39. Številka. Ljubljana, petek 18. fehruarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke In dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s tr o-o gers k e dežele za celo leto l'i »\., n p<>l leta 8 gl., za Četrt leta 4 gl. — Za L j ubijan o brez pošiljanja na dom za celo leto \3 gld., 7:1 Setrt leta 3 gld. ,'{0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljaujo na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali iti la dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejemali za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., ce se oznanilo enkrat tiska, t> kr., če m dvakrat, in 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli' trjinkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiSi ^gledališka stotim". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiii. Čudni izvedenci o našej ravnopravnosti. Dve Jeli je uže Taaffejeva vlada, ki obeta tudi za Slovane ravnopravnost izvesti, na krmilu. Ali dozdaj ona nij kazala, da hoče izpolniti naše najvažnejše narodne terjatve; ona niti nij kazala dobre volje ustreči jednoglas-nej starej želji slovenskega naroda glede kardinalne točke njegovega političnega programa: uvedenja slovenskega jezika v naše šole. Iz dunajskega poročila na čelu našega nedeljskega lista in iz dunajskega poročila v našem listu od vtorka, moremo posnemati žalostno resnico, da smo tudi zadnje leto zastonj upali, zastonj verjeli obljubam v programih izreka-nim. Zrno je ostalo staro. Šole so ostale ger-manizirane kakor so bile. Naš jezik ostane izključen kot učni jezik v srednjih šolah kakor je bil pod Lasserjem. Naši nemškutarji, njegovi sovražniki, o njem odločujejo, ne mi, ne narod slovenski! Minister Conrad je dejal, da „vlada nij imela povoda kaj spremeniti na srednjih šolah." A njegov namestovalec, vladni zastopnik, je precej potlej pri priliki govorjenja o pripravniščih rekel, da vlada zato nij nič storila za uvedenje slovenščine, ker sta na pr. kranjski in štajerski deželni šolski svet zoper to! V štajerskem deželnem Šolskem svetu sede sami Nemci. V kranjskem deželnem šolskem svetu pa sedita Dežman pa Sehrev in odločujeta. Zato ker sta ta dva gospoda zoper uvedenje slovenščine, zato je tudi vlada! Torej ne od naroda jednoglasno voljenih slovenskih po s 1 ancev, temuč princi* pijalnih protivnikov votum je tudi zdanjej vladi odločujoč? Potem bomo se ve da zastonj upali! — Dokler tedaj po pametnem svetu ne bode veljal kozel za dobrega vrtnarja, volk za r'o-brega ovčjega pastirja, tako dolgo tudi nam Slovencem vlada ne bode imponirala niti nas prepričala, da nemarno Slovenci prav, če terjamo pravico svojemu jeziku v svojih šolah, ako nam bode take izvedence nasproti stavila! Poleg teh principi jalnih sovražnikov naše narodnosti, silijo in gnetijo se kot „izvedene!" o zmožnosti in sposobnosti slovenskega jezika za šolo in urad višje- popolni uradniški jezikovni ignoranti. Koliko bedastih votumov se je uže v raznih nporočilih" spisalo o nesposobnosti slovenskega jezika od uradnikov, ki so govorili kakor slepec o barv ih o stvari, katere nijso dobro poznali. Tak moža-nec si nij nikdar truda vzel, da bi bil naš blagoslovljeni jezik temeljito in do korena preštudiral; ali kljubu temu je oblastno in arogantno sodbo od sebe dal, da ta jezik nij sposoben za učenje ali uradovanje. Svojo ne- vednost in nesposobnost je bik referent našemu jeziku obešal na krivdo. To je bilo in žalibog je Še. In ker se pri našem vladnem sistemu nobena prememba ne more goditi brez teh formalnostnih „poročevanj", zato nij čudo, da ne moremo naprej! Kakor je videti iz poročila iz budgetnega odseka, priobčenega v nameni nedeljskem listu, šel je celo minister Conrad mej te „izve-dence" zoper slovenski jezik. Hekel je na dotično interpelacijo dr. V o š 11 j a k o v o, zakaj nij izvel, kar mu je lani državni zbor v znanej resoluciji naložil: „da on (minister) sicer prizna, da se je v zadnjih desetih letih mnogo storilo za slovenski jezik in slovensko slovstvo, ali da se ne daše uve s ti v srednje šole." Gospod minister, eksce-lenca! Mi Slovenci vašega „priznanja" ne terjamo. Za priznanje in nepriznanje ste vi, ki ste sicer živeli mej nami, ali se našega jezika nijste naučili, ne naučiti hoteli ali ne mogli, popolnem nesposobni. Držite* se vi tega, kar slišite od pravih voščakov in od poklicanih poslancev naroda, če hočete parlamentarno vladati, pa ne mislite, da se bomo Slo venci z vašim prašnim in frazni m „priznanjem1' uže zadovolili v stvari. Mi Slovenci hočemo svojo narodno pravico imeti, za vse „priznanje" ali nepriznanje se malo brigamo, ako nam pravico odtegujete. Politični razgled. \<»irun e «i4»>.«-i«*. V Ljubljani Ki. februarja. |>ržaviil zbor je vtorek izročil od vlade predloženi zakon glede u rej en j a zemlji škega davka davkovskemu odseku Kakor Brno uže poročali, je jud Neuwirth napadal dr. I)u-najevskega zato, ker je iz (Jalicije doma. Finančni minister je j udove j nesramnosti primerno pot odkazal. Dejal je, da on koi poslanec nikdar nij kateremu ministru očital, da je od tam ali tam doma, kaiti nekje mora vendar biti tudi minister rojen —ali pa morebiti g Neuwirtb sabteva naj ne bi bil minister nikjer doma? — Če ga je hotel jud razumeti, razumel ga je, desnica ga je uže dobro razumela, kajti dobro-ktici z desne so pretresli dvorano. — Nadaljevala se je potem debata o Lienbacherjevem šolskem predlogu ter sta za predlog govorila poslanca Ada mek in Oberndorfer. Prihodnja seja je jutri petek ter je na dnevnem redu tudi prvo branje predloga o Bpremembi volilnega reda. Dunajsk nemiko>uitavovernl list, „D. Ztg.", je uže izgubil vse potrpljenje, ker še ustavoverna klika nij prišla zopet na krmilo, da bi izvajala svoje načelo: „landgraf \verde hart" nad slovanskimi narodi v Avstriji. Zlasti zabavlja ta list na Cehe, na Slovem-e, na vse nenemAke avstrijske narode, „ki igrajo na škodo Avstrije velevlast". Potuhnjeno kliče, da se nemški poslanci v parlamentu od večine obrekujejo itd. itd. Kar „D. Ztg." v svojem šovinizmu na dan spravi, to prav res spominja na predpust. Poročala je namreč včeraj o do-godjaji ali o škandalu, katerega so zopet levičarji prozvali v jezikovnem odseku. Pisal je ta list, da so v s i ustavoverni poslanci po dr. Rie-grovej izjavi vzburjeni in srditi zapustili sejo in da se nadaljnih obravnav tega odseka ne bodo več udeleževali. Denes pa popravlja to, kar je v svojej „navdušenosti" včeraj preveč rekla „D. Ztg." Trije poslanci levičarji so ostali še dalje v odseku in ustavoverci se bodo prej ko slej udeleževali zborovanj tega odseka in zopet bodo morali gledati toli sovraženega Riegra, katerega denes na vse načine nemško-nacijonalni listi obirajo. % iltlilje (I r/aie. Iz Carigrada se javlja, da so turški ministri zagotovili angleškemu poslaniku Goseh en u mirovne namere portine. Jednako zagotovljenje je prišlo iz Aten. Poslaniki evropski ne bodo pričeli preje obravnavanj s Turčijo, predno ne pride v Carigrad nemški poslanik grof Ilatzfeld. HcuiHlil raj h s ta g se je odprl 1 5. t. m. s prestol nim govorom, katerega je preči tal grof Stolberg. O političnem oziru preatolni govor malo pove, nahaja se v njem navadna fraza pri takih prilikah „0 dobrih razmerah v, vsemi sosednjimi državami". O vzhodnjem vprašanji pravi, da so velevlasti „v načela" složne, iu se pripozna s tem, da se pa sicer vlasti ne strinjajo, kako posredovati mej Turčijo in Grecijo. Nadalje pa je grof Stolberg izrazil zaupanje cesarjevo, da se bode služnosti valevlastij posrečilo zabraniti vojsko, a k boi nastala v katerem delu Evrope ali pu |0 omejiti tako, da se ne bo dotikala ni Nemčije ni :'jenili sosedov. %nt:i«*#.i hočejo z boerci v Transvaalu mir skleniti in se v ta namen vrše dogovarjanja. Tudi boerci si želel mirti; kakor -t<>|e stvari, bodo Angleži morali dati boeirem popolno svobodo, iu to bi bilo zanje najbolj čast no. O ruskih pismih, ki bo jih baje Angleži 11s s 1 v ItalMiiu. pišejo odlične angleške novine jako mirno. ,. s.il urd.;y Kevievv" po priliki pravi: ,.Mi ne nameravamo jeznih komen« tarov pisati o teh pismih, ki morejo samo novince v zgodovini in politiki iznenaditi«*1 — „Spectator" zastopa Se na dalje politiko onih, ki zahtevajo, da Angleži zabuste Kandahar, Dopisi. 1* o i;.»<<•,» is, febr. |Izv. (lop. I žalost trga srca prebivalcev našega kraja, ker ločil se je od svoje rodbine od znancev, za pustil dolino solz, ter se preselil v boljšo domovino gospod J oš t Čuk, rojen dne 17. maja 1^4(J v C'rnem vrhu pt i Idriji, trgovec v Dolenjem L o g a. t c i. Narod izgubil je zopet moža, kateri je žrtvoval za njega čas, blago — življenje. Uže kakor kupčijski učenec in pomočnik v Ljubljani gorel je res za svojo domovino, delat za narod, a koliko bolj še, ko je došel v Kranj. Kako ponosno, častno znal je nositi zastavo ondosiije čitalnice, — oko se mu je blesketalo radosti, uavdušenja, ko je stopal s taisto pred sinovi majke slave. Leta 1878 preselil se je z Iruž no v Dol. Logatec. Sedaj se je pokazalo, kako hrepenel, želel je v/buditi mej ljudstvom rut do narodnosti, liubezen do domovine, neutrujeno delal je tako dolgo, .da se je ustanovilo dru štvo „Logaško bralno društvo s prostovoljno požarno stražo", kateremu je bil potem neprenehoma blagajnik, in ko je bolehal, da, ko uže nij mogel zapustiti sobe, ni,^ hotel oddati težavnega posla, nadejal se je revež — da bode ozdravel. To da, smrt pobira, nič ne zbira, staro mlado, vse — pokosila je tudi dragega Joštu, rodbini njegovoj, društvu, domovini, katero je tolikanj ljubil; v nedeljo popoldan ob 4s/4 uri je umrl. Ko se je zaslišal mrtvaški zvon, žalostni glas: JoŠt Čuka nij več, vzdihnil je sltherni: škoda ga je, bodi mu zemlja lehka! Vtorek bil je pogreb, slovtsen, kaker-Šnega se dolgo ne spominja ljudstvo, ki je kazalo kako priljubljen, spoštovan je bil Jo št. Ko je pevski zbor Logaškega bralnega društva zapel milotinki „.Jamica tiha" in „BI»«or muJ, postala je tihota, le ihtenje slišalo se je mej žalostnimi glasovi, in odraslim možakom utrinjale so se solzice ži-.losti v očeh. Naj omenjam še krasnih veneev, katere so umrlemu darili „Log. bral. društvoJ, gosp. župan Dol. Logaški m osobni prijatelj g. T. trgovec na Čevcih. Prvega napisi na tn-kovih bili so : Logaško bralno društvo s prostovol|no požarno stražo — svojemu nepozabljenemu društveniku in blagajniku — vrlemu narodnjaku; druzega: Znaeajnemu občanu — župan Dol. Logaški, in tretjega: Svojemu tovarišu — njegov prijatelj. ■ x. \ov4>i»u IIM'Atfa 15. fe.br. [Izv. dop.j Kakor vsako leto zbrali smo se tudi letos v nedeljo večer v okusno okinčanej dvorani „prvega narodnega doma", da bi se v družbi BpO ini nali našega Vodnika. Sobane Bo se bile napolnile znatno, po odborniku spremljan vzame si prostor pod bogato okin čano cesarjevo podobo g. okrajni glavar. Tedaj zadonijo prvi glasi mično ubrane pesni v mešanem zboru. Temu sledil je pozdrav g. predsednika, čegar glavni namen je bil vzbuditi marljivost za narodno stvar, za dovršenje tega narodnega doma. Delo stoji in narodni dom tudi, toda kakšen? Pesen, ki je na to bila peta, vzbujala je v nas vse druge misli kot prva. Peto je bilo izborno posebno sodelovanjem gosp. Paternostra iz Krškega. ,,Bodi zdrava domovina" morala se je ponavljati. Da bi se kaj govorilo, da bi bila v programu jedna številka več, sledil je na to nekakov životopis Vodnikov. Žalostjo moram priznati, da smo ta večer čuli le preveč, veliko preveč nemško vati, osobito mej nežnim spolom. Gotovo ne menim tu č. gospodov ali gospij ali gospie, ki so morali nemški govoriti. Videli smo namreč osobe notri, ki se redkokedaj opazijo v Čitalnici, osobe, ki so slovenskega jezika le malo zmožne. A pri druzih, gospoda, ne moremo drugače, da žalostjo kažemo na stvar, ki nam je uže toliko časa na srci, na stvar, ki se je uže pri mnogih veselicah mogla opazovati. Vprašam: kje pa bomo vendar govorili v materinem jeziku, v milej nam slovenščini, če ne po Čitalnicah? Pokažimo se tam, kjer se to mora zahtevati Mimogrede naj opomnimo še to, da se sploh po Novem mestu preveč nemščine čuje po n e potrebi. Pri domačih veselicah, ki jih je tu kaj po posameznih hišah obilo, pogovarja se večinoma v „zveličavnem" nemškem jeziku. Grajanja vredno je pri tem še to, da se ta kernu blebetanju premalo ustavljajo gospodje, mej katerimi je včasih tudi kak dijak, ki pa mora — miBli si — pri vsem svojem narodnem duhu vendar le ob tacih priložnostih tujščirti dajati prednost. Če se taki ne zoper-stavljajo, ki umejo stvar in njene posledice, taki, ki bi se lehko in po dolžnosti morali protiviti nemškovanju, kaj smemo potem upati? Moški svet ne ravnaj nehvaležno zoper mater Slovenijo, delajmo Novemu mestu čast, ne pohujšujmo mlajših, za katere je to jako nalezljivo! Da ostanem pri „ mlaj šili", povem naj še to, da se sedaj pri teh, posebno pri „mlajših" ženskega spola, nemščino veliko bolj ljubi in čisla kot materni jezik. Te opombe naj bodo le splošne a zapomnila naj bi si jih gospSda novomeška! Spoznajmo se, to je prva postava, ki se ne sme nigdar pozabiti. Prava narodnost kazati se mora ob vsakej priliki, posebno pa po čitalnicah in v delovanji za čitalničen napredek. Konci tega opisovanja naj dodam še, da je bilo v plesnej dvorani jako živahno do poznega jutra. Želimo si, da bi nam prinesel ta kratek čas pred pustov še več razveseljevanj v „prvem narodnem domu". 1% Srediake okolice* 14. februarja. [Izv. dop ] Tombola, ki je bila pretečeno nedeljo na korist po potresu unesrećenih Zagrebčanov v Središči, se je sijajno vršila. — Prostori gostilne g. Sajnkoviča so bili vsi pre- skušajo vriniti slovenščino v srednje šole, v sodnijo, v druge urade. Poročali smo, da fe slovenski poslanec dr. Tonkli ministerskemu predsedniku Taaffeju predložil nek izdelan načrt, kako bi se uvedla slovenščina v srednje šole in v urade na Goriškem. Ne poznamo še mi dosedaj tega načrta, tudi ne moremo dostaviti, do katere točke in s kako škodo naše narodnosti hoče klerikalni italianofob sloveni-zirati srednje šole na Goriškem; iz teh razlogov se nečemo še zdaj prenagliti. Pri vsem tem se vidi s kako pretirano slavo na škodo naše italijanske narodnosti se vsiljuje slovenski jezik v sodnije. Zgodovina Gorice kaže, da so bile sodnije in občine od nekdaj italijanske, da je vsak poskus vsake vlade o po-nemčevanji zastonj bil, bodi si minole ali sedanje čase, ter da je italijanščina bila jedina, v katerej se je pri sodnijah, v občinah obravnavalo. Tudi je istina, da je na Goriškem mnogo uradnikov, kateri ne umejo ni slovenski ni nemški. (Te bomo poslali v Italijo „redentou.) Ne najdemo uikakeršne potrebe vpeljave te novosti. Sodnije in drugi uradi na Goriškem uradujejo izvrstno bodi si v civilnih ali v kazenskih in porotnih sodiščih, poslužujejo se uradnega italijanskega jezika. Goriški Slovenci pa sanjajo, „podpihani" po fanatičnih tujih agitatorjih, o potrebi, katera je neizpeljiva v deželi, kjer zgodovina, kultura in tisoč druzih ozirov dajejo prednost našej ita-lijanskej narodnosti. Ako pomislimo stvari nasproti rastočemu gibanju naših visoko letečih napolneni, tako, da več občinstva nij dobilo slovenceVi tako 8e na h ^ da 80 to gaini prostora; tudi številne karte za tombolo so sanja£i in panslavi8ti. (Kaj si nek tak zmanjkale. - Razen obilnega domačega ob ugk bastardat0 miali v nPansl„viatu« v Pia) činstva obojega spola so prišli gostje iz bhž- Raj delujo gorjški italijanski poslanci? Kaj njega Ormoža, sv. Miklavža, Koga in Čakovca. ' „i___r, ___t_, _u__„ m.,.,. __ deželni zbor? Kaj mestni zbor? (Delajo na vse preteže proti Slovencem, toda vse ne pomaga, naša stvar mora prej ali slej zmagati. Pis.) So li pozabili, zakaj da je goriški de-izvrstne tombole gre v prvej vrsti gg. trža- že,nj zbQr izgubn jtalijan8k značaj ter veftin() — Čistega dohodka je bilo 63 gld., gotovo lepa svota, ki kaže zadostno sočutje do naših bratov Hrvatov. Pohvala glede osnovanja te notna Zadravcu in Josipu Dogšu, ki sta iz v njem ? Morda se ne spominjajo več čutov lastne inicijative tombolo osnovala, nabrala 20 , kateri BQ gvoj jezjk viaoko 8poSlovali lep,h dobitkov, ter vse preskrbela, da se jej in bn, ljubosumnU kadar He je nameravak> vse tako lepo izvršilo. Po tomboli je občinstvo j jemati ljudstvu značaj p0 Goriškem? Upamo, ostalo skupaj do jutra in se prav dobro imelo; j da w M dala agitacija p08iaiu.a Tonklija vsta-da pri tem nij manjkalo lepih pobratimskih ^ ^ bi ge ga poziva,0i da mora moralnes govorov in napitnic, se razume. V nedelio dne 20. t. m. bo v enak namen tombola v Onnoži, v nedeljo 27. t. m. pa pri sv. Miklavži; upati je tudi tu obilne udeležbe in zanimivega večera. — Ker so se Središčani od gostov iz Ormoža in sv. Miklavža počastili, se je nadejati, da bodo Središčani pri tomboli Ormožance in Miklavževčane s svojo navzočnostjo počastili ter jim pohod povrnili. — Tedaj na sviđanje! Iz Trsta 14 febr. (Izv. dopis.] Dobro je, da Slovenci in Slovani zvedo, kako italijanski elementi proti nam vojujejo. To bode bralec izpoznal po sledečem članku, v nedeljo v našem „Indipendente" priobčenem: Pod naslovom „Velleita Slovene nel Goriziano" piše laški list tako le: „Osrčeni po izgledu bližnje Kranjske, kjer slovenski element, podpiran od vlade, (! ?) vsak dan pridobiva terena, so začeli goriški Slovenci zopet naglašati neopravičene narodne zahteve, katere so obrnene v principu zoper našo italijansko narodnost, katero nameravajo v blato gaziti v sosednjej Goriškej, da si preseza naša italijanska narodnost v kulturi, v številu in v vseh stvareh nasprotni narod. Slovenci so sanjali o velikej Sloveniji, katera bi se raztezala od Kvarnera do Zadre, od Maribora do Pole. Zdaj so pre drznosti Slovencev uže prenadležne, kajti oni interese svojih volilcev pred očmi imeti. (Moralno — je le italijansko! Pis.) — Kadar mi govorimo o Slovanih, vidimo ogromno maso naroda sto milijonov, kateri so čez obrežje Visle, Tise in Volge čez Evropo razpršili se, željni vladanja, pa so vendar le zato, da so drugim narodom sužni in podložni. (Hvala lepa, laški bastardato: utegneš še čas doživeti, ko boš spet sam suženj. Pis.) Kadar govorimo o slavjanskem jeziku, slo-vanskej zgodovini in kulturi, vidimo le Poljaka vrednega vsega po svojih junacih. Ne moremo si pa misliti nekaterih grup Slovencev, ki so kot sprednja straža okolo plazili se ter mej raznimi narodi ostali, kakor razpršena kar-dela. Enako si ne moremo misliti njih jezika, ki nema nobene veljave in povzdige, ampak barbarske oblike v narečjih brez prava podobe. (Spet en „inpertinente" ki sodi o stvari, v katerej je čisto neveden.) Ne moremo si misliti slovenske kulture, ker ta nema zgodovine ne probujenja, niti umetnosti, splošno ničesa, kar bi naglašalo narodno svetost. — Tako abotno in prevzetno pišejo o nas naši tržaški italijanski someščanje, kateri so se iz onkraj Adrije v naše pokrajine s trebuhom za kruhom pritepli in hočejo po starej njih navadi še dalje gospodariti nam, iu nam ukazovati. 7i Dunaja 14. februarja. [Izv. riop.] (Poljski glasi.) Govor dr. Vošnjaka v hud-getnem odseku zoper irredentovce je vzbudil mej vsemi Slovani avstrijskimi zelo prijaznih odmevov. Vsak češk časopis, naj si bode velik ali majhen, prinesel je v obširnem poročilu dotično debato in govor dr. Vošnjakov, in vsi konstatujejo, da je dr. Vošnjakova beseda bila na pravem mestu ter da zaslužuje vseobče pohvale. Ker je, kakor je to uže „Slovenski Narodu poročal, poljski poslanec H a u s n e r, popolja-čen Nemec, govoril zoper Vošnjaka, vzbudilo je to mnogo nevolje. Hausner nij imel prav, potegovati se za irredentovce in tudi ne za de Pretisa. Radovednost, me je radi tega tem bolj silila, da sem s pozornostjo te dni iskal in ('■ital poljske časnike, je-H in kako bodo ti govor dr. Vošnjaka sodili. Z veliko zado-voljnostjo vam imam sedaj poročati, da so poljski časniki, kolikor mi jih je prišlo v roke, dr. Vošnjakov govor zoper irredento s polivalo omenili. „Gazeta Narodovva" graja celo naravnost Hausnerja, da se je prav o ne pravem času lotil stvar soditi, koje niti ra/.umel nij, posebno radi tega. ker so usta-voverei bili prav zadovoljni z izjavo Hausner-jevo. Evo vam nekaj stavkov iz „Gazete Na-rodovve" od 10. t. m., št 32: „Nie wchodze w to szczegolovvo czyli wystapienie p, Hausnera przeciwko dr. V o š n i a k o w i tak tlumaczvć naležv, badž co badž bilo takovve wc a 1 e n i e na miejscu i watpie bardzo, žeby szanovvni posel z Drohobvcza vv y r a z i 1 tu z a p a t r y-w a n i e K o 1 a p o 1 s k i e g o na te spravve. Kolo polskie z pevvnoseia nie ma potrzeby brač w obrone ani i t a 1 i a n i s si m o w przeciwko Slovviencom, a tem mniej bronić eentrali-sticznych urz^dnikov, ktorzy, jak fakta do-\vodza, przez nieudolnosc swo;a raczej knovva-nia irredenty popieraja. Zreszta cala irredente w Aw8trji wychowaly rzady centralisticzne i stronnictvvo \viernokonstytucyne, ktdryeh prze-ciež przez dlugi przeciag lat wloscy poslovvie byli Benjaminkami. M i al a ž by teray nam przypašć rola rozgrzeszać centralist 6 w i z w i d o c z n a s z k o d a d 1 a p a n-stwa stawacz w drodze slusznym ža,-daniom Slowierico w? („Juz nečem raziskovati posameznosti, je-li se ima nastop g. Hausnera proti Vošnjaku tako tolmačiti, (da je namreč hotel braniti Italijanisime in de Pretisa); naj bode kar hoče, to nikakor nij bilo na pravem mestu in dvomiti je zelo, da je spoštovani poslanec iz Drohobiča izrazil tu mnenje kljuba poljskega v tej zadevi. Poljski klub gotovo nema potrebe v obrambo jemati ne Italijanisimov proti Slovencem, še menj pa braniti centralistične uradnike, kateri, kakor dejanja dokazujejo, zaradi svoje nesposobnosti radi podpirajo kovarstva irredentovcev. Sicer bo celo irredento v Avstriji izgojile centralistične vlade in ustavoverna stranka, katerih Benjamini bili so vendar Črez dolgo vrsto let laški poslanci. Bi-li imela sedaj nam pripasti uloga opravdati centraliste ter se staviti na pot pravičnim željam Slovencev na očividno Škodo državeVu) Tako obsodi poljsk upliven list svojega poslanca ter se postavi na stran prava, na stran neustrašenega našega dr. Vošnjaka! P. Iz Zagreba 16. febr. [Izv. dopis.] V našem hrvatskem saboru je trajal več dnij parlamentarni boj mej vladno in neodvisno narodno stranko o načinu združenja ali spojitbe Krajine s Hrvatsko. Kakor je vam znano, imeli bi po § 33. Rauchove nagodbe Hrvatje terjati po združenji Krajine s provincijalom toliko poslancev za peštanski zbor več, kolikor stanovalcev se pridruži k Hrvatskej več t. j. naj-menj 55 poslancev bi imela Hrvatska odslej pošiljati v zbor peštanski. Ali ker Magjari nijso hoteli tacega prirastka Hrvatom privoščiti, dovolili so jim samo 40 poslancev, 15 so jim jih odbili. Hrvatska vladna stranka je pa tudi s tem zadovoljna iz oportunstva, rekoč : da imamo enkrat le Krajino pridruženo, to je glavna stvar, če se prav v drugem udarno. Neodvisna opozicija pod Mrazovićem pak je naglašala princip in pravo, da je uže enkrat čas za Hrvate, da se nehajo Magjarom le uda-jati. Včeraj je bilo glasovanje. Za vladno stranko je glasovalo 47 poslancev, za neodvisno 17, a 6 jih nij glasovalo. Debate se je udeležila cela vrsta govornikov. Govorili so za predlog vlade: poročevalec večine Miškatović, dr. Šram, Rubido Zichy, Mirko Hrvat, škof Živ-ković, Mihalovič, baron Živkovie, Popović, An-tolek Orešek, Subotić, Zindl, Vončina, Josipo-vić. Zoper so govorili Mrazovič, prof. Vojnovic, Šavor, dr. Jordan, Lehpamer, Maršo, dr. Gjor-gjevič, Vrbanič, Crnadak, Folnegovič, Zorić. Govorilo se je za to toliko od obeh strani, ker je bilo namenjeno. „skozi okno ven" mej narod za gaslo prihodnjih volitev. Debata je bila mnogokrat ostra, tudi osobna, zato se more pričakovati, da bodo tudi prihodnje jesenske volitve na Hrvatskem burne. Zlasti vladna stranka je močno vojevita in agresivna, dasiravno se ne more trditi, da je pozitivno pravo na njenej strani, nego k večjemu le oportunnost, katero so pač res da zastopniki večine dobro branili in ne brez vspeba sklicavali se na Čehe in njih najnovejšo politiko. Kakovo parolo bode prihodnja volilna borba imela na obeh straneh, kaže nekak osobni raspor v seji 15. t. ni. mej Vončino (vladno stranko) in rojenim Dalmatincem Voj no vičem (neodvisno stranko). Vončina je rekel Vojnoviću, naj ne izpozivlje borbe: Jer smo ju imali i vodili kad njega nije ovdje bilo i opazili, da su se mnogi otimali žrtvam, kad su se one zahtievale; nam, koji smo se rodili u ovoj zemlji, koji hoćemo, da u njoj živimo i umremo, i koji je nećemo ostaviti ma se zemlja tresla, nam nije do n i k a-kove borbe." Voj novic se potem opravičuje, zakaj je po potresu iz Zagreba bežal v Dalmacijo, ker to je Vončina v mislih imel, pa pravi: „Dosta je meni ne bježati pred Magjarom. Kosta Vojno-vić i dalmatinski Hrvati pred Magjarom ne-bježe". Torej na jednej strani: „nič borbe, le interes Hrvatske"', na drugej strani pa „borba proti Magjarom1'. Domače stvari. — (Občni zbormuzikalnega ljubljanskega društva) je bil v nedeljo še slabeje obiskan, kot ondanšnji predzadnjo nedeljo. Predzadnjo nedeljo prišlo je bilo 13 udov, zadnjo nedeljo le 10 udov. Izvolili so mej soboj odsek obstoječ iz gospodov: Dober-let, Ahčin Albin, Klein Anton, Zelenec Lovro in Reichman Henrik, kateri ima nalog izterjati od 300 udov društva zaostale triletne doneske. Potem se bode sklical občni zbor vnovič, da sklene, kaj da se bode zgodilo z instrumenti, ki so društvena last. — (Čudno prenočišče.) Piše se nam od tu: V ponedeljek 14. t. m. zvečer se je tu priplazila neka ženska skozi slučajno odprta bolnišnična vrata v tamošnjo mrtvašnico, kjer ravno nij bilo nobenega mrliča, in se vlegla v prazno trugo ter si mrliško črno blazino pod glavo dela. Ko ob 9. uri zvečer strežniki mrliča prineso v mrtvašnico, zagledajo v trugi žensko po strani mesto na hrbtu ležečo ter se bližajo se ve da prestrašeni počasi trugi — a ženska to opazivši skoči iz truge in prosi za gorko prenočišče, ker mora zmirom na mrzlem spati. Spoznali so po tem v njej neko na umu bolno, to da ne nevarno žensko, katera je uže večkrat bila v bolnici. — (Ples podčastnikov) domačega polka baron Klimi in podčastnikov veliki knez Mihael v kazinskej restavraciji je bil dobro obiskan. Razen mnogih vojaških dostojanstvenikov počastil je veselico se svojo navzočnostjo tudi deželni predsednik g. VVinkler. — (Plesni venček) priredijo ljubljanski veterani v prostorih čitalnične restavracije pustno nedeljo dne 27. februarja. — (Zarad hudodelstva uboja) je bil zatožen pred ljubljanskimi porotniki zadnjo sredo 40 letni Josip F i s t e r, doma iz Iga blizu Ljubljane, uže kaznovan zarad hudodelstva uboja s teško uječo treh let. Zatoženec Filter je služil za velikega hlapca na gn.ščini blizu Litije. Graščinski pastir je gnal krave mimo necega prepada in je jednej kravi bilo izpodletelo in ubila se je bila, padši v prepad. Veliki hlapec Fister je 62 let starega graščinskega pastirja, katerega uže v obče nij maral, zaradi te nesreče hudo ošteval, ga udaril po ustih, vrgel ga ob tla in po njem teptal, tako, da je pastir, kateri je h 1 uže prej počen, vsled teh poškodeb, kakor zdravu ki izpovedajo, umrl. Porotniki so z 11 proti 1 glasu izrekli, da je Fister dejanja kriv in sodnija ga je obsodila na pet let teške uječe, poostrene vsak mesec s postom in tamnico ter trdim ležiščem vsak dan v letu, ko se je dejanje dogodilo. — („Logaško bralno društvo s požarno stražo") napravi 20. t. m. veselico sč sledečim vsporedom: Godba. Petje. Mej petjem govor, predavanje, deklamacija. Tombola. Ples. Godba: kvartet češki godcev. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina prosta. — (Narodno bralno društvo v Borovnici) priredi dne 20. februarja veselico s programom: 1. Petje, mešan zbor. 2. Igra na citre in gosli, s spremljanjem na kitaro. 3. Tombola. 4. Ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. — (Iz Toplic na Dolenjskem) se nam pile: Slavni kranjski deželni odbor je prostovoljne) požarnej straži v Toplicah daroval 150 gld. in zavarovalna banka „VVechsel-seitige" v Gradci pak 50 gld., za katere svote se Topličanje presrčno zahvaljujemo. — (Hrvatska čitaonica u K a s t v u) poziva ovim najuljudnije na društvene zabave dne 23. i 28. veljače (febr.) sa sljedečim programom : 1. Predstava „Šilo za ognjilo", igra iz domaćeg života u Kastvu god. 1743. 2. Pjevanje. 3. Igra na gusle i glasovir. 4. Šaljiva tombola. 5. Ples. Dne 28. eventualno predstava „Novci za diplomu" i kostumirani ples bez maske. Početak točno na 1 /a8 sati. Samo mužkarci plaćaju 1 for. ulaznine. — (Pijan zmrznil) je Jože Sevšok iz Gorjuš p. in. po noči, 28. m. m. ko se je z Janezom Hribarjem iz Preloga pri Ihanu domov vračal. Oba sta bila pijana. Sevšek je obležal na cesti in zmrznil; imel je še-le 30 let in je oče dvema otrokoma. Razne vesti. * (Čudna obrtnija v Ameriki.) V Novem Jorku se vsako leto preko 3 milijone starih ponošenih čevljev proč vrže. TvorniČarji puste take čevlje pobrati ter jih potem na tri načine porabijo. Prvič se kar je boljših čevljev zašije in popravi ter se prodade\ Ka terih čevljev pa nij mogoče več popraviti in jim nij mogoče vrniti čevljeve podobe, oni se zrežejo; boljši kosei se porabijo pri popravljanji starih čevljev, iz ostalih pa se prireja — rum. Kako, to vedo samo tvorničarji vendar se je toliko zvedelo, da jih denejo v čist alkohol kuhat. Tretjič pa stare čevlje uporabljajo Amerikanci pri prirejanji — prusko-modre barve. — Zahvala. Pred štirimi leti je g. Franjo Štiftar, gimnazi-jalni profesor v Kulugi, naej svojimi znanci nabral za „podpiralno zalogo slovanskih vseučili&čnikov v Gradci" 20 rubljev. Iz pisma, kojega je opravilni odbor imenovane zaloge 14. t. m. prejel, je razvidno, da so imenovano evoto darovali sledeči gospodje gi-mnazijalni profeaorji vKahigi: V. Zagrjažckij 3 rublje, E. Oorickij 1 rubelj, M. Belov 1 rubelj, M. Bole 5 rubljev in Fr. Štiftar 12 rubljev. Vsem gospodom darovateljem se izreka javno najtoplejša zahvala. V imenu opravilnega odbora „podpiralne zaloge slovanskih vseučilišČnikov v Gradci". Gradec, 14. februarja 1881. < 'and. prof. J. LendovSek, Prof. dr. Gr. Krek, tajnik. predsednik. Dunajska borza 17. februarija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 73 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 75 „ 30 „ Zlata renta......... 90 B 20 „ 1860 drž. posojilo..... 130 „ 50 „ Akcije narodno banke..... 815 „ „ Kreditne akcije....... 289 „90 „ London.......... 118 „ 35 Srebro.......... — n — m Napol........... 9 n 34'/, „ C. kr. cekini........ 5 „ 55 w Državno marke....... 57 „ 65 m «"^^^^^^^> ^ Izvrstno dobro ► < ptujsko vino i 4 staro in. novo 4 po 11, 12, 14, 16 gld. hektoliter brez posode 4 ponuja i rajmund sadnih l ^ V PtUJi. (90-4) £ Tulci. 16. februarja: Pri Mloua: Kulka, Baaz, Weiss, Loschitz z Dunaja. — Kocb iz Lyona. — Frank iz Odenburga. — Zodet iz Schlaggenwaida. — Baccarcich, Stipcovich iz Trsta. Pri !*fal!6l: Low, Spitz, Singer, Barth, Mravlag, Stiihr, KUlbl z Dunaja. — Blau iz Siska. — Fuchs iz Goričan. ■— Neukranz iz Berlina. T g m eljita j> o m o & vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo je dr. Roža žiTljenski balzam. Zivljcnski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahte vam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi bvojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjua do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, kri v želodci, zaslinjencst, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domaČe sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. J velika sklt'nitn t .*//viii in nojcenojda sadna drevesca po sledečej ceni: Visokodebelnata, poldebelnata Jabelka komad po........... 30 kr. 25 k r. Hruike „ „........... 40 „ 85 „ Crošujo „ „........... 30 „ 25 „ Fige po 20 kr. (85-3) Gumi-bonbon, boljši, nego vsak drug, kolikor se ga okolo prodaja, rabi z najboljšim vspehom 55 zoper kašelj, hripavost in katarno stanje organov, s katerimi se sope. 1 škatljicafi p<» ■ kr. prodaje (490-17) GABRIEL PICCOLI, lekar ,,k angelu", na dunajskej cesti v Ljubljani. ti liCkar «1. RiiSMlmiimer-Jevo '.zdravstveno vino! Kitajsko - železno - malaga - vino najzanesljivejše in neoporekljivo zdravilo, da se kri nareja in čisti ter najhitreje odpravi: pomanjkanje krvi, bledico, bolezen v želodci, bolezni spolskih organov, osobito moževsko slabost in neplodnost. ! ! Bolezni v Jabolltu, noHanei iii pljucali ! ! ! Kitajsko Malaga-vino! imejoč v sebi čistega kinina samo tako, kakor se prilega truplo, izvrstno krepilo za otroke in žene po hndej bolezui. Profesor in zdravstveni Bvetovalec g. dr. Thaler na porodišnici v Lincu o tem fabrikatu tako-le govori: Potrjujem, da sem v Kitajsko-železno-Malaga vinu lekarju J. Nuss-baumerja v Celovci dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero Binein vrlo priporočati. l*rot". «lr. J. 1*. Thaler. Radostno potrjuje podpisani, da je Kitajsko - železno -Malaga- vino lekarja Nussbaumerja v Celovci preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter v svojoj lastnosti ninožitolj krvi in pospešujoč probav-ljenje mnogo prekosi "V»o drugo železne preparate. (f)l5—19) I>r. L.. \\ InternU Zalogo za Kranjsko ima lekar G-. Plccoll v Ljubljani. lzdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.