Mednarodno srečanje študentov1963 Samo mesec in pol nas še loči od XI. medna-rodnega študentskega srečanja, za katerega lahko s polno pravico trdimo, da je že tradicionalno. Na-ši »mednarodniki« so sredi priprav; zato je prav, da spregovorimo o tem, kaj pripravljajo. Medtem ko ostale aktivnosti nekoliko po.ien.iavajo, se bli-žamo v mednarodni aktivnosti »višku delovne s^-zone«, kajti mednarodno srečanje predstavlja eno naipomembnejših manifestacij mednarodne de.iav-nosti Zveze študentov. Vsebinski koncept letošnjega srečan.ia se ne bo bistveno razlikoval od lanskega. V uvodnem delu, ki bo nekaka teoretična osnova za nadaljnje razpra-ve, bodo tri predavanja: Sp^cifičnost revolucije ju-goslovanskih narodov, Nekateri vidiki nove uslave FSRJ, Visokošolski sistem oziroma izkušnje v re-formi visokošolskega študija. V glavnem delu pa bodo obravnavali probleme, s katerimi se srečujejo študentske organizacije. Te razprave z uvodnimi referati, ki jih bodo pripravili poljski, švedski in naši študent.ie, bodo zelo zanimive in tudi koristne. Stevilni študentski problemi bodo predočeni iz raz-ličnih gledišč, saj bo na srečanju okrog 50 pred-stavnikov univerz iz vzhodnih in zahodnih držav, razen tega pa bodo prisostvovali srečanju tudi predstavniki afriških in azijskih študentov, ki štu-dira.io pri nas. Vse razprave bodo seveda povazane z bbiskom raznih inštitucij, kot je ljudska skupšči-na SRS, univerza, delavski svet ene od liubljanskih tovarn: tako se bodo udeleženci praktično seznanili z našim razvoiem. Udeležence bo spre.iel tudi rek-tor naše univei^ze, prof. dr. Makso Šnuderl, in pred- \ sednik mestnega sveta ing. Marjan Tepiria. Udeleženci na srečanju bodo predstavniki na-prednih študentskih organizaci.i iz raznih.evropskih univerz, s katerimi sodelujemo; zato lahko gledaiao v srečan.iu plod naših celoletnih prizadevanj za čim boliše mednarodno sodslovan.ie, sai predstavlja sodelovanje med univerzami osnovo za nadaljnje izbolišanje odnosov v mednarodnem šludenlskem gibaniu. Poudariti je treba tudi, da bodo na srečanju predavali profesor^i naše univerze; s tem bo sre-čanie tudi pomemben prispevek k širjeniu ugleda naše univerze. Tako bo tudi naše mednarodno srečanje po svo-ie prispevalo k uresničevaniu politike miroliubne-ga sožitia. A. ŠKERLOVAJ IMATE 2E VSE PODPISE V INDEKSU? PO-^HITITE, SEMESTRA BO VSAK CAS KONEC! STE ŽE OBUPALI NAD TEM, DA BI OPRAVILI VSE IZPITE V JUNIJSKEM ROKU? NlC HUDE-DA. SEPTEMBRSKI ROK V-AM NE UIDE! HOD-NIKI FAKULTET SO VEDNO ŽIVAHNEJŠI, PO-GOVOROV O ŠTUDIJU NOČE BITI KONCA. RES SAMO O ŠTUDIJU? KAKRŠNAKOLI BESE-DA 2E JE, V TEM CASU NE MORE BITI PRA-ZNA. LEPAKI NAS OPOZARJAJO NA POClTNICE. TAKO ODDALJENO SE NAM ZDI ŠE VSE TO. TAKO DALEC JE SE DO POLETJA. DO MORJA. DO BREZSKRBNOSTI. LETOS SI BGMO IZBRA-LI DALJŠE POTOVANJE, SONCU SE BOMO PREDAJALI DO UTRUJENOSTI, Z NEZNANCI SE BOMO POGOVARJALI KOT Z ZNANCI, KNJIGO SRECANJ HOCEMO DOPOLNITI. OBI-SKALI BOMO KRAJE, KI SO NAM V TEM LETU PODZAVESTNO PRIHAJALI V SPOMIN. IN KRAJE. V KATERE BOMO PRIŠLI, KADAR BO-MO POTOVALI BREZ NACRTA. DEKLE, KI GA VIDITE NA DANAŠNJI SLIKI, SMO FOTOGRAFIRALI NA ENEM NAŠIH POTOVANJ. (V VSAKEM KRAJU SE PAČ SEZNANITE Z NOVIMI LEPOTAMI). POZDRAVLJA VAS ŠTUDENTKA IZ EGIPTA. FOTO: JOCO ŽNIDARŠlC LETO XIII. 29. moja 1963 štev. 16. Ljubljana, PO 6. PLENUMU SKUPN0STI JUGOSIOVANSKM UNIVERZ Več pozornosti I. stopnji PREDSTAVUAMO VAN KANDSDATA IZ VRST ŠTUDENTOV UUBUANSKE UNIVERZE in izrednemu študiju Na šestem plenumu skupnosti jugoslo-vanskih univerz so pregledali dosedanje rezultate pri reformiranju našega visoko-šolskega študija. Pri tem so naglasili ve-like uspehe, ki so bili doseženi pri sainih učnih programih in tudi pri urejevanju notranjih razmer na naših visokošolskih ustanovah; to vse nedvomno pozitivno deluje v celotnem kompleksu študijske re-forme. Najvidnejši uspehi, ki so bili doseženi v preteklem obdobju, so: stabilizacija vi-sokega šolstva, ki je doživelo nagel vzpon; skrajšanje študija; povečanje števila diplo-mlranih mladih strokovnjakov kot tudi iz-boljšanje kakovosti pridobljenega znanja naših študentov. Predšednik univerzitetnega sveta Ijub-Ijanske univerze, tov. Jože Pernuš, je v svoji diskusiji opozoril na nepravilen od-nos štipenditorjev, katerega opažamo v zadnjem času. Ta odnos gotovo vodi tudi k zmanjšanju števila študentov. Relativ-ni padec štipendij — na 37 odstotkov — je še bolj očiten, če upoštevamo, da je število študentov prvih ietnikov, ki preje-majo štipendije Ie od 9—14 odstotkov. Ve-lika napaka kadrovskih služb je bila v tem, da so težile le k štipendiranju štu-dentov iz višjih letnikov; zato bi bilo to vsekakor treba spremeniti. Nekateri udeleženci razprave so pouda-rili pomen gradnje primernih športnih in rekreativnih objektov za študente, ker bi to prispevalo k boljšemu fizičnemu in mentalnemu zdravju naše mlade genera-cije in kar bi se gotovo pozitivno odrazilo tudi pri študijskem uspehu. Probleme v zvezi s samoupravljanjem in družbenim upravljanjem je v disikusiji načelo več diskutantov. Bili so mnenja, da je treba v skladu z novimi določili ustave dati organom upravljanja na univerzah novo vsebino in širino, tako da bo v teh organih zastopano večje število predstav-nikov vseh kategorij, ki sodelujejo pri de-lu neke visokošolske ustanove. Prof. dr. Vladimir Serdar je govoril o dosedanjem delu skupnosti našili univerz. Poudaril je, da so dobri rezultati bili do- seženi s pomočjo sodelovanja in angažira-nosti vseh predstavnikov univerz: predava-teljev in študentov, ki so sodelovali pri njenem delu. Vsi ti so odkrito in pošteno diskutirali o vseh problemih. »Ni bilo ču,-titi,« je dejal dr. Serdar, »razlike v statusu clanov profesorjev in študentov, niti pri obravnavanju, niti pri resnosti obdelave problematike. Nihče, kdor bi opazoval to skupnost, ne bi (razen po mladostnem iz-gledu naših članov) opazil razlike. Skriv-nost naših dosedanjib uspehov pri delu skupnosti univerz je v tem, da smo poleg podpore univerz in fakultet uživali veliko podporo tudi s strani študentske organl-zacije in vseh študentov.« Za novega predsednika skupnosti jugo-slovanskih univerz je bil izvoljen prof. dr. Makso šnuderl, rektor ljubljanske uni-verze. M. Rotar IMov klub štipendistov 16. maja je bila v prostorih ELES usta-novna skupščina kluba štipendistov elek-trogospodarskih podjetij in organizacij. Skupščine so se udeležili predstavniki omenjenih podjetij ter večje število šti-pendistov. Klub je nastal na pobudo štipendistov in podjetja ELES. Predsednik iniciativne-ga odbora, Sušnik Vili, je v svojem po-edravnem uvodnem govoru poudaril po-trebo po večji povezavi med štipendisti in štipenditorji. Klub bo svojim štipendi-stom omogočil vpogled v delavsko samo-upravljanje .in tekočo problematiko ko-lektivov, tako da se bodo po končanem študiju lahko čimprej vključili v delovni mehanizem. Generalni direktor Eles, ing. Korošec, je v svojem govoru poudaril, da pomeni ustanovitev kluba, ki bo združeval preko 600 štipendistov elektrogospodarskih orga- nizacij, prelomnico v sodelovanju med štipendisti in štipenditorji. Klubu je pri izvajanju programa zagotovil vso mate-rialno in moralno pomoč. Naglasil je po-trebo pc čim pogostejših sestankih, kjer bi se lahko čim bolje spoznavali. Na te sestanke naj bi vabili tudi inženirje iz operative. Na skupščini so ustanovili pet komi-sij: socialno-ekonomsko, študijsko, stro-kovno-tehnično, komisijo za družbena vpra-šanja ter komisijo za kulturno in šport-no dejavnost. Za člane kluba bodo prire-jali predavanja, obiskovali bodo elektro- energetska podjetja ter se spoznavali z njihovim delovanjem. športna komisija bo prirejala tekmovanja med študenti in delavci posameznih oddelkov oziromapod-jetij. Za direktno povezavo bo poskrbela ko-misija za družbena vprašanja, ki se bo povezala z samoupravnimi organi podjet-ja in obiskovala seje delavskega sveta. Udeleženci skupščine so dodali še ve-liko predlogov in napotkov za delovanje kluba, tako da sedanji odbor kluba za svoj razvoj res ni v skrbeh. V.S. PRAZNOVANJE DNEVA Na sliki: slovenski predstavniki na plenumu skupnosti jugoslovanskih univerz STUDENTJE ŠMARJA OBISKALI SVOJO KOMUNO Študentje šmarskega kluba so se že dolgo pripravljali, da bi skupno obiskali svojo komuno ter si ogledaZi nekatera pod-jetja in posestva. Že ob prihodu so jih pozdravili predstavniki ObLO in jih nato spremljali na vsej poti. Tudi za prevoz študentov je poskrbel ObLO (študentom je dal na razpolago dva kombija). Študentje so si najprej ogledali steklar-sko šolo in tovarno. Tovarni zlasti primanj-kuje strokoviiega kadra, kar jo tudi ovira prl razširitvi proizvodnje. Zanimivo pa je, da tovarna kljub temu ne štipendira no-^encga študenta. Na zadružnern posestvu blizu Rogaške Slatine so si študentje oglcdali nasade ja- ^tran 2 bolk in hrušk. Posestvo bo v bodoče da-jale približno 50 odstotkov sedanjcga do-hodka komune. šudentje so si dalje ogle-dali gozdni obrat v Olimjem in cerkev, ki je znana po freskah; obiskali pa so tudi prvo lekarno v Evropi, ki so jo že v zgod-njem veku ustanovili mcnihi. že sedaj obi-šče ta kraj mnogo turistov, čeprav te zna-menitosti še niso urejene za ogled. Na koncu so si študentje ogledali še Viršajnsko klet, v kateri »šolajo« najbolj-Ša vina štajfcrske. Ob dobri kapljici (sil-vanec!) je predsednik šmarske občine se-znanil študenie s potekom zborov voliv-cev ih s perspektivnim razvojem občine. Izrazil je tudi žcljo, da bi študentje še večkrat obiskali svojo komuno. Dobro bi bilo, da bi tudi ostali pokrajin-ski klul:i organlziral: podobne oglerie svo-jih komun, saj šludentje najbolje spozna-jo življenje in probleme svcjih domačih krajev. Dušič Franc Vceraj, 24. maja zveeer, je bila v dvo-rani kina Union kulturna prireditev v po-častitev rojstnega dne maršala Tita in Dneva mladosti. Prireditev je organiziralo kultumo-umetniško društvo Akademik. Ze v čakalnici so nas pričakali fantje in dekleta, oblečeni v narodne noše. Po-nujali so vstopnice. Ogledovali smo jih z zanimanjein; njihova razigranost in mr-zlično pričakovanjs, kot da sta se prelili tudi na nas. Povsod sami veseli obrazi, smeh in klepet. Nad vsem tem pa je bilo čutiti v ozračju slavnostno razpoloženje. Kajti dan, ki ga bomo praznovali, je praz-nik nas vseh. Vseh mladih ljudi. Po majhni zamudi se je prireditev za-čela. Prvi se je predstavil zbranemu ob-činstvu koroški akademski oktet. Njegova glasovna sestava je odliona, prav tako pa so se izkazali tudi kot odlični interpreti. Odpeli so nam nekaj narodnih pesmi. Nji-hova izvedba pesmi Večerni zrvon je nav-dušila občinstvo Morali so jo še enikrat na kratko ponoviti. Sledili sta dve recita-ciji slušateljev akademije za igralsko umet-nost. Zatem so nastopili člani akademske-folklorne skupine France Marolt. S seboj POPRAVEK V prejšnji številki je pri članku Pove-čati strokovno in idejno izobraževanje prišlo do dveh tiskovnih pomot. Stavek* »študij na pravni fakulteti se, tak kot je, velikokrat omalovažuje in proglaša za iz-redno lahkega; to čisto drži, saj ...« se pra-vilno glasi: »... to često drži...«, stavek: »... kajti profesorji zaradi velikega števi-la funkcij zanemarjajo delo s študenti...« pa se pravilno glasi; »... kajti posasnezni proiesorji...« so prinesli vedrino, sproščenost, gibanje. Najprej so odplesali venček prekmurskih narodnih plesov. Razpoloženje v dvorani pa se je še stopnjevalo, ko so člani iste skupine zaplesali glamočko nemo kolo. To je bil nekdaj svatbeni ples, v katerem je ženki preizkušal moč neveste. Smeh in razigranost sta završali po dvorani. Izva-jalci pa so doživeli tudi aplavz na cxiprti sceni. Dvorano so spet umirile recitacije, tudi tofcrat v izvedbi slušateljev akademije za igralsko umetnost. Znova smo se za-večli slavnostnega pomena tega večera. Čez nekaj ur bo napočil težko pričako-vani dan. V mislih smo zaželeli drug dru-gemu vse najboljše za naš praznik in spomnili smo se nanj, na človaka, ki nam je vedno bil vzor. Večer je zaključil pri-morski akademski pevski zbor Vinko Vo-dopivec pod vodstvom odličnega dirigen-ta CiriJa Krpača. še ko smo odhajali, so nam zveneli v ušesih njihovi glasovi. Po časi smo se razkropili vsak na svoj ko-nec, v srcih pa smo čutili isto: nelkaj le-pega smo odnesli s seboj ... Ingo Paš V fem šolskem letu so TRI-BUNO urejevali: Peter Breščak, Marjan Kopecky, Tadej Mu-nich, Jože Prešeren, Ivo SfrakS, Jožc šušmelj, Marjon Tavčar, Mitja Vavpetič, To-maž Z«jc in Joco Žnldaršič. Tehnlčni urednik je bi! Drago Sanica, za jezik pd je skrbel Stsnko Šega. MAČELNO VPRAŠANJE 0 IZKORIŠČANJU DELA ŠTUDENTOV V PRIVATNE NAMENE NA TEMO Generacija za generacijo se je pritoževala. Fantje - go-zdarji so čutili, da njihovo de-lo, njihove terenske vaje pri doc. ing. Sgermu, niso tisto, o čemer so se v teoriji učili... Te terenske vaje so opravljali v poletnih mesecih, saj je bil y ta namen tudi razpisan rok in učni program. V skupinah po 19, 21, 23 in 17 so odhajali na teren (primer: urejavalna dela na področju Tisovec Log, kmetijski kombinat Ptuj), vra-čali pa so se z občutkom, da so te meritve med letom že enkrat opravili. Pritoževali so se nad nadurnim delovnikom, nad razmerami, v katerih de-iajo oziroma merijo; kaj je ozadje vsega tega, pa si ni nihče upaf glasno povedati, čeprav je bi!a io javna skriv-nost... Primer, prosim! V zapisniku sestanka z dne 18.10.1982 piše: »Studentje delajo na terenskih va-jah, ki se tudi obračunavajo, kljub temu pa so morali nekateri ob koncu vaj celo doplačati za hrano in stanovanje. Kakšne so te norme in kako to, da študentje ne dobijo vsaj dnevnic, kot je to v navadi na drugih fakultetah in oddelkih . . . Do-cent prevzame delo ,na čez', študentje opravijo delo, vendar pri tem ne dobijo toliko, kolikor so vložili svojega dela.« Tako so rekli gozdarji. Dejstva pa so naslednja: Več skupin je opravljalo teren-ske vaje na področju kmetijskega- kombi-nata Ptuj. Vsaka skupina približno šest dni. Na koncu so fantje dobili izplačalo. Vaje, o katerih govorimo, so bile ju-nija 1962. Za terenske vaje ima fakulteta poseb-na sredstva. Tako je bilo že več let-predvi-deno, da dobi na terenskih vajah vsafc študent po 300 dinarjev, oziroma z »valori-zacijo« 400 dinarjev, kar naj bi ustrezalo nekakšni hranarini, kajti terenske vaje so po učnem programu obvezne in gredo v glavnem na študentove stroške. štu-dentje gozdarstva, posebno pa lanski 3. letnik, vedo povedati, da so terenske vaje opravljali že med letom, pa tudi ing. doc. Franjo Sgerm se je hvalil, da so te-renske vaje med letom zanj »eksercira-nje«, s čimer je bilo mišljeno, da so to va-je po učnem programu fakultete oz. od-delka, terenske vaje v juniju pa »ma.nevri«, kar naj pomeni študentovo prakso za docentove pridobitne namene, za elabo-rate, ki jih je, uporabljajoč podatke, ki so jih pri »manevrih« priskrbeli študentje, iz-deloval za kmetijske zadruge, kombinate, gozdna gospodarstva, kmetijska posestva. Kot nam je uspelo odkriti pri kmetij-ski zadrugi 2etale - Ptuj (zdaj kmetij-ski kombinat Ptuj), je doc. Sgerm sodelo-val pri izdelavi elaboratov, oziroma jifo je izdelal sam, za naslednje naslove: — kmetijski kombinat Vurberg z dne 11. maja 1961; za ta elaborat je bilo naka-zano 595.600 dinarjev; — situacijski načrt za področje 2e-tale — Kozminci z dne 14. 11. 1961; za tega je kmetijski kombinat Ptuj nakazal 522.500 dinarjev, — elaborat na področju Tisovec — Log z dne 6. junija 1962; nakazano 513.400 di-narjev; — za KK Ptuj izdelan elaborat z dne 22. 7. 1962; nakazano 276.000 dinarjev; — za elaborat Kmetijske zbornice, pri kateri je po vsej verjetnostd sodeloval doc. ing. Sgerm kot specialist za področje KK (kmetijski kombinat) Ptuj, izdelan za KK Ptuj z dne 27. 12. 1962; nakazano 627.200 dinarjev. PripoTnrriti je treba, da so bile te vsote nakazane na tekoči račun bivše agronom-ske fakultete oziroma sedanje bioteh-niške fakultete Ob primerjanju neka-terih podabkov in na fakulteti zapisanih vsot se številke in besedila ne ujerhajo, to se pravi, da KK Ptuj trdi eno, fakulteta pa ima vknjižena samo daspela nakazila. Prav tako se ne ujemajo podatki raču-novodstva: fakulteta ima knjižen dospeli znesek z dne 10. 12. 1962 v višini 342.335 di-narjev, KK Ptuj pa tega zneska nima evi-dentiranega. Sicsr pa to za vprašanje, ki ga načenja Tribuna, ni bistvene važnosti. KOLIKO STE ZASLUZILI, doc. SGERM1 — Biotehniška fakulteta, gozdarski oddelek. — Terenske vaje: kaj so manevri in kaj ekserciranje?_____________________________ — Doc. ing. FRANJO SGERM uporabil meritve študentov za elaborat, ki ni bil prodan pod imenom fakultete,_________________________ — Smemo vprašati?... Kje je denar?_____ — Osamljen primer? Ah, ne bodite smešni! Poglejte na fakulteto za arhitekturo, strojništvn... Manevri študentje so čutili, da pri terenskih va-jah v juniju nekaj ni v redu in da delajo nekaj čisto drugega, kot so pričakovali in kot je po učnenr načrtu določeno. Doc. ing. Sgerm je postavil še demonstratorje, ki naj bi jih nadzorovali pri delu, ter do študentov zavzel odnos DELODAJALEC: DELAVEC, kar je bila ustaljena praksa še izza prejšnjih let, čeprav je to pedago-ško popolnoma zgrešeno. Razumljivo je bilo reagiranje študentov. Ti mu za izme-re niso dajali točnih podatkov, zaradi česar so bile potrebne korekture in je po vsej verjetnosti nastala milijonska škoda. Ti nezdravi odnosi so se še stopnjevali, kar velja zlasti za terenske vaje v Kamni-ški Bistrici, odkoder pa vam, žal, ne mo-remo postreči s številkami, ki so najbolj zgovorne. Plačilo za opravljsne terenske vaje so študentje dobili takoj po končanib vajah, po raču-nih, ki so jfh predložili vodje posamez-nih skupin. Izplačila je vodil doc. ing. Sgerm. Takrat so fantje zazijali: 480 din NA DAN!!!, za 100 odstotkov doseženo normo, ki pa je bila tako visoka, da so jo študentje dosegali le polovično, kar znese 53 dinarjev na uro! Saj to ni mogoče! Ni mogoče... Mnogi so kar na pamet izračunali: 300 din je dala fakulteta, diferenco pa je primaknil doc. ing. Franjo Sgerm. Ta-ko je vsakdo prejel (razen demonstratorja) okrog 2880 din. V tem znesku, kot re-čeno, je bil upoštevan znesek din 300 kot rednd proračunski prispevek fakultete za terenske vaje. Lahko še sledite? Nikakor ni neumestna pripomba, da fa-kulteta ni imela v načrtu elaboratov za KK Ptuj in da si je »zaposlitev«« doc. ing. Sgerm sam poiskal. Svoje delo pa je opra-vil s študeriti gozdarstva za kuliso teren-skih vaj, (da ne pozabimo: za terenske vaje je fakulteta prispevala za vsakega študenta po 300 din!), ki jih je kot pedago-ške vaje izkoristil v lastne namene. Ceprav je bil za izdelavo elaboratov plačan (razen tega mu je bil zagotovljen osebni doho-dek na fakulteti in dnevnice za dni, ko je bil na vajah), ni pozabil pri izplaoilu štu-dentom primakniti znesek, ki jim ga je namenila fakulteta, dasi so podatki, ki so jih študentje nabirali,, služili za izde- lavo privatnega elaborata. I« tega sledi samo en logični zaključek: da so meritve, ki so jih, pod firmo teren- skih vaj, opravljali študentje tretjega let- nika v letu 1962, služile v privatne na- mene, da se je doc. ing. Sgerm okoristil s fa-kultetnim denarjem, sam pa iz svojega dela, elaborata, prispeval 180 dinarjev. In nihče se ni oglasil! čeprav so delali intenzivno po 6 ur na dan, kar bi po nor-mah, ki jih imajo druge fakultete, moralo znesti 900 din na dan, ali 150 dm na uro! Doc. ing. Sgerm pa jim je dal miloščino — 180 din, kot delodajelec. Hkrati pa je upošt&val tuji denar. Pa ne samo to! »Manevri«, ki so služili za osebne koristi, so bili plačani; iz podat-kov, ki jih navajamo, boste lahko mislili, da so bili verjetno tudi preplačani... za doc. ing. Sgerma namreč. Plača iz rednega delovnega razmerja, elaborat, dnevnice (ki pa na intervencijo dekana niso bile iz-plačane, čeprav so bili računi predloženi), so bili dohodki, ki segajo v sto tisoče. čeprav vam v času poročanja še ne more« mo postreči z dohodki iz naslova elabora-tm, ker gre po vsej verjetnosti za zelo za-motano zadevo, ki je lahko tudi posledi-ca križnega nakazovanja kmetijskih za-drug in kombinatov, podatkov z avtorske agencije in žiro računa pa po zakonu ne moremo dobiti, kažejo določene indicije na to, da si je doc. ing. Sg&rm privoščil več kot katerikoli docent (z docentskini dohodki!) na naši univerzi. Ne bi tega za-pisali, če ne bi povoda za to dajale teren-ske vaje in elaborati, ki jih je docent iz-delal, medtem ko je študente tako mizer-no plačal. llustracija Čeprav je v tem zapisu precej številk, ne bo odveč, če povemo še docentove do- hodke na fakulteti v lanskem letu: Redno delovno razmerje 800.720 din Presežek 79.341 din Izredni študij 42.350 din Recenzdje 4.916 din Skupaj 927.327 din Je potem mogoče, da si nekdo, ki ima povprečno 76.000 din na mesec, privošči z družino štirinajstdnevno bivanje v hotelu v Dubrovniku, v katerega zahajajo večino- ma le tujci? Veoina naših asistentov in docentov meni, da to ni mogoče. Torej tu- di za doc. ing. Sgerma to ni bilo mogoče. Razen če ni imel drugih osebnih dohod« kov. Eden med njimi pa je bil prav goto-vo zaslužek z elaborati na račun .študen-tov. »Ko bom diplomiral, bom povedal . . .« ... je rekel štmdent arhitekture. Tudi na tej fakulteti so dohodki profesorjev na raoun študentovih diplomskih nalog že javna stvar. Govori se, da je študent za diplomsko nalogo na naši ALMA MA-TER ddbil 50.000 din, profesor pa pospra-vil oedno vsoto (brez večjega lastnega tru-da!) — 950.000 dinarjev. Prav tako vedo povedati študentje arhitekbure, da so ob naši slovenski obali porabili več mesecev, ne da bi za svoje delo prejeli kakršnoko-li plačilo. 2e na prvi pogled je povsem jasno, kaj pomeni stavek: »Ko bom diplomiral, bom vse povedal...« študentje se bojijo, zbali so se zaradi lastne eksistence. Ugodneje jim je pred profesorjem hinavsko požreti slino, med kolegi pa širiti vesti o izkori-ščanju profesorjev in fakultetnih sode-lavcev, ki' imajo oblast nad študenti... Ko pa prizadeti diplomira, mu tako vese-lo zaigra v srcu, da vsem odpusti, živ-ljenje na fakulteti in delo profest>rjev pa mu je samo šola za življenje. Kljub tej žalostni ugotavitvi študent-ske neinicdativnosti pa se še vedno po-stavlja osnovno vprašanje:- KJE SO MEJE NASE POTRPE2LJIVO-STI, KAKO SME PROFESOR ŠTUDEN-TOVO DELO UPORABITI V PRIVATNE NAMENE IN KAKO GA JE (ŠTUDENTA) DOLŽAN PLAČATI. ** Postopanja doc. ing. FRANJA SGERMA z gozdarskega oddelka biotehniške fakul-tete v času, ko pri nas tako poudarjamo plačilo po vloženem delu, prav gotovo (že iz tega stališča) niso bila na mestu. Zato prediagamo univerzitetnim organom - - da se vprašanju, ki ga na-čenja naše glasilo, posveti vsa pozorncst in v zadevi doc. ing. Sgerma dd končna odločitev, - da se raziščejo tudi drugi primeri na arhitekturi in strojni fakulteti - da dajo univerzitetni orga-ni ločnico med delom študenta in profesorja in postavijo nor-me (cen.e) za delo izven pro-gramov, kajti to je po vsem, kar smo doslej navedli, še ne-urejeno, - da smatrajo pobudo štu-dentov gozdarstva in uredni-štva Tribune kot prob!em, ki ga je treba rešiti, ker se iz dne-va v dan razrašča. - Prav tako predlagamo uniniverzitetnim organom, da to vprašanje, ki je neurejeno v vseh jugostovanskih univer-zitetnih središč, sprožijo tudi pri zveznih organih. Ob koncu naj se še zahvali-mo fakultetnim oblastem za vso pomoč pri izbiranju podat-kov, državnim organom in štu-dentom gozdarstva, ki so prvi na naši univerzi v okviru svoje študeniske organizaciie sprožili vprašanje nekaterih pedaqoških delavcev, ki trud študentov in podatke, zbrane pri znanstvenoraziskovainem delu uporablfcilo za svolo Sast-no "firrnfs^sjo \n iz teaa prele-* ma|o (ne)zas!u7j»ne riohodke. TADEJ MUNIH Sfran 3 Danes se poslavljamo. Je-seni se bomo videli z in-tieksi v žepih. Zdaj pa vas eaka še zadnji ognjeni krst na srenji šoli. Tistemu, ki resno kani jeseni kupiti indeks, tudi ta zadnja preizkušnja ne sme delati prevelikih preglavic. Da-nes, za konec, pa si oglej-mo, kako tečejo stvari okoli VPISA NA UNIVER-ZO. Mnogim se pri tem rade zmešajo štrene. Med počitnicami ne bodi preveč lagoden. Misli tudi malo vnaprej. Jeseni te čakajo skrbi: imeti moraš štipendijo, sobo, in prvič v življenju se boš vpisal na univerzo. Beri Delo! V njem bo kmalu raz-pis za vpis. Vpisovanje VPJS Vpis bo — kot vsako leto — od 20. septem-bra do 1. oktobra. če si doma s podeželja, te vse homatije okrog vpisa ne smejo preveč zmesti. Naj-prej boš moral najti svojo fakulteto. Vpis bo: a.) za slušatelje filozofske fakultete — na deka-natu, Aškerčeva cesta, 12 b) za slušatelje pravne fakultete — na dekanatu fakultete, Trg revolucije 11, c.) za slušatelje ekonomske fakultete — na deka-natu fakultete, Gregorčičeva 27, d.) za slušatelje fakultete za biotehniko — v pro-storih fakultete, Krekov trg 1, .) za slušatelje fakultete za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo, fakultete za elektrotehniko, fa- kultete za strojništvo ter fakultete za naravoslovje in tehnologije — v poslopju oddelka za gradbeni- , štvo in geodezijo, Aškerčeva 11, fj za šlušatelje fakultete za splošng medicino in stomatologijo — v prostorih fakultete, Vrazov trg 4. DOKUMENTI za vpis. Ne pridi se vpisat brez maturitetnega spričQvala, prepisa rojstnega lista, dveh izpolnjenih osebnih listov in indeksa (obe ti-skovini dobiš pri vratarju univerze). Te tiskovine izpolni tocno in čitljivo. Potrebuješ tudi tri novej-še fotografije. Ob vpisu boš moral prispevati nekaj stotakov za študentsko samopomoč. SUBVENCIJE Marsikcmu se bo zgodilo, da pri najboljši volji ne bo mogel nikjer stakniti štipen* dije, aii pa bo ta za življenje v Ljubljani premršava. Kaj tedaj? Iti domov, ali kaj? — Pri tem problemu se boš verjetno prvič seznanil z Zvezo študentov. Na svoji fakulteti poišči predsednika socialno-eko-nomske komisije pri vašem združenju. Vložil bpš majhno, tehtno argumentirano prošojo za sub-vencijo. če boš res »kritičen primer«, boš poča-ščen s subvencijo - za hrano. Subvencijska pomoč je enoletna, »brezplačna« in se povzpne od tisoča-ka do največ 6000 din na mesec. SKRIPTA: Nekateri novinci, ki pridejo jeseni do indeksa, so tako navdušeni, da hočejo pokupiti vse, kar diši po univerzi. Denar jim kopni za pov-sem nepotrebne stvari. Kar se tiče skript, se je najbolje trezno pozanimati pri katerem resnem študentu II. letnika. Nekatera skripta so že zasta-rela in zato neuporabna. Marsikatera stara bajta vnovči pri brucih kaka svoja solatarska skripta, ki pa nimajo nobene cene več. Torej: raje malo po-čakati in potem kupiti. Tako in tako boš za jesen-ski start potreboval precej denarja. HONORARNE ZAPOSLITVE: Tudi materialna plat bo za mnoge boleče vprašanje. Delna rešitev za marsikaterega študenta je hohorarna zaposlitev. Zaposli pa se le, če res nujno potrebuješ denarja in če si prepričan, da ne boš čutil pri študiju pre-velikih posledic. Največ honorarnih zaposlitev je moč dobiti preko Zveze študentov. Na Poljanski ce-sti 6 boš kmalu našel univerzitetni odbor Zveze štu-dentov in tam tudi urad za honorarne zaposlitve študentov. KULTURNO ŽIVLJENJE: Marsikdo, ki je ves čas preživel na kaki šoli na podeželju, kar hlepi, da pride v mesto, kjer baje delijo kulturo z veliko žlico. Gledališča, Opera, Filharmonija; vse te hiše kulture pa potem marsikateri študent vsa leta štu-dija vidi samo od zunaj. Za študente so v začetku vsakega šolskega leta abonmaji za Dramo, Mestno gledališče in koncer-te v Filharmoniji. Ne zamudi lepe priložnosti, da na relativno cenen način (cene študentskih abonma-jev so zelo znižane) prideš do umetniških užitkov. ŠPORT IN TEHNIKA: Ce si šport gojil že na srednji šoli, ga tudi na univerzi ne zavrzi. Na uni-verzi res nimamo obvezne telovadbe, boš se pa lahko hitro vključil v številna društva in klube v Ljubljani (Olimpija, Ljubljana, Ilirija itd.) Ce se pa ukvarjaš s športom le rekreativno, ti bodo zadosto-vala tekmovanja in vadba na fakulteti. Mnogi gojijo kot svoj konjiček — tehniko. Ce si med njimi tudi ti, boš kmalu slišal za ŠOLT (štu-dentska organizacija Ljudske tehnike). »šoltovci« te bodo zelo radi sprejeli v eno svojih številnih sekcij. Danes ne bomo dajali nasvetov, kako se v jeseni tključi v študentski način življenja. Vsak se bo zna-iel v različnih razmerah, eden v lažjih, drugi v tež-jih. Prvi mesec se ti bo zdelo vse novo, vse nena-vadno. Nekatere to zmede, vendar samo za kratek čas. Zapela bodo predavanja, prvič se boš spotil na kakem kolokviju, in ko boš imel v žepu že prvi opravljeni izpit, si boš lahko že rekel: »Strela, mi, študentje ...! Srečno in nasvidenje jeseni! srednješolcem Na pot po partizanski Dolenjski in Kočevskem se je odpravilo 80 študentov veterinarske medicine iz Sarajeva, Zagreba, Beograda in Ljubljane. Udeleženci pohoda smo se zbrali pred kmetijskim zavodom v Novem mestu, kjer je predstojnik veterinarskega oddelka Ijubljanske bioteh-niške fakultete, docent dr. Janez Batfs, oivoril pohod. Od-red je nosil ime narodnega heroja Dušana Jereba, vete-rinarja. S položitvijo venca smo počastili njegov spomin, potem pa smo krenUi proti Novemu mestu. V avli narod-nih herojev smo prav tako položili venec in odkorakali na glavni trg, kjer so nam prebivalci Novega mesta prire-dili lep sprejem. Iz rok predsednika občine smo prejeli zastavo odreda. S pesmijo na ustih smo odšli proti dolenj-skemu muzeju, na ogled razstave o delu veterinarjev med NOB v Sloveniji. To razstavo je pripravilo Ijubljansko združenje študentov veterinarske medicine pod pokrovi-teljstvom višjega predavatelja veterinarja "Milana Dolen-ca. Po ogledu smo se odpeljali z avtobusi v Dolenjske to-plice, kjer smo si ogiedali zdravilišče. Avtobusi so nam prihranili še pot na Kočevski Rog. V Jelen dolu pa se je začel pravi pohod. Po ogledu partizanske bolnišnice smo krenili peš proti Bazi 20. Vodič nam je opisal dogodke, vezane na Jelen dol in Bazo 20. Nadaljnja pot nas je podila mimo Starih žag, črmošnfic in Srednje vasi v Blatnik, kjer smo prvo noč prenočili. Spali smo na odprtem seniku, vendar so naslednje jutro vsi zagotavljali, da se na senu izvrstno spi. Utrujenost in neprespanost sta prispevali svoje. Večina udeležencev pohoda je prispela na pohod z Pohod študentov veterine je bil zadnji. Na sliki: študenti strojništva na pohodu proti Sutjeski Letos poteka že dvanajsto leto, odkar pomeni odha-janje naših študentov na strokovne prakse v inozemstvo stalno obliko izpopolnjevanja znanja, ki so si ga pridobili na fakultcti. Prav tako pa pomeni tudi način, s katerim poglabljamo stike s štndenti drugih dežel. (Od leta 1952 je bilo na strokovnih praksah v inozemstvu — v glavnem po evropskih državah — skoraj 6.200 naših študentov.) Letos pa bo okrog 750 študentov prebilo mesec dni ali več na inozemskih praksah. Mnogostranskih koristi tch potovanj ni treba posebej poudarjati. Zamenjave strokovnih praks so organizirane na podlagi reciprocitete — tako bo približno isto število tujih študentov prišlo poleti v Jugoslavijo, kjer se bodo spoznali z našimi gospodarskimi, kulturnimi in družbeni-mi dosežki, kar je precejšnjega političnega pomena. Zamenjave organizirajo odbori za izmcnjavo študen-tov, ki so člani mednarodnih študentskih organizacij. Struktura odhajanja naših študentov v inozemstvo kaže, da pri tem prednjačijo študentje tehnike in medicine, slede jim ekonomisti, veterinarji, farmacevti in agronomi. Na žalost je s tem konec liste fakultet, katere imajo organizirati zamenjavo s tujimi študenti. Tudi letos je vrstni red po fakultetah enak: tehniki — 295, medicinci — 210, ekonomisti — 114, vetcrinarji — 38, farmacevti — 28 in 18 agronomov. Pregled po državah kaže, da največ študentov odhaja na prakso v Zahodno Nemčijo (skoraj 40%) in Poljsko (okrog 20%), slede Francija, Italija, Anglija, švedska, Avstrija — skupaj 15 evropskih držav. Zunaj Evrope so le: Izrael, ZAR in ZDA. Naši študentje so zainteresirani za razširjenje sode-lovanja s socialističnimi državami, ki sicer niso članice tovrstnih mcdnarodnih študcntskih organizacij. V zad> njem času je bil podpisan sporazum z Bolgarijo o izme-njavi 50 študentov, medtem ko so pogajanja s SZ in CSSR še v teku. Izbira kandidatov xa odhod v inozemstvo je prešla porodne krče in je pridobila na demokratičnosti. Odbori in pododbori razpisujejo natečaje, kandidate pa izbirajo odbori Zveze študentov na osnovi rang lestvic, ki jih doiočajo študentje na zborih. Kandidirajo lahko samo študentje zadnjih ali tretjih letnikov, ki že imajo dolo-čeno število opravljeni|i izpitov in opravljeno obvezno prakso v domoviiii. Obenem morajo pokazati zadovoljivo znanje tujega jezika. Prav v zadnjem letu so bili po-ostreni kriteriji za znanje jezikov in tako odpravljena pomanjkljivost prejšnjih let. Prav tako morajo kandidati po vrnitvi podati strokovno in splošno poročilo o praksi. Doslej se je namreč vedno dogajalo, da so bile te prakse povsem »privatna« stvar in je le en(!) praktikant kasneje zahteval svoje poročilo, da je uporabil koristne izkušnje, ki si jih je na praksi pridobil. Prav tako je treba poudariti, da v zadnjem času bolje skrbimo za delovna mesta in pogoje dela praktikantov. Vendar so še vedno problemi. Mnogi študentje se brez vednosti odbora za izmenjavo ponujajo raznim tovarnam po Evropi, da jim preskibe mesto praktikanta. zaključnega banketa. is Zagreba, kjer je bil jestival študert-tov veterinarske medicine. Pri jutranjem zboru drugega dne pohoda se je nekaj udeležencev javilo za pomoč v kuhinji, kar je pomenilo vožnjo s kamionom namesto peš hoje. Trdi čevlji in noge, ne vajene hoje — to ne rav te dni na gostovanju po Makedoniji, zbor Vinko Vo-dopivec pa je imel reprize jubilejnega koncerta v Kopru in Goricd, ob©nem pa je nastopdl s krajšim PRIČAKOVANJE Zbudila sem se z velikim pričakovanjem, da me bo danes poklical. Ta želja je bila siara, vendar sem čutila, da je postala močnejša in bolj živa. Morda zalo,ker se mi je zasdelo, da jo bo treba uničiti ter pozabiti na vse tisto, kar je tako tiho in nenadoma sagorelo v meni. Pogledala sem na uro. Bilo je še zgndaj. Všeč mi je, če se zbudim zgodaj. Nekaj časa lahko še ostanem c toplem zavetju postelje in premiš-Ijujem. Vse se mi zdi prijetno, na nikogar nisem zares jezna in trdno sem prepričana, da je živ-Ijenje lepo. Pravzaprav ne verjamem v naključja, vendar je nekaj moralo biti krivo, da sva se srečala. Bilo je vroče in človek si močno zaželi hladne sence in osuežujoče prisainosti. čudovito je biti mlad in poln zaupanja. Postala sem ulrujena od spominov. Vstala sem. Objelo me je mrzlo in nepri^izno jutro. Kako naj bo človek nasmejan, ko pa je vse okrog njega zavlto v pusto in umazano meglo? Ampak jaz vem, da te žalostne koprene vsako jutro strgajo prvi sončni žarki. Prihajajo do nas s pozdravi in toploto, ki nam mora zadostovati kar za cel dan Morda poleti zato manj občuti-mo, kako so Ijudje ziobni in jim je kaj malo mar, kadar nas žalijo, ko imamo toliko sonca, vročega in velikega. Vsi Ijudje so v čakanju bolj ali manj po-trpežljivi. Toda čakanje. s*^ telefonski razgovor je prava muka. Prisluhniti rribram vsakemu ko-raku, ki se ¦približa mojim vratom. Kadar kdo potrka, moram zbrati ves svoj pogum, da za-trem razburjen^z. Ostanem &koraj brez diha, če pomislim, da bi bila lahko dežurna. Potem pa ostanem sama, čisto sama. Prep:avi me občutek neresničnosti, ki ga moram skriti, da se mi Ijudje ne začno srnejati. Me bo presenetil? Nekoč sem že zariela za-radi njega. Do takrat sem imela namreč majhen kompleks domišljavosti, da ni nikogar, ki bi me lahko zmedel, in u resnici ga ni bilo. Prišel je tako nenadoma, takrat. Komaj sem se nasmeh-nila in zajecljala nekakšno dobrodošlico. Gotovo je opazil mojo zadrego, ker je samo apaino pri-kimal in se nasmehnil. Ni mi vellko pavedal. Sploh sva zelo malo govorila. še danes mis.im, da sva bila najsrečuejša, ker nisvi poiikušala zaigrati sodobnih Ijudi, ki so nabiti z vsem zna-njem in modrostjo in jim sploh nikdar ne zmanjka snovi za razgovor. Najine besede niso bile okrašene z mikavnimi vzkliki začudenja. Ni bilo besed, oblečenih v bleščečo in igrivo duho-vitost, ki je včasih zelo prijetna za uho. Ne vem, če ste se kdaj igrali z milnico na soncu tako, da ste spuščali balončke. Ste opazili_čudovite in bogate barvne odtenke? Tako sva se midva igra-la s pogledi, kratkimi, lepimi in otožnimi, s po-gledi, ki so bili kot mavrične barve. Bila sem zelo srečna. Dan v pričakovanju je predolg, da bi minil samo v pospravljanju sobice. Ker nisem imeJa doma ničesar pripravnega za kosilo, sem pomi-slila, da ues dan ne morem biti lačni zaradi njega. Odločila sem se, da grem v menzo. Ven-dar me je bilo malo strah, da.bi me poklical ravno v tistem času. Pri nblačenju sem bFa brez tiste stroge nntančnosti, ki mi včasih narekuje, da se kritično precenim v ogledalu in z veliko ironije ponorčujem iz svoje »lepote«. Potem se vedno spomnim, da ¦ študeniska menza ni samo navadna menza, kjer Ijudje zadostifo svojim po-trebam po hrani, ampak tudi svojim očem, smi-slu za obrekovanje in drugim višjim ciljem, saj veste, kajne? Zaradi vsega tega si včasih privo-ščim samo sebe in druge. Ker. se iz mene tudi s pomočjo kozmetičnih preparatov dd narediti bolj malo, se posebno potrudim. Na obraz si nadenem izraze vseh tistih lepatic, ki prirejajo modno reviio po Naselpi, in lahko si predstav-Ijate, kako sem izzivalna. Seveda mi ta nareje-nost ne ugaja vedno, ker so Ijudje tako površni opazovalci in ni treba storili mnogo, da jim vsiliš svoj drugi obraz. Privoščim si grenak smehljaj in sama sebi se zdim revna in vredna pomilovanja. Ampak danes sem hotela ostati čimbol] neopazna. Kadar me je vzel v narotje, me ni bV.o nikoli strah. Včasih sem pomislila, kaj neki bi storila, če bi mi začel »pp moSko« dokazovati svojo ve-liko Ijubezen. Takrat se je v moje oči prikradel strah in nezaupanje. Zdi se mi, da je vedel, kaj se dogaja v meni. Vso tne je objel s pomirjajo-čim sTmhljajem in toplim, nežnim pogledom. Zato sem ga imela rada. Ne maram grabežljivih rok na svo]em telesu. Ne prenesem prenelikega zanosa in strasti. Priznati moram, da sem se v dveh letih že pri-vadila sedeti pri knjigi. Rada študiram, čeprav brez velikih uspehov. Sploh je čudno, odkod moja volja in vedrina po vsem tistem, kar daje mojemu indeksu tako svojevrstno in črno podo-bo. Velikokrat mi je dejal, da verjame v moje zmožnosti. Je to tisto, kar mi daje moč in po-gum? Res, bilo bi mi težko, če bi izkvriščala njegovo zaupame. Pozno popoldne je ze. Vem, da me danes ne bo ueč klical. Ne razbijam si glave z vpraša-njem, zaka) ne. Np mislim na možnost, da je morda z drugo. Nisem Ijubosumna, samo rahlo žalostna. Zvečer ss rvaša sobica napolni. Zanimivo je prisluhniti klepeiu štirih ali petih žiulfenja pol-nih deklet. Sobo osvetlimo s tihimi žarki hre-penenja in z majhnimi, drobnimi izpovedmi. Na-polnimo jo z intimno, le našo prisrčnostjo in zaupljivostjo Znamo biti srečne ob drobnih stvareh. Kadar je treba, pa smo vse tudi žalost-ne. V rahlo zakajeni sdbi se poraja toliko iskre-nih želja. da bi njihova uresničitev prinesia ver-jetno drobec sreče tudi vsakemu posamezniku na svetu. Je treba poudariti, da ostane velikokrat samo ob teh skromnih željah? Vendar -to ni nič hudega. Vsaj eni ostane vedno toliko topline, da ob njei še ostale zaživimo in zberemo svoje upanje. Ne spominjam se, kako sva pruič zaplesala. Prijel me je mirno in melodija je do mene pri-hajala nekje od daleč. Vsa sern se predala meh-kim zvokom in se potapljala v lahkatnost njego-vih gibov. Bil je samo najin ples. Bila sem ve-sela, ker sem mogla občutiti vso lepoto mla-dostne brezskrbnosti. Preden grem spat, si razžešem svoje dolge lase. Rada jih imam. Tuii njemu so všeč, ker so tako mehki in svileni. V popolni temi se vprašam. »Me bo poklical jutri?« Morda? Nisem huda nanj. Mogoče me nima rad? Tudi zato ne morem biti huda nanj. Ann Svetozar programoin tuii v bolnici v Valdoltri in ofois&al gorb skladatelja Vinka Vodopivoa. Folkloristi bodo šli v kratkem na gostovanje v Basno, prav taiko pa imajo že skoraj poln urnik na-stopov za vse počitnice. Nastopali bodo na Bledu, za izseljence na Otočcu, juldja na festivalu v Ko-pru, kjer bodo gostje v vsein času, avgusta bodo med druglim nastopili tudi za ameriške študente, ki bodo na potovanju po Jugoslaviji, kmalu zatem pa se bodo udeležili festivala jugoslovanskih ainater-skdh folklornah skupdn ob Ohridskem jezeru. Na je-sen jih čaka še fcumeja po Vojvodini. Skupaj z zibo-rom Vinko Vodopivec pa bodo jesemi verjetno po-tovali na Poljsko. APZ bo proti jeseni po vsej verjetnosti gostoval na Madžarskem, kjer bo imel v petih dneh dvoje snenianj na radiu, snemanje na televiziji in javna nastorpa y Pecsu in Budimpešti. Gostovanje, v koli-kor bo iavedeno, bo k afirmaciji zbora veJiko pri-spevalo. Tudi zabavni zbor je imel v zadnijem času ne-kaj zelo uspelih nastopov po slovenskih mestih. Gostovali so v Ptuju, Kranju, Trbovljah. Tafco si zbor UiSipešno utira pot med slovensko občinstvo. V teiku so tudi priprave za snemaoje na radiu. Jazz orkester Ad hoc dma za.goitovljeno sodelova-nje na blejskem festivalu jazza. Značilnost tega or-kestra je, da dma izredno malo javnih nastopov (za-radi objektivnih ovir), po kvaldteti pa je m-sd jazz glasbenikd zelo cenjea. J. Prešeren PROBLEMOM 9-10 OB ROB Nova, dvojna številka Problemov, je izšla v neso-razmernem časovnem presledku (osmo številko smo prejeli pred nekaj dnevi) in prinaša vrsto literarnih prispevkov domačih in tujih avtorjev. Kvantitativ-no je Hterarni del revije zastopan močneje ko v prejšnjih številkah in s tem vzpostavlja ravnotežje s kritično esejističnim delom revije. Zanimiv članek Sodobna poljska proza, ki ga je uredništvo uvrstilo na prvo mesto v reviji (Wlodzimierz Maciag), prina-ša informacijp o poljski literami tvornosti. Uredni-štvo pa se je tokrat »potrudilo odkriti tudi pesni-ka (Henrik Zbil: Pesmi kar tako) z verzi, kot so: Ni redek ribič, / ki se veseli, / ko ribico ulovi,/paje ne je> / jo spusti. Kakšen namen je revija imela s tem, mi ni znano. Spominja pa me na objavo neke črtice, ki jo je neka povojna slovenska literarna re-vija objavila z motom (po spominu): »Objavljamo črtico, da bi pokazali, kako naj se ne piše«. Diame-tralno nasprotje pa so pesmi Janeza Juvana (Jutro, Nenadoma sredi noči, Utopljenec, Skoraj večer, Ju- GESETLETNICA PEVSKEGA ZBORA VINKO VODOPiVEC KROIMA OELA Akademski pevski zbor Vinko Vodopivec slavi le-tos svojo deseto obletnico. Pretekli teden se je mno-goštevilni publiki v dvorani Slovenske filharmonije predstavil z letošnjim izborom pesmi, s katerimi bo nastopil še v Novi Gorici in Kopru. Renomirani moški zbor, ki se upravičeno ponaša z mnogimi priznanji iz tujine in iz naše domovine, je na tor-kovem koncertu, ki je bil tudi organizacijsko brez-hibno pripravljen, spet dokazal svoje nesporne kvali-tete, ki presegajo okvire amaterskega zborovskega petja, in pri poslušalcih še bolj utrdil prepičanje, da jih zbor nikdar ne more razočarati. 49 nastopa-jočih pevcev si je pridobilo velike simpatije. Repertoar je bil zelo zahteven. V prvem delu smo slišali renesančne in baročne pesmi, polne že-ljene barvitosti že prvi madrigal Ecce Quomodo Moritur Iustus, zapet alegorično, s pravšnjo širino in entuziazmom, je ustvaril toplo vzdušje, ozračje tihega pričakovanja. Izredna čustvenost, smisel za variiranje, zliti glasovi in karakterističen pevski iz-raz, so bile poleg duhovitega petja (II Catinaio)- glav-ne odlike prvih štirih pesmi. Zbor je bil zaokrožen, discipliniran, glasovno pa čist in umirjen tudi v odlično zapetih pianissimih. Drugi del prve polovi-ce programa je obsegal umetne pesmi skladateljev, ki izhajajo iz Primorske. To so bila zahtevna" dela Srebotnjaka, ščeka, Cigliča in Pahorja. Kraška vas, na besedilo Srečka Kosovela, je bila zapeta z občut-kom, s trpečo bolečino pesnika Krasa in borov. Najzahtevnejša pesem celotnega programa je ne-sporno bila pesem na besedilo Marijana štancarja — Srečku Kosovelu, interpretacijsko najbolj zahtev-na, štiriglasna, zapeta s strahom in s težavo, kar je tudi pri poslušalcih zapustilo določen vtis, je bila kljub intonančni enotnosti izvajana brez posebne-ga žanra. Krona prvi polovici sporeda pa je bil Oče-naš hlapca Jerneja, po literarni predlogi Ivana Can-karja. Ta dosežek slovenske umetne pesmi lahko mirno uvrstimo v vrh najbolj uspelih priredb za moški zbor. Očenaš je zbor interpretiral izredno doživeto, glasovno ubrano; prav v tej pesmi je do-kazal svoje vrline in sposobnosti. Drugi del sporeda je bil izbran iz bogate zaklad-nice slovenskih in jugoslovanskih zborovskih del. Prisrčen aplavz sta požela Mokranjčev I. Rukovet in Skalovskega Makedonsko oro, nepričakovano pa niso požele željenega aplavza do potankosti naštudi-rane Komitske pesmi, medtem ko je bila Gotovčeva Klasje moje ... z entuziazmom zapeta pesem, kjer je zbor Vinko Vodbpivec s širino interpretacije in s čustvenostjo potrdil svoje pevske kvalitete. V na-daljevanju programa smo doživeli prijeten užitek ob poslušanju — za uho bolj domačih — priredb slovenskih (narodnih) pesmi. Prelovčeva Sedem si rož, tolikokrat prepeta izpovedna pesem, je bila ja-sen dokaz kvalitete zbora v delih te zvrsti, saj je bila zapeta z vso zahtevno liriko in mehkobo. Akaclemski pevski zbor Vinko Vodopivec je do-stojno proslavil svojo desetletnico obstoja in poslu-šalcem dokazal, da se njegova kvaliteta iz leta v leto dviga. Dokazal pa je tudi velik kvaliteten skok, saj je zbor, ki ga sestavljajo pevci s kultiviranimi glasovi, ubran in čist. Kljub tej ugotovitvi pa smo - v nekaterih pesmih le opazili šepajočo dikcijo in netočno vstopanje nekaterih glasov, kar pa najbrž ni motilo še tako razvajenega poslušalca, saj so dru-ge odlike zbora tudi to malenkost nesporno pokrile. Dirigent CIRIL KRPAč je v treh mesecih, odkar je zbor zapel pod njegovo veščo roko, napravil gi-gantsko delo. Diplomant akademije za glasbo v Ljubljani, duhovni in umetniški vodja Koroškega okteta, s katerim si je pridobil slavo tudi v tujini, pevec in dirigent v eni osebi, poln prizadevanj za lepo petje, je na koncertu pokazal izreden smisel za izbor in vodstvo primorskih pevcev. Mnogo-obetajoči dirigent, ki mu tudi torkov koncert po meni lep uspeh, bo v bodoče še več pripomogel k še popolnejši afirmaciji že tako renomiranega zbo-ra kot je Vinko Vodopivec. Koncert je pomenil tudi srečanje z nekdanjimi pevci akademskega zbora. Skupno s sedanjo gene-racijo pevcev so zapeli štiri pesmi, kar je delovalo nadvse veličastno. Tadej Munih nij), ki kažejo pesnikovo zrelost, ustvarjalno po-tenco ter izčiščenost in specifičnost izraza. Pesnik je dosegel stopnjo, ko se mora javnosti predštaviti z zbirko. Prvi zimski dan (Marija Cigale) in Minlji-vost (Barbara Brecelj) sta poskus proze. Prevodi: Giinter Grass — Nekoč je živel Fiihrer in Reich skanzler, Kornel Filipovicz — Doxa (v odličnem pre-vodu Franeta Drolca). Beremo še: Dimenzije Bo-rovih Daljav (Janez Dokler), Srečanje s Pablom Ne-rudo (izbor pesmi v prevodu Miroslava Košute s spremno besedo), Vurnikove misli o glasbeni u-metnosti (Kristijan Ukmar), Življenjski prostor mla-dine (Bogdan Kavčič), Vloga filma v življenju mla-dine (Marjan Kroflič), Informativnost proizvajal-cev (Stane Možina), Ocene in poročila. Likovna pri-loga, ki je v primeri s prejšnjo številko fuiik-cionalna, prinaša votivne podobe na Gorenjskem. Ob zaključni številki letošnjih Problemov ugo-tovimo še naslednje: ob »sentimentalni« vihri v zvezi z relacijo Mlada pota — Problemi smo ugoto« vili da se na Slovenskem s pomočjo dnevnega ti-ska da ustvariti javno mnenje, ki je vsiljeno. (Od-por proti novi reviji): — da je revija opravičila svoj obstoj in da je v njej objavljalo večje število ljudi, ki se ukvarjajo z vprašanji kulture in družbe. — da smo med domačimi sodelavci (literarni del revije) naleteli na povprečno povprečnost. Izvzeta je poezija (Makarovič Svetlana, Miroslav Košuta, Janez Juvan) in proza (Kmecl, Kavčič). PETER BREŠČAK t*re€l€wJ€E Moje dlani so zdaj krute in stare. Nad izjokanim jezerom so obvisele. Tvoje oazno jutro se ne bo moglo napiti iz njih. Kaktusov trn si. Moje peruti te niso prekrile in pod njimi ne zveneš nikdar. Travna poljana si. Od tvojih sten se pesmi ne bodo odbile. Razpokana zemlja si. Vsak čas se iz tvojih brazd dvigne julijsko sonce in moj jutranji svit pred njim ne ubeži. Moje dlani pa so suhe kakor pijančevo grlo. Vzemi me torej. • Spal bom na tvojem trnju. Spal bom na travni poljani. In soncu bom pustil, da me dohtti. HERMAN VOGEL 3šaio k prvemu pol/ubu Zadrži dih, da ne zbudiš vetra. Ne reci ničesar, da ne zmotiš oblakov v tihi Ijubezni. Zapri oči. Sence se ne morejo poljubiti, če jih gledamo. JO2E PREŠEREN Samota Za temo tvojih oken jo čutim. Izkoplji iz njene duše besedo, pa jo razpni prek zidovja; brajdo, ki grenkega grozdja več ne kaže očem ... Tarsa Trudna zemlja se zavija v plašč megle in mraza. Droben dež rahlo prši. Samoten bor žalostno moli v nebo ožgane veje. Kaplje na šopu suhih igel se leskečejo motno kot solze ... x\nkira najbolj avanrt;-gardna pota. Med tehni6nimi sredsbvi polj-skih skladateljev najdemo vse od. dodeka-fonije in serielnosti, preko pointiliaama in uporabe raznih šumav do konkretne in elektronske glasbe. Po tem, kar smo sli-šali na bienalu, sta najpomembnejža kom-pcmista sodobne glasbe Witold Lutoslaw-ski ln Kryisataf Penderedki, omeniti pa ja traba še W. Kotonskega, K. Serockega, H. Goreckega itn. Za poljake skladatelje se mi z»di anadilno, da telmična sredstva v njihovih sdcladbah niso sama sebi namen, amipak so izraz nekega raaspoloženja, de-janja ali misli. (Sev&da se fco ne da genera-lieiraiti.) POLETJE IN STUDIJ FOTO: JOCO 2NIDARŠIC ČeSko glasbo smo spoanali samo z rna-gnetofonskih posnetkov in po predavanju sikladatelja Vaolava Kuičere. Iz tega bi lahko sklepali, da je češkim sodobnam komponistom važtK) predvsem glotolje in resničnejše razumevanje današnjega sveta "va. človeka. Iz tega pa kot logična posiedi-ca sledi iskanje nov^ga glasbenega izraza in novih israznih sredstev. O sovjetsiki glasbi sem že rekel, da je gloiboko zasddra-na v folklori in r bogatd tradiciji. »Glas-ba mora biti avessana z ži-vdjenjem, v njej se mora zrcaliti vse bogastvo pojavov v novem življenju, vse misli in čusbva na-Sega naroda,« je dejaJ muzikalog I. Mar-tinov. Talkšna je Simfanija v c-molu E.M. Mirzojana, ki smo jo slišaH v izvedbi Moskovske filharmanije. Gavoriti o jugaslovanslki glasibi je naj-težje, ker pač živkno v njeni sredi. Zato. samo nekaj besed. Naši skladatelji se stil-no naslanjajo na najrazHidnejSe smeri. M. Keleman sledi tudi najefcstremnejšim atneriškim eksperimentoim, vendar kom-poaira tudi v bolj dagnanih formah. I. Malec je član pariške skupine Reoherdhes musicales iai korr^xmira deloma v tej teh-niki, deloma pa uporaJblja serielnost in dodekafonijo. Sferielno tehnifco in dodeka-fosiijo uporabljata tudi A. Srebotnjak in K. Fribec. P. Ramovš kx P. Merku iiporab-ljata tudi ta sredstva, vendar se nagibata predvsem k močaerau izrazu. S sodabni-mi sredstvi eksperimentirata tudi S. Hor-vat in I.Petric. LaUko bi nastel še vrsto skladateljev, ki se posliižujejo sodobnega glasbenega jezika, na primer B. Papando-pula, U. Kreka, M. Cipro, M.Rastida itn.,, vendar bi to presegalo okvir tega članka.. Končno pa tudi ni tako važno, v kakšnem stilu komiponira, ampak je ravno bienale pokazail, da lahko prava umetni&ka dela nastanejo v ?seh stilih, samo če so izraz rosnične umetniSke osebnosti. Kristijan Ukmar Charlotte Armstrong Kajbi storil ti? 6 Po tem nisva o Eddieju, živem ali mrtvem, ni-koli več govori4a. Postala sva dofora p.rij»telja; Ben j« bil za dmžbo kar prijeten. Nelkega dne je neaiadoma zazvonil telefon, pokli-cala ine je teta May. »Nan, kako se imaš, draga? Me poslušaiš?« »Seveda,« sem rekla. »Mislim, da smo že daleč od tistega neumnega prepiranja. Rada bi to prekinila. Hočeš ... ne odgo-vori prehiro nikalno ... nas boš obiskala kak večer, da bi bila skupaj z Johnom in Marcio kot dobra družina?« »Oh, teta May ...« moje srce se je kar lomilo. »Počuti se mlada,« je zavpila teta, »prosim, Nan. Glej naprej, ne nazaj. Bodimo spet normalna dru-žina.« »Ali si Marcia tega želi?« y>Jaz &i to želim,« je resno rekla teta. »V redu ... ne vem ...» »Poikliči me,« je še rekla teta, jatE pa sem ji to obijubila. Ben je mislil, da bom šla. Rekel je, da bi šel z menoj. »Mlad človek sem, upam. Razen tega pa jac to odrejam.« »Prekiniti mržnjo? Je to način?« »K)bišči jih,« je vatrajal. »Nekaj ti pravim.« »Kaj?« »Qni ne bodo več jsti.« »Ne vem, kaj misliš,« sem rekla. »Doforo, ti, na primer, tudi niisi več ista. Poslu-Saj me, Nan, zakaj ti skušatn pritkazati drugaično sliko. Tvoja sostridna Marcda je živpla v New Yorku življenje, ki si ga ti imenovala ,podganja dirica.' Se ti je kdajkali zaadeilo, da se je ona od tega umalknila daleč stran?a »Seveda. Denar, breasikrbnost, soliden meščan za moža.« »Doibro, prav zaradi tega, ker si si ti žolela ist« stvari, ki jih je ona dotoila, je ne zbadaj. Prenehaj s tem in malo pomisli. Za Marcio samo je morda to samo načio, da bi sledi...« »Zamešala v 4gri?« Moje oči so se zaprle. »Dofbro,« je re&ed neudobno. »Rekli so, da je bila bolna in utrujena. Kaj, če... pusti me gavoriti mi-nuto... ifcu je živahno dekle, iipomo in breaskrbno, zabredla v slab krog. Zaljubila se je v tega sla-botneiga očarljivca in prevzela ves boj na svoje rame. Misli, da je tvoja sestrična videla, kako gre vsc to v polomu. V tej stalni negotovosti, v tej pod-ganji dirki, kakar si jo ti imemavala. Proti... reci-mo, nepaštenju in težavam in... zmeraj je bilo slabse. Smatraj, da je zdaj s tem prekinila, Nan, in boleče — bog ve kako boleče — se zdaj pomika nazaj, da bi spet dosegla neko dostojanstvo ..« »In človeka, ki ga Ijubim,« sem zamrmrala. »Ah. Ljubila si ga. Naj ti bo vendar to jasno. Se je on sploh kdaj vate zaljubil? Kaj je ona vzela tvo-jega, resnično tvojega?« »Ali veš, da je bila povezana s prevaranti?« sem sopla. »Ne, ne vem teh prekletih stvari. Vse sem samo domneval. Tebe hočem spraviti stran od smrtnega konca. Na vse gflej, kakor da bi ničesar ne vedela. Daj pravico dvoma tudi koimu drugemu. Priznaj, da je mogoče, da se Ijudje spremenijo in da je to- liko stvari, ki postavljajo tvojo preteddoat pradte, potem pa malo zaupaj vanjo, ki se je iztrgada is te nesnage.« Ni prodane? Glasbeniki ne bi igrali -pred, pra: emo dvorano, vokalisti pa bi bili med svo. jim občinstvom. Tudi kompozioije bi bilo precej drugače sprejete, kar bi iigodno vplivalo na komponiste. Sicer pa se povr-nimo k vprašanju, kako bo s popevkami! Videti je, da ne bo nič kaj do-brega! Sklepam po tem, da je organi-zaoijski odbor za izbiro pčipevke podalj-šal rok za oddajo skladb za mesec dndi' Torej tudi med komponisti ni velikega za-nimanja. Nedvomno bodo poslali svoje kompozigije Adamič, Avsenik, Privšek, in komponist papevk, v katerih prer vladuje narodni motiv — Stiasni. Mislim, da še vedno premalo ljudi komponira, ta-ko da ni ogfožen primat nekaterih stari' dardnLh komponistov, ki pa se prav za* radi tega primata ne potrudijo najbolje... Tu je tudi vzrok tavanju in iskaniju sloven-&}ce popevke. čas bi že bil; da s^" kx>nciio najde kdo, ki bo skampandral taiko stvar,' da bo prebavljiva in da zato ne bo vzrok številnim negodovanjem. IVO ŠTRAKL »Misliš ...?« »Ne,« je rekel. »Toda spodnjo uistnico otorača nav-zven, kot si rekla. Sicer pa je bolje, da vidiš sama.« Bila je nenavadna kitajska restavracija z mehiko svetlobo in z živahniini dekoracijami. Vstopila sva mirno; Ben "je pomignil natakarju, ki naju je po-peljal k mizi, s katere sva lahko gledala klavir v kottu Clovek, ki je sedel za klavirjem, nama je ka-zal hrbet. Ni se ozrl, ko sva se mu čisto približala. Ben mi je pokimal. Vedela sem, da ga moram po-slušati Vstala sem in se nagnila h klavirju. »Hej, Eddie,« sem rekla; poskusila sem, da bi to reikla s popolnoma običajnim glasom. »Gotovo ste me zamenjali s kam drugim, miss.« Bežno me je pogledal. Hotel me je nagnati. »Morda vam to ne pomeni veliko,« sem rekJa po časi, »toda poklicala sem vas, ker sem sJišala, da ste mrtvi.« Vdal se je. S apremenjemim glasom, ne da bi drignil pogled, je rekel: »Kaj hočeš od mene, Nan?« »Ničesar. Samo vedeti.« Z eno rako sem se na-slonila na klavir. »V redu, našel sem nelkoga, ki se mu je v tisti noči še bolj mudilo kot meni,« je rekel Eddie. »Ta-ko sem rau prodai svoj sedež v letalu. To je vse.« »Eddie, ti nočeš, da bi te ljudje ... našli?« Spustil je roke in me pogledal, malo jezen, malo žaJosten. »Upam, da v svojem življenju nikoli ne boš prišla v nevarno druščino. Bolje je, da greš mi-mo teh stvari. Jaz sem dobil svoj nauk. Kmaiu grem sipet na jug.« »Na jug?« »Recimo južno od meje. Ni ti treba vedeti, kam. Ne govorijo več angleško. Tako, bodi dobra in pojdi!« Njegove rjave oči so ga zagovarjale. Počasi sem rekla: »Bila sem nekega dne na av-tobu&u...« »Vem. Bolje bi bilo, če takrat ne bi bil na cesti. Kako si prišla sem?« Obrnil se je. Ben je seded mirno, br&zibrižno; ni se videlo, da je pravzaprav povezan z menoj. »Ker sem ... ker ...« Bala sem se, da bo Eddie vstal in zbežal. Hotela sem mu reči resnico. »Samo nekaj je, Eddie .« »Zakom me preganja,« je retkel hitro »To ni tisto, Nam. Poštemo. Ne govori tega okoli, prosim te. Tu je nekaj ljudi, ki se jim raje umaknem. Ljudi z umazaniimi idejami, recimcf. Na jug grem prebit ta čas. Ne ustavljaj me.« »Ne bi te hotela ustavljati, Eddie. Samo... Mar cia« »Marcia? Ne .. Pa ne, da bi ji povedala?« me je vprašujoče pogledal. »Ne bi mi verjela.« »To je dobro,« je mmira'l, »pustimo to, Nan. Jaz fco želim.« Dvignil je roke, pripravljene za igranje. »Lahko mi narediš težave.« »Poročila se je, Eddie,« sem rekla abupano. V njem se je nekaj zganilo. »Bral sem o tem v časopisu.« »Dddie, ona se ne more poročiti.« »Nikoli ji ne bom z ničemer škodoval.« »Oh, Eddie,... ne vidiš, da je tu še netedo? Njen novi mož. On se je zapietel.« »V redu,« je rekeJ. »Poslušaj me: Ta- zakon je pofpolnoma legalem.« »Kaj?« Pogledal me je. Njegove otroške oči so bile take, kakršmih sem se spominjala.« Ko ste pisali, da boš prišla, sva bila poročena samo na videz... Marcia je bila zmeraj za to. Morda me je hotela s tem prisiliti, da bi se zares poročil.« »Ti., ti in Marcia sploh nista bila poročena?« Naslonila sem se na klavir. »To si hotel reči?« >»Qna je adaj poročeina. Ne bi to pustila? Ta Eddie, rermo teslo, ni bil za take stvari. Zdaj je že dol-go mrtev...« Sklonil se je, da bi pobral ključe; pogledala sem njegovo glavo. »Ta Eddie mi je bil nekož vše^,« sem reikla. Nek Kitajec naju je radovedno ogledoval. »Opro-sti, Nan!« Bddie se je zravnal. »Najbolje, da začnem z delom.« Z očmi ine je vprašal, kaj še hočem. »Zbogoin,« sem rekla utrujeno. »Zamenjala sem vas za nekoga drugega.« Ezpod Eddiejevih rok je začeda vreti glasba. šla sem k mizi in vzela svojo torbo. Ben je tdho vstal iin me pospremil. Imela sem pričo. Silo, s katero bi izpodrezala sestriono Marcio. Vedela sem — in vizija je po&ta-jala vse jasnejša — da bi od vseh ljudi na svetu John Lookhart... brezobziren, snobovski, tafe po sebnež kot je... bil najmanj Srpospben dojeti to situacijo »Si vedel to?« sem vprašala Bena, a ni hotel od-govoriti. Prišla sva do avtomobila. »Kaj bova adaj?« sem vprašala. »Oh, kaj bova naredHa?« : »Ti stori,« je rekel odrezano. »Jaz bom s te^boj, ne glede na to, kaj boš storila ali refcla.« Pagnal je ar/to. Peljala sva se proti biši, kjer naj bi naju čakali teta May, stric Paul, John Lodkhart in njegava legalna žena — moja sestrična Marcia. »Ne bi jim hotela povedati, kje je Eddie,« sem mrmrala. »Nočem ga spravljati v nevarnost. No^em tega.« Ben ni govoril. »če jim bom rekla, da sem govorila z njhn in če jim boš td rekel, da si naju slisal, bodo verjeli, da je še živ, ali ne?« Ni odgovoril. »Ali naj jim povem? Pomagaj mi, Ben!« Rekel je: »Ne, nočem ti pomagati, Nan. Povedal sem ti že. Ražkrila sva si karte.« »Pelji me domov, prosim,« sem re&la nervoano. »Ne greva tja.« Ni odgovoril, pa tudi smeri vožnje ni spremenil. Vedela sem, da fiestri&no Marcio lahko usničim. In. vse njih lahico ranim. Johna LocJcharta, ki se ni zaljubil vame, in mojo teto May, ki je vedno bila taiko zaposlena, in strica Paula, ki ni nikoli slišal, kaj sem rekla. Ce bi se branila s tem, da mi je bilo vedno samo za resmico ... oh, Marcia bi morala podleči! In vse to bi bilo samo: povedati resnico. Se enkrat. Toda Marcia je mislila, da je Eddie mrtev. Mi-slila je, da je preteklost mrtva. Toda jaz jo lahko iztrgam iz tistih odborov, lahko jo spravim na tla... Pogledala sem Bena v obraz. Ni mi hoiel poma-gati... nič več, kot mi je že. Kaj bi sUvU ti? KONEC ¦ ¦ ¦ INDEKS IN... TELOVADBA Pred vami je zadnja številka Tri-bune v letošnjem šolskem letu in z njo vred tudi zadnji Indeks in ... Za to priložnost smo izbrali ne-dvomrto najboljšega športnika med ljubljanskimi študenti — Mira Ce-rarja, ki je prav te dni postal ab-solvent pravne fakultete. Miro je Ljubljančan, star 24 let, telovaditi pa je pričel že, ko je hodil še v osnovno šolo. 9 Na prvo vprašanje, kaj so nje-govi načrti za bližnjo prihodnost, je Miro odgovoril tole: »Cez teden dni bo v Zrenjaninu državno prvenstvo v telovadbi, nato v začetku julija v Beogradu evropsko prvenstvo. Za ti dve tekmovanji se že nekaj časa pripravijam, in upam, da ne bom ra^očaral. Nato bom jeseni, kolikor se bo naša študentska drž. repre-zentanca udeležila univerziade v Braziliji, sodeloval na tej največji manifestaciji študentov-športnikov. Meseca oktobra bom skupnb z o-stalimi najboljšimi evropskimi te-lovadci odpotoval na Japonsko, kjer se bom udeležil predolimpij-skih tekmovanj.« 9 Kako vsklajaš študij s šport-nim življenjem? — »Doslej sem o-boje uspešno koordiniral; tako upam, da mi bo to uspelo tudi do jeseni oz. prihodnje pomladi. Do takrat mislim namreč diplomirati.« « Kaj je tvoj konjiček? »V zad-njem času se navdušujem za foto-grafiranje in na vseh tekmovanjih, kjer sem, snematn svoje tovariše.« 0 Koliko treniraš? »Petkrat do šestkrat tedensko — po tri ure dnevno. Poleg tega gojim še malo dopolnilnega športa, to je tek v pri-rodi in igre z žogo za .razmiganje'.« 0 Tvoj največji uspeh doslej? »Osvojitev naslova evropskega prva-ka v Luxemburgu in uspeh na Ie-tošnjem svetovnem prvenstvu v Pragi.« 9 Kam najraje zahajaš v prostem času, če ga sploh kdaj imaš? »Z že-no greva sem ter tja v kino in na sprehod.« * Ali bereš Tribuno? »Da, red-no.« 9 Delo študentske organizacije na pravni fakulteti? »Aktivno delu-je, rešuje študentske probleme in organizira akcije, žal pa še ni za-jela najširšega kroga študentov.« • Ima »športna sreča« kakšen po-men pri telovadbi? »Več kot znaš, ne moreš pokazati. Toda tvoj tek-mec ima lahko »kiks«, ti pa se do-gajajo tudi najboljšim svetovnim telovadcem in tako se nemalokrat zgodi, da slabši telovadec premuga boljšega, prav zaradi tega, ker ima le-ta slab dan.« ^ Za zaključek še tvoja napo*ed za prihodnjo olimpiado v Tokiu. »Na -Japonskem bodo nied najbolj-šimi telovadci poleg domačinov še ,nova nevarnost' — Kitajci, sov.jet-ski telovadci, morda še Korejci ter kak posameznik iz Italije, Nemčije itd.« Miru želimo prav od srca kar največ uspehov na bližnjih po-membnih tekmovanjih, seveda pa tudi uspešno opravljanje diplome, kar bo našemu državnemu repre-zentantu in najboljšemu jugoslovan-skemu športniku gotovo tudi uspe-lo. T. Z. Sprejem za študente-športnike na biotehniški fakulteti Preteklo sredo (22. V. 1963) je dekan biološke fakultete, profesor dr. ing. Vinko Sadar, sprejel najboljše študente-športnike te fakultete. Prisatni so bili tudii prode-kan iakultete, prof. dr. Srečko Vatovec, se-kretair Zoran Lapajne ter nekateri profe-sorji. Tov. dekan je v svojem pozdravnem go-voru čestital za šporbne uapehe devetim študentom biotehniške fakultete in jim predal spominska dairila (pokale oz. pla-kete z vgraviranim posvetilom fakultete). Zatem so se v spominsko knjigo fakultete po vrsbnem redu vpisali tile šitudeniti: Jelnikar Igor (študent gozdarstva), košar- kar Kastelic Franc (agronomija), atletika Kern Bojan (gozdarstvo), namizni tenis Klinar Andrej (gozdarstvo), smučanje Lakota Peter (gozdarstvo), smučanje Šlibar Jože (gozdarstvo), smučanje špan Slavko (agronomija), atletika Teran Janez (veterina), namizni tends Vidovič Edo (gozdarstvo), smučanje V svojem govoru je tov. dekan poudaril, da dobro ve, kako težko je danes vsklajati študij in šport, saj zahteva šport mnogo treninga in s tem tudi veliko časa. »Toda,« je nadaljeval, »ne dvomim, da se boste v življenju znašli, kajti vztrajnost, ki jo kot športniki imate v sebi, boste kasneje prav gotovo znali prav izkoristiti. Fakulteta je ponosna na vas, prav tako pa tudi mi, profesorji, z zanimanjem spremljamo va-še uspehe na športnem polju in jih tudi cenimo. V imenu fakultete in tudi v svojem vam v bodoče želim še obilo uspehov ter tudi mnogo sreče v nadaljnjem življenju, saj boste večinoma kmalu zapustili našo hišo z diplomo v žepu.« V imenu nagrajenih se je tovarišu deka-nu zahvalil športni referent bio^tehniške fa-kultete, Milan Žodnir. Prijetna dolžnost nam je pohvaliti fa-kultetno upravo biotehniške fakultete, ki je kot prva med vsemi ljubljanskimi fa-kultetami organizirala tak sprejem ?a svo-je študente-športnike; upamo, da bo to vzgled ostL>;m fakultetam, ki nekatere, žal, vse preveč pozabljajo, da imajo med svojimi študenti tudi športnike velikih kvalitet. To^maž Zajc Zdenka in telovadba Ker je razgovoru za Indeks in . .. priso-stvovala tudi Cerarjeva žena, bi pač ne bi-lo »pravično«, če ne bi za kratek raz-govor zaprosili tudi njo, saj je Zdenka državna reprezentantka v telovadbi in je doslej že štirikrat branila barve naše dr-žave. Zdenka (Prusnik) Cerar je študentka pravne fakultete in se pravkar pripravlja na zaključnc izpite tretjega letnika. Na vprašanja je Zdenka odgovarjala takole. • Pomen telesne vzgoje pri študentih. »Velik. študentje bi se morali več ukvarjati s telesno vzgojo, kajti za sprostitev po laudiju je telovadba najbolj prikladna.« • Kaj misliš o reformi študija? »Med ti-stimi, kt jih je novi način študija zajel kot prve, sem bila tudi jaz; lahko rečem, da sem zadovoljna, saj si bom v dobrih 1 letihpridobila zadostno znanje. Seveda zahteva tak način študija v primeri s prejš-njiro več intenzivnega deJa« • 'Tvoj konjiček? »Rada berem. Najbolj mi je pri srcu svetovna književnost, in to klasika« • Bereš Tribuno? »Berem; všeč nii je, posebno zadnja stran.« * • Tvoje mnenje o delu študentske organi-zacije na fakulteti. »Pretekli teden je ime-la naša organizacija svojo skupščino, na kateri so razpravljali o problemih prav-kar minulega šolskega leta ter o akcijah Zveze študentov na fakulteti. Mislim, da mora v bodoče naša organizacija zajeti še več študentov.« • Tvoj največji športni uspeh? »Potem ko seni dve leti tekmovala v zveznem raz-redu, mi je uspelo osvojiti četrto mesto med najboljšhni jugoslovanskimi telovad- AKK Olimpija se pripravlja Tekmovanje v zvezni košarkarski ligi se letos še ni pričelo. Vzrok za to zakasnitev je sodelovanje naše državne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Braziliji, kjer je naša reprezentanca dosegla doslej svoj naj-večji uspeh. To4a moštvo Ijubljanskih študentov se že od začetka maja temeljito pripravlja za le-tošnje tekmovanje y zvezni košarkarski ligi. V razgovoru s tren-erjem moštva, tov. Mi-kom Pavlovičem, smo izvedeli, kako pote-kajo priprave. Igralci imajo za seboj 12 dnevne kondicijske priprave, zdaj pa že va-dijo tehniko in taktiko. Do pričetka Hge (8. VI.) bodo odigrali še 6 ali 7 trcning teKem. Trenirajo dvakrat dnevno, in to zjutraj (in. dividualni trening), zvečer pa se .gralci zbe-rejo na našem igrišču pod C«kinovim gra-dom na skupni trening. Trenutno so na raz-polago tile igralci: Dermastija, L-ogar, Bas-sin, Tavčar, Muller, Potočnik, Vrhovec, Pe. sek in Kapelj. Jelnikar je že dlje časa po-škodovan in še ne sodeluje na treningih, Eiselt se še ni vrnil iz Brazilije, Lokarja pa še ni iz vojske. Kaj pa Daneu? Do jeseni bo še v vojskj in šele za zadnjih nekaj tekem Lahko računamo tudi z njim. Letošnje državno prvt-nsivo v košarki se bo pričelo 8. junija In bo trajalo do 4. no-vembra. Trikrat b.o prekinjeno, in to od 4. do 18. avgusta. To bo odmor m-ed spomladan-skim in jesenskim delom prvenstva. Se dva-krat pa bo prekinjeno zato, ker se bo naša državna reprezentanca udeležila mediteran-skih iger v Genovi, kjer branijo naši ko-šarkarji prvo miesto, in evropskega prven-stva v Vroclavu na Poljskem, kjer bo naša reprezentanca branila ugled drugega najbolj-šega moštva Evrope. Otvoritveno tekmo igra Olimp;ja doma 8. junija zvcčer proti moštvu Zastave iz Kra-gujcvca. Že teden dnj kasneje pa gostuje v Beogradu proti svojemu najnevarnejšemu tekmecu - Beogradu; od te tekme je lahko kasneje marsikaj odvisno. Tudi v naslednjih trch koliii (23., 27. in 30. junija) čakajo naše moštvo dokaj težke tekme. Prva z Zadrom doma, nato s Partizanom v Beogradu in znova zelo pomembna tekma z zagrebško Lokoniotivo. 7. julija sprejmemo moštvo Radničkega iz Beograda, ki je najnevarnejši »>«utsid«r-«. 11. gostujemo v Zrenj&ninu in igramo proti no. vemu članu lige — Prolcterju, 14. aa doma-čem igrišču z Železničarjem iz Karlovca, zadnjo tekmo spomladankega de'a prvenstva pa igra Olimpija 4. avgusia v Beogradu proti moštvu Crvene zvezde. Že iz samega tekmovalnega koledarja je razvidno, kako naporno bo to tekmovanje. »Vprašanje prvaka je povsem odprfco«, je dejal tov. Pavlovič. glavni favorit so: mo-štva Beograda, Lokomotive, Zadra in morda Radničkega. Toda Olimpija si ne bo pustila odvzeti na-slova kar tako. V to ne dvomimo in zato naj ne bo optimistiCna trditev, da je Olim-pija glavn; fafor:t za ponovno osvojitev na. slova državnega prvaka, kar ji vsi tudi že-limo. Prehddna zastavica za FNT ZŠŠO je v letošnjem študijskem letu raz-pisala prehodno zastavico za najboljSo športno organizacijo na fakulteti. Prva je tto zastavico dobila športna organizacija na FNT, ki je dosegla zelo lepe uspehe pri raz-voju telesne kulture na fakulteti. To pri-znanje, ki so ga prejeli na svečani s-eji ob prisotnosti predstavnika komisije za telesno vzgo.jo pri US, predstavnikov VO ZŠJ in de-tegatov športnih organizacij, naj jim bo zahvala za uspešno delo, obenem za vzpod-buda za uspešno delo vnaprej. Napredek v delu športnih organizacij smo lahko opaziili tudi na drugih fakultetah, ki so v znak pri-znanja za uspešno delo prejele diplome (To so bili: pravna, niiedecina, filozofska fakul-teta in VSTK). Prav tako so prejelj diplome za požrtvovalno delo predsedniki športnih organizacij. Glavač Peter (FNT), Cejvan Mišo (pravna), Stopajnik Franc (filozofska), Bu-tar Sreeko (meditina) in Rehar Tone (VSTK). Razclelili so tudi nagrade za največjo udelež-bo n» pohodu ob žici okupirane Ljubljane. Prve nagrade niso pod-elili, ker je komisi.ja pri ZŠŠO menila, da udeležba študentskih ekip n' bila najboljša. Drugo nagrado (dre-se) je prejela FNT, ki je poslala 15 ekjp, tretjo nagrado pa klub šentjurskih študentov (žogo). Po svečani s«ji je sledila skromma zakuska z zabavo. VrSTK: REPREZENTANCA UNIVEHZE - 29:31 V počastitev Dneva mladosti }e ZSSO pri-redila vrsto športnih prireditev, med kateri-mi je bilo prav gotovo največ zanimanja za rokometno tekmo med zelo dobro ekigjo VTŠTK in kombinirano ekipo univerze. Telk-ma ,je bila zelo zanimiva in na primenni kvalitetni ravni. Ekipa VSTK je pokazaila lep rokomet in je zasluženo zmagala z rre. zultatom 29:16. V ekipi VŠTK so bili najboll.j-ši Polenčič, Ačkun, Vidovič in Urnavt, p»ri kombinirani ekipi univerze pa Sparembtek in Kovač. Vratarja obeh moštev sta bila zebto dobra. Manj zanimive so bile tekme v ko-šarki, k.jer so se pomerile sicer tri dobire ekipe, vendar igralci niso pokazali vseg,ra, kar znajo. Najboljša je bila ekipa študento-novno opozarja, da predstavlja vprašanje športa med študentkami resen problem; za-to bodo morale športn« organizacije v na-sledn.jera letu posvetitj mnogo več pozorno. sti ženskemu športu. kami (za Biličcvo-evropska in državna pr-vakinja, Kočiševo — četrta v Evropi, in Košanijevo).« • Kolikokrat tedensko treniraš? Petkrat na teden po dve uri in pol.« • Prihodnost? Še pred vpisom v četrti letnik bom postala mamica; zato mora telovadba sedaj bolj počivati, prihodnje leto pa bom seveda znova pričela z vadbo, kajti telovadba mi je nad vse pri srcu. Čez dobro leto pa me čaka, kakor že prej moža, diploma« Kakor prej Miru, tako zdaj Zdenki nase najboljše želje, najprej kot mamici, nato študentki in ne nazadnje — tudi kot telo-vadki. ¦ I vodna beseda: če se pogovarjamo s seboj, vsaj 11 vemo, da se pogovarjamo s pametnim člove- *"* kom iri ne z... (inie nečitljivo; urednikov pri- pis: Paragraf o žaljenju zoper čast in dobro imel) Tudi nek pesnik se je za Tribuno pogovarjal sam s seboj, potem je Tovariš v rubriki Kaditi prcpovcdano ugotovil, da se ni pogovarjal s pametnim človekom. Zastavil sem si pet vprašanj v zvezi s satiro. Tokrat ne bom škorpjon. Sploh pa še najraje sam sprasujeri. Profesor mi je namreč na zadnjem izpitu dejal: — Kolega, vi še niste razčistili s šundotn, odgt varjate kriminalno! Sicer pa preidimo na vprašanja in odgovore! — Kaj misliš o satiri? — Jaz nič ne mislim, jaz pišem! — Imamo Slovenci satiro? ^ — Mi nimarno satire. Imamo Paviiho. — Katera parola ti je najbolj všeč? — Prepovedano je itneti slona v sobi. — Zakaj? — Ker je ne razumem. — Specifičnost študentskega hijmorja? — Brez komentarja: letošnja zadnja številka zagreb-škega časopisa Studentski list: TOVARIŠI! MISLIM, DA CESTO PRETIRAVAMO! TAKO JE NA PRIMER, TOVARIŠ NERADE LOPTA-REVIC SPREJET V ZVEZO KOMUNISTOV SAMO ZARADI TEGA, KER IGRA LEVO KRILO! Ali pa: VETROKAZ JE NAVADNO NA VISOKEM POLOŽAJU, KER SE VEDNO OBRACA TJA, KAMOR PIHA VETER! — IMAŠ RAD PREGOVORE? % — Ne. — Katera satira je najbolje napisana? — Tista, kj ni napisana. (Nekaj misli o satiri iz Studentskega lista, ukra-deroo brez dovoljenja, iz navade: Vsi smo za satiro, če se ne nanaša na nas. Nemogoče je pisati satiro po direktivi, toda mogoče je, da po direktivi — ne pišemo! Ce bi bilo objavljeno toliko satire, kolikor je objavljeno člankov o pomanjkanju satire, bi se nacionalni doho-dek povečal za 10 %! S satiro je satiril in satira ga je strla!) — Vprašanje izven intervjuja, za lastno zabavo: Kateri vic ti je ta teden všeč? — Oprosti, povedal bom nekaj drugega: Kakšna je razlika med slonom in klavirjem? Na slona se lahko nasloniš, na klavir pa se ne moreš naklaviriti. Drugo vprašanje izven intervjuja:... — Da, da. (Odgovor nima zveze z dadaizmom, ker je med prvim in dmgim da vejica). -r- Kako bi odgovoril kolegu, ki meni, da je bil izbor jugoslovanskega humorja, ki smo ga objavili pred nedavnim — na spirali in ne na Uniji? — Kupil je troje očal: enc za boljši vid, ene za sonce in ene — za pravilen pogled na svet. — Kaj misli povprečen profesor o sistemu študija? — Lahko je kritizirati tak sistem študijc, težko pa ga je zdelati. — in nadpovprečen? ... (Odgovor iz znanih vzrokov izpade). — Kaj ti je bilo letos v Tribuni najbolj všeč? — Se nisem prebral, ker je ta številka komaj izšla. — Tvoje mnenje o naših književnikih? — Ga nimatn. Sposodil sem si ga pri tistem, ki je predlagal, naj Krleža in Andrič uporabljata čimveč indigo papirja, da bi Jugoslovani tako bili močneje zastopani v svetovni literaturi, ostalim pa naj bi... — Oh, kako grob si. Kadiš? — Krleži in Andriču? Ne! Ljubljansko mtoravo. ~ In mnenje o televiziji? — Še vedno tazbito na sestavljenko. — Če bi te poslali v vsemirje, za kaj bi se najprej pozanimal? — Kdo vse je za luno. — Tvoja meditacija ob avtostopu? — Ponavadi me ne zanima, zakaj me ne vzame 9 ceste, zanima-*ne, kje jemlje denar. — Ukvarjaš se s pisanjem, sicer neresnim, pa ven-dar. Kako bi, po tvojem mnenju, čimprej ukinili nepismenost? — Pocenimo pisaJne stroje. Nanj lahko vsakdo piše. — Če bi bil na primer vodilni uslužbenec, šef neke ustanove ... Kaj bi ... — Ne bi pisal humorja. Pisali bi ga drugi. — Si že slišal, da študentje, sedaj ko je reforma študija uveljavljena, končujejo v štirih letih? — Ne. — Jaz tudi ne. Misliš, da si humorist? — Misliš, da sem humorist???! ŠOPEKZA... $iarjanc& in Slavka i Nekaj minut pred enajsto uro smo v foteljih, kamor se zadnjič vsedejo tisti, ki zaveslajo v zakonski pristan, da počakajo, kdaj jih bo matičarka poklicala v poročno sobo in da pred trenutkom po-vedo zadnje šale in popijejo ženini prvi ali drugi jutranji konjak, neveste pa se posilijo s sokom, povprašali — po vsem videzu sodeč — študentski par: »Sta vidva MARJANCA BORŠTNAR in SLAVKO GLIHA?« »Da,« sta rekla hkrati in dodala: »Se nama je zdelo, da ste od Tribune.« Študirata agronomijo, oba sta absolventa in sta tudi isto leto zašla na fakulteto. Ljubljančanka Marjanca in Slavko, doma iz Žužemberka, sta takole rekla: »Poznava se več let.« Ženin pa je še pristavil: »Ona je moja brucovsika ljubezen ... Da, s prvega brucovanja ...« »Imata kaj prihrankov za skupno življenje?« »Imava, saj se bova sama preživljala.« »Sta mogoče igrala na tisti loteriji, kjer so ljudje dobili avto-mobile?« »Nisva,« sta rekla. »Pač pa vam jaz lahko prodam eno srečko,« je rekel nekdo, ki je sedel z nami v družbi. »Saj sem hotel imeti avtomobil,« se je pošalil, »pa je žena rekla, da se njegova barva ne sklada z barvo moje obleke ...« S tem je tudi pojasnil, da ni nič zadel. Srečko pa vendarle nosi s sabo! »Pa še nista motorizirana?« »Imava nekaj malega,« sta rekla bodoča zakonca. »Primo!« »Se vama je zdela danes kakšna stvar posebno smešna? Se vama ie pred poroko kaj posebnega pripetilo?« »O, ja,« so se vsi zasmejali. »Ko sem zjutraj obuval čevlje, sem opazil, da so mi v trgovini dali enega prekratkega,« je rekel ženin. Moral jih je nesti zamenjat, sicer bi bila poroka zanj bolj muka kot radost. Pa smo vprašali nevesto: »Kaj misliš, kdaj postane moški ne-zvest?« »Kadar ga žena spusti z vajeti,« je rekla in ni trenila z očesom. Drugi so se gromko zasmejali. ženin pa je pomežiknil in na vpra-šanje: »Verjameš, da ženske solze veliko pomenijo?« ... lakonično odgovoril: »Niti ne!« »Imata o športu kaj ,veze'?« »O, imava,« je rekel ženin Slavko, »kadar grem na nogometno tekmo, se ona vedno jezi!« Vsi smo vedeli, da je bilo to le za šalo. Prisrčno smo se poslo-vili onadva na sta z našim šopkom v roki čakala na matičarko. -de- Točno ob dvanajstih Kar na cesti smo ga ustavili. Prišel je v sami srajci, pod sabo pa je knel je-klenega konjička italijanskega porekla s kratko balanco. Zavozil je na pločnik in ni se mu bilo treba posebej predstavlja-ti. Toda bralcem ga moramo predsta-viti: JOŽE VEKAR, študent četrtega let-nika GRADBENIŠTVA. »Ne zameri, Jože,« sem rekel, »sam si kriv, da si današnja žrtev!« »Pa naj bo,« je zaTnrmral še vedno z oklevanjem in prosil, naj bom hiter. Ugo-dil sem mu. »Prosim te, povej, odkod prihajaš?« »Nikar se ne čudj, pri krojaču sem bil!« »In kam hitiš zdaj s kolesom?« »Na fakulteto!« »Na fakulteto? Ali ni zdaj čas za ko-šilo?« »Seveda je, saj sem že pošteno lačen. Pa vseeno moram na fakulteto! Moraim vprašati, ali sem opravil iapit iz fundira-nja ali ne... Veš, pri nas nisi nikdar go-tov o svojem znanju!« Sonce je posijalo izza oblakov in na Jo- žetovi roki se je zasvetil prstan. »Povej našim bralcem, kdaj si se poro-čil?« »Je to res treba? No... avgusta la-ni...« »In katero ime si dal, oziroma sta dala, sinu?« »Za Slovence malce nenavadno ime: Anastas!« »Kaj boš delal v poletnih pooitnicah?« »Na daljše potovanje se bom odpravil.« »Kam pa?« »Nekam na jug. Z ženo bom šel na po-ročno potovanje, na katerega lani nisva šla.« »še to povej: kje stanuješ?« »že vsa štiri leta v Kolegiju. Nikdar me ni zamikalo, da bi se preselil. V Kolegiju imam tudi svoje dobre prijatelje ...« »In tvoj čas za kulturno življenje?« »Pojem pri zboru Vinko Vodopivec, dru-gače pa rad hodim v Mestno (Jfcdališoe. Nazadnje sem gledal Tigrov kožuh.« Po sporazumu mu nisem postavljal dru-gih novih vprašanj. Mudilo se je obema. Jože je »vrgel v prvo« in odpeljal. M.T. pisma uredništvu Z današnjo številko Tribune se poslav-Ijamo za štiri mesece. Mnogi ne bodo ni-koli več bralci našega lista, ker bodo že junija ali septembra diplomirali in se bo-do na svojih delovnih mestih srečevali s pogosto težjimi problemi, kot smo se jih na tej strani (v rubriki, ki smo jo sredi leta iz PP/17, kar je bil naš poštni pre-dal, preimenovali v Pisma uredništvu) lo-tevali mi. Danes pa se moramo — ob tem neopa-znem slovesu — malo pomeniti o našem in vašem sodelovanju ... Na splošno lahko ugotovimo, da je bilo to sodelovanje, če ga primerjamo s prejš-njo rubriko, pa še s preteklimi leti, kar uspešno, kajti le malokdaj se je zgodilo, da na naš naslov ni prišlo nobeno pismo iz vrst študentov, pa tudi drugih bralcev, kar je dajalo misel, da rubrika mora ob-stajati, posebno še, ker je prvi most med bralci in uredništvom. S tako motivacijo je rubrika dosegla svoj namen; kljub te-mn pa so bili v času izhajanja trenutki, ko smo željno pričakovali vaših mnenj, ki naj bi bila objavljena na tem mestu, pa smo pošte zaman čakali. Vemo, da dan-danes ne moremo več govoriti o nezain-teresiranosti študentov za tisk (beri: za svoj časopis), kajti o Tribuni in o njenem konceptu, ki naj bo tak ali drugačen, raz- pravljajo mnogi fantje in dekleta, vemo pa tudi, da se o problemih, ki jih najde-mo v Tribuni, samo, razpravlja, nihče pa se ne opogumi, da bi zapisal te misli in jih poslal uredniku. Zakaj je to tako, si vsak po svoje predstavlja. Vsa pisma, v katerih so nas bralci pro-sili za pomoč, ali pa nam »zaukazali«, naj o neki stvart povemo svoje mnenje, ali pa neko zadevo raziščemo, smo poskušali formulirati in isbrati tako, da so zanimala širši krog študentov. Prepričani pa smo, da smo postavljene naloge^ v zadovoljstvo piscev pisem tudi uspešno recdizirali. Za jesen si želimo samo še nečesa, kar je tudi osnovna misel današnjega pisma: še več sodelovanja. Prepričani smo, da bo tako delo v obojestransko zadovolj-stvo. Ob koncu še nekaj besed o obeh rubri-kah na tej strani: šopek za... in Točno ob dvanajstih. Ti dve rubriki sta s spre-membo slike zadnje strani postali nepo-sreden kontakt s študenti. Točno ob dva-najstih je bila do zadnjega dosledno izva-jana rubrika. Tako tudi nismo mogli ustre-či tistim kolegom, ki so nas prosili za in-tervju, češ »... da bi bili radi enkrat v časopisu ...« in »... da bodo povedali zelo zanimive stvari...«. Naj nam Ut zar radi doslednosti, ki smo jo že spočetka obljubili bralcem, oprostijo. šopek za ... je naletel na mnoge pozitiv-ne in negativne kritike. Pozitivne v tem, da je Tribuna postala pozorna do študen-tov, ki stopajo v zakonsko življenje, nega-tivne pa zato, ker so se nekatera vpraša-nja ponavljala. Prepričani smo, da večina bralcev razume naš položaj in položaj no-vinarja, ki je vodil intervju, da se »... Ijudje pač običajno le enkrat joročijo...« (kot nam je izjavil neki ženin, ki ga je razgovor pred poroko očitno zadrševal). Ob tako svečanem koraku pač ne mo-remo pričakovati intervjuja, kjer bi od-govori na zastavljena vprašanja zahtevali veliko premišljevanja in bi mogoče celo izzvali borbo mnenj. Zato so bila vpraša-nja splošna, vendar po moznosti enkratna. Samo to. Nasvidenje jeseni! Uredntic Beseda urednika Maribora MARIBOR: Upravni odbor Kidri-čevega sklada v Mariboru je za štu-dente mariborskih visokošolskih zavodov nedavno razpisal Kidriče-ve nagrade. Za šest visokošolskih zavodov so izbrane široke teme, ki sajemajo skoraj vso družbeno, tehnološko in ekonomsko proble-matiko. Poročajo, da je razpis med mariborskimi študenti naletel na veliko zanimanje, saj so tu denarne nagrade, razen tega pa še zelo po-srečeno in preštudirano izbrane teme. LJUBLJANA: Sedmega junija bo v Ljubljani veliko predvolilno zbo-rovanje, na katerem bo govoril pod-predsednik Izvršnega sveta FSRJ Edvard Kardelj. Pričakujejo tudi množično udeJežbo študentov, saj med njiini vlada veliko zanimanje za govor tako visoke osebnosti. LJUBL.TANA: Začele so se letne konference Zveze komunistov. Prvo letno konferenco so pretekli teden imeli na elektrotehniški fakulteti, poročajo pa tudi, da so te konfe-rence že bile p*o nekaterih letnikib in oddelkih Ijubljanskih fakultet. LJUBLJANA: Osmega junija bo-do v Erjavčevi ulici št. 31 uradno odprli novo poslopje akademije upodabljajočih umetnosti. Otvorit-ve se bodo udeležili vidni kulturni in javni delavci, študentje te akade-demije pa bodo priredili razstavo svojih del. NOVI SAD: V nedeljo in ponede-ljek sta v Novem Sadu gostovala dva jazz orkestra iz Zahodne Nem-čije. To gostovanje renomiranih berlinskih jazz orkestrov spada v okvir kulturnib izmenjav medna-rodne študentske organizacije WUS. Orkestra, ki sta v Združeni arabski republiki, Libanonu, Turčiji in Grčiji požela burne apJavze. bosta nastopila še v Beogradu in Zagrebu. NOVI SAD: 'Nekateri uredniki skopskega študentskega Iista Stu-dentskj zbor so pred kratkim obi-skali novosadsko univerzo. Ta obisk poraeni izpolnjevanie spora-zuma o izmenjavi in sodelovanju študentskega tiska z ostslfmi uni-verzitetnimi centri. BEOGRAD: Pred kratkim so pri-redili študentje iz Beograda v ok-viru prireditve Ples cvetja tekmo-vanje za najlepše okno (z rožami) v študentskem dotnu. Zmagovalke-dekleta bi bile en mesec oproščcne plačevanja stanarine. Prvo nagrado sro dobila tri dekleta, pozneje pa se je izkazalo, da so bile to tri — ilegalke. ZAGREB: Na sestanku univerzi-tetnega odbora Zveze študentov za-grebške univerze so nedavno raz-pravijali tudi o sprejemu novincev jeseni. Izkoristili bodo lanskoletne izkušnje in tudi letos organizirali »Brucovih 7 dni« z mnogimi šport-nimi srečanji. Lani so s takim pri-stopom do novincev dosegli pomembne uspehe, letos pa se bodo za jesen še bolj potrudili prav pri vprašanju sprejema in vključeva-nja novincev v delo in vrste Zveze študentov. do Skopja Tribuna - glasllo Zveze Studentot — Izdaia unJverzltetnl odboi ZSJ — Oreja orednišld odboT - OdgovomJ urednllc Jož« SuSmelJ; giavnl urednib Mitja VavpetlC - Uredn. In uprava. rrtbuna PoDanska *'TL telefon S6-183 - teko« raCun 600-t4-608-7l - Letna naroCnlna 400 dlnanev. posamezni izvod 2fl dm - Rokoplsov lo fotograftt ne vTaft* mo - Ttsk: CP Delo. Ljubliana. TomSifteva'1. tel- M-521 iribuno