Leto LXV	Poltnlna ptiSana v gofovfn!
Atene, 8, Julija. TG. V Grčiji je nenadoma ii-bruhnila huda politični kriza, ki zna imeti neljub« posledice. Grški prestolonaslednik knez Pavel je namreč izjavil, da se hoče poročiti z meščanskim dekletom Komandaros, ki je hčerka bogatega veleposestnika in trgovca v atenski okolici. Prestolonaslednik je 24-letno dekle spoznal na iportnih igriščih, ker sta oba navduiena igralca tenisa. Časopisom je prepovedano črhniti le besedo o tem dogodku. Ko je kralj zvedel za odločitev svojega brata (prestolonaslednik je brat kralja Jurija, ki nima otrok), ga je pozval, naj nemudoma pride k njemu na Krt, kjer se kralj trenutno nahaja. Knez Pavel je odletel na Kri v letalu in je njegov odhod v Atenah povzročil silno senzacijo, ker na to javnost ni bila pripravljena in je razigrana grška fantazija začela iskati vzrokov takoj na področju notranje politike. Na Krfu je prišlo do hudega nastopa med obema bratoma. Knez Pavel je bratu — kralju povedal, da od svojega namena ne odstopi in da hoče na vsak način poročiti dekle, ki jo ljubi. Kralj mu je odgovoril, da
Pariz, 8. julija, c. Okoli 10. julija pride v Pariz romunski kralj Karol II. V Parizu bo ostal tudi ie na narodni praznik, 14. julija, in se ob strani predsednika republike Lebruna udeležil vseh narodnih uradnih proslav. Iz Pariza ho od-, potoval v Bruselj, od tam pa v 1/omlon. To potovanje bo tako dolgo, da se bo kralj Karol II. vrnil v Romunijo šele konrem avgusta.
Prvi obisk te vladarske turneje pa velja Jugoslaviji, skozi katero bo potoval. Jutri odpotuje kralj s posebnim vlakom v Jugoslavijo.
Pariz, 8. julija, c. Belgijsk i kralj Leopold III. pride v Pariz 24. julija in oelane tam več dni. Ogiedal si bo svetovno razstavo, ni pa izključeno, da so bodo vodila tudi važna diplomatska posvetovanja.
Rim, 8. julija, c. Bivši voditelj delavske stran-
Treba se bo navaditi, da bomo te brate, ki v javnosti sicer ne marajo nič drug o drugem slišati, kot da bi jih bilo drug prel drugim sram, imenovali v isti sapi, jih «mutrali za skupne nasprotnike vsega verskega življenja in vsake verske svobode, se proti njima skupaj borili in ne ločeno, pa naj bo to na velikih idejnih frontah človeštva ali pa na skromnejših slovenskih bojiščih Frnmnsnn ,i komunist, svo-bodomiselc in boljševik, sta hila in ostaneta bratu brat.
je to nemogoče. Nato mu je prestolonaslednik sporočil, da je pripravljen odpovedati se vsem pravicam na prestol, ako ni drugega izhoda. Kralj je bratovo izpoved vzel na znanje vidno ganjen, toda odgovoriti mu je moral, da na osnovi ustavnih zakonov za to poroko ne more dati dovoljenja in bo moral knez Pavel pač izvajati ustavne posledice.
V Atenah je v poučenih krogih nastala precejšnja nervoznost, kajti ako knez Pavel vztraja pri svojem sklepu in poroči Komandarosovo, potem se bo moral odreči prestolonasledstvu in bo treba poiskati novega prestolonaslednika. Kralj Jurij nima otrok in ker je bil njegov zakon s kraljico Elizabeto že pred leti ločen po krivdi kraljice, tudi ni verjetno, da bo kralj dobil prestolonaslednika v lastnem zakonu. Po ustavi bo treba novega prestolonaslednika torej voliti izmed članov kraljevske hiše. Vprašanje je samo, kje, kajti veliko število kraljevskih princev se je med republikanskim režimom poženilo v inozemstvu z bogatimi meščankami in je sedanji kralj Jurij vsakokrat po-
Po bojiščih
Salamanca, 8. julija. AA. DNB: Po vesteh vrhovnega poveljstva so na baskovski fronti nacionalisti brez težav odbili napad na pogorje Ca-stro. Tudi na osrednji fronti so bili sijajno odbiti napadi sovražnika.
Salamanca, 8. julija, b. Poročilo nacionalističnega glavnega štaba pravi, da so republikanci na meji biskajske province in Santadra začeli celo vrsto hudih napadov, da bi ponovno zavzeli hrib Castro Alen, ki so ga nacionasiti zavzeli v ponedeljek. Nacionalistične čete so odbile republikanske napade tudi na fronti zapadno od Madrida pri Brunetih. Severozapadno od Bruneta v smeri proti Eecorialu so izvršili republikanci napad na Guijanu in Villi Franca della Castello, pa so bili odbiti. Južno od Madrida so republikanske čete tudi po silni artiljerijski pripravi napravili celo vrsto hudih napadov s tanki v bližini Husere, bili pa so odbiti z velikimi izgubami.
Saint Jean de Luz, 8. julij. AA. (DNB) Nacionalna radijska postaja poroča z madridskega bojišča, da so tamkaj marksisti zbrali 22 bataljonov mednarodne brigade in da v odseku Villanueve del Castillo nadaljujejo s svojimi ogorčenimi napadi. Vse pa kaže, da bodo ti hudi napadi kmalu prenehali. Nacionalne čete so ohranile svoje postojanke. Ozemlje pred nacionalističnimi postojankami je napolnjeno s trupli naspiotnikov. Na madridskem bojišču se ;e včeraj vdalo nacionalistom več sto miličniko?. Nacionalistične čete 60 odbile napad na madridsko predmestje Uzera.
Rdeča poročila
Valencija, 8. julija. AA. Ilavas: Ofenziva vladnih čet v južnem delu pokrajine Jaen se hitro razvija. Republikanske čete so napredovale za 8 km v odseku od Časti Lodel do Alcala Real. Uporniki so imeli hude izgube. Na osvojenih postojankah^ je opaziti več slo trupel, ki jih je pustil sovražnik na bojišču, ko se je umaknil proti Puersolonosu.
ke, Lan6bury, je odpotoval v Rim, kjer se bo sestal z Museolinijem. Obravnavala bosta probleme, ki se nanašajo na organizacijo miru v Evropi.
Posebno j)ozornost pa pripisujejo obisku Lans-buryja v Vatikanu. Tudi ta sestanek je bil baje zelo skrbno pripravljen. Iz Rima se bo Lansbury odpeljal v Prago in od tam v Varšavo.
Kardinal Pacelli v Franciji
Rim, 8. jul. AA. (Havas) Kardinal in državni tajnik Evgenio Pacelli, kije določen za papeževega delegata pri posvetitvi nove bazilike v Lisieuxu, se je danes dopoldne ob 11 odpeljal s člani papeš-kega odposlanstva iz Rima. Njegovo potovanje ima uradni značaj; pri odhodu je stala na peronu postaje četa karabinerjev v slavnostni uniformi z zastavo in godbo in je izkazala vojaške časti. Od kardinala in državnega tajnika se je v dvorni Čakalnici poslovilo mnogo visokih osebnosti. Francosko vlado je zastopal francoski odpravnik poslov pri sv. slolici Rivičre, italijansko vlado pa minister Be-lase. Francoski poslanik pri sv. stolici Roux se je bil že prej odpeljal v Pariz, da se udeleži uradnega sprejema kardinala in državnega tajnika.
V Lisieuxu se je že začel evharističen kongres, katerega se udeležuje 6 kardinalov in 70 škofov iz Francije in inozemstva. Pričakujejo še prihod državnega tajnika Paeellija.
delil za to dovoljenje. Sedaj bo sploh težko najti kakšnega princa iz kraljevske hiše, ki bi prišel v poštev za prestolonaslednika. V poučeni javnosti z veliko napetostjo pričakujejo, kako se bo kriza razvozljala. Dolgo tega dogodka tudi pred javnostjo ne bo več mogoče skrivati in je zaradi tega tudi zanimivo, kako bo javnost to nepotrebno krizo sprejela.
Atene, 8. julija. TG. Ministrski predsednik Metaxas je skupno z notranjim ministrom in državnimi tajniki v predsedništvu vlade in v vojnem ministrstvu odpotoval na Krf v torpedovki, ki je z veliko brzino odplula iz pristanišča. Me-taxas ostane na Krfu pri kralju tri dni. Na vprašanje, kakšni so vzroki njegovega potovanja, Metanu ni dal nobenega odgovora. V poučenih krogih pa vedo, da je potovanje v zvezi s krizo, ki je nastala v zvezi z ženitbenimi nameni prestolonaslednika. Vojni minister je ostal v Atenah, da osebno pazi na javni red, če bi se zgodilo, da bi prišlo do kakšnih pouličnih presenečenj.
Pariz. 8. julija, b. »Echo de Paris< piše po informacijah z nacionalistične strani, da je valen-cijska vlada vrgla v borbo na madridski fronti 20.000 ljudi, ki pripadajo najboljšim četam republikanske Španije, z bogatim vojnim materialom, med drugim z načrtom, da prebije nacionalistične položaje pri Escorialu. Ta operacija je velikega pomena. Omenjena frontna linija je največja v tem odseku. Republikanci so imeli namen, da vržejo nacionalistične j»ložaje okoli Madrida v zrak, kar bi imelo važne posledice za valencijsko vlado. Kakor se čuje, so to zadnjo operacijo va-lencijske vlade povzročili komunisti, ki so proti vojnemu ministru Prieti in predsedniku Megrinu. Zdi se, da je ta napad izvedel šef generalnega štaba Rojo proti volji generala Miaje. Komunistični ministri so podpirali ofenzivo Roje, dočim sta bila Prieto in Negrin na strani generala Miaje.
Novo povabilo Neuraihu
London, 8. julija, b. »Daily Express« in >Daily Mail« javljata, da bo angleška vlada poslala nemškemu ministru Neurathu ponoven poziv, naj obišče London. Do tega obiska naj bi prišlo po doseženem kompromisu v vprašanju španske kontrole, domnevno koncem meseca julija. Po vrnitvi iz Londona se bo von Neurath pomudil tudi v Parizu.
Trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo
Pariz, 8. julija, b. Iz vladnih krogov se do-znava, da so se včeraj srečno končala pogajanja za trgovski sporazum med Francijo in Nemčijo. Pričakuje se, da bodo samo nemški turisti v Parizu pustili 250 milij. frankov.
Eardhardlove še niso našli
Ilonolulu, 8. julija. AA. (DNB) Iskanje mrs. Earhardtove tudi danes ni rodilo usjieha. Tri letala, ki so odplual s križarke »Colorado«, so se po dveh urah vrnila in niso ničesar videla. Matična ladja za letala »Lexington« bo priplula v ponedeljek v vode Feniksovega otočja in bo nadaljevala iskanje s 54 letali.
Tri letala, ki so odletela s križarke »Colorado« in se vrnila na ladjo, ko so brez uspeha letala nad obrežjem Feniksovega otočja, liodo na novo odletela ob 17.30 evropskega časa. Križarka plove čedalje bližje k otočju, da olajša letalcem iskanje. Morje je mirno, vreme lepo.
V Paleslini je mirno
Jeruzalem, 8. julija, b. Razglasitev načrta o razdelitvi Palestine na tri dele, ni izzvala nemirov, kakor so jih pričakovali, razen majhnih demnostra-cij. Prebivalstvo je ostalo precej mirno, vendar pa je še pripravljena vojska in policija. V Jeruzalemu je dobila policija plinske maske in bombe za solze. Policija je imela strog nalog, da nastopi takoj na prvi znak nemirov. Kakor se doznava, se bo danes sestal arabski veliki svet, ki bo razpravljal o razdelitvi. Zidje bodo proti temu načrtu zavzeli službeno stališče na židovskem zionističnem kongresu v Curihu, kjer se bodo sestali meseca avgusta tega leta.
Slalin bolan
I/ondnn, 8. julija, b. »Sunday Referee «javlja, da se je zdravstveno stanje Stalina v zadnjih dneh zelo poslabšalo. Znani specialisti za srce se stalno nahajajo v Kremlju, ker je Stalin pred tremi dnevi dobil napad pijučne angine.
Zagrebška vremenska napoved: Deloma bo oblačno, pričakovati je nekoliko večjih lokalnih neviht.
Dunajska vremenska napoved: Zmanjšanje
oblačnosti, hladneje.
Zemunska vremenska napoved: Nekoliko hladnejše v severni polovici, kjer bo prevladovala delna oblačitev. Jasno in toplo vreme v južni polovici. Krajevnih neviht bo nekaj zlasti v severni polovici.
mene na/vala celo ljudsko fronto. Veliki bankir — svobodomislec in od kapitalizma izkoriščani delavec - komunist sta si čez jarek socialnega prepada stiskala roke za skupno borbo, kamor so ju pognali veliki zakulisni vodje, ki vedo, kaj hočejo. Naj je to bilo na volišču ali na polju kulturnega dela, svobodomislec in komunist se bratstvu nikdar nista odpovedala. Drug drugega sta podpirala, skupno sta podirala vse, kar je ljudstvu svetega in nedotakljivega. Sicer pa je javna tajnost, da po vsej Jugoslaviji ni nobenega od framasonskih lož odvisnega časopisa, ki bi hotel le količkaj napisati proti komunizmu, ker bi to bilo seveda istovetno z napadanjem svojih lastnih zaveznikov.
A tudi razne druge države v naši Evropi so nam nudile isto podobo. V sovjetski Rusiji samo, kjer neomejeno gospodari komunizem, se kolovodje komunizma cinično vežejo z najhujšimi kapitalisti, ki jih baje hočejo uničiti, samo da se ohranijo na oblasti, ker jim je_ kapitalistična urejenost človeške družbe manj na poti, kot pa vera v Boga. Svobodomiselstvo in komunizem se v Moskvi stekata v eno in isto proti-versko gon jo. Masonske lože so v Sovjctiji ena tistih redkih organizacij, ki je poleg komunističnih dovoljena Nastanek in razvoj ljudske fronte v Franciji, ki jo sestavljajo privrženci komunizma in pristaši kapitalistično usmerjenih svobodomiselcev radikalne stranke, je drug primer, ki udarno dokazuje našo trditev. Francoska notranja politika — tudi zunanja ne ne dela izjeme — se vodi izza enotnega omizja, za katerim sedijo v bratski slogi zastopniki Kominterne iz Moskve in veliki mojstri svobodomiselnih lož. saj jih druži njihov skupni in prvenstveni bojni cilj, da vsak na svojem področju zatre verska gibala v zasebnem in javnem življenju. Najnovejši primer nam nudi špansko področje, kjer so se Kominterna in framasonske lože zopet tako ganljivo znašle in drug drugega podpirajo v borbi proti nacionalističnemu valu, Ki zmagovito zajema probujajočo se Španijo in nudi vsa jamstva, da bo versko življenje zopet neovirano živelo. Da to niso trditve, ki so iz
Pariz, 8. julija b. V političnih krogih se danes navaja interesantna verzija, da na jutrišnji seji plenuma odbora za nevmešavanje ne bo prišlo do definitivne borbe med dvema blokama zapadnih velesil, temveč med Anglijo in Italijo, dočim bosta Francija in Nemčija pri tem dvoboju samo neke vrste asistenta. Borba za Španijo je prav za prav nadaljevanje borbe za A b c s i n i j o , v kateri borbi sta bili Francija in Nemčija tudi le asistenta.
Rim, 8. julija, b. Tudi italijanski listi se ba-vijo s položajem v nevtralnostnem odboru in pod-črtavajo, da postopanje angleške vlade v tej stvari izziva mnogo suma. Zato italijanski listi smatrajo za potrebno, da se pred sestankom odbora zavarujejo proti gotovim iniciativam, ki bi imele namen, da bi se rešitev vprašanja kontrole v Španiji postavila v zvezi z vprašanjem prostovoljcev. »Tribuna« se v svojem berlinskem poročilu bavi s stiki Londona z vlado generala Franca, da se smatra to v Nemčiji kot znak, da se ho v kratkem ! dosegel kompromis, po katerem bi Anglija priznala pod gotovimi pogoji vlado generala Franca kot vojskujočo se stranko. Predhodno bi to priznanje bilo odvisno od gotovih obvez, ki bi jih moral prevzeti general Franco, da razpusti tuje prostovoljske čete in tako omogoči njihovo umaknitev iz Španije. Mednarodna kontrola na odprtem morju bi se ukinila in zamenjala s kontrolo, ki naj bi se s pristankom obeh španskih strank uredila v španskih lukah.
Pogajanja med
Valencijo in Salamanco?
Pariz, 8. julija b. »Petit Parisien« doznava. da je med merodajnimi osebami Valencije in Sala-mance pred kratkim časom prišlo do strogo zaupnih stikov in da se bodo razgovori nadaljevali.
List piše, da sta Valencija in Salamanca proti mirovnim posredovanjem. Obe španski stranki dajeta prednost temu, da bi se v ugodnem trenutku porazgovorili sami brez kateregakoli vmešavanja. Tako postopanje je nedvomno najboljše, ker bodo samo njihovi lastni odloki dovedli do miru.
V Ljubljani, v petek, dne 9. julija 1937
Stev. 153
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111

Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitai-jeva ulica štev. 6.
Složni v boju proti veri
Večkrat že smo na tem mestu poudarjali, da sta v sodobnem idejnem boju, ki razdvaja človeštvo, v najožjem objemu komunizem in svobodomiselstvo. S socialnega stališča pripadata ti dve gibanji dvema nasprotujočima si taboroma. Med tem, ko nabira komunizem svoje pristaše med bednim ljudstvom, s tem, da mu čara pred oči nov raj, ki bo nastal po razrušitvi vsega, kar je sedaj na svetu, se v svobodomiselnih združenjih ali framasonskih ložah zbirajo le predstavniki najbolj brezsrčnega kapitalističnega duha. Človek bi torej mislil, da mora zijati med obema nepremostljiv prepad. Kakšna zmota! Vse, kar danes na polju idejne borbe doživljamo bodisi pri nas bodisi drugod na evropskem področju, nam prinaša obilne dokaze, da to ni res, marveč, da sta dva socialno navidezna nasprotnika najbolj intimna sotrudnika in zaveznika v borbi proti
—	nekemu tretjemu skupnemu in prvenstvenemu nasprotniku. Borba za pravice proleta-rijata, ki jo pridiguje komunizem in borba kapitalizma za svoj neoviran poveljujoči obstoj so torej le zunanje halje, v katere se zgolj iz taktičnih ozirov odeva ena in ista miselnost, ena in ista idejna fronta, ki si je postavila za cilj, da med človeštvom z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatre vsako versko čuvstvo. Framason-stvo in komunizem sta samo dve razdeljeni vlogi istega duhovnega boja. Zato jih vidimo v javnosti na delu na različnih jx>dročjih, toda za hrbtom si podajata roke, na skupni etapi sta najbolj zaupna zaveznika in zajemata iz skupnih skladišč vse potrebno za borbo proti Bogu, ki jima je skupna in za oba prvenstvena naloga.
V naši mali Sloveniji smo to zadnje leto doživeli s čudovito jasnostjo. Kadarkoli in kjerkoli je šlo za izraz javnega mnenja, vedno smo našli slovenskega svobodomiselca, ki se skriva pod bolj blagorlonečimi imeni liberalca ali demokrata ali celo nacionalista, v bratskem objemu s slovenskim komunistom, ki si je nataknil priložnostna imena prijatelja delavstva in zagovornika priprostega ljudstva. Veliki tovar-nar-svobodomiselc in brezposelni komunist sta navzlic socialnim razdaljam naenkrat stala v isti skupni fronti, ki sta jo v agitacijske namene na/vala celo ljudsko fronto. Veliki bankir
—	svobodomislec in od kapitalizma izkoriščani delavec - komunist sta si čez jarek socialnega prepada stiskala roke za skupno borbo, kamor so ju pognali veliki zakulisni vodje, ki vedo, kaj hočejo. Naj je to bi!o na volišču ali na polju kulturnega dela, svobodomislec in komunist se bratstvu nikdar nista odpovedala. Drug drugega sta podpirala, skupno sta podirala vse, kar je ljudstvu svetega in nedotakljivega. Sicer pa je javna tajnost, da po vsej Jugoslaviji ni nobenega od framasonskih lož odvisnega časopisa, ki bi hotel le količkaj napisati proti komunizmu, ker bi to bilo seveda istovetno z napadanjem svojih lastnih zaveznikov.
A tudi razne druge države v naši Evropi so nam nudile isto podobo. V sovjetski Rusiji samo, kjer neomejeno gospodari komunizem, se kolovodje komunizma cinično vežejo z najhujšimi kapitalisti, ki jih baje hočejo uničiti, samo da se ohranijo na oblasti, ker jim je_ kapitalistična urejenost človeške družbe manj na poti, kot pa vera v Boga. Svobodomiselstvo in komunizem se v Moskvi stekata v eno in isto proti-versko gonjo. Masonske lože so v Sovjetiji ena tistih redkih organizacij, ki je poleg komunističnih dovoljena Nastanek in razvoj ljudske fronte v Franciji, ki jo sestavljajo privrženci komunizma in pristaši kapitalistično usmerjenih svobodomiselcev radikalne stranke, je drug primer, ki udarno dokazuje našo trditev. Francoska notranja politika — tudi zunanja ne ne dela izjeme — se vodi izza enotnega omizja, za katerim sedijo v bratski slogi zastopniki Kominterne iz Moskve in veliki mojstri svobodomiselnih lož. saj jih druži njihov skupni in prvenstveni bojni cilj, da vsak na svojem področju zatre verska gibala v zasebnem in javnem življenju. Najnovejši primer nam nudi špansko področje, kjer so se Kominterna in framasonske lože zopet tako ganljivo znašle in drug drugega podpirajo v borbi proti nacionalističnemu valil, Ki zmagovito zajema probujajočo se Španijo in nudi vsa jamstva, da bo versko življenje zopet neovirano živelo. Da to niso trditve, ki so iz zraka vzete, dokazujeta dve pismi, objavljeni v framasonski uradni reviji »The Nevv Ago«, ki izhaja v Ameriki. Obe pismi, ki sta podobne vsebine, izhajati prvo od velikega mojstra framasonskih lož v Španiji, drugo pa od Ceferina Gonzalesa, pomočnika velikega mojstra velikega španskega ori.jenta, ter sta naslovljeni na velikega mojstra škotske framasonske iože Covvlesa v Ameriki. V omenjenih pismih rotita oba ve; lika mojstra predstojnika ameriških lož, >naj vse storita, da Amerika opusti vse nevtralnostne obveznosti«, »naj doseže, da bomo z vsemi sredstvi tudi vojaško podprti« in končno, »da je prišel trenutek, ko mora svetovna framasone-rija dokazati svoj velik bratski vpliv«. Pismo končuje s pozivom framasonskih bratov: »Bratje framasoni vseh dežela, združite se!« ki jc tako na las podoben geslu Kominterne: »Prole-tarci vseh dežela, združite se!« Ali ti pismi nista dokaz za to, da framasonerija mobilizira svojo svetovno veljavo, da jo požene na pomoč Ko-minterni, da framosonerija v tesnem objemu s komunisti pritiska na vlade v smislu vojne za »ideale demokracije«, kot se tako sladkozveneče glasi njihova firma. Mobilizirana je francoska framasonerija, ki je — pod streho ljudske frnnte — že s polno paro na delu, mobilizirana tudi češkoslovaška (»Lessing pri treh krogih«), ki pritiska v istem smislu, mobilizirane so lože v Angliji in sedaj poskušajo mobilizirati še nekatere lože po Balkanu, saj šteje Mednarodna masonska zveza članstva velikih lož in velikih orijentov 30 različnih večinoma evropskih držav.
Čudili smo se, kako je bilo mogoče, da je postala politika sovjetske Rusije naenkrat tako vplivna. Ker smo bili naivni. Politiko sovjetske Rusije vodi Kominterna, ki ima svoje naravne zaveznike pri framasonskih ložah. kjerKoli je framasonstvo prišlo do oblasti v državi, povson je nastal pravi eldorado za komunizem, in povsod je tudi sojetska Rusija pridobila na tezi in na vplivu.
wjr •	vti«
Kriza v Gretji
Prestolonaslednik Pavel se hoče poročiti z bogato meščanko Treba bo najti novega naslednika prestola
Vladarski obiski v Parizu
Pacelli — Kratf Karol — Kralj Leopold
Borba velesil v Španiji
nadaljevanje boja v Abesiniji"
Danes v Londonu bitka med Anglijo in Italijo
Dr, Stojadinovič o honhordatu
Slovencev s« začno z besedami: »Učakal i smo srečni, davno zaželjeni dan našega osvobojenja in našega svobodnega zedinjenja v neodvisno državo. Izpolnjena je zaobljuba, ki m> jo vsi na.i rodovi stoletja in stoletja potrjevali s svojo krvjo. Z enoduš-nim sklepom naroda, i »povedanim i enodušnostjo njegovih najboljših zastopnikov, so se zedinill vsi dotlej razkosani deli naše domovine v enotno kraljestvo, ki ga jo po narodni volji pozvan vladati kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, moj vzvišeni oče Nj. Vel. kralj Peter I. Vršeč kraljevsko oblast sem jai v njegovem imenu sporazumno z voditelji in poblaščenci vseli narodnih strank srbskih, hrvatskih in slovenskih setavil našo prvo državno vlado. Kot viden znak našega bratstva in popolne bratske solidarnosti seile v tej vladi in složno delajo narodni prvaki vseh treh ver in vseh treh imen.c Malo pozneje so pa v proklamaciji bere ie tole: >Moja vlada bo Imela dolžnost, da takoj Izvede v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev vse pravice in svoboščine, ki jih doslej uživajo po ustavi kraljevine Srbije srbski državljani. S tem bo priznana in utrjena enakopravnost vseh državljanov kraljevine. Z zakonom se ukinejo stanovske prednosti in se zajamčita svoboda in enakopravnost veroizpovedi. <
Načelo enakopravnosti ver
Vidite, gospodje, mi smo načelo enakopravnosti veroizpovedi postavili v same temelje naše države, in to načelo se je pozneje ponovilo pri vseh važnejših dejanjih in zakonih, kjer se omenjata besedi vera in veroizpoved. Tako vidimo to načelo proklainirano tudi v uredbi o ustroju ministrstva za vere leta 1919., dalje v vidov danski ustavi in naposled v sedanji ustavi iz leta 1931., kjer proglaša čl. II. versko enakopravnost.
Pred seboj imamo torej zakonski predlog o konkordatu s sv. stolieo. Meni se zdi. da je prvo, o čemer se imamo vprašati pri proučevanju tega
,„ ________ __________ ____. „	.	. zakonskega načrta, vprašanje: Ali se v njein spo-
svoje imetje. Zato jo lepega dne potreboval vec- j ituje ta vp^ka enakopravnost? So kritiki, ki so jega zneska denarja. Se vedor, kako bi si ga pre- trdili, da daje novi konkordat večje pravice rim-skrhel. sc je spomnil nekega bogatega Zida, ki je j sko-katoliški cerkvi, kakor jih danes uživa srbska posojal denar na visoke obresti. Toda Saladin je pravoslavna cerkev po zakonih, ki urejajo njen vedel, da bi mu prostovoljno ne maral posoditi j položaj. Zdelo bi se torej, da bi novi konkordat denarja, a s silo ga tudi ni maral do tega pri- skalil ravnotežje v korist rimsko-katoliške cerkve, praviti. Ker je bil v sili, je razmišljal, kako ln ,	govorimo o tem ravnotežju in o enako-
Belgrad. 8. Julija. AA. Danes popoldne je Imel sejo odbor za konkordat. Seje so se udeležili tudi mnogoštevilni senatorji in poslanci, ki niso člani tega odbora, s predsednikom obeh zboruic in ministri na čelu.
Ob 17.12 je stopil v dvorano predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, viharno pozdravljen |>o senatorjih in poslancih, sedečih (x>mešano po klopeh.
Predsednik odbora dr. Vojislav J a n j i 5 je ©tvoril sejo odbora za konkordat. Ko je tajnik prebral zapisnik prejšnje odborove seje, ki ga odbor sprejme, jioda predsednik odbora dr. Vojislav Janjič besedo predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, ki ga sprejmejo vsi z navdušenim ploskanjem. Predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič je podal tale ekspoze:
Govor predsednika vlade
Gospodje narodni poslanci! V kraljevini Jugoslaviji imamo zelo mnogo raznih ver in veroizpovedi. Med njimi jih je po zakonu priznanih. Tri so pa glavne, ker so najmnogoštevilnejse: v/hod no-pravoslav na, rimskokatoliška in muslimanska. Katera med njimi je boljša od druge? Ali je potrebno, da imamo pri nas državno vero? Skratka, kakšno politiko naj vodi naša država v razmerju do teh treh glavnih ver v Jugoslaviji?
Proučevanje tega vprašanja me spominja Boccacciove zgodbe, ki je zaslovela v svetovni literaturi in ki je nedvoriino znana tudi mnogim med vami. To je zgodba o treh prstanih. S to zgodbo se je nekemu bogatemu in modremu Zidu posrečilo rešiti se velike nevarnosti, ki mu jo je bil pripravil babilonski sultan Saladin. Prosim vas. dovolite mi, da začnem svoje izvajanje o predlaganem konkordatu s to zgodbo.
Zgodba pravi, da je bil Saladin tako hraber, da je postal iz navadnega moža velik in slaven babilonski sultan. Toda v mnogoštevilnih vojnah in zaradi razkošnega življenja je zapravil vse
pripravil Žida do tega. da mu priskoči na pomoč. Na koncu se odloči, da ga bo na lep način pripravil do tega. Povabil ga je k sebi, prijateljsko ga je posadil poleg sebe na stol in _ mu re-
pravnosti. je potrebno spomniti, da je zakon iz leta 1929. srbski pravoslavni cerkvi priznal eelo vrsto pravic in ugodnosti, ki jih druge veroizpovedi, posebno rimsko-katoliška in muslimanska,
' n' • V) m - r o f ., . 1 J — — --- - .......... — - - -..... -- -- - - -	u y is j
kel: Dobri mož, od mnogih	ljudi sem slišal, ita	„;,„ jmr|P> ,„ sjcfr muslimanska vse do I. 1936..
si zelo moder mož in da	napoveduješ mnogo	jj„ Re j, njen p„i„saj uredil, rimsko-katoliška pa
božjih stvari. Zato bi želel	slišati, katera treji	,|0 ,janos nP; j„ jma ge|e no?j konkordat de-
ver" se ti zdi prava: židovska, saracenska ali krščanska. Zid je bil zares pameten mož in je takoj spregledal, da bi ga sultan Saladin rad
jansko ustvariti to ravnotežje in enakopravnost vseh treh ver pri nas.
Nekateri so kritizirali konkordat, češ, da so
zgrabil za besedo, da ga spravi v past. Videč da v njenl „,.]<„ določila, ki jih ni v drugih konkor-______i...: ..II l-in. mM .tillnn ne ho inocrel do .lotil, l»'.,l... 1. .. ,.......o »j_s -i______ u:i.
mora nekaj reči. kjer mu sultan ne bo mogel do živega, začne Zid premišljati in naposled odgovor takole; -	...	j i •
Gospodar! Vprašanje, ki si ml ga zadal, je lepo in če bi ti hotel kaj o njem povedati, mislim, da bi ti moral povedati neko povest, ki jo boš takoj slišal, Če se ne motim, jame pripovedovati Žid. se spomnim, da sem večkrat slisal, da je nekoč živel bogat mož, ki je imel miino drugih dragocenosti v svoji zakladnici prekrasen dragocen prstan. Da bi ga zaradi njegove vrednosti in lepote za zmerom ohranil svojim potomcem, je
datih. Kako je s to stvarjo? Naš odgovor je bil: Naš novi konkordat ima vse tisto, kar imajo drugi tuji konkordati, z dodatkom nekaj členov, a ti členi so vzeti bas iz zakona o srbski pravoslavni rerkvi. (Ploskanjo in vzkliki: Glejte! Tako jel) Mi bomo torej šele z novim konkordatom dosegli versko enakopravnost, o kateri govori naša državna ustava in ki jo neprestano poudarjamo že skoraj 20 let. To je, gospodje, resnica, gola resnica! Toda nekateri ne mislijo tako. kakor sein vam jaz tu povedal. Tudi zastopniki in predstavniki srbske pravoslavne cerkve v neki svoji vlogi in v
naročil, da ima tisti izmed njegovih sinov, ki mu | svojih »pripombah«, ki so jih natisnili, navajajo bo ta prstan zapustil in pri komer bo, veljati ; f„ bojazen. Jaz pa, gospodje, mislim, da je ta
njegovega naslednika, vsi drugi ga pa morajo spoštovati in poslušati kot svojega poglavarja. Tisti, ki mu ga je on zapustil, je storil isto, kar je Moril tudi njegov prednik. Tako jc ta prstan prehajal iz rodu v rod, dokler ga ni dobil v roke neki član družine, ki jc imel tri lepe in hrabre sinove. Vsi trije so bili poslušni sinovi svojemu očetu in oče je vse tri ljubil enako. Sinovi so vedeli, kako je s prstanom in vsakdo izmed njih Je prosil očeta, da bi ga njemu v vnak priznanja zapustil. Oče jih je lju bil vse enako in ni vedel, kaj naj stari, ker je hotel vse tri sinove zadovoljiti. Tedaj se je spomnil in je šel k nekemu sposobnemu mojstru ter jc naročil pri njem skrivaj dva enaka prstana, in ta mojster ju je izdelal tako slično, da nihče ni mogel spoznati. kateri od njih je pravi. Ko je ležal oče na sinrtni postelji, je skrivaj izročil vsakemu sinil po en prstan. Ko so po njegovi smrti vsi trije hoteli hiti njegovi nasledniki, jo vsak izmed njih pokazal kot dokaz, da ima prav, svoj prstan, in ko so videli, da so si prstani tako med seboj podobni, da se ne ločijo drug od drugega in da se ne ve, kateri izmed njih je pravi, je vprašanje, kdo je očetov naslednik, ostalo odprto in je nerešeno še do današnjega dne. — Tako je to, gospodar, s tremi verami, ki jih je Bog oče ilal trem narodom. Vsak nnrod misli, da je njegova vera prava in da mora izpolnjevati njene zapovedi. Toda katera je prava, lo vprašanje še ni urejeno, kakor še ni urejeno vprašanje o prstanih.
Saladin je videl, da se je Žid znal spretno ogniti njegovi pasli, ki mu jo je pripravil, in zato mu je sklenil zaupati svojo stisko, da vidi, ali mu bo pomagal. To je tudi storil in mu je odkril, kaj je mislil narediti, če mil ne bi bil dal tako modrega odgovora. Tedaj mu je Žid prostovoljno dal toliko denarja, kolikor ga je prosil, in Saladadin mu je pozneje vrnil posojilo, razen tega mu je pa dal še mnogo darov. Od tistih dob ga je smatral ta svojega prijatelja in ga je obdržal pri sebi.
To je, gospodje, zgodba o treh prstanih. Ta zgodba je zares dokaz velike modrosti in če hi hoteli to modrost prenesti ludi v našo domovino, potem glede treh glavnih ver v naši državi ni in ne more hiti dmge politike, kakor politika popolne verske enakosti (dolgotrajno vihamo odobravanje in ploskanje z vzkliki: Tako jel). Kakor je oče v oni zgodbi enako ljubil svoje tri drage in lepe sinove, tudi naša država ne more drugače ravnati kakor enako in pravično do vseh po zakonu priznanih veroizpovedih (ploskanje).
V kraljevini Jugoslaviji, kjer ži»e drugi pomešani t drugimi, da jih nobena politična mrja ne ho več ločila, (viharno odobravanje), i Srbi i Hrvati i Slovenci — a vsi pripadajo trem raznim veram v naši kraljevini — vam gospoda pravim, da ni možna nobena druga verska politika, kakor ena edina, ki je kratko a popolno izražena t besedah >Brat je mio, koje vere biot (ponovno živo odobravanje v dvorani).
Zaradi miru med brati
Zaradi miril med brati iste krvi, zaradi verskega miril v naši državi je edina možna politika, verska enakopravnost (Tako je!). In to je, gospodje. bila politika naše zedinjene domovino Jugoslavije od samega »ačetka njene ustanovitve. Pokojni kralj Aleksander I.. takrat še regent (Slava mul), ie proglasil to politiko v svoji prvi slavnostni pro-Klamacijl, takoj po zedinjenju. Prnklaniacija, izdana 21. decembra 1518 narodu Srbov, Hrvatov In
strah brez sleherne podlage. Obenem svečano iz javljam, da kr. vlada niti od daleč ne misli, da bi hotela s predlaganim konkordatom postaviti srbsko pravoslavno cerkev v nekakšen podrejen položaj nasproti rimsko-katoliški cerkvi. (Navdušeno odobravanje v dvorani.)
Vse dosedanje delo vlade, ki ji imam čast predsedovati in ki je že več velikih vprašanj uredila v korist pravoslavne cerkve in pravoslavne duhovščine, lahko to najbolje potrdi. Sicer je pa za to poroštvo že moja osebnost kot dobrega Srba in dobrega pravoslavca. Toda, gospodje, razumem, da imam tudi nejeverne Tomaže, ki hočejo s svojimi očmi videti in s svojimi rokami otipati in ki več dado na pisano besedilo zakona kakor na ust-mene izjave, naj bodo še tako svečane. Jaz kot pošten človek, ki sem zmerom resnico govoril in ki sem zmerom držal svojo besedo, ne želim tudi ne v tej točki niti najmanjšega nesporazuma med kraljevsko vlado in srbsko pravoslavno cerkvijo. Med kraljevsko vlado in srbskimi pravoslavci ni treba in ne sme biti nesoglasij. Odločil sem se sporazumno s svojimi tovariši v vladi, da v predlagani zakonski načrt o konkordatu spravimo še nov člen, ki bi se imel takole glasiti (viharno in dolgotrajno ploskinie v dvorani);
Na podlagi določb čl. 11 ustave o enakopravnosti veroizpovedi se pooblašča ministrski svet, da sme na predlog pravosodnega ministra z uredbo z zakonsko močjo priznati drugim priznanim veroizpovedim iste pravice in ugodnosti, kakor jih dobi s tem konkordatom rimsko-katolilka cerkev. (Vzkliki v dvorani: Živel!) Tako se ne bo mogla nobena veroizpoved čutiti prikrajšano.
Vprašanje vere in politike
Gospodje! Mi odklanjamo v celoti očitke, da bi ta konkordat mogel kršiti načelo verske enakopravnosti. Očitkov je bilo dovolj, toda štirim med njimi sem zaradi njihove važnosti posvetil posebno pozornost. Prvi se tiče čl. 8 konkordata. Tiče se morebitne skrbi, da se katoliški duhovniki bavijo z aktivno politiko. Glede tega člena konkordata so se slišali očitki, da je proti ustavi in da spravlja našo vlado v podrejen položaj nasproti Vatikanu. To, gospoda, nikakor ne drži. Ne drži ne eno ne drugo. Predvsem ne more bili govora o kršitvi ustave, ker je znano, da daje naša ustava državljanom mnoge pravice in svoboščine, toda povsod zelo modro dodaja: >v skladu in v mejah zakonov«. Takšna je stvar tudi tu. Z zakonom se morejo omejili razne državljanske pravice, tem laže. ker so te omejitve v tem primeru nasproti katoliški duhovščini izvršene spora/umno z zakonitimi zastopniki iste duhovščine. Naravno je. da sveta stolica v nobenem
firimeru ni mogla soglašati, da bi te omejitve ve-jale samo rt katoliško duhovščino, temveč za vse ali za nikogar. Toda vprašanje o tem. ali se bo ta prepoved vmešavanja v politiko sploh izvajala ali ne, nikakor ni odvisno od Vatikana, temveč izključno od naše vlade. Ker so pa nekateri v svojih kritikah trdili, da se je naša vlada dejansko podredila Vatikanu, sem želel razpršiti tudi najmanjši sum
flede tega in sem se obrnil do Vatikana preko fu-ajšnjega papeškega nuncija in sem dobil uradni odgovor, ki sem ga že imel čast dostavili odboru za konkordat. Ta odgovor pravi, da sveta stolica ni zahtevala, da pride tisti člen v konkordat, in tudi ne bo zahtevala. To torej ni odvisno od Vati kana, temveč od naše vlade Zato kritika glede te točke pofiolnoma odpade.
Zaščita naših narodnih manjšin
Bila je še točka večjega jvomena, kjer sem takisto želel dobiti avtentična pojasnila. Ena se tiče zaščite naših narodnih manjšin in njihovega jezika jvo katoliški cerkvi. Glede te točke sem dobil popolnoma zadovoljiv odgovor od tukajšnje apostolske nuncijature. Odgovor pravi, da se bo sveta stolica v skladu z načeli, ki jih je zmerom zastopala glede ufiorabe materinščine v d ušnopasf irskem verskem pouku in v življenju katoliških organizacij, zmerom zanimala in zavzemala za pravico do uj>orabe narodnega jezika pri jugoslovanskih narodnih manjšinah. tudi tedaj, če se v bodoče ne bi sklenili drugi dogovori o konkordatu.
Državljanska vzgoja
Dalje je moglo bili sporno vprašanje vzgoje mladine v duhovniških seminarjih. To vprašanje se tiče ne samo katoliške cerkve, nego tudi naše države. Tudi v tej točki sem dobil uradno izjavo, da se bo deca vzgajala v patriotskem duhu v čutu dolžnosti do domovine, države in človeške družbe. — Naposled sem smatral za svojo dolžnost, da razčistim še eno točko iz konkordata, tisto, ki se tiče nadzorstva državnih oblastev nad poukom v seme-niščnih gimnazijah. Tudi tu sem dobil od a|x>stol-ske nunciature popolnoma zadovoljiv odgovor, da se ima državno nadzorstvo izvajati tudi nadalje v popolnem obsegu.
Popolna umestnost konkordata
Predaleč bi me pripeljalo, če bi se spuščal še v pojasnjevanja in pobijanja drugih kritik zakonskega predloga o konkordatu. Sicer je pa o tem že izšla posebna knjiga, zelo strokovnjaško in nepristransko napisana, pod naslovom »Konkordat in kritika konkordata«; na (o knjigo vas opozarjam. Toda tisto, kar se doslej v naši javnosti ni zadosti poudarilo, so dobre in pozitivne strani tega konkordata. Predlagani konkordat je več kritikov označilo kot bogve kakšno nesrečo, ki nas bo z njim zadela. Toda ti kritiki niso hoteli povedati našemu dobremu srbskemu narodu, da živimo mi v Srbiji in v Črni gori že dolgo jvod konkordatom, v Srbiji od leta 1914. v Črni gori pa že od lela 1887, in vendar se nain ni, hvala Bogu. pripetila nobena nesreča ne /a pravoslavno cerkev, ne-za državo (odobravanje). Če so takratni naši vladarji in vlade smatrale, da so nam konkordati potrebni, ko je bilo v Srbiji in Črni gori številčno tako neznatno malo katoličanov, kako ne bi potem mislili, da nain je konkordat potreben danes, ko imamo v naši državi več milijonov rimskih katoličanov! Ne samo en konkordat ali dva — šest raznih konkordatov je v veljavi danes v naši državi. Sodeč jx> tej zakonodaji, kraljevina Jugoslavija danes sploh ne obstoji, temveč obstoje Srbija, črna gora. Bosna in Hercegovina. Hrvatska in Slavonija, da celo bivša Avslri ja in Madjarska. Ali hočete, gospoda, gledati še dalje takšno cerkveno zakonodajo, po kateri še meje katoliške cerkve v naši državi niso začrtane v skladu s tistimi mejami, ki jih je naša hrabra vojska in ves naš narod s svojo krvjo zarisal pred 20 leti enkrat za vselej? Ali moremo še dalje gledati, da se v cerkvah na naših tleh omenjajo v molitvah imena tujih cerkvenih starešin, katerih sedeži so v drugih državah? Če hočete vse to še dalje gledati, potem, gospodje, bodite proti temu konkordatu. Toda če hočete, da i/brišemo neprije no preteklost, potem, gosjvodje. morate biti za zakonski predlog o konkordatu. (Vzklikanje in odobravanje.) Usoda je hotela. da je bil naš narod razdeljen na razne vere na črti. ki jo je težko zarisati, ki bi pa. recimo, približno šla do Osijeka čez Sarajevo do Dubrovnika; na tej črti se dotikata dve najbolj razširjeni veri našega naroda, vzhodno-pravoslavna in rimskokatoliška. Lahko je bilo voditi versko politiko v predvojni Srbiji, en narod, ena vera. državna vera. pravoslavna vera. Toda kaj hočemo zdaj v kraljevini Jugoslaviji? Leta 1929 smo izdali zakon o pravoslavni veri, leta 1930 zakon o muslimanski verski zajednici. a katoličane smo do danes pustili brez njihovega zakona. Roko na srce in vprašajte se: ali je to prav? Katoličani so razširjeni jx> vsem svetu. Velike katoliške države imamo. Kaj bodo lam rekli o nas. kaj bodo tam mislili o nas. če ne bomo hoteli urediti katoliške zakonodaje v naši državi? Da ne omenim še tega: kakšno strahovito orožje bi dali v roke hrvatskim separatistom v tujini, da razglase vsemu svetu: Narodna skupščina je odbila konkordat (viharno odobravanje), ker se tiče katoličanov. a večina katoličanov so Hrvati (ponovno frenetično ploskanje). In zato. ker smo Hrvati, zalo ni konkordata. In tako bi oni rekli o nas. da >ni pravice v Jugoslaviji.« kako čudovito sredstvo bi bilo to za separatistično agitacijo! (Ploskanje in odobravanje.) Mi tega zadovoljstva, gospodje, nikakor ne smemo dati se|iara*:stom in sovražnikom naše držaje. Ne smemo ne m z desnice, ne vi z levice.
Ne bi va« maral, gosjiodje. utrujati tudi ne x razlaganjem vseli dobrih strani tega konkordata. Vsekakor ste ga prebrali in ste mogli videti, da nam prinaša poroštvo za naš narodni jezik v katoliških cerkvah, da nam daje pravico do sodelovanja pri imenovanju katoliških škofov Itd. Vse to so. gospodje, koristne stvari za našo driaro in za naš narod.
Toda utegnete reči. da je konkordat dober, a mogel bi hiti še boljši. Mogoče. Ne ir.islim braniti
vsake črk« tega konkordata, toda enega ne porabite: konkordat pomeni že po svojem Imenu spo-razum, a za sporazum je potrebno soglasje dveh volj. Ali je bilo moči popraviti ta konkordat? Gospodje, t« vprašanje sem si zadal takoj, ko sem se iunija 1935 moral ukvarjali s to snovjo. Ta dobri Konkordat, ki mi ga je g. .Tevtič zapustil poleg drugih dobrih stvari v zapuščino (viharno, frenetično in dolgotrajno odobravanje na klopeh večine), lakaj ne bi jaz tega konkordata objavil? In tako sem. gospodje, takoj vzel vso to zapuščino v svoje roke Kvo kaj sem našel. Najprej seru našel neko pismo g. Bogoljuba Jevtiča, ki kot zunanji minister imenuje 12. inarca 1933 po nalogu Nj. Vel. kralja specialne zastopnike za pogajanja za sklenitev konkordata. Nato so se začela pogajanja. Nato je Jevtič decembra 1934 postal predsednik. Kot predsednik je prečital deklaracije Kral.ievljo vlade pred skup-ščino 3. januarja 1935. V deklaraciji se bere: Vlada je navdahnjena t najboljšo voljo, da razmerje in iskreno sodelovanje med državo in katoliško eer-kvijo uspešno in trajno zagotovi s sklenitvijo konkordata s sveto stolieo;
Nalo je določeni delegat kraljevske vlade aprila 1935 v Vatikanu svečano izjavil, da so pogajanja končana. Njegova ekscelenca kardinal Pacelli je z listino od 18. aprila 1935 lela potrdil g. Bogoljubu Jevfiču, da soglaša z našo izjavo, da so pogajanja končana in da sedaj ni več nobene ovire za podpis konkordata. (Pritrjevanje v klopeh večine.)
Ali — ali
Sledila je volivna kampanja. Na velikem shodu v Zagrebu, dne 30. aprila, je Jevfič vnovič (ploskanje) lo pot pred vsem narodom svečano izjavil:
»Ze v svoji deklaraciji v narodnem predstavništvu je vlada poudarila, da želi popolnoma zadovoljivo urediti odnošaie države s katoliško cerkvijo s sklenitvijo konkordata s sveto stolieo. Sreien sem. da morem sporočiti, da so jvogaianja o konkordatu s sveto stolieo končana (navdušeno in živahno pritrjevanje), in da bomo mogli kmalu skleniti konkordat med sveto stolieo in kraljevino Jugoslavijo... Ni treba posebej naglasiti, kolikšnega pomena bo to za obe stranki, kakšne bodo koristi in kolikšno bo moralno pomirjenje na obeh straneh. Medsebojno neupravičeno nezaupanje, ki je Irajalo leta in leta. se bo umaknilo prijateljskim stikom in sodelovanju.«
S tem je bila usoda konkordata zapečatena. (Tako je! Ploskanje.) V Vatikanu je naš uradni ra-stopnik izjavil, da so i>ogajanja končana in »da ni več nobene ovire, da se konkordat ne podpiše«. V takih okoliščinah sta mi preostali samo dve mož-nosli: ali da prekličem dane obljube in povzročim odkrit spor z Vatikanom, ali pa da lojalno izvedemo že sprejete obveznosti in da kasneje v prijateljskem in dobrem ozračju z Vatikanom dosežemo maksimum koristi jx> tistem Njegoševem pregovoru: »I u ruci Mandušiča Vuka, Bit če svaka puška ubojica« (ploskanje in odobravanje). To jiomeni, prevedeno na sedanje razmere, da bo konkordat Bogoljuba Jevtiča tudi v moji roki dober.
Mi smo lojalni in pošteni
Oprostite gospodje, da nisem skromen, ker zaupani vase in v svoje tovariše v vladi in ker verujem, da bomo znali zakon o konkordatu ^a-koj izvajati, da ho to izvajanje želo kmalu ' ji»-jiolno in vsestransko odobravanje in zadovoljstvo našega naroda. Zato smo. gospodje, sklenili, jo nadaljeval predsednik vlade, da konkorflat>$firfti-memo in »pravimo skozi parlament. V osMU«n poznamo samo eno vlado, ki je odrekla obveznost svojih prednic. Vsi veste, katera vlada je to bila in kje zaseda. Jaz po tej poti ne morem roditi svoje države. Ko vam, gospodje, predlagam, da vsi sprejmemo danes ta konkordat. vam dejansko predlagam, da se trgovsko izrazim, da plačamo menico, ki ji je rok zapadel. (Ploskanje in odobravanje.)
Obračani se do vas. gospodje poslanci, brez razlike političnega prepričanja, kakor se je obrnil do vas veliki Nikola Pašič v Nišu. da glasujete za konkordat. Klub JRZ. narodni kmetski klub in klub skupščinske večine bodo, ni dvoma, glasovali za ta konkordat. Toda tudi vsi drugi narodni poslanci, ne glede na klube, vsi skupaj z nami bodo glede vprašanja konkordata položili veliki državni izpit (viharno odobravanje), ali smo zmožni ali ne voditi veliko Jugoslavijo, ne Srbijo, temveč Jugoslavijo. (Ovacije.) Ne govorim r.a konkordat, ki ni moje delo, zato da bi si pridobil popularnost. Tu pred vami stojim kol predsednik kraljevske vlado in kot zunanji minister. Čutim odgovornost svojega položaja, odgovornost, da damo koukorilat vsem našim bratom katoličanom, kakor smo dali verski zakon pravoslavnim in muslimanom. (Viharno odobravanje.)
Kot predsednik vlade in minister zunanjih zadev apeliram na vas vse, da glasujete za predlog o konkordatu, ki vam bo prinesel verski mir in slogo, in ki vam bo tudi pomagal, da Izvršimo oporoko Telikega kralja: da ohranimo Jugoslavijo!
Besede predsednika vlade in zunanjega ministra so narodni poslanci In senatorji sprejeli z velikim odobravanjem.
Belgrajske vesti
Belgrad, 8. julija, m. Danes je bila seja go-spodarsko-finančnega odbora, na kateri je odbor nied drugim odobril zaradi visokih cen rotacijskemu papirju več olajšav, ki so jih zaprosili razni listi. Dalje je odobril odbor tudi, da se dosedanji odsek za tuberkulozne bolezni v splošni bolnišnici v Ljubljani pretvori v samostojni oddelek.
Bolezen patriarha Varnave
Dvorec, patrljarha Varnave v Belgradu obiskuje čimdalje več ljudi, ki bi radi izvedeli, kakšno je pntriarhovo zdravstveno stanje. Poleg mnogih drugih so v zadnjih dveh dneh obiskali patrijarhov dvorec tudi senator Radoslav Duiljič, ki Je v svojem imenu in |>o nalogu predsednika JNS Petra Živkoviča izrazil željo, da bi patrijarh čimprej ozdravil. V imenu starokntoližkega škofa Marka Kalodžere ie enako željo izrazil njegov namestnik Niko Knlodžera. Dvorec je obiskal tudi senator Svetozar Toniič in Vojislav Janjič, ki zelo [vogosto prihaja k patrl|arhu.
Pisarna arhierejskega namestnika za mesto Belgrad pa je izdala poziv, v katerem jvvziva vse meščanstvo Belgrada, da se udeleži skupnih molitev v »aborni cerkvi za j>atrijarhovo zdravje. Iniciativo za te molitve so dala društva in organizacije iz Belgrada: Društvo sv. Save, Združenje nosilcev Karndjordjevc zvezde. Združenje rezervnih častnikov in vojakov, Združenje upokojenih častnikov ln vojaških uradnikov, Združenje četni-kov. Združenje .lužno-Srhi jancev, Relerajskn trgovska mladina, .lugoslovonsk« ženska zveza, Kolo srbskih sester, Belgrajsko žensko društvo. Društvo
kneginje Ljubice, Ženski odsek Fidaka. društvo kneginje Zorke. Združenje gospodinj in mater, Društvo matere Jevrositne, Pododbor združenja gospodinj ln mater z naselja kralja Aleksandra, Narodna ženska zajednlca. Zavetišče sv. Trojice, Donavsko dečje zavetišče. Kolo mladenk združenja gospodinj in mater. Društvo Mladorusov, Družlvo srbska mati, Združenje družin mrtvih in padlih v vojni. Omenjena pisarna je |>ozvala še vsa ostala društva, ki se še niso prijavila, pa se žele udeležit! skupnih molitev za zdravje patrijarha, da se lahko tudi naknadno še prijavijo pisarni saborne cerkve.
Belgrad. 8. Julija, m. Danes sta pregledala poleg drugih zdravnikov obolelega patriarha Var-navo tudi dva dunajska specialista, dr. Eppinger in dr. Hof. Po posvetovanju so izdali zdravniki komunike, v katerem pravijo, da se je zdravstveno stanje visokemu bolniku zboljšalo. Bolnik ima bolan želodec in črevo. Sprememb fizičnega stanja prav za prav nI. Stanje je ie nevarno, vendar gre na boljše. Pn vseh cerkvah in pravoslavnih molllnirah so bile danes molitve, ki so jim prisostvovali številni verniki.
Starejši ljubljanski rod je danes pretresla vest, da je davi ob pol 7 na svojem stanovanju Dunajska cesta 23 umrl g. Karel Pollak, odlični in zaslužni slovenski industrijalec. Enako je ta vest pretresla tudi mlajši ljubljanski rod, ki je videl v pokojnem Karlu Pollaku poosebljenje obrtne iniciative. Pokojnik se je rodil dne 26. oktobra 1853 v Tržiču iz ugledne družine. S skromno doto, ki jo je prejel po očetu, je pričel kupčijo s kožami. Po raznih kupčijskih uspehih pa je ustanovil veliko podjetje, ki je kmalu zaslovelo, saj je dobavljal svoje blago celo ruskemu carskemu dvoru, v Francijo, Anglijo in druge države. Vstajal je že ob 4 zjutraj, se udeležil službe božje, nato pa šel na delo. Z dr. Krekom in proštom Kalanom je ustanovil Krščansko socialno zvezo, ki se je pozneje preosnovala v Prosvetno zvezo. Ves čas je bil vzoren kristjan, saj je bil skoraj 60 let član tretjega reda sv. Frančiška. Bil je med ustanovitelji vzorne Vincencijeve konference za frančiškansko župnijo.
V Ljubljani je oenoval veliko tovarno, ki jo je prevzel po tovarnarju Janežu. To je bila ena največjih tovarn usnja v Sloveniji, ki je nudila mnogim delavcem in uslužbencev dobrega kruha.
Pokojnik se je poročil leta 1875 z go. Franči-ško Peterca, ki mu je rodila 15 otrok. Od teh sedaj žive še trije sinovi in tri hčere, zapušča pa tudi 32 vnukov in pravnukov.
Na stara leta je močno hiral, vendar pa je bil še svežega duha. Le zadnje mesece ga je ostarelost strla, tako, da je moral v posteljo, kjer je davi ob pol 7 izdihnil.
Za pokojnikom bodo predvsem žalovali ljub-lJanrtei>Toveži, katerim je pokojnik storil mnogo <k>br4gai 'Njegova hiša je bila znana, da je delila vsa zadnja desetletja stalno beračem in prosjakom podpore ter miloščine. Pokojnik sam je žrtvoval mw«IgO <*1 dobrodelne namene ter poklonil mnogo pofrpor Aznim društvom. Naj mu bo Bog bogat plačnik. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje.
Ameriški Slovenci in H r vali v Ljubljani
Včeraj dopoldne je dospelo v Ljubljano okoli 160 ameriških izseljencev in sicer 24 Slovencev, ostali so Hrvatje. Skupino je pričakovalo na kolodvoru mnogo občinstva, številni predstavniki in pa godba »Zarja«. Močno zastopana je bila na kolodvoru tudi skupina ljubljanskih Hrvatov. Izseljenci so prišli s Cunardovo ladjo »Aquitanija«. V imenu banske uprave jim je želel dobrodošlico g. izseljenski komisar ravnatelj Fink, v imenu hrvatskega društva »Napredak« in hrvatskega »Ra-diše« g. Harazin, v imenu Rafaelove družbe gosp. Premrov, posebej pa še predsednik Rafaelove dru-čbe p. Zakrajšek, ki je toplo pozdravil najstarejšega slovenskega duhovnika p. Cirila Zupana iz župnije Pueblo. P. Zakrajšek je naglašal veliko življenjsko delo p. Zupana, pod katerega župniko-vanjem s® je Pueblo razvil v eno najbolj cvetočih naših naselbin v Ameriki. P. Zupan je prišel na stara leta, da še enkrat vidi svojo domačo zemljo. Vsi zbrani, tako ameriški Jugoslovani kakor ljubljansko občinstvo, so z živahnimi vzkliki počastili p. Zupana. Pozdrave je sporočil tudi predstavnik hrvatskega pevskega društva »Maksimir« iz Zagreba g. Simonovič. V imenu vse slovenske in hrvatske skupine se je zahvalili predsednik »Hrvatske zajednice« v Ameriki g. Butkovič, ki je obenem sporočil pozdrave vseh hrvatskih in slovenskih naseljencev slovenskemu narodu. Hrvatski izseljenci, ki so kmalu nato nadaljevali pot proti Hrvatski, so imeli s seboj zastavice v ameriških narodnih barvah, s katerimi so navdušeno pozdravljali,
Profesorski kongres
Mostar, 5. julija.
V debato o poročilu glavnega odbora, ki je trajala nad 4 ure in ki bi trajala še veliko več časa, če bi je predsednik ne bi bil moral zaradi sile razmer prej zaključiti, je poseglo gotovo okrog 30 delegatov. V glavnem se je sukala vsa debata okrog slabega gmotnega 6tanja, ki tišči kot mora danes naš profesorski stan, in o birokratizmu, ki v naši prosvetni upravi še vedno bujno cvete.
Izmed Slovencev je posegel prvi v debato gospod dr. Fran Novak, ki je zagovarjal zlasti interese starejših tovarišev. Dotaknil se je posebno napredovanja v skupino S/I I, ki je pravi pravcati unikum. Na podlagi svojih izvajanj je g. dr. Novak predložil kongresu primerne predloge glede napredovanja v skupino 3/11 in ki jih je kongres soglasno in z odobravanjem sprejel.
Po sklepu ljubljanske sekcije PD se je nadalje tov. Sever iz Ljubljane potegnil za pravice redu-cirancev — zlasti mladih — in onih, ki so bili predčasno upokojeni v letih 1932 in 1933. Kongres je z velikim odobravanjem sprejel zahteve, ki jih ie tov. Sever stavil, in sicer:
1.)	Na podlagi §§ 133, 134 in 135 zak. o obč. uprav, postopku naj se takoj razveljavijo vsi odloki s katerimi so bili odpuščeni ali s katerimi so bili po krivici upokojeni naši starejši tovariši kot irtve političnega preganjanja.
2.)	Vsem naj se s tem všteje ves čas od dne odpusta, oziroma predčasne upokojitve do reakti-vacije v redno službeno dobo.
3.)	Izvrše naj se nemudoma naKnanno vsa napredovanja, do katerih so imeli prizadeti v za-
Pismo iz Nemčije:
Vidovdanska proslava v Gladbecku
Neizmerno idealizma mora imeti tisti, ki hoče delovati med izseljenci. Pripravljen mora biti na najhujša razočaranja, [podtikanja in nešteto drugih šikan, če hoče vzdržati pri svojem delu. Toda v osebi g .Slibarja so dobili naši izseljenci v Gladbecku moža, ki 6e ne plaši nasprotnikov. Naravnost občudujemo vztrajnost in njegovo nezlomljivo voljo, s katero deluje med nami.
Zaključil je prvo leto svojega plodonosnega delovanja. S svojo mladino nam je zopet na Vidov dan pokazal usjiehe svojega dela. To je že tretja samostojna prireditev v devetih mesecih. Pa koliko dobrega bi lahko storil, če bi ga merodajni faktorji v polni meri podpirali. Toda on 6e vedno smeje in pravi, bo že enkrat bolje.
Prvikrat 60 naši izseljenci na tako svečan način proslavili v Gladbecku Vidov dan. Proslavo, ki 6e je izvršila v veliki dvorani Rokodelskega doma, 60 obiskali naši izseljenci v obilnem številu. V uvodu nam je zapela izseljenska mladina državno himno, nakar nam je izseljenski učitelj Slibar v krasnem govoru predoči! dogodke usodnega Vidovega dne. Po govoru so se vrstile deklamacije in petje mla-
dine. Zlasti je bila našim izseljencem všeč zborna deklamacija deklic prvega šolskega leta. Za zaključek je nastopil mladinski zbor s troglasnim petjem in navdušil vse prisotne. Zlasti lepo je zapela mladina koroško narodno pesem. »Kje so tiste stezice« in srbsko pesem »Tamo daleko«. Prireditvi ie prisostvoval tudi nemški poročevalec, ki je g. Siibarju čestital k uspehu. 30. junija 60 prinesli vsi glad beški nemški časopisi zelo laskava poročila o tej prireditvi. Na tej prireditvi smo pogrešali zastorv-nika kraljevega konzulata iz Diisseldorfa, čeprav je bil na prireditev povabljen.
Po prireditvi je g. Slibar obdaroval otroke s pecivom in drugimi lepimi darili in spominčki na domovino Jugoslavijo. Veselje je bilo gledati našo mladino, ki se oklepa svojega učitelja kakor očeta. Takih uči'eljev bi potrebovali v Nemčiji še več. Prav zaupno smo zvedeli, da g. Slibar že šesti mesec vzdržuje šolo v Gladbecku popolnoma iz svojega. Malo več uvidevnosti bi bilo vendar treba pri merodajnih oblasteh, 6aj se 6 tem jemlje naši državi le ugled v tujini, ko pač vsi gleaajo in merijo naše korake.
Zlati jubilej trzinske šole
V Trzinu je ljudska šola praznovala 50 letni jubilej 6voje ustanovitve. Na predvečer je šolsko poslopje zažarelo v električnih lučicah in hiše po vasi so se odele v zastave; ob 9 zvečer so bivši trzinski učenci v Domu uprizorili »Dimeža«, igro šestdejanko, ki ima svoje pozorišče v naši vasi..
V	nedeljo so med slovesno sv. mašo. darovano za umrle šolske dobrotnike in učence, šolarji s svo-jimi vzornimi učitelji pristopili k sv. obhajilu. Po sv. maši je bila otvoritev šolske razstave v šoli.
V	eni šolski sobi so bila kar natrpano razstavljena najrazličnejša, prav lična dekliška ročna dela, pa pismeni izdelki šolarjev. V drugi šolski sobi pa nam je bil podan ves razvoj trzinske šole tekom njenega 50 letnega obstoja v slikah in tabelah. Le-te so nam kazale ustanovitelje in dobrotnike naše šole, njene učitelje in katehete ter nadzornike, umrle šolarje, v vojni padle bivše trzinske učence, domačine-odličnike, številne naše izseljence, ki so kot otroci posečali trzinsko šolo, pa so morali po svetu za kruhom, razne tečaje, ki jih je priredila trzinska šola, in točno statistiko vseh v preteklih 50 letih trzinsko šolo obiskujočih šolarjev. Statistične tabele so nam jasno pokazale, kakšne poklice so dosegli bivši učenci trzinske šole, kje so se zgradili svoj dom, ali v domači vasi ali izven rojstnega kraja, mnogi celo v pusti tujini in prav na te nas je ravno naša šolska razstava navezala v tesnejši ljubezni. Statistična tabela nam je pokazala tudi, kako mnogi izmed bivših učencev so že odšli v večnost. Slednjič nas je posebna tabela spomnila vseh važnejših in veselih dogodkov, katerim je trzinska šolska mladina tekom 50 let prisostvovala. — Kruta smrt, ki nam je na Vidov dan nenadoma ugrabila učiteljico gdčno Julijano Ko-cjančičevo, ki je 28 let na trzinski šoli učiteljevala, nas je prisilila zanimivo šol6ko razstavo začasno zapreti, pa na splošno željo je bila razstava vnovič otvorjena v žalni dekoraciji preteklo nedeljo.
Popoldne ob 2 se je izpred šole razvil^ slavnostni sprevod, med katerim je svirala domžalska godba, v cerkev k litanijam. Na čelu sprevoda je jahal pristen Gorenjec z državno zastavo. Sedanjim šolarjem je sledila dolga vrsta nekdanjih učencev in učenk trzinske šole, med njimi pa zastopniki in prijatelji šole od blizu in daleč. Lep sprevod eo močno poživili fantje in dekleta v narodnih nošah. Po končani službi božji, katera se je končala z zahvalno pesmijo in s himno »Povsod Boga«, se je sprevod, kateremu se je pridružila tudi številna duhovščina, pomikal po zgornjem koncu Trzina in je krenil v Dom, kjer je bila slavnostna akademija, katero je prav posebno poživil mladinski pevski zbor pod vodstvom šolskega upravitelja Al. Inti-harja. Kot slavnostni govornik nam je prosvetni inšpektor g. prof. J. Dolenc podal jasno sliko o koristi šole, gospod šolski upravitelj je v uvodnem govoru orisal razvoj in pomen trzinske šole, katehet gosp. A. Orehar pa je govoril o razmerju šole do
Ljubljanskim
prosvetnim društvom!
Jutri in jsojutrišnjem praznuje bratsko društvo v Trnovem 30-letnico svojega plodonosnega dela na robu Ljubljane. Skozi vsa ta tri desetletja je bilo trnovsko prosvetno društvo izredno delavno ter vsekdar drugim društvom v pomoč in oporo. V tem pogledu je bilo vzornik 6kupnostne misli in edinstva v katoliškem prosvetnem udejstvovanju Ljubljane. Pozivamo vse članstvo bratskih društev v Ljubljani, da po navodilih svojih odborov sodeluje pri trnovski proslavi ter se tako oddolži delu in žrtvam tega vzor-društva.
mujenem času pravico, tako da ne bo nobeden zapostavljen za vrstniki, ki so ostali v službi.
4.) Povrne naj se jim materijalna škoda, ki jo trpe na izgubljenih prejemkih, kaznujejo naj se krivci teh preganjanj in le-ti naj se narede gmotno odgovorni za škodo, ki so jo povzročili s svojim protidržavnim ravnanjem.
G. Sila iz Maribora se je potegnil za to, naj se ukine člen 76. urad. zakona, ker omejuje svobodo delovanja strokovnim uradn. organizacijam. Poudaril je tudi nujno ureditev razmerja med državnimi in samoupravnimi razredi na gimnaziji v Soboti, zlasti tudi za ureditev slutbenega položaja tovarišev na samoupravni gimnaziji.
G. Milač iz Maribora je v imenu ljubljanske sekcije nadalje predlagal, da podobno, kakor je to storila že ljubljanska sekcija, tudi naš kongres sprejme zahtevo, da se profesorjem-veroučiteljem priznajo leta, ki so jih prebili v dušnopastirski službi preden so nastopili katehetsko službo, za napredovanje v službi in za pokojnino, kakor se to priznava vojnim duhovnikom in kanonikom.
Gospod dr. C. iz Maribora se je nadalje v imenu ljubljanske sekcije potegnil za ureditev položaja univerzitetnih asistentov, kontraktualnih prof<v<orjev in za ureditev položaja profesorjev glasbe Repovša in Švikaršiča.
Kongres je s popolnim odobravanjem sprejel vse upravičene zahteve brezposelnih profesorskih kandidatov, ki jih je s posebno vlogo predložila njihova organizacija ljubljanskemu kongresu.
Letošnji profesorski kongres ni sprejel kakor poprejšnja leta nikakšne dolge resolucije, marveč samo kratek sklep, ki se glasi:
»Jugoslovanski profesorji srednjih in strokovnih Sol, zbrani na svojem rednem kongresu v Mo-
cerkve. Po Fr. Ločniškarjevi recitaciji >0b 50 letnici« nas je »Živa slika« povedla v šolo: Ob skali, iz katere teče studenček, stoji vila. ki predstavlja šolo, v njenem ozadju trobojnica, na kateri blišči križ z napisom »sreča«, iz katerega odsevajo zlati žarki, ki nosijo napise raznih čednosti, katere ima namen šola gojiti; k »šoli« pa vodi mati svoje dete, od druge strani pa angel uboge zapuščene sirote. Kažoč na to živo sliko je v globoko zamišljeni pesnitvi učenka Tinca Cebulj krepko poudarjala: »Trobojnica in križ in čednosti blesteče: To moja je skrivnost, to moja pot do — sreče!« V Ribičičevi igrici »Šolska proslava« je na izkušnjah težkega zemeljskega življenja bogat očanec-popotnik v zadovoljstvo vseh poslušalcev spreobrnil šolarje-navihance, da so tudi ti šolo vzljubili. Zborna deklamacija pa nam je čvrsto povedala, kako mnogo dobrega nam nudi šola.
Po proslavi je bila vsa šolska mladina pred Domom pogoščena z darovi, ki eo bili prostovoljno nabrani med vaščani. Udeleženci šolske proslave pa smo se radovali med godbo in petjem med mladino, ki se je proti večeru radostna razšla na svoje domove.
Prosvetni dan v Kranja
v nedeljo, it. julija
V dnevih, ko nam je legel v grob naš veliki voditelj, ki nam je z besedo, ognjevito, ki jo je imel vedno, in dejanjem kazal pot k pravi krščanski prosveti, obhajamo Gorenjci svoje prosvetne slav-nosti v Kranju. Po njegovi besedi, da bomo kdaj veliki dočakali veliki čase, bomo prihiteli od vse povsod, tam od sivih planin, od svetega Jošta, izpod Šmarne gore in Sorškega polja, da zberemo svoje vrste, se pri svojem Bogu ogrejemo za zvestobo Bogu in narodu. Posebna zanimivost te prireditve je prosvetnokulturna razstava, ki naj pokaže vsem, da Cerkev goji in plemeniti vse, kar je človeku lepega in dobrega. Veliko lepih slik, podob in kipov naših slavnih mož: Mencingerja, Layerja, Kremserschmieda, veliko zanimivih starih podob, ki so prava redkost in umetnina, bo razstavljenih te dni v škofiji v Kranju. Razstava bo odprta od 11. do 19. julija.
V nedeljo je glavna prireditev prosvetnih društev v starodavnem Kranju nad Savo.
Do četrt na osem se zbero udeleženci na stav-bišču nove šole za pokopališčem v Kranju. Nato sprevod k sv. maši na Glavnem trgu. Pri sv. maši bo ljudsko petje. Pojte vsi!
Držite se navodil rediteljev! Po sv. maši slavnostno zborovanje, nato sprevod v pozdrav častnim gostom.
Popoldne ob dveh slovesne litanije. Po litanijah odhod na novi športni prostor, ki bo ta dan slovesno odprt. Na športnem prostoru bo javni nastop: petje, recitacija, telovadba.
Za okrepčila bo poskrbljeno na prostoru samem. Nabavite s; slavnostni znak, ki stane do nedelje 3 din, v nedeljo pa 4 din.
Zgrnimo se od vseh strani v lepi Kranj. Našo prireditev oliščejo odlične osebnosti, da dajo poudarka in priznanja našemu delu. Vso prireditev naj preveva misel nesmrtnega nadpastirja, izražena na celjskih dneh:
Zahtevamo povsod Boga in Devico Marijo!
Društvom ljubljanske dekanije!
Trnovski prosvetni tabor, ob katerem proslavi trnovska prosveta 6voj 30-letni jubilej ter prejme krasen nov prapor, je obenem prireditev cele dekanije. Dolžnost vseh društev, odsekov in krožkov je, da misli, ki 6o jim bile sporočene v okrožnicah, še enkrat premislijo ter vse ukrenejo, da bo udeležba na taboru čim številnejša in čim učinkovitejša. Posebno opozarjamo, da je treba biti zaradi
Ljubljano v Pražakovi in Cigaletovi ulici (t. j. ob 6odniji).
Proslava sv. Cirila in Metoda
Ubij v otroku ljubezen in spoštovanje do očeta in matere in ubil si ga. To velja v dolžnostih do naših telesnih starišev. To velja pa tudi do naših duhovnih očetov.
To so vedeli sovražniki našega naroda, zato so skoraj tisoč let zavirali in ubijali v našem narodu ljubezen in spoštovanje do naših narodnih očetov sv. Cirila in Metoda. Z mogočnim češče-njem narodnih očetov bi bil tudi narod mogočen, priklical bi si iz nebes blagoslov četrte božje zapovedi, ki je: dolgo življenje in blagostanje.
Danes je to drugače. Naša država je dvignila praznik sv. Cirila in Metoda v državni praznik. Toda to bo samo mrzlo praznovanje brez duše, ako se zanj ne navduši ljudska duša in ga ne bodo začela praznovati tudi slovenska srca.
Veliko in važno je zato poslanstvo, katero ima edina slovenska župna cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Razvname naj v vseh slovenskih srcih češčenje, ljubezen in spoštovanje do sv. Cirila in Metoda, kakršnega do sedaj še nismo poznali, takšno, kakršno je spoštovanje dobrih otrok do svojih starišev. To bo priklicalo na narod nov blagoslov četrte božje zapovedi, krepkejše narodno življenje in večje blagostanje.
Župnija sv. Cirila in Metoda, naš slovenski Velehrad, se tega svojega poslanstva zaveda in ima re6no voljo posvetiti mu vse svoje sile in moči.
Zato je tudi letošnji praznik hotela proslaviti tako, da bi bilo v skladu s tem njenim poslanstvom. Toda pogreb pokojnega nadškofa dr. Jegliča je za letos nekoliko v stran potisnil to slavje. Kljub temu pa je župnija storila, kar je mogla. Jutranje ure so napolnile pri V6eh službah božjih prostorno cerkev. Zelo častno je bilo zastopano naše moštvo in naša mladina, številnejše kakor ženstvo. Zvečer se je pa razvila j>0 čarobno razsvetljenem Bežigradu mogočna, več tisoč ljudi broječa procesija s svečkami, katero je vodil sam prevzvišeni škof g. dr. Rožman, dasi skoraj smrtno utrujen po pogrebu nadškofa dr. Jegliča. Ker v začetku pridige še ni bilo toliko ljudi, da bi bila procesija res mogočna manifestacija naše ljubezni do sv. Cirila in Metoda, se je najprej procesija odpovedala. Toda ko sc jc stemnilo, je pa zažarel ves Bežigrad v tisočih lučkah, da je bil kakor ena sama velika luč. Ni ga bilo okna v V6em Bežigradu, kjer bi ne gorela
starju 4. In 5. julija 1937, se odpovedujejo sprejemu vsakršne resolucije, ker so se prepričali, da jim merodajni faktorji ne posvečajo dolžne pozornosti. Zaradi tega kongres jugoslovanskih profesorjev srednjih in strokovnih šol dviga glasen protest zoper finančno in prosvetno politiko, ki ee vodi nasproti njim, in zahteva, da se ukine sedanje ravnanje e prosvetnimi delavci sploh, zlasti pa s profesorji in učitelji.
Glavni odbor, izvoljen na kongresu, uživa popolno zaupanje kot tolmač vseh profesorjev srednjih šol kraljevine Jugoslavije.
O tem naj se obvestita kraljevsko namestnl-štvo in predsedstvo vlade.
Kongres je razmotrival vse predloge, ki jih je dobil od sekcij in pododborov in jih je izročil glavnemu odboru v nadaljnje poslovanje.«
Ta sklep je koneres sprejel z dolgotrajnim odobravanjem. Dodatno je bilo sprejeto samo še to, naj se ta sklep pošlje še predsedstvu senata in narodne skupščine.
Prihodnji kongres bo ali v Subotici ali v Belgradu. Končno odločitev o tem je kongres prepustil glavnemu odboru.
Kakor smo ie zadnjič poročali, je sedanji glavni odbor Profesorskega društva v znamenju protesta zoper sedanje razmere podal kolektivno ostavko. Kongres pa je soglasno in z velikimi ova-cijami izvolil ponovno dosedanji odbor z g. Kne-ževičem Radojem. prof. II. drž. moške realne gimnazije v Belgradu, na čelu; samo namesto nekaterih tovarišev, ki so prostovoljno odstopili, so bili izvoljeni novi. Tako je dosedanji slovenski zastopnik v glavnem odboru, g. prosvetni inšpektor Le-skošek. izpadel, ker po svojem službenem položaju ne more biti več v odboru. Tako nimamo Slovenci
lučka v čast sv. Cirilu in Metodu in govorila veliko resnico o lučki naše vere in našega navdušenja. Zato je ljudstvo prosilo, da gre procesija. In res se je razvila mogočna procesija po bežigrajskih ulicah. Poštarska godba je svirala svete pesmi, katere so udeleženci z godbo peli. Posebno krasno so bile razsvetljene hranilniške hiše, kjer je gorel mogočen kres umetnega ognja, ki je zavil celo procesijo v čarobno svetlobo, .potem hiša dr. Su-harja, hiša g. Janeza Košmerlja, ki je bila umetniško lepo razsvetljena, in hiša gg. Velepiča in Be-liharja. Tudi vse druge hiše so tekmovale, katerd bo lepše razsvetljena.
Med procesijo so fantje streljali in mogočne rakete so švigale proti nebu. Pravijo, da se je cele slavnosti udeležilo do pet tisoč vernikov Bežigrada in mesta.
Po cerkveni prireditvi so pa prevzv. gospoda škofa presenetili farani, ko so mu navdušeni nabiralci, ki so pobirali pretekli teden po fari darove za Baragovo semenišče, izročili sedem tisoč dinarjev. Tako je najmlajša hčerka ljubljanske matice škofije bila prva, ki se je odvzala prošnji našega duhovnega očeta in mu prispevala s svojimi darovi za prepotrebno Baragovo semenišče, ki bo stalo prav sredi Bežigrada. Dali so mu tudi imena darovalcev, ki so zvečine samo revnejši sloji s prav majhnimi vsoticami, kolikor pač zmore majhen človek. Samo en tisočak je vmes, ki ga je dala neka gospa. Prevzvišeni se je vidno ganjen zahvalil navdušenim nabiralcem, med katerimi so tudi štirje fantje in dva moža.
Prihodnjo nedeljo bo naše farno proščenje, »žegnanje«. Ob devetih bo imel slovesno mašo novi provincijal frančiškanskega reda p. Gracijan Heric. Naš pevski zbor pa pripravlja mogočno cerkveno petje s spremljevanjem orkestra. Po vseh mašah bo tudi darovanje za cerkev.
Zahvala
Pripravljalni odbor za Tabor slovenskih lan-tov in mož v Celju se vsem. ki so bodisi z aktivnim sodelovanjem bodisi s voio naklonjenostjo pripomogli, da je prireditev tako veličastno uspela, najiskreneje zahvaljuje. — Pripravljalni odbor.
v novem glavnem odboru nobenega svojega zastopnika, ker na belgrajskih srednjih šolah ni nobenega slovenskega profesorja.
Pri slučajnostih je med drugim bil sprejet predlog predsednika ljubljanske sekcije, g. Franceta Grafenauerja. naj se začetek šolskega poslovanja prenese od 24. avgusta na sredo septembra vsakega šolskega leta. Ravnateljem srednjih šol naj ministrstvo prepusti svobodno odločitev po krajevnih razmerah in potrebah.
Z vso simpatijo je bil pri slučajnostih sprejet apel, ki ga je naslovil v imenu sarajevske sekcije njen odposlanec na kongres, da naj se glavni odbor v novi poslovni dobi z vso intenzivnostjo zavzame za realizacijo prosvetnih zbornic, oziroma kakor sino si mi Slovenci zamislili, pokrajinskih prosvetnih svetov.
Končno naj podamo še kratek pregled o članstvu profesorske organizacije. V 10 sekcijah, oziroma v 207 pododborih je organiziranih 3506 profesorjev, ali 78.5% vseh profesorjev v državi. Od zadnjega občnega zbora je število članstva precej naraslo. Procentualno kažejo za svojo stanovsko organizacijo majhen interes ravno slovenski profesorji, ki jih je organiziranih le 63% in »o v tem pogledu samo za 3% nad cetinjsko sekcijo, ki l»-kazuje 60%.
»Profesorski glasnik«, ki ga izdaja njihova organizacija, se je v preteklem letu tiskal v 3800 izvodih.
V okviru predavanj, ki so so vršila v sekcijah drugi dan kongresa, naj omenimo med drugim zelo aktualno predavanje dr. Antona SmercMa, honorarnega profesorja na skopljanski univerzi, ki je predaval o pouku latinščine v zvezi s poukom
Seja Narodne skupščine
Belgrad, 8. julija, m. Na današnji skupščinski seji sta pretresali dve poslanski interpelaciji poslanca Mita Dimitrijoviča na pravosodnega ministra zaradi avtentičnega tolmačenja uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ter interpelacija Avg. Lukačiča na prometnega ministra o pomanjkanju železniškega osebja na ozemlju ljubljanskega žel. ravnateljstva in o preobremenjenosti tega osebja.
Interpelant Mita Dimitrijevič je v svoji interpelaciji zahteval, naj se izda avtentično tolmačenje členov 1 in S uredbe o likvidaciji kinetskih dolgov, tako da se znižajo tudi odvetniški stroški, nastali od 20. aprila 1932, za 50%. Pravosodni minister Nikola Subotič je odgovoril interpelantu, da je tako tolmačenje ie izdal meseca januarja tega leta. za znižanje pridejo še v poštev vsi odvetniški stroški, ki so nastali do 20. aprila 1032, brez ozira na to, kdaj je sodišče stroške prisodilo. Kolikor je ministru znano, tudi vsa sodišča postopajo po tem tolmačenju. Interpelant M. Dimitrijevič 6e je zadovoljil z odgovorom pravosodnega ministra.
Dr. Spaho o preobremenitvi slovenskih železničarjev
Za njim je govoril drugI interpelant Avg. Lukačič (JNS) ter v svojeui govoru poudarjal veliko preobremenjenost ter pomanjkanje železniških uslužbencev na področju ljubljanskega ravnateljstva. Vprašuje prometnega ministra, če mu jc znano stauje železničarjev in njihove službe na področju tega ruvnateljstva, in če so mu znani nedostatki pri tem ravnateljstvo, ter kdaj misli ukiniti te nedostatke. Min. dr. Spaho je Lukaniču takoj odgovoril. Izjavil je, da je stanje železničarjev na področju Ijublj. ravnateljstva danes ne predstavlja nobene izjeme napram osta-
lemu uduibcnstvu povsod drugod v državi. Prometni minister je poudaril, da se je v zadnjem času na vsem državnem področju promet povečal in morajo po vseh krajih več (letati radi povečanega prometa. Lukačič je zahteval potrebne kredite. ki bodo prinesli železničarjem olajšavo. To pa je prometni minister napravil , še preden je L u k a n i e vloiil svojo interpelacijo. Prometni minister je dokazal, da ljubljansko železniško ravnateljstvo daje državi največ dohodkov zaradi tranzitnih prog, ki gredo največ čez Slovenijo. Minister je tudi priznal, da je res potrebna nastavitev novih usluibenre.v, da bi se omogočil s tem zasluženi pokoj starih, drugim uslužbencem pa daljši odmor.
Za prometnim ministrom je dobil besedo spet poslanec Lukačič, za njim pa ponovno prometni minister. Minister je izjavil, da se kr. vlada z vprašanjem povečanja uradniških plač resno bavi in se zaveda, da so sedanje uradniške plače zelo nizke in jih je treba povečati radi dviga cen kmetskih pridelkov. Minister je dejal, da je največji zagovornik povišanja uradniških plač. dede osemurnega delovnika na železniških ustanovah je minister izjavil, da se v tem pogledu vedno trudi, da se povsod izvaja. Povečal je tudi kredite za železniško delavstvo in je uporabo teh kreditov v druge svrhe strogo prepovedal. Poudarjal je, da on sam in kr. vlada posvečata ravno tem najnižjim uslužbencem vso svojo pozornost. Dejal je tudi, da je za časa njegovega ministrovanja bilo nastavljenih največ dnevničarjev, katerim je tako omogočil stalnost. Naposled je naprosil skupščino, naj potrpi, ker da ne more vsega naenkrat popraviti, kar je prejšnja vlada zagrešila.
Nato je govoril poslanec JRZ Sava Mikič, ki je predlagal skupščini, da preidejo na dnevni red. Prihodnja seja bo jutri ob pol 9. ter se bo nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o prekrških.
Drobne novice
30 letnica „Društva slov. katehetov"
Med pedagoškimi kogresi, ki so bili sklicani zadnje dni, bodi omenjeno tudi zborovanje naših katehetov na Brezjah. V torek, 6. julija, se je zbralo do 60 članov >DruStva slovenskih katehetov« s sedežem v Ljubljani s 6vojim škofom dr. Gr. Rožma-nom. da so ob svetišču -Marije Pomočnice proslavili 30 letnico katehetske organizacije.
Po sveti maši v Marijini kapeli je predsednik, prof. g. Pavlin začel zborovanje v dvorani Prosvetnega društva. Očrtal je v strnjenih besedah zgodovino društva, omenjal funkcionarje, ki so od po-četka in dolgo vrsto let netili v društvu vnemo za prevažna verskovzgojna vprašanja, za napredek sočasne katehezc in krščanske pedagogike, obenem pa v strokovnih listih vzbujali zanimanje za katehetske in katehečne zadeve.
Občni zbor je izvolil profesorja dr. J. Demšarja kot marljivega odbornika za častnega člana. Društvo je imelo že doslej dva častna člana, ki sta bila tudi navzoča: bivšega dolgoletnega predsednika, prof. dr. Gr. Pečjaka, in Antona Čadeža, ki je 27 let opravljal tajniško in poročevalsko službo pri društvu.
Predsednik jc pozdravil navzočega predsednika hrvatskega kalehetskega društva, prof. dr. Kolareka, in predsednika lavantinskega društva katehetov, profesorja J. Bogoviča; dalje srednješolskega nadzornika, kanonika dr. M. Opeka i. dr.
Občnemu zboru je sledilo tehtno predavanje prof. dr. Kr. Jakliča o vzgoji za čistost srednješolsko mladine. Njegova navodila in opozorila in pa misli, ki jih je razvijal drugi predavatelj profesor dr. V. Fajdiga v referatu ^Priprava mladine na sočasne nevarnosti«, so se strnila v niz najaktualnejših in sedanjemu času najpotrebnejših vzgojnih smernic. Oba temeljita referata, ki se je o njih razvila zanimiva in poučna diskusija, bosta objavljena v glasilu ^Vzajemnost*.
Ob sklepu je dostavil še prevzvišeni vladika več primernih pojasnil. Obenem je priporočil, naj bi »Društvo slovenskih katehetov« čimpreje oskrbelo zbirko izdelanih vzornih katehez in tako ustreglo zlasti podeželskim tovariSem-katehetom, ki so z delom preobloženi in za izdelavo katehez ob najboljši volji dostikrat ne dobe dovolj časa. Dobra slovenska knjiga z vzornimi osnutki in ka-tehezami bo prišla na hvalo zlasti vsem mlajšim katehetom.
Koledar
Petek, 9. julija. Nikolaj in tovariši, gorbunski
mučenci.
Novi grobovi
-f- V Kapeli pri Slatini Radenci je v 95. letu starosti mirno v Gospodu zaspala g. Terezija F ras. Naj v miru počiva!
ostalih predmetov. Predavanjo je imelo naincn vzbuditi smisel za uspešno in organizirano delo po načinu, kakor se je izkazal za dobrega pri za-padnih narodih in kakor je pri nas o njem žo razpravljal v »Profesorskem glasniku« dr. Magara-ževic.
Po končanem kongresu se je večina udeležencev podala na izlete v mostarsko okolico. Poučen je bil zlasti izlet na Široki brijeg, kjer imajo svojo gimnazijo in internat oo. frančiškani. Frančiškanska gimnazija, kakor bosanski in hercegovski frančiškani sploh, uživajo splošen ugled in spoštovanje. Njihova gimnazija je za tukajšnje pokrajine podobnega zgodovinskega pomena kakor dr. Jegli-ceva prva slovenska gimnazija v St. Vidu nad Ljubljano.
Samo po sebi sc razume, da so dobri očetje frančiškani tovariše, ki so jih prišli obiskat, prijazno pogostili in jim razkazali svoje vzgledno urejene prostore. V preteklem letu so imeli okrog 310 učencev, profesorski zbor pa je štel 20 gospodov. med njimi 14 doktorjev. Njihova gimnazija jo humanistična. Pošle goste je v imenu hiše pozdravil o. dr. Mandič fra Dominik: za ljubezniv sprejem pa se mu je v imenu Profesorskega društva zahvalil predsednik Radoje Kneževič. Posebej se jc očetom frančiškanom v imenu Slovencev zahvalil gosp. prof. J. Sever. Poudarjal je med drugim, da imajo očetje frančiškani v teh krajih enake zasluge za nravno in kulturno povzdigo, kakor jih Ima za Slovenijo slovenska duhovščina. Tik pred odhodom pa se jo v klasičnem latinskem jeziku še enkrat zahvalil g. dr. Anton Sinerdel iz Skoplja. Tzletniki so so e Širokega brijega vrnili nato v Mrtstar, odkoder «« jih j" del vrnil na svoje domove, del pa šo na ogled primorskih krajev.
Osebne vesO
= Odlikovani so z redom jugoslov. krone tretjega razr. pch. polkovnik Dragotin Purič, s kolajno dobrega strelca č!ann splitske zvezne družine s področja sinjskega vojnega okrožja gg. Josip Pogačar in Ivan Pezelj.
—	Upokojena sta pehotni polkovnik Dragotin Purič in višji godbenik godbe 45. pašpolka Ivan Vabšek.
= Poročil se je v Gradcu g. dr. med. Celešnik Franc, zdravnik iz Ljubljane z gdč. Greto Keil. Čestitamo!
Dr. Ivan Drobnič, internist
Ljubljana
ne ordinira od 10. do 18. julija 1937
—	Bojevniška prireditev, sklicana na Suho pri škofji Loki, za 11. julija, se preloži na nedoločen čas, ker se bo večina članov udeležila prosvetnega tabora v Kranju. Nameravana štafete iz Selc v Ljubljano na Krekov grob je preložena na jesen. Pojdimo v Kranj!
—	Občni zbor društva organistov za ljubljansko škofijo bo dne 12. julija. Ob 10 bo v stolnici sv. maša, nato pa zborovanje v Rokodelskem domu. — Ce bo dovoljena polovična vožnja na železnici, bo to v nedeljskem »Slovencu« objavljeno.
Obiščite VI. mariborski teden I
Od 31. julija do 8. avgusta 1937.
(50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
—	Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — 1'okušnja vin — Zgodovina — Umetnost
—	Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — iSen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijo!
—	Strela udarila v kozolec. Iz Stor pri Celju poročajo: V torek popoldne se je na hitro sprevrglo vreme v nevihto z bliskom in grmenjem. Kmalu nato 60 se že dvigali nad velikim šestoken-skim kozolcem mladega gospodarja Valentina Kramarja v Prožinski vasi gosti oblaki dima med švi-ganjem plamena, ki so kmalu objeli vso stavbo in jo uničili. Sosedje, ki 60 takoj prišli na pomoč, so še rešili poleg stoječi s slamo kriti hlev. Na pomoč 60 prihiteli tudi nekateri lehareki gasilci. Kozolec, ki je bil vreden gotovo čez 50.000 din, je bil zavarovan pri »Jadranski« samo za din 5000.
—	Divjanje strele in vode. Iz Sodražicc smo prejeli: Torek, 6. t. m. jc bil soparen dan. Temni oblaki, ki so se zbrali, niso obetali nič dobrega. Okoli 2 popoldne se ie vlila ploha med silnim grmenjem. Strela je ubila v gorniškem gozdu nekega delavca, nadalje je strela u/gala 6kedenj, poln sena in orodja posestniku Lundru Ivanu iz Kračalj.. čeravno je bil zavarovan, vendar njegova škoda z zavarovalnino ne bo krita Kot siromaka ga priporočamo vsem v pomoč in podporo. V Sodražki dolini so naglo naraščajočo vodo občutili vsi jio-sestniki, kajti voda deroč po njivah in travnikih, je povzročila veliko škodo; odnašala je 6eno, ru-vala sadeže. V teku pol ure je bila vsa dolina spremenjena v jezero. Posebno občutno škodo trpijo v trgu pri mostu prebivajoči posestniki, ker voda vsled nekih nasipov nima odtoka in tudi posestniki /ag in mlinov zapornic pri jezovih ne odpirajo. Merodajno oblast prosimo, naj te nedostatke čimpreje odpravi, da ob prihodnjem nalivu ne bo panike kot do sedaj. Naj se žc vendar enkrat potok Bistrica regulira kar prosi vsa dolina.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi
stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode. ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Beg. po min. soe. pol. In nar. idr. S-br. 1MSJ, U. V. M.
—	Borza dela v Ljubljani išče sledeče delavce:
1 čevljarja za zbilo in šivano delo, 1 čevljarja pri-krojevale«, 1 kovača za zmotno kladivo, 2 stavbena klučavničarja, 3 hlapca, 1 čevljarja za fina dela, 1 tl»'«kega podmojstra, 4 izvežhane delavce 7:1 lesene klince (za čevljarje). 2 mizarja, 1 razna-Salca kruha in 1 žagarja-cirkulirista.
—	Jugoslovansko-češkoslovaški ligi v Ljubljani je izročil dr. R. Krivic, advokat v Ljubljani, din 500 mesto venca na grob šefa tvrdke Jtigobrune d. z o. z., tekstilnih tovaren v Kranju pok. Fran-tiška Brune, veleindustrijalca v Plavih, neutrudlji-vega narodnega delavca za graničarsko češtvo.
—	Letošnji junij skoraj najdeževnejši. V zadnjih 12 letih je bil letošnji junij skoraj najdeževnejši, kajti v 18 dneh je padlo 294.5 m/m dežja in ga v tem pog-leciu poseka le junij leta 1934, ko je bilo celo 297.2 m/m dežja ter 60 bile takrat večje povodnji in tudi katastrofalne nevihte po Sloveniji. Nad 200 m/m padavin 6ta imeli junija še dve leti in sicer 1925 (247.3) in 1026 (204.1). Bila pa so leta, ko je bil junij prav vroč in reven na dežju, tako 1935 (26 m/m), 1932 s 82.1, 1930 s 54.9 in 1928 s 52.3 in/m dežja. Kljub hudim nalivom pa so junija letos izostale v Ljubljani in okolici kakor tudi drugod večje jx>vodnji. Zanimivo je dalje, da je v letošnjih 6 mesecih padlo že 1039 m/m dežja, rekord pa je dosegel mesec inaj s 314.4 m/m dežja. V juniju je od 16. do 20. neprestano deževalo ter je takrat padlo 175.1 m'm dežja. Najdeževnejši dan pa je bil letos 8. junij s 64.1 m/m.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravno »Franz-Josef grenčice«.
—	Izbrisani dolgovi. Včeraj smo omenili, koliko hipotečnih posojil je bilo junija vkiiženih v zemljiški knjigi okrajnega sodišča v Ljubljani. Junija nasprotno je bilo pri 57 posestvih in parcelah izknjiženih posojil in kreditov za 3.768.037 din. Najvišja izbrisana posojila so bila 800.000, 700.000 in 400.000 din. Izbrisanih je bilo tudi 35 starih avstrijskih goldinarjev. V zemljiški knjigi človek naleti na prav stare dolgove, ki datirajo za 50 do 100 let nazaj. Te vknjižbe dejansko že davno več ne obstoje, a ljudje so dostikrat nerodni in tudi malomarni, da ne predlagajo takih izknjižb.
Bratskim društvom izven ljubljanske dehanije!
Po dolgih letih neprostovoljnega mirovanja je letos misel slovenske katoliške prosvete in mladinske vzgoje prešerno vzplamtela po vsej naši zemlji. Kot v nekdanjih svobodnih ča6ih 6e zbiramo na tabore, da se v krepki in veseli skupnosti navži-jemo novih pobud in novega programa za velike čase, ki sc jim po besedi našega pokojnega vodnika Jegliča bližamo Zato vas vabimo, da se ne strašite nobenih žrtev in da ne podlegate nobenim predsodkom, temveč se polnoštevilno udeležite prosvetnega tabora v nedeljo 11. julija v Trnovem v Ljubljani. Prinesite s seboj prapore! Pridite v narodnih nošah! Sodelujte pri jubilejnem sprevodu!
Poizvedovanja
Pasja ovratnica z ljubljansko znamko 6e je našla. Dobi se: Mala čolnarska ulica 9, Ljubljana.
Ljubljana
1 Za jutrišnjo predstavo Abramrtovega »Zlato-roga« so se Truovčani sijajno pripravili. Bo to višek njihovega že itak priznanega gledališkega udej-stvovanja. Zadnje vaje pričajo, da bo predstava vzbudila obilo zanimanja. Saj že 6am nalašč za to priliko in svojstveni tehniki postavljeni ogromni oder na vrtu Trnovskega prosvetnega doma vzbuja prozornost in govori, da 6e Trnovčani ni60 ustrašili ne truda ne žrtev, da dostojno uvedejo veliki prosvetni praznik Ljubljane in ljubljanskega okrožja. Ojjozarjamo, da 6i lahko vstopnice za to predstavo nabavite že danes dopoldne in jutri ves dan v Trnovskem prosvetnem domu.
1 Stari krakovsko-trnovski običaji bodo zopet oživeli ob priliki trnovskega prosvetnega tabora. V sprevodu bodo namreč sodelovale razne za Kra-kovo-Trnovo značilne skupine, kakor ribiči 6 svojim slavnim krapom, ptičarji in zelenjadarji.
1 Prosvetno društvo »Ljubljana« - mesto. Drevi ob 8 je reden sestanek v društveni sobi v Gospodarski zvezi. Sestanek je obvezen za vse člane in članice.
1 Uprava policije v Ljubljani ofiozaria lastnike ' orožnih listov, bivajoče v območju Ljubljane, da plačajo predpisano banovinsko takso na orožje za to leto in sicer do konca septembra t. I. Oni, ki bi tega ne storili pravočasno, bodo občutili vse zakonite posledice.
I Na popravne izpite se učenci najbolje pripravijo v tečaju, s katerim bo pričelo Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov na prvi državni realni gimnaziji dne 19. julija. V tečaju učijo samo mladi sposobni profesorski Kandidati, in sicer vsak 6amo predmete svoje 6troke. Poleg pouka 6amega se dijaki v obliki korepetitorija pripravljajo za naslednji dan. Na tak način se more vsak dijak uspešno pripraviti za izpit. Informacije o tečaju dobite vsak dan od 10 do 11 v vratarjevi loži na univerzi. — Odbor DBPK.
1 Pregled ljubljanskih stanovanj. Posebna komisija mestnega poglavarstva pregleduje v Ljubljani stanovanja in naroča hišnim posestnikom razne preureditve in adaptacije; Vse prizadete hišne posestnike vabimo, da se zglasijo nemudoma v naši društveni pisarni, Salendrova tilica 6. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
1 Spremembe posesti. Posetnica Matilda Zalta, Ljubljana, Tyrševa cesta 9, je kupila od posestnika Frana Dežmana v Stožicah pare. št 496/1 k. o. Sto-žice v izmeri 4668 m' za 67.000 din. — Posestnik v Rožni dolini Viktor Justin je prodal ravnatelju meščanske šole na Viču Antonu Fakinu in 6oprogi Mari hišo z vrtom v Rožni dolini c. XV št. 19 za 125.000 din. — Moljk Anton, železniški uradnik v Ljubljani, je prodal M. Zadnikarjevi, ženi mizarskega mojstra Ljubljana VII. pare. št. 256*4 k. o. S|xxlnja Šiška za 27.000 din. Carinski uslnžbenec Al. Okoren je kupil pare. št. 402/9 k. o. Šmartno ob Savi za 10.000 din.
I Smola tata. Tat ima včasih srečo, včasih pa tudi smolo. Največ smole imajo tatovi začetniki, kar je bridko izkusil včeraj dopoldne neki roko-delčič, ki jo nekaj popravljal v Gradišču. Med delom je v veži zagledal lepo kolo, še bolj ca |o pa zanimala dinamo svetiljka na kolesu. Snel je svetiljko ter jo nekam skril. Kmalu jo prišel lastnik kolesa, se vsedel na kolo ter se odpeljal. Lastniku pa so je med vožnjo kar nekaj zazdelo, da na kolesu ni vse v redu. Pregledal ga je še enkrat in hitro dognal, da mu manjka dinamo s svetiljko. Vrnil se je v Gradišče in povzročil tam veliko hišno preiskavo. Izprašal jo vse ter končno po svoji detektivski sposobnosti lo našel trepetajočega rokodelčiča. ki mu jo ukradel dinamo. Okradenec je bil namreč policijski detektiv Po-Ijanec, ki so je seveda žurno pobrigal za svojo lastnino, obenem pa jo tata odvedel na policijo.
1 Nočno služIlo imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus. Moste.
Domači odmevi Literat Frence Feržov
Usoda je bila nadebudnemu slovenskemu lite-ratu Frencetu Feržovu (ki je pred kratkim slavil svojo 60-letnico), naklonjena. Sicer je že zgodaj
firiobčeval pesmice o svoji »mili dragi« v »Ljub-janskem Zvonu«, nato pa je za dolgo časa opustil javno udejstvovanje, dokler se ni zopet javil, toda ne v literaturi, temveč — v politiki. Bil je izvoljen za podpredsednika naših demokratarjev, začel je organizirati naše kmete v Samostojno kmetsko stranko, na kar se je kot izučen mesar prav dobro razumel. Izvoljen je bil večkrat, včasih z ostankom glasov, včasih malo boljše. Zadnjič je bil izvoljen celo za senatorja. Toda politika ga zadnje čase bclj malo veseli in zahotelo se mu je, da morajo njegove rojstne Velike Lašče dobiti za Trubarjem, Stritarjem in Levstikom še četrtega velikega slovenskega leposlovca. Sedaj g. Frence Feržov hiti, da popravi to, kar je zamudil v času, ko se je ukvarjal s politiko. S politiko se sicer od priložnosti do priložnosti še ukvarja, toda ni si še na jasnem, ali naj bolj hvali pokojnega Štefana Radiča, s katerim sta včasih jedla golaž na Krškem polju, ali pa predsednika JNS Zivkoviča, s katerim sta v Belgradu jedla ražnjiče in čevapčiče. Za vsak slučaj priobčuje slavospeve v »Kmetijskem listu« obema. Svoje boljše duševne produkte pa g. Frence Feržov odklada v »Jutru«. Ti imenitni homu« ristični podlistki kažejo njegov imeniten talent, zlasti, kadar se je treba norčevati iz fajmoštrov. Sicer je tudi v politiki g. Feržov že zbijal šale, katerim smo se od srca smejali, le, da jih je on govoril v resnem smislu. Za slovenski narod pa bi bilo vsekakor beljše, če bi g. Frcnce Feržov kar vsako nedeljo pisal podlistke kamorkoli, samo, da se ne bi nikoli vmešaval v politiko.
Zadnje čase pa jc g. Feržova spet prijela žilica za velika potovanja. Odšel je na svetovno razstavo v Pariz in v zadnjem nedeljskem »Jutru« smo strme brali njegova senzacionalna dognanja v tem križišču kulture in civilizacije: kot strokovnjak je namreč ugotovil, da je govoje meso v Parizu za nič, telečje pa izvrstno. Povedal je tudi, kako gojc v Franciji teleta.
Tako je prav g. Frence Feržov: na politiko se res niste nikoli dobro razumeli, na pesmice in podlistke še nekako tako tako, najboljše se razumete na mesarijo in domovina res obžaluje, zakaj se tega svojega, od nature vam danega poklica niste vedno držali! Koliko bi s svojo mesarsko učenostjo koristili! Tako pa ste iskali teleta, ki so vas —1 mesarja — volila!
Nesreča kolesarja na savinjski progi
V Medlogu pri Celju pri prehodu ceste preko železnice sc je na istem mestu, kjer se je pred leti dogodila strašua nesreča, ki bo za vedno ostala v spominu Celjanom, pripetila danes zopet huda nesreča, ki bo tudi bržkone zopet zahtevala človeško žrtev.	„
Po ccsti iz Petrovč proti Celju se (e,.nftiiyyč peljal na kolesu okrog 45 letni moški. Videl je, da prihaja jdo progi vlak, ki privozi iz Savinjske doline v Celje ob 18.40, in ga je hotel ppejjiteti. V tistem hipu jc vlak privozil in sunil! kolet*k|:,ju s proge na cesto. Pri tem močnem sunku je dobil kolesar težke poškodbe na glavi ter težke notranje fioškodbe, da je njegove življenje v resni nevarnosti. Ko je strojevodja opazil nesrečo, jo vlak takoj ustavil, iz vlaka pa se je vsulo mnogo jx>tnikov. Nekdo je stekel v .Joštov mlin ter telo-fonično poklical reševalni avlo. Vlak je odpeljal šele takrat, ko je prišel reševalni avto in odpeljal nezavestnega kolesarja v bolnišnico. Tam so ponesrečenca takoj operirali. Njegove osebnosti pa niso mogli ugotoviti, ker je bil v nezavesti.
Nesreča v Ljubljani
Ob 19 je stražnica II. obvestila upravo policije, da leži mrtvo truplo na Vilharjevi cesti v Pipanovi jami. Komisija jo odšla na kraj nesreče. Zdravnik dr. Lužar je ugotovil 6mrt. Ponesrečenec je vozil gnoj iz jame. Voz poln gnoja se je zvrnil nanj in mu popolnoma zdrobil lobanjo. Ponesrečenec je Hujan Ivan, rojen 14. maja 1915. Je samski in stanuje v Mostah, Pod Ježami 13. Začasno je bil zaposlen pri Pircu na Ambroževem trgu. Zapustil ni nič. Po zdravnikovi odredbi je bil prepeljan v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
Bolečine pika čebel, komarjev itd. Vam odvzame Tschamba Fii.i Drogerija Gregorič dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Kamnik
Ob smrti našega velikega slovenskega vladike dr. Ant. Bonaventrurc Jegliča je bilo tudi naše mesto v polni žalosti. Državni uradi, šola in vsi zavedni Slovenci so izkazali zadnjo čast pokojnemu voditelju našega naroda na ta način, da so izobesili črne zastave — mnogi pa so odšli v slovensko pre-6tolico, da osebno izkažejo zadnjo čast in zahvalo za njegovo plodonosno delo. — Med maloštevilnimi posestniki, ki niso razobesili črnih zastav, je bila tudi gasilska četa, ki je tudi brala pozive gasilske zajednice v Ljubljani, ki je vabila na pogreb pokojnika prav vse čete. Bila je pa tudi udeležba gasilcev nadvse veličastna in je tudi vzorno počastila spomin velikega borca slovenstva, če tudi kamniške gasilske čete ni zastopal niti cn član.
Začasna uprava — mestne občine Kamnik, je na svoji zadnji seji za zastopnika občine pri gasilki četi imenovala g. Beča Ivana.
Jesenice
V nedeljo, dne 11. julija, ho v Kranju -.Prosvetni dan« kranjskega prosvetnega okrožja. Vso članstvo Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah se vabi, da sc te prireditve udeleži. Tudi so vabljeni vsi naši somišljeniki in prijatelji, da skupno manifestiramo za našo Gorenjsko. Člani in članice v krojih, narodnih nošah, ostali pa v rivilu. Nobeden naj ne ostane doma!
Gasilska četa priredi dne 18. julija veliko tombolo na Forjanovein vrtu. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilskega orodja. Kupujte srečkal
Kino Krekov dom predvaja v petek in soboto, 9. in 10. julija, obakrat ob pol 9 zvečer misterioznl film iFantom X«. V glavnih vlogah Elisabcth Al-inn in Robert Mongomery. Za dodatek Foxov zvočni tednik, zabavni fil m iti kulturni fil m >Norvesk&c,