Posamezna številka 6 din SLOVENSKI Uredništvo in oprava: Ljubljana, Knafljeva uL 5, telei. 55-22 đo 55-25, za oglasni odd. 88-96, za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje naročnike 38-32 — Postni predal 29. — Tekoči račun Narodne banke 601-90321-0, fiamde£jsk& izdaja LETO I. ŠTEV. 9 Ljubljana, ponedeljek 3. marca 1952 VLADNA KRIZA V EGIPTU paia fe sestavil novo filiali paša je ftafi nori vojaški guverner — fčrizo je povzročila nameravano odložitev tlela skupščine — Londonski krogi v skrbeh Kairo, 2. marca (Tanju?). Nagib el Hitali pača je sestavil novo egiptovsko vlado. Novi notranji mini-Fter Morrada el 'darovi paša in li-nančni minister /cki .'»bdel Motani boj sta bila člana prejšnje vlade Ali Maher pase, v kateri sla imela iste resore. Egiptovski kralj Fanik je hkrati imenoval Nagib el ITilali pašo zn generalnega vojaškega guvernerja Egipta. On krize in ostavke egiptovske vlade je prišlo po izrednem sestan- ku vlade ob udeležbi kraljevega posebnega svetovalca Afitfi pase Sestanek je bil sklican spričo zahteve bivšega predsednika vlade A.I Maher paše. naj bi preložiti delt parlamenta dokler trajajo naglo egiptovska pogajanja. Kralj haruk je podpisal ukaz v tem smislu, ven dar so nekateri ministri, ki so bil. nezadovoljni s stališčem predsednika vlade, zahtevali izredno seje vlade. Po seji je bilo sporočeno, du je kraljevi ukaz dejansko obstojal vendar pa bo parlament glede na Atensko vojaško sodišče je izreklo obsodbo Atene, 2. marca (Tanjug) Atensko Vo.ir. ko sor’Uće je včeraj izreklo .sodbo 20 članom komunistične partije Grći.ie, ki so bili obtoženi vohunstva v kor-'t informbirojskih držav. Osem oseb te skupine je bilo obsojenih na smrt, med njimi tudi član CK K p Grčije Belajanis. Na dosmrtno ječo so Vilo obsojene štiri osebe, deset pa na časru ne kazni od 1 do 20 let. Sed^m oseb je bilo onro-’čenih. Parlamentarna skupina združene de- mokratične levice j*e zahtevala od predsednika vlade Plastirasa, da se ustrelitve odlože, dokler bo on na čelu vlade. Odbor socialistične stranke ELD za atensko področje sodi. da bi izvršitev teh smrtnih obsodb zaostrila notranji položaj. Tudi list »Preodevtiki alagi« poziva vlado, naj trezno premisli posledice, ki bi jih lahko povzročila ta obsodba atenskega sodišča. spremenjene pogoje še nadalje delal. Drugo vladno sporočilo očita tisku, da prinaša tendenciozna poročila v zvezi z angloegiptovskimi pogajanji. Vesti o ostavki egiptovske vlade so razdelile londonske politične kroge, zlasti zaradi odmeva, ki bi u'a utegnila imeti ostavka na‘že tako neurejene odnose med A elik» Britanijo in Egiptom. Fradni ko mornarji še niso znani, kor britansko zunanje ministrstvo doslej še ni bilo uradno obveščeno o Ali Malier pašiui ostavki. V britanski prestolnici so bili doslej precej črnogledi glede na uspeh mgjoegiptovskili razgovorov. L radni krogi so celo trdili, da je na o: razgovore padla senca zato, ker -n sodili, da jo spopad med Ali Maher pašino vlado in Vafdisfičnc POGAJANJA V PAN MUN JOMU Delegacija OZN dvomi v iskrenost nasorotne strast he Ul da bi bil dosežen spora Tokio, 2. marca (AFP). Predstav niki Zdroženega poveljstva v pod odborih za nadzorstvo premirja i: izmenjavo ujetnikov so prebrali da nes kitajsko—everno korejski de le.aciji deklaracijo, v kateri izra žajo resne dvome; glede namerne ki n D »ih in severnokorejskih za- stopnikov. \ deklaraciji jc rečeno da so Kitajci in Severnokorejci prekršili sporazume, ki so bili že skic njeni med pogajanji, ker se nis. ravnali po načelu, da bi prišli \ komisi jo za nadzorstvo premirja za stopniki nevtralnih držav, katerih izvolitev bi bila spremenljiva za obe stranki, \rhti tega nišo dane privolili v to. da bi povsem izmenjali podatke o vojnih ujetnikih. Predstavnik združenega povelj »Iva, polkovnik Harrow, je izjavil predstavnikom tiska, da združene poveljstvo, če tudi je navedlo ti obdol/itve, ne misli na odgodite* in tudi ne na prekinitev pogajanj, ter bo tudi nadalje zastavljalo vse napore, zn in. Oba pododbora se bosta jutri zno • u sešia. Štab ameriške Vlil. armade jc lavi sporočil, da na korejskem bojišču ni bilo pomembnejše dejavnosti severnokorejskih in kitajskih enot. Bojne ladje združenega poveljstva so bombardirale sovražne postojanke ob vzhodni in zahodni ibali Severne Koreje. 15 veletrdnjav je vrglo bombe na oporišča severno od frontne črte, nočni bombnik: pa so napadli vojaška vozila v sovražnikovem zaledju. Po drugih poročilih so 4 neznana letala napadla davi položaje južnega poveljstva na srednjem delu korejskega bojišča Agencija Nova Kitajska poroča da je izbruhnila v Severni Koreji epidemija kuge. Agencija očita Združenemu poveljstvu, da vodi bakteriološko vojno, trdeč, da sc ameriška letala odmetavala bombe z bacili kuge na Severno Koreio. Silil v Pan .'Mnn Jomu se že dolge mesece skušajo pogoditi o pogojili premirja — doslej brezuspešno. Na sliki vidimo vodji obeh delegacij: na levi severnokorejskega generala Nam Ha, na desni pa ameriškega admirala Turner Joy a. Japonska hoče enakopravnost Tokio, 2. marca (AFP). Skoraj vsi japonski listi izražajo zaskrb ljenost glede na položaj, ki je nastal po podpisu sporazuma med Japonsko in Am-riko. List -.Vsaki ki izhaja v več kot 4 milijonih izvodov, celo izjavlja, da prijateljstvo med Japonsko in Ameriko ne bo moglo trajati, če odnnsaii mod Tema državama ne bodo temeliili na enakopravnosti in suverenosti. »Asaki piše. da so zahodne države vse predolgo nepravično ravnale z deželami Daljnega vzhodu. Nedavni goja v nacionalizma v tern delit sveta izvira iz nezaupanja in strahu, da ne bi Zahod spet krivično ravnal z Vz>- •lom. Japonska je sicer spet dobila neodvisnost, ni piše pozabila preteklosti, ki jo zel vznemirja. -Asaki: opozarja na dogodke v Indoneziji, kjer je morala vlada podati ostavko zareci; obtožb onozirije. da bi ameriška pomoč lahko ogrozila neodvisno«, zunanje politike. I pajmo. piše »Asaki*. da se Imdo Američani zavedli. ds je prijateljstvo mogoče samo med enakimi. V eliki gospodarski časopis -Nipon Krizni «e ho podrlo up-oijp n i pri in teli >tvo med ] id-':;'1;'» in Ameriko će u e ! )0(|f> l)( • lj ur 'd -Y:-*h jn-pon- sl.e nf' ul v:.- !• f»ri Izv n in:- in do ločb mirovne pogodbe. List :Sang> Okeiza* pa zahteva od vlade, naj prepreči nadaljevanje okupacijskega režima in »ozračja, sličnega okupaciji*. Samo »Nippon Times«, ki iziiaja v angleščini za pretežno ameriške bralce, se še nadalje vzdržuje vsake kritike o sporazumih ki jih prikazuje v čimbolj ugodni luči. Tokio, 2. marca. L\FP). Japonska vlada proučuje zakonske predloge. ki bodo v kratkem predložen parlamentu in ki pooblaščajo ja punsko vlado, da lahko gradi letala. Zakonski načrt ne vsebuje se daj vladne pomoči letalskim tovarnam. Tokio. 2. marca (Tanjug). Danes ie bilo na Japonskem ob proslavi ‘O-ictnice korejske vstaje proti japonski vladavini več demonstracij n protestnih zborovanj, ki se jih 'e udeležilo več sto tisoč Korejcev m Japoncev. Ob tej priložnosti je prišlo do manjših izgredov v razvit krajih. A IFimcndjiju so manjše ■kupine Korejcev napadle policijske posta je’, poslopje občinske uprave in druga državna poslopja, na katerih so razbili okna. Korejska vstaja je izbruhnila le !a 1919 in je v njej socblovnh) pri bližiio 000.U00 Korejcev. Dunaj, 2. marca (Tanjug) Fo vesteh iz Budimpešte je iz otroškega dnevnega zavetišča v industrijskem kombinatu Rako-sy v Cepelu izginilo 32 majhnih otrok. Odpeljala jih je (i. novembra lani upraviteljica dnevnega zavetišča, ki je sovjetska državljanka. Sele sedaj se je zvedelo, da so te otroke, stare od 4 do 6 let, odpeljali v Sovjetsko zvezo. Dve materi, ki sta kot delavki zaposleni v kombinatu Ra-kosy, sta zahtevali pojasnilo od upraviteljice zavetišča. Namesto odgovora so agent; madžarske tajne policije obe materi odpeljali neznanokam. Druge matere. ki so tudi zaposlene v tovarni Rakosy, so prestrašene zaradi teh dogodkov, vendar pa si ne upajo vprašati za usodo svojih otrok. asas «Iranko neizogiben. Ta1 rr. J SiT^fefc P i> ✓ '\SiUA Ls fsiU ATM * š i mdiiski pa ln lit Pred preš te 'ekaj te-Ini so v Indij! zapečatili 2,584.010 volilnih skrinjic i f .sove, ki so bili oddani na prvih parlamentarnih vo- ih, odkar je büa Indija e izvedene na poa • --e. Ai je io.r v indijskih mestih. r.e skrbi, s orajo isleari same h: ve ne sni e r-. ‘ ■ če preganjati, zato ; čeprav se z .r; tili tega ustavi ves j deželi, kjer list papirja, ki je rit s kop:, j p» ihlih besed, cenijo talismani k j er ima d ujna zgo- Jetcžne »svete-mo po smeti.ščil idi lahko mim krave, za i in mod odpadki, i ležijo sredi ulic. katere nihče ra- pa vornost enak uš: zk na poslušalce kot umetelni ogenj na občudujoče otroke, lal.ko služi obisk v velikem iorumu, Her proizvajajo govore kot vzoren pouk. Kaor koli bi poleti 1. 1949 nenadoma vstopil na g..1. rije za obiskovalce v indijski zakonodajni skupščini, bi se počutil kot sredi zborovanja neke skrivnostne teološke družbe. Starinske osebnosti, ocive-ce v belo, so prelivale neskončne ognjevite govore, č so ogromno m zvij strast- no zgovornost glede najbolj ne-s ........n podrobnosti kakega verskega ;.re r :su; zakonodajalci, ki so odi še častitiiivej.-ega videza, so jih prekinjal;, zadržujoč se pri vsakem o. sečna iz #\et.i: pi-un. ki so stara teč kot 2 ! let. Več kot leto — mesec za me očem — je skupščin n ki bi m os* mere, s katerimi je govornik rotil Indijsko republiko, naj ne dovoli klanja krav, čeprav so še tako stare, še tako bolne in še tako nekoristne... Utrujeni starci so si obrisali š čela pot in so oživeli. Govornik pa je kar naprej govoril, kajti njegova zgovornost je bila neusahljiva kot vodovje mogočne reke. Njegove besede so prekoračile zidove, razpršile so se čez neizmerne I indijske planjave in so prišle do ušes ogromnih množic, ki so pritrjevale govornikovi izredni pobožnosti. Razprava se je nadaljevala več dni in se je končala z zmago nazadnjaške večine. Potem ko sem več ur potrpežljivo poslušal, sem bil prisiljen samemu sebi dopovedati, da prisostvujem najvišjemu zakonodajnemu telesu velikanske države, ležeče v srcu kontinenta, ki je prav sedaj v polnem razvoju. Obrnil sem se k sosedu — to je bil Indijec častitljivih let, ki je imel na glavi belo čepico, kakor jo je nosil Gandhi, oblečen pa je bil v nošo iz belega kadija, ki so jo stkali na roko. Govor je poslušal s poostreno pozornostjo. — Kdo je gospod, ki sedaj govori? sem ga vprašal. Pogledal me je zelo začudeno. Videti je bilo, da nisem na tekočem: kako bi pač mogel pozabiti ime učenega govornika, vzvišenega zaščitnika indijskih tradicij! Spomnil me je na njegovo ime in je v isti sapi dodal vljudni vzklik: »Je zelo goreč Gandhijev učenec, velik mož: več let je bil v zaporu.« Zadnji stavek je izzvenel kot geslo, podobno kot če bi nek zahodni aristokrat dejal: »To je eden naših.« V zadnjem razdobju gibanja za nesodelovanje, ki ga je vodil Gandhi, je veliko število ljudi sodelovalo pri manifestacijah, kjer je prišlo do spopadov s policijo, ki je bila oborožena s palicami. Zaradi teh spopadov so mnogi prišli v zapore. Za tisoče med njimi — v glavnem najrevnejše — je to pomenilo resnično žrtev: običajno popoln polom. Za nekatere druge, ki so bili srečnejši, je bila to neke vrste družbena obveznost, ki je bila ublažena zaradi znosnega postopanja z zaporniki, ki so povrh od zunaj dobivali zavoje hrane in so bili gotovi, da družinske zadeve potekajo ugodno, ker so za to skrbeli drugi člani podjetja, ki se zaradi previdnosti niso vmešavali v politične zadeve. V vsakem primeru je bila to zanesljiva naložitev, način, da so se že vnaprej vpisali v velikanskem uradu za podeljevanje služb, kar je postopoma postal Indijski nacionalni kongres, potem ko je Indija dobila neodvisnost. Sedaj ko so Angleži odšli iz Indije in so plameneče upe sčasoma zamenjala razočaranja, postaja očitno, da sredstvo, s katerim so lahko usmerili nacionalizem proti tujski nadvladi, nima nujno tudi sposobnosti, da bi z njim zgradili — novo državo... SONČNI MUK pri, primitivnih narodih Ze naš list je opozoril bralce na delni sončni mrk, ki ga je bilo 25. februarja mogoče, čeprav samo kot neznatno senco na soncu, opazovati tudi pri nas. iona v Sudanu, v ršasri na Srednjem vzhodu in v Librevillu v Centralni Afriki je bilo mogoče tri ! minute gledati, kako se je sonce pomračilo. Mnogi astronomski observance' ;(> v Kartum v Sudanu že me- pos:u Prav Ne! oliko •ca dn cera teh živir.e. k: j h pr :: ii aktivno vredne; vrednosti, ki jo i ;eč ni bilo govora Indi bila zakonodajna sece prej poslali posebne ekspedicije, craia voditi Indijo da bi bile pripravljene, da v teh treh j ve, z ulost.no izrab- minutah opravijo svoje delo. pri opa- | Y-. n RS ne- zovanju ie.a izrednega neoesnega po- j trava gantnost. Za java. a je bilo potrebno Poročila, ki so prišla iz krajev, kjer 1 orazn h govorov in je bil viden popolni sončni mrk, pra- in plehkobe. vijo, da je ta pojav povzročil pravi vernikov je odšlo v mesto Kurukšetra, ki leži kakih 100 km severno od New Delhija, da bi se tam kopali. Astrologi so izkoristili to priložnost, ker so mnogi Indijci hoteli zvedeti, kako bo sončni mrk vplival na njihovo bodoče življenje. To praznoverje in množično kopanje pa povzroča indijskim sanitarnim oblastem velike preglavice, ker se bojijo, poplah med primitivnimi narodi. nesko nčmh govorov. V s -bina teg; go- dobno poročilo je prišlo tudi iz In- v : a kr kor bi si človek la •ko mislil ža dije kjer so lahko vidcu cifini sončni mrk. V indijski prestolnici New Delhi r • • s; ivo o ukrepih, ti, da bi iz 215 milijonov reba glav “ prišlo n« slikovitih mani: s-acii Sip. vilni pobožni Hindujci imajo namreč k : kšen n ne m bi to potencialno bosa- stvo i hI:o izkoristili, da bi pridobi- vali vej r r. I' k a za slabotne otroke, ali pa da bi n.-'h možnost. kako bi te trum !? lahko uporabi li pri polje- delskh: '' ih. Ne: to je bil strasten poziv, ki • e bij natrpan s sklicevanji na sveto pismo in na p: rastare pri- ta naravni pojav za nekaj n3dnarav-',c=a, ki opozarja ljudi art legendo u ■ diiske mitologije, ki je popisana v ■ .ni Mahabearata Po tei legendi je bog Krišna ukazal zatemnitev sonca, da bi lahko zmaga! v bitki, ki simbolizira boj med dobrim in slabim. Od starih tradicij zaslepljeni Indijci smatrajo, da pomeni sončni mrk ugodno priložnost za »očiščenje grehov«. Zaradi tega so na ta dan milijon Hindujcev kopali v »svetih« vodah. Največ praznovernih BL3tS Ameriški •Pfes* H 5» K9?»S£IVEJ4BZ!9i * „ 9A lic tl so objavili, da dela poveljstvo ameriške mornarice poskuse » helikopterjem za posameznika. Motor helikopterja je koi nekak nahrbtnik, pritrjen z jermeni na hrbei letalca, nad glavo pa ima dva metra široka štiri!» rako Vetrnico. Kaje je ;a aparatura sposoana dvigniti vojaka v ocliii bojni opremi in ga nesli v precej oddaljen kraj. — Ce boao ti poskusi uspeli, fcOuO vazni predvsem za diverzantske akcije: s helikopterjem na hrbtu bi sc vo- ijigÄ^ kpi RsiL/' jaki lahko po izve-ceni akciji vrnili ; • $*» * v svoje oporišče!n. ?. pr. na ladjo), kar -•'*>-*•-1 niso mogli n. pr. padal.i. ki so jih doslej uporabljali za taksne posle. S to iznajdbo pa bi til izpolnjen tudi davni sen človeka, da bi lahko letal sam in poceri, kajti za odriv ali pristanek helikopterja ni potrebno letališče. Vsakdo, ki bi imel to napravo, bi lahko ob vsakem času odfrčal s »irehe svoje Irše. Čudovito lepa igra narave: Lunina senca Je padla na sonce; Izza zastrtega sonca pa prodirajo sončni žarki in dajejo zatemnjeni ploskvi svetal ognjeni venec da bi zaradi tega nastale lahko velike epidemije. Zaradi tega so že vnaprej cepili proti kugi vse romarje, ki so se odpravljali na »božjo pot« v Kurukšetro. Na dan sončnega mrka so bile v New Delhiju zaprte vse trgovine. Tudi to poročilo veliko pove, kakšne so razmere v Indiji, obenem pa tudi, kakšne težave ima vlada neodvisne indijske republike pri uvajanju modernih metod upravljanja, posebno še, ker so tradicije tako zakoreninjene med indijskim prebivalstvom. Ali veste, da ... — dosežejo mebi’ski kaktusi visino 20 metrov in obseg enega metra? — velblod lahko brani v svojem že~ loacu zalogo 250 litrov vode? uporabljajo v Orientu ie več stoletij kačji strup za zdravljenje srčnih bolezni? — je 138 metrov visoka Keopsova piramida sestavljena iz dveh milijonov tri sto tisoč kamnov? na velikih severnoameriških prerijah zrastejo do 10 metrov dolge trave? — muha lahko vleče za seboj predmet, ki je 600 krat težji od nje same? — jo za Japonce s sladkorjem pečene vrtnice izborna poslastica? — poznajo opice v svojem okornem jeziku 75 različnih glasov, s katerimi izražajo lakoto, jezo, veselje itd.? — je hil v 16 stoletju krompir prava redkost v Evropi in da takrat še nihče ni mislil, da bi si ga pripravil za jed? — je gravitacijska sila, ki privlačuje luno k zemlji, enaka sili jeklenega kabla s premerom 600 kilometrov? EVROPSKE CIVILIZACIJE SE BOJIJO KOT KUGE Miaoa žena Črnskega plemena Boni z značilno pričesko tega plemena Francoska Gvajana s Hudičevimi otoki — nekoč zapuščena dežela kaznjencev — pozna sedaj drugačno življenje. Kaznilnice, ki so leta 1852 sprejele med svoje zidove prve kaznjence iz evropske celine, so skoraj povsem izginile, izgon v kazenske kolonije se je končal leta 1S47. Mnogi osvobojeni kaznjenci se niso vrnili v domovino, temveč so ostali v Gvajani. Priča te mračne preteklosti pa je še sedaj obstoječa giljotina, ki je včasih obglavljala po tri do štiri kaznjence na dan. Pokopovanje obglavljencev ni bilo nikako vprašanje, morske globine so bile njihov poslednji dom. Zadnji odpor domači v francoski Gvajani Naravni zakladi te prekomorske francoske posesti so zelo velike: ležišča boksita, zlata in obširni gozdovi, ki ne dajejo samo les, temveč tudi celulozo, ki jo povsod primanjkuje. Vse to bogastvo bi bilo treba izkoriščati, toda kje dobiti poceni delovno silo, odkar so prenehali tja pošiljati kaznjence? Deset mogočnih rek, ki namakajo to deželo, se zliva v Atlantski ocean. Najvažnejši sta Oyapock in Maroni, ki se vijeta v dolžini 330 do 400 km. Edine prometne zveze so prav te reke, po katerih se s pirogami lahko pride do najoddaljenejših krajev dežele. Vendar je plovba zelo počasna in zadeva ob številne ovire. Vse reke in njihovi pritoki so polni brzic, pa tudi slapov in skal. V dobi deževja vode narastejo in takrat je plovba veliko j lažje, nevarnost, da bi se piroga za- j letela ob skalo, postane manjša. Vendar pa postanejo ob velikem deževju | nevarni vodopadi in vsako napačno manevriranje piroge postane lahko usodno. Zaradi tega se v maju, to je v času, ko dosežejo vode svoj maksimum in narastejo za 4 do 6 m, izogibajo nevarnih rek z vodopadi. Velika ovira pri plovbi so tudi porušena drevesa, ki leže vsevprek in zapirajo prehod po reki. Največkrat ni druge pomoči, kakor se prebiti skozi pragozd, toda pri tem je treba sekati drevje. V takih pogojih seveda ni upanja, da bi napredovali kaj več kot nov proti kolonizator jeni njihovih sedanjih predstavnikov ne dos-.za več kot nekaj okrog 700. Ti žive v majhnih skupinah raztreseni po vsej deželi. To primitivno avtohtono prebivalstvo je v manj kot treh stoletjih nadomestilo novo prebivalstvo, sestat «„.eno iz elementov raznih narodnosti, to so: afriški sužnji, azijska delovna sila, ki jo predstavljajo Hindujci, Anamiti, Kitajci in Libanonci. Tu ne moremo pozabiti na približno 72.000 obsojencev, ki so jih od leta 1852 do 1939 deportirali iz Evrope. Končni rezultat mešanja teh različnih narodnosti je današnje prebivalstvo Gvajane, pri katerem prevladujejo črnci. Skoraj štiri petine gvajanskega prebivalstva živi v obalnih pokrajinah. Od avtohtonih prebivalcev Gvajane je ostalo le 6 indijanskih plemen, od teh sta največja pleme Roucouyenna in Emerillon. Te dve plemeni sta zelo gostoljubni in se ne bojita belcev. Lov in ribolov sta njuni glavni zaposlitvi. Na poseben način znajo privabiti opice, katerih s strclicami nikoli ne zgre-še. Ta plemena ne žive dolgo v istem kraju. Običaj je, da vas zapustijo, čira je v njej nekaj ljudi umrlo, in v bližini zgradijo novo naselje. V Gvajani pa žive tudi plemena, kot n. pr. črnsko pleme Boni, ki se upirajo vsaki civilizaciji. Pred belci beže kot pred kugo, obleke sploh ne poznajo, dečki in deklice do 17 let hodijo popolnoma goli. S pirogu do roki Ouaremapan Francoska Gvajana meri 88.240 kmz. Šteje približno 23.0OO prebivalcev, od teh je 2800 belcev (večinoma so to osvobojeni kaznjenci). Glavno mesto Cayenne z 12.000 prebivalci, obenem pa je to mesto važna strateška baza z vojaškim in civilnim letališčem. Gvajano so kolonizirali Evropejci v 17. stoletju. Poleg Francozov imajo svoje posesti v Gvajani še Angleži in Nizozemci. Atomska energija in medicina Iščoč vzroke nekaterih psihičnih oboienj, so začeli nekateri znanstveniki raziskavaii vlogo ščitne žleze. Malenkostne spremembe v teh žlezah povzročajo debelenje ali hiranje, lahko pa vplivajo tudi na bolnikov razum. V neki angleški bolnišnici so zdravniki pri zdravljenju nekaterih duševnih bolnikov začeli uporabljati atomsko energijo, ki vsebuje radio aktivne izotope. Doslej so te izotope uporabljali s pridom že pri zdravljenju golšavosti in krvotočnih motenj, poslej pa upajo, da bodo z njimi dosegli uspešno zdravljenje tudi nekaterih duševnih bolezni. nekaj kilometrov na dan in za pot, ki bi jo normalno opravili v nekaj dneh, potrebujejo cele tedne. Tu vlada tropsko podnebje. Srednja temperatura znaša 27 stopinj in naraste največ do 37 stopinj. Deževna doba traja od decembra do konca avgusta. To je doba velikega deževja, ki se začne marca in se konča avgusta, ko nastopi suša, ki traja od septembra do novembra. Najbolj vroča meseca sta september in oktober, ko znaša srednja temperatura 28 stopinj. Vendar pa je to le dve stopinji več kot v najhladnejšem mesecu, to je v januarju, ko znaša srednja temperatura 26 stopinj. Nenadni močni sunki vetra, ki pa ne trajajo več kot četrt ure, se pojavljajo v vsakem letnem času, najraje popoldne in zvečer. Gvajanski tropski gozd Je skrivnosten. Sončni žarki ne prodro nikoli skozi košate oboke ogromnih praproti in bršljana. Gozd je en sam ptičji gaj, kjer kraljujejo zelenkasti fazani, modrikaste čaplje, rdeče papige in kr-kavci. V 'začetku kolonizacije, to Je v 17. stoletju, je živelo v francoski Gvajani nekaj deset tisoč Indijancev. Tl pa so postopoma izginjali in število OZN se zanima za diplomsko delo našega študenta u Pred kratkim je na hidrotehničnem oddelku beograjske gradbene fakultete diplomiral študent Miiodrag Dodič. Njegovo diplomsko delo je bilo »Melioracija Topliške kotline« v Srbiji. Njegovo delo je eno izmed redkih del naših diplomanov, ki bo neposredno koristilo našemu kmetijstvu. Se več, za delo M. Dodiča se zanima celo Organizacija združenih narodov. In kar je tudi posebnost: Dodiču sta pri njegovem delu pomagala dva univerzitetna docenta. V Topliški kotlini so padavine zelo nestanovitve in neenakomerne. Zato je tudi vsa prostrana kotlina za gojenje posameznih kultur nezadostno izkoriščena. Zaradi tega je treba vodne padavine ohraniti za poletne mesece, ko vlada v teh krajih suša kot v pravi pustinji. Del zemlje v tej kotlini je zaradi suše brez vsakega rastlinstva, po drugi strani pa reka,Toplica na veliko poplavlja zemljo. Težko delo je čakalo študenta Dodiča, toda uspešno ga je opravil. Njegov obsežen načrt predvideva pet velikih vodnih jezov, za katerimi bodo nastali veliki zbirni bazeni. V teh bodo shranjene velike količine padavin za kritične mesece, ko ni vode. Voda iz zbirnih bazenov Breskov je bila nekdaj strupena Ime tega sladkega sadeža izvira iz besede »persica« kakor sp v starem veku imenovali perzijsko jabolko, prednika naše breskve. V Perzijo je prišel ta sadež iz Kitajske in to preko Indije. Takrat je bila breskev strupena in so Indijci pomakali v njen sok svoje strelice, da bi postale strupene. Sele Perzijci bo oplemenitili ta sadež. pa bo poganjala turbine v več manjših električnih hidrocentral, ki bo dajala električno energijo za bližnje rudnike. Vodo, ki so jo že izkoristili za pogon turbin, pa bodo uporabili še za namakanje okrog 9280 ha osušenega zemljišča. Organizacija združenih narodov je predlagala naši državi, naj izbere predel, kjer bi OZN zgradila zgledne naprave in opravila dela, ki bi služila blaginji in napredku dežele, naša država pa bi imela od njih še posebno korist. Strokovnjaki so se odločili za Topliško kotlino, za uresničenje načrta — diplomskega dela Milodraga Dodiča. Glavni cilj njegovega načrta je, da praktično pokaže uporabo električne energije v kmetijstvu ter obenem veliko korist pri namakanju suhih krajev, kot je Topliška kotlina. Izkušnje, ki jih bodo dobili strokovnjaki pri uresničenju Dodičevega načrta, pa bedo koristne za ves svet. Zaradi tega bo njegovo diplomsko delo koristilo našemu kmetijstvu in Srbski akademiji znanosti, ki raziskuje to vprašanje. Zato je tudi za svoje diplomsko delo kandidat Dodič zasluženo sprejel oceno: 10 točk. Zenska jeza Utelešenje ženske jeze je bila Ksan-tipa, žena grškega filozofa Sokrata. Ko je nekega dne Sokrat obedoval s svojim prijateljem, je svojeglava Ksan-tipa, ki je bila jezna na svojega moža, zmetala po tleh vse krožnike in kozarce, ki so bili na mizi. Ogorčeni prijatelj je hotel oditi, toda filozof ga je zadržal, rekoč: 'Zakaj si se tako razjezil? Ali ni morda včeraj, ko sem obedoval v tvoji hiši, skočila na mizo tudi tvoja kokoš, ki je vrgla z mize vse krožnike in smo se ji tako nasmejali? Smej se torej tudi sedaj, kajti stvar je ista!* “rants MANON Film francoskega režiserja Henry-Georges č-louzota »Manon«, katerega v zadnjem easu prikazujejo v nekaterih mestih nase arzave, je 1. Ib43 na mednarodnem filmskem festivalu v Henetkah aobil najvisjo nagrado — Leva Sv. Marka Henry-Georges Clouzot je znan francoski režiser, ki mu je bilo po vojni za nekaj časa prepovedano snemanje, ker je za okupacije delal za nemsKO družbo »Continental«. — V »Manon« Clouzot s hladno neusmiljenostjo odkriva notranjost svojih junazov, pri čemer s cinizmom izoira ie najslabse strani. Kljub temu pa Clouzotu ni mogoče odrekati velikih režiserskih sposobnosti. Njegov film »Manon« je zelo svobodna in modernizirana predelava znanega Frevostovega romana, ki pa bolj kot na Prevosta spominja na francoske eksistencialiste, to pa predvsem zaradi svoje intelektualistične dekadence. Clouzotov glavni junak Des Grieux (Michel Auclair) je partizanski dezerter, ki pravi, da se je pridružil partizanom samo zato, ker je bil že pri svojih 19 letih sit dekiet. Manon (Ceciie Aubry) pa je mlado dekle, ki se je družilo z nemškimi vojaki zato, ker so bili »vljudni«. Ko jo partizani ujamejo in hočejo obsoditi zaradi kolaboracionizma, pregovori Des Grieuxa, da jo reši in z njo pobegne. Film nam kaže, kako oba zaljubljenca v okolju, kjer ne obstaja nobena meja med dobrim in slabim, obupno iščeta srečo do tragičnega zaključka v palestinski puščavi, kamor jo Clouzot pripelje na dokaj čuden način skupno z Židi, ki se tajno izseljujejo v svojo obljubljeno deželo, kjer prav tako kot Manon najdejo smrt. Prizor iz filma »Manon«. Manon (Ceciie Aubry) in Des Grieux (Michel Au« clair) na ladji, ki ju pelje v Palestino Res čudno, kako lahko tak deka-denčni film, ki ne predstavlja struna samo za mladino, ampak za vse gledalce, dobi najvišjo nagrado za umetniški film. To mnenje je izrazilo že mnogo kritikov po vsem svetu. Toda film z uspehom vrtijo. Morda zaradi tega, ker nastopa v njem lepa mlada Ceciie Aubry v naslovni vlogi? Ali pa morda zato, ker skuša film najti za največjo moralno pokvarjenost opravičilo v nečem »vzvišenem«? b začetku tedna Na dan 29. februarja: »7 oko torej proslavljaš, dragi dedek, svoj dvajseti rojstni dan svež in krepak v krogu svojih sinov, hčera, vntrkov in pravnukov ,..« Oba prvaka premagana v I. kolu TežJto pričakovano prvenstvo v nogometu, ki Je razdeljeno v dve sknpinl, Je te v I. kolu presenetilo Številne ljubitelje nogometa. Malokdo bi utegnil pomisliti, da bo uspelo zagrebškim Železničarjem odvzeti pokalnemu prvaku Dinamu dve dragoceni točki. Se večje presenečenje pa Je napravil splitski Hajdul* ki Je porazil državnega prvaka z visokim rezu ltatom. Zanimivo Je, da so se 4 srečanja končala z enakim rezultato m 1 : 0, kar kaže. da so bile borbe hude in da so moči udeležencev letošnjega prvenstva precej izenačene. Zmagovita moštva so v tem kolu dosegla 15 golov, prejela pa samo 2. V Splitu ni točk za Crveno zvezdo Split, 2. marca V lepem in sončnem vremenu sije zbralo danes za otvoritev prvenstvene sezone na igrišču Hajduka okrog 14.000 gledalcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Hajduk: Beara, Kokeza, Broketa Grčič, Luštica, Senauer, Mladinič. Andrijaševič, Matošič, Vtikaš. Crvena zvezda: Mrkušič, Tadič Zvekanovič, Palfi, Diskič, Djajič. Ognjanov, Mitič, Zivanovič, Kostič. \ ukosavljevič. Hajduk : Crvena zvezda 6:0 (4:0) Igra se je začela takoj zelo ostro, vendar je ostala v mejah dovoljenih pravil Že v prvi minuti se je obema vratarjema nudila priložnost, da sta se izkazala. V 10. minuti je I ril v drog in se precej poškodoval tako da je moral turli njega zamenjati Zivanovič, on sam pa je odšel na mesto desnega krila. Pet minut pozneje je bil zopet Matošič na strelu. Žoga se je odbila od obrambnih igralcev Zvezde, tam pa jo ji ujel Andrijaševič in iz 7 do 8 m daljave plasiral v mrežo. To je bil šesti in zadnji gol te tekme tet obenem njen končni rezultat. Hajduk je pokazal dobro igro samo v prvem polčasu, medtem ko je igral v drugi polovici dovolj neurejeno in tudi precej ležerno. Crvena zvezda razeu v prvih 15 minutah ni zaigrala, kakor so mnogi pričakovali. Vidno je odpovedal oredvsem Mitič. V ostalem je bila tekma po igri precej raztrgana, kat velja enako v škodo Hajduka ka- kor v škodo Zvezde. Vendar se mora priznati,, da so imeli domačini vendarle več od igre. Zanimivo je. da je bilo razmerje kotov navzlic vsej premoči Hajduka 6:3 v korist Zvez.de. Gostje so imeli najboljše igralce v Djajiču, Kostiču in Diskič.u, medtem ko so se v Hajdukovih vrstah najbolj izkazali Matošič, Mladinič Kokeza in Beara, ki je nekajkrat posredoval v svojem znanem in zanesljivem slogu. Tekmo je sodil Podubski iz Zair reha . Lokomotiva: Dinamo 1.0 [1:0] prvi nevarni strel Grčiča šel preko gola. Po vrnitvi žoge v igro je Matošič ponovno streljal na gol Zvezde. žoga se je odbila od nekaj nasprotnih igralcev, nato pa jo je dobil Andrijaševič, ki jo je poslal med drogove. Hajduk je prešel v vodstvo z 1:0. V 12. minuti je bil Mrkušič v akciji na visoko žogo, za katero se je pognal visoko v zrak Po naključju in brez vsakega nasprotnika je padel ter si pri tem prelomil piščal nad skočnim zglobom na desni nogi. Mesto vratarja je zasedel Ognjanov. 18. minuti je prodrl Vukas in nato oddal prostemu Senauer ju, ki je iz 12 m daljave ukanil rezervnega vratarja in povišal rezultat na 2:0. "V 2T. minuti je po lepi kombinaciji Senauer. Matošič, Vukas padel neubranl jivi tretji gol. Hajduk je absoluten gospo dar na terenu. Zvezda se le zdaj pa zdaj pojavlja z napadalnimi akcijami. Odlično igra v enajstorici samo Djajič, ki je obenem najboljši igralec na terenu. 'S 40. minuti se ponovno prebije Matošič, preigra dva ali tri igralce Zvezde in odda Mladiniču, sledn ji pa 'N tikasu. ki ostro plasira četrti gol dneva. Tako se je končal prvi polčas. Po odmoru je v 49. minuti Matošič iz 16 m daljave ostro streljal na vrata. Žoga se je odbila od droga in odšla v mrežo. To je bil peti gol tekme. Pri tej priložnosti je tudi Ognjanova zadela nesreča; ko je skočil proti žogi, je z roko uda- V soboto In včeraj Je bilo v dvorani Doma JLA v Ljubljani tekmovanje, za ekipno prvenstvo Slovenije v sabljanju, na katerem pa so nastopile samo 3 moške ekipe, medtem ko sta ženski ekipi iz Celja in Maribora zaradi bolezni tekmovalk odpovedali nastop. Iz krogov Sabi jaške zveze smo poučeni, da to tekmovanje zaradi te izredne okoliščine ne bo veljalo za ekipno prvenstvo, marveč se bo v kratkem ponovilo po prvotno določenem sporedu. Svoje zastopstvo za moško konkurenco so poslali Branik iz Maribora. Kladivar iz Celja in domači Krim. Medtem ko je Krim v obeh disciplinah nastopil z isto ekipo (Brčic. Grahor, Baumgarten. Klopčič). so Mariborčani in Celjani imeli ne- Lokomotiva: Grčevič, Etlinger, Ožego-vič, Bobek II., Andročec. Reiss. Odžak, Conč, Firm. Papec, Hmcljina; Dinamo: Stinčič, Delič, Crnkovič, Puk-šec, I. Horvat, Cizarič, Režek, Dvornič, Wölfl, Čajkovski II., Benko. Zmaga Lokomotive je popolnoma zaslužena, kajti moštvo Dinama ves čas tekme ni niti enkrat resno ogrožalo vratarja Grčeviča. Edini in zmagonosni gol je dal Firm že v 3. minuti. Ta nepričakovan uspeh Lokomotive j^ Dinamovce tako zmedel, da so utegnili urediti svoje vrste in preiti v smotrnejše napadalne akcije šele proti koncu prvega polčasa. Po odmoru je igral Dinamo še bolj raztrgano. Njegovi napadalci niso zaključevali svojih akcij s streli na gol, temveč so pošiljali v nasprotnikov kazenski prostor visoke žoge. ki pa so biie plen dobre obrambe Lokomotive. Cim bolj se je igra bližala koncu, tem bolj so bili Dinamovi igralci nervozni, medtem ko je Lokomotiva zadovoljivo igrala. Železničarji so imeli v drugem polčasu še dve lepi priložnosti za dosego gola. ki pa sta ju Papec in Odžak zapravila. Pri Lokomotivi so se odlikovali Bobek. Firm, Grčevič, Etlinger, pri Dinamu pa Crnkovič. Pred približno 8000 gledalci je zelo dobro sodil Ehrlich iz Ljubljane. Sarajevo : Zagreb 1:0 (0:0) Tekma je bila živahna, hitra, na trenutke pa tudi preostra, kar je imelo za posledico, da je Sarajevo igralo v drugem polčasu naprej z 10 igralci, 20 minut pred koncem igre pa je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče še en igralec Sarajeva. Navzlic odsotnosti dveh igralcev je Sarajevo ret ter 5e Tavčarja in Celestino za sabljo, prav tako pa je tudi Kladivar razen Juga, Salo-birja, Blažena in Jonaka imel za sabljo s seboj še Pristovška. Podrobni rezultati so bili naslednji: floret: Branik : Krim 9:7, Krim : Kladivar 11:4 in Branik : Kladivar 13:3; sablja: Krim : Branik 10:6. Kladivar : Branik 8:8 in Krim : Kladivar 12:4. Najiepše borbe so bile v floretu, medtem ko se je v 'sablji še vsem udeležencem precej poznalo pomanjkanje tehničnega znanja. Krim se je v floretu precej dobro boril, vendar pa je imel težko delo, ker ni navajen na nasprotnike levičarje. ki so jih imeli Mariborčani kar dva. Sodniški zbor je svoj posel opravil v zadovoljstvo. Oba dni je prišlo gledat naše vrle mlade sabljače okrog 109 gledalcev. prikazalo zelo lepo in borbeno igro. Pričakovati je bilo, da domačini z S igralci ne bedo kos ostrim napadom Zagrebčanov, ki so zaman poskušali izkoristiti to prednost. Sarajevčani so se borili zagrizeno in dosegli v 63. minuti zmagonosni gol, ki ga je dai Zigante. Zmaga Sarajeva bi bila lahko še lepša, če ne bi zapravili številnih priložnosti za gol. V njihovem moštvu je bil najboljši Zigante, pri Zagrebčanih pa se je odlikoval srednji krilec Klajič. Pred približno 700 gledalci je sodil Barj.aktarević iz Beograda, ki je dopuščal preostro igro. Vardar : SSK i :0 (0:0) Vardar: Vidinič, Arsovski, Novakov, Milanov, Kokinovski, Dacevski, Cin-cijevski, Velikovski, Georgijevski, Ja-nevski, Gerov; BSK: Cvetkovič, Filipovič, Kačič. Tasič, Stankovič, Davidovič, Panič. Marjanov, Antič, Cokič, Kaloperovič; Na igrišču Vardarja v Skoplju sc je zbralo nad 13-000 gledalcev, ki so pozorno spremljali živahen potek lepe in borbene tekme. Po začetnem nervoznem delu igre so se prvi znašli domačini, ki so s smotrnimi napadalnimi akcijami hitro prodirali proti nasprotnikovemu kazenskemu prostoru, kjer pa je obramba gostov dolgo uspešno kljubovala. Zmagoviti gol je dal vodja napada Georgijevski v 31. minuti drugega polčasa. V moštvu Vardarja so se izkazali Milanov, Janevski in vratar, pri BSK pa je bila najboljša ožja obramba. Sodil je Mika Stefanovič iz Beograda. Vojvodina : Rabot- raički .5:2 (3:?) Vojvodina: Vasic, Malenčič, Ristič, Boškov, Milovanov, Živkovič, Rajkov, Krain, Krstič II., Seres, Hirman: Rabotnički: Gičevski, Georgijevski, Mojisovski, Akvarov/Petrovski I., Petrovski II., Davidovski, Balevski, Vu-činovski, Radevski, Hristovski. Novinec zvezne lige Rabotnički iz Skoplja je presenetil domačine v kaj več tekmovalcev, in sicer Branik Papeža, Vojska, Hat lic: j a in O’olaka za flo- XII. SMUČARSKO PRVENSTVO GRAFIKOV JUGOSLAVIJE Prvenstvo Slovenije v sabljanju <ß SV O til l p<$t£€$l Na terenih okoli Celjske koče Je bilo VČera;k on ga no smučarsko prvenstvo grafikov' Jugoslavije, na katerem so se pomeri.: tekmovalci iz vse države. Prav-zap. a v bi letošnje prvenstvo moralo biti na Šar planini v Makedoniji, ker so lani tovariši :z Skoplja prevzeli to nalogo. Iz doslej neznanih razlogov pa so odpovedali organizacijo prvenstva, zato je Izvedel tekmovanje športni aktiv Grafičar iz Ce:;a. ki je lani osvojil prehodni pokal — darilo ministra tov. Fa.iferja. Tekmovanje je bilo v organizacijskem in tehničnem pogledu izvrstno pripravljeno. Lepo sončno vreme, idealen sneg ter skrbno pripravljene proge so prilile tekmovalcem še merico dobre volje. Progo za smuk, ki je bila dokaj težka in predvsem brzinska z dolžino 1700 m in 350 m višinske razlike, so vsi prevozih brez nesreč. Rezultati so bili naslednji (starialo je 33 članov): 1. Jože Suhar (Slovenija I.) s časom 1:45.0. 2. Pogor-ževski (Hrvatska) 1:53,3, 3. Kogovšek (Slovenija I.) 1:55.3. 4. Staroveški (Slovenija 1. ) 2:00 in 5. Sekula (Slovenija I.) 2:06.6; mladinci: 1. Pogorelec (Slovenija II.) 2:135, 2. Drago Vračon (Slovenija II.) 3:32,OS. 3. Koštomaj (Slovenija II.) 3:45.06, 4. Ramovš (Slovenija I.) 3:45,6; ženske: 1. Zore (Slovenija I.) 42.00. 2. Milica Podbraški (Hrvatska) 43.5. 3. Lea Skrbinšek (Slovenija II.) 46,7, 4. Danica Rabuza (Slovenija U.). V tc-ku so se člani pomerili na 10 km. članice na 2.5 km. mladinci pa na 5 km. Rezultati so tile: člani (io km): l. Franjo Dcršič (Hrv.) 45:26,2. 2. Ciglar (Slov. I.) 54:29. 3. Matija Zelčič (Hrv.) 55:29, 4. Štrukelj (Slov. I.) 59:03: članice (2 in pol km): I. Ivanka Zorc (Slov. I.) 1‘8:31. 2. An-kica Svojat (Hrv.) 24:02. 3. Crepinšek (Slov. II.) 24:14. 4. Podkrajšek (Hrv.) 25:35.. 5. Žolnir (Slov. II.) 27:07: mladinci (5 km): 1. Ramovš (Slov. I.) 42:0. 2. Knez (Slov. U.) 34:04, 3. Koštomaj (Slov. II.) 34:24, 4. Vračon (Slov. II.) 34:34. V slalomu so tekmovali samo člani in mladinci. Rezultati člani: 1. Jože Suhar (Slov. I.) 1:12. 2. Kogovšek (Slov. I.) 1:25.6. 3. Niko Šifrer (Slov. I.) 1:33. 4. Vidmar (Slov. I.) 1:33.8. 5. Sekula (Slov. I.) 1:37.3; mladinci: I. Rudi Ramovš (Slov. I.) 2.04. 2. Vračon (Slov. H.) 2:13.3, 3. Koštomaj Dvefeoj mladincev Hs*vstska : Slovenija Na Sljemenu pri Zagrebu je bilo včeraj smučarsko tekmovanje v veleslalomu* ki so ga zagrebški smučarji priredili v spomin padlega športnika Predraga He ruča. Poleg hrvatskih tekmovalcev so nastopili tudi smučarji iz Slovenije. Proga za veleslalom je bila dolga 1600 m z višinsko razliko 450 m. Med člani sta zmagala brlita Krmelja (Ljubelj) z istim časom 1:53,2. tretji je bil Sevčnikar 2:04,0. četrti Slavko Lukane (Ljubelj 2:05.0. Na isti progi je bil dvoboj med mladinci Hrvatske in Slovenije. V skupnem času so bili slovenski tekmovalci za 6 minut boljši od Hrvatov. Najboljši je bil Križaj iz Tržiča, najboljši hrvatski tekmovalec pa se je uveljavil -eie na 6. mc- *o. (Slov. H.) 2:42,6, 4. Margetič (Slov. II.) 3:11.9. Po končanem tekmovanju so bili razglašeni rezultati in razdeljena praktična darila. Ekipa iz Celja, ki je osvojila 87 točk pred ekipo Ljubljane z 81 točkami, je ponovno osvojila prehodni pokal, katerega je izročil zastopnik ministra Faj-ferja tov. Jurač smučarski ekipi Slovenije IL S tem je bilo končano tretje grafično prvenstvo Jugoslavije. Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju V soboto se je začelo v Hams.ru na Norveškem tekmovanje za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Na prvenstvu so sodelovali skoraj vsi udeležene: pravkar končanih zimskih Olimp: iški h iger. Kakor v Oslu. tako so tudi tu prva mesta pobrali favoriti. Na 509 m je zmagal znani Američan Kenneth Henry,, na 1500 m Nizozemec Van den Voort, na 5000 m In 10.000 m pa Norvežan Hjalmar Andersen. Podrobni rezultati so nasied- 1. Kenneth Henry (ZDA) 49.4. 2. John Werket (ZDA) 43,8. 3. Umasa-no-ri Aoki (Japonska) 44.1, 4.-5. Do'.anđ Mac Dermot (ZDA) in Gerardus Maarse (Nizozemska) 44.6 6. Martensen (Norveška) 44.7. 7,—10. Mac Namara (ZDA). Van der Voort (Nizozemska). Andersen (Norveška). parkklnen (Finska) vsi 45,2. 5000 m 1 Hjalmar Andersen (Norveška) 8:16.8. 2. Lauri Parkkinen (Finska) 8:25.1. 3. Kees Brr.lcmain (Nizozemska) 8:25.5. 4. Huiskes (Finska) 8:2f..s. 5. Martinsen (Norveška) 8:29.8. s. Asplund (Švedska) 8:31,3. 7. Haugii (Norveška) 8:32.1, 8. Pa-jor (Švedska) 8:32.1, 9. Ericsson (Švedska) 8:33.2, 10 Aas (Norveška) 8:33.6. Na svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju na 10.000 m je zmaga! Norvežan Hjaimar Andersen. Id je prevozil to progo v času 17:03.5 min. V teku na 1500 m je zmagal Nizozemec Van den Vort v času 2:20.3 min. Tekmovanje je bilo v Hammaru (Norveška). Namizni tenis v Kranju Kranjski Železničar Je v okviru srednješolskih prvenstev organiziral tekmovanje ra prvenstvo Tekstilnega tehnik lima.' Pri moških je zmagal Boncelj, pri ženskah pa Bajukova. V polfinalu moških ie Kosmač premaga! Kosovela 2:1. Boncelj pa Doklia 2:0. Finalna igra Bon-celj-Kosmač se je končal 2:0. Sodelovalo je 13 igralcev. Finalna igra žensk med Bajukovo in Ivičevo se je končala 2:9. Italijansko nogometno prvenstvo Včerajšnje prvenstvene tekme IV. povratnega kola v I. Italijanski ligi so se končale takole: Lazio : Inter 1:1, Spa! : Como 3:1. Luc-chese : Napoli 0:0. Bologna : Padova 2:1, Juventus : Florentine 4:9, Novara : Torino 2:1. Ata lan ta : Palermo 1:9. Pro .•Patri» : Milam 2:2. Sompdo-ria : Legna-no 3:9, Udlnese : Tries ima 3:0. prvih 20 minutah igre. v katerih je bil boljši nasprotnik. Vse je kazalo, da bo imela Vojvodina težak posel, toda po prvem golu domačih v 21. minuti so Skopl.ianci naglo popustili. Pet minut pozneje je Vojvodina povišala rezultat na 2:0, kmalu nato pa na 3:0. Rabotnički je proti koncu prvega polčasa izvedel več odločnih prodorov, izmed katerih je enega v 35. minuti uspešno zaključil in znižal na 3:1. Po odmoru je Vojvodina zaigrala še lepše in neprestano ogrožala nasprotnikova vrata, kamor pa žoga zaradi netočnega streljanja ni našla poti. Sele v zadnjih minutah igre so napadalci Vojvodine izdatno streljali na vrata, pri čemer so v nekaj minutah dosegli še dva gola, gostje pa so nato znižali razliko na 5:2. Pri Vojvodini je bil najboljši igralec Hirman, ki je dal 4 gole, °nega pa je dal Boškov. Za Rabotnički je bil uspešen Davidovski. : Partizan 0:9 (0:1) \ rstni red udeležencev državne- ra prvenstva v nojrometu je po p •r- vem kolu našle ‘dn ji: I. skupina lokomotiva 1 1 0 n 1:0 2 1’arfizan 1 I 0 0 1:0 2 Vojvodina 1 1 0 0 5:2 2 Babotnički 1 0 0 i 2:5 0 Oinamo • 1 0 0 i 0:) 0 Mačva 1 0 0 i 0:1 (i n. skupina Hajduk 1 1 0 0 6:0 o ■lara jevo 1 1 0 0 1:0 2 Vardar 1 1 0 0 1:0 «i BSK 1 0 0 1 0: t (1 Zagreb 1 0 0 1 0:1 0 Crv. zvezda i 0 0 1 0:6 0 PftlJATELJSKA TEKMA ŽHcznifar (Lj.) : Žplpznifar (Nova Gorica) 2:1 (1:1) V Novi Gorici sta se včeraj pomerila v prijateljski nogomelni tekmi člana republiške lige Železničar iz Ljubljane in domači Železničar, ki sta nastopila s pomlajenima moštvoma. V prvem polčasu so prevladovali domačini, ki pa so bili v zaključnih akcijah neučinkoviti, po odmoru pa so pobudo prevzeli vzdržljive Ki I jul -ljaučar.) in zasluženo zmagali. Gicciul. Nadmočna zrnata mladih italijanskih tekačev v Trbiža Slovenija je iuieia najboljši uspeh v troboju Včeraj dopoldne je bila v Trbižu še posebna disciplina v okviru mladin-skega troboja med Slovenijo, Koroško in Videmsko pokrajino. V tekih sta nastopili kompletni ekipi Slovenije in Italije, za Koroško pa je starialo samo 5 tekačev. Izven konkurence so Italijani postavili še 9 mladincev. Proga je merila 10 km In ie bila izrazilo ravninska ter močno poledenela, razen tega je biia prejšnji dan tudi premalo izvožena. To Je posebno občutil naš mladinski prvak Goričnik, ki je imel startno številko 1. Moštvena zmaga v tekih je pripadla Italijanom, ki so zavzeli kar 6 prvih mest. Tehnično so bili zelo dobri in so precej nadkriljevali naše in avstrrj. ske tekače, kar je zasluga zveznega trenerja Compagnonia (naši trenerji za mladino nimajo dosti razumevanja!). Sistematično delu in velika pozornost, ki ju Italijani v zadnjem času posvečajo tekačem, sta v temtro-I ju prišla do popolnega izraza. Naši mladinci so storili to, kar je bilo v danih razmerah mogoče storili. Volja, da bi dosegli boljši uspeh, je biia sicer velika, njihova oprema pa skrajno slaba. Naj omenimo samo to. da je polovico mladincev teklo z leskovimi palicami. Maža je zaradi poledenelega snega iz jesenovih smuči po prvih kilometrih izginila, nadaljnjo pot pa je bilo potrebno opraviti kar s praznimi deskami. Avstrijski mladinci niso bili resni tekmeci, ker med njihovo mladino za tc-ke ni velikega zanimanja. Njihov Konec armed n.ih tekem Včeraj so se na terenih okrog Ander-matfa končale letošnje mednarodne armadne tekme švicarske vojske s patrolnim tekom, ki jc vodil 30 km daleč, prosa pa je imela i280 m višinske razlike-Teka se je udeležilo 14 moštev iz 9 držav. Po zagrizeni borbi so v tej težki konkurenci zmagali Švedi. 25 sekund za njimi pa so prispeli na cilj Norvežani. Zelo dobro so se držali Švicarji, ki so z dvema svojima patruljama zasedli tretje in peto mesto. O jugoslovanski patrulji doslej nismo dobili poročila. najboljši tekmovalec je prišel šele na 25. mesto. Zaradi slabih rezultatov tekačev so izgubili tudi prvo mesto \ celotnem troboju. Rezultati tekmovanja so naslednji: 1. Vuerich (Italija) 39 : 10 2. Za nolli (I) 41 : 20. 3. Petris (liki : 34. 7. Kuljad (Jugoslavija) 44 : 20.' 13. Vodnjov (J) 45 : 58, 14. Goričnik (J)) 46 : 10, 15. Brezovšek (J) 46 : 45, 16. Golob (J) 46 : 52, 17. Vreve (J) 47 : 56, 18. Magdič (J) 48 : 31, 20. Lenarčič (J) 49 : 16, 2i. Gorjtmc (J) 51 : 05 22. Vinklcr (J) 51 : 26. Moštveno zmago v tekili so si priborili Italijani. Čeprav ob našem odhodu točke še niso biie izračunane, ;e lasno, da je končna zmaga troboja v tekih! skokih in veleslalomu pripadla slovenskim mladincem, ki so v vseh treh disciplinah dosegli precej dobre rezultate. Zmaga naših skakalcev na Koroškem Celovec. 2. marca. V St. Janžu jc danes koroška slovenska mladina priredila skakalne tekme na svoji pre- SK AMD IKAVSKE SMUČARSKE 1GKE V siaüei'täu je zrenagaä Eršfssen Na skandinavskih smučarskih igrah so Norvežani tudi v slalomu odnesli zmago. Na prvo mesto se je plasiral olimpijski prvak K rikše n, medtem ko je v tekmovanju žensk zasedla prvo mesto Margareta Jacobsson (švedska) s časom 2:0o.-I. Proga jc biia dolga 430 rn in je imela 150 m višinske raziike. Rezu i lati so blu naslednji; 1. Stein Eriksen (Norveška) 1:50.8/ 2. Andreas Molterer (Avstrija) 1:50.9. 3. Olafsson (Švedska) 1 i. Server 1:54.7. 5. Linher 1:54,3, .6. Pravda (vsi Avstrija) 1:55,4. Šfitnfenfsfeo V nadaljevanju metina i odnega študentskega pvrenstva v smučanju je bil na spcreclu smuk. Medtem ko v mosk; kon kureči med prvo derstoričo ni naših tekmovalcev, se jc v tekmovanju žensk Ljubljančanka Hanušcva plasirala na peto mesto*- Najbo/še rezultate so dosegi:: moški: i Roth (Nemčija) 2:27.0, 2. SL-ornses (Itskja) 2:29.4. 5 Poltena (Švica) 2::. 2.2. 4. No rdi o (Italija) 2:37.4, 5. Menardi (Italija) 2.37.?. 6. Z.lkbllkvCf (Nemčija) 2:42n. 7. Laroche (Francija) 4:42.8, 8. Hem (Švica) 2:43.4. 9. Huguet (Francija) 2:45-8 H). Schweibor er (Nemčija) 2:44.0; ženske: 1. Quast (Nemčija) 1:49.6. 2. Zno-r>: (Ttalčja) 2:05,0. 2. Terraz (Francija) 2:07.8, 4. Kobi (Švica) 2:12.4, 5. H anus (Jugoslavija) 2:16,4. Teden poletov v Oberstdorfu Spomini na Planico so spet oživeli. Od minulega petka do včersij je nemška smučarska zveza orirediiila v znant-m Oberstdorfu. nasledniku naše Planice, kjer stoji ta čas naj večja skakalnica na svetu, že tietji zaporedni teden smuških poletov, ki se ga je letos udeležilo okrog 30 skakalcev iz 7- držav. Kakor vemo iz lastnih Izkušenj, je vreme za izvedbo smuških poletov odločilnega pomena in letos prireditelji z njim spet n:‘o imeli prave sreče. Toplomer se je dvignil precej nnd ničlo in tako je tudi v nedeljo kaza.l nič manj kakor 10 st o ’ri ni to pl ote. Zde lo se je že. da bo nji dan st' v 11 i "p-ba skoke omeji* i n-a d o loč en čas Slrid- mu ni ust »el o njič ie vendarle son c e za k ril vrl ik ob- Ko ;e z >P •' lak. tako c! 3': Ap če 1: ko primeren in so organ izatorj SPU- bete vztra ral? stili raz strmino še tretj č vso vrsto vanje pre ud e! e žencev. bi’ ta uk rep TJ a je ta smuča. rsk a difsed plina močno bili gleda! ci* privlačna, je pokazala tudi letošnja prireditev v Oberstdorfu. ki je privabila v velikansko a«reno pod skakalnico n’’č mam kakor Rfl.000 gledalcev. Mednarodna smučarska z.veza še vedno strogo spremlja vsak nov dogodek v razvoju te discipline in je za zdaj ukrenila,• da razsodišče pri smuških poletih ne sme ocenjevati drugega kakor samo daljave. Prav tako se po končanih tekmah ne izdaja oficielmi vrstni red tekmovalcev-razen po razvrsti'vi glede na daljave doseženih skokov. Skakaču 1 ca dopušča — tako so ponovno prevar ur. ali tam zbrani strokovnjaki — gradite’ji mamutskih skaka’ni c Klonfer. Straumann in inž. Bloudek — najdaljše skoke do 132 a;: kvečjemu do 134 m. Iz kratkega radijskega prereza včerajšnjih poletov v Oberstdorfu smo utesnili zabeležiti nekatere podrobnosti, med kalen mi pa žal ni nobene, ki bi se nanašala na našega edinega udeleženca Rudija Finžgarja, ki je pred dnevi tudi odpotoval tjakaj. V ospredju tekmovalcev so bili severnjaki, mednje pa se je precej smelo uvrstil najboljši Nemec z nedavne olimpriade Sep-p Weiler. Več ur so množice prisostvovale drznian poletom najboljših skakalcev. med katerimi je bilo tudi nekaj takih, za katere so se morale v strahu tresti od odskoka pa do pristanka v izteku, kajti najmanjša napaka pri odskoku ali nepazljivost med letom po zraku .1 e tekmovalca lahko stala ne samo daljavo, temveč tudi glavo. Na srečo so -se tudi tretji dan vsi padci končali brez težjih posledic ceio za manj rutinirane skakalce, kakor je bil Američan Wegemen in še nekateri dru- ° Za f 3; V orite so ve lij aM p. rvofo! a si rani pr- ve ga in čiru; :ega dneva t ekim o v a »n j a. in sicer N ot*v ež? •n Ejörn?t?d in Finec Luiro Ta.u n to. včera jšnjii po'cti pa so spravil: v 0 spred j e še tretjega najdrznejšega udeleženca, i: i sicer za Ši redsko starta.io- česa Finca Laurina, ki je obstal pri skok u 131 m. Razen nie g. a se je močno uvel j a vil tud i nedavni olimpijski zrna- gova! ec Simon Slaiwik (Norveška), ki pa j e venda: rle po daljavi 6 m zaostal za L ai: s-inom. Tudi Luiro Tauno je z a d- ncvljeni in podaljšani skakalnici, katerih so se uđeh'i./i tu ii nekateri jugoslovanski skakalci. V hudi konkurenci — sai ie med prvimi štirimi plasiranimi komaj dve točki razlike — je zmami Jugorio-van Jože Langus z 212.5 točke (skoka 50.5. 50 m) pred svojim rojakom Jožetom Zidarjem, ki je zbral z dvema skokoma na 49 in 51 m 212.2 točke, medtem ko je tretjeplasirani Avstrijec Köstncr dobil 211.2 točke in skočil 49 in 50.5 m daleč. Naslednja tri mesta so spet pripadla Ju goslovanom, in sicer četrto Jarku Mežiku z oceno 210.4 (50, 49-5) in šesto ivanu Stanoniku. Na osmo mesto se je uveljavil J u gos lov a n A v s e n e k. Jugoslovanski skakalci bodo prihodnjo nedeljo startali na mednarodnih skakalnih tekmah v Celovcu. § ® A\ s M ALBINOV GAMBIT DR. E UWE — KOSTIC (Bevervijk 1952) L d?—