TT Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. USKI TOVARIŠ Stanovsko politiSko glasilo UJU. • PoverienBtvo UubUana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst ja plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. DEKLARACIJA o smeri naše stanovske politike. (Sprejeta na VI. pokrajinski skupščini UJU Poverjeništvo Ljubljana, dne 17. julija 1926 v Celju.) 1. Življenski interes stanu in šole zahteva eno samo stanovsko organizacijo za vse učiteljstvo v državi. To bodi naše Udruženje, poleg katerega ne moremo priznati nobene druge stanovsko-politične organizacije osnovnošolskega učiteljstva. 2. Dobrodošel nam mora biti v organizaciji vsak stanovskozaveden učitelj in vsakemu mora biti zajamčena v njej popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja. 3. Kot edina od nas priznana organizacija je Udruzenje moralno odgovorno za svoje delovanje celemu stanu nele članstvu. 4. Varovati mora svojo neodvisnost na vse strani, prvič da lahko paralizira kvarne vplive dnevne politike na šolstvo, drugič, da lahko zastopa interese stanu in šole napram vsakemu režimu. 5. Svojo moralno silo mora iskati v soskladu svojih zahtev z občenarodnim interesom, ki ji mora biti vselej in v vsakem slučaju najvišji zakon. 6. Njena naloga in dolžnost je: a) zastopati skupne duhovne, socialne in pravne interese stanu ter odločno ščititi državljanske pravice učiteljstva; b) vzgajati članstvo k samostojnemu mišljenju, varujoč svobodo stvarne kritike kot pogoj za zdrav razmah organizacije; c) podpirati vsa stremljenja po temeljitejši splošni in strokovni izobrazbi učiteljstva ; č) gojiti pravo tovarištvo in dvigati stanovsko moralo ter disciplino, temelječo v zavesti članstva, da je vsak posameznik odgovoren za svoje delo stanu v celoti; d) sodelovati na napredku šolstva in narodne prosvete v demokratičnem in socialnem duhu po priznanih sodobnih pedagoških načelih. 7. V ta namen si organizacija naj resnejše prizadevaj in, v kolikor je treba, prelomi tudi s tradicijami, da si pribori oni položaj in vpliv, da jo bo morala vsa javnost brezpogojno priznati in uvaževati kot edino pravo zastopnico celega stanu. Vedno bodi tudi pripravljena za solidarno zastopanje skupnih interesov z drugimi organizacijami nameščencev in delaj zlasti na to, da se čimprej ustvari Unija učiteljstva vseh vrst šol! 8. V personalnih zadevah brani moralne in pravne temelje pri nameščanjih tei zastopaj načelo, da mora učiteljstvo pri njih sodelovati po svojih izvoljenih zastopnikih! 9. Kot svojo posebno nacionalno nalogo smatraj Udruzenje delovati za jačenje osebnih stikov, za duhovno zbližanje in spoznavanje skupnih vzgojnih nalog učiteljstva iz vseh delov države! 10. Slovensko članstvo Udruzenja naj prednjači v prizadevanju, da se odstranijo načelne ovire za vstop vsega še nevčlanjenega učiteljstva v U J. U.! VI. pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana v Celiu, dne 16., 17. in 18. julija 1926. Cenjeni tovariši} in tovarišice! Ko ie ožii sosvet na svoii 8. seji dne 8. maia 1926 razmotrival o kraju in času letošnje pokrajinske skupščine, ie sklenil z večino trlasov da bodi skupščina v Celju, ki leži nekako v središču vseh okrajnih učiteliskih društev našega po-verjeništva. Večina članov ožjega sosveta ie stala na stališču da mora^ nuditi članstvu priliko za čim večjo in čast' nejšo udeležbo na letošnji skupščini. K: bo razpravljala o velevažniih organizač-nih zadevah. Omenjam, da so se izrekla za Celje tudi nekatera okrajna učiteljska društva. Preidem takoj k stvarnemu poročilu. Poslovante noverjeništva. UJU letos 2745 članov ki so porazdeljeni i na 32 okrajni učiteljski društvi 1925: 1926: 1. Brežiško-sevniško 78 81 + 3 2. Celjsko 132 136 + 4 3. Crnomeljskio 72 80+: Š 4. Gornjegrajsko 29 33 + 4 5. Kamniško 82 81 — -1 6. Kočevsko 97 114 + 17 7. Konjiško 59 70 + II 8. Kozjansko 41 33 — 8 9. Kranjsko 102 119+ 17 10. Krško 120 123 + 3 11. Laško 105 105 — — 12. Svetolenartsko 47 46 — 1 13. Dotnjelendavsko 61 67 + 6 14. Litijsko 92. 83 — 9 15. Ljubljansko 164 165 + 1 16. Ljubli. okolica 195 206 + 11 17. Ljutomersko 73 71 — 2 18. Logaško 76 76 — — 19. Marenberško 37 39 + 2 20. Mariborsko 126 114 — 12 21. Marib. šolski okraj 113 113 — — 22. Mežiško 48 49 + 1 23. Murskosoboško 114 102 — 12 24. Novomeško 90 101 + 11 25. Ormoško 56 58 + 2 26. Ptujsko 132 129 — 3 27. Radovljiško 106 102 — 4 28. SaVin j sk o- v r a nsk o 34 36 + 2 29. Slovenjebistriško 59 70 + 11 30. Slovenjgraško 34 30 — 4 31. Šmarsko^rogaško 70 72 + 2 32. Šoštanjsko 39 41 + 2 skupaj . 2663 2745 + 62 Iz navedenih podatkov vidimo, da je naraslo v tekočem poslovnem letu število naših članov za 62, kar ie vsekakor razveseljivo dejstvo. Prepričan na sem, da ie ¡izven naše organizacije še dokaj učiteljev in učiteljic, ki jo gledajo postrani in se ne včlanilo večkrat nrav iz malenkostnih in osebnih razlogov. Vsii smo učitelji, vsi imamo iste cihe in enake interese. Zato pa vsii v stanovsko in strokovno organizacijo! Iz »Letnih poročil«, ki ste iih poslali poverieništvu. povzamem, da ie bilo društveno delovanie pri večini društev iako živahno. Več društev ie zborovalo v pretekli upravni dobi skoro redno vsak mesec. druga zopet redno vsak drugi mesec. Vseh zborovani ie bilo 148 s 152 predavanjema. Predavateljev ie bilo 128. Največkrat ie zborovalo mariborsko učiteljsko društvo, t. i. 9-krat z 10 predavanji. dočim ie zborovalo kranjsko učiteljsko društvo 7-krat in imelo 16 predavanj. Te številke iasno kažeio koliko prosvetnega dela ie izvršilo učiteljstvo v svojih društvih. Poverjeništvo ie bilo z društvi v vednem stiku. Vendar omenjam. da ie bil osebni stik malenkosten, ker smo imeti mnogo izdatkov za seje ožjega sosveta tako da ni oreostaialo denarja za razne posete. V naši centralni organizaciji ni bilo nikabih izprememb. Glavna skupščina se ie vršila v Subotici 27.. 28 in 29. avgusta 1925. O poteku skupščine ie poročal »Učiteljski Tovariš«. Slišali ste pa tudi poročila, ki so Vam iih podali Vaši delegati. Naše poverieništvo ie bilo na skupščini dobro zastopano iin upoštevano. Naši zastopniki so bili v vseh odborih. Referat tov. Ljudevita Potočnika »O šolskem nadzorstvu in nadzornikih« ie bil z odobravanjem sprejet. Omeniti moram samo. da ie bilo zborovanje zelo burno Strankarske strasti so prikipele do vrhunca, iasna slika in svarilen zgled kakšna ne smeio biti naša zborovanja. Mislili smo. da zavlada po skupščinah v zadnjih letih vendar že mir in red. kakor ga zahtevata ugled našega stanu in dostojnost učiteljskega parlamenta. Potrebno se mi zdi oovdariti s tega mesta, da temu zgledu mi ne smemo slediti. Smelo trdim da so dokaj pripomogli k rešitvi situacije v Subotici prav naši govorniki. Na oovratku s skupščine so odšli zastopniki ožjega sosveta v Beograd v LISTEK. Organizacija mladine in delo učiteljstva pri isti. (Dalje.) 58. Cel j e j d e š k a m e š č a n -ska šola: Priredili so eno zabavo, podarili 50 Din >za »Nalrodno zdravje«, 57.65 Din za »Jadransko stražo« in napravili šolske izlete v oblasti. 59. Celje, deklišk a meščanska šola: Podmladkarice III. razreda so ood vodstvom učiteljice ročnih del sešile 20 košuli za božičnico Kola jugoslovenskih sester. Deklice IV. raz" reda so bile v Dečiem domu kraljice Ma-riie pri predavanju o negi dojenčkov in v higijenski razstavi. Ameriška darila so se razdelila potom srečolova. — Podmladkarice so priredile cvetlični dan. Za denar 2718 Din se ie poslalo skupno z društvom »Kola jugoslovenskih sester« 12 otrok v Ladislavov Dečli dom v Cir-kvenici. — Sodelovale so Pfi Glasbeni Matici v Celju, dopisovale s Podmlad-karii v drugih krajih in državah ter delale izlete v okolico mesta 60. L i u b e č n a . osnovna š o -'a: Priredili so dve zabav: v prid ubo-£im učencem. Napravili so izlete v bližnjo okolico. 61. Dolnja Lendava, državna osnovna šola- Kupili so revnim učencem šolske potrebščine, sodelovali pri šolskih predstavah in delali izlete v okolico 62. D o 1 n j a Lendava, državna meščanska šola: Priredili so dve predstavi in šolsko igro »Vraže« ter napravili izlete v Varaždin. Čakovec. Mursko Središče. Varaždmske Toplice, Ljubljano. na Bled in v Zagorie. »Tekme za zdravje« so se z veseliem udeležili vsi učenci in učenike. V izpolnjevanju dolžnosti in v snažnostj se ie kmalu pokazal koristen voliv tekme. 63. Ljutomer, deška meščanska šola: Sodelovali so pri Sokolu in Orlu ter napravili izlete v Maribor in Mursko Soboto. 64. Pob rež je. osnovna šola: Priredili so predstavo za Božič in delali izlete v Okolico s prirejanjem iger. 65. Studenci pri Mariboru, deška osnovna šola: Preostanek so poslali za skupno naročilo »Zvončka« posameznim razredom in za druge skupne potrebščine — Priredili so pet šolskih predstav in napravili poučne Izlete ter mainišlki izlet v Pohorje. 66 Studenci pri Mariboru, dekliška osnovna Šola: Sklenile so nabiranje daril za Božič in pri- reditev cvetličnega dneva. — Priredile so koncert na roistnj dan Ni Vel. kralja (brez vstopnine) — Napravile so izlete v bližnjo okolico Maribora in na Pohorje. 67. T e z n o, osnovna šola: Ves preostanek se ie porabil za nakup potrebščin revnim učencem. Priredili so eno zabavo in en koncert skupno z drugimi neorganiziranimi otrdki. — Sodelovali so pri pevskem društvu »Zvon«, v Teznu in pri šolskih predstavah. — Na-praVili so izlete v bližnjo okolico in na Pohorie. 68. Laitersberg - Krčevina. osnovna Šola: Napravili so večkrat izlete v bližnje kraie in na gore. 69. Sv. Lenart v Slovenskih goricah, deška meščanska šota: Priredili so štiri predavanja in 1 dvodejansko gledališko igro »Prstan« s oetiem prisostvovali so ori predavanju proti tuberkuloz; in delali vsak teden izlete v orirodo. kjer so se igrali in zabavali učili vedenja, opazovati prl-rodo itd. 71. Maribor. I. deška osn. šola: Priredili so en koncert, oziroma spevoigro, izdali 209 Din za milo za vse razrede in delali izlete. 72. Maribor. II. deška osn. šola: Priredili so dva koncerta, udeležili se oriredive v pnid Podmladka in de" lali izlete v mariborsko okolico in v Ptuj. 73. Maribor. III. deška osn. šola: Priredili so dne 1. decembra 1924 mladinski koncert in sodelovali dne 3. maja 1925 pri mladinski prireditvi v Narodnem gledališču. • 74. Maribor. IV. deška osn. šola: Izdali so 50 Din za dobrotvorne namene in pomagal; pri enem koncertu. 75. Maribor. I. dekliška osnovna šola: 50% članarine se Je porabilo za šolske potrebščine revnim učenkam Prostovoljnih prispevkov ie bilo 362 Din. ki so se vložili v hranilnico za šivalni stroj. — Sodelovale so dne 1. decembra 1924 pri mladinski prireditvi in dne 4. maia 1925 prj. igri v prid otroške. bolnice. — Napravile so izlete v bližnjo Okolico in v Celje 76. Maribor, II. dekliška osnovna šola- Sklenile so. da nabavilo darove za Podmladek v Prizremr, da skrbe za bolne součenke in da šivajo perilo za revne součenke. — Prodajale so znake za »Društvo za čuvanje narodnega zdravja«, za orotialkoholno lig.o za francoski dan »in cvetice v orid »Podpornemu društvu za revne učence v Mariboru«. — Sodelovale so pri koncertu »Podpornega društva za revne učence«. — Napravile so 'izlete v mariborsko okolico (Dalje prih.) svrho poseta Dri prosvetnem ministru R. Velji VukičeViču. V sporazumu z Glavnim odborom so mu tolmačili težnie in želie slovenskega učitelistva .in prosvetne razmere v Sloveniii. Zlasti sn se zavzemali za učiteljsko stalnost in bili odločno proti vsakemu nepostavnemu premeščanju. Po lepo uspeli pokrajinski skupščini v Šoštanju dne 4. in 5. iuliia 1925 se je pričelo podrobno organizacijsko delo. Na skupščini sprejete sklepe in resolucije je razposlalo poverjeništvo šolskim upravnim oblastvom. centrali UJU. poslanskim klubom in raznim listom, da b: tako zainteresirali lavnost o naših težnjah in zahtevah. Od zadnje pokrajinske skupščine so se vršile pni vodstvu organizacije do 1U. januarja 1926 tri se.ie ožjega sosveta, in sicer: 1. oktobra in 28. novembra 1925 ter 9. ianuaria 1926. ki so se iih udeleževali vSii člani ožiega sosveta. Na teh sejah se ie razpravljalo o tekočih prosvetnih in stanovskih zadevah, o doooslanih predlogih okrajnih učiteljskih društev In dr. Sejni sklepi so se odposlali na pristojna mesta. V sejah se ie začelo razpravljati tudi že o načelnih smereh, ki naj iih zavzame organizacija. >;n Da o finančnem staniu poverieništva ki ie sililo vedno iasneie na dan. Potrebno se mi zdi omeniti akcijo glede sprejema učitelistva na višjo pedagoško šolo v Zagrebu in Beogradu. Na tozadevno okrožnico se je priglasilo mnogo tovarišev in tovarišic Sprejeti so bili oni. ki so imeli odlično oceno v zadnjih dveh letih. Važna ie tudi ustanovitev učiteliske-ga pevskega zbora dne 1. novembra 1925. Poverjeništvo ie zastopal na ustanovnem občnem zboru poverjenik »Učiteljski Tovariš« oa ie poročal o ustanovitvi. Ker vrši pevski zbor lahko veliko kulturno misijo v našem stanovskem po-kretu. ie dolžnost organizačmh članov, da ea oodpiraio z vsemi; razpoložljivimi sredstvi. Potom okrožnice ie nozvalo poverjeništvo okrajna učiteljska društva za pristop kot podporen član. Pevsk zibor jp imel že iaven nastop ki Sp ie izvršil prav častno na koncertu v Ljubljani. V tej dobi ie imenoval ožji sosvet na razpisano mesto knjižničarja tov. Veko-slava M 1 e k u ž a . ki vrši obenem tudi ©osle tainika centralnega narodno-pro-svetnega odseka. To mesto ie bilo nujno potrebno. Tov Mlekuž ie na novo uredil našo centralno knjižnico Pri ooverieni-štvu v Ljubljani prav strokovniaško. Izpopolnjuje io z raznimi strokovnimi knjigami in bdetrističnimi! spisii intenzivno. V par letih bomo lahko prav ponosni na svojo pedagoško knjižnico Koliko posla ima kot tajnik narodno-nrosvetnega odseka. ve le oni ki opazuie Podrobno njegovo delo. O tem sledi še posebno poročilo. Omenil sem že, da sta začelt člane ožiega sosveta vznemirjati paralelno dve vprašanji, finančno in načelno. Dolgovi Učiteliski -tiskarni so presegli v dveh letih nepričakovano visoko vsoto. Treba Je bilo dognati vzroke nastalega dolga in skleniti, kako sanirati gospodarsko stanje poverieništva. V načelnem vprašanju ie vztrajala večina članov ožiega sosveta na stališču, da imej organizacija napram vsem političnim strankam proste roke in da se strogo ščitiio pravice k; jih učitelistvu zagotavlja činovnliški zakon. Protivila se ie zlorabi čl 71. v politične svrhe. Odločno smo vztrajali na stališču učiteljske stalnosti, ki nam io jamči ustava. (Tpozariam. da se ie ideia depolitizacije lela propagirati tuda med srbskimi tovariši-člani glavnega odbora, kar sem takoi ugotovil na božični seji glavnega odbora v Beogradu. Ker so bili nekateri člani ožjega sosveta drugačnega naziranja o stanovski organizaciji, smo stavili na dnevni red seie širjega sosveta dne 10. ian. 1926 Dimnikovo poročilo »Smer stanovske politike. Kot poročevalec ie blil določen tov. Liudevit Potočnik dočim ie imel tovariš Dimnik nalog, zagovarjati dotedanjo smer stanovskega glasila, ki ie bila protiivna osebnettnu naziranju poverjenika Širi i sosvet bi se imel na temelju raziprav izjaviti o nadaljnjih smernicah stanovskega gibanja. Razprava o novih smernicah ie dala/ povod, da so se posamezna okrajna učiteljska društva, zlasti ona iz mariborske oblasti pred vsemi MeJiško učiteljsko društvo, iela pripravljati za debato in Izdelala svoio spomenico, ki ie izšla v obliki »Deklaracije«, o bistvu, nalogah in smernicah naše stanovske politike. Po sklepu svojega društva ie poslal tovariš Mencin deklaracijo 4. januarja 1926 po-verieništvu kot predlog za seio širjega sosveta, ki naj io prepusti v končno odločitev delegatskemu zborovanju. Ta predlog ie stavil poverjenik z dnevnega reda seie ožiega sosveta dne 9. januarja 1926. Kljub temu ie orišel v razpravo na seii širiega sosveta dne 10. ianuaria 1926. Utemeljeval ga ie tov. Mencin. Po zaključku debate ni hotel dati poverjenik predloga na glasovanje, sklicujoč se prt tem na čl. 68. poslovnika. Nastala ie burna debata, ki io ie zaključil predlog tov. Mencina ki se ie glasil: v imenu učiteljskega društva za Mežiško dolino 'izjavljamo. da smatramo delovanje poverjeni-štva kot Proti vno smeri, ki io odreja deklaracija in predlagam, da se šini sosvet pridruži tej izjavi. Nato poda poverjenik zase in za strokovnega tajnika ostavko. Seja ie bila zakliučena. Poverjenikov namestnik tov. Anton Gnus ie sklical seio ožjega sosveta dne 16. januarja t. 1 Nanio ie povabil oba namestnika tov. Vilibalda Rusa in tov. Marijo Godcev o. V smislu čl. 13 pravil UJU se ie ožji sosvet nanovo konstituiral. Za poverjenika ie bil izvoljen tov. Anton Gnus za tajnika pa tov. Josip L a p a i n e. Oba sta mesti prevzela Za poslovnega tajnika ie nominiral ožji sosvet tov. Josipa K o b a 1 a . strokovnega učitelja in blagajnika Učit. konvikta v Liubljani. Izpremembo v vodstvu poverieništva smo iavili kr. policijski direkciji v Ljubljani z dopisom z dne 18. januarja 1926. št. 19. Istotako smo obvestili o tem tudi glavni odbor UJU v Beogradu pod štev. 23. Novo nastali položai v vodstvu organizacije ie zahteval da se ie moral ožJi sosvet pogosteie in intenzivneje sestajati k seiam. Po seti širiega sosveta ie imel ožii sosvet svoje seie dne 16. in 23. januarja. dne 23. marca. 10 aprila 8. maja, 16. junija in 16. julija, skupaj sedem sej. Dogodki so zahtevali, da bi se moral ožit sosvet sestajati še pogosteje. Ker ie bilo to nemogoče, nuine tekoče zadeve pa smo morali reševati hitro in točno se le ustanovila s soglasnim sklepom seje ožjega sosveta z dne 23. januarja 1926 eksekutiva ožiega sosveta našega poverieništva. W so io tvorili: poverjenik Gnus, tainik Lapaine urednik Dimnik, blagal-nik Fegiic in tov Rus. Eksekutiva ie morala svoje delo protokolarično ugotoviti in soroti obveščati ostale člane ožiega sosveta o «svojih sklepih Eksekutiva ie imela v celem 5 sei. Ožji sosvet je točno reševal vse tekoče zadeve poverieništva. Podrobno o tem poročati se mi ne zdi potrebno, ker smo o vsaki seii ožjega sosveta objavili poročilo v »Učit. Tovarišu«. Omenim naj le da smo. izvršujoč predlog širiega sosveta z dne 10. januarja t. 1 prav v vseh sejah razmotrivali. kako bi spravili v red finančno vprašanje poverjeništva in listov. Intenzivno smo se posvetovali, kako bi sanirali dolg. ki je nastal pri Učit. tiskarni v letih 1924. in 1925. Blagajnik ie prejel naročilo, da poroča o blagajniškem staniu na vsaki seji ožiega sosveta in uredi račune poverjeništva in »Zvončka« do konca meseca marca, nakar na! nadzorni odbor in gospodarski odsek ugotovita finančno stanie poverieništva. To se ie zgodilo 31. marca in 1. aprila. Načelnik nadzornega odbora tov. Luz-nar ie razposlal na vse predsednike okrajnih učiteljskih društev revizijsko noro-čilo. Okrajna društva so o njem razpravljala in zavzela svoje stališče Ker se več članov ožiega sosveta ni povsem strinjalo s poročilom in ie zavzela tudi večina okrajnih društev protivno stališče, le sklenil ožji sosvet ponovno revizijo, ki nai io izvrši poseben odsek. Proti temu so posamezniki protestirali in zahtevali, da odloči o ponovni reviziji računov za leto 1925. delegacija. Za pregled računov v letu 1926 ie bil nominiran zopet poseben odsek, ki pa ni m osel zaradi stavljenih zaprek Izvršiti svoiega dela. Te račune ie pregledal od nadzorstva predsednik tov. Luznar sam. V podrobnosti se ne bom spuščal, ker boste o tem slišali pri blagajniškem poročilu. O novem pokretu v naši stanovski organizaciji ie sklepal ožil sosvet na svo" ji seii dne 23. januarja. Sklenil ie pozvati vsa včlanjena društva da razpravljajo o novi smeri, ki jo začrtava deklaracija, kar se ie zgodilo z okrožnico z dne 17. februarja t- 1- štev. 100. Uspeh ie bil ta, da se ie izjavilo za nove smernice stanovske politike 29 društev. 3 so io pa odklonila. Glede oblike se ie 25 društev izreklo za novo smer v obliki deklaracije. 4 društva pa v obliki strogega izvajanja člena 2. pravil s strani bodočega vod- stva organizaciie Končna redakcija se te prepustila odsekom in skupščini. Ker se povsod ne krijeio okrajna učiteljska društva s svojimi šolskimi in političnimi okraji, smo iih pozvali, da sestavijo kataster šol. Zlasti ie bilo to potrebno. ker smo mogli uporabljati stalež le deloma. Okrainim društvom smo razposlali tiskovino, ki so io vrnila izpolnjeno. Iz katastra ie razvidno: značai šole, pošta, pod katero okrajno društvo, šolski. sodni in politični okrai spada. Kataster ima trajno vrednost. Opravilni zapisnik izkazuje od pokrajinske skupščine do konca šolar leta 1925 (od 347 — 642) 295 številk, od novega leta dalje do danes ¡oa 645 številk, skupai torei 940 številk, kar znači precejšnje delo Poleg tega ie še nešteto dopisov poslalo uredništvo »Učit. Tov.«, knjižničar in tajnik nar.-prosv odseka m pravno-obrambni odsek. Ako sumiramo vse te številke spozna lahko vsakdo, da smo izvršili v nrošli poslovni dobi mnogo* jako mnogo dela. Ob tej priliki prosimo vse ¡predsednike, tajnike, sploh funkcionarje okrajnih učiteljskih društev, naj točno vrše svoio dolžnost. Zelo mučno je. ako moramo po večkrat urgirati rešitev tega ali onega poročila Tudi pover-ieništvo ima svoie obveznosti napram Glavnemu odboru, ki iih pa ne more iz~ vršiti, ker nima poročil okrajnih učiteljskih društev. Naš tisk. Naše poverjeništvo je vzdrževalo v polnem obsegu svoi stanovski tisk. Izdajalo Je svoj stanovško-politiški list »Učit. Tovariš«, pedag. znanstveni list »Popotnik«, mladinski list »Zvonček« :n kot prilogi »Učit. Tovarišu« list za naš učiteljski naraščaj »Učitelisko Omladi-no« ter list za mladinske narodno-pro-svetne organizatorje in splošno orgam-zaciio učiteljskega prosvetnega dela »Prosveto«. Mislili smo. da bi se obe prilogi, t. j. »Učit. Omladina« in »Prosveta« emanci-pirali in se omejili prva samo na krog našega naraščaja, druga na organizator-ie izven šolskega prosvetnega dela. na odbornike okrajnih narodno-prosvetnih odsekov. V tem slučaju bi lista lahko za isti denar izhaiala v večiem obsegu a v maniši nakladi. Toda tudi te načrte bo oviralo gospodarsko stanie poverieništva in ožji sosvet ie moral že sam upoštevati potrebno štednjo za poverjeništvo z oz<-rom na obremenitve, ki iih še imamo. In Je s proračunom začasno ukinil prilogo »Prosveta«. Tako nam bo nepovoljno gospodarsko stanie oviralo še marsikateri kulturni polet organizaciie. Povdariti pa moramo da se naše učitelistvo vse premalo zaveda moči tiska. in lahko rečemo da so žrtve, ki jih izdaiamo za naš tisk še naiolodonosne.i-še naložene Tega bi -se šele zavedali ko bi svojega tiska ne imeli. Osebne zadeve članstva. Potrebno se mi zdi nadalje, da se dotaknem v prav kratkih potezah tudi osebnih zadev. Takoi omenjam da se niso vršile pri nas v pravkar orošli upravni dobi nikake posebne nersekuciie z izjemo posameznih slučaiev. od katerih sta dva prav občutna. Je to odstavitev oblastnega šolskega nadzornika tovariša Henrika Schella v mariborski oblasti in na upokojitev tov. Martina Matka. sreskega šolskega referenta v Novem mestu. Za oba ie storila organl-zSciia v polni meri svoio dolžnost. Upamo. da bo Matkov slučai ugodno rešen. Ker poverieništvo ne more vedeti, komu se ie zgodila krivica ie Dozvalo.v »Učit. Tovarišu«, nai se iaviio posamezniki. Storili smo svoio dolžnost, v kolikor smo mogli. Intervenirali smo ustno in pismeno. da se ukine odredba glede sreskih šolskih nadzornikov, ki iim omeiuie pri zborovanjih članske pravice. Preieli smo negativen odgovor Ker so nam očitali nekateri učitelji da smo premalo odločni v tem oziru moram oovdarlti da poverieništvo ne more posredovati ako mu niso znani slučaji krivice. Zato poživljamo, da iavite vsako krivico pravočasno. Protestirali smo tudi proti nekaterim krivičnim slučajem pri namestitvah iese-ni in napravili vlogo naj se službe ne oddajajo tik pred potekom razpisa, ker je sicer razpis iluzoren. Protest društva učiteljic v Ljubljani in še nekaterih okrajnih učiteljskih društev proti odloku glede nošnje po modi smo poslali na pristojno mesto. Veliki župan ljubljanske oblasti je »izdal pod U. br. 5808 dne 22 maia 1926 na vsa upravltel.istva osnovnih šol navodila za sestavo proračuna za stvarne šolske potrebščine. Ta odlok ie vzbudil med učiteiistvom veliko vznemirienia in istočasno tudi veliko skrb za napredek in procvit šolstva in narodne prosvete. Ako se bo odlok izvajal rigorozno. do-nese v naše šolstvo lahko katastrofalne posledice. Ožji sosvet ie razipravlial o tem in zavzel svoie stališče. Na mero-dajna mesta smo odposlali utemeljeno vlogo. Pozabiti ne smem tovarišev in tovarišic iz Primorske ki delujejo med nami kot kontraktualni učitelji oziroma učiteljice, ker nimaio še našega državljanstva. Na naš tozadevni poziv se je javilo več tovarišev in tovarišic iz obeh oblasti. Napravili smo skupno vlogo in jo poslali na merodaina mesta v svrho sko-raišnie rešitve niih državljanstva. Pravno-obrambni odsek. V naši organizaciji ie bil svoiečasno v zaščito pravnega in materijalnega položaja članstva ustanovlien kot eden nal-potrebnejših pravno-obrambni odsek V 38. številki »Učit. Tovariša« Iz leta 1925. ie bil objavljen osnutek pravilnika tega odseka. Po sklepu pokrajinske skupščine v Šoštanju ie bila sklicana 9. januarja t. 1 seja tega odseka v svrho končne redakcije osnutka pravilnika. O delu in uspehu bo poročal odsek sam. Omenim nai tukai nešteto vlog ki so jih poslali člani temu odseku. Vse so se točno in pravno pravilno rešile. V neštetih slučaiih smo oosredovali za nakazilo plače. oovišie. izplačilo pokojnine o premestitvah in drugih osebnih in pravnih zadevah našega članstva Storili smo svojo dolžnost. Ako njismo vedno uspeli, leži krivda drugod. Prosvetno delo učitelistva. • Kdor bo Dišal kulturno zgodovino našega naroda, ne bo smel prezreti prosvetnega dela učitelistva med njim. Smelo trdim, da ga ni kulturnega- društva, kjer bi ne bilo učitelja poleg. Večina prosvetnega dela v teh društvih sloni le na ramah učitelistva. Brez njegovega udej-stvovanja bi prav kmalu propadlo. Nasa organizacija ima tri liste ki delujejo v prosvetnem pravcu So to: »Učiteljski Tovariš« s prilogo »Prosveta« in »Učiteljska Omladina«. »Popotnik« in »Zvonček«. Omenjam dalie Slovensko Šolsko Matico ki izdaia že lepo vrsto let svoje publikacije. Zanjo bi se moralo učitelj-stvo bolie ogreti. Vsa k član našega udru-ženia bi moral biti tudi član Slovenske Šolske Matice. Tudi našega samoizobraževalnega dela ne smem prezreti. Kako intenzivno stremi za tem naše učitelistvo. nam kažejo priglašenci za razne tečaje. Za 40 mest se oglasi po 100 in še več udeležencev Razni tečaji v letošnjih Počitnicah v Ljubljani so prenapolnjeni. Za pedagoški kurz v Beogradu se ie prijavilo tudi pre-cev tovarišev in tovarišic. Za spreiem v višjo pedagoško šolo v Zagrebu in Beogradu članstvo vedno povprašuje. Pedagoški teden v Mariboru ie bil iprav mnogoštevilno obiskan. Vse to in še mnogo drugega so vidna znamenja da se zaveda naše članstvo svojega visokega prosvetnega zvanja. Narod' s takimi prosvetnimi delavci ne more propasti Prosvetnega delovanja pri našem učiteljskem naraščam v Ljubljani in Mariboru ne bom omenjal, ker bo o tem poroča? odsek. Šolski zakon. Usoda šolskeea zakona ie tesno Zvezana z nestalnostjo naših državno-prav-nih razmer in kl.iub osemletni dobi do osvoboieniu še nimamo ne enotnega niti okvirnega šolskega zakona. V tem pogledu ie učitelistvo delieno. En del smatra za nujno potrebo, da izdela in soreime narodna skupščina enoten šolski zakon, drugi del učitelistva pa smatra za bolie. če ne dobimo še enotnega zakona, ker bi ta utegnil Ukiniti nekatere dobrine in .potegniti šolstvo posebno v Sloveniji navzdol mesto navzgor. Novega načrta šolskega zakona v tei upravni dobi nismo dobili dasi ie^ bil predložen elaborat k zadnjemu načrtu od strani Glavnega odbora UJU. kakor ga ie sprejela Glavna skupščina v Subo-tici. takratnemu ministru prosvete gosp. Velji Vukičeviču. Z njegovim odhodom Je odpadlo tudi vsako nadaljno delo na šolskem zakonu in razen par časopisnili vesti ni bilo resnega dela na zakonu. Ločitev šolske uprave od politične. du ie zadobila posebno do odpravi višjega šolskega sveta ostrejše lice Das» posebno politiki niso zadovoljni s to platjo našega boia. se mora učiteljstvo zavedati da se Drav v tei točki zrcali odločitev demokratične ali nedemokratične ureditve šolske uprave. V tem poglectir smo se skoro z novim proračunom bližali rešitvi tega vprašania in skoro bi dobili in dosegli z ustanovitvijo prosvetnih direkcij ločitev prosvetne uprave, da ni političen veter odhesel tudi teh načrtov in nam tako ustavil to borbo za čas, ko bo zopet vprašanje načrta novega šolskega zakona postalo aktualno. Naše gospodarske ustanove. Nuino potrebno se; mi zdi da se v svojem nadaljnjem poročilu dotaknem tudi nekaterih naših gopodarskih ustanov. So to: Učiteljska tiskarna. Samopomoč. Učiteljski konvikt. Učiteljski dom iti Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta. Težko se dotaknem tega vprašanja. K temu me silijo zadnji dogodki in pa predlogi, ki so iih doposlala nekatera društva. Mnenja sem. da moramo o tem razpravljati. Sai nosijo ustanove naše ime. Popolnoma upravičeno bodo nosila ta naslov samo tedai. ko bodo last organizacije, last celokupnega učiteljstva. Ne morem pa tega priznat' vse dotlej dokler so v teh ustanovah včlanjeni le maloštevilni tovariši in tovarišice. Učiteljska tiskarna ie rentabilno poci-ietje. Prizadevati si moramo, da io dvignemo ter priporočamo vedno in povsod. Skrbimo da pristopi vsai z enim deležem vse naše članstvo, da čuti tako svojo moralno dolžnost. Umesten se mj zdi predlog brežiško-sevniškega učiteljskega društva, ki se glasi: Naše gospodamske organizacije naj bodo izraz gospodarske moči cele organizacije m članstva zato nai temelie na načelih najširšega demokratizma ter nai ostanem deležu kolikor mogoče nizki, da bo omogočen pristop čim večiemn številu članstva. Teim 'besedam sledi predvsem Učiteljska Samopomoč ki se ie pod spretnim vodstvom tov Ivana Kocijančiča dvignila v zadnjih dveh letih do neverjetne višine Danes šteie 1930 članov. posmrtnina ie 9650 Din. Rezervni fond znaša okrog 140.000 Din. Ima dobrodelen namen, da pomaga ob smrti preostalim v najhujši stiski ter blaži gorje v potrtih srcih. Sedaj snuje še zavarovanje naše dece za slučaj smrti. Kdor se zanima za Učiteljsko Samopomoč, naj se udeleži občnega zbora Učiteljski konvikt gradimo že 32. leto. Dom bi nam bil ob raznih prilikah neobhodno potreben, delal bi nam čast in ponos. Z letošnjim letom smo uvedli obvezno članarino, a uspeh ni zadovoljiv. Vzrok: premalo zanimanja in stanovske zavednosti, slabe materijalne crilike. zemlieknjižna obremenitev lastninskih pravic. Obvezno plačevanje članarine je uvedel tudi Učiteljski dom v Mariboru, čigar splošni položaj ie v primeri .z Učiteljskim konviktom ugodnejši. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta je tudi del naših stanovskih organizacij. Nudi posojila pod ugodnimi pogoji proti odplačevanju v poljubno izbranih določen,ih mesečnih obrokh-Stalne hranilne vloge, ki iih oa med nami menda ni preveč, obrestuje 7%. V nadaljnje razmotrivanje se ne bom spuščal. Naše materialno vprašanje. Dotaknem nai se še našega materi jalnega vprašanja. p0 sprejetju zakona o civilnih uradnikih in ostalih državmih uslužbencih smo mislili. da smo dobili nekaj stalnega, neizprelmehliDvega. Nihče izmed1 nas ni pričakoval da morejo zakoni o dvanajstinah in finančn' zakoni spremeniti pridobitve činovniškega zakona. A motili smo se. Marsikatere pridobitve so nam odvzeli zakoni 0 dva-nastinah. Naprtili so nam takozvano komorsko doklado. Državni svet ie odločil da se povišice ne priznavajo od dneva dospelosti, temveč šele od dneva podpisa dotičnega ukaza če ni v njem 'zrecno naveden dan napredovanfia. Zato opozarjamo vse prizadete, da vlagajo prošnje za povišice pravilno opremliene in pravočasno. V zadnjem času se izdajajo ukazi in odloki v katerih je točno označen dan napredovanja in ni mogoče da bi učitelj trpel škodo, ^e tudi violi prošnjo potem ko mu ie dospela polo-a ^iača v izplačilo. Kljub temu se ne smemo zanašati. Najhujše zlo pa nam ie prinesel finančni zakon za budžetno dobo 1926./27. in sicer zvišanie siužbene dobe s pravico do pokojnine od 10 na 15 let in priznanje 15% v penzijo le pri polnih 35 službenih letih, pri katerih se šteje 34 let. 6 mesecev in 1 dati za polno službeno dobo. ln-direktno smo krivi tega sami. ker smo imeli v našiih vrstah tovariše, ki niti s 40. leti in še več niso hoteli zaprositi za pokoj. Navesti moram še odbitek stanarine. ki io odtegujejo tovarišem in tovari-sicam za naturalno stanovanje. So to po večini naši šolski upravitelji in upravite-ljice ki ne prejemajo danes za svoje pisarniško delo nikakih posebnih doklad. I o ie nemoralno, nečloveško Zato se danes le redki tovariši poteguieio za upraviteljska mesta. Vsako delo bodi tudi plačano! Omenim nai tu naše tovariše sreske šolske nadzornike, ki so jim ukinili pičlo doklado m celo potni pavšal. Finančni zakon nam ie vzel pravico do brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah v 11. razredu in nas potisnili v III. razred. Ako stanovanjski zakon ne bo podaljšan, zopet mnogo izgubimo. Nešteti tovariši in tovarišice bodo postavljeni na cesto. Mnogi bodo izročeni na milost in nemilost hišnih gospodarjev. ki bodo zahtevali od nas tako visoko stanarino, da je ne bomo zmogli. Finančni zakon ie ukinil tudi člen 123. čin. zakona, po katerem ie prejel uslužbenec predujem ali posojilo v višini trimesečnih prejemkov, ako nastopi v rodbini bolezen, smrt ali druga skrajna sila. Odpravili so še za nadaljnja 3 leta stalnost, ki nam je zajamčena z ustavo in specijalnimi zakoni. .Člen 90. fin. zakona tolmači, da je premestitev na razpis ali konkurz smatrati kot premestitev na lastno prošnjo in se ob takih prilikah ne izplačalo selitveni stroški iz državne blagajne. Pravico do selitvenih stroškov imajo samo učitelji novinci, ko prvič nastopijo državno službo in učitelji, premeščeni do § 71., t. i. po službeni potrebi. V pokojnino se všteva višia skupina polozaine plače le tedaj, če io ,e upokojenec užival eno leto. Proti vsemu temu moramo najodločneje povzdigniti svoi glas tako. da ga bodo slišali vsi odgovorni in merodajnt činitelji. Edini svetli točki bi bili izplačevanje razlik, ki se ie baie že pričelo pri nižjih državnih uslužbencih in pa prevedba kronskih upokojencev v dinarske, kar je uspeh Osrednie zveze državnih nameščencev. >JC £ Poročilo obsega večinoma organi-začno poslovanje našega poverieništva. Jasnejše bi bilo. ko bi ocenjevalo splošno gibanje vseh naših poedinic ki so osnova našemu Udruženju. In še merodajnejše bi bilo če bi se delovanje našega ooverjeniškega okrožja presojalo s stališča celokupne organizacije UJU. Z novo državo smo orestooiHi meje provincLializma, država nas .ie sprejela med svoie uradnike z ustavo ie dala smernic našemu delovanju po nalogah, ki jih imamo izvesti med narodom. Uje-dinjenje SHS ie danes še na paoiriu ni na v src'h našega naroda To seme mora zasejati šele učiteljstvo. ki ima težko odgovornost napram' zgodovini in bodočnosti. Širiti srčno ujedinienje med ljudstvom bo zamoglo samo ono učiteljstvo, ki se zaveda teh dolžnosti tudi v svojih vrstah. Bodi Srb ali Hrvat nravoslavec ali mohamedanec. politik ali nepolitik, vsakdo bodi dobrodošel v naših vrstah. Proč -s orovinciializmom ko nas obdaja krog in krog železen obroč sovraštva, ki nam ogroža našo bodočnost, bodočnost našega naroda. Le uiedmieno učiteljstvo bo uiediuilo narod le stanovska neodvisnost bo okrepila naše vrste dvignila naš ugled in žela. kar obče seje sloga. Mi smo vodili naše delovanje v praven državnega ea ta način vsai deloma nadomesti dohodke, ki mu iih odteguje vlada dasi so mu neobhodno potrebni ter predstavljalo že 'tak eksistenčni minimum Savez Državnih činovnikov ie ood-vzel v Beogradu ostre korake in ie sklical tudi v to svrho protestni shod. ki le sprejel sledečo resolucijo: 1. tllavni Saveizs državnih nameščencev prispeva Narodnemu odboru za pomoč poplavljencem 10.000 Din. 2. Glavni Savez apelira na vse državne nameščence, da nai po določeni skali vsi brez razlike s prostovoljnimi prispevki podpirajo reševalno akcijo. Prostovoljni prispevek nai bi Se odtrgal kar pri mesečni plači. Državni nameščenci pa so pripravljeni privoliti tudi v to da odredi vlada enkratni prispevek vseh državljanov v korist poplavljencem. izvzemši one. ki so oškodovani vsled ^oplave Uprava Saveza ugotavlja dalie po vsestranskem razmotrivanju položaja, da državni nameščenci ne dobivajo niti pristojni minimum za eksistenco in da bi se torej moralo poprej razpravljati o izboljšanju njihovega materijalnega položaja. kakor pa da namerava vlada zvaliti vse breme ravno nanje. Zato tudi odločno odklanja vsako znižanje prejemkov državnih nameščencev Na zborovanju je bil izvoljen ožji odbor s predsednikom Mihajlom Jova-novičem na čelu ki ie dobil nalog da poseti ministrskega predsednika Užuno-viča in ostale člane vlade ter i'h obvesti o stališču državnih' mameščancev napram nameravanim ukrepom vlade. Odbor ie dobil dalie tudi pooblastilo, da v slučaju potrebe skliče izredno skupščino Saveza državnih nameščencev z dnevnim redom: Znižanje službenih prejemkov. Da smo si na jasnem. V zgodovinskem Celju se ie vršila letošnja skupščina, ki ie postavila zgodovinski mejnik v razvoju ne samo slovenskega. ampak vsega iugoslovenskega učitelistva To dejstvo moramo imeti vedno pred očmi. kadar govorimo o teh za prihodnost našega stanu, šolstva naroda in tudi države tako pomembnih dneh. Uverien sem, da se marsikdo izmed nav samih ki smo ori tem sodelovali danes še ne more v polni meri zavedati daleko-sežnosti ravnokar minulih celiskih dni. Še manj se iih zavedajo tisti, ki niso bili direktni sodelavci Na i man i pa se iih zavedajo laiiki ki ne morejo talko poznati teženj našega stanu trpljenja in miselnosti slovenskega učiteljstva. kakor poznamo vse to mi sami. Bili so velevažni. velepomembni da uprav zgodovinski dnevi... In vendar ie kliub temu marsikdo izmed številnih naših tovarišev in tovan-šic zapuščal Celje z neko bolestjo v duši, z mrkim in skrbi nolnim pogledom v bližnjo bodočnost, ne Pa z zadovoljstvom in stanovskim ponosom, kakor smo se navadno vračali s pokrajinskih skupščin. Tak utis ie imela tudi večina tistih ki so čitali poročila v raznih političnih listih o teh dokai burnih dnevih in še burnejših posameznih prizorih. Zakai ie bilo letos tako in ravno tako. ko bi bilo vendar vse prav lahko lepo idilično in mirno dostojanstveno kakor ie bilo njega dni?! Govorimo jasno in odkrito! V Celju se. ie dobojeval nenavadno težek in oster boi. kateri ie Pretresa! naše vrste že dališo vrsto let in kateri ie od Božiča sem vzbudil veliko pozornost in zanimanje vsega iugoslovenskega učl- besedila člena 1.. kateri ie temelj in nosilec vseh drugih z zahtevo da se vnese besedilo o državnem in narodnem edin-stvu. Ko po dolgi in ne ravno prijetni debati oooziciia uvidi da bo ostala v velikanski manjšlini'' se ostentativno odstra*-ni. Besedilo odseka pa se sprejme skoro soglasno. 2. Delegacija, ki ie naš najvišji forum izreče sodbo in svoje delo konča. Zasedanje delegacije se proglasi za zaključeno. Njenih sklepov ne more izpre-tneniti nihče razen nie same. ki mora biti pravilno sklicana Pa pride na dan skupščine tročlanska deputaciia članstva (ne delegatov) k poverjeniku 7 zahtevo da nai skupščina vnese to besedilo v do-tični člen. Skupščina pa ni za to niti kompetentna. ker ii § 19. b izrecno prepoveduje kai takega. V resnici se tudi nt nikoli pečala s čim podobnim Po dolgotrajnih pogajanjih in pojasnjevanjih. ie opozicija užaljena, ker ji poverjenik ne more in tudi ne sme ustreči. vsled jasnega besedila poslovnika. Opozicija po tako netaktnem motenju slavnostne skupščine, zopet zapusti dvorano. Nepristranski sooznavalec in opazovalec razmer pa ie moral dobiti vtis, da opoziciia — kater; so pripadali do večini starejši tovariši — le išče za vsako ceno pretveze, pod katero zamore prikriti svoj naravnost katastrofalen poraz menda tudi pred politično lavnostjo češ. da s tako večino ki ni za državno in narodno edinstvo. ne more sodelovati. Kai oa ie torej z državnim in narodnim edinstvom. Teh dveh izrazov, ki se nahajata tudi v naši ustavi, niso do danes natančno opredelili niti naši učenjaki Pač pa sta postala deloma že pri nas še boli na pri naših južnih bratih geslo političnih strank ter se ravno zaradi neopredeljenosti tem lažje uporabljata v strankarski politiki. Slovensko učiteljstvo pa ie v Celju ustvarjalo temelj, na1 Ikaterem se more stanovsko združiti vse iugoslovensko učiteljstvo brez ozira na politično pripadnost in udeistvovame. Tega se ie dobro zavedalo zato ie moralo odklonit* m ie odklonilo pri smernicah bodoče stanovske politike — gesla o o H t i č -n i h strank. Iz vsega tega sledi, da med našimi vrstami ni najmanjšega povoda za bojazen in malodUšje. Nasprotno. Začenja se nova doba; doba oprostitev vsen političnih strankarskih soon v stanovsko strokovni organizaciji. Opoziciia pa ie hotela na vsak način prisiliti večino, da razobesi nad vhodom v poslopje mogočne stanovske strokovne organizacije to politično obrabljeno, še večkrat pa strankarsko politično izrabljeno zastavico V vsei državi ne naidete nrave strokovne ali stan organizacije, ki bi imela kot taka zapisano, da ie to temelj njenega obstoja in dela. Samo ob sebi umevno, da nima tega niti naša osrednja organizacija. Le naša vse časti vredna opozicija ie hotela imeti ta- sine quo non. In ker ii ni bilo no sedai obstoječih pravilih mogoče ugoditi, ie odšla in ima sedaj lepo priliko — če hoče — da proglasi pred iavnostio 90% slovenskega učitelistva kot orotidržaven element, dasi ie ravno ta večina izrecno povdariala. da smatra :za važnejše delo v tem pravcu, kakor oa izrabljanje lepega in pomembnega gesla brez politično strankarske navlake... Celje odpira perspektivo v lepšo in boljšo bodočnost našega stanu in ž njim vred tudi šoli narodu in državi Tam smo si začrtali iasno not v doseeo velikega cilja. In s ponosom lahko trdimo, da ie slovensko učiteljstvo no svoiih zastopnikih ravno v Celju pokazalo, da je boliše in vrleiše kakor ie pa sodila naša politična javnost. Na iasnem in čistem smo. Nobenih nvetresljaiev ne bo več in se iih tudi ne strašimo Začrtali smo si not in po njej bo hodilo brez ozira na levo in desno vse kar stanovsko čuti in misl' med nami. Hren. SploSne vesti. telistva in vse naše javnosti To ie bil boj starih tradicij' z novimi načeli in idejami. Noben boj -ni prijeten, ne lahek ter ne more kot tak zapustiti prijetnih uti-sov niti med zmagovalci (če imaio količkaj srčne kulture), še mani Da seveda med nasprotniki. Zato ie docela naravno. da smo zanuščali Celje z bolestjo v duši. Resnica ie namreč da slovensko učiteljstvo še ni imelo tako burne skupščine. Sai se ie vršil boi hkratu kar na dve fronti: ideino in gospodarsko. Da se pri tem duhovi razburijo, da se gre ob takih orilikah često oreko meie dostojnosti in obzirnosti Dr' obeh boju.iočih se četah, ie samo ob sebi umevno im se ne sme vzeti pretragično Pozneje, ko se poleže razburjenost 'n ognjevitost, ohladi vzkipela jeza ter se vse umiri in poleže gledamo na vse. to z docela drugačnim pogledom, kakor Da v orvem hipu. Prav tako pa se more odkrito priznati da se ie storilo v h;pni razburjenosti — četudi morda z najboljšimi nameni — odi predstavnikov stare struje vse. da se razburjenost ooveča in mogočen vtis zmage novih idei in načel — zabriše. In tako ie morda marsikdo odnesel iz Celia vtis. da nismo razkola preprečili amDak ga še Do^lobili. Evo samo oar dokazov iz m nožne: O smernicah naše stanovske politl-ke so razpravljala vsa naša dtruštva. Vse argumente ie pretresal prav temeljito stanovsko nolitičen odsek ter jih upošteval. Doseglo se ie v vseh točkah soglasie. celo z opozicijo. Pred delega-eno pa se stavi Dredlog za izoremembo — Zahvala Nj. Vel. kralia Aleksandra pokrajinski skupščmi v Celju. Na brzojavni pozdrav, ki ga ie oddala skupščina Ni. Vel ie došla sledeča brzojavka: Njegovo Veličanstvo kralj blago-voleo ie sa zadovoljstvom Drimiti srdač-ne pozdrave učiteljstva i zahvaljujuči želi učiteljstvu uspeha i napredakun.il-hovom kulturnom i nacionalnom radu. — Prvi adjutant Hadžič. — Podrobno poročilo o Pokrajinski skupščini prinesemo v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. — Izid glasovanja o redigirani Deklaraciji na pokrajinski skupščini v Celju. Deklaracijo ne redigiral stanovsko politi-ški odsek dne 17. julija t 1. v Celju. Na podlagi zapiskov in seznama volilnih upravičencev ie ugotovljeno sledeče: Vseh upravičencev za celjsko skupščino ie bilo 115. Od teh 'iih 6 ni došlo na skupščino 2 sta se pred glasovanjem odpeljala 79 iih ie glasovalo za Deklaracijo (od teh 8 ;s pridržkom k I. členu). 1 proti, 27 jih ie Da zaoustilo pred glasovanjem dvorano. — Udeležba na Ietošn'i pokrajinski skupščini v Celju ie bila izredno velika v primeri z drugimi leti. Še nobeno leto ni bilo toliko udeležencev Dri delegaciji kakor letos. Letos ie trajala skuDščina tudi tri dni in ne samo dva, kakor druga leta. Delegacijsko zborovanje ie bilo letos bolj številno obiskano kakor druga leta ma-niiestacijska skupščina. Razumljivo l>.i je. da ie iz gmotnih ozirov nekaj udeležencev tretji dan odšlo, kar moti poročevalce dnevnih listov. Pojasniti moramo. da nobeno leto niso bili novinarji vabljeni na interno delegacijsko 'zborovanje. — »Narodno in državno edinstvo«. Konštatiramo. da v kompromisnem predlogu. ki ga ie na Hrastniku v imenu stare struje učiteljstva Dodpisal g. Iv. ŠmaJ-dek ni v nobeni točki vnešeno »narodno in državno edinstvo«, iz česar sledi da gosoodie niso smatrali za potrebno vstaviti v stanovsko resolucijo ta Dovdarek, ki je že itak v ustavi na katero ie učiteljstvo nriseglo in ie tudi v Dravilih UJU. Popolnoma neopravičeno, begata '►Tabor« in »Jutro« učiteljsko. Učiteljstvo bo dobilo točna pojasnila tudi v tem oziru. — Neumesten odlok, ki Driporoča kr. šol. sv Dri sestavljanju proračunov skrajno štedljivost rodi že nezaželiene napredku šolstva kvarne oosledice. — V ilustracijo, kako raizumevaio občine usodni ferman nai služi sledeča vloga nekega krajnega šolskega sveta, ki se glasi: »V zmislu odloka velikega župana ljubljanske oblasti 7. dne 22. maia 1926, štev. 5808 »Proračun za stvarne šolske potrebščine, omejitev izdatkov«, podpisani ugovarjajo proti zgradbi novega šolskega poslopja in proti ustanovitvi samostojne osnovne šole........ ker je zgradba novega šolskega poslopja pri t a č a s n i h tukajšnjih razmerah aem&eoč in nepotreben luksus. — Sreske šolske nadzornike ljubljanske oblasti prosim nai mi voošliejo točne podatkie, koliko bi 'znašat potni stroški za enkratno nadzorovanje vseh šol v srezu. Pobrigati se moramo, da bo v budžet za leto 1927./28. tozadevno vnešena zadostna postavka. To vsled sklepa skupščine nadzornikov ljubljanske in mariborske oblasti z dne 18. julija 1926 v vednost s oristavkom. da je zadevo smatrati kot nujno. — Kosec Miha. Ljubljana. Hrenova ulica. — t .loško Kazafura Zavratna bolezen ie ugrabila naši tovarišilci Olgi Kazafura. roj. Kumar iskreno ljubljenega soproga. Poznate solnčno iasna goriška Brda. krasna v pomladnem cvetju polna zdrave rodovitnosti v jesenskih dneh? Hrepenenie in žalost nosiio v srcu oni. ki so jih zapustili, da ne služijo onemu, ki iih ie pohodil. Tudi Ti Si iih zapustil Jo-ško. zato si nosil bolest v srcu. bolest v očeh In tam na Viču ie svež grob v vrsti grobov onih. ki so hrepeneli do neodre-šeni domovini. Sedaj Si miren ni več hre-penenia. ni več žalosti. Smrt ie uničila Tvoie cilje i.n nade in večno užalostila srce mlade vdove in nežnega deteta Zapustil si 'jima v tolažbo šopek liubk'h spo' minčic. zvezek nežnih pesmic. Joškota m več... Komaj 29 let star si moral v pre-rani grob. Preostalim naše iskreno so-žalje. J.J I V. — Razpis za sprejem kandidatov na Višjo pedagoško šolo v Beogradu — v I. letnik. Prema čl. 6. Uredbe o Višoj Peda-goškoj školi i odluci Gospodina Ministra Prosvete od 26. juna 1926. g. Br. 46.658/1 primiče se u I godinu ove škole za školsku 1926/1927. godinu (100) sto redovnih slu-šalaca. Svaki kandidat koji želi upisati se u Višu Pedagošku školu u Beogradu kao redovni slušalac, treba da se. najdalje do 10. septembra 1926 godine, obrati za to molbom Rektoru ove škole. Uz molbu mora se podneti: 1. svedočanstvo o položenom učiteljskem ispitu zrelosti; 2. svedočanstvo o prakticnom ucitelj- skome ispitu; , •• < , 3. uverenje o godinama učiteljske službe i ocenama rada za sve ovo vreme; mogu se primiti samo oni kandidati koii su najmanje tri godine radili u osnovnoj odnosno gradanskoj školi s odličnim uspehom; , ., 4. izvod iz protokola roderuh, a u slučaju da se on ne može dobiti, zakonski propisano uverenje o danu i mestu rodenja (kandidat ne može biti stariji od 38 go- dina5: lekarsko uverenje, što detaljnije, o stanju svoga zdravlja; 6. kratak životopis u kome če nazna-čiti i u kojim je mestima i koliko služio kao učitelj; da li je ženjen ili nije (učiteljica da li je udata ili nije); ima li i koliko dece; da li ie reeulisao svoiu voinu oba-vezu, jer se inače neče primiti ako to nije učinio. Neče se uzimati u postupak molbe kandidata koji ne budu priložili sva navedena dokumenta. Kandidati se mogu prijaviti za upis samo. u jednu Višu Pedagošku školu: u Beogradu ili u Zagrebu. Na molbu če se prilepiti taksena marka od pet dinara. Svaki kandidat navešče u svojoj mol-bi: koju grupu predmeta želi da izučava. Pored grupe, koju prvenstveno želi da izučava, kandidat može navesti i koju dru-gu grupu radi event. prijema u tu grupu, ako bi bila popunjena grupa za koju se prvo javio. Grupe predmeta jesu ove: I. grupa: narodni jezik, narodna književnost, istorija i geografija; II. grupa: tudi jezik (franeuski ili ne-mački), narodni jezik, narodna književnost i istorija. I'il. grupa: jestastvenica (zoologija, botanika, mineralogija i geologija), he- miia i geografija. IV. grupa: matematika, načrtna geometrija i fizika; « V. grupa: matematika, načrtna geometrija, sve vrste črtanja, modelovanje, kaligrafija i istorija umetnosti. Uz to slušaoci svih grupa slušaju sve pedagoške i druge zajedničke predmete. U svaku grupu primiče se do 20 kandidata. Na stečaj mogu se javiti kandidati (učitelji i učiteljice) iz cele Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Kandidati, koji žele da izučavaju II. grupu predmeta, označi če u svojoj molbi: koji od dva navedena tuda jezika žele da izučavaju. Pri prijemu u ovu školu, oni treba da pokazuju dovoljnu prethodnu spremu iz dotičnoga tudeg jezika, kako bi ga mogli s uspehom izučavati. Kandidati, koji budu primljeni, biče službenim putem izvešteni o prijemu i o pečetku predavanja. Prema čl. 7. uredbe o Višoj Peda-goškoj školiT primljeni učitelji i učiteljice, ako se nalaze u državnoj službi, zadrža-vaju pravo na platu i ostale prinadležnosti, koje od države primaju, za vreme svoga školovanja u ovoj školi. Iz kancelarije Rektora Više Pedagoške škole u Beogradu 13. iula 1926 godine Br. 728. — Ponesrečil ie tov. Jo^o Lapajne in se poškodoval na nogi. Nahaja se v Leonišču v Ljubljani. vendar ie dobro razpoložen in izven večie opasnosti Želimo mu skorajšnjega okrevanja! »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Liubliana. Poljanski nasio 10'21 doš-lie vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezplačno Zahtevajte ga tako?: ne bo Vam žal! Upokojitve, napredovanja in imenovanja* —i Imenova11*'' • V Liubliani na VI. deški osnovni šoli Radovan Prosenc. za stalno učiteljico na I. dekliški osnovni šoli istotam Olga Knez. za učiteljico I. dekliške osnovne šole istotam Doro Pegan; za stalno učiteljico istotam na I. dekliški osnovni šoli Slavo Vencaiz. za stalno učiteljico istotam na I. dekliški osn. šoli Adelo Za.ic: v Kastvu za stalnega učitelja osn. šole Josroa Bačiča. —i Imenovania: V Dolenii Lendavi za stalnega učitelja Ivana Christa. istotam za stalno učiteljico Marjeto Čižek; v Dolgi vasi za stalno učiteljico Marijo Peternel-Golievšek; v Dramljah za šolskega upravitelja Frana Korbarja: v Pi-šecah za stalno učiteljico Justo Žnidar-šič; v Vojniku za stalno učiteljico Emo Lapajne; v Črni za stalno učiteljico Marjeto Mihev-Teršelj: za stalno učiteljico istotam Mariio Grubelnik; v Guštanjuza stalnega učitelia Ažbalda Ledranta; v Marenbergu za stalnega učitelja Ivana Vokača: za stalno učiteljico Sonjo Pohr: na Muti za stalno učiteljico Meto Brand-stetter; v Gornjem gradu za stalno učite" ljico Mileno Konečnik; v Cezanjevcih Mariio Režai; v Cvenu za stalno učiteljico Terez'V> Gselman; v Ljutomeru za stalnega sreskega pomožnega učitelja Miroslava Zacherla; na Remšniku za stalno učiteljico Leopoldino .lurar.čč-Dolenčevo: v Cadramu za stalno učiteljico Dragico Brglez-Kos jevo: v Gornji Pol-skavi za stalno učiteljico Aloizio Hrast-nkevo: v Laporju za stalno učiteliico Gabrijelo Cujnsk; v Slovenski Bistrici za stalno učiteljico lelisiavo Rismal-Mekro-vič: v Studencih pri Mariboru za stal. učitelja Ernesta Vranca: pri Sv. Ani za stalnega šolskega uoravitelia Jakoba Stu-heca: v Cirkovcih za stalnega učitelja Ivo Jančiča: v Ptuju na deški šoli za stalno učiteliico Ljudmilo Bratina-Jane-žič: v Ptujski gori za stalno učiteljico Ano Pauscha: v Svetiniah za stalega učitelja Rado Bitenca; v Vurbergu za stalnega šolskega uoravitelia Srečka Maveria: v Št. Janžu za stalnega šolskega upravitelja Antona Bratkov*ča: pri Sv Duihu za stalno učiteliico Ido Gselman. Obrambni vestnik. —ob V »Jutru« od 20. t. m. stoji, da je ostal med nami neporavnan konflikt radi dosedanje ideologije naše organizacije. Ne spuščam se v polemiko. To ni moj namen. Zavedno učiteljstvo ne ba-ranta z narodnim in državnim edin-stvom Državno edtostvo ie trdno zasidrano v naš5h srcih — narodno edinstvo o» tava žalibog oo temnih in zav?tih Do-t;h dnevne politike, ki ga s svoio strankarsko navlako ne pospešile temveč naravnost ubiia. Učitelistvo Vam ne more slediti oo tej poti. V okviru države in prežeto idealov ljubezni do naroda ln države opravlja svoj težki posel vzgojiteljev n odklanip odločno vsakega meše-tarja. ki Doskuša zanesti j nanrgavanjr o državnih in seParatist'čna dajo taka potrdila le onim to-varišem(icam) o katerih so prepričam, da so res zdravi. Osebe, ki imaio bolezenski dopust. morajo predložiti zdravniško spričevalo no okrevanju ali nasto* pu službe: v dobi bolezenskega dopusta se jih po § 7. b društvenih pravil ne more sprejeti Učiteljski pravnik. —§ »Osnovna Nastava« in »(Prosvetni Glasnik«. Z odlokom O. N. 65.830 od 27. novembra 1924 in O. N. br. 72.310 od 31. decembra 1924 smo oreieli šolski uradni list »Osnovna Nastava« ki pa ie konec leta 1925. že prenehal izhajati Vsaka šola ie morala poslati naročnino v znesku 150 Din. Na odlok ministrstva nrosvete z dne 10. novembra 1925 P. br- 14.568 ie pa pričel zopet izhajati nov list »Prosvetni Glasnik«, za kar nai šolska uprava plača letnih 120 Din kot naročnino.* Čudimo se temu da se zahteva nova naročnina, ker slednji odlok vsebuje v 3. točki sledeče: mesto dosadašniih raspisa področnim ustanovama Min. Prosvete. slače im se bes-platno »Prosvetni Glesnilk« ... Kameri odlok ie tedaj merodajen in zakaj se zahteva nova naročnina, če ie iasno rečeno, da se pošilja Itet »Prosvetni Glasnik« brezplačno? * Min. Prosvete 16. mnija 1926. P. br. 70.905/1. —§ Nemščina kot drugi iezik na ljudskih in meščanskih šolah. Višji šolski svet v Ljubliani z dne 20. jan 1919 Fink I. št. 4 odreja: »Nemščina se kot obvezen predmet takoi odpravi) iz vseli ljudskih in meščanskih šol.. Dovoljena ie kot neobvezen predmet... Ako se z urami neobveznega nemškega pouka prekorači obvezna učna dolžnost učiteljeva se čezdobne ure zakonito nagrade... V obmeinih krajih bivše Koroške in Spodnje Štajerske se vrši ta pouk na ist: način tudi na vseh niže organiziranih šolah.« Na eni strani se torei nemščina v liudski in meščanski šoli odprav-lia. na drugi pa se zopet unostavlia m pouk nagradi. Sledeči komentar k temu vprašanju ne bo škodil. Glasi se: Eine untersteierüsche Schulfrage. Eine wichtige Entscheidung für Schulen an der Sprachgrenze hat der Verwaltungsgerichtshof gefällt. Der steierische Landes-schulrat hatte den Einspruch der Bezirksschulrates Umgebung Marburg wegen der Einführung der deutschen Unterrichtssprache in der 5. Klasse der Volksschule in Jahring (Jarenina) bei Marburg verworfen. Diese Entscheidung vom 30. Jänner 1903 wurde vom Unterrichtsministerium mit der Entscheidung vom 12. September 1903 bestätigt. Der Verwaltungsge'i'chtshof hat aber dilese Entscheidungen als ungesetzlich aufgehoben und ausgesprochen daß die Einführung einer anderen Unterrichtssprache in den oberen Klassen einer Volksschule ungesetzlich se? und1 daß an Volksschulen« nur in einer Sprache Unterricht erteilt werden dürfe.« Luši. Učiteljski pevski zbor. PEVSKI ZBOR SLOV. UČITELJSTVA S SEDEŽEM V LJUBLJANI. Ker je pravkar minila prva sezona zborovega obstoja, naj mi bo dovoljen pri tej priliki samo kratek posnetek zborovega dela v tem času. Začetne težave so pomaknile začetek v začetek zime. prvi pevski tečai se je mogel vršiti šele o Vseh svetih. Bil je to takorekoč rojstni dan zbora. Ta tečaj je imel bolj namen, pregledati vrste pev- cev in odločiti, ali bo ali ne bo. Z istim zaupanjem, ki je rodilo misel pevskega zbora, smo se tudi lotili dela. Že v decembru sp ie vršil drugi dvodnevni tečaj: nato začetkom januarja, februarja, marca in aprila. Z aprilskim tečajem ie bil združen tudi prvi društveni koncert. Zbor se ie lotil za začetek kaipada lažjega programa. Reči moram: Vse delo do t e d a i ie bilo več organizator n o kot strogo umetniško. To ie bila nuina potreba. Najprej ie treba celoto organizirati, potem šele le mogoče voditi jo po začrtani poti. Zato ie povsem naravno in razumljivo, da n! bil koncert v svojem uspehu z umetniškega stališča na oni višini, katero so nekateri pričakovali in zahtevali. Prevelike zahteve bi v začetku zboru lahko škodile. Oni. ki so ta uspeh zbora merili s strogega'stališča umetnosti in niso hoteli ali mogli videti skoro nič pozitivnega v niem so delali vede ali nevede zboru krivico- Tudi naša kritika ie v tem oziru grešila. Kdor ie količkali resen ¡n trezno misli ter pozna pota mlade organizacije. upoštevajoč ori tem še posebno težke razmere: oddaljenost članov itd., tisti ne more meriti prvega zborovega nastopa Po zboru moravskih učiteljev. Kdor ie zahteval popolnega, dovršenega nastooa že pri prvem nastopu tisti se ie smejal setiavcu. kii seje predno zanje, smeial se ie zidarju, ki ne pokriie hiše predno io sol oh začne z.;dati. Uspeh tega nastopa ie bil tak. da se ga zboru ni treba sramovati. Ta koncert ie oa s svoiiim uspehom tudi v resnici utrdil v pevkah in pevcih zaupanje in iih navezal na zbor še tesne-le. Presledek do iuniia. ko se ie vršil prvi pevski tečai p.o koncertu, iiim ie bil predolg in ie imel odbor zato pred člani precei. skoro nepriietnega opravičevanja. Nasprotniki zbora so prerokovali veliko blamažo — te ni bilo: prerokovali so — baie celo v pismih na posameznike — razpad zbora — tega ni bilo. Nasprotno: število oeVk in pevcev se ie konsolidiralo in poiačilo zbor (ie pridobil izvrstnih novih moči. (Dalje prihodnjič.) u ■ ■ POZOR! Šolska vodstva! Krajni šolski sveti! OLJE PROTI PRAHU ZA IMPREGNIRANJE PODOV V ŠOLSKIH SOBAH IN PISARNAH Vam ponuja RAFINERIJA DRAVOGRAD po Din 4*50 za 1 kg, brez neprijetnega vonja; za 1 m2 se potrebuje 0'20-0a30 kg bbbbpbmbbmbhm&t^bbbhbbmbbbbbmbh ★ Mnogoštevilne reference so na razpolago. RAFINERIJA DRAVOGRAD je edina v državi, ki izdeluje olje iz domačih surovin in se s cenjenimi naročili podpira domača industrija. * RAFINERIJA DRAVOGRAD v Dravogradu Književnost in umetnost. Vse tu navedene knjige In publikacija se dobe v učiteljski knjigarni v Ljubljani. FrantiSkanska ulica St. 6. + Erjavec F r. - Flere P.: Starejše pesnice in pisateljice. Izbrani spisi za mladino. Z risbami okrasili Iv. Kobilčeva in R. Klein - Sternenova. V Ljubljani 1926. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. CXXXVI + 293; cena vez. knjigi Din 80.—. — Po daljšem presledku je izšel zopet, sedaj XIV. zvezek znane elegantne zbirke »Slo« venski pesniki in pisatelji«, ki jo izdajata pri Učiteljski tiskarni F r. Erjavec in P. Flere. Ta zvezek obsega »starejše pesnice in pisateljice«, to je vse do nastopa naše moderne, ki jo zazna» muje tudi v zgodovini naše žene ustanovitev tržaške »Slovenke«. Čeprav je namenjena knjiga v prvi vrsti mladini, zlasti ženski, bo vzbudila gotovo veliko pozornost tudi pri odraslem ob« činstvu, posebno med ženstvom, saj je tu v naši literarni zgodovini prvič izčrpno obdelana vloga, ki jo je zavzemala žena v našem slovstvu. Ob* širni literarni uvod v knjigo obdela izčrpno sicer le Hausmannovo, Turnograjsko, Pesjakovo in Pajkovo, te glavne štiri starejše literatke, vendar se dotakne tudi vse druge dolge vrste, ki se je kakorkoli pojavila na našem slovstvenem polju tako, da imamo sedaj res popolen pregled žen» skega literarnega dela v preteklem stoletju. Na» nizanega je v tem uvodu ter v tolmaču toliko doslej še popolnoma neznanega gradiva, da lahko mirno rečemo, da sta nam podala šele Erjavec in Flere izčrpno sliko navedenih slovstvenic. Tudi antologija, v kateri je objavljenih nekaj doslej sploh neznanih spisov in s katero so postale naše starejše pisateljice zopet dostopne širšemu ob» činstvu, je izbrana le iz del Hausmannove, Turno« grajske, Pesjakove in Pajkove. Zbirka je zaradi svoje izredno elegantne opreme znana že od po« prej, le to naj omenimo, da je ta zvezek tudi ilustriran od dveh žensk, namreč Iv. Kobil« čeve in Rože Klein-Sternenove, naj» važnejših zastopnic starejše generacije naših upo« dabljajočih umetnic. Prihodnji zvezek, ki nam ga obetata prireditelja, bo obsegal »Pokrajinske pesnike in pisatelje«. Zbirko in posebe še ta zve» zek seveda vsem toplo priporočamo. —k Koroške slovenske narodne pesmi. Oskar Dev je izdal pod gornjim naslovom že V. zvezek koroških narodnih pesmi. S to veliko zbirko slovenskih pesmi s Koroškega, je pokazal O. Dev najjasneje, da je bila in je še vedno Koroška naša. V V. zvezku je 30 pesmic pristnih koroških, ki prav nič ne zaostajajo za prejšnjimi izdajami. Zbiratelj teh pesmi zasluži pa še večjo pohvalo, ker nele, da je sam zbral in harmoniziral pesmi, temveč jih je tudi sam založil. V. zvezek stane 22 Din in se naroča pri zalagatelju: Oskarju Devu sod. svetniku v Mariboru. Iz naše stanovske organizacije. + Učiteljsko društvo za dolnje-lendavski okraj je zborovalo dne 2. junija 1926 v šoli v Turnišču. Tovariš predsednik J. Ozmec otvori zboro» vanje ob 10. uri ter pozdravi vse navzoče. Izrazi nevoljo nad tovarišem tajnikom, ki ni objavil zborovanja v »Učiteljskem Tovarišu« in je vsled prekasnega pismenega obvestila prišla le komaj polovica članov na zborovanje. Nato se je prešlo na dnevni red. Tovariš Kontler je imel nastop v VI. raz« redu. Predmet: Prirodoslovje. Snov: Voltov člen, baterija, učinki galvanskega toka. Tovariš, pred» sednik se mu je iskreno zahvalil za trud ter naglašal, da se je navzoče članstvo pri tem na« ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK POVSOD NA ZALOGI — TISKOVINE NA ZAHTEVO GUNÏHER WAGNER, WIEN X./i. stopu lahko prepričalo, kako zamore učiteljstvo zainteresirati svoje učence za težjo in manj pri» stopno snov in kake praktične vrednosti je »Kosmosova škatlja« pri prirodoslovnem pouku. Nato je tovariš predsednik prečital došle dopise, nakar se je prešlo k deklaraciji. Tovariš Kontler je referiral za deklaracijo. Določenega tovariša za protireferat ni bilo na zborovanju, vsled česar je referat proti dekla» raciji odpadel. Stavil se je predlog: Učiteljsko društvo za srez Dolnja Lendava z večino glasov sledi voditeljem deklaraškega pokreta, se strinja z načeli deklaracije in prosi svoje delegate, da zastopajo načela, ki so izražena v njej. Predlog je bil z večino glasov sprejet. Slučajnosti: Sklene se, da pristopi naše društvo kot podporni član k »Pevskemu društvu slov. učiteljstva« ter da pristopi tudi k »Jugoslo» venski Matici« in »Ciril-Metodovi družbi« z let» nim prispevkom po 50 Din. Nadalje je bil sprejet predlog, da se naj člane, kateri kmalu ne porav» najo zapadle članarine, iztirja potom odvetnika. Prihodnje zborovanje se vrši v začetku prihod» njega šolskega leta, kar se bo objavilo v »Uči« teljskem Tovarišu«. Tovariš predsednik čestita tudi vsem tovarišem(icam), ki so prestali uspo« sobljenostni izpit. Ob 13. uri pop. zaključi zboro» vanje, nakar se je vršil sestanek šol. upraviteljev, katerih predmet je bilo enotno postopanje pri oceni podrejenega učiteljstva, razgovor o doma« čih učiteljskih konferencah, o hospitacijah, na» stopih in referatih. KROJNA ŠOLA LJUBLJANA STARI TRG 19. otvori 1. avg. specialen damski tečaj krojenja za g. učiteljice iz cele Slovenije z znižanim honorarjem. Vsaka g. učiteljica ima priliko med počitnicami se popolnoma samostojno naučiti izdelati in skrojiti si vsak plašč, jopico, bluzo, obleko itd. Tvornica učil in šolskih potrebščin _v Ljubljani. reg. zadruga z omejenim jamstvom, vabi na VI.redni občni zbor dne 4. avgusta 1926 ob lef uri v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju v letu 1925. 2. Poročilo o računskem zaključku leta 1925. 3. Poročilo nadzorstva 4. Predlog upravnega sveta o kritju izgube. 5. Volitev uoravneea sveta. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklencen. bo oo čl. 31. zadružnih pravil uro po-zneie na istem prostoru s nrvotnim dnevnim redom drugi občni zbor. ki bo sklepal ori vsakem številu navzočih članov. ARGUS le na& najboljši Informacijski lavod_ ARGUS lm* v v,eh lwe>tl*1 »v°le poverjenike_ ARGUS d»le Informacije o vsem, zlasti pa o flnan-žnem stanju denarnih »avodov, trgovsko-Industrljsklh podjetij In privatnikov ARGUS-ove lnformaclle »o v»lkdar tožne ližrpne In hitre_ ARGUS ** nahaja v Vuka Karadžlč« ul. II. Beograd ARGUS-°v tola*on 1* 6 2B' a brzojavni naslov Argua Novosti za pomlad in poletje! Vse vrste sukna za športne in promenadne obleke. Modno in perilno blago, vsakovrstna svila i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke. Na željo se pošljejo vzorci. A. & E. SKABERNE, veletrgovina LJUBLJANA Tovariši! ** Širite naš tisk HOP Tovarišice! .. s-. r-t -, Iv in priporočajte mladini, staršem in knjižnicam sledeče knjige: I Mladinske knjige. Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24.—. Baukart: Marko Senjanin. slovenski Robinzon. Broš. Din 8—, vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18.—. Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 30.—. Erjavec rrafi: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 20.—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22.—. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18.—, vez. Din 26. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40.—. Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—. Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 26.—. Evvald-Holeček: Tiho jezero in druge povesti. Vez, Din 26.—, Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10.—. Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—. Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24.—. Gangl: Zbrani spisi. II.. V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.) Gaspari T. lin Košir P.: Sijaj, sijaj, sotačece! (Zbirka koroških popevk.) Din 8.—. Karafiat - Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 18.—. Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 14. Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 14.—. Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o vetru. Vez. Din 20.—.' Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12.—. Meško: Našim malim. Vez. Din 15.—. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvezek. (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. Din 10.-^ Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24.—. Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—. Rape: Mladini. II., III., IV., V.. VI. zvezek. Vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—. VII. . zvezek Din 12.—. VIII. zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. Riha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana, Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci. Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24.—. Leposlovne knjige. Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—, broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—. Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 26.—. Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22.—. Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega dobrovoljca. Vez. Din 26.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 40.—. Pavlic Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 60.—. . Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24,—. , , Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžali. Trdo vez. Din 24.—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. vez. Din 46, II. zv. vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din 10.—. Dramatika. Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 24.—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 12.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22.—. Kosem Zv.: Morje. Din 12.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12.—. Vidic: Ave Patria! Broš. Din 8.—. Poučne in znanstvene knjige Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 64.—. Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12.—. Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 50.—. Kunaver: Na planine! Vez. Din 28.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavu Vez. Din 38.—. Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260.—. Rus dr, m.: Prva pomoč. Broš. Din 32.—, vez. Din 36.—. Veber: Etika. Din 100.—. Šolski oder. Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—. vez. Din 12.—. Korban J.: Povodni mož. igrica za mladino. . Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lah dr. L: Miklavž prihaja. Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil O. Pregelj Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—. Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba junaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4. 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 5. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 61.5 X 47.5 cm. 9. Aškerc 10. Tavčar 11. Leveč 12. Erjavec 13. Jenko 14. Cankar 15. Gangl 16. Parma Slika a Din 10.—. Vse gorenje knjige, tudi knjige drugih založb, se dobivajo v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanski ulica 6. Pesmarice in muzikalije. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40.—. Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša do- ■ movina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domorodne pesmi. Din 3.—. Zirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zvezek a Din 3.—. Druge knjige. . Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 10.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920) broš. Din 5.—, II. zvezek (za 1. 1921) broš. Din 7.—, III. zvezek (za 1. 1922) broš. Din 8.—, IV. zvezek broš. Din 14.—, V. zvezek broš. Din 32.—. Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.—. Wester: Pravila o izpitih na meščanskih šolah. Din 2.—. . Slike. Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30.3 X 90.5 cm. Slika a Din 30.—. 'Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno etivo. 13 tabel. Cena Din 220.—. Saša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10.—. Galerija naših mož.