žup-nišče pri sv. Miklavžu v Slovenskih goricah. S sekiro so si s silo priborili pot v župni-šče. Pokradli so nekaj denarja in napravili precej druge škode. Ko je služkinja prišla domov, je razbojnike našla v župnišču. Bili so to Franc Ul-rih, Mirko Orešnik in Ivan Bradač, katere so orožniki aretirali. Breskve cveto Kakor se poroča iz Maribora, so tam bile Veliki teden breskve in marelice v najbuj-nejšem cvetju. Tudi lastovke in druge ptice selivke so že prišle v velikem številu iz južnih krajev. -o- Na svoj god pokopan V Dolenjem Logatcu na Notranjskem je bil na Jožefovd pokopan Josip Vidmar, orož-niški narednik-vodnik v pokoju in nekdanji podžupan dol-njelogaške doline, ki je umrl v 78 letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni. EMSKIH ht4$ .i. mm TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" Ker je Thetan dobro poznal vse skrivne hodnike v kraljevi palači, je Magro srečno izpeljal iz njene sobe v celico, v kateri se je dolgočasil stari Gregory, kateri je pozdravil Magro in njene načrte za pobeg in morda rešitev', kajti naveličal se je že bil tega brezplodnega čakanja. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Za pol leta Naročnina: ..$5.00 . 2.50 Za četrt leta_______________1.50 £a Chicago. Kanado in Evropo: .... Za celo leto_______$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta_________1.75 Posamezna številka__________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___________________ For half a year______ For three months __________ „...$5.00 __2.50 ..... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ____________________$6.00 For half year________________3-00 For three months_________1.75 Single copy ____________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo roaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured2 oiitvo ne vrača. Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Da se ne pozabi! To, da so slovenski socialisti in komunisti z denarjem in moralno podpirali one, ki so ubijali v Španiji katoličane, njihove duhovnike in rušili katoliško cerkev. Naj se kdo zaveda ali ne, resnica je, živa resnica je, da so ameriški Slovenci, tisti, ki spadajo kot člani v tiste protiverske organizacije med nami, ki so darovale za špansko demokracijo (pravilno za komunizem), pomagali v civilni vojni v Španiji komunističnim razbojnikom rušiti cerkve in pobijati katoličane s svojim lastnim denarjem. To stoji in ne more ovreči nihče. Vidite tako daleč so protiversld fanatiki med nami zmešali naše ljudi. Pač žalostna slika. Naši slovenski ljudje bodo storili v bodočnosti prav, če malo pomislijo komu in zakaj dajejo razne prispevke, ko prihajajo okrog njih razni fehtarji, ki hodijo okrog in se predstavljajo za "protifašiste" in za vse mogoče zastopnike. Socialisti in komunisti sami naj le dajejo kar in kolikor hočejo. Ampak od katoliško prepričanih ljudi je pa pričakovati več razsodnosti in naj se v takih slučajih vsaj zavedajo, kaj delajo.' . Ni dolgo, ko se je dogodil slučaj: Zastopnik katoliških ___listov se je oglasil pri katoliški družini. 2ena ravno pri- Entered as Second class matter November 10, 1925, at the post office at! de Z društvene Seje društva neke jednote. Šla je plačati tajniku asesment. Ta jo je pa prosil tudi za mal prispevek za Špance. Dala je pol dolarja, misleč da gre za dobro stvar. Prisedši domov najde zastopnika, ki se pogovarja z njenim možem. Hitro mu plača naročnino za Ave Marijo in da tudi mal prispevek za Lemont za katoliške dijake. Obenem pa tudi pove, da je ravnokar dala tudi pol dolarja za Špance. Zastopnik ji na to razloži zakaj zbirajo pri nasprotni jednoti in zardela je, ko je spoznala, da je dala tu njemu za katoliške dijake, ki se vzgajajo za duhovnike, tam pa je dala tudi seveda nevedoč za one, ki so v Španiji duhovnike in katoličane morili. Vidite v taka nasprotja pridejo mnogi naši katoliški ljudje, ko pada-jcf v mreže nasprotnih agitatorjev. Zato pa več razsodnosti je nam treba! Več razsodnosti je treba vsem tudi takrat, kadar vpisujejo svoje otroke v razne jednote. Katoličani spadamo samo v svoje lastne katoliške organizacije, ne pa v protiverske ! Bodimo razsodni in vsaj sami ne pomagajmo nasprotnikom pri njihovem razdiralnem delu med nami! Slovenski socialisti in komunisti v Ameriki so nad dve leti fehtali za španske komuniste. Darovali so več stota-kov tudi iz skupnih jednotinih blagajn, v katere plačujejo svoj denar tudi člani katoliškega prepričanja. Socialistična diktatura pri jednoti je torej tudi z denarjem katoličanov podpirala španske komuniste. Tisti katoličani, ki niso slepi lahko vidijo, kam gre njihov denar, ki ga plačujejo nasprotni jednoti. Troši se za podporo komunistov, ki povsod, kjer pridejo do veljave in oblasti v krvi dušijo katoličane ter zatirajo njihovo prepričanje in njihovo vero, prav po neronskih načinih. In mnoge katoliške družine kljub vsemu temu brezbrižno vpisujejo svoje otroke v tako jednoto. To bi pač moralo dati misliti vsakemu katoličanu, če mu je le količkaj še za svojo vero In svoje prepričanje. Fehtali so pa tudi med narodom. Seveda tistim, pri katerih so moledovali za dolarje in kvodre, niso odkrito povedali, da kolektajo za komuniste, pač pa so povdarjali, da vsi prispevki gredo za zmago demokracije v Španiji. V pomoč španskemu delavstvu itd. Svoje apele so zavijali v svoje običajne fraze, kakor pač znajo in so tako umetno slepili še celo take, ki bi, če bi vedeli zakaj bodo šli darovani kvodri in dolarji, nikdar istih ne prispevali. Kdo pa so bili tisti, ki so vodili in branili špansko demokracijo? Sami komunisti, ki jih je vzgojila in inspi-rirala komunistična centrala v Moskvi. Bili so to tajni agent je komunizma, ki so imeli načrt, da komunizirajo Španijo in na pirenejskem polotoku razvijejo komunistično Sovjetijo. Ta bi imela poseben političen namen: 1) voditi komunistično propagando proti vsem obstoječim državam v Evropi; 2) razširiti upliv komunizma v južno Ameriko potom Špancev, ki razumejo duhovno razpoloženje latinske Amerike; 3) obenem širiti komunistični duh v afriške kolonije. Kratko: pripravljati pot revoluciji in potom te uveljaviti komunizem po vsem svetu. V Španiji so bili že začeli. Na že mnogokrat po-jasnen način so prišli do vlade in izvajati so začeli terorizem, kakor so ga izvajali ruski komunisti v Rusiji. Po pripravljenem načrtu so začeli uničevati cerkve. Kako so pobijali nadškofe iin škofe in nad 22,000 duhovnikov in na tisoče in tisoče redovnikov in redovnic ter na sto tisoče katoličanov je trpelo pod njihovim terorizmom. Sovjetski poslanik v Madridu po imenu Rosenberg (čifut), je baje španski vladi dal navodila, kako se naj muči in trpinči politične nasprotnike. Zdaj, ko je Franco zasedel Madrid, pripovedujejo preživeli jetniki in mu-čeniki o groznem pregajanju in mučenju, da se človeku jezijo lasje. Kaj takega niso zmožne niti divje zveri. Poslušajte: V Madridu in Barceloni so, politične jetnike zvezavali. Trepalnice na očeh so jim z nekimi ščipalniki odprli na način, da z njimi ni bilo mogoče zamižati ali zapreti oči. Potem so pred nje postavili močne električne reflektorje in so iste po cele noči nažigali pred njimi. Mnogo izmed jetnikov je docela oslepelo. Priče izpovedujejo dalje, da so vladni rdeči vojaki sežigali žive redovnice na način, da so žrtve zvezali, jih polili s petrolejem in jih zažgali. Jetnike so mučili tudi z električnimi stoli, katerih tok ni bil toliko močan, da bi jih usmrtil, to iz namena, da so jih s tem počasi mučili po cele ure. Taki jetniki so bili vsi ožgani in opečeni od elektrike in so premnogi kar poblazneli. Iz verodostojnih virov se tudi poroča, da so v aparatu španske rdeče vlade tudi uvedli sistem tajne policije po vzorcu ruske Čeke GPU. Ta je jetnike v erilih nočeh vodila na morišča. Jetniki so se morali postaviti v vrste. Prisilili so jih, da so sezuli čevlje in po deset in več milj so morali bosi korakati. Ko so dospeli po silnem mučenju na morišča, so jih vladni vojaki postrelili. In še cele vrste takih slučajev bi se dalo navesti. Vse to se je godilo pod firmo '"španske demokracije", v resnici pod firmo komunizma! In za- to firmo v Španiji so naši slovenski socialisti in komunisti zbirali denar in posegali v jednotine blagajne in dajali podporo. Kaj to kaže? Slep je kdor ne vidi! LEPA PRIREDITEV Pueblo, Colo. Lepa prilika se nudi rojakom v Pueblo, da se udeleže v nedeljo 30. aprila plesne veselice, katero bo imel ženski pevski klub v dvorani sv. Jožefa. Vsi farani ste prav prijazno vabljeni, ne samo iz mesta, tudi rojaki iz bližnjih mest in naselbin. Cisti dobiček te prireditve je namenjen za naše cerkvene orgle, zato ste še posebej vabljeni mladi in stari. Za mlade bo v zgornji dvorani igral izboren orkester, za stare bo pa v spodnji dvorani igral John Grm in nas kratkočasil s svojo harmoniko in petjem, da se bomo tudi mi počutili prav po domače. Vsi veste, da Johna vse rado posluša, zato naj omenjeno nedeljo nihče ne ostane doma. Posebno vabimo našo zrnagp-valko, kraljico Amer. Slovenca, Mrs. Jožef o Meglen, ki je v minuli kampanji dosegla častno zmago. Ob enem ji ob tej priliki izražamo prisrčne ča-stitke. Le pridi, mogoče boš še v dvorani vjela kakega naročnika. Če bom kaj takega opazila, se 'bom potrudila in ti priskočila na pomoč. Se še spominjaš, kako smo enega na "lectanti" vjele, pa še celoletnega. — Cenjeni rojaki, v imenu zgoraj omenjenega kluba vas prosim, da se veselice udeležite, zlasti ker je ves dobiček nsltrienjen za naše cerkvene orgle in torej ne za našo blagajno. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista in na veselo svidenje v nedeljo 30. aprila. Članica odbora; Francka -o-- MONROEŠKA SLOVENKA JE DOČAKALA POMLAD Monroe, Mich. Po dolgočasni in pusti zimi, smo vendar le učakali prijetno pomlad. Kdo bi se pomladi ne veselil, ko začne sonce o-grevati zemljo in vabiti iz nje rastlinstvo, ki bo odelo od zime uničeno pokrajino v novo pisano odelo. Res, lepa je pomlad zelena, ko začne .drevje brsteti in se začne vse razcvi-tati. Drobne ptičke bodo zopet prišle v naše gaje in se naselile v vejah zelenih dreves ter nam drobile svoje po-pevčice in tako bomo s pomladjo prijadrali v Marijin mesec majnilc, ki je najlepši mesec. — Kmalu bodo začeli po cestah drveti avtomobili z različnimi izletniki, ki se bodo vozili na počitnice ali na obiske. Kot za stavo bodo dirjali in drug drugega prehitevali in se gotovo tudi drug v drugega zaldevali s hujšimi ali manjšimi posledicami. Tudi mi se včasih podamo tako le ven v poletnem času, pa bi skoro potrebovali Ribenčana,, da bi nam karo razrinil. kajti družina je velikai, prostora v kari pa malo. Pa jo je Riben-čan morda že popihal tja v ljubljeno Dolenjsko, na katero me veže še toliko različnih spominov. Kako je tam imel vsak letni čas svoje zanimivosti, vse bolj pisaine kot tukaj, ki jim pa tedaj, nismo pripisovali kdo ve kakšne pozornosti, sedaj pa je nam vsem, to, kar smo doživeli v ljubljeni domovini, tako drago. Uh, saj bi človek še stopil tja, če bi ne bilo tiste velike luže, ki ji ni videti konca. Da, te vode se pa bojim, kot se boje otroci ob božičnih praznikih par-keljna, ki ropoče z verigami. H koncu bi cenjenim čitateljem priporočala, da pridno prebirajo katoliške časopise in knjige. Gremo na enajsto uro in ne bo dolgo, ko pridemo na prag večnosti in takrat bomo šele spoznali vrednost katoliškega berila. Za tisto majhno svoto, ki jo potrošimo za katoliške časopise in knjige, se ne bomo nikoli kesali. — Pozdrav čitateljem in naročnikom tega lista. Monroeška Slovenka -o- VESELA VEST San Francisco, Calif. Ravnokar sem bil obveščen da je na potu sem v San Francisco iz Lemonta č. g. p. Alek sander TJrankar. Tako bo nam vsem dana lepa prilika, da bomo Slovenci in Hrvatje lahko opravili svojo velikonočno dolžnost v svojem jeziku. Č. g. se bo tukaj mudil par tednov in upamo, da bomo na njegovo prizadevanje dobili to, česar tako željno pričakujemo. to je, našega lastnega duhovnika. — Naš narod tu kaj v San Franciscu je mnogo žrtvoval za zidanje skoro treh cerkva in ta sedanja je že več let brez dolga. Med nami, zlasti m'ed starejšimi farani vlada velika nevolja, ker smo sedaj že nad dva meseca brez našega duhovnika. Gotovo bomo brali iz raznih listov in dopisov, kako lepo so praznovali velikonočne praznike, kako lepo petje so imeli itd., pri nas še besede božje nismo slišali v svojem jeziku. John Bartol VABILO NA SEJO Joliet, 111. Vsi člani in članice društva sv. Družine št. 1, DSD. ste na-prošeni. da se udeležite redne mesečne društvene seje, kate ra se vrši v nedeljo 23. aprila v navadnih prostorih. Ases m'ent se bo začel pobirati že ob 12:15 popoldne. Na tej se ji bote slišali prvo letošnje tri mesečno finančno poročilo in se tako seznanili z delovanjem društva. Poleg finančnega po slovan j a pa bo še več drugih važnih reči za sklepati in raz motrivati v prid društva in Obisk iz Kanade Chicago, 111. — Pretekli torek nas je obiskal v spremstvu č. g. župnika p. Bernarda Ambrožiča g. Milan Keserich iz Schumacher, Ontajrio, Canada. G. Keserich se mudi v Združenih državah na obisku svojih znancev in prijateljev. Za prijazni obisk 'iriu naj-epša hvala. Pittsburghške vesti Pittsburgh. Pa. — Dne 1. aprila so tukaj pokopali Josipa Erjavca, ki je živel tukaj nad 40 let. Bil je dober faran slovenske cerkve in član dr. sv. Jožefa KSKJ., katero mu je priredilo lep pogreb. Star je 'bil 75 let. Zapušča ženo, enega sina in štiri hčere, katerim prijatelji izrekajo sožalje, pokojniku pa žele večni mir. V nedeljo 23. aprila se vrši šolski dvorani na 57. cesti zabavni večer, na katerega so vabljeni rojaki in fajrani. Zabava je v korist cerkve in je vstopnina samo 25c. Vest iz domovine Žalostno novico iz starega kraja je prejela Mrs. Frances Kozel na 2048 W. 21st PL, da ji je v Stranjah pri Kamniku ua Gorenjskem umrl ljubljeni oče Jožef Žagar v' častitljivi starosti 74 let. Zapušča sina Franka, tukaj pa zgoraj omenjeno hčer. Pokojni je pred več leti tukaj v in sicer v Oglesby, II!., potem West Virginiji in v Harmony, Pa. Vesti iz Pueble Pueblo, Colo. — Velikonočno kolekta v naši slovenski cerkvi je letos prinesla prav lepo svoto $1550,00 in smo prepričani, da bo svota narasti a do l$1600.00. Čeprav ima- mo sedaj posebno biro za orgle in prenovitev cerkve, so se farani še bolj izkazali kot druga leta. Hvala jim! — Bolni so: George Thomas, Anton Plese, Mrs. John Starr in Matt Yengich. Slednji je zelo slab, ostalim se pa dobro obrača na bolje. Smrt na vzhodu DSD. Torej udeležite se v kolikor mogoče velikem številu. — S pozdravom. John Barbich, tajnik Opomba urednitšva: — O-stali del dopisa smo izpustili, ker bi bilo brezpomembno ga priobčiti ta teden. Ostalo bomo priobčili v glasilu, ki izide v petek 28. aprila. -o- BELGIJSKA VLADA ŽIVELA SAMO TRI URE Bruselj, Belgija. — Hubert Pierlot, član katoliške stranke, je zadnji ponedeljek sestavil vlado, v klateri so bili poleg katoličanov zastopanj tudi socijalisti in liberalci. Ne-mudno po sestavi vlade pa je 3ocijalistična stranka imela zborovanje, na katere'm1 se je odločila, da ne bo sodelovala z vlado. Kot posledica tega so takoj odstopili trije socijali-stičn,i ministri, na kar je padla cela vlada po komaj tri ure trajajočem obstoju. .——o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. Brooklyn, N. Y. — Tukaj je umrl rojak John Jurkovich, ki je bil rojen v Spodnjem Logu pri Kočevju. Tukaj je bival pkolu 40 let in je imel svojo lastno delavnico (machine-shop). Zapušča ženo Katarino, štiri sinove in eno hčer ter enega brata, v starem kraju pa eno sestro. Vest iz domovine Cleveland, O. — Mr. John Kadunc z 71. ceste je pred kratkim prejel iz starega kraja žalostno vest, da mu je v Šmarju pri Ljubljani umrla ljubljena mati Jožefa Kadunc v visoki starosti 86 let. Pokojna je bila daleč na okolu poznana kot trgovka v Šmarju. Po domače so jo klicali "Pekova mati". Zapušča pet sinov in eno hčer. Mr. Martin Tomec gre v stari kraj Chicago, 111. — Mr. Martin Tomec, ki je bival prejšnja 'eta več let v Jolietu, Chicagi in Clevelandu, zadnjih par let pa v Palo Alto, Calif, kjer je delal pri kokošjerejcih, se je te dni mudil za par dni v Chicagi med potjo v stari kraj. Mr. Tomec gre domov v Škri-ije pri Podzemlju na Belokranjskem. V Ameriki je bil let. Je še samec. Zdaj gre v domovino in misli ostati tam za stalno. Želimo mu srečno pot in prijetno bivanje v domovini. Vest iz domovine Sheboygan, Wis. — Mrs. Alojzija Bowhan je prejela žalostno novico iz domovine, da je umrla 20. marca njena 'jubljena mati Thereza Maiko-vec v starosti 70 let, v Toma-živasi pri Beli Cerkvi kjer zapušča sina Franka, tukaj pa že zgoraj omenjeno hčer ter 2 brata Antona in Štefana. — Naj v miru počiva i " Jubilej KSKJ. bodo proslavili Kemmerer, Wyo. — Društvo Marije Zdravje bolnikov št. 94, v Kemmerer, je na svo-ii seji sklenilo, da priredi 2. julija piknik na Peternelovem Renču v počast 45 letnice KSKJ. S tem se prijazno obvešča druga društva, da bi omenjeni dan ne prirejala piknikov. — Konšt. Podlesnik, zast. Vest iz domovine Garfield Heights, O. — Rojakinja Mrs. Jennie Pugelj je pred kratkim prejela iz starega kraja Žalostno sporočilo, da ji je v vasi Bezuljak pri Cerknici na Notranjskem,umrl njen oče Andrej Debevc, v visoki starosti 80 let. Zapušča ženo, enega sina in dve hč^ri, lukaj pa zgoraj omenjeno hčer. * (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOUgilS Thetan jima jc tudi pokazal pot iz gradu in ju, ne da bi kdo opazil, izpeljal iz obzidja- Ko sta bila Gregory in Magr.a enjcrat iz mesta, sta se napoti, la naravnost po poti, ki vodi v Athair. Skoro prepričana sta bila, da grepta y naročje smrti, pa k&j za to, samo da umreta med svojimi . . . . . . Friderik Gregory bi bil bil prav gotovo do smrti prestrašen, če bi bil videl svojo hčer Heleno kot jo je videl Tarzan, ko jo je negibno in brez življenja izvlekel vodnega groba, -r-Krepko jo je Tarzan prijel in jo previdno potegnil ia vode. Ko je bila zunaj, je v$el, 4i je so ž;va. V vsej svoji zapuščenosti in izmu-čenosti ter do smrti prestrašena, je Helena, na srečo, držala obraz in usta kvišku in tako ji voda ni tekla v grlo, da bi jo bila zadušila in to jo je rešilo. Ko je bila enkrat zunaj vode, sta ,jo Tarzan in Herkuf oblekla v podvodno obleko ter so odšli naprej. Stran 2 Igmmmmmmmmmmmmmmjrt AMERIKAN5KI SLOVENEC '■'1 111 tir > i i . _ Petek, 21. aprila/1939- AMERIKANSKI SLOVENEC SPOMINI NA NOVO MASO V WAUKEGANU Poroča Mary Blai Po prijateljih sem bila povabljena na 16. aprila v Waukegan na novo mašo waukeganskega sina-domačina, č. g. Rev. Mihael J. Cepona. Bil je to veličasten dan zame, koliko bolj še za North Chicago - Waukegansko slovensko naselbino. In — kako iskreno je bil Waukeganča-nom pri srcu ta dan, so to prete-čeno nedeljo v polni meri izkazali. Človek, ki je videl njih požrtvovalnost, jo je moral občudovati. Pa menim — šlo se je za dva principa: spoštovanje do duhovskega stanu in ljubezen do svojega farnega sina-novomaš-nika. Knjigo bi se dalo napisati o tem lepem, pomenljivem dnevu, pa ker bodo gotovo domačini o tem pisali, omejiti se hočem le na utise, ki so se mi najlepše zarisali v spomin, katerih ne bom pozabila. Vsakega ameriškega Slovenca mora razveseliti in nekako opogumiti, kadar vidi sina Slovenca pristopiti prvič k oltarju, k daritvi prve sv. maše. Veličasten dan sam na sebi nas vspod-buja k dobrem, nam daje upanja. Č. g. Butala so pričeli svoj govor v cerkvi z uvodnimi besedami : "Pojdite in krščujte vse narode!" Torej vse narode! tudi revni, verni slovenski narod, kateri majhen po številu, nosi težo križev najtežjo v primeri z drugimi narodi. Naš mali slovenski narod, za katerega se bojimo, da ga bodo v gneči poteptali, ga zgubili med množico. — Narod poteptali?--Ali je še čas, pripravljati rešilni voz?-- Od vseh strani nam preti pogin, ali je čudno če se srce Slovenca zveseli, ko vidi rojaka-sina, prvič pred oltarjem?--C. g. Butala so rekli: vodil bo človeka od rojstva do groba. Kajne — samo s par besedami orisano dušno življenje človeško. V angleškem sem čitala: "Nič se še začelo ni, tudi ne končalo Da plačamo s trpljenjem ne bi bilo, Vsaj trpljenje druzih nas je svetu dalo, Trpljenje naše lastno, nam bo grob skopalo." Zopet v par vrsticah, zapopa-deno celo življenje človeka. In če je to borno življenje spremljano od rojstva do groba po naukih sv. vere, katere nam cerkev podaja po svojih duhovnikih, te'-daj cilj in naloga obojih sta dosežena. Gospod Butala so svoj govor skončali z besedami: Molimo pa za novomašnika, da bo storil v svojem duhovskem stanu veliko za Boga, za cerkev in--svoj rod. --- Velika naloga za posameznika, kaj ne? Vendar vidimo, kako vršijo to nalogo naši duhovniki v Ameriki, drug za drugim. V prvi vrsti Bog in cerkev, in potem še narod. Vemo tudi torej, da za nadaljni obstoj slovenstva na površju, naj si bo že cas prav kratek ali pa se bo še zavlekel, bo šla zasluga našim slovenskim duhovnikom in slov. šolskim sestram. Globoko zamišljen angleški govor je bil Rev. Msgr. F. Hil-lenbradt-a, ki je rektor v Mun-delein-u in ki izgleda kot mladenič, vendar že nosi ime Mon-signorja. Ponavljal je v svoji pridigi, da Jezus je vedel, ko je On daroval svojo prvo krvavo daritev na Kalvariji, se bo ta ponavljala nekrvavo še mnogokrat kot prvič in da križ Njegov ne bo ostal samo na Kalvariji, temveč bo stal sirom sveta. Jezus je vedel, da ni samo On odpustil desnemu razbojniku, Mariji Magdaleni, temveč bo še mnogo mnogokrat odpuščeno po njegovih naslednikih. Razlika le, da prva Njegova daritev, je bila daritev sol- za, trpljenja in muk na gori Kalvariji, a današnja daritev, je gospod rekel, je pa daritev veselja pred lepim, veličastnim oltarjem. Oltar, ki je stolp moči, trdnjava, zaslomba duhovnika in katoličana. Tudi Monsignor je omenjal novomašnikovo sivolaso mamico, ki je--koliko žrtev doprinesla predno je prispel sin do današnjega cilja. Omenjal je gospod tudi že pokojnega novomašnikovega o-četa, rekoč: V veselje skoro more biti sinu* novomašniku, če se eden izmed roditeljev pri Bogu veseli tako vzvišenega sinovega poklica. Pri tem pa so moje misli splavale čez morje, tja v prijazni Vrhniški kotiček, in si v srcu želela: O, ko bi tudi ti Vrhnika mogla biti sedajle priča tega veličastnega slovenskega slavlja v tujini, katerega je tvoja hči s pomočjo vseh tvojih otrok tako udano pripravila Bogu v dar. Vrhnika—Horjul, lahko sta ponosna na svoje otroke v tujini. C. g. Monsignor je h kpneu govora-še iskreno priporočal no-vomašnikovim tovarišem in to-varišicam izza šolskih let, naj ga kot prijatelja ne pozabijo, naj si ga ohranijo v spominu in molijo zanj, da mu Bog blagoslovi njegova dela. Rekel je ve-lečastiti gospod: Rev. Cepon je danes sicer uzet iz vaše družbe, toda ne uzet zase, temveč za vas, zato —,— Bog blagoslovi novomašnika Čepona. PROGRAM V DVORANI Popoldanski banket je bil sijajen. Dvorana je bila nabito polna, in bila je to pot polovico premajhna, kajti veliko ljudi se je moralo vrniti, ker ni bilo nobenega sedeža več na razpolago. Jaz se iskreno zahvaljujem waukeganskim prijateljem, da so me spravili do sedeža. Tako bogato obloženih miz banketa jaz še nisem videla. Popoldanski program se je začel mislim okrog druge ure s pozdravnim govorom Rev. Hi-tija. Človek lahko takoj uvidi, da so Rev. Hiti kot župnik wau-keganske fare zelo priljubljeni med svojimi farani. Sledila je kot pozdravna slika šolskih otrok. V počast novomašniku so otroci na odru v lepih prozah in deklamacijah postavili oltar, simbol duhovnika. Naj prvo se je dvignila zavesa na odru in učenke višje šole Matere Božje, skupno z malimi deklicami nižjih razredov so pozdravile na jako lep in ganljiv načiiji novomašnika, s živo predstavo, kaj je duhovnik, njegova služba in njegov stan. To predstavo so napravili tako le: Višje učenke so prihajale ena za drugo in vsaka je deklamirala svoj del pozdrava. Po prvi uvodni kitici se je dvignil zastor in na odru se pokazal goli oltar. De-klamantinja v kratki kitici pojasni pomen oltarja in pove kaj pomeni z ko bi se vendar še to zgodilo, da bi ji sin kdaj tod lovil! Da bi bil gospod te lepe dežele, da bi imel ime in glas v zboru svetovalcev, bil gospod in prost podkrnoški! Moj Bog, na kolena bo padla pred Zrelčana, mu čevlje poljubila, šla bosa zanj na božjo pot na Sveto goro, slednje leto, dokler bo kaj življenja v njej, če ji stori to. Zdaj zropotajo kola čez most, ki drži čez Vankrt. Velik skedenj stoji 'pred grajskim zidovjem. Zavorja pridrži vola in zleze z voza. Noge jo komaj še nosijo. Plaho obstoji. Ne upa si skozi vrata. Na prvega hlapca, ki pride z dvorišča, se boječ obrne: "So gospod doma?" "So; so še pri mizi!" Zavorja potegne srebrno nežko iz torbice: "Na — pa povej gospodu, da — da jih Zavorja prav od srca prosi — naj bodo tako gnadljivi, da bi prišli prav majčkeno venkaj — ali naj povedo, kje naj bi jih počakala." Začudeno jo hlapec pogleda, vendar dobrodušno prikima in gre nazaj v grad. Zavorja se nasloni drhteč na leseno steno pri skednju in čaka. Hlapec se vrne. Sam. Zavorja mu pohiti naproti: "Kaj so rekli?" Hlapec skomigne z rameni: "Da so že včeraj govorili s tvojim sinom, so dejali." Zavorji se naredi črn svet pred očmi. "Drugega nič?" "Naa, nič drugega," zabrunda mož in odide v skedenj. Zdaj se pa spet lahko odpeljem proti domu, si misli spočetka Zavorja kakor omamljena. "Pa ne! Tega ne naredim!" zaplemeni nato v njej. "Ne grem odtod, dokler ne bom govorila sama z njim! Pa če bi morala čakati do polnoči!" Povzame si vse moči, priveže vola k jelši in korači proti grajskim vratom. Kamnita klop stoji pod gradom. Zavorja sede trudna nanjo in čaka. Radovedna služinčad šviga mimo nje, nezaupna doga ji ovohava obleko. Zavorja se ne meni za vse to; gleda v vodo, ki teče zelena in tiha mimo grajskih vrat. Na mostu leži slama in gnoj, vrabci se pulijo za žitno zrnje. Razcapan, majhen otrok kakšnega posla si zida hišo iz snega in blata. Ženi ob vratih postaja mraz. Sonce zahaja počasi za grajsko streho. V jelšah se začne mračiti. Trudna zleze Zavorja sa- ma vase. Vedno dlje se ji zdi, da zvene glasovi z dvorišča. Voda pošumeva tiho in poje tako sladko. Tako ljubo — in rahlo je bebljal svoje dni Nartej — ko je ležal v zibki — in spal. — Nartej! Šiloma se vrže Zavorja kvišku: čakati mora in čuti! In zares pričaka, da zagrmi na dvorišču glas gospoda Sebastijana. In ko tresoč skoči pokoncu in popreži v vrata, stopi gospod Sebastijan venkaj — hvala Bogu sam. "Gospod Sebastijan!" Zavorjin tihi klic ga zaokrene: "Zavorja!" Pogled mu trzne temno ženi v obraz in se spet zaokrene vstran: "Kaj bi rada?" "Gospod," zajeclja Zavorja in glas ji odpoveduje, "prosit sem prišla — za fanta." "Ti ni treba! Saj je naredil po svoji glavi," reče gospod Sebastijan in se dela, da bi šel. Zavorja mu zastavi pot: "Gospod, Nartej je človek jeznoritec, ne smejo gledati na to, kar govori," zaprosi žena in povzdigne roke. "Gospod Sebastijan, naj ne snedo besede zastnyi njegove nespameti!" Vitez se raztogoti: "Nespamet? Se mi pozdeva, da je rekel povsem jasno in premišljeno, da nimava in zakaj nimava drug z drugim ničesar opraviti! Si mu morala natrobiti čedne reči!" Zavorji posije globok žar iz oči: "Gospod, svoj živ dan nisem še rekla žal besedice čez njih!" Premolkne in zardi, kakor da se boji, do je izdala skrivnost. Malce krotkeje zamomlja zdaj Zrelčan: "Take upornosti —" "Ne — on ne!" vzklikne vmes Zavorja," uporen pa ni, pač pa ponosen! Vse bi rad sam naredil, vse delal po svoji glavi — noče, da bi mu kdo kaj v dar dajal —" "Kaj pa si pač misli, da je, ponosni gospod, da se mu zdi za malo, da bi postal prošt podkrnški? Hee?" "Gospod," reče Zavorja tiho in temno, "saj je vendar njih otrok." Za utrip srca se jima potopita pogleda drug v drugega. Tiha radost skrivnosti polne zavezanosti zašije med nju. Nato spet zašepeče žena: "Oni so bili — tiste čase prav tako oblastni in divji. — Ne vedo tega nič več? Ne smejo se jeziti, da enači njim! Gospod, oni mu morajo odpustiti!" "Saj sam noče," zagode nasproti gospod Sebastijan. "Kdo pravi, da noče! Še davi mi je obljubil — ostane doma pri meni. Saj je tako dober fant, oni le ne vedo tega! Naj rečejo, kaj ni zal in velik in prebrisan in viteški — ?" "Cepec je," zaropota vitez, vendar mu ujame Zavorja lesk v njegovih očeh. "Ce bo kdaj Pod Krnosom, mu bodo to lahko izbili," se nasmehne zdaj mati že pogumno. "Se zahvalim za tak trud," veli Zrelčan kislo. "Ne obljubim ničesar — me je pre-grdo razjezil. — Bom že videl." (Dalje prih.) NA OBISK V STARO DOMOVINO (Nadaljevanje s 3. strani.) zeležniški voz. Prijazni Zagrebčani so pridno poskrbeli, da smo se nad vse dobro počutili v železniškem vozu, kamor so nas vsi prijazno sprem- ljali. Še enkrat smo si segli prijazno v roke, še en bežen pogled na mesto z nebroj lučmi in že se je začel vlak pomikati naprej proti glavnemu mestu Jugoslavije — proti Beogradu. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Sveto pismo - novi zakon Vsebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik laaantinsjce škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike. 4 STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Zanimivi romani katere je spisal Kari Mav Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so: BELA REKA ^ knjige) S slikami 624 strani. Vsebina: — == Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. •— Ob Uruguaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50 DOLINA SMRTI (i knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: ■. — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 IZ BAGDADA V ŠTAMBUL (4 knjige) s slikami 627 strnni Vsebina:—Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598 - strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. Pri Šamarih. — Med jezidi. Cena vsem 4 knjigam....................$1.50 PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4 knjige) s slikami ..........577 strani. Vsebina:— Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju. Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$1,50 PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594 ......... strani. Vsebina:—Ama- dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50 SATAN IN IŠKARIJOT (12 knjig) s slikami 1704 stra- —ni. Vsebina: — Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena vseni 12. knjigam ..................................................................................$3.50 SOBOLJAR IN KOZAK knjige) s slikami 592 stra- - ni. Vsebina: — Kozak številka deset, — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige ....................................................................................................$1.'50 SUŽNJI (12 knjig) s s,ikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. - — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. — Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh 12 knjig .................................................................................<.................$3.50 V CARDILLERAH (4 knjige) s slikami 625 strani. Vse- 1 bina: — Gran Chaco. — Puščavnik. — Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 V GORAH BALKANA knjige) 576 strani s slikami. i Vsebina: — Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50 WINNETOU (12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: ■ — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apaci. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseli 12 knjig ..............................$3.30 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 knjige) 624 « —- strani s slikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige .................................................................................——...........$1-50 Ž U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z - medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50 Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo skupno z vsemi,zvezlci ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena Jf5c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 184» W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois Iskre. Omenil sem, da je vprašanje monarhije ali republike akademično vprašanje. Pri "Napreju" pravijo, da se pravi to kravo s šilom dreti. Seve, seve. .. ako jim je tam izraz kakor krava. Menijo, da so vse požrli z veliko žlico, pa jim še dosti manjka. Kar prime jih, če le slišijo besedo ''monarhija", in kar divi se jim pred očmi ko vidijo pred seboj republiko. He. .he. . monarhij je deset vrst republik pa dvajset, in akademično vprašanje gre za tem, kakšna je kaka monarhija, in kakšna kaka republika. Da ostanem pri realnosti. Avstrijska monarhija me je vtaknila v špeh-kamro. Prišla je republika, tudi jaz sem upal, da' utegne biti kaj, ampak ta republika, in tedaj je bila vsa rdeča, mi je pošiljala žandarje v hišo in me moralično potisnila iz domovine, ko so me prej rdeči in republikanski občinski odborniki "po šubu" pognali iz lastne hiše. Vi politični otročiči, še bo treba šol za izraze, in še več dobre šole iz življenja. Široka usta imajo le Prusi, in ta pruska usta segajo do ušes. ste gvišno frdamani". Pa bi ma bila kaka taka frdamanija zopet veselila, ker bi lahko izl tega sklepal, da se je vsaj en komunist spreobrnil, ko veruje na pekel in na frdamani j o* Jaz naj bi bil odgovoren? Komunist nekako to trdi. "Ker je vaše sejanje po "Pisanem polju" rodilo tak osat, ste vsekakor poklicani, da greste zi rovnico na njega". Dobra prilika o osatu in rovnici, ampak logika je pa kmetavzarska. Recimo, da je bil afront zoper Barbiča denuncianstvo, kakor se pridušujejo brezdu-šarji od vseh strani. Ali seiti jaz kdaj denuncianstvo priporočal. da bi bil zanj odgovoren? Če iz komunista postane kdo trockist,ali je komunizem; odgovoren? Ampak denuncianstvo? Le vpijejo tako, kerl vse kaj drugega grize v srcu. Dobro, da ne bodo ti rdeči "svetniki" sodili o denuncian-stvu, in ne bo ostalo pri taki rdeči obsodbi. Vsaj leadvilski fajrApšter pri vsem kričanju o denuncianstvu in vsem ogorčenju v rdečem in komunističnem taboru mirno spi, in bo mirno zatisnil oči. ko bo poklican na sodbo radi "Pisanega polja". Vi pa sami glejte. "Vsak človek ima pravico misliti, govoriti in pisati prav ali narobe. Čitatelj ali poslušalec pa ima pravico in dolžnost, pisanemu ali govorjenemu verjeti ali pa odklanjati". Tako modrujejo pri "Napreju" pri "barbičizmu". Tudi nje je prijelo. Hm? Pravico, pravico. Recimo, da bi prišel jaz kdaj v Pittsburgh, srečal tam g. Witkovicha na ulici, si vzel pravico govoriti, in mu zabrusil v obraz "Falot". Stavim, da takoj teče h kadiju. Priznam mu pravico. There is the point. Ampak. Skoroda mi postaja malo vroče, ker izgleda, da bom prav jaz frdaman radi tega, kar se godi tam v Cleve-landu radi Barbiča. Pri "Napreju" so silno ogorčeni, da jim kar sveta jeza šviga iz oči. In kdo je odgovoren? Fajmo-šter v Leadvillu. Poslušajte. Kako slabo"j pravijo in trdijo, "napačno so v moralnem in človečanskem oziru vzgojeni ljudje, ki svojemu sočloveku strežejo po eksistenci ali po življenju. Gospod Trunk, vaši učenci so v tem slučaju zagrešili velik greh pred bogom in pred ljudmi. V listu, v katerem sejete po "Pisanem polju", so dobili grešniki še po-tuho. Če ne poveste zapeljan-cem, da je napačno, nemoralno, kar so poskusili, se zna zgoditi, da se bodo slučaji množili.. ." Malo mi je odleglo pri vročini, ker na koncu sem pričakoval, da bodo rekli: ". . . zna zgoditi, da 'bo- DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. OGLAS "Izseljenski Vestnik" je mesečnik, katerega izdajata] Družba sv. Rafaela in Izseljenska Zbornica v Ljubljani kot glasilo vsega slovenskega izseljenstva celega sveta. "Izseljenski Vestnik" obravnava vsak mesec vse važne zadeve, ki se tičejo našega izseljenstva in je zelo potrebno, da so naši izseljenci o vsem tem poučeni. Gre samo za njih koi'isfr. "Izseljenski Vestnik" p r i- naša vse uradne odredbe naše države Jugoslavije,tikajoče se izseljenstva, in v s e naredbe raznih držav glede priseljen-stva., kjerkoli so naši ljudje. "Izseljenski Vestnik" prinaša dopise izseljencev iz vsega sveta, kar gotovo zanima vsakega našega človeka na tujem. "Izseljenski Vestnik" naj bo vez, ki veže vse slovenske izseljence vsega sveta v eno družino. Domovina imenuje naše izseljenstvo svojo "deseto banovino", t. j. sestavni del naše države. To bo pa le, če ga bodo naročili in vanj dopisovali vsi izseljenci. "Izseljenski Vestnik" je zato najvažnejši list za vse naše izseljence po vsem svetu, in bo gotovo samo njihova korist pa tudi njihova čast, ako bo od leta do leta rastel, se večal in postal vodilni list slovenskega naroda. "Izseljenski Vestnik*' stane I za USA samo 50c. Prosimo, pišite n a m, da Vam ga pošljemo na ogled. Gotovo Vahi bo všeč. Izseljenska Zbornica Ljubljana, Tyrseva, 31. Jugoslavija. IZBORNO MONARCH PIVO Monarch družba izdeluje nove vrste pivo "EXPORT BEER" Poskusite ga! MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vam servira. Na aapadni strani mesta Chicage razpečava MONARCH pivo BEER DEPOT John Kochevar WEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787