poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V nedeljo, dne 27. novembra 1927. št. 270. Posamezna številka 3 DU
Naročnina
Dneva« lidnja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za Inozemstvo
msietno 33 Din nedeljska Izdala celolemo vJugo-slovl|l SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I »tolp pelli-vrsla mali oglasi pol 30 ln 21),ve£lt oglasi nad 43 mm višine po Din 2-3U, veli Id po 3 In 4 Din, v uredo/ikt-mdelu vrstica po IO Din o Pr veCiem c naročilu popual Izide ob 4 / luiioj ror.en pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopi tur/evl ulic 1 šl. 6 111 Rokopisi so ne vrata/o, netranklrana plumu ae ne spra/einafo - t rednUluo lelcfon št. 2030. upravnlštva it- M2S
Liprua.u le vKopllar/evl ul. SI. <> * Čekovni račun r C/uhlJana štev. 10.030 ln I0.34P za Inserate. Sara/evošt. 75B3. laareb it. J9.0JI. Prut/u In Dima/ šl. 24.797
Manifestacija.
Boj, ki se ta teden bije za ljubljansko univerzo, kakor se olicijelno imenuje naše najvišje učilišče, je pokazal, da je ideja slovenske narodne kulturne individualnosti premagala vse krize in se uveljavila kot življenjska zahteva vseh Slovencev brez razlike. To ne odseva samo, ampak se je izrecno formuliralo v izjavah vseh naših kulturnih združenj, akademičnega dijaštva ia javnih korpo-racij. Zato se lahko kot glavni rezultat obram-bene borbe za neokrnjeno vseučilišče v Ljubljani ugotovi dejstvo, da se je ves slovenski narod po svojih najboljših zastopnikih deklariral kot narod z lastno osobitostjo in kulturo, ki je integralen, nenadomestljiv in neizmenljiv del jugoslovanstva.	i
Vedno ponavljajoči sc poizkusi, da se naše kulturne pridobitve in institucije okrnejo, polagoma demontirajo in »s tem oslabi in izbriše slovenstvo, ki jih je ustvarilo po svojem duhu ln podobi, so plod onega centralizma, ki je umetno hotel slovenstvo izločiti iz jugoslovanstva, je slikal kot državi nevarno in smatral kot škodljiv ostanek prejšnjih časov. K temu je žal veliko pripomogel del slovenskega razumništva, ki je pod vplivom naši ljudski duši tujega strankarstva ta centralizem podpiral. Naši kulturni delavci pa so s tihim, intenzivnim in vsestranskim ustvarjanjem na vseh področjih dokazali bogatstvo in silo slovenskega duha, ki postavlja svoje pridobitve in dobrine v službo celote, države, vseh Jugoslovanov, tako da so omalovaževalci našega naroda morali utihniti. Važni preobrati duha se dolgo pripravljajo, a pojavijo se z elementarno silo v trenutku, tako da se vsi pred-razsodki, pomisleki in ugovori, ki so se zdeli dolgo nepremagljivi, brez sledu porušijo v eni noči. Tako se je zgodilo ob vprašanju nadalj-nega neokrnjenega obstoja univerze v Ljubljani. Preko vseh drugačnih mnenj in računov se je pokazalo, da je to slovenska univerza, da je enakopravno kulturno tvorišče v državi in da si le-te kot torišča kulturnega ustvarjanja Jugoslovanov brez naše univerze niti misliti ne moremo. Ako bi okrnili slovensko vseučilišče v Ljubljani, bi okrnili celo naše državno telo, bi kulturno ponižali in osiromašili vse jugoslovanstvo, ki ni mehanična enota, ampak sinteza vseh raznolikih, pa vzajemno delujočih svojebitnih narodnih in kulturnih sil Slovanov na tem ozemlju.
Mi se danes z velikim zadoščenjem zavedamo, da smo to idejo pred političnim fon >r>om naše države zastopali od spočetka te države do danes, ne da bi se dali omajati po nikomer in ničemer. Kar se je danes manifestiralo kot enotna volja celokupnega slovenskega naroda, je zasluga tudi našega dela; onih, ki so se proti poenolikujočemu centralizmu borili za svoj narod, za njegovo enakovrednost in enakopravnost z vsemi svojimi silami in z velikimi žrtvami. Zmaga te misli je tako definitivna in velika, da bi bilo malenkostno jo v strankarske svrhe izrabiti: narod se je v svojih najvišjih kulturnih zahtevkih pokazal kot enota in če nihče in ničesar te enote ne moti, nas nobena sila tudi pozneje ne bo mogla ne izgrda, ne izlepa zlomiti. Ustvarjajočim silam slovenskega naroda prosto pot! Radi nas, radi naših bratov, radi državel
Min. A. Gosar za naše delavce v Nemčiji.
r Belgrad, 26. nov. (Tel. »SI.«) Minister zn socialno politiko g. dr. Andrej Gosar je ie pred nekaj dnevi zahteval od zunanjega ministra, da se spravi v tek vprašanje reci-procitete glede delavskega zavarovanja med našo državo in Nemčijo.
Svečana spomemba A. M. Slomška!
Danes ob petih v veliki dvorani »Uniona«.
Seje skupščine začasno odsodene.
Demokratski blok položen ad aeta.
Odbori morajo končati svoje delo. — Prihodnja seja se skliče pismenim potom — Pribi-čevič-Radičev blok osamljen — Davidovič se je umaknil v ozadje — Intrige seljačko-deinokratskc demagogije so se izjalovile.
rf Belgrad, 26. novembra. (Tel. »Slov.) Na današnji seji narodne skupščine so odgodili seje, dokler se ne skličejo pismenim potom. Nekateri mislijo, da se bo prihodnja seja vršila šele sredi januarja. Ta novica je osobito razburila radičevcc, toda ne zato, ker bi sc jim tožilo po delu, ampak zalo, ker so Radi-čevi poslanci vezani, da morajo vse mesccc, kadar ni sej skupščine, dati cclotne dncvnice na razpolago g. Stjepanu Radiču. Nekateri radičevci so ves dan prihajali v predsedništvo narodne skupščine ter prosili predsednika, da naj se v decembru vrši vsaj ena seja, da bi si tako rešili večino dnevnic. Vaš poročevalec je imel priliko govoriti s predsednikom vlade g. Vukičevičem ter ga je ob tej priliki vprašal, ali vlada res namerava sklicati seje šele v januarju, nakar je dobil odgovor, da ie treba to namero odločno zanikati. Nasprotno, vlada bo sklicala prihodnjo sejo takoj, čim dobi od kateregakoli odbora skupščine pozitivno poročilo. Seveda, če bodo v odborih radičevci ali samostojni demokratje s kravali sabotirali delo, kakor se je to zadnjič dogajalo, potem se delo skupščine ne bo moglo vršiti. Odgovornost za tako počenjanje pred narodom pa bo morala prevzeti seljaško - demokratska reakcija.
Situacija vlade se je s tem, da je na včerajšnji seji demokratskega kluba po govoru g. G r o 1 a klub odklonil nadaljnja pogajanja za takozvano demokracijo, zboljšala. Misli se, da so sedaj Davidovičevi prijatelji za daljšo dobo opustili koketiranje z opozicijo in da bodo skupno z ostalimi demokratskimi poslanci podpirali vlado Opaža se, da se po ustvaritvi seljačko - demokratske reakcije g. Davidovič drži bolj rezervirano in da se manj udeležuje politične diskusije ter ne dela g. Marinkoviču nobenih ovir. Nekateri krogi pričakujejo, da
bo g. Davidovič ostal tudi v bodoče v ozadju in tako pripomogel k izravnavi nesoglasij v vodstvu demokratske stranke. Ta preobrat v demokratski stranki je za seljačko-demokrat-sko reakcijo tem hujši, ker je šc včeraj naznanjala po svojih listih, da se nekaj »iza brda valja« in da je vlada zopet pred padcem. V demokratskih krogih mislijo, da pomeni včerajšnji komunike o dosedanjem poteku pogajanj s seljačko-demokratsko zajednico definitivno odpoved temu prizadevanju in likvidacijo odbora, ki je na tem delal. Zlasti zamer-jajo demokrati g. Pribičeviču tako tesne zveze z g. Radičem, kalerega destruktivno delo je vedno bolj očitno in ki sc vsled svojega nebrzdanega temperamenta da dovesti do največjih insultacij, ki jih dosedaj še v nobenem parlamentu ni bilo videti in slišali. Pribičeviču očitajo, da je storil to zvezo samo zato, ker nikdar ni imel resnega namena, zediniti se z demokratsko stranko, ker mu njegova politična ambicioznost ne dopušča, da bi stopil kot navaden vojščak v vrste demokratske stranke, kakor se je to od njega zahtevalo.
r Belgrad, 26. nov. (Tel. »SI.«) G. Svetozar Pribičevič je sprejel časnikarje in jim dal izjavo o stališču, ki ga je zavzel včeraj demp-kratski poslanski klub glede fuzijc obeh strank. G. Pribičevič označuje to stališče kot neugodno ter misli, da je stališče Demokratskega kluba glede fuzije pogrešeno. Samostojni demokrati vztrajajo, pravi g. Pribičevič, na stališču, da morajo demokrati v svrho spojitve obeh klubov izstopiti prej iz vlade, nakar bi se šele dcfiriitivno razgovorih. Gosp. Pribičevič p^avi nadalje, da bi morali demokrati prevzeti tudi vse one obveze, ki jih ima SDS napram gosp. Radiču. Napovedal je tudi sestanek vseh poslancev seljačko-demokratske zajednice, ki naj bi sc vršil dcccmbra v Zagrebu.
Kralj podpisal francosko pogodbo-
Pogodba stopila v veljavo. — Poseben kurir odnese izvod pogodbe v Pariz. — Odlikovani francoski diplomati in politiki. — Dard in Bordrero pri Marinkoviču.
r Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj Aleksander je danes podpisal prijateljski pakt s Francijo. S tein činom je od naše strani vse storjeno, da stopi pakt v veljavo. Kako velik pomen ima ta pakt, se vidi zlasti iz tega, da je Italija naravnost prisilila Albanijo, da sklene z njo vojno zvezo in da tako javno izraza svojemu gnevu radi sklenitve prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo. Albansko-italijanski pakt sam na sebi ne spreminja mnogo dosedanjega položaja, ker bi Albanija itak žc po politični pogodbi bila prisiljena storiti vse, kar je Italiji obl,ubila. Pakt je zanimiv samo zato, ker kaže, da se Italija ne plaši dati izraza svojemu sovraštvu napram Jugoslaviji. Albansko-italijanski pakt ima tudi to dobro posledico, da nihče več ne dvomi, kako potrebna je bila pismena potrditev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo in da se pokaže, da nismo mi tisti, ki gojc sovraštvo, pač pa da moramo biti pripravljeni na vsako presenečenje italijanskega imperializma in Mussolinijevc nc-prcračunljivosti.
Poseben kurir bo nesel tozadevni izvod pogodbe v Pariz, da se tudi tam izvrše zadnje
formalnosti in stopi tako pogodba v veljvao. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom belega orla I. reda g. Filipa Berthelota, generalnega tajnika francoskega ministrstva zunanjih zadev. Nadalje so bili odlikovani z redom sv. Save I. reda šef kabineta zunanjih zadev g. Fouguier, z redom sv. Save II. reda gg. Boumarrhais, ravnatelj političnega oddelka, Cordin, podriivnalelj političnega oddelka, Le-ger, šef kabineta g. Brianda, in francoski poslanik v Belgradu g. Dard. Z redom sv. Save III. reda gg. Rene de la Bomas, poslaniški svetnik, g. Albert Labour, svetnik. Ferdinand Carč, podšef političnega oddelka, g. Le Roix, generalni konzul, in g. Renč Hali. Z redom sv. Save V. reda g. Andrče Charitier, tajnik, in g. Victor Glasson.
r Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister g. Marinkovič je danes sprejel francoskega poslanika g. Darda ter italijanskega poslanika g. generala Bodrera. G. Darda je g. Mhrinkovič obvestil o visokem odlikovanju in mu čestital. G. Bodrero pa je ponovno notifi-ciral novo zvezo med Albanijo in Italijo, kar ! je storil že tudi včeraj pri podtajniku v zunanjem ministrstvu.
FliŠfUO nOPOi
Pariški tisk presoja položaj resno. Itaiija tepta v blato vse, kar je v zvezi z nastankom Jugoslavije. — Musolinijcv organ zahteva Albanijo enostavno zase. — Ali bo društvo
narodov pogodbo ratificiralo?
v Rim, 26. nov. »Popolo d'Italia objavlja drugi komentar k italijansko-albanski pogodbi pod naslovom: »Albanija se nc dotakne«. V tem članku v glavnem ponavlja izvajanja drugih listov, posebno »Corriere della Scria« in »Gior-nale d'Italia«. Albanija jc za Italijo to, kar jc Belgija za Anglijo. Ako bi se bila Anglija pred 1. 19i4. javno obvezala, da bo branila integriteto Belgije, bi se vojna preprečila ali odložila in najbrž bi se Nemčija ne uiia dotaknila Belgije. Da se izloči vsak nesporazum, je Italija
vsemu svetu povedala, da hoče jamčiti za nedotakljivost Albanije, Albanija je italijanska Belgija, ker se pri Draču in Valoni lahko naperi orožje proti Italiji. Kakor ne sanja Anglija o gospodstvu nad Belgijo, tako ludi ne Italija o gospodstvu nad Albanijo. Tiranska pogodba stavlja v jasno nasprotje dve politiki: Na eni strani je Jugoslavija, ki je oboroževala in plačevala komitaške tolpe v akciji proti Albaniji, (?) na drugi strani jamči Italija za nedotakljivost in neodvisnost Aloanije. Na eni strani napadal-
na volja, na drugi strani jamstvo za mir. Kdot pošilja v zavezniške države vojaške misije, generale in maršale v svrho inšpekcije, topove, in municijo, nima pravice kritizirati zgolj obrambno pogodbo med Italijo in Albanijo. Obstojajo direktni interesi Italije v Albaniji, ne ob stojijo pa francoski interesi na Jadranu. Mi s« nismo zvezali s tistimi, ki so v odkritem anta-gonizinu s Francijo, mi nismo dobavljali orožja, nismo jih moralno podpirali in nismo jamčili za nedotakljivost kake pogodbe. (?) Vsi razlogi govorijo za nas. Italija »Vittoria Veneta« je bila ovirana, ponižana in nazadnje izdana. Sedaj je skušnja dokončana in krog zavržen. Vsakdo bo prevzel svojo lastno odgovornost.
v Rim, 26. nov. Poročila, ki že nekaj časa krožijo o tem, da namerava Italija razširiti mre-žo svojih pogodb, dobiva potrdilo v članku, ki ga je v splošnem dobro informiram glavni urednik lista »Giornale d Italia« napisal, in ki se glasi: »Ako celo uradna agentura »Avala« s svojim komunikejem o drugi tiranski pogodbi triumfirajoč ugotavlja, da je kombinacija Fran-cija-Jugoslavija močnejša, kakor kombinacija Ita-lija-Albanija, se Rim smehlja in premišlja, ali bi ne bilo umestno, da poišče v svrho obrambe komplementarne moči Kar se tiče Jugoslaviji priporočenega apela na Društvo narodov, se s strani Italije odločno odklanja vsaka diskusija. Tu se postavljajo na stališče, da bo moralo Društvo narodov pogodbo registrirati brez diskusije, ker je s sličnimi vojaškimi pogodbami (Francija s Poljsko in Češkoslovaško) enako postopalo. Italijansko-albanska pogodba tvori ravnotežje in Društvo narodov je ne bo motilo s tem, da bi se zavzelo za Francijo in Jugoslavijo proti Italiji in Albaniji. Dalje se poudarja, da niti ve-leposlaniška konferenca niti Društvo narodov nima potrebnih sredstev za učinkovito varstvo albanske neodvisnosti Albanija leži Italiji nasproti, in sicer na več mestih samo 80 km oddaljena in se ne more sama braniti. Če bi jo kdo od sosedov zasedel, bi lahko postala za Italijo nevarna. Čisto enak položaj ima funkcija morske ožine v Otrantu, kakor je položaj Ro-kavskega zaliva in Sueškega kanala. Belgija in Egipt pomenita za Anglijo to, kar pomeni Albanija za Italijo. V ostalem je italijanski tisk dobil povelje, da komunikeje »Avale« zaenkrat ne komentira podrobno. Odgovor ie pridržan uradnemu listu stranke, ki bo izšel v ponedeljek. Vendar pa »Giornale d'Italia« že danes imenuje komunike »Avale« — kisel in nesramen.
v Rim, 26. tiov. Belgrajski dopisnik milanskega lista »Popolo d'ltalia«, glavnega glasila fašistovske stranke, ki mu je ravnatelj Mus-solinijev brat Arnaldo in ki se vobče smatra za Mussolinijevo glasilo, objavlja članek z naslovom: »SHS — ječa narodov«: Odbor za zatirane narode, ustanovljen v Parizu 1. 1917., ni bil nič drugega, kakor menica, izdana po zaveznikih, v prid Srbom in Čehom, in sicer na obljubo razkrajajočih nemirov v Avstriji, do katerih nikdar ni prišlo. Avstrijo so zlomili Italijani ob Piavi s pomočjo bataljona Čehoslova-kov. Jugoslovani so stali na strani Avstrije. Medtem, ko so se Srbi pogajali za separatni mir z Avstrijo in so bili pripravljeni dezerti-rati v nasprotni tabor I. 1917. (?), se je Srbija lahko kazala svetu kot druga Belgija, pohabljena in pomandrana, in jc igrala to imenitno igro, dokler se ni končno silno povečala. Pomislite, da je srbska vojska, razen prve bitke ob Drini in Kolibanu, ki jo je dobil car 1. 1914. proti starim četam, ki so služile le v navadno kritje, šla od poraza do poraza (!) in da je bil umik v Albanijo nereden beg proti morju. Albanska Albanijo nereden beg proti morju. Albansko pogorje bi lahko izvrstno služilo za guerillo in odpor. Toda Srbi niso mislili na drugo, kakor na beg. Tudi pravljica o srbskem junaštvu spada med zadeve, ki jih je treba revidirati, da se končno razblinijo. Jugoslavija, ki je nastala pod pokroviteljstvom odbora za zatirane narode, je sama postala prava ječa narodnih manjšin. Antanta je izročila z zvezanimi rokami in nogami žandarmerijskim in azijatskim Srbom celih 12 kompaktnih narodnih skupin. (?) Država SHS je prava država zatiranih manjšin. (?) 13 naro dov sestavlja Jugoslavijo: Srbi, Hrvati, Slovenci, Madjari, Albanci, Nemci, Bolgari, Mncedon-ci, Romuni, Črnogorci, Turki, Grki in Italijani. Nad vsemi komandira Srb Razen Albancev, ki so sicer boljši v bistvu (?) kakor Srbi, vsi drugi narodi presegajo Srbe glede izobrazbe, kulturne tradicije in glede lojalnosti v socialnih, notranjih in zunanjih odnošajih. Avstrija je boljše p,:sfopala z narodnimi manjšinami, kakor Srbija. O Makedoniji bomo govorili v posebnem članku, kajti čas je, da se kulturni svet opozori na to, kar sc dogaja v tej deželi, kjer se vsak dan odigravajo stvari, da obhaja človeka groza
Upravno sodišče v Celsu mora ostati!
Isti finančni zakon, , ki ogroža slovensko univerzo v Ljubljani, oziroma njene posamezne iakultete, določa v členu 39, da se ima Upravno sodišče v Celju ukiniti in njegovi posli prenesti na upravno sodišče v Zagrebu. Spričo tega je treba poudarjati:
1.	da se s tem členom izpreminja zakon in sicer člen 6. in čleu 48. zakona o Državnem svetu in Upravnih sodiščih od 17. maja 1922. Tako izpreminjanje obstoječih zakonov po vsakoletnih finančnih pooblastilih je siuajno nevarno, ker vzdržuje in veča nestalnost naše zakonodaje in uprave.
2.	Upravno sodišče v Celju je nujna potreba za Slovenijo, pomeni našo politično enakopravnost z ostalimi deli države in posluje popolnoma brezhibno; je polno zaposleno in svoje delo kljub veliki ekspeditivnosti komaj zmaguje!
3.	Ljudstvo ima zaupanje v dobro in nepristransko administracijo, ker je tožniku in celi javnosti mogoče pri javnih razpravah postopanje pri upravne sodišču samem zasledovati.
Če se pa upravno sodišče v Celju ukine in in njega posli prenesejo v Zagreb, se nič ne pri-štedi, kar naj bi bil razlog za prenos — ampak se bodo narobe stroški za pravosodje še povečali! V Zagrebu se bodo morali najeti veliko dražji prostori, selitev sama bi stala več nego bi se prištedilo za nekaj let naprej, potnine za uradnike kot zastopnike toženih oblasti bodo stale več ket doslej Uradnikom celjskega upravnega sodišča se bo nanesla velika škoda, ker bodo prisiljeni k dvojnemu gospodinjstvu, glavno škodo pa bodo imele tožeče stranke, katerim se bo onemogočila ali vsaj znatno otežkočila ;n podražila prisotnost pri javnih razpravah.
Ali pameten gospodar tako gospodari? ...
Zato je treba poudariti, da se je tu pod pretvezo štednje skušal izvesti zopet en kos onega centralizma, ki tiči tudi za poizkusom okrniti in polagoma popolnoma demontirati slovensko univerzo. Ta poizkus pa se bo istotako moral v kali onemogočiti. Zahtevamo v interesu Slovenije, države, sodstva in redne, cenene ter brezhibne uprave, da upravno sodišče v Celjn ostane!
Budžet mm. za vere.
Budget ministrstva za veroizpovedi za leto 1928-29. je napravil na katoličane v Jugoslaviji zelo slab vtis. Minister Milorad Obradovič je bu'! *et obrazložil v daljšem pismenem ekspo-zeju. Iz tega ekspozeja se, kakor piše »Narodna politika«, razvidi, da se radi štednje kongrualne pripadnosti ne bodo prevedle iz kronske na dinarsko vrednost, kakor je bilo določeno v finančnem zakonu Budget se enko kakor vsi prejšnji ne ozira na to, da ima po ustavi odpasti na katoliško cerkev toliko, kolikor ji pripada po številu vernikov. Minister se sklicuje na to, da ustava govori obenem o »stvarni potrebi«, ki da je za katoliško cerkev manjša kakor za pravoslavne, ker prva »živi samostojno imovinsko življenje« To pa ne odgovarja resnici, ker je država pobrala verski zaklad in po agrarni reformi oškodovala cerkveno imovino, ne ua bi jo drugače odškodovala. Dotacije za katoliške vzgojne zavode so po priznanju ministra samega daleč pod stvarno potrebo.
Najbolj neprijetno pa je zadelo katolike, da se v budgetu na čisto neprikrit način favorizira starokatoliška sekta, za katero pravi minister, da so njene stvarne potrebe neprimerno ^ečje od drugih cerkva, ker n'ma niti lastnih bogosluž-nic! Zato se je kredit za to sekto povečal za 50.980 Din, dočim so krediti za vse ostale od države priznane cerkve in konfesije znatno znižani!
To je stvar, o kateri se bo brez dvoma še resno govorilo.
O usšroisttfu sodišč.
r Belgrad, 26. nov. (Tel. »SI.«) Ministrski svet je danes imel sejo, na kateri je razpravljal o zakonu o ustrojstvu sodišč. Prišel je do definitivnih sklepov, o katerih je pravosodni minister da! časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je "lada sklenila: 1. Da se sedanja »prvo-stepena« oziroma okrožna sodišča v Srbiji in Črni gori ne ukinejo, temveč da re vzporedno z uvedbo okrožnih sodišč njih število zmanjša le v toliko, da jih'bo tekom časa ostalo samo potrebno število. 2. Da sc bodo okrožna sodišča v Srbiji uvajala stopnjema, začenši s 1 avgustom 1. 1929., ko stopi novi zakon v veljavo, da pa se bodo sedanja okrožna sodišča, kier obstojajo, spremenila v takozvana »sreska« sodišča brez spremembe delokroga, samo s to spremembo, da se bodo uvedla nekatera nova okrožna sodišča. 3. Da se apela-cijska sodišča obdrže. 4. Da se na Cctinju ustanovi novo apelacijsko sodišče mesto vrhovnega sodišča v Podgorici ter da se ustanovi enako sodišče tudi v Osijeku. 5. Da -j sedanje kasacijsko sodišče v Belgradu, Stol sedmorice v Zagrebu, vrhovno sodišče v Sarajevu, veliko sodišče v Podgorici in oddelek kasacijskega sodišča v Novem Sadu spoji v novo kasacijsko ■odišče v Zagrebu ter da se mesta sodnikov ne bodo spopolnjevala, dokler se ne doseže število sodnikov, ki jih določa zakon za to vrhovno sodisčc, namreč 63.
Z ozirom na te spremembe bodo sodnike postavili na razpoloženja in začasno ukinili njihovo stalnost.
Radič vsevprek zmerja in napada.
r Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Na današnji skupščinski seji je bila sprejeta trgovinska pogodba z Nemčijo soglasno z 268 glasovi Istotako je bila sprejeta pogodba tudi v podrobnostih, nakar je prišla na vrsto trgovinska pogodba z Belgijo, ki je bila tudi sprejeta. Nadalje se je razpravljalo o zakonu o' spremembi občin v Bosni in I lercegovini. Ob tej priliki je govoril tudi g. Stj. Radič, ki je, mesto da bi govoril samo o zakonu, napadal muslimane, rekoč: »Vi ste turška stranka!« Muslimani so mu odgovorili: »Vi ste budalo, norec, cigan, vi spadate v Stenjevac!« Muslimanski posl. gg. Kur-begovič, Kapetanovič in drugi so skočili na g. Radiča in ga skušali pognati z govorniškega odra, obsipnjoe ga nanovo z omenjenimi besedami. G Radiču so priskočili na pomoč njegovi poslanci in ga ščitili pred napadi muslimanov. Prepir je trajal precej dolgo časa. Nazadnje pa je g. Radiču pošla korajža za napadanje. Predsednik je g. Radiča za njegove izraze krepko ukoril z besedo ter mu dal tudi pismen ukor. Tudi muslimana g. Behmena je predsednik ukoril ustmeno, nakar je g. Belimen ponovno izjavil proti g Radiču, da je cigan, ne pa Hrvat Tudi na pismen ukor je g. Behmen odgovoril: »Toda g. Radič je vseeno cigan!« Končno je bil sprejet predlog v načelu. Nato so bili izvoljeni trije odbori, y katerih je zastopanih 7 radikalov, 4 radičevci, 4 demokrati, 2 zastopnika Jugoslovanskega kluba 2 samostojna demokrata, 1 musliman in 1 zemljoradnik Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom
r Belgrad, 26 nov. (Tel. »Slov «) G. Radič
je bil danes na dopoldanski seji narodne skupščine, kakor tudi na popoldanski seji finančnega odbora v svojem običajnem elementu ter je s svojim obnašanjem izzval veliko hrupa in protesta. Na seji fin odbora, ki bi sicer potekla gladko, je prišlo radi njega do hudih spopadov. Na dnevnem redu je bila določitev dnevnega reda prihodnje seje. Po prečitanju zapisnika je najprej govoril g. dr Žerjav, nakar se mu je pridružil še g. Stjepan Radič. Dejal jc, da se to, kar dela predsednik, ne sme več dogajati, sicer da bo on sam osebno in lastnoročno z njim obračunal. Proti tej grožnji so odločno protestirali nekateri radikali, nakar jim je g. Radič odgovoril: »Napili ste se kakor svinje!« Na te lepe Radičeve besede je podpredsednik radikalnega kluba g. Mihajlovič skočil na g. Radiča in že zamahnil z roko, da bi jo bil Radič sigurno skupil, če bi ne bili pristopili njegovi poslanci. On se je ves bled vsedel v klop. Pred njega pa je poslanec g. Janez Pucelj postavil svoja široka pleča in tako ščitil g. Radiča pred besnimi napadi radikalov. Za hrbti svojih poslancev si g. Radič ni upal ziniti besedice več, ker so vsi radikali nastopili proti takemu početju. Ko se je hrup polegel, je predsednik sejo zaključil ter napovedal, da se vrši prihodnja seja 6. decembra z dnevnim redom: razprava o zaključku obračuna za 1. 1924-25 Predsednik odbora je sporočil, da je finančni minister sicer še vedno bolan, vendar pa bo njegov ekspoze o poročilu finančnega odbora končan že Jutri in ga bo lahko pravočasno razdelil med poslance.
Bratiana odklanja cela opozicija.
Princ Karol je v Parizu pod naezorstvom. — Priprave za pogreb. — Koncentracijske vlade ne bo. — Razpust parlamenta in — voltve
(Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.)
v Bukarešt, 26. nov. Danes so se ves dan vrstile nepregledne množice ljudstva ob mrtvaškem odru pokojnega Bratiana. Ob 8 zvečer so krsto v navzočnosti rodbine in članov vlade zaprli ter bodo ponoči ob njej iineli ministri častno stražo. Jutri zjutraj se ob pol devetih začno cerkvene svečanosti pred krsto, nakar jo bodo v sprevodu odpeljali na kolodvor, da se prepelje v Florico.
v Bukarešt, 26. nov. O trenotnem političnem položaju doznava Vaš dopisnik, da se je med Jorgo in narodno kmetsko stranko že doseglo popObio soglasje. Jorga je v avdienci predlagal regentskemu svetu razpustitev parlamenta iu razpis novih volitev. Ko mu je Vintila Bratianu predlagal, da bi s svojo stranko vstopil v koncenlracijsko vlado, je-ljekel: >Čudim se, da liberalci računajo s takimi možnostmi, ko so s svojo politiko spravili deželo v tako obupen politični položaj.« Izvršni odbor narodne kmečke stranke je danes končnoveljavno odklonil vse predloge za skupno delo s sedanjim parlamentom. Narod, kmečka stranka in Jorgova stranka sla izjavili, da bosta začeli v ponedeljek energično kampanjo proti vladi Vintila Bratiana. Na Bratianove predloge sploh ne bosta dali nobenega odgovora. General Avarescu je napram vladi povsem rezerviran. Tudi on noče sodelovati z Bratianom. Narodna skupščina se sestane v petek. Vintila Bratianu bo takrat razvil program svoje vlade, nakar bodo voditelji strank pojasnili svoje stališče napram vladi.
v Pariz, 96. nov. List >Te Roumeur«' poroča, da je romunska vlada poslala posebnega uradnika v Pariz z izrecnim poveljem, da nadzoruje princa Karla. To je vodilni član >Sicu-
ranze« R a d o j, ki se bo nastanil v Parizu kot romunski konzul.
v Bukarešt, 26 nov. Pogreba pokojnega Bratiana se bo udeležila tudi kraljica-vdova, bivši grški kralj in kraljica ter ostali člani kraljevske hiše in regentskega sveta. Pri pogrebu bodo govorili delegati vseh strank.
v Bukarešt, 26. novembra. Pri pogajanjih za koalicijo med liberalci in narodno kmečko stranko je poslednja stavila sledeče pogoje: 1. Spremenitev volivnega zakona, v katerem mora odpasti določba, da se prizna oni stranki, ki je dobila relativno večino glasov, absolutna večina mandatov. 2. Razpust parlamenta in razpis novih volitev na podlagi novega volivnega zakona. 3. Nova vlada mora takoj začeti pogajanja za veliko inozemsko posojilo, ki naj bo priprava za prehod k zlati valuti. 4. Carinska režija se mora temeljito spremeniti, ker je sedanja čisto fiskalična.
r Belgrad, 26. nov. Bratianuova smrt pomenja za nas veliko izgubo v tem oziru, ker stojimo pred negotovostjo, kako se bodo razvijale notranjepolitične razmere v Romuniji in ker obstoja možnost, da bi ta notranji razvoj mogel vplivati na zun. politiko. Pa tudi to se mora konstatirati, da je napetost, v kateri je znal Bratianu brzdati celo romunsko javnost in radi kater se je bilo bati, da pride do eksplozije narodne volje, zelo popustila in da je nastalo splošno pomirjenje ter nekak oddih. Poznavalci notranjepolitičnih razmer v Romuniji trdijo, da je g. Avarescu, ki je edini italofilski romunski politik, popolnoma izključen in da tudi g. Maniu ne bo spremenil svoje politike ter bo v tem oziru sledil g Bratianu. Dosedanji razvoj dogodkov v Romuniji je popolnoma zadovoljiv.
Vprašanje železničarske zadruge, r Belgrad, 26. nov. (Tel. »SI.«) Prometni minister je 2. aprila 1927 odredil, dq mora gospodarska poslovalnica, ki jt dosedaj preskrbovala bivše južne železničarje z živili, s 1 decembrom 1927 likvidirati. Delokrog te j poslovalnice preide na novo zadrugo. Ker pa | se ta do danes še ni mogla osnovati, je mini-I ster na intervencijo poslanca g. Ž e b o t a odredil, da se sedanje stanje podaljša do 1. ja-\ nuarja 1928. S tem dnevom pa prevzame ! končnoveljavno preskrbo železničarjev z živili novoustanovljena zadruga. Ona mora tudi prevzeti vse osobje .stare poslovalnice. Ker bo tudi vse premoženje poslovalnice prišlo v last nove zadruge, bo s tem gotovo ustreženo vsem železničarjem v Sloveniji.
Železniško materialno skladišče v Mariboru se ne ukine.
r Belgrad, 26 nov. (Te! - Slov.«) Z ozirem i na vesti, da namerava uprava državnih železnic ukiniti materialno skladišče v Mariboru ter 1 ga prestaviti v Zagreb, je dobil poslancc g. Že-bot od prometnega ministra obvestilo, da te vesti ne odgovarjajo resnici in da ostane v tem oziru vse prt starem.
Profesorska imenovanja, r Bclgrad: 26. novembra. (Tel »Slov.«) Na predlog ministra trgovine jc imenovan na sredr: tehniški šoli v Ljubljani g. Anton Sever za profesorja v 6 skupini I. kategorije, na dvorazredn5 trgovski šoli pa g. profesor Ivan Grudenv 2. skupino II. ka:.?gorije.
Zakon o neposrednih davkih.
r Belgrad, 26. nov. (Tel »SI.«) Danes jc bil v skupščini izvoljen odbor za razpravljanje
o zakonu o neposrednih davkih, ki mu je skupščina priznala nujnost. Na svoji današnji seji se je odbor konstituiral tako, da jc predsednik demokrat g. dr. Sečerov, podpredsednik radikal g. Kujundžič in tajnik g. Vladimir Pušenjak. Odbor prične s svojim delom v pondeljek.
Odbor za razdelitev občin, r Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji skupščine je bil izvoljen odbor za razdelitev občin. Od SLS sta v odboru poslanca gg. Žebot in Klekl. Predsednik je g. dr. Miloše-vič, tajnik pa poslanec g. Zebot.
Odbor za proučevanje zakona o odvetnikih.
r Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Odboru za proučevanje zakona o odvetnikih, ki je bil izvoljen na današnji skupščinski seji, bo predsedoval poslanec g. Miloševič. za prvega podpredsednika je bil izvoljen g. dr. Ribar, za tajnika pa poslanec g Kreinžai Na prihodnji seji, ki se vrši 6. decembra, prične odbor s svojim delom.
Predavanja dr. Hohnjeca. r Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Nar poslancc g. dr. Hohnjec' je imel 26. t. m. v akademskem društvu sv. Cirila in Metoda zanimivo predavanje o bodočnosti katolicizma v Evropi.
Capablanca — Aljehin. v Newyork, 26. nov. (Tel. »Slov.«) V šahovskem boju med Capablanco in Aijehinom je 33. partija ostala neodločena. Stanje je še vedno: Aljehin 5. Capablanca 3, 25 partij na ie remis.
v ženeva 26 nov (Tel. »Slov •>) Ruska delegacija za razorožitveno pripravljalno konferenco je danes nopoldne ,z Bazla dospela v Ženevo.
Litva in Poljska pred obračunom?
v Berlin, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Polsko-litvanski konflikt je postal žarišče evropske dnevne politike. Včerajšnja konferenca med nemškim zunanjim ministrom dr. Streseman-nom in Litvinovcm je dala znak za splošno pozornost Evrope za zelo vznemirljiv politični razvoj v vzhodni Evropi. Dr Stresemann je še včeraj podrobno poročal v ministrskem svetu o svojih razgovorih z zastopnikom sovjetskega zunanjega komisarja. Vlada soglaša v tem, da se mora storiti vse, da sc odpravi visoka politična napetost na vzhodu Evrope. Nikakor se noče pustiti, da se stvar razvije tako, da bi bil Svet Društva narodov še pred svojim sestankom meseca decembra postavljen pred gotovo dejstvo. Posebno se hoče povedati Varšavi in Kovnu, da Društvo narodov ne bo trpelo kakih nasilnih ptičev med dvema državama, ki pripadata Društvu narodov. Posebno pa se je treba potruditi, da se odstranijo obstoječe težkoče. Okolnost, da se Litva slej kot prej smatra kot v vojnem stanju s Poljsko, ustvarja situacijo, ki se dolgo ne bo mogla držati. Zelo verjetno je torej, da se bodo države, ki so zastopane v Svetu Društva narodov, na zasedanju v mesecu decembru pred vsem zavzele za to, da se med Kovnom in Varšavo obnovijo normalni diplomatski odnošaji. Pri sedanjem položaju je značilno, da je Rusija prvič pred vsem svetom javno dokumentirala, da bo tudi s svoje strani sodelovala v smislu Društva narodov in pomagala izpolniti glavno nalogo Ženeve — ohraniti mir.
v Varšava, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Ruska nota Poljski, ki opominja Varšavo k miru napram Kovnu, je bila včeraj objavljena poljskim ^istom. Nota izjavlja, da sc Rusija nikakor noče pečati s predmetom poljsko - litvanskega konflikta, temveč da ji gre samo za to, da se ohrani mir med obema državama. V to svrho pa velika Poljska lahko več stori, kakor mala Litva, ki po mnenju Rusije niti ni v položaju, da bi mogla sploh moliti mir. Vendar pa je Moskva obenem opozorila tudi Litvo, naj vse opusti, kar bi moglo škodovati mirnim odno-šajem s svojo sosedo. Rusko javno mnenje je vznemirjeno, ker so resni poljski listi napovedali radikalno rešitev poljsko-litvanskega spora, ne da bi jih poljska vlada demantirala. Rusija ima kot neposredni sosed Poljske največji interes na tem, da se prepreči vsaka nevarnost za mir na vzhodu Evrope. Poljske izjave v zadnjem času o miroljubnosti poljske zunanje politike je zelo pozdraviti. Dovesti pa morajo tudi do tega, da se bo sedaj s strani Varšave tudi vse storilo, da se odstrani vsaka vojna nevarnost in zagotovi mir. Varšavski jutranji listi smatrajo rusko noto soglasno za komad običajne sovjetske propagande, ki neposredno pred razorožitveno konferenco posebno jasno odkriva svoje namene. Poljska se radi tona in vsebine te ruske note ne bo vznemirjala, ker je takih dopisov že navajena.
v Pariz, 26 nov. V tukajšnjih političnih krogih z rastočo nervoznostjo pričakujejo novo zasedanje Društva narodov, ki se začne 5. decembra. Francoski listi pišejo, da je mir resno ogro žen, da obstoji neposredna vojna nevarnost, odnosno ofenziva proti obstoječemu redu. Komentarji listov kažejo dovolj jasno, kako resno se presoja v Parizu situacija. Po objavi druge tiranske pogodbe, katero so pariški listi, prvotno komaj omenjali, je danes ves pariški tisk soglasen v tem, da je nova, na naslov Jugoslavije usmerjena provokacija Italije sposobna, da dovede balkanski sod smodnika do eksplozije. Z veliko skrbjo se v Parizu opazuje tudi nadaljnji razvoj poljsko-litvanskega konflikta. Sestanek zunanjih ministrov pri razorožitveni konferenci bo imel tokrat pred seboj izredno kočljive naloge.
v Moskva, 26. dov. (Tel. »Slov.«) Miroljubna izjava poljskega poslanika Pateka o poljsko-ruskih odnošajih in o litvanskem vprašanju, ki jo je dal varšavskim listom, ni odstranila vznemirjenosti o namenih poljske intervencije. Vsi listi soglasno ugotavljajo, da napetost še nikakor ni ponehala. Jasno je, da pripravlja Poljska z zatiranjem litvanske samostojnosti v večji meri sunek proti sovjetski Uniji. Zato se mora zasedba Litvanske smatrati le kot korak proti sovjetski Uniji.
Atentat; na dunajskega
žuaana.
Župan Seitz ostal nepoškodovan.
v Dunaj, 26. nov. (Tel. »SI.«) Po končani slavnostni otvoritvi »snežne palače« na severo-zapadnem kolodvoru je bil na dunajskega župana izvržen revolverski atentat. Ko je župan po otvoritvi hotel vstopiti v svo| avto, je iz množice skočil k njemu črno oblečen moški z belo vratno ruto in nanj hitro zapored trikrat ustrelil. Župan Seitz in njegovi spremljevalci so k sreči ostali nepoškodovani. Atentator je zbežal in skočil na tramvajski voz, ki je vozil z vso hitrostjo. V tramvajskem vozu so ga nato aretirali stražniki. Atentator se piše Rihard Strebinger, 23 let star, rojen v Temešvaru. Prej je bil elektromonterski delavec, v zadnjem času pa po njegovem zatrdilu gledališki igralec. Na vprašanje .zakaj je izvršil atentat, jc odgovoril: »To je dolga povesi, moral bi dolgo pripovedovati!« Rekel je, da je imel že davno namen, obračunati z županom. Smatra sc, da ne pripada skrajni levici, temveč narodnim socijalistora.

VVIMPASSINCi
Crv
,.WIMPASSING-'
S stadionom tekmujemo z velikimi narodi!
STADIONI IN OLIMPIJSKE IGRE.
Pol leta še in zopet »e bodo vršile olimpijske igre. Vsako 4. leto se vršijo. A med 193. in 294. olimpiado je preteklo več kot 1500 let. Prvega olimpijskega zmagovalca ime so zapisali leta 776. pred Kristusovim rojstvom, 298. olimpiado so obhajali leta 394. po Kristusovem rojstvu, 294. olimpiado so pa priredili pred 31 leti, leta 1896.. V okraju Olimpia sta v bajni preteklosti napisala Ifitos in Likurgos pogodbo na diskos; Spartartpi in Elijci so obljubili, da bodo pozabili na boj in na prepir in da bodo v prijateljski tekmi merili svoje moči. Pridružili so se pozneje še drugi Grki, in Olimpia je bila vsako četrto leto glavno mesto Grške; in sem so hodili Grki občudovat svoje najslavnejše može in najlepše umotvore božje v podobi krasnih borcev.
Dušo človekovo in plemenitost njegovega na-zlranja so hoteli izraziti Grki primerno, tudi v telesu, niso razlikovali več duše in telesa, temveč jim je bilo oboje skupna harmonična celota. Zato tudi so dobili njih vzori, bogovi, najlepše in najpopolnejše oblike. Telesne svoje vrline so pokazali Grki pač najlepše pri velikih svečanostih, pri velikih tekmah. In zbrali so se, vsako četrto leto, ob prvi polni luni poleti. Že par mesecev prej so hodili glasniki po Grčiji okoli, oznanjali so premirje, prenehajo naj vsi prepiri, vsi smo en narod. Zadnji mesec so prihajala odpos'nnstva z darovi, z daritveno živino itd. Vse v olimpijskem okraju se je svetilo v beli barvi, marmorna svetišča in zakladnice. Tekmece so gledali v stadionu; naraven je bil, s šest metrov visoko nasutim robom; 192 metrov je bil dolg, 32 m širok. Hipodrom pa, ki so na njem prirejali v poznejših časih dirke, je bil dvakrat 192 m dolg in 130 m širok.
Treniranje je bilo zelo strogo; Tekmeci so uživali v zadnjih mesecih pred igrami posušene fige, orehe in sir, v prav zadnjem mesecu samo sir in šele v poznejših časih tudi meso. Vsak je moral svečano izjaviti, da je deset mesecev resno treniral. Sodniki, kojih število je bilo od 1 do 10, so vodili tekmece vsakega posebej po tekališču in so vpraševali občinstvo, če je tekmec moralno brezhiben ali ne. Nato so vlekli tekmeci srečke in so molili. Glasniki so zaklicali: >Boj se prične! Pripravite se na odločitev, končno zmago bo podaril Zevsl« Trobenta je zapela, in tek se je pričel.
V začetku so samo tekali, in vsa prireditev je trajala samo en dan. Pozneje so tudi skakali, fn se borili, so metali diskos, so tekmovali v borbi duha in v borbi telesa. Peti dan je bil posvečen veselicam, daritvam, obhodom, razdelitvi daril. S Herakljeve oljke je odrezal deček oljkove vejice,
veku, vidiš tudi v sedanjih dneh torišča, kjer nastopijo borci v skupni tekmi; kakor takrat si tudi sedaj gradimo stadione; lepši so morebiti in veli- i častnejši, a cilj jim je isti.
Prva moderna olimpiada se je vrsila v stadionu v Atenah, druga v stadionih v Parizu (1. 1900.), tretja v stadionu v St. Louisu (1. 1904.). četrta v londonskem stadionu (1. 1908.), peta v stockholm-1^—mar—ni m irr -r-)- • i mnimummmunim— i»i
GAZELA.
Kdor jo bere, vsak drugac reklamo mojo sodi. Eden hvali, in spet drugi vpije: »Fej te bodi!« Ta veli mi, da sem norec, drugi da obseden, tretji krepko se priduša, naj me vzame zlodil Enega prepričala mogoče ho reklama, drugi bo pa rekel, da reklama škodi. Kdor v ljubezni nima sreče, naj jo išče v igri, če pa noče, ni mogoče mu pomagati, prismodi. Jaz pa srečk si bom nakupil za stadionsko vilo, hišni bom postal lastnik in štel se bom k •	gospodi.
ww—— "'i'— m ipmniHumi' i u - -^mm
skem (leta 1912.), šesta v stadionu v Antwerpnu (1. 1920.), sedma v stadionu Colombes v Parizu (1. 1924.). Ker se je vmes enkrat. 1. 1906., vršila še
»tauion v San Francisco (nalifornija v Ameriki), pouoUa naivtvuo sMeue.
Stadion v \Venibleju (London), ki ima prostora za 150.000 gledavcev in ki jo ob zaključnih tekmah angleških nogometnih klubov ves napolnjen. Primerjaj stadion z velikanskimi poslopji krog njega.
.xiitei'icuii>.v i. t\(a,n iiiie antične dobe.
tako kakor je bilo v starem veku običajno. Drugi stadioni zopet so zaokroženi, tako kot je bil zgrajen Kolosej v Rimu, 80.000 gledavcem prostor nudeč. Stadioni v starem veku niso bili pokriti. Zakaj neki! Skoraj vedno modro je tam nebo, streha je nepotrebna, saj tudi gledališča zunaj na prostem niso bila pokrita. Isto opazuješ danes v Kaliforniji, ki ima približno tako podnebje kot Grška. Slika rim kaže stadion v San Francisco, v naravo je vdelan, naravna skleda, vzponi okolice so prostori za gledalce. Naravi prilagoden je tudi stadion v Kolnu, z vsemi stranskimi napravami, znan našim telovadcem od lanskih tekem. Ne sicer v naravo vdelan, a izdelan iz materiala okolice je stadion v Stockholmu, eden najlepših, čeprav ne med največjimi; tudi olimpiada v Stockholmu jo bila najlepša in najveličastnejša od vseh dosedanjih. Stadion v Colombes (Pariz) slovi kot najbolj hiter; pazljivost in sreča pri gradbi sta tako ugodno sodelovali, da se morejo doseči tam v istih raz-
bley še večji, bi ga množice angleških ljubiteljev športa še zmeraj napolnile; saj je pri znanih dir-ltah Derbv navzočih do SOO.OOO gledavcev. Veslaško tekmo med Cambridgeoin in Oxiordom pa gleda 1 milijon do poldrugi milijon ljudi. V Ameriki si pomagajo v prav izrednih slučajih z arenami, ki so pn v bistvu tudi že pripravljene; prim. naša poročila o boju med Tunneyem in Dempseyem v areni Sol-dier-Fields v Chicago.
Ce pregledujemo vse te stadione in arene In če pogledamo slednjič na naš ljubljanski stadion, moramo prav objektivno reči: Vsi so lepi, najlepši si pa ti! Mislimo na okolico in na tehniško zgradbo. Kje imaš tok okvir kot ti ga podaji naš stadion! Na-štej mi vse stadione sveta in povej mi, kje te pozdravlja tako lep venec gor;1 kot so Kamniške Alpe in Karavanke in v ozadju Triglavsko gorovje in naprej naokoli vse to milo in ljubko gorenjsko, notranjsko in dolenjsko gričevje! Z našim stadionom je isto kot z lepoto naše dežele.
SONET.
Županov naših imenitna dela, kar jih arhiv sedanjih časov hrani, kako Ljubljanica se snage brani, kako poletja zadnja je smrdela,
'tak' vino pije rada ta dežela, kako pri Mačku cvička so pijani pretepli se z Ljubljančani Moščani, bo naših dnevnikov vam pesem pela.
Preslaba pef nosove krvaveče, naj poje Vilo Stadion moja struna in vašo čast, kolesa in mašine.
Naj poje vam od nedoumne sreče, kako bogut bo ta, ki mu Fortuna podari lasten dom, ne da bi štel cekine.
merah lepši uspehi kot drugod. Stadion, ki ga gradijo v Amstedamu za olimpiado bodočega leta, bo imel isto svojstvo; tako trdijo graditelji. Tu v Amsterdamu je bila gradnja posebno težita; v močvirna tla je bilo treba zabiti kole, navozitl gramoz itd., potem šele so mogli pričeti z gradbo samo. Amsterdamski stadion bo imel pokrite tribune in bo imel prostora za 40.000 gledalcev. V naših podnebnih razmerah so pokriti prostori potrebni; imajo tudi že stadione, ki so vsi pokriti, tudi tekmovališča.
Velikost modernih stadionov je različna, kakršna je bila pač potreba v času gradbe, denarna sredstva itd. Stockholmski stadion na primer ima prostora za 20.000 gledavcev, stadion v \Vembleyu (London) pa za 150.000; med tema dvema izmern-ma se giblje sprejemmi možnost drugih stadionov. Vso ogromnost stadiona v VVemblevu nam kaže slika; vidiš prav velike tovarne v bližini, ki pa spričo stadiona kar izginejo. In če bi bil stadion v Wem-
dejali so jih na trinožno mizo, iz zlata je bila in iz slonove kosti. Vejico je ovil sodnik zmagovalcu kot venec okoli čela, razglasil je njegovo ime, ime staršev in domovino njegovo. »Slava ti v zmagi, slava, slava!« je vzklikalo ljudstvo zmagovalcem.
Sedaj je drugače, stadioni so dobili večkrat drugačno obliko, število tekem se je pomnožilo, kroglo vidimo in kladivo in kopje, kolo in žogo, plavače in veslače ild. A idealno jedro olimpijskih iger je ostalo isto kot je bilo prej: etična in zdravstvena kultura telesa, pobuda športne častihlep-nosti posameznika in tekmovanja narodov, vzgoja k disciplini, resnosti in vztrajnosti, dvig ljudskega zdravja z vzgojiteljico krepkega rodu. Šport je telesna vaja iz ljubezni do stvari. Prvo njegovo načelo je: Vse moči zastaviti za lasten narod in zmagati I Za tem ciljem so šli Grki, njih šport je ostal trajen ideal telesne kulture, moderne olim-niide so si tn idenl osvojile. K-Vnr v Rinrem
I rizu za osmo in bo olimpiada v bodočem letu 1928. | v Amsterdamu deveta. Deseto bodo priredili leta 1932. v ogromnem stadionu v Los Angeles v Ameriki, za prireditev enajste olimpiade se bije že sodaj huda borba med Berlinom, Budimpešto in Prago in še drugimi mesti.
Seveda pa ne more vsakdo čakati ravno na olimpiado, da si prav za to priliko zgradi stadion; telesne sile je treba uriti na pripravnih krajih tudi izven svetovnih tekem, pripravljati se je treba in tekmovati je treba. Zmeraj bolj se sliši klic po igriščih in tekmovališčih, ne samo začasnih, temveč trajnih. In tako rastejo stadioni iz tal vsepovsod, zdijo se nam središča narodovega zdravja, ljudsko srce bije tam, pozornost narodova je obrnjena tja.
Prvi pravi stadion v modernem času so si zgradile Atene za svojo olimpiado; ves je iz mar-i morja in vdelan v naravo; tesno je z njo spojen, ntč nas ne moti na njem. Na eni strani je odprt, prav
Varujmo svoje najvišje kulturne
dobrine!
Skof dr. Anton Jeglič soglasen s celim narodom.
V Ljubljani, dne 25. novembra 1927.
Gospod rektor!
ltavnokar čilain poročilo o »Manifestaciji za naše najvišje učilišče«, ki se je vršila včeraj v »Unionut.
Lepa in dostojna manifestacija me močno veseli. Častitamo Vam in vsemu zavodu. Izjavljam, da se resolucijam pridružujem tudi jaz v najglobo-kejšem prepričanju, kako potrebno nam je naše vseučilišče. Pa tudi zasluži, da nam ostane neokrnjeno in da dobt sredstev, kako bi se še bolj razviti moglo.
Prosim, izvolite to mojo izjavo vzeti v vednost. S posebnim spoštovanjem
Dr. Anton Bonav. Jeglič,
v	škof.
Ob resoluciji univerzitetskega sveta.
S slovesno izjavo je univerziteni svet ljubljanske univerze povedal, kaj misli, kaj čuti ob grozeči okrnitvi zavoda, ki je izročen njegovi skrbi, njegovi ljubezni, njegovi negi. Kakor zveneči udarci težkega kladiva so stavki resolucije.
Misel na stoletne slovenske želje, ki jih je ustanovitev univerze izpolnila, pogled na nežno notranjo strukturo univerza, na nje zvezo s kulturnim stremljenjem naroda, pogled na narodno državo in nje raznolikost v-edinstvu in edinstvo v raznolikosti, pogled na položaj Slovenije, zagvoz-dene med germansko in romansko kulturno območje, misel na brate onkraj meja — vse, vse zahteva, zapoveduje: Slovenska državna univerza mora ostati popolna, neokrnjena!
Ljubljanska univerza »je Slovencem veličasten simbol osvoboditve ter priznanja njihove enakopravnosti in narodno-kulturne individualnosti, zato pa tudi mogčno poroštvo iskrene vzajemnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
Veličasten simbol osvoboditve I In okrnjeno univerza? — Ne krhajte ne atoma od tega simbola!
Veličasten simbol enakopravnosti in narodno-kulturne individualnosti Slovencev! In okrnjena univerza? Negacija vsega tega.
Mogočno poroštvo iskrene vzajemnosti! Ne odtegujte poroštva, ne rahljajte vzajemnosti!
Popolna slovenska univerza v Ljubljani! To je zahteva nas vseh, akademskih učiteljev in dijakov. Niti sence druge misli ni v nobenem izmed nas. In v tej' zahtevi smo samo predstavniki slovenskega naroda.
Našemu narodu univerza ni samo zajednica akademskih učiteljev in študentov, našemu narodu je Ljubljanska univerza njegova zajednica, uni-rersitas naroda! Zadnji dnevi so to pokazali.
In tako naj ostane!
Prof. dr. Lnkman.
Ing. J. Foerster, t. č. dekan tehn. fakultete:
Damokie ev mec.
Značilni pojav, ki smo ga doživeli v preteklih letih, tudi letos ni izostal. Kadar naša država pripravlja budžet za prihodnjo dobo, takrat se zbirajo nad ljub. univerzo oblaki, ki jo v večji ali manjši meri ogrožajo. Letos opažamo ta sedaj že stereotipni pojav še v posebno izdatni meri.
Merodajni činitelji so si domislili poseben člen v prihodnjem finančnem zakonu (čl. 44.), ki bo liki Damoklejev meč visel nad jugoslovanskimi univerzami, ogrožajoč — kakršna bo pač politična situacija — danes eno, jutri drugo vseučilišče v celoti ali pa v njegovih posameznih fakultetah. Univerze bodo poslale politične žoge, namesto da bi bile svetiščal
Kakor nas dosedanje izkušnje uče, je pričakovati, da bo meč, ki ga sedaj brusijo v Belgradu, posebno oster za Ljubljano. Po dospelih vesteh se nameravata pri ljubljanskem vseučilišču amputirati kar dve fakulteti. Ena od teh je tehnična, o kateri naj mi bo kot njenemu točasnemu dekanu dovoljeno podati nekoliko laktov.
Po prevratu so naši industrijski krogi spontano sprožili misel ustanovitve tehnične fakultete pri ljubljanski univerzi. Se predno so se otvorila vrata univerze same, je že spomladi 1919. leta bil otvorjen dvosemestralni tehnični tečaj, katerega ustanovitelji in vzdr-ževatelji so bili naši ožji domači krogi. To bi se ne bilo zgodilo, če se ne bi čutila v vrstah naše industrije same potreba po tehnični visoki šoli.
Ob ustanovitvi univerze, jeseni 1919. leta se je tehnični tečaj preustrojil v tehnično fakulteto.
Le-ta se je razvijala, kakor zamore danes javnost že sama presoditi, v stalnem napredku. V prvih letih obstoja so bile zunanje razmere za razvoj ugodnejše. Zadnje čase sem pa opažamo od leta do leta, da pri merodajnih bel-grajskih činiteljih upada od budžeta do bud-žeta skrb in zmisel za pospeševanje razvoja naše fakultete. Dotacije, ki so namenjene posameznim Uištiluluiii, SO š« stalno uiaujšalc. V preteklem študijskem letu je prišlo do občutne redukcije pomožnih predavateljev, asistentov in tudi služiteljskega osobja. Vse je doseglo
nek minimalni stadij, ob katerem je možno vzdrževati celo institucijo samo še ob skrajni požrtvovalnosti vsega osobja.
Profesorji in docenti predavajo daleko preko svoje učne obveznosti in to ob pomanjkanju potrebnih stalnih asistentov. Služiteljsko osobje brez izjeme opravlja službo v dvojni normalni izmeri.
Pa naj ne govorim le o stalnem osobju! Vsa pohvala pri vsem pa gre našemu dijaštvu! Uvidevajoč desperatne ekonomske razmere, se slušatelji sami žrtvujejo in opravljajo brezplačno ali pa za nagrado, ki je za univerzo sramotno nizka, asistentske posle. To zato, da starejši omogočijo svojim mlajšim komilitonom uspešni študij, da ga vpeljujejo v laboratorijih, seminarjih in sploh pri vajah, kjer je potreben individualen pouk, v potrebno znanje.
Vsi, ki delujemo na ljubljanski tehnični fakulteti, predavatelji in slušatelji, občutimo že dolgo, da se od merodajne strani počasi, a dosledno demontira ta institucija. Vsi so pa molčali in so, zvesti svojim načelom in idealom liki dobri delavci opravljali svojo dolžnost, upajoč, da bodo nastopili boljši časi.
Dokler se ni napela struna preveč!
Nedeljski listi so prinesli vest o nevarndtn čl. 44. Javnost ln akademska mladina, ki naj v takih situacijah najprej podasta svoje mnenje, sta se že odzvala, sta že z glasnim ogorčenjem odklonila namero Belgrada. Sedaj, ko vemo, kakšno je mišljenje navedenih dveh faktorjev, moremo stopiti v bojne vrste tudi mi, akademski učitelji. Ne borimo se za kruh, tO smo dokazali s tem, da smo ostali sprva rezervirani. Borimo se za skupne ideale naše akademske mladine, slovenskega naroda ln jugoslovanske kulture v tej državi!
Hi smo enakooraven narodi
Vprašanje univerze v Ljubljani je bilo rešeno z zakonom 1919. leta. Univerza v Ljubljani jc kulturna ustanuva, ki je utemeljena v jezikovno-narodni individualnosti Slovencev ter v enakopravnosti s Srbi in Hrvati v državi. Vsaka morebitna izprememba, ki bi se morala izvršiti zopet z zakonom in ne s sklepom ministrskega sveta, bi smela imeti le namen, da današnji univerzitetni uitroj v Ljubljani Izbolfia in razširi, a ne da ga poslabša, oziroma celo deloma ali popolnoma odpravi.
S tega stališča ugovarja Slovenska Matica vsaki redukciji obstoječega ustroja univerze v Ljubljani, opozarjajoč -ob enem slovensko javnost na to, da vedno in povsod prizna JezIkovnO-na-rodno Individualnost Slovenccv v državi, ki ji je treba podrediti politično mišljenje in delovanje.
Slovenska Matica.
Književniki za slovensko
vseutiišee.
Ljubljanska univerza je bistven ot*gan naše duševnosti, najvišje znamenje naše svobode in najčvrstejše jamstvo za našo bodočnost; vsaka okrnitev nje zgradbe bi zadela naš narod v živo, ker bi mu ovirala naravni razvoj in napredek. Izjavljamo, da se ne bomo nikdar in nikoli sprijaznili z mislijo, da bi naša kultura mogla pogrešati ta svoj svetilnik, branik in kažipot. Zahtevamo nje ohranitev in vsestransko izpopolnitev. Vsak nasproten čin bi slovenski pisatelji občutili ne samo kot nebratsko žalitev, nego kot izraz sovraštva do Slovencev in slovenske kulture.
Za slovenske pisatelje »Društvo slovenskih književnikov«
V Ljubljani, dne 25. novembra 1927. Iran Zoreč, tajnik. Oton Zupančič, predsednik.
Zdravniška zbornica v obrambo univerze.
Zdravniška zbornica za Slovenijo prosi za objavo sledečih resolucij:
1.	ZZS protestira proti vsakemu namenu in poskusu okrniti slovensko vseučilišče v Ljubljani.
2.	ZZS protestira proti- temu, da se s posameznimi členi v finančnem zakonu prepuščajo najvišje kulturne ustanove naroda samovolji posameznega ministra ter s tem na stežaj odpro vrata intrigam od strnni tajnih in neodgovornih sil.
3.	ZZS protestira proti takemu načinu obravnavanja vprašanja naših vseučilišč, ker nočemo, da bi najvišje znanstvene in kulturne dobrine preživljale večne krize.
4.	ZZS zahteva, da se' vprašanje vseučilišča reši definitivno potom zakona, ki ga naj odglasuje narodna skupščina oziraje se na enodufino voljo vsega naroda.
5.	ZZS želi, da slovensko vseučilišče v interesu znanstveno-kulturnega udejstvovanja že končno pride do mirnega, nemotenega dela, zahteva Izpopolnitev vseh fakultet, kar naj omogoči tekmo našega vseučilišča z vseučilišči kulturnih narodov.
6.	ZZS zaupa vsem slovenskim poslanrom v Belgradu in veruje, da bodo čuvali In branili naše vseučilišče v smislu gornjih naših resolucij in resolucij naših kulturnih, prosvetnih in drugih organizacij.
Naša tehnika mora raiti I
Predavanje prof. dr. Milana Vidmarja v Uniona.
Kako široko plasti naroda je objelo protestno gibanje proti okrnitvi naSe univerze, zlasti pa proti redukciji tehnične in medicinske lakultete, se je jasno videlo na včerajšnjem predavanju prof. dr. Milana Vidmarja o naši tehnični fakulteti. Predavanje je priredila inženerska zbornica. Mogočno število poslušalcev, ki ni prav nič zaostajalo za številom zborovalcev na protestnem zborovanju v četrtek, je vnovič prihitelo in napolnilo veliko uni-onsko dvorano, da vnovič manifestira za našo univerz« In za našo tehniko. Med odličnimi zastopniki smo opazili g. velikega župana dr. Vodopivca, ptedsednika oblastnega odbora dr. Markota Natlačena, prav Častne so bili zastopani profesorji naše univerze. Dalje je bila zastopana zbornica TOI ter mnoge druge Javne korporacije in oblasti.
Pri predsedstveni mizi so bili: dekaD tehnične fakultete prof. Foerster, predsednik lnže. njerske zbornice ing. S u k I j e in podpredsednik ing. Pavlin.
Prvi govornik, ing. Milan 9 u k 1J e je uvodoma pozdravil vse zborovalce, zlasti pa moža, ki se je postavil na čelo vse one borbe, Id hoče braniti dom naše znanosti in naše vede, univerzo v Ljubljani — to je prof. dr. Vidmarja. (Viharen aplavz.) Zatem je imel ing. Šuklje krasen, globoko zamišljen govor o pomenu, prvih začetkih in bodočnosti naše tehnike. Poudarjal je med drugim:
»Če bi bile predavalnice naše univerze prazne, potem bi se moglo argumentirati proti nam. Dejstvo pa, da prihajajo na našo fakulteto akademiki Iz vse prostrane kraljevine, je dokaz za življenjsko silo našega najvišjega učilišča. Kadar bo naše gospodarstvo boljše, kadar bo dežela bogatejša, takrat bo naša mladina z zdravim Instinktom izbrala si poklic in stroko ln mesta bo dovolj za vse.
V primeri z ostalo državo ima Slovenija dokaj razvito industrijo. Ce pa pogledamo v druge industrijske dežele, potem spoznamo, da je vsa ta naša industrija še vedno majhna In neznatna. In da preostanejo še možnosti razvoja v stotero. Povsem razumljivo je, da naši domači tehnik) s prstom kažejo na vsakega inozemca, ki služI v domačih podjetjih, ki morda uživa visoke prejemke, dočim kandidira na njegovo mesto deset in dvajset domačinov. Ce pa to mesto zasede eden one desetorice aH dvajsetoriee. je Se vedno problem nerešen glede ostalih kandidatov. Mi moramo to vprašanje prijeti vse globlje. Morda je nevarnejši drugi pojav, ki se udejstvuje skoraj neopaženo: da namreč lastništvo naših industrijskih podjetij čim dalje hitreje prehaja v tuje roke Ce hočemo to preprečiti, če hočemo imeti lastno narodno industrijo, potem se mora ves naš narod udeležiti v financiranju industrije.
Slovenija potrebuje in hoče gospodarski razvoj, ona hoče in zasluži blagostanja. Ona zahteva ceste, mostove, železnice in elektrarne In tovarne. Do blagostanja pa ne more priti brez kulturnega dela, ki bo zopet tem lepše uspelo, čim bogatejša bo dežela. Dovesti Slovenijo do zadovoljstva in blagostanja, mora bili postulat vse kraljevine, kajti mi smo predstraža ob meji države in čim močnejši it. bogatejši smo, tembolj bo v mirnih časih in v času zaplctljajev zavarovana skupna očetnjava. Zato morajo slišati naš glas in upoštevati naše zahteve vsi oni. ki jim je blagor domovine na srcu. Slovenija je obmejna pokrajina, ki mora imeti tudi preko državne meje sloves obljubljene dežele, katero radostno močijo slane kaplje našega sinjega morja!«
Ob splošnem pritrjevanju in odobravanju je ing. Šuklje podelil besedo prof. dr. Vidmarju, apelirajoč nanj, naj ne zapusti domovirle v tem kritičnem trenutku in naj se ne da izvabiti od mamljivih povabil v inozemstvo, ko ga doma toliko potrebujemo.
Od vse dvorane viharno pozdravljen je dr. Vidmar pričel svoje predavanje.
Njegova Izvajanja, ki so tako navdušila poslu-šavce, da so mestoma skoro pri vsakem stavku izbruhnili v aplavz, so bila približno sledeča:
Kaka radost
za gospodinjo
kadar dekle vestno osnažl pod z dobro raztopino Lysoforma!
Predmeti za vsakdanjo porabo: vodovodi, odvodne cevi, škafi, kadi — naj se snažijo z Lysofor-mom. To ukazuje znanost! Ta opisuje strašne nevarnosti, v katerih bacili ogrožajo Vaše najljubše.
Tu vrši Lysoform svojo dolžnost! Vsaj nekaj kapljic v vodo! Edino zelo desinficitoče sredstvo prijetnega duha, ki ne maže.
Navodilo pri vsaki steklenici.
Dobiva se povsod I
ČISTOST
ZDRAVJU
ŽIVLJENJE
Vprašanje tehnične fakultete je ne samo gospodarski, temveč ludi kulturni problem. Tudi širših slojev dolžnost je, da se seznanijo z vsemi podrobnostmi tega problema. Kdor išče v našem boju kaj drugega kot ljubezen, kot stremljenje, da ohranimo našo tehniko pred brezobzirnimi namerami, temu veljaj: »Anathema sls!«
Če pogledamo na prva leta razvoja naše tehnike, se moramo čuditi, kako je vse do tega prišlo. Imeli smo srečo, da smo imeli na naši tehniki pr©-mtnentne znanstvenike, okrog katerih so se tako-rekoč sami otvorili posamezni oddelki.
Govornik opisuje nato, s kako ljubeznijo, i kakim požrtvovanjem in zmislotn so ustvarili prof. Samec kemični institut, prof. Plečnik oddelek za aihitekturo. prof. HLnlerlechner montanistični tei prof. Kral gradbeni oddelek. (»Živel prof. Vid-mark)
Ze delujejo mladi absolventje naše tehnike v naši industriji. Razumem, da nekateri odločujoči faktorji ne razumejo, kako Je bil mogoč tak razvoj in ne verujejo vanj. Prezreli so že naši instituti na tehniki, da bi se dali odpraviti z eno samo na-redbo.
Vsako leto nas ob pričetku motijo nasprotniki pri delu, toda vse krize smo prestali in tudi to bo. mo, z edino razliko, da to pot ne bomo več molčali Odprli bomo naie institute javnosti na vpogled, da bo vedela, za kaj se vrši ta borba in zakaj je nemogoče današnjo tehniko v Ljubljani reducirati. Dobra tehnika se more razvijati le na industrijskih tleh in če kje drugje, potem so primerna tla za tehniko v Ljubljani. Nimamo namena fabri-ciratl inženjerskih d.iplom. pač pa formiramo pri nas glave bodočih inženjerjev, jih vzgajamo za kvalitativno tehnično delo.
Naša tehnika mora rasti, se mora razvijati, mora cveteti. Kmalu bomo nastopili mi in zahtevali vse drugačne dotacijo za našo tehniko kot dosedaj.
Publika, ki je popularnega predavatelja že med predavanjem obsipala z aplavzom in odobravanjem, ga je na koncu nagradila z dolgotrajnim ploskanjem, za katerega se je moral prof. dr. M. Vidmar ponovno zahvaljevati.
H koncu naj navedemo še dogodek, da je nekdo, ko je dr Vidmar omenil slovensko kulturo, zaklical: »Jugoslovansko!« Publika je izzivača mirnim potom odstranila iz dvorune. Torej so, hvala liogu, minili časi. ko resni ljudje sploh niso smeli omeniti slovenstva, da ne bi bili terorizirani od orjunašev in jutrovcev.
Te«fens3ti
priporoča krasne zimske sukn e, dežne
In hubertus plašče ter pelerine Fran Lukič, Stritarjeva 9.
Notran a politika.
Minoli teden je potekel v znamenju manifestacij za neokrnjeno slovensko univerzo in proti čl. 44 finančnega zakona, ki pooblašča mini<tr'ki svet. da takoi po zvršetku tekočega šolskega leta odredi, katere fakultete naj se na posameznih naših vseučiliščih ukinejo V tem zmislu je manife-st rala celokupna ljubljanska univerza in na javnem shodu v Unionu 24. t. m. vsa ljubljanska javnost Danes se vrše protestna zborovanio no vsej Sloveniji. Jugoslovanski klub v Belgradu bo zavzel nasproti navedenemu proračunskemu členu svoje stališče, čim bo prišel na dnevni red. — Finančni odbor je sprejel pravilnik o organizaciji posredovanja dela in dajanja cenenih posojil za zgradbo delavskih hišic. S tem bo končno prišel do uporabe že I 1922 ustanovljeni fond za podpiranje brezposelnih. — V nedeljo, 20. t. m., se je vršila v Ljubljani seja načelstva SLS Soglasno so odobrili poročila načelnika dr. A Korošca, ministra dr. Gosarja in podnačelnika dr Natlačena. Posebna skrb se bo posvečala rojakom na Koroškem in v Italiji.
Zunania politika.
Zadnji leden je bil poln različnih priprav. Da gre mnogo držav ua volitve, je že gotovo in to bodo Anglija, F r a n c i 11, Nemčija in Poljska Dogodki v posameznih državah bi se dali kratko očrtati tako:
V	Belgiji je vlada demisijonirala rad) notranjih nesoglasij Socijalisti so predlagali šest-
| mesečni vojaški rok. kar sta pa drugi koalicijski j stranki odbili. Vlada je padla; predsednik katoli-| fki konservativec Jaspar je sestavil novo iz katoli-I kov - konservativcev in demokratov ter liberalcev.
V	Angliji je prešla delavska stranka v
obstrukcijo proti konservativni vladi. Nesoglasje obstoja v vprašanjih vobče socijalne politike, pa tudi zunanje politike. Tu pa je osrednja točka oboroževanje ali razorožitev. Predlog Mac Donalda za nezaupnico Baldvina je sicer propadel, vendar pa je izzven dvoma, da bo rielavslia stranka v bodočih volitvah napredovala.
V	Franciji kuje predsednik Poincare bodoči volivni blok. ki naj bi obstojal iz sedanjo vladne večine.
Poljski parlament bo jutri razpuščen
Najpomembnejši ie bil vendar Balkan. — Naš zunanji minister je podal velik ekspoze o zunanji politiki, v katerem je očital naše razmere do vseh držav. Kakšno je to in kakšno bo, o tem sta značilna dva dogodka.
V	Romuniji je umrl njen dolgoletni vodja in diktator Ivan Bratianu. Smrt tega državnika je udarila neposredno tudi nas. Bratianu je prvič igral veliko vlogo v romunskem dinastičnem sporu oziroma v vprašanju oblike države, drugič pa je bil Bratianu zagovornik francosko-jugoslovan-ske orijenlacije proti italijanofilskemu Avarescuju. Romunijo čakajo brez dvoma težki dnevi; vprašanje vrnitve princa Karla je stopilo zopet v ospredje.
Italija pa je sklenila proti nam novo prijateljsko pogodbo, katero označujejo vsi kot skrajno Izzivalno. Lahko se trdt, da je s to pogodbo Albanija prenehal kol samostojna držav«. Vendar pa je ravno jugoslovansko-francoska zveza porok, da se mir ne bo motil. Zal. da odnošaji z našimi sosedi še niso povoljni. Madjari proslavljajo uradno Ottona III kol svojega bodočega kralja in stalno poudarjajo revizijo mirovnih pogodb. Za Češkoslovaško jih je že zavrnil predsednik Švehla, za nas je položaj isti. K o m 11 a š i na jugu ne dajo miru; Grki so jih radi atentatov obsodili nekaj na smrt. — Upamo, da bo spretna roka Marinkoviča vodila našo politiko v vedno boli nomirliivfl tedne in čase.
Stev. 270. _________
Dnevne novice
O trosile oblekce
se perejo za zabavo
Naravnost užitek je prati otroške jopce, čepice in nogavice v bujni peni »Laboda«. — V trenutku je vse belo kot sneg.
Navodilo za uporabo:
Raztopite »Labod* v vroči vodi, dodajte mrzle v ide In namočite otroeko obleko. — Izperite v mlatili vodi in nalahno izimite. — Za volnenlno rartopite v poslednji ▼odi nekaj tuskaelega mila »Labod«, pa bo volna mekkejta kot nova. — Oiemajt« previdno, a Brnite tako, da blago ne »H, amp«k razgrnjeno leti.
v lusi
za vs«. "kar nc zaupate nikomur, ampak pere te sami.
KOLEDAR.
Nedelja, 27. novembra: 1. adventna nedelja,
— Vigilij.
Ponedeljek, 28. novembra: Gregor, papež. Dunajska viemensk* napoved za 27. november: Čez dan milo vreme, ponoči tu in tam mraz
in medla v dolinah. Slabotni vetrovi « * *
ir Ne kvarite nam krajevnih imen! Ze dalje 6asa straši po listih in voznih redih beseda Pre-dolje (2. sklon Predolja). Tudi postajico so tako prekrstili. Povsod se je doslej pisalo Predole, Pre-dol (pl. tanlum), kar je edino pravilno in kakor govori ljudstvo. Beseda je sestavljena iz pre (preko) in Dole. Vasi Dole so pri Polici, pri Litiji in drugod. Predole je torej vas v preki, prečni dolini, kar Predole v resnici tudi so. — Napačno je »klanjati Grosuplje, Grosupelj, ker je beseda sin-gular. Ljudstvo sklanja Grosuplje, Grosupljega, Grosupljemu, v Grosupljem (mesto Grosuplja itd.), podobno kot Želimljega, Lipoglavega Itd. Koliko krajevnih imen so nam razni nepoklicani činitelji tadnji čas popolnoma pokvarili! Naj bi se temu vprašanju posvečalo v javnosti nekoliko več pozornosti, da ne bodo naša lepa in zanimiva krajevna Imena izročena na milost in nemilost raznim »je-rikoslovcem«. ki o imenoslovju nimajo niti pojma.
ir Duhovniške vesti. Kaplan Anton Šparl je prestavljen iz Vuzenice v Šentilj pod Turjakom. Kaplan Franc Rampre je prestavljen iz Črešnjevca pri SI. Bistrici v Poljčane. Revizor Kari Lampert v Stopercah je nastavljen kot kaplan v St. Juriju ob južni železnici.
•k Umrl je na Glincah pri Si Vidu nad Ljubljano g. Andrej Ž i r o v n i k , oče gdčne Minke žirovnikove, naše marljive prosvetne delavke, učiteljice v Kropi. Pokojni je bil ugleden član SLS. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 8 zjutraj na (»kopališče v Št. Vidu nad Ljubljano.
ir Pogreb g. kaplana Hermana Mihelna v Stari cerkvi pri Kočevju je bil zelo veličasten. Pokojni je slovel kot prvovrsten cerkveni govornik, kot neumorni kulturni delavec in kot izredno ljubezniv družabnik.
ir Sprejem učiteljev abiturijentov v državno •lužbo. Draga Vajevec pri Sv. Barbari v Halozah; Elizabeta Zavrtanek pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah; Vauhnik Košuta v Andrijance v Prokmur-|u; Kobilca Rudolf v Radovicd.
ir Premeščeni sta učiteljici Danica Marolt in Angela Ambrožič v Zagradec. — Amaliji Uršič, učiteljici v Gribljah, je priznana stalnost v državni službi.
■A- Razširjene ljudske šole. Pri Sv. Katarini, okraj Kranj, se otvori d vo razredna osnovna šola. — Na osnovni šoli Gorje, okraj Kranj, se otvori vzporednica. — Petrazredna osnovna šola na Muti se pretvori v šestrazredno osnovno Šolo.
ir Zlato poroko je obhajal Franc Mucur, brat pokojnega misijonarja Janeza, s svojo ženo Marijo, rojeno Planine. Oba slavljenca sta se zdrava in čvrsta veselila obenem poroke in skupne gostije avoje vnukinje Erne Gršakove, poštarice v Petrov-
KOLEDAR
Uugoslov. kmetske zveze
za leto 1928. je izšel!
Pišite ponj na naslov: »Jugosl. Kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Koledar ima žepno obliko. Vezava močna. Cena 10. —Din.
čah, ki se je na Spodnji Polskavi poročila s Sreč-kotn Pečarjem, učiteljem v Petrovčah.
★ Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je odlikoval tri člane gasilnega društva v Št. Juriju ob južni železnici s svetinjo za civilne zasluge. Odlikovani so društveni načelnik Fran Godec in člana Franc Pevec in Anton Rntaj, Slovesno odlikovanje se v-Si ob priliki oficielne proslave dno 1. decembra.
"A: Opozorilo našemu ženstvu. Pišejo nam: Zadnja številka tržaškega »Ženskega sveta« prinaša v prosvetnem referatu kratko notico, v kateri priporoča knjigo jModerna izobrazba* kot »lepo ln priporočljivo knjižico«. Da nepoučenih ne bi morda zmotil naslov, opozarjamo, da je to brošura prof. Seidla, pisana v najplitkejšem liberalnem duhu. To ni moderna vzgoja, ampak stara, reakcionarna liberalna politika, ki so jo vsi resnično napredni narodi in ljudje že davno poslali v ropotarnico. Tržaški ženski list bi si propagando za ta liberalizem peč lahko prihranil.
ir Umrl je v petek popoldne v Debru pri Laškem v starosti 80 let posestnik in kmetovalec Janez Oblak, p. d. Glavnič. Bil je prava kmetska kiščanska korenina in je bil v okraju zelo priljubljen in pravičen mož. — V Rečici pri Laškem je umrla v petek popoldne kmetica ganca ali p. d. Govedičeva.
*k Zadnji ameriški izletniki na povratku. Sinoči je odpotovalo z brzovlakom iz Ljubljane 31 ameriških Slovencev, ki so se mudili čez poletje pri svojcih nn obisku. Vkrcali se bodo 30. novembra v Le Havre na najnovejši francoski brzoparnik >Ile de France« (Otok Francije), last francoske pa-r©plovne družbe »Cie. Gle. Transat!antique«.
ir Za varno prevajanje pošte. Da se kolikor mogoče omejijo napadi na osebe, ki prevažajo pošto, razglaša poštno ravnateljstvo ljubljansko med drugim tudi tole: Podjetniki poštnih voženj naj prosijo sami neposredno na pristojnem okrajnem glavarstvu dovoljenja, da smejo oni sami ali pa njih uslužbenci med prevozom pošto nositi orožje. Osebe, katerim se zaupa orožje nn podlagi uradnega dovolenja, pa morajo biti odrasle in zanesljive ln morajo osebno jamčiti, da orožja ne bodo zlorabljali Predstojnikom pošt pa se uradno naroča, naj poprosijo stranke (trgovce, tvornice, podjetja itd.), ki pošiljalo redno večje denarne zneske, da jih prineso. če le mogoče, vsaj eno uro pred odhodom pošte, da se odpravi denarni odvod še isti dan.
ir Slovenska Matica objavlja: Do sedaj eo se ustanovila poverjerištva v naslednjih okrajih (krajih) in so prevzeli poverjen ištva gospodje: 1. Ljubljana: Anton Lovše, gimnazijski profesor, Anton Špende, društveni administrativni tajnik. — 2. Maribor: Ivan Favai, gimnazijski profesor. — 3- Bled: Josip Žirovnik, nadučitelj v pokoju in posestnik. — 4. Cerknica: Toussaint Oljšak, vodja zemljiške knjige (za ves okraj). — 5. Gornji grad: Franc Kocbek, nadučitelj v pokoju. — 6. Kamnik: Ciril Vremšak, uradnik Mestne hranilnice (za ves okraj, izvzemši Domžale-Jarše). — 7. Domžale-Jarše (in okolico): Ivan Stenovec, učitelj. — 8. Kozje: Fran Humar, Šolski upravitelj v Bučah (za ves okraj). — 9. Kranj: Dr. Simon Dolar, gimnazijski profesor. — 10. Litija: Josip Zupančič, učitelj (za ves okraj, izvzemši Zagorje z okolico). —• 11. Logatec: Franc Malner, preglednik finančne kontrole. — 12. Novo mesto: Josip Kovač, gimnazijski profesor. — 13. Radeče: Robert Lindtner, višji davčni upravitelj v pokoju in posestnik (za ves okraj). — 14. Rimske toplice: Bogomir Milost, postajenačelnik. — 15. Trbovlje: Rudolf Pleskovič, učitelj. — 16 Tržič: Rudolf Pečjak, strokovni učitelj meščanske šole. — 17 Vič-GIince: Josip Mesec, izvrš. uradnik. — 18. Št Vid nad Ljubljano: Ivan Šmajdek, šolski upravitelj (tudi za Medvode in vso okolico). — 19. Zagorje ob Savi: Janko Levstik, šolski upravitelj (tudi
za vso okolico). — 20. Zagreb: Fran Brecelnik, višji železniški uradnik pri železniškem ravnateljstvu. — V nekaterih drugih okrajih je ustanovitev poverjenišlev že v teku, v ostalih se ustanovijo v najkrajšem času. Tudi v Ljubljani je v teku ustanovitev še nekaterih poverjeništev.
■fc Prepovedan iuozemski list, koledar in Čitanka. Italijanski list »La Vedetta d Italia«, ki izhaja na Roki, madjarski koledar »Keresztyen — csabad kepe6 Naptara« in madjarska čitanka za drugi razred osnovne šole »Olvasokonuv azelemi nepiskolak II. osztalna szamarat so prepovedani v naši državi, ker vsebujejo* proti njenim intetesom naperjene članke.
ir Prva urarska pomočnica v Sloveniji. V sredo je v Trbovljah z odličnim uspehom napravila izpit kot urarska pomočnica Marija, hči trboveljskega urarja g. Borušaka. To je prva ženska, k' je v tej stroki napravila izpit v Sloveniji, če ne celo v Jugoslaviji, kakor se je izjavil načelnik zadruge v Ljubljani, ko so ji čestitali.
ic Prijave za nabavo žive divjačino je možno vposlati še do vključno 10. decembra. Na kasnejše se iz gotovih razlogov ne bo mogoče ozirati. — Lovska zadruga, Rimska cesta 2, II.
ir Razglas. Ker je prvi četrtek v decembru praznik narodnega zedinjenja, se vrši uradna dan komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti v soboto 3. decembra od 10 do 13 v palači velikega župana v Mariboru, soba 9, pritličje, desno.
ir Obdarite mladino za Miklavža z lepo knji. go. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala v ia namen knjigo: Domače in tuje živali. I. del:
Sesavci. Din 30. Zbirka obsega 29 tabel s 150 slikami v barvah in to živali-štirinožce — seeavce — mrzlega severa ln gorkega juga S to zbirko ne boste razveselili samo naših najmlajših, ki so jim podobe iz živalstva najljubše, ustregli boste tudi učencem osnovnih, mpščanskih in srednjih šol, Id jim je tak živalski atlas pri pouku iz živalstva pi epotreben.
ir Glavni dobitki v zaključnem 14. kolu državne razredne loterije so bili pri tvrdki Anton Gološ v Mariboru, Aleksandrom cesta, na 42 kupljenih srečkah izžrebani, in sicer: Din 40.000 štev. 62.210, po Din 20 000 št. 29 613, 54.5S3. 86.636; po Din 10.000 št. 13.698 in 24.482 in veliko število po Din 4000, 2000 itd. Brzojavke, s katerimi so se dobitki iz Belgrada javili tvrdki brzojavno, so istotam izloženi v izložbi. Žrebanje traja še do 7. decembra naprej.
ir Goljufija s sfodinarskimi bankovci Zadnji
čas se pojavljajo v prometu stodinarski bankovci srbske ln nove državne izdaje, ki so zlepljeni iz dveh komadov različnih serij. Ti bankovci so krajši od celih za okoli 1 cm ter je ugotovljeno, da se pri tem izvršuje goljufija. Dosedaj neznan storilec prereže namreč pristen stodinarski bankovec in od-sl r že po širini od njega 1 cm širok nas ter mu prilepi ein del drugega primerno skrajšanega bankovca, kar ima za posledico, da manjka bankovcu ozek pas v celi širini, vsled česar je isti za manjkajoči del manj vreden. Pri posameznih bankovcih se to ne opazi že iz razloga, ker je dandanes itak mnogo bankovcev vsled slabega stanja zlepljenih ter se na zlepljene bankovce ne obrača posebne
Jos. Lavtižar:
Cojzov Gašper.
Ko je bil v RAtečah na Gorenjskem župnik Jakob Dolenec, so mu prišli povedat 22. decembra 1835. da je v zapuščeni leseni koči zunaj vasi novorojen deček, kateremu noče nihče iti za krstnega botra. Dolenec je dobil Pogačnikova dva, moža in ženo, da sta prinesla otroka v cerkev. Poleg tega je naprosil še nekaj dobrih mamic, da so fantiča in njegovo siromašno samsko mater oskrbele z vsem potrebnim. Pri sv. krstu 90 ugibali, kakšno ime naj bi dobil deček. Končno je rekel župnik:
>Saj bo v štirinajstih dneh god treh kraljev. Krstil ga bom za Gašperja. Ker je berač po stanu, naj nosi kraljevo ime.«
Gašperjevi revni bajti je dala ljudska še-gavost imenitni priimek »pri Cojzu«. Ratečani so slišali v starih časih večkrat o baronu Cojzu, zato so začeli klicati Gašperjeve prednike s tem imenom. Družina, čeprav siromašna, je kazala namreč prirojeno ponosno vedenje, saj je znano, da višje mnenje o lastni osebi ne gleda samo iz svile, temveč tudi iz raševine.
Takrat ni bilo nobene urejene šole na kmetih. Dolenec je sicer poučeval v župnišču male in odrasle, toda kakor je sam prostovoljno izobraževal župljane v najpotrebnejših predmetih, tako tudi nikogar silil ni, da bi bil moral hoditi v šolo. Gašparja ni nihče priganjal k učenju, zato ni znatne brati ne pisati. Bil je tudi nezmožen posebne izobrazbe, ker mu Bog ni dal ne deset in ne pet talentov. Z leti ie rastla njegova omejenost in ljudje so govorili, da ne bo za drugega nego za vaškega pastirja. Marsikomu so že dali predstojniki
višjo službo, višje pameti pa, ki bi jo potreboval v imenitnejšem stanu, rnu niso mogli dati. Gašparju je mala merica nadarjenosti popolno zadostovala za njegov poklic. Zadovoljen je bil in srečen. Ker se ni zavedal teme, si ni želel svetlobe.
Vendar bi mu delal krivico, če bi trdil, da je bil popolno preprost. Kakor nihče nima u?ega, tako tudi nikogar ni. ki bi ničesar ne imel. Tako tudi Gašper ob vsi duševni revščini ni bil brez talenta. Največje veselje je kazal do pratike, ki jo je vedno nosil s seboj. Pregledoval je v nji slike svetnikov in znamenja, ki so jih imeli pri sebi. Dobro je vedel, kaj pomeni zvezda pri njegovem patronu, sekira pri sv. Matiju, kotel pri sv. Vidu, palica sv. Jakoba, raženj sv. Lovrenca, pes sv. Roka, srna sv. Tilna. V ti znanosti je tako napredoval, da ni vedel samo za god svojega gospodarja in svoje gospodinje, temveč tudi za god drugih vaščanov. Prisvojil si je imena mesecev in razdelitev praznikov. Do višjega spoznanja pa ni prišel, da mu res ni ostalo drugega nego pastirska palica.
Najljubša tovarišija so mu bile ovce. V poletnem času je bival od Kresa do Malega Šmarna vedno v planini ter živel le od mleka in turšične moke. Kadar sem prišel v Planico, sem ga vselej obiskal. Če ni bil z ovcami previsoko na gorah. Pasel jih je vedno sto ali še več. Vse je poznal, akoprav so si bile zelo podobne. Vsaka je imela svoje ime. Lahko si mislimo, koliko imen je bilo treba pri tako velikem številu.
Nekoč me je vprašal, zakaj ima sv. Neža jagnjička v roki, ali je bila pri nas doma, je li tudi ovce pasla kakor on, kje je pokopana in Ce jo bo videl v nebesih. Lepi mladostni obraz svetnice, njena zlata obleka, posebno pa jag-
nje v njenem naročju: vse to je bila Gašpar-jeva najvišja poezija. Živel je otročje življenje v bujni domišljiji. Rad bi bil tudi vedel, zakaj ima sv. Neža meč pri sebi. Razložil sem mu njeno življenje, in imel je solzne oči. God sv. Neže mu je bil posebno velik praznik. Tisti dan je šel praznično oblečen v cerkev, daroval dve svečici ter klečal zamaknjen pred podob svetnice pri stranskem oltarju. Ves tisti dan je stregel samo ovcam; drugega dela ni opravljal nobenega. Gospodinja je cenila njegovo slavnostno razpoloženje in mu zato boljše postregla. Vsakemu je pripovedoval, da praznuje danes god zavetnice ovčje črede.
Tudi takrat, ko so ovce striuli, je bil za njega važen dan. To se je godilo1 trikrat na leto, namreč meseca januarja, maja in septembra. Ženske, ki so strigle. so na vso moč hvalile Gnšparjevo skrb za živino, ker so vedele, da hvalo zelo rad posluša.
Kar je prispelo nekega dne v mirno vas nenavadno pismo z večjo vsoto denarja. Bilo je iz Trsta. Oče je pisal Gašparju, dn bi ga rad poznal. Naj pride v Trst, kjer je v mladih leti! služila njegova mati iri kjer bo dobil očeta z označenim naslovom. Potovanje v Trst ni bila za preprostega pastirja lahka stvar. Očetovo željo je pa vendar iroral spolniti. Gašper, takrat sedemnajst let star je dobil urade" izkaz o svoji osebi in še posebej priporočilno pismo za vsakega, da bi mu pokazal prnvo pot. Ves čas je hodil peš, ker takrat še ni bilo železnice. Srečno je prišel v Trst in dobil tam očeta, imovitega trgovca. Tu je ostal nekaj dni ter se vrnil domov z novn obleko in s hranilnično knjižico, v kateri je bila naložena precej velika glavnica.
Vse je gledalo Gašparja, ko je prišel nazaj v domačo vas. Ponosen je bil, da je videl Trst
in večkrat je rekel: >Jaz Triestinar!« Od tega časa mu je ostalo to ime. V začetku ga je rad slišal, po/neje pa ne več, ker so ga nekateri nalašč klicali s tem priimkom. Posli, ki so služili pri tistem gospodarju kakor Gašpar, so se dogovorili o neki priliki, da ga bodo pri kosilu nekoliko podražili. Gašpar Je sedel vedno v kotu, hlapci in dekle pa nn. obeh straneh mize. Najeli so nekaj vaških fantov, ki so zunaj pred oknom vpili: »Triestinark Gašpar je hotel izza mize, da bi jih odgnal. Sedaj je rinil na eno stran, sedaj na drugo, toda nobeden se mu ni umaknil. Ker ludi pod mizo in še manj čez mizo ni mogel priti na prosto, so poredneži nekaznovani nadaljevali svojo zabavo.
Gašparjeva vnanjost jo izdajala človeka, ki ga je vsak, kdor ga je sročal. dvakrat pogledal. Nadnonnalnn velikost, nekoliko pri-pognjen hrbet in kuštrava glava, ki je silila s čeljusti naprej, so bili glavni znaki njegove podobe. Ako privvameino še temno polt kože, ki je bila precej močno obraščena. goste črne lase s prav tako brado in brezhibne bele zobe, imamo Gašparja, kakor bi f.iv slal pred nami. Stopal je z dolgimi koraki in govoril z done-čim basovim glasom tako točno, kakor bi bil čital iz knjige. Obleko je nosil iz domače ra-ševine, tkano na polovico iz volne, na polovico i/ preje, na nogah pn cokle. Ležal je vedno v hlevu pri ovcah. Iz lesa zhita polica, pritrjena k steni je bila njegova postelj in pes ob nogah njegov tovariš.
Enkrat mu je prišla tudi ženitev na misel, Zglasil se je pri župniku in mu razodel, da si je izbral Pučnikovo Mico za nevesto. Ni bila sicer prtkupliiva ženska, vendar pa dobro, dušna. Bolje da je mislil vzeti tako.
Župnik so je delal, kakor bi ga Gašpar

pozornosti. Pri 10 do 15 komadih tako pristriženih stodinarskih bankovcih pridobi dotičuik en cel bankovec, ker je vsakega ua drugem mestu prikrajšal za nadaljni pas okoli 1 cm širine v njegovi dolžini Vsled tega so bankovci, ne samo da so za manjkajoči del manj vredni, za nadaljuje kroženje v prometu nesposobni ter jih |>odružnira Narodne banko vzame iz prometa. Pri tem pa seveda predajtdcu bankovca brez razlike na položaj odračuna ra/.liko vrednosti in režijske stroške za tiskanje bankovca. Te manipulacije s< brez dvoma poslužuje kak nameščenec, ki ima posla z večjo množino stodinar-skih bankovcev. V lastnem interesu vsakega posameznika je, da pazi na takšne bankovce, da bo goljuf čimprej izsleden. Istočasno se opaža, da prihaja z dežele, zlaeti z Gorenjskega, vedno več pre-trganih desetdinarskih bankovcev, iz česar sledi, da posamezniki porabljajo pretrgane komade kot plačilno sredstvo namesto drobiža. Ker imamo danes v prometu zadosti kovanega drobiža, ni treba niti ni dovoljeno posluževati so takega načina. S tem se kvari papirnat denar in zmanjšuje ugled države.
^Ir Kaj jc z obrtno nadaljevalno šolo na Vrhniki? Obrtni in trgovski vajenci so že drugo leto brez strokovnega šolskega pouka. Pred dvema letoma je obiskovalo šolo 98 obrtnih in trgovskih vajencev. Po § 09 b obrtnega reda so vajenci dolžni redno obiskovati obrtno nadaljevalno šolo, kakor tudi strokovuo nadaljevalno šolo do popolnega usposobljenja. Vajenci na Vrhniki so od teh predpisov menda izvzeti. Za nje ne skrbi v tem pogledu niti obrtna oblast, niti občina, kakor tudi ne obrtna zadruga. Pričakujemo, da bo g. veliki župan ljubljanske oblasti izdal nalog, da si vajeniška šola takoj otvori in omogoči reden in nemoten pouk vajencev. Brez strokovnega šolstva se vajenci ne bodo zadostno usposobili, kar mora vsem merodajnim faktorjem služiti za pravdno oceno važnosti stroko vnega obrtnega Šolstva.
Z električnega daljnovoda jc padel. Kakor smo svojčas že poročali, se je 5. septembra pri pleskanju drogov falskega električnega daljnovoda težko ponesrečil 52 letni zidar in ključavničar Josip Vale v Rečiri pri Laškem. Nesrečnež si je pri padcu z droga zlomil prsni kož in nalomil hrbtenico. Odpeljali so ga v celjsko javno bolnico. V četrtek zvečer je revež po dva in pol mesečnem trpljenju umrl. Laški gasilci, katerih dolgoleten član je bil rajni, so ga na predsuirtno željo prepeljali domov.
ir Pevska društva in zbore opozarjamo,, da so Bajukove Slovenske narodne pesmi (za moške in ženske zliore) v novi izdaji strnjeno v en sam zvezek. ki obsega najlepša in najznačilnejše narodne pesmi. Najlepša je še narodna pesem, če se prav poje; to je pa mogoče le v dobri harmonizaciji. Naklada tega zvezka ni velika, zato sezite hitro po njih. Založila jih je Sova založba v Ljubljani. Za te in druge knjige zahtevajte cenik s koledarjem sa leto 1928.
ir Žrtev alkohola. 70 letni Matevž Burja, užit-kar iz Zlatega polja je 24. novembra zvečer popival v Lukovici žganje, katerega je eno steklenico vzel tudi s seboj. Na samotni poti proti domu je obnemogel in v hladni noči zmrznil Naslednji dan so ga našli mrtvega.
ir Ce jc kobili dolgčas. Nepotrebna pota in skrbi je imel posestnik Jakob S. iz Vrbe pri Lu-
t c m-ocWii£ piVfc^vvme-
ZAJCEMA
£

<w 20 na
V	sredo, 30. t. m, začne v »Slovencu« izhajati nov velik roman
lileopfra, egiptovska hrallKo.
ki ga je spisal znani angleški pisatelj
Rlder Haggard.
V	tej povesti se opisuje življenje lepe, a skrajno krute in razuzdane kraljice, morilke svojih bratov, sestra, mož, ki jo hoče odstraniti in tako egiptovsko deželo osvoboditi duhoven H a r m a k i s.
Toda Harmakis podleže čarom Kleo-patre, dokler ne spozna njene zločinske nezvestobe, nakar povzroči njen padec. Roman nas uvaja v
skrivnosti starega Egipta,
je skraino napet, slikovit, bogat po vsebini in očara čitatelja ter ga veže nase do konca in bo
ilustriran.
Naroči se na »SLOVENCA«,
če še nisi, kajti »K 1 e o p a t r a« ti bo v zimskih dneh največje razvedrilo in užitek!
kovici, ko je 24. novembra zvečer pustil svojo v voz vpreženo kobilo samo na nekem dvorišču v Radom-lju. Kobila se je čakanja naveličala in je zavozila ni bližnji travnik. Š., misleč, da mu jc kobilo in voz kdo ukradel, je tekal okrog in obenem o tem ohvestil tudi orožnike, medtem so pa drugi kobilo in voz že našli nepoškodovano.
OBLATILA TVRDKE J MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
ir Za zimo priporočamo ueprerm.ičljhe Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19
ir Pri nakupil klobukov si oglejte bogato zalogi specijalne trgovine Josip Pok nasl. Mirko Bogataj, Ljubljana. Stari trg 14.
ir »Kralj«, Škofja Loka. Lastna mehanična popravljalnica snežnih čevljev in galoš.	9328
ir Kako se perejo najobčutljivejšo tkanine? Volna, svila, Čipke, vse to se pere brez škode za tkanino v topli raztopini milnih lusk »Labod«. — Pena »Laboda« je izredno blaga in čisti najfinejšo tkanino, ne da jo pokvari.
ir Soinčni žarki izholijo perilo, vendar se nihče ne boji, da bi to moglo škodovati perilu Stoletja že delajo gospodinje na ta način. Prašek za pranje »Radion« je poznan šele nekaj let in so se radi te^a napravili poizkusi, pri katerih se je z »Radlonom« pralc 50, polem 100 in končno 500krat, pa so vlakenca perila ostala nepoškodovana.
ir Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno vporabo male množine naravne »Franz-Josefc grenčice doseže odvajanje brez večjega na-
jeva ženite v nič ne zanimala. Rekel mu je:
>Dobro. Opomnim pa to, da nič nimaš. Kar si dobil od očeta, si že porabil. In Mica nima nič. Kako bosta živela?«
»Saj Bog za vse skrbi, bo tudi za naju,« je odgovoril Gašpar v svoji bistroumnosti.
»Prav,« je pritrdil župnik. »V sorodstvu si nista; drugega zadržka tudi ne poznam. Pa pridi v petek dopoldne ob devetih k izpraševanju.«
Tako je govoril le zaradi lepšega. Dobro je namreč vedel, da je ženitev nemogoča.
Gašpar je šel vesel iz župnikove sobe, od tu pa naravnost v kuhinjo, da bi gospodovi postrežnici povedal, kako je opravil ter bi jo tuui nekaj prosil.
»Zelo me skrbi,« je začel >kako bom odgovarjal na župnikova vprašanja, kor nisem bodil nič v šolo. Hvaležen bi vam bil, če bi mi malo pomagali.«
»Zakaj ne,« je pritrjevala dobrovoljna ženska. »Že vem, kako. Dobro me poslušaj, Gašpar! Ko te bodo gospod izpraševali, bom sedela pri peči in pletla. Kazala ti bom z znamenji, kako odgovarjaj.«
Določeni petek je prišel ženin Gašpar točno ob devetih v žttpnišče k izpraševanju. Postrežnica je sedela pri peči in pletla. Župnik, ki je dobro poznal Gašparjevo brihtnost, mu je stavil vprašanja, na kalera bi mu odgovarjal vsak otrok. Čudno pa se mu je zdelo da postrežnica ne gre iz sobe. To je pri takih prilikah samoumevno. Vendar je bil tiho. ker je nekaj slutil.
Žen i novo znanje je bilo pod ničlo. Še tega ni vedel, koiiko je božjih zapovedi. Pogleda! je postrpžnico. Ta mu je s prsti na obeh rokah dala znamenje, kako naj odgovori. Mesto do
bi bil rekel deset, je molčal in pokazal deset prstov proti župniku.
»Prav si pokazal.« mu je rekel župnik in nadaljeval v vprašanjih. Ta so se vsa začenjala z besedo: koliko? Vedel je namreč, da ne spravi od Gašparja nobenega drugega odgovora razen odgovora v znamenjih, ki mu jih je dajala postrežnica. Naposled je pripomnil:
»Veš, Gašpar, jaz ti ne branim, da bi stopil v zakon, vendar bi rad poroko za nekaj časa odložil da bi te boljše pripravil za ta stan. Zato pridi danes teden zopet k pouku.«
Nekoliko žalosten je šel Gašpar domov in težko čakal prihodnjega petka. Morebiti ga takrat gospod oče tudi še ne bodo zapisali v oklicno knjigo.
Toda zgodilo se je nekaj, česar ženin ni pričakoval. Pučnikova Mica inu je sporočila, da ne misli več na možitev, naj ue računa nanjo in naj dobi kakšno drugo. Vzroka pa ni navedla, zakaj ne mara zanj.
Gašparja je nepričakovana vest iznena-dila. Mici je tako zameril, da je ni pogledal več, hujših posledic pa ni bilo.
: Naj le bo, ako je tako,« je govoril ljudem. »Bom tudi brez Mice živel.«
Pozemeljsko potovanje je sklenil Gašpar nenavadno hitro. V tisti prepereli bajti, v kateri je ugledni luč sveta, in ki je imela to prednost, da je ni bilo treba nikoli zračiti je čakal pri leseni steni trenutka, ko mu ugasne tukaj vsaka svetloba. Zjutraj jc zbolel, op- ldne je bil previden, zvečer so ga pa že hodili kropit. Učakal jo 73 let. Zelo je moral biti vesel, ko je pri vstopu v novo življenje zagledal namesto ostarele Pučnikove Mice lepo mlado Rimljanko — sv. Nežo.
pora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-.Io*ef«-vodo najloljše uspehe za čiščenje črev celo pri polslransko ohromelih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ir Občutljivi živci zahtevajo previdnost tudi pri hrani. Pošljite svoj naslov na K.B.Zagreb, poštni predal 158. Dobili boste brezplačno brošuro, k Vam more koristiti.
ir Za desinfokeijo pri porodih uporabljajte Sanitol. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah le originalne steklenice.	9360 ir Sadjarji! Pomnite, da je jesensko in zimsko zatiranje sadnih škodljivcev z Arborinom odločujoče! Arborin proizvaja Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. 9227 ir Gospodinje celega sveta pri vsaki desin-fekciji najraje vporabljajo Lvsoforin, ker je danes edino razkuževalno sredstvo, ki ne maže in prijetno diši.
ir Za Miklavža, Božič in Novo leto ima Ob-lačilniea za Slovenijo. Ljubljana, Miklošičeva resta 7 v svoji veliki zalogi različnega manufakturnega blaga najprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blago na obroke po najnižjih cenah in brez vsakih stroškov, le proti predložitvi legitimacije.
ir Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos Reich. Ljubljana.
Miklavžev večer v »Uicionu«
dne 5. decembra oV> 7 zvečer
je privabil še vsako leto obilo hvaležnih obiskovalcev. Saj pa tu< 1 i ni Čudno Prireditelji se nn vso rnoč prizadevajo, da i/.vršc predstavo obdnrovanja otrok po Miklavžu res mimo-veličastno in tudi temu pomenu iti priliki dostojno. Miklavž bo prišel v sijojnem spremstvu Antona. Fausta. Mefista in nadangela ter 20 ancelov. Peklpn&Čak I ueifcr bo pa nastopil s svojimi 16 peklenski, kateri bodo skušali uveljaviti svojo peklensko moč. vendar dostojno v strogo odločenem prostoru (v »peklu«), dočim re med občinstvom n«- bodo pojavili — Rajna razsvetljava — Veličastni prizori. — Godba. Vsa prireditev se bo izvršila tekom dobrih dveh ur. knr bo najbolj ustreženo staršem, ki bodo svoje otročiče na ta večer le z malo zamudo še vseeno zgodaj spravili k počitku.
Vstopnice naj ni skuša vsakdo preskrbeti že v predprodaji, ki se otvori v llnionu pred veliko dvorano že v četrtek 1. decembra ob 9 dopoldne in traja ta dan do 13. To naj upoštevajo posebno oni. katerim nismo mogli ustreči lani, da bi poselili to veličastno prireditev, ker si niso pravočasno poskrbeli vstopnice že v predprodaji. Nnj si pridejo vstopnice v predprodnjo vnaprej kupiti, čeprav še niso pri-prnvili daril za obdarovance.
Cfufol farna
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imajo nočno službo- L. Bahovec, Kongresni trg, A. Ustar, Sv. Petra cesta. I. Hočevar, Sp. Šiška. — Jutri iniatn nočno službo R Sušnik, Marijin trg, in F. Kuralt, Gosposvetska cesta.
G Stavka na univerzi končana. Včeraj ob 5 ]K)poldne je SSLU proglasil na akademskem zborovanju na univerzi konec tridnevne stavke vseh slušateljev. Predsednik iskra se je zahvalil vsem, ki so pokazali brezizjemno solidarnost, enako, kakor jo je akademska mladina pokazala v akciji za obrambo neokrnjene naše univerze.
0 Danes popoldne ob petih Slomškova svečanost v veliki dvorani Uniona. Vstopnice se dobijo danes od 10 do 12 in od 13 do 15 v Ljudskem domu (II. nadstropje), pred začetkom v Unionu
0 Na glasbeno šolo Glasbene Matico v Ljubljani so dodeljeni sledeči učitelji in učiteljice: Marta Dolejš, Ivana Fedransberg, Karlo Jeraj. Marija Mnher, Janko Ravnik, Vida Sesek. Marija fivajger, Josip Vedral, Slavko Osterc, Angela Trost, Vida Rudolf.
0 VIII. prosvetni vočer Prosvetne zveze. Dobro znani prirodoslovni pisatelj g. prof. Pengov Iz
Št. Vida je v petek predaval o jako zanimivem, pa malo znanem predmetu — o morskih čudesih. Popeljal nas je v dno morja, razkazal in razložil tozadevne naprave, dalje razna fizična svojstva morskih globin, potem morsko živalstvo in rastlinstvo — vse seveda ob spremstvu lepih, številnih barvanih skioptičnili slik. Predavatelj je s svojim zabavnim in kratkočasnim pripovedovanjem številno navzočo publiko ves čas držal v napetem in veselem razpoloženju. Pred začetkom je akademski orkester odigral par lagodnih, lahkoživih komadov, ki ao želi zasluženo priznanje. Gdčna Anica Zal.irjeva pa je prav lepo recitirala Aškerčevo balado »Ribičev strah«. — Prihodnji petek bo predaval urednik Terseglav o »sodobni Rusiji«.
0 Invalidi in avtomobilni promet. Kakor znano, se je v Zagrebu ustanovila družba za avtomobilski promet, ki si je nadela ime, iz katerega b. vsak nepoučen mislil, da so to družbo ustanovili invalidi in da imajo invalidi korist od nje. Ta družba je vložila prošnjo tudi na ljubljanskem magistratu za koncesijo. Magistrat je prošnjo odklonil in lo čisto upravičeno. Kajti te družbe ne tvorijo invalidi, ampak zagrebški židje, med katere je zašel tudi neki slovenski veiekapitalist, Iti je čil in zdrav. Invalidi od to družbe nimajo prav nobene koristi. Iu prav nič se ne čudimo da se »Jutrom poteguje za to židovsko družbo, ki je hotela delati dobiček ua račun slovenskih invalidov in na škodo ljubljanskih avtotaks in izvoščkov, saj je član te družbe že omenjeni »invalid«, ki je v prav ozkih zvezah z »Jutrom«.
0 Razpis dijaške ustanove ljubljanskega mb-sta za učence tehniške srednje šole v Ljubljani. Mestni magistrat razpisuje štiri mesta ustanove za učence višjih oddelkov in tri mesta za učence nižjih oddelkov te šole v iznosu po 1000 Din letnih. Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski in na srednji tehnični šoli.
© Kdor rad bere dobre detektivsko in kriminalno romane, slovenske, nemške ali hrvatske, naj se vpiše v Ljudsko knjižnico Prosvetne zveze. Miklošičeva cesta 5 Ima pa knjižnica bogato izbere tudi drugih knjig najraznovrstnejše vsebine. Poslovne ure so vsak delavnik od 9 do 12 in od 2 do 7 zvečer.
O Umrli so v Ljubljani: Uršula Travnik, za-sebnica, 74 let, Japljeva ulica 2. — Brenčič Marija, služkinja, 40 let, Vidovdanska 9. — Matija Kaste-bc, delavec. 60 let, Vidovdanska 9. — S. Ana Antonija Pušnik. usmiljenka, 07 let. Slomškova 20. — Marija Križinan, vdova posestnika. 60 let Ižanska cesta 48. — Helena Kržišnlk, zasebnim, 78 let. Vidovdanska 9. — Antonija Novak, zasebnica, 89 let, Wolfova 12. — Avgust Ambrož, zidarski pomočnik, 55 let, Japljeva 2. — Marijan Gmajnar, 2 meseca, Tesarska 5. — Helena Mrak. ključavničarjeva hči, 2 meseca. Krakovski nasip 20. — O. Vida Pavla Petač. bolniška sestra, 33 let, Vidovdanska 5. — V bolnici so umrli: Davorina Bajželj, profesorjeva žena, 43 let, Miklošičeva 28. — Slavko Obrpza, sin invalida, 7 let, Pnvpreče 3. — Vladimir Juran. sin geometra, 5 let. Maribor, Vrazova 9. — Anton Presen, delavec mestne plinarne, 52 let, Hrenova 4 — Alojzij Klepec, posestnik, 59 let, I.epodvorska 32.
Danes ob osmih zvečer v »Ljudskem domu«
' ..Granitarji" ■
hrvatska narodna igra s petjem, godbo in koloin. Predprodaja vstopnic: Stari trg 2, 1. nadstropje.
,9Radnje se življenje nam, saj Radion pere sam!44
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgn;ti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo Škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!


razumna
MICA
— Anton Bradač, delavec, 26 let, Zaloška 13. — Ivan Petač, delavec, 40 let, Stepanja vas 50. — Jakob Kolenc, delavec, 63 let, Dravlje 110. — Ivana Škerlj, delavčeva žena, 39 let, Stožiee 81. — Marija Sivka, žena železniškega uradnika, 60 lel, Or-lova 7. — Ivana Jereb, služkinja, 22 let. Selo 45.
O Mestno vile za topničarsko vojašnico. Od mestnega gradbenega urada smo dobili sledeče pojasnilo: Pod navedenim naslovom v št. 258 našega lista izneSeni očitki napram stavbnemu vodstvu ne odgovarjajo istini. Kar se tiče prezidave, gre za naknadno spremembo načrta, ki jo je izvedlo stavbno vodstvo po odobritvi predpostavljeni!]. S to spremembo je bil dosežen prihranek 23.480 Din. To je čisti prihranek po odbitku tako zvanih »nepotrebnih stroškov«, ki znašajo 3520 iri ne 8000 Din Tozadevni računi so javnosti na vpogled v mestnem gradbenem uradu. Glede odprtih prostorov za shrambe pod stopnjicami visokopritličnih hiš je pripomniti, da gre tu za 1.20 m visoke luknje, ki bi precej stale, koristile pa kvečjemu kot bivališče za psa. Take željice posameznika mora upoštevati le privatnik, ki gradi hišo sam sebi.
© Arotiran vlomilec. V Ljubljani je bil aretiran Ivan Benkovič, 28 let star ključavničar, rojen v Gradcu, pristojen v Škofio Loko. ker ima v ljubljanski policijski okoliš prepovedan povratek. — Benkovič jo ljubljanski policiji dobro znan, zalo so tudi tokrat uvedli strogo preiskavo ter ugotovili, da je na dan Vseh svetnikov popoldne vlomil v stanovanje Katarine Milkovič na Vidovdanski cesti ter odnesel več žepnih ur, rjuh in drugega perila v vrednosti 1500 Din. Nekaj ukradenih predmetov so uškodovanki vrnili, ostalo je pa Benkovič že razpečal. Oddan je bil deželnemu sodišču, kjer bo čakal lepe spomladi, ko se otvori sezona za kolesarske tatove, katerih zvesti član je bil Benkovič.
© Dar. Društvu slepih je darovala potom naše uprave neimenovana gospa Din 300. Bog povrnil
© Otroški plašči, nblekee. - Kristofič-Bnčar
© Vsakovrstne trpežne čevlje, snežne čevlje, galoše kupite najboljše pri A. Gorše. Stari trs 15.
© Nogavice vseb vrst v veliki Izbiri in najceneje pri Dobeic-u. Pred škofijo 15.
© ,r?liko izbiro volnenih jopic, najfinejših b1' perila, kravat itd priporoča tvrdka Ig. Zargi, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Marflhor
□	Časnikarski koncert dne 1. deccmbra, ki se vrši v Gotzovi dvorani, bo za Maribor prava senzacija. Koncert bo prava tekma mariborskih pevskih društev, ki topot prvič nastopijo vsa, med njimi tudi Mannergesangverein. Poleg drugih nastopijo tudi: pianist g. Friscli in bariton g. Neralič in vojaška f<odba, ki bo sodelovala tudi pri prosti zabavi, ki sledi koncertu. To bo v letošnji sezoni gotovo "najlepša in največja prireditev, za katero vlada v vseh mariborskih krogih veliko zanimanje.
□	Dvoživke. Morda nikjer tako kot v Mariboru jc število političnih dvoživk izredno veliko. Tako opazimo v seznamu kandidatov in namest-
.nikov na SDS listi take, ki radi iščejo pomoči in posredovanje pri Žcbotu in SLS. To dejstvo ponovno dokazuje, da bo treba za take dvoživke najti leka. Stranka dobro pozna tistega, ki stranko pozna, je rekel neki demokratski politik, pa bo menda imel prav.
□	Srečen ribič. V petek pop'-'dne je v Dravi za Pobrcžjem ujel Franc Bizjak 20 kg težkega sulca. Tako težke ribe so tudi v Dravi velika redkost.
□	Električne ure. Mestna občina je naročila električne ure, ki bodo postavljene na Kralja Petra trgu, na Glavnem trgu, na križišču Trubarjeve in Koroščeve ulice in pred glavnim kolodvorom. Centrala bo v mestnem električnem podjetju. Te ure bodo ponoči razsvetljene. Ure bodo na stebrih, na katere pridejo razne reklame, ki bodo ponoči razsvetljene. Upeljava preciznih električ-
nih ur je za Maribor zelo važna ker ure v stolpih niso bile glede časa čisto natančne.
□	Podpora mestne občine za razne božič-nice. Mestna občina je določila 55.000 Din kot podporo za razne božičnice.
O Nova drogerija. G. Maks Kane je otvoril na Aleksandrovi cesti novo drogerijo.
□	Vagou skočil s tira. Pri premikanju tovornega vlaka je včeraj na ruškem kolodvoru skočil en vagon s tira, kar jc povzročilo neljubo zamudo delavcev in šolarjev, ki so se vozili iz Dravske doline v Maribor.
□	Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru obvešča slav. občinstvo, da se morajo radi vedno naraščajočih cen usnja zvišati tudi vsi čevljarski izdelki začasno za 20 odstotkov, — Načelstvo.
□	Gostilničarji pozor! Če hočete točiti dobro vino, obrnite se na Osrednjo štajersko zadrugo v Mariboru, Meljska cesta 10, ki ima v zalogi veliko množino starega in novega vina svojih članov vinogradnikov iz Slovenskih goric. Ljutomerskega okoliša in Haloz. Prepričajte se osebno v njeni zadružni kleti.
Celte
ZA NAS0 UNIVERZO!
Celjska kulturna društva sklicujejo za danes, v nedeljo 26. novembra ob pol 11 dopoldne v <lvo-rano Celjskega doma manifestacijsko zborovanje za neokrnjeno slovensko univerzo. Po vsej Sloveniji se vrše danes taka zborovanja na pobudo Sveta slušateljev ljubljanske univerze, katerega dva zastopnika tudi nastopita na današnjem zborovanju. Apeliramo na vso celjsKo javnost ler na okoličane, da (6 manifestacije udeleže v čim največjem številu in s tem pokažejo, da je slovanska univerza v slovenskem narodu že »ako ukoreninjena, da pomeni vsaka njena okrnitev tudi rano na njegovem lastnem telesu. Vsa Slovenija odločno za neokrnjeno, za popolno slovensko univerzo! Zato vsi na zborovanje, ki naj bo Impozantna manifestacija za naš najvišji prosvetni zavod!
★
0 Spričo zborovanja za ogroženo našo univerzo smatramo za umestno pripomniti, da se istočasno vršeče se prireditve preložijo, kar kljub zadnjemu trenutku gotovo ne bo pretežko Usodna važnost vprašanja univerze zasluži, da se druge prireditve umaknejo in so ves narodni ponos in vsa trdna volja do narodovega kulturnega življenja koncentrira v manifestacijo za univerzo Ako sc ostale prireditve prelože. bi se lahko manifestacijsko zborovanje vršilo v veliki dvorani Celjskega doma.
0 Zadnja pot Stanka Draša. V petek popoldne so številni znanci in prijatelji spremili pokojnega na zadnji poti na celjsko okoliško pokopališče. Že udeležba je pričala, kako je oil razni Stanko priljubljen. Dočim je bilo dopoldansko vreme mrko in žalostno se je popoldne nebo ožarilo z jesenskim solncem in pošiljalo pozdrav mladi žrtvi zovratne bolezni. Celjsko katoliško dijaštvo je bilo zastopano po svojem pevskem zboru, ki je ljubljenemu prijatelju zapel ganljivi žalostinki »Vi-gred« in Blagor inu< Ob odprtem grobu je govoril v zadnje slovo g. Gubčlč, prefekt dijaškega semenišča v Mariboru, katerega gojenec je bil Stanko poslednji dve leti. V pretresljivi besedi je g. prefekt orisal Stankovo življenje, ki je kljub mladosti užilo več gorja kot radosti. Pokazal je na duhovno lepoto ranjkega, ki se je namenil posvetiti sc najidealnejšemu poklicu, duhovniškemu. Ko smo odmolili >Oče naš«, je govoril poslovilno besedo zastopnik celjskega katoliškega di.jaštva, kažoč ua Stankovo vernost, ki je vrhunila v njegovi zvestobi d" Marijine kongregacije, katero član je bil tekom šestletnega študija v Celju.
0 Občinske volitve pri Sv. Juriju oh južni železnici. Prihodnjo nedeljo se vrše v tržki in okoliški občini občinske volitvo. — V tržki občini ima SLS prvo skrinjico Drugo skrinjico imajo samostojni demokrati pod vodstvom Jožefa Čretnika. sta-vitelja umet. mlinov, tretjo pa tako zvana Delavska
stranka, ki jo vodi posestnik Josip Drofenik — V | okoliški občini so štiri kandidatne liste. Prva skri-! njica je od pristašev SLS. Nosilec je g Josip Pod-goi^ek. — Bivši radičevci so se zatekli pod firmo Slovensko kmečke in delavske stranke ter imajo drugo skrinjico. Nosilec liste je Mikola Jakob — Tietjo skrinjico ima Združena kmetsko-delavska lista i. Martinom Klanjšekom kot nosilcem. — Četi ta skrinjica je skrinjica Gospodarsko stranke (SLS) z nosilcem Francem Slomšekom.
Kamnik
Doba proračunov. Poleg proračuna mestne občine, ki jc razpoložen na vpogled v ohčinski pisarni, sta ugotovljena žc tudi proračun zdravtve-nega okrožja in cestncga odbora Zdravstveno okrožje ie v kritje primanjkljaja za leto 1923. sklenilo sledeče doklade, in sicer: po 17 odst. na okolico kamniško in po 8 odst. na okoliš mestne občine kamniške, in to na davek od zemlje in i iš. ne pa na hišno naimaHno in davke na ročno delo. — Okraini cestni odbor oa na vse neposredne davke po 5C0 odst., izvzemši hišno najmarno. ki jc nanjo naložii 25od«totno doklado Ugovori proti višini teh doklad se lahko vlože v 14 dneh. Po!'g tega razglaša cestni ofbor tudi da ie skleni! za leti 1927 in 1928 pobirati posebni prispevek po 25 Din od 10.POO kg teže Podlaga odmeri bodo li-stnrkc. Hkrati opominia cestni odbor zami-dnike v plačilo posebnega prispevka za leta 19?3., 1924. in 1925., naj v H r!n?-h poravnajo zaostanke, sicer jih ho d-t! prisilno iztirjati,
Pred'og olj2'nskegn proračuna za leto 19°8 izkaznic dohodkov 188.000 Din. stroškov pa 436 8*5 Din, tako da znala rr:man:k!aj, ki ga ho treba kriti z dokladami 248 865 Din Med dohodki so največje postivke- one od privatne ehklrične raz svetlinve no 120(00 Din, od semnjih in trž-dh dni po 23.000 Din. dalie zaostanek vplačila doklad iz feta 1927. po 6.000 Din ter zaostanek doklade na nivo še iz leta 1925, po 15.C00 Din. ki ie še spojna. Tako je možno, da se ho orimanikljai še povečal. Od strr>5!:ov znašajo plače nl-činskini uslužbencem lOO.fOO Din, elektrika 115.0T0 Din. ceste, kanali, škarpe 4P.00P Din. vodovod 20.000 Din elektroni omr^žic Perovo 18.000 Din. šo'ske potrebš':ne 37.56? Din, iavna razsvetljava 18 000 D;n. davki, zavarovalnin? 13.^00 Din, ohre-.ti 12 ("00 Din. pnd-porc lerfo Din in popolnitev uhožnega zaklada 15PP0 Din. To so glavne poplavite dohodkov in 'troškov in si njih p"drobno poraze! litev ogl -da vsakdo lahko v občinski pisarni Venski klub stoji pred težavne nalogo pokriti primaniklini in se zato trudi, da se bremena davkop'ačcva!ccm kolikor mogoče olajšajo, na noben način pa se nc smejn povečali,
Gtavra cesta rkozi mesto je na nekaterih mestih posebno po Grnhnu doli pa do glavnega trga silovito blatna. 7adn;e pos-onnie ic bi'o pre-mal-nlc,-tno in k•impni'- s'?bo. Prosimo g župana naj da blato malo odstraniti in pusti cesto vnovič nasuti.
Tržič
X. ir. XI. prosvetni večer društva sv. Jožefa se vrši danes in jutr' ob osmih zvečer v »N š m domu«. Na programu je kino-predavanie o Vele-hiadti in o sv Tarciziju. Oba filma sta prav lepa in eoučljiva, predavanje jih bo pa še bolj pojasnilo.
Naša hrapfnira in posojilnica ima odslej
uradna ure za stranke vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne in od 5 do 6. ure popoldne.
Pr;red'tve v »Nišem domu« so letos vse izredno dobro obiskane. Preteklo nedelio smo prav z zadovoljstvom sledili »Čarovnici«, nri kateri je nastopilo več novi'> igralskih moči; v kratkem nas pa menda iznenadijo igralci z lepo Gril!n.-ir»er;evo žaloigro »I.uihozn' in morja valovi« Tudi programa obeh Miklavževih večerov, za velike in za majhne, bosta letos izredno bogata.
Jesenice
Shod SLS sc vrši danes ob 10. uri dopoldne o kal. del. prosvetnem društvu. Poroča dr. Čampa o sedanjem političnem položaju. Obenem sc bo sklepalo o resoluciji proti ukinitvi ljubljanske univerze
Občinske volitve se vrše dan^s štirinajst dni, t. j. 11. decembra Nosilec liste SLS jc g. Andrej Čufcr, sedanji župan jeseniške občine.
Konferenca jugoslovanskih in avstrijskih delegatov za določitev skupnih kolodvorov ob važnih točkah naše in avstrijske državne meje, ki je pred kratkim zborovala v posvetovalnici jeseniškega županstva, s,_- jo odločila za kolodvor, ozir. carinarnico na Jesenicah Ko bo komisija dovršila svoje delo ob celokupni meji, bodo predlogi predloženi obema vladama, nakar se bo takoj pričelo
z graditvijo. Za tujski promet bo uvedba skupnih carinam velikega pomena.
Trbovlje
Velczanlmlvo predavanje se vrši v našem Društvenem domu neieljo 27. novembra ob pol 4. uri popoldne, l'redavatcl| g. Fr. Tcrscglav iz Ljubljane nas bo povedel v vrvež minule svetovne vojne in njej sledeče največje revolucijo v svetovni zgodovini. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične: slike. Vstopnina je 2 Din.
Sv, Miklavž pride ludi letos v Društveni
dom.
Praznik sv. Barbaro, rudarske patronc, se bo obhajal v nedeljo, 4. decembra, ki pade letos ravno na njeno ime. Za svečano praznovanje, da sc ohrani lepi običaj, naj rudniško vodstvo apelira na rudarje kakor tudi na uradništvo, da se skupno udeleži sv maše, kot nekdaj.
Š?. Ben Hur na odru. Igra Bcn Hur se uprizori v Društvenem domu 11. decembra, na kur žc danes opozarjamo prebivalstvo.
Za Mlk'avža kupit,- igračke in šolske potrebščine jako ugodno pri Hočevarju v Trat-nikovi hiši.
Zagorje oh Snvi
Trboveljska premogokopna družba zopel
grozi s praznovanj.'n, delavnih dni. Včeraj je žc ves obrat počival. Premog Ze dalj časa »šurcajo« v barake mesto v železniške vozove Tako ima uprava vedno v ognju orožje zoper prošnje ozir. zahteve delavstva. — Ob priliki proslave sv. Barbare bodo rudarji tudi letos prejeli nagrade, in sicer po 30, 20 in 15 Din Nugrage so letos v primeri z zadnjimi leti zelo povišane, a kljub temu še r.inogo prenizke.
Zagorska šola jc bila povečana v osemraz-redno v prvili povojnih letih, torej tedaj, ko se je poleg mnogih koristnih naredb tudi marsikaj nepotrebnega izvršilo. Vsa leta oba višja razreda trpita na pomanjkanju zadostnega števila učencev, 10 minut stran js namreč druga boljša o;cmraz-rcdnica, ki tudi nima polnega števila učencev v 7. in S, razredu Zato ludi prejšnji šolski svet in občinski odbori r.iso storili potrebnih korakov, da bi se povečali tudi šolski prostori, ko se jc povišalo število razredov. Šc danes jc nastanjena šola v enakem poslopju kot tedaj, ko jc bila štiri-razredna. Šolski odbor naj lorci zadevo premisli in zahteva pametno združenje ptcnialo obiskovani razredov obeh šol.
Z) op I si
Sv. P nvel pri Preboldu. Pred kratkim se Je osnovalo pri nas obrtno društvo, ki si je -:lavilo za cilj osnovati tudi obrtno šolo, ker se je zavedale koristi, ki jih bo nudila obrtnemu naraščaju. Imenovano društvo priredi v prid tej šoli v nedelje 4 decembra Miklavžev sejem, kjer se bodo prodajali razni izdelki obrtnikov in učencev kot darila za Miklavževo. Natančneje na lepakih. Društvo je prepričano, da bo našlo razumevanje med cenj. j občinstvom, ki bo s svojo navzočnostjo podprlo I njegova stremljenja po obstoju in razvoju obrtne ' šole.
Slovenci v Itallfi
Da se narod hitrejše razni/rodi ustanavljajo fašisti italijanske tečaje za odraslo Italijanski jezik bodo poučevali šolski učitelji.
Izmed 830 slovenskih in hrvatskih učiteljev, katere so našli Italijani ob okupaciji, jih je danes 1 na Primorskem komaj šo kakih 70. Vse druge so razgnali ali odpustili.
Na pel mesecev zapora je bila v Idriii obsojena kmetica Antonija Pelikan, ker je hotela brez potneaa lista iti v Jugoslavijo
Kristusa ie proatašajo zn Italijana. In sicer je to storil general Mazoni o priliki, ko je Kobarid podaril obmejni milici zastavo.
Slovenske d uiinc bodo moralo zapustiti Trst. Vrše se namreč popisi vseh tistih družin, ki so
Sred vojno se naselile v Trstu iz Kranjskega ali lajerskega.
»Italia Redenta«, ki zboruje te dni v Rimu j« sklenila, da bo letošnje leto svoje potujčevalno dele med slovensko mladino potrojila. Otroški vrtci ž< rastejo kot gobo po dežju.
Davek na koze je že uvedla italijanska vlada Davek znaša tO ler za kozo v številu treh glav, IE v čredi od treh do 10 glav in 20 lir v čredi na*" deset koz. Tri četrtine dobi država, eno občina Davek bo silno zadel bovški okraj in predvsem Trento.
Skok srekc kole
DNE 17, DECEMBRA 1927 NA TABORU

Slavnostni koncert 1. decembra v »Unionu".
Jugoslovansko novinarsko združenje, sekcija Ljubljana, vabi, kakor vsako leto, tudi letos na 6lavnostni koncert, ki bo na narodni praznik dne 1. decembra ob 20. uri v Unionski dvorani. Na letošnji prireditvi sodelujejo:
Operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom kapelnika g. A. Bulatke; Sanei-aov komorni trio iz Zagreba (gg. Klvira Marsičeva, Karel Sancin in R. Matz); sopranistka gdč. Vera Majdičevu; glasbeno društvo »Ljubljana« pod vodstvom pevovodje g. dr. A. Dolinarja. pevsko dru-Itvo »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom zborovodje g. Zorka Prelovia ter prof. ljubljanskega konservatorija g. Janko Ruvnik.
Spored prinese poleg državne himne češkega ikladatelja Viteslnva Nov..ka impozantno kompozi-tijo »Slovaško suito«, skladbo v petih stavkih (V terkvi, Med otroci, Zaljubljenci, Na plesišču, V noč), tbor dr. K imovca »Naročilo z bojnih poljan« in ibor dr. A. Do lina rja »Mavrita«. Obe skladbi tevaja glasbeno društvo »Ljubljana«.
Sancinov komorni trio iz Zagreba nam zasvi-
ra za zaključek Beethovnovega leta Beethovnov Trio op. 11, št. 4. Trio ima tri stavke: 1. Allegro. Trio op. 11, št. 4. Trio ima tri stavke: 1. Allegro gro. Kompozicija je vzorno klasicistična. Sancinov trio bo za Ljubljano novost, ker nastopi prvič pred našim občinstvom.
Sledila bosta dva solospeva. Avtor prvega je L. M. Škerjanc. Njegova skladba nosi naslov »večer soparen bo«. Drugi solospev je Adamičeva kompozicija iRib'ce po vodi plavajo«. Oba speva poje so-pranistka gdč. Vera M a j d i č e v a , katero spremlja na klavirju g. prof. Janko Ravnik.
Dve skladbi, ki se bosta prvič izvajali, sta Adamičeva ^.Preizkušena zvestoba«, mešan zbor, in J. Pavčiča »Lenka«, mešan zbor s spremljevanjem klavirja. Obe kompoziciji bodo peli pevci »Ljubljanskega Zvona« pod dirigentom g. P r e -lovcem, spremljal pa jih bo g. prof. Ravnik.
Po koncertu bo družaben večer s sodelovanjem Nagodetovega ork> stra. Vstopnice za koncert so že naprodaj v Matični knjigarni, na d in koncerta pa se bodo prodajale pri koncertni blagajni.
Sancinov trio iz Zagreba: K. Matz, K. Sancin in Marvičeva.
&g?sralske pismo.
Belgrad, 24. novembra.
Po belgrajskih ulicah je včeraj razsajal hud bi mrzel veter, v dvorani narodne skupščine pa je bilo lepo toplo, na galerijah cclo vroče, a vendar veselo in prijazno. Govoril je namreč o zunanji politiki gosp. Stjepan Radič, hrvatski predsednik. Bil je v svojem elementu, kakor po navadi. Galerije so bile polne, največ elegantnih dam. Dvigale so daljnoglede pod namazane obrvi ter opazovale, kako Radič govori. »Bogami, lepo je kao u pozorištu!« To sc je nanašalo na govornikove kretnje. Vsebinsko pa je obdelal S Radič zunanjo politiko od
K Radič-Pribiževičevi pobratimiji. Radič: »Aha dve sta že! Morda se ujame še katera...«
jedra. Same ideje. Od ideje rimskega imperija do ideje ruskega imperija; od grškega Temi-stokla do francoskega Lafayetta; od Jurija Washingtona do Wilsona in od Nelsona do Baldvvina in Mac Donalda — vse, prav vse. Povedal jc tudi, da v tej skupščini nihče ne govori tako temperamentno kot on, tudi Pribičevič ne. Po drugih parlamentih da še bolj psujejo drug drugega, pa nihče nič ne zameri. — Vtis celega govora je bil, da bi bilo zelo pametno, ko bi tudi Radič bil na vladi, in naj mu nikari ne zamerijo, če je včasih preveč »temperamenten«.
Da zna Radič krotiti svoj »temperament«, je dokazal zvečer na seji odbora, ki je razpravljal o njegovem predlogu: Zakon o oblastnih samoupravah. Temu odboru je on predsednik. Zato se ne more udeleževati razprav. Zato je odbor njegov predlog še isti večer zavrgel. Radič pa kot predsednik se je lepo zahvalil vladi za to, češ da jc vlada vse to glede delokroga oblasti že res lepo uredila in da predloga ni treba.
Sploh se je včeraj opažalo, kako sc Radičevci približujejo vladi in žele ž njo stopiti v dogovore. Tako n. pr. so nekateri Radičevi poslanci prišli v predsedstvo narodne skupščine in želeli, da bi se meseca decembra vršila vsaj ena seja parlamenta. Slišali so namreč, j da se bodo seje skupščine kmalu odložile, da j bodo mogli delati finančni odbor, zakonodajni | odbor in odbor za izenačenje davkov. Ti bodo delali ves december. V tem času torej ne bo sej skupščine, kakor sc sliši. Pa so dejali: »Kaj vi mislite, gospon dragi, burno još vu mesecu decembru imali koju sjednicu, jer drugače je to zlo po nas.« Ko jih je nagovorjeni »gospon dragi« vprašal, čemu žele vsaj eno sejo in to ravno v decembru, so odgovorili: »Mi moramo najme dati sve dnevnice Stipi, ak ni nijedne
sednice vu mesecu. Ak pak je bar jedna, onda pak dobi Stipa samo tri hiljade.« — Skoda, ta prvi poskus je ostal brez rezultatov in Stipa »bu dobil sve«.
Danes dopoldne je dospela vest, da je umrl romunski ministrski predsednik Bratianu, eden najbolj energičnih državnikov Romunije. Poslanci so ugibali, kake posledicc bo ta nenadna in nepričakovana smrt imela za romunsko notranjo politiko. Sedaj skoro ni več dvoma, da se vrne princ Kari v domovino.
Bratianu nas spominja na Pašiča. Oba sta bila po poklicu inženerja. Oba sta se posvetila z vsemi močmi domovini. Obema se je posrečilo doživeti uspehe svojega življenskega dela.
Nobeden izmed njiju pa ni dočakal notranje ureditve in konsolidacije države. Vse to sta morala prepustiti delu svojih naslednikov.
In vendar sta si zelo različna!
Pašičev rojstni dom jc bila borna kmetska koča v vzhodni Srbiji. Dom Bratianov pa je bil plemiški, bojarski grad, njegova družina središče bojarstva, intelektualno in finančno najmočnejšega razreda Romunije. Umrli Bratianu je prejel od svojega očeta ne le ogromno premoženje, ampak tudi vodstvo bojarske stranke, narodno-liberalne stranke in vodstvo države. Pašič pa je sodeloval pri ustanovitvi radikalne stranke, stranke radikalno-socialističnega programa, ustanovljeni proti vladajoči srbski stranki.
Razvoj pa ju }e približal. Pašič in Bratianu sta bila oba diktatorja na Balkanu, kateremu sta dajala v notranji in zunanji politiki svoj pravec.
Glavnlača v skupščini.
Belgrad, 25. novembra.
Kaznilnice in zapori menda nikjer niso simpatični, žalibog pa povsod potrebni. Vprašanje je le, kake so razmere v teh kaznilnicah in kako pot zakon določa za kandidate teh kaznilnic. V Nemčiji se te dni vrši javna razprava o tem, kako so urejene nemške kaznilnice in kake pomanjkljivosti vladajo v njih. Posebnost nove nemške zakonodaje je, da imajo neprostovoljni prebivalci teh nesim-patičnih institutov pravico, glede postrežbe, reda in ravnanja ž njimi pritožiti se celo na člane deželnih zborov. Pa to je v Nemčiji. Pri nas razmere v kaznilnicah določajo različni kazenski zakoni in predpisi, ki še niso izenačeni. Razbojnik v Srbiji leži zaprt v svoji celici z okovi na rokah in nogah. Napram svojemu srbskemu kolegi je naš slovenski razbojnik pravi gospod, čeprav tega ne bo nikdar priznal. Makedonski razbojnik bi se v naših ječah najbrže počutil kakor na letovišču. Izenačenje zakonodaje je res težak problem, ker tudi pojmi niso izenačeni.
Poleg raznih težkih kaznilnic imajo v Belgradu glasovito ječo »Glavnjačo« še izza časov turškega konjskega repa. Grozote te glavnjače so znane širom države. V njene prostore so med okupacijo tudi Avstrijci in Nemci metali svoje ujetnike. V Pod-gorici v Črni gori imajo sglavnjači« podoben institut v tako zvani »jusovači«.
Danes, ko Je v Belgradu bil lep solnčen dan, je bilo v skupščini burno in viharno. Črnogorec dr. Sekula Drljevič. sedaj Radičev poslanec in advokat v Belgradu, Je predložil običajni nujni predlog V tem predlogu je zahteval, naj se preiščejo razmere v »glavnjači«. Komaj je pričel govoriti, kaj je glav-njača, se je oglasil demokratski poslanec Skerovič, tudi Črnogorec, ki je Drljeviču, ki je bil pod Niki-tom črnogorski minister pravde, začel očitali črnogorsko »jusovačo«.
Dr. Drljevič je nato navalil na Skeroviča sledeče: »Ti si požigal šole z dijaki po Črni g^ri. Zaklal si kravo Mati Pavlfeviču za obed sebi In svojim pljačkašem; kot direktor gimnazije si spreminjal nasilno svoje dijake v razbojniško tolpo; požgal pet tisoč hiš. po Črni gori ...«
Demokrat Škerovič pa je odgovarjal radičevcu Drljeviču: »Ali se spominjate Kolašina? Ali se spominjate Podgorice? Vi ste od Milana Gavrilovi-ča v Rimu prejemali mesečno dotacijo I«
V tem tonu je šla debata naprej med celim
llllllllllllllllllll
Moderno aredatvo za negovanje kote.
Eueerit vsebuje sedaj substanco, ki pospešuje funkcije koie. Ta Eueerit v Nivea-cremt cpliva vsled tega neprimerno ublažu-jote in tečilno nu razpokano in gubaslo koio Poizkusile
Nivea-cremo
imimmmimn
govorom dr. DrljeviČa. Da je bila kolobocija še večja, se je v prepir vmešal še tretji Črnogorec, radikal Puniša Račič. Ta gospod v radikalnem klubu hodi vedno svojo ekstraturo ter večkrat, če le dobi besedo, napada vlado. Tako je Puniša Račič nekaj časa držal z Drljevičem. Zgodilo pa se je, da je dr. Drljevič medklic nekega drugega Črnogorca radikala pripisal pomotoma Račiču. Neki radikal je namreč zaklical Drljeviču: »Ti si kot minister pravde pošiljal ljudi v »jusuvačo«.« Dr. Drljevič je zato Račiču vrgel v obraz, da je kot dijak nosil iz Belgrada preko Avstrije z vednostjo avstrijske policije bombe v Črno goro. Račič Drljeviču: Kot dijak sem se boril proti nasiljem, ki si jih izvrševal ti kot minister pravde. — Kot minister pravde si ti nepismenega človeka postavil, da obsoja ljudi na smrt. Ta nepismeni človek je potem postal vojvoda, a ni imel niti enega razreda osnovne šole.«
Dr. Drljevič je nato začel govoriti o balkaniz-mu, ki ga je tako le definiral: »Neskladnost upravnih sistemov na Balkanu z njihovimi zakonskimi sistemi — to je tisto, kar se v Evropi zove »batkani-zem«.« Nato je dalj časa govoril mirno o naši upravi, dokler ga ne prekine S. Radič z medklicem: »Dokler ni zagotovljena svoboda življenja in imet-ka, nočemo niti te države! Nočemo Afrike sredi Evrope!«
l'o dr. Drljevičevem govoru je vstal demokrat dr Škerovič, ki je odgovarjal Drljeviču:
»Opozicija bi ne bila smela poslati zagovornika proti »glavnjači« dr. Drljeviča, ki je polnih šesl let držal v podgoriški »jašuvači« politično nedolžne ljudi, ki je aranžiral, sodil in prelival kri svojih bratov v Kolašlnski aferi, ki je za časa internacije zelo rad sprejemal od srbskega poslanika Ga-vriloviča v Rimu denarne podpore, ki je — ko je srbsko-hrvatska mladina zapustila Zagreb radi P.auchovega režima na Hrvatskem, ostal v Zagrebu, delal izpite ter takoj nato postal minister pravde pokojnega kralja Nikole.« Nato dr. Skerovič izjavlja, da ni zažigal hiš, ker pet tisoč hiš v Črnf gori niti ni ne.
Atmosfera je postajala v skupščini vedno hujša. Med medklioarji se je v ospredje postavil Stjepan Radič. Med odgovorom dr. Drljeviča se ni skoro že nič več slišalo govornika. Pesti so se dvigale v zraku, gnječa je postajala vedno večja. Stjepan Radič je zato lepo zopet sedel v svojo klop in bil tiho. tiho. Naenkrat so se poslanci raznih strank sj>opadli. Dr. Drljevič je potegnil samokres, v ro-kab drugega poslanca se je zabliskal drug samokres. Predsednik je zapustil tribuno tn prekinil sejo, prepir in pretep pa je trajal še dolgo.
V diplomatski loži pa sta stala dva gospoda in se menila, opazujoč ta prizor: .»Ta le slika in pa to, kar se je slišalo, najbolj dokazuje, da je »glavnjača« vendar le potrebna.«
Zato je prisrčno lepo bilo slišati predlog zem-ljoradniškega Črnogorca Šavliča, ki je dejal, da bi bilo potrebno, ko bi poslanci prišli delat red v »glavnjači« ...
Upajmo, da nas jutri radičevci osrečijo s kakim novim takim nujnim predlogom. Trgovinske pogodbe z Belgijo in Nemčijo lahko čakajo, da je le ;/glavnjača< v skupščini!
Električne inštalacije
(tudi v mestu Ljubljani) Popravila strojev in aparatov prevzema tovarna Vojnovič & Cie., Glince pri Ljubl|ani. Telefon 2043. Proračuni brezplačno.
iniTi "iTm i M---------i Mlin	.■■if. i m I li l..-..,
Cfubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob S jvpfer.
Nedelja, 27. novembra: IDEALNI SOPROG. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven. Ponedeljek, 28. novembra: HLAPEC JERNEJ. A. Torek, 29. novembra: MEDEJA. Red B. Sreda, 30. novembra: Zaprto.
OPERA.
Začetek oh pol 8 zvečer Nedelja ob 15. uri pop.: ZALJUBLJEN V TRI
ORANŽE. Izven. Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto. Torek, 29. novembra: Zaprto (generalka). Sreda, 30. novembra: MILOŠEVA ZENITEV Slavnostna predstava na predvečer narodnega praznika. Premijerski abonma. Oporni repertoar. Danes popoldne ob treh se poje uspela opera S. Prokofjeva >Zaljubljen v tri oranže« 7. go. Thierryjevo, Thalerjevo, Ribičevo, Poličevo, Medvedovo, Ramšakovo ler gg. Betettom, Banovcem, Kovačem, Šubljem, Rumpljem. Jankom in Povhetom. Dirigent g. štritof, režiser prof. 0. gest. Konec predstave pred 6. uro. — Jutri v ponedeljek in v torek ostane opera zaprta zaradi priprav zu premiero opere »Miloševo ženitba«, ki se vrši kot slavnostna predstava v sredo dne 30. t. m. Velja premierski abonma.
Konrort godbe kraljeve garde se vrši v soboto dne B. decembra v veliki dvorani hotela »Union«, na kar opozarjamo že danes. Orkester, ki šteje 120 mož, nastopi pod vodstvom višjega kapelnika g. podpolkovnika Fr. Pokomyja.
Slavnostna predstava v operi. V sredo 80. novembra se vrši v operi na predvečer narodnega praznika slavnostna predstava. Vprizori sc prvič v Ljubljani prekrasna opera komponista P. Konjovtča »Zenitbn Mil^eva«. To velezanimivo delo, ki spada med najuspelejš« poskuse, da ee pri nac ustvari
naša zares nacionalna opera fpo sujetu in po tipu in karakteru muzike) je pri nas opremljeno z novimi dekoracijami in bogato kostimerijo. ko jo je deloma posodilo zagrebško gledališče Naštudirala sta ga dirigent Balatka in ravnatelj Polič, glavne partije kreirajo pa ga. Tbierry, Poličeva, Medvedova in Španova ter gg. Betetto. Gospodinov, Janko, Rum-pol in Šubelj. Poslednjim poskusom prisostvuje sam komponist, sedaj upravnik Nar. gledališča v Osije-ku. ki se je odzval povabilu uprave ter prispel nalašč zato včeraj v Ljubljano. Sodeč po dosedaniem poteku skušenj, bo naša opera mogla zaznamovati nov odločilen uspeh v svojem umetniškem in nacionalnem delovanju.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 27. novembra ob 15. uri: ČARDAŠKA KNEGINJA. Znižane cene. — Ob 20. uri: RO-KOVNJAČi. Premijern. Ponedeljek. 28. novembra: Gostovanje v Ptuju:
ČARDAŠKA KNEGINJA Torek, 29. novembra ob 20. uri: BAJADERA Ab. D Kuponi.
Sreda, 30. novembra ob 20. uri: IGRA S SMRTJO. Ab. A. Kuponi.
Prireditve tn društvene vesli
Ljubljana.
S. K. Jadran priredi Miklavžev večer v ponedeljek dne 5. decembra 1927 ob 18.30 v gostilniških prostorih pri Steinerju na Opekarski cesti za mladinsko moštvo in za člane tamburaškega društva Krim, ob 21. uri zvečer pn v restavracijskih prostorih »Pod skalco« za ostale člane in prijatelje kluba. - Odbor.
»GraniiarjU, nsredna igrs » petjem in irndho, vprizori Krekova mladina danes ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Vstopnice se dobijo ves dan v društvenih prostorih Stari trg 2-1. — Odbor.
Mladinski dom Kodetjevo. V nedeljo 27. nov. kino-predstava »Čuda Džungle«. Predstave ob pol 5 popoldne in ob 8 zvečer. K obilni udeležbi vabi
odbor
V zavodu sv. Marte je danes v nedeljo ob 5 popoldne s''od in predavanje.
Orel Sv. Jakob — Ljubljana priredi v nedeljo dne 4. decembra ob pol 8 zvečer v telovadnici šole nn Grabnu svojo telovadno akademijo. Na to lepo prireditev oj-ozartamo že danes vse orlovstvu na-Idonjeno občinstvo, kakor tudi vse prijatelje športne in telovadne ideje. Vse dosrd uije prireditve tega delavnega društva so ugajale in žele toplo priznanje in gotovo je, da bo tudi letošnja akademija prijetno presenetila vse one, ki jo poselijo. Odbor.
Rokodelski dom Danes ob U je vaja pevskega zbora v Rokodelskem domu Naj se je zanesljivo udeleže vsi cg. pevci Jutri v pondeljek ob 8 zvečer je govorniški in dramatični tečaj. Novi udeleženci so nam dobrodošli!
Slovcnnko kršč. žensko društvo vabi vse svoje članice in po njih vpeljane g' ste k predavanju, ki bo v četrtek 1. decembra ob 8. zvečer v Akademskem domu. Predava preč g. pater Hugo Bren: »Življenje in stremljenje ameriške žene«. — Dne 5. novembra priredi društvo za malčke svojih članic Miklavžev večer v Akademskem domu.
Romanje na Velehrad, v Prago in Staro Bo-
leslavo Aposiolstvo sv. Cirila in Metidn ima nu razpolago okoli 00 skioptičnih slik o tem romanju. Slike so razdeljene v dve seriji: 1. Romanje na Velehrad (4fl slik); 2. Romanje v Prago in Staro Boleslavo (43 slik) K vsaki seriji je priložen podroben načrt predavanja.
Sentpclcrsko prosvetno društvo vabi svoje člane in njih prijatelje na predavanje, ki se vrši v pondeljek 28. nov. zvečer ob 8. uri v društveni dvorani Sv. Petra r. 82. — Predavatelj, msgr. Steska, nam bo v 33 krasnih slikah pripovedoval o potovanju sv. bratov v slovanske pokrajine ob Blatnem jezeru, pri knezu Kocelju, potem proti se-
veru v kneževino Bratislava. — Ogled Blatnega jezera, Budapešte, Vtšegrada, Bratislave, Olomuca, Brna, K rakova, Čenstohova in Prage itd. — Vmes bo pripovedoval razne zgodbe kralja Matjaža. — Društvo pričakuje, da se člani tega predavanja v obilnem številu vdeleže
Izvencerkveni sestanek imajo danes popoldno ob 5. uri v družbeni dvorani v Križankah člani Moške Marijine družbe in po njih vpeljani gostje. Prosimo ločno!
Bivši snlezijanski gojenci prirede danes v nedeljo ob petih pop. na Rakovniku igro »Črv vesti«. Vljudno vabljeni.
Zveza dri. namoščencev sklicuje nn nedeljo dno 18. decembra 1927 strokovni svet, ki se bo vršil v sejni dvorani ljubljanskega mestnega magistrata Začetek ob 9. uri.
V pondeljek predavanje inž. ffanssena o Norveški — domovini smučarstva in o smučarstvu sploh. Predavanje se vrši v ponedeljek dne 28. t. m. ob pol 8. uri zvečei ter bo spremljano z dvema norveškima filmoma, katera je prinesel g. inž. Hanssen seboj Predavatelj bo opisal smučarsko življenje na Norveškem in v ostalih nordijskih državah, podal bo pregled lega smučarstva s srednje-evropejskini, opisal bo glavne prireditve, ki so posebno karakteristične za tamkajšnji silni razvoj smučarstva. ter pojasnil svoje predavnnje z inte-resantnimi filmi Opozarjamo našo javnost, da je še nekaj kart v predprodaji ter du bo zvečer blagaj-
PRIPOROČAMO
MOŠKO IN DAMSKO KONFEKCIJO TVRDKE
GRFČAK & HEJUf
ŠELEftlBURSOVA ULICA ŠTEV. 3
GRAMOFON tlARClOIMIKA 740-VIJOLINA v ctuiiij NANBOLlfoA HI f AR A
575'-,
360200 -545--, m -220--, 160-320 2T0 -
Gramofonske ploSče, strune ustne harmonike in oka-rine- 80
»ki^iJsamo blago na boljše ka kovosti.
Veletrgovina r.sieismccki. Celie
VbIIko biiiiCmi prodnla.
Vsem naročniikom Mohorjeve družbe.
Ko naročaš Mohorjeve knjige, nc pozabi na dve stvari Prva je, da lahko naročiš vse knjige, ki ne izhajajo v posameznih snopičih, vezane. To je važno vedeti. Srbska književna zadruga v Belgradu izdaja n pr samo vezane knjige, zavedajoč se, da je nevezana knjiga le prerada zapisana prezgodnji smrti. Zlasti pa naj bo vedno vezana knjiga, ki je trajne vrednosti. Vzemimo n. pr. Koroščevo knjigo: »Kako smo sc ujedinili?« Knjiga sicer še ni napisana, saj vsa še ne, in danes ne moremo še ničesar reči, kakšna bo v podrobnostih. Toda že predmet, ki ga knjiga obravnava, in ime avtorjevo nam jamčita, da bo knjiga prav za prav važna in aktualna tako dolgo, dokler bo obstojal slovenski narod. Saj opisuje najvažnejši dogodek iz naše novejše zgodovine. To knjigo si bo pač naročil vsaj vsak izobraženec ve,:ano. Doplačal ho v la ramen 6 Din, torej več, nego bo dal za knjigo (posamezna knjiga Mohorjeve družbe ra leto 1929. bo namreč veljala cele 4 Din!), imel bo pa knjigo v lepi izvirni vezavi, kakršne "iu noben knjigovez ne more narediti za dvojno ceno.
Druga stvar, na katero si dovoljujemo opozoriti Mohorjane, je pa ta, da je začela Mohorjeva družba v poslednjih letih vršiti pri nas še -Irugo kulturno nalogo: postala 'e a u b -skripcijski založnik za knjige, ki jih iz kateregakoli vzroka ne more izdati med rednimi publikacijami. Za leto 1929. bo izdala proti sub-skripciji tri knjige. Pri subskripcijskem izda)anju knjig odpadejo stroški za obresti investirane glavnice in procenti za prodajanje po knjigarnah Na ta način sc cena knjigi izdatno zniža. Na knjige, ki se dobe proti doplačilu, opozarjamo zlasti naša društva. Želimo, da sc Družba tudi na tem polju živahno razmahne! Tudi vsak izobraženec bo rad njen član že radi možnosti, da si tako nabavi razne knjige po subskripcijski ceni.
Spor/jji #e<2e«
Pa res ni nič posebno zanimivega. Vse se pripravlja na olimpado. Chile na primer bo poslal na olimpiado 74 udeležencev, Nemčija pa 316 — trenerje, maserje. zdravnike, kuharje, 84 zastopnikov lahkoatletike, 26 nogometašev, 12 igravcev tenisa itd. — Na višku bodo amsterdamski policisti; učijo s« jezikov, in ko boš prišel v Amsterdam, ti bo razen v holandščini 300 policistov povedalo v angleščini, nemščini in francoščini, kod in kam se moraš obrniti. — Angleži ne vedo. ali bi prišli ali ne bi prišli. Če smo čisto odkritosrčni, je stvar tale: kjer imajo vsaj malo upanja na zmago, tam jih amaterstvo in profesionalstv^ ne briga dosti; kjer pa upanja ni, tam smo čisti amateri in ne'pridemo v Amsterdam gledat pokvar jene pro-fesionale. Le poglej: Nogomet, hockey, boks, kolesarstvo in veslanje ne bi prišlo, plavači in telovadci bodo morebiti prišli, zimski šport ne bo prišel, prišli bodo pa zastopniki lahke atletike. — Kot nekakšno protiolimpiado hočejo prirediti bolj-
Miljone daril
bo kupljenih v decembru. Najbolj dobrodošla darila bodo kupili oni, ki bodo izDrali v zalogi modnih potrebščin: Drago Schvvab. Ljubljana.
ševiki »spartakiado«; pričeli bodo že sedaj po žitni. Lo pesek v oči! (Spartacus je bil voditelj sužnjev v boju proti rimskim posestnikom, in sicer
zelo nespreten.)
Zdi se nam, da bodo prišli čehi v nekakšno zagato. Avstrijska nogometna ztom in klub Rapid
sta jim dala polno opravičilo, pa noče tajnik Sparte Scheinost nič o tem slišati in tira zadevo v eks-trom. »Narodny Politika«, ki prav gotovo Nemcev nima rada. pravi, da se z bojkotom ne sme okoli šariti in da češkoslovaška ni orientirann na romanske dežele, temveč na germanske; boj za srednjeevropski pokal ji je prinesel 400.000 Kč, in to je že nekaj Neki nemški športni list opozarja, da je Sparta med najmanj priljubljenimi klubi v inozemstvu. pa da ji njenih surovosti doslej nt še nihče v zlo štel. Ima prav; če mi kdo ponudi roko v spravo, mu tudi jaz svnjo podam, če vem da je odkritosrčno Tudi Čehi so že marsikomu rebra polomili — Predsednik mednarodne nogometne zveze Rimet kandidira v francoski parlament; pravijo, da bo izvoljen, škoda zanj in dobro obenem, kakor se vzame. — Everton 21, New Castle 21, Blackburn 19 itd.; Admira 17, Vienna 15 itd. (»Slov.« 25. nov.) — Poročal'' smo tudi, da se je tekma mod Ilolandsko m Nemčijo zaključila 2 : 2; dolgočasna in popolnoma izenačena igra. — Angleška nogometna zveza, ustanovljena leta 1863, poudarja te dni, da bo nekateri njeni klubi že leta 1885. pristopili k profcMonalizmu. To se mora poudarjati, da je drugih klubo" amaterstvo tembolj čisto.
Kako prijetno se jim godi, tem Fnneozom. Pozobavši argentinsko gardo tonfsa odhajajo Borotra, Brugnon in Boussus v Newyork, gredo od tam v Toronto ic potem v Avstralijo. Največja dva, Cocheta in Lacostea. smo kar doma pustili, saj bomo mi snmi opravili
V Ameriko bosta prišla tudi Nurmi in Peltzer; morda sta se dogovorila. Nurmi se je doma lepo pobotal, gre sedaj v Ameriko in bo zastopal poleti svoj finsko domvino v Amsterdamu. Med tem bo delal v tovarnah v Newyorku in Detroitu. Najlepše na svetu je pač čisto amaterstvo.
V Amerik: je umrl veliki bokser Tčfter FIo-vvers na očesni operaciji. Leta 1918. je začel; 131 bojev je vojeval, 47 jih je dobil z k. o., 8 jih je z k. o izgubil Zelo je bil pobožen; a imel je svoje vrste vero, bil je črnec. Nurmi moli zmeraj pred tekmo, Zaikin se je prekrižal zmeraj pr<-d bojem, Flovvers je pa moli! zmeraj šele po boju; »če bi molil pred bojem in bi ne zmagal, bi začel dvomiti?. Odgovor na to: črnec. — Neki drug črnec, nam že znani Godfrey, je slavil te dni svojo 17. zmago; poslal je nasprotnika, Toma Sayeria, tudi črnca, že v 2. minuti na tla. Ali se še kdo spomni na rokobDrca T^m? Sayerja iz leta 1921.?
—	Tunuey pravi, da bo odslej naprej svoje posle sam vodij In je odslovil Teya Rickardsn. Vsakdo so je še kesai, ki se je z Kickardsom spri. Tri-četrt ure se je pogovarjal zadnjič Tunney s Coo-lidgenm, ameriškim predsednikom v avdtenci. Torej, športnik, bodi ponosen! — O Phil Scottu, Ber-tazzolu. Paoltnu itd. smo pisali 23. t. m.
Tam smo pisali ludi o nemškem kolesarju Engelu, da je postal profesional, ter o Francozu Rcgnaudu, da je predirkal 50 km v 1 : 11 : 16. —-Lina rt ta spremembo zopet enkrat pravi, da ne bo več kolesar il. — šestdnevno dirko v Detroitu sta dobila Debaets in Beeckmann.
Neprestano beremo te dni, kako hitro je plaval VVeissmueller ali Arne Borg in zakaj tega ali onega njiju rekorda ne morajo priznati. Nekaj vemo: W. je plaval 300 m v 3 : 31. nov fv. rekord.
—	V Ameriki so zboljšali letos 1C6 plavalnih rekordov; Marta Norelius je bila najbolj pridna. 29; daleč za njo je Weissmi:eUer s 16. nato Spence 15, Geraghovjeva 13. Lambestova 10, Kojac 10. — Angležinja Oleitze, tista, ki je preplavala Kanal, bo plavala čez Glbraltarsko ožino. Somi so tam,
pa se jih nič nc boii. ladie jo bodo spremljale. * * *
Miklavžev večer v zelo d"slojni obliki priredi dne 5. deer-mbra v areni Narodnega doma SK. Ilirija. Naproša vse člane, da se s svojci in prijatelji udeleže te družabne prireditve, katere eden glavnih ciljev je, ustvarili prisrčne medsebojne odno-aje med našim članstvom. Načelnike sekcij pa pozivam. da prevzamejo od. Baltazarja vstopnice in jih raz;lelijo med člane-pripadnike njih sekcij. — Predsednik
Siužlteiii-dfievničarii.
Po vseh uradih, pisarnah in hodnikih, kjer le prideta dva služitelja skupaj, govorita o tej najnovejši nesreči, ki da je v novein finančnem zakonu. Gotovi ljudje, ki jim ni nič na tem, da bi govorili resnico, potvarjajo besedilo in huj-skajo proti SLS in ministru dr. Gosarju. Poglejmo najprej kakšno je besedilo zakona:
Tozadevni člen 66. pravi: Na vsa mesta državnih uslužbencev (zvaničitikov in služiie-
na ob pol 7. uri odprta. Predavanje začne točno ob pol 8! Upamo, da bo javnost našega olimpijskega trenerja, ki ga bo pri tej priliki spoznala, simpatično sprejela
Šiška. Danes zvečer ob pol osmi uri priredi v snmostanski dvorani naša mladina »žalni večer« v 6pomin v svelovni vojni padlim šiškarjem Na sporedu so deklamacije. petje, igrica in govor g. voj. kurata Frana Bouača. šiškarji! Počastite spomin žrtev za naše osvobojenje z mnogoštevilnim oosetoml
■Maribor.
Pevski tečaj se začne danps za vse one pevce In pevke, ki se želijo izpopolniti v pevski teoriji, ki je vsakemu pevcu nujno potrebna Tečaj se vrši vsako nedeljo od 11 do 12 v pevski sobi Maribora*, Slomškov trg 20-1. Dostop imajo vsi, ki se za to zanimajo. Tečaj vodi stolni kapelnik g. Janko Gašpe-rič.
Socialna šola .IurosI. strokovne zveze v Mariboru. V ponedeljek dne 28. nov. ob 7.30 zvečer se vrši predavanje o temi: Časopisje - svetovna sila. Predavanje se vrši na Koroški cesti 1. Tovariše in prijatelje prosimo, da naša zanimiva predavanja v cim večjem številu posečajo.
Ljudska univerza. V ponedeljek dne 28. nov. ob 8 se vrši, ker jcodpotoval univ. prof. Taaič v Bel-
?rad, predavanje zagrebškega pedagoga vseuč. pro-esorja dr. Turiča o velevažni temi: Vzgoja državo-tvorcev v narodno-demokratski državi.
Celje.
Celjsko katoliško dijaštvo priredi dne 4. decembra popoldne v Narodnem domu akademijo v proslavo svojega praznika godu Brezmadežne Prijatelje naše dijaške mladine vabimo, da se udeleže te akademije v čim največjem številu.
Miklavicvo proslavo priredi svojemu naraščaju celjski orlovski odsek v nedeljo, dne 4. decembra ab treh popoldne v vrtni dvorani hoteli ■»Beti vol«. Orlovske prijatelje naprošamo, da izroče nabiralcem blagohotno darila bodisi v blagu bodisi v denarju, dn bo mogel odsek primemo obdarovati svoje nalčke.
Svežo, športsko, osvajajoče pojavo današnje mlade deklice izpopolnujejo svilenkasto mehki kodrasti lasje po Elida Shampoonu.
SHAMPOO
napravifase svifenHasto mcBfie in kodraste.
Ostali kraji.
' Vič. Redni občni zbor podružnice »Jugoslov-matice* se vrši v pondeljek. 28. novembra ob 8 uri zvečer v pevski sobi v župnišču. Vabljeni člani in prijatelji »Jugoslov. matice«. --- Odbor.
Blaž Potočnikova ČUalnlM v fil, Vidu, Prosvetni večer, ik ho danes ob 7 zvečer v Ljudskem domu v St. Vidu, bo veljal življenju v globočinah morja. Zelo malo vemo o žitju in bitju v morskih globinah. Šele zadnje čase se je posrečilo, da so ainerikanski raziskovalci spustili foto-aparate do 800 metrov globi ko in tamkaj napravili več naravnih barvnih posnetkov. Te posnetke nam bodo ka-i zale številne skioptične slike. Predav profesor na-! ravoslovja Fr Pengov iz škof gimnazije v št. Vidu.
Vrhnika. Redni občni zbor Pevskega društva sv. Cecilija na Vrhniki se vrši danes popoldne ob 3 v dvorani Rokodelskega doma. V proslavo društvene zavetntce sv. Cecilije priredi društvo istotam danes zvečer ob pol 8 povodom prve obletnice svojega obstoja pevski koncert z izbranimi mešanimi, ženskimi in moškimi zbori ter S samospevi s spremljevunjem klavirja. Glasbo ljubeče občinstvo sp vlhtdno vbi k temu koncertu, ki bo gotovo eden najbolj uspelih.
Oev. Mar. v Polju. Izobraževalno društvo ponavlja danes 27. nov. predstavo »Martin Krpan«. Začetek ob 4. pop. Vabljeni posebno oni, ki jih zanimajo lepi rokoko-kostumi.
CerRveni vestnik
Duhovne vaje :a mladeniče bodo v Domu od 3. do 7. decembra. Mladeniči oglasite se pravočasno!	__
Najceneje se obiščete
ako kupujete gotove moške in deške obleke domačega Izdelka pri JOS. OLUP — L|ubljana, Stari trg it. 2, ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino iz svetovnoznanih Ceskih tovarn ter vsakovrstne* pletenine, jumperje, jopice in perilo — Obenem se priporoča znana gostilna »POD TRANČO« kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina.
Ijev), ki niso v uradniških kategorijah, se morejo posamezne osebe postavljati kot dnevni-čarji v smislu čl. 130. zakona o uradnikih in drugih državnih nameščencih z dne 31. julija 1923 razen v državni policijski straži, za policijske agente, za zvaničnike in služitelje poštne, telegrafske in telefonske stroke in za zvaničnike finančne kontrole.
Vsi krediti, ki jih predvideva proračun za osebne izdatke za take državne uslužbence, se lahko uporabljajo za plačila dnevničarskih nagrad.
Ti uslužbenci se bodo zavarovali po predpisih zakona za zavarovanje delavcev, oziroma bratovskih skladnic in to za slučaj onemoglosti, bolezni, starosti, smrti in nezgode.«
To so tozadevna določila načrta finančnega zakona in nič drugega. Kaj se to pravi: 1. Ta člen se tiče samo novih državnih uslužbencev. 2 Ta člen se ne dotika pravic starih sedaj že nastavljenih državnih zvaničnikov in služiteljev. 3. Vse hujskarijc, da bodo zvaničniki in služite-Iji prišli ob svojo stalnost in pokojnino, so torej brez vsake podlage. 4. Če bo pa kdo na novo sprejet v državno službo, bo pa lahko sprejet kot zvaničnik ali služitelj ali pa kot dnevničar, kakor bo potreba službe velevala 5. Tisti, ki bodo sprejeti kot dnevničarji, se zavarjejo za onemoglost, starost, smrt, bolezen in nezgode, bodo torej za vsak slučaj preskrbljeni
Vsem hujskačem povejte, da SLS ve, kako mora branili zlasti nižje uslužbence.
žrebanje ti rž. razred, loterija.
V petek so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
30.000 Din srečka 79.968.
Po 20.000 Din srečke: 4.439, 9.125, 75.303 in 114.720.
10.000 Din srečka 39.518
Po 4.000 Din srečke: 21.045, 36,262, 51.055 in 64.857.
Po 2.000 Din -ročke: ?.565, 3.552, 7.667, 8.318, 8.854, 0.615, 9.c86. 11 570, 12.093, 12.658, 12.683, 13.118, 13644. 17.416, 18.704, 21.308. ?6.269, 27.871, 28.203, 28.329, 30.168, 30.815, 32.170. 32.337, 36.356, 38.701, 39.943, 40.336, 42.732, 44.3'.2, 53.093, 54.503, 56.125, 56.396, 57.540, 60.704, 61.056, 61.704, 65.185, 65.473, 65.493, 65 739, 66.0<M, 67.419, 68 100, 68.138, 69.170, 69.483. 70.150, 70.842, 71.035, 72.311, 77.102, 78.033, 79.119, 80.998, 86.831, 91.031, 93.239, 94.6.35, 95.338, 96.226, 96.593, 99.633, 90.654, 101.803, 104.212, 108.847, 110.582. 114.675, 115.768, 116.046, 117.755, 119.413, 120.232, 121.820, 122.081, 123.235 in 124.873.
Damske plašče
najmodernejše, s kožuhovino ali brez, od 350 do 900 Din, otroške plaSčke od 2 M starosti naprei v vseh velikostih od 130 Din dalje — F. In I. GORICAH, L|ubl|ana, Sv. Petra ccsta štev. 29.
Oglejte si razstavo v izložbi I
Xa učiteljstvo
Učiteljsko društvo za novomeški okraj bo zborovalo 3. dec. 1927 ob 13. uri jiopoldne v Novem mestu. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Naloga učiteljeva ob nalezljivih boleznih, poroča okrajni sanitetni referent dr. Viktor Gregorič. 3. Delovanje krožkov. 4. Slučajnosti.
Knjige in r&vijfs
>Mladi junak*. Izšla je 3. številka s sledeče vsebino: Ivnn Albreht: O srcu; Mirko KunSič: Ns Miklavžev dan; Franjo Neubauer: Mlademu junaku!; Kriha: Konj modruje; Albin Čebular: Veste?; Ksaver Meško: Vino-voda; Franjo Neubauer: Nima kosti!; Danilo Gorinšek: Sreča: Mirko Kun-čič: V zimski izbi; Ivan Albreht: Trojni smeh. Stalne rubrike: Delo malih, Zbrana zrnca, Po svetu, Tebi na pot, Pisma mladih junakov, Za razvedrilo, nudijo izredno marljivo izbrano in sestavljeno snov. V listu je deset mičnih slik, med temi ena zgodbica v štirih slikah. Mi starejši skoro zavidamo mlade junake, da imajo tako ljubko glasilo. Kjerkoli odpreš, najdeš tako privlačno snov, da moraš Citati! Brez dvoma bo seme, ki ga »Mladi junak, seje med našo mladino, vzklilo, da so bo treznostni pokret razširil do zadnje gorske vasice! — Starši, vzgojitelji! Dajte za Miklavža mladini list v roke, da tudi Vaša mladina stopi v vrste mladih bojevnikov za trezno bodočnost! — Celoletna naročnina znaša 10 Din. Pri večjem skupnem naročilu daje uprava do 40% popusta. Eno številko dobite nn željo brezplačno na ogled! Upravu je v Ljubljani. Poljanski nasip 10.	J. C.
Arhiv za Komiju i Farmacija. God. I., br. 4. Zagreb 1927. Urednik dr. Vladimir Njegovnn. Tn številka je posvečena spominu velikega" francoskega kemika Marcellna Berthelota o priliki stoletnice njegovega rojstva. Na prvem mestu prinaša članek Ch. Monreu-ja, Berthelolovrga naslednika v Collego de France, pod naslovom: Mnrcelln Berthe-lot et la Maison de la Chlmie, ki ga je avtor napisal spccijelno zn Arhiv Nadalje prinaša poročilo o Berthelotovem spominskem slavju v Zagrebu in Parizu. Dalje slede strokovni Članki: 1 V. Voljan-skega. V Njegov ana, L. Ružicke. I. Maroka, I. Plot nikova, D. K. Jovanoviča, M. Mudrovčiča, I. Majdela, S. Jankoviča, P. Mohorovičiča, F. Ilanamunn in M. Samca; dalje več krajših člankov, referatov in notic
Novomeške oorota.
V mesecu juniju iu juliju 1927 jo bilo izvršenih v škodo Matije činkelja v Grčarict, Jerneja Bartelja v Zamostecu, poštnega erarja v Ortoneku in Franca Mihiča v Gotenici, okraj Kočevje več predrznih vlomov. Povzročena škoda je znašala čez 50.000 Din Teh dejanj so se morali zagovarjati dne 24. novembra t. 1. pred novomeškim porotnim sodiščem Josip Ribič, brivec, Konrad štrukelj, čevljar in Marija Čampa. Potek razprave je pokazal vso moralno pokvarjenost obtožencev, posebno pa Josijia Ribiča, ki je bil dosedaj kljub svoji mladosti radi tatvine že štirikrat predkaznovan. Obtoženci so dejanja delno priznali, skušali pa so valiti krivdo drug nn drugega. Porotnikom je bile stavljenih 7 glavnih vprašanj, ki so jih ti soglasni potrdili. Obtoženci so bili nato obsojeni: Josif IJibič na 7 let ter se odda po prestani kazni v pri silno delavnico; Konrad Štrukelj na 8 leta. Marij: Čampa pa na 4 leta težke ječe. i
Pri nekdanjih vladarjih, sedanjih pregnancih.
Viljem ~ Mihael - Oton.« Nič jim ni hudega. - Viljem in Mihael upata, da ju njuni državi še pozoveta. - Madžari vzgledno
skrbe za svojega ..kralja".
Drvar iz Doorna.
Poročevalec nekega zelo razširjenega angleškega lista jo tekom poletja obiskal in intervjuval razne ex-vladarje in visoke osebe, med temi tudj Viljema, Žito, Velikega kneza Mihaela, turškega sultana, grškega kralja, princa Ruprechta itd. Sedaj opisuje v svojem listu potek teh obiskov, kar pri Angležih vzbuja silno zanimanje in radovednost, tako da ima list vsak teden znatno povišano naklado.
O Viljemu II. pripoveduje takole:
»Ako bi no bil imel priporočilnega pisma generala Ludendorffa, bi najbrže ne bil prišel v bližino excesarja Viljema. Z nekoliko zastarelim taksametrom sem se od postaje bližal s stolpi obdanemu gradu, kjer v pregnanstvu živi bivši vojni gospod Viljem Holien-zolernski. Livriran strežaj me je vodil v majhno čakalnico, v kateri mi je bilo treba le par trenotkov čakati, ker je kmalu stal mlad gardni častnik poleg mene. Vodil me je v prvo nadstropje ter nie v nekaki knjižnici pustil samega. Toda to se mi je le dozdevalo, kajti v naslednjem trenotku sem poleg kamina opazil visoko, toda nekoliko upognjeno postavo. Dvoje trudnih oči se je srečalo z mojimi, na licih sem opazil globoke črte, katerih tudi siva brada ni mogla zabrisati. Bil je to bivši potsdamski vojaški polbog, mož, kateri je svet pokril s krvjo ter pahnil milijone v bedo in siromaštvo, nvož, ki so mu bile pogodbe krpe papirja. Toda kakšna sprememba.
Opravljen je bil v navadno sivo uniformo, na kateri je imel eno sauno dekoracijo, črn trak — zdelo se mi je, da železnega križa, vendar s sigurnostjo tega nisem mogel ugotoviti, s Od mojega prijatelja Ludendorffa prihajate?«, me je cesar ogovoril, »je li zdrav?« »Zelo dobro se počuti, Vaše veličanstvo«, sem odvrnil poslužujoč se nekdanjega naziva in kakor ga nazivlje vse osobje gradu Dcorn.
Sedite. Spila bova kozarec vina.«: Pozvonil je in v dveh minutah je strežaj prinesel na srebrnem podstavku steklenico in dva kozarca. »Na Vaše zdravje in naj bi vam današnji obisk ostal v trajnem spominu,« je napil excesar. Nato me je peljal na vrt in mi pokazal, koliko je posekal drevja, prijel za sekiro in pričel sekati kot star izkušen drvar. >Tu<li star človek se mora gibati,« je pripomnil. ko je sekiro odložil.
»Mirno življenje ie tukaj,« sem omenil, ko sva stala ob gozdu. Cesar se je zagledal nekam v daljavo, ali v preteklost ali prihod-njost? Kdo ve?
jDa, mirno je tu,« je dejal kot bi govoril samemu sebi, leda kmalu bom popolnoma okreval od moje bolezni — duševne bolezni in stopil bom v svet.«
>Ali se mislite vrniti v Potsdam, Veličanstvo?«, sem tiho vprašal.
Kot da bi se prebudil se je urno okrenil, oči so se mu zasvetile in dvignil je desnico. »Vrnil se bom, gotovo se bom. Nemčija je brez, mene kot otrok brez očeta.« Pristopil je strežnik ter naznanil, da je luneheon serviran. Hotel sem se posloviti, toda cesar me je pri-držal pri obedu. V obednici je stala Hermina, katera mu je sledila v pregnanstvo, kjer jo je poročil. Pri mizi smo sedeli le štiri osebe, cesar, njegova žena, katere nazivajo Zofijo iz Doorna, grof von Schewin ter jaz. Obed je bil
prvovrsten in na moje veliko presenečenje — francoska kuhinja. Pri kavi mi je cesar ponudil najboljšo turško cigareto. Ko je spiiščal dim cigarete v zrak, je tako mimogrede pripomnil: »Rusija drvi %' prepad. Nikogar nimajo, ki bi zadosti trdno držal v roki vajeti vspeiijajočega se konja. »Viljem,« se je oglasila žena, »utrujen si, lezi.« Razumel sem migljaj ter se poslovil. Pišite v vašem svetovnem listu, da se srečnega počutim tukaj — da mislim samo na mir in da je nemško cesarstvo še vedno in neizbrisno zapisano v mojem srcu, kot je bilo v srcu Bismarcka.«
Velik? knez Mihael,
»Ko sem se pripeljal v Cannes,« piše angleški poročevalec svojemu listu, »so me na moje vprašan,'e po bivališču velikega kneza Mihaela napotili v hotel Metropole. IVišedši v hotel, sem v predsobah dobil kneze in knegi-nje, grofe in grofice, barone, lorde in ko sem v sprejemnici oddal svoje priporočilno pismo, me je livriran služabnik potegnil z dvigalom v drugo nadstropje. Takoj nato pa sem stal v razkošnem salonu, v katerem prebiva carski ruski dvor v pregnanstvu.
Pred veliko pisalno mizo je sedela visoka in lepa moška postava. Bil je to bivši veliki knez Mihael ruski ali »beli car«. Ko me je opazil, je skočil kvišku ter mi urnih korakov prišel nasproti. Stisnil mi je roko tako močno, da sem moral z levico pomagati pred-no sem dobil prste vsaksebi.
»Vi hočete, da vam kaj povem o smrti carske rodbine?«*, me je vprašal knez.
»Ravno nasprotno. Rad bi kaj slišal o vas I samih,« sem odvrnil.
>0 meni?, se jc nasmehnil veliki knez, kateri v resnici zasluži pridevek veliki, kajti visok je šest čevljev in tri cole. »Vi ste izjema, vs:ilc novinar, kateri me obišče, vpraša, če mislim, da sla car in carica res mrtva. Zato ^ se mi čudno zdi, da mi vi ne stavite tega I vprašanja. Ako bi me bili vprašali o tem, bi i vam potrdil, da sta bila umorjena v hiši Ipa-! tijeva v Jekaterinsburgu. Vsako drugčano izročilo je napačno ter zavijanje resnice. V slu1-čaju zopetne vpestavitve monarhije v Rusiji , zasedeni prestol jaz.«
»Ali mislite, da bi ruski narod pozdravil povrnitev carskega režima?«, sem vprašal kneza.
»To je gotovo,« je odvrnil knez prepriče-j valno. »Veste li, da so kmetje v daljnih stepah, ki niti ne vedo, da ni več carja v Rusiji. Skratka, ne brigajo se, kdo ie vladar v Moskvi. Citati ne znajo in zanima jih bolj poljedelstvo in druge stvari kot pa bol ševizem in drago.«
Razgledal sem se nekoliko po salonu. Na pisalni mizi visok kuip telegramov, kabelgra-mov in marconigramov. Na mizi več sovjetskih časopisov, med temi tudi oficijelna »Pravda«, ki je imela tu pa lam rdečo zarisano črto. kar se je najbrže tikalo »belega carja«. Na stenah so v lepih okvirjih slike carja, carice iu drugih članov carske rodbine. Na mizi je stalo troje telefonskih aparatov, ki so od časa do časa klical} in je knez, odgovarjal v ruskem jeziku, kar seveda nisem mogel rammeti. Potegnil je iz žepa zlato cigaretno dozo ter mi penud 1 prvovrstno rusko cigareto. Nato me je povabil na balkon, odkoder je bil razgled na morje.
»Vidite tam ono jahto?«:: me je vprašal knez in ko sem prikimal, je nadaljeval:
»Mnogo bi dal, ako bi mogel poznati ime nekega ruskega milijonarja, kateri je bil kreditiran predstavnik sovjetske vlade pri neki evropski velesili.« Zamišljen je zrl proti jahti, ter hitro vlekel cigareto.
»Pravijo da je carjevič še živ,« sem prekinil molk. »Vi mislite na onega mladega človeka na Poljskem?« Pritrdil sem. »Neresnična vest. Sam sem videl dečka v Bvgosz-u — a to ni carjevič.«
Govorila sva namreč o mladeniču, kateri dela v neki tovarni srajc na Poljskem in o katerem so trdili, da je carjevič Aleksij.
Veliki knez je pozvon'1 in sluga je postavil pred naju dve čaSi limonade.
»Mar ljubite solnčne pokrajine tu doli?«, sem vprašal, ko sem srkal hladno tekočino. On pa je odvrnil: »Hrepenim po sneženih poljanah Rusije, zvončkanju zvoncev trojk, rnilo-glasnih zvonovih Krenila, zvončkanju prodajalcev vodke — po vsakih zvonovih, ki so ruski. Ah, saj ne smem misltii na to. Z Bogom. Adieu, moram na luneh.«
Žita in n»en trn Oton.
Poročevalec velikega angleškega lista, ki je obiskal v Dooniu ua Holandskem bivšega cesarja Viljema, je potoval tudi na Špansko v Lequeito, kjer v krasni vili prebiva bivša avstrijska cesarica Žita.
»V trenotku, ko sem vstopil v park,« pripoveduje Anglež, »se je nahajala oiidi Žita ter klicala: »Ti paglavec grdi, ali boš pustil psa in šel hitro sem?« Ko sem položaj spoznal, sem videl, da njen prvi sin Oto ščuva psa na mačko, ki se je grela na solncru.
Oto je star štirinajst let, toda meni se je zdelo, da jili ima komaj deset. Mogoče se mi je zdel mlajši, ker sem ga videl v baržunasti obleki z ovratnikom iz čipk, kajti takega ima mati najraje. Kadar se mora pokazati madžarskim odposlancem, kateri ga smatrajo za svojega bodečega kralja, takrat si nadene uniformo kakega madžarskega polka.
Ko sem se dečku poklonil, me je nekaj trenotkov meril z očmi, nato pa dejal: »Ali Imate pen je radi?« Ko sem pritrdil, me je peljal v hlev ter mi pokaral malega konjička, katerega mu je mati pred par dnevi kupila. Nato mi je razkazal vse svoje zaklade in ljubljence: zajčke, čebele, bicikelj in koncem še motorni čoln, kateri je ležal na malem jezera Koncu parka. Cesarica mi je povedala, da jo je ta čoln stal 500 funtov (137.000 D n), s katerim ima Oto največ veselja. »Vedno ga jemlje naracen ter zopet sestavlja,« je pripomnila cesarica ter gladila kodre svojega ljubljenca, kar ga je pa tako vznevol ilo. da je dejal: »Nehaj že vendar, mama.« Rekel je to v čisti angleščini, nakar mi je mati ra/ložila, da zna Oto francosko, angleško in italijansko.
Vila. v kateri prebiva Žita v pregnanstvu, jo nekak centralni biro ogrskih monarhistov. Oto je zastražen kot vsak vladajoči monarh v Evropi, deset detektivov je vedno v vili in okoli nje, spremi a jo cesarico in sina, kadar gresta izven vile ter pazijo, Ido prihaja v mesto z namenom, škodovati bedočemu nosilcu Štefanove krone.
»Vabim vas na čajanko,« je dejala Žita, »čajanki sem se privadila, kc sem bila na Angleškem.« V salonu, v katerem so servirali čaj, ,ie bilo polno fotografij z lastnoročnimi podpis. Zbiralci bi za te slike plačali visoke svote. Na steni je visela velika podoba Franca
Jožefa in poleg te angleškega kralja Edvarda. »To je pred mnogimi leti kralj Edvard podaril mojemu stricu. Toda, mogoče vas bo zanimala ta-le slika,« je razkazovala Žita. Kazala je pri tem na veliko fotografijo s teraso pred cesarsko palačo na Dunaju. V sredini slike je Franc Jožef, na desni Edvard, na levi Viljem II., za njimi pr.ne Valeški (sedanji angleški kralj) in več drugih vladarjev. Slika nosi nič manj kot sedem lastnoročnih kraljevih podpisov. Mislil sem pri tem, koliko tisoč funtov bi ta slika vrgla v Londonu ali New-yorku.
»Mama, ali smem tale kos?«, je vprašal Oto ter kazal na veLik kos potice, obložen s smetano. »Le vzemi, a boš bolan,« je smeje odvrnila mati. Brez dvoma bo Žita pokvarila svojega ljubljenca. Vstopil je služabnik ter prinesel posetnico. cesarica je vstala, se oprostila ter odšla. Ostal sem sam z nadvojvodom. »Ako pridete jutri, bova preizkusila moj motorni čoln,« je dejal živahni dečko, a takoj nato: »Ali bodete povedali mami, ako vzamem še ta-le kos?« Ko sem odkimal, ga je hitro pograbil ter hitel mašiti v usta, da bi ga preje pojedel, predno se mama vrne.
Cesarica se je vrnila z nekim visokim človekom, ki je imel v gumbnici neko odlikovanje, nakar sem se poslovil od prijazne cesarice ter ljubeznjivega otroka Otona.
Natezillviin hlliam nrftrfa Ztvilenjo nit - l<aor redno seboj nos:
najstarejie razkuže^fdno sredstvo zn usta in grlo v času prehladov, ki ima izboren okus.
Dobiva se v lekarnah in drogorijah.
Poskusni« in brošura brezplačno pri
Bauor & Cie.. Berlin SW 48, Friedr ebstr, 231
Sezijska razpiodaja
ciamsttift 2tlo&ukov
20"/0 popusta Borko Ljubljana Dunajska c. 5
fta srečko
loterije društva »Trcovske akademije« v Ljubljani
lahko zadenete dobitek od
0-100.00G t"
Tako srečko takoj naročite in obenem plačate neposr dno pri društvu.
Žrebanfe 5. decembra 1927
Thomas Jay:
Gospod pantofelj potnik.
G. Pantofelj je stal pred vrati, oblečen v svetlormen telovnik ter veliko višnjevo šerpo, katero je dvakrat ovil okrog vratu. Z ženo je imel ravnokar razgovor, to se pravi, govorila je le ona, ker on ni prišel do besede. »Mar misliš, da ti bom gospodinjila brez nič?« To je bil namreč njen zadnji stavek.
Sunshine je vedel. — tako je bilo namreč ime g. Pantoflju, pisal se je pa Suiffles, ker je bil Anglež, — da to res ne gre in ravno je premišljeval, če je sploh še vredno živeti, ko se prikaže za vogalom njegov zli duh Dodger Doolitle.
»Hej,« je zaklical Dodger, »poglej, kako krasen dan!«
»Krasen dan,« Je zarentačil Sunshine. ^Čemu krasen dan? Kateri dan tebe srečam, potem ni več krasen.«
-.'Kaj mi ne poveš,« je odvrnil Dodger. nekoliko užaljen. »To je zahvala, ker sem bil vedno tvoj angel varuh. Jaz sem oni. ki ti preskrbuje razna opravila, caj še veš, kako je bilo zadnjič, ko sva bila ognjegasca? Tudi danes imam nekaj znte, to s' pravi za naju oba.-
»Le kar zase obdrži, kar veš, ne boš me več ujel ne.«
Dodger mu je nato razlagal, kako bo lahko mnogo zaslužil, ako bo spreten in on da je itak spreten. »Tudi pogumen si dovolj. To sklepam iz tega ker si imel pogum, da si se v drugič oženil. Joe Gargle li je znan, kaj ne To je oni potnik, ki pri strankah prodaja
knjigo z naslovom : Romantičnost neprebav-ljivosti«. Ker pa ni prav zdrav in ker menda nič ne proda, nama ponuja deset odstotkov od izkupička.«
Sunshine, ki si je domišljal, da je res nekoliko agenta, je privolil in napotila sta se, da poskusita srečo.
»Sunshine, tukajle gori pojdi, je videti čedna hiša. Jaz te kar tu spodaj počakam.«
Sunshine se je počasi pomikal po slopni-cah ter vstopil skozi vrata, na katerih je stalo v velikih *rkah »privatno«. Atletičen človek je sedel pri pisalni mizi.
»Oprostite gospod,« je pričel Sunshine ko je izvlekel en izvod iz torbe, »tukaj imam lepo knjigo--—«
Do tu je prišel v svojem nagovora. V tem mu je nekaj težkega frčalo mimo glave, a ker se je pravočasno pripognil, je z vso silo zletelo skozi steklena vrata.
»Vi, slišite,« je grmel gospod ter pri tem postajal tako rdeč, da se je bilo bati, da vsak hip poči, »vi ste devetindvajseti, ki mi je v dveh dneh prišel s tem šundom v hišo. Poberite se!«
Pri teh besedah je gospod pograbil Suns-hina zn ovratnik ter ga vrgel po stopnicah, tako da je priletel Dodfeju, ki ga je spodaj čakal, naravnost v naročje.
»Torej nisi nič prodal,« ga je vprašal Dodger, ko se je ta nekoliko oddahnil.
Sunshine pa mu ni dal nič odgovora, čemu tudi. ko jo pa imel odgovor tako jasen pred seboj. Šla sta dalje ler prišla do neke hiše, v kateri so bile same pisarne. Sunshine je zlezel v tretje nadstropje ter odprl vrata ene
izmed pisarn. »Kaj pa hočete tu? Kaj vas je privedlo, ha? Ali bi kaj radi?«
»A, gospod je s Škotskega, me zelo veseli. Tukaj imam novo knjigo, roman z naslovom'
»Romance of Dvspepsia, katero vam---«
Dalje ni mogel, kajti ljubeznivi Škot je zavpil nad njim: »Vrag vas vzemi vse vkup že zopet eden, ali še ne bo konca? Ce mi še eden pride v pisarno, ga ubijem.« Pri tem mu je pritisnil na zadnjo stran tako brco, da ni imel časa na ničesar drugega misliti kot pa samo na to, kako «e bo po stopnjicah lovil, da ue bo priletel na glavo.
Ker pa se je vendar preje ustavil nego na dnu stopnjic, je bil Sunshine tolikanj drzen, da se je še enkrat povzpel v tretje nadstropje ter pomolil glavo v pisarno: »Šalo na stran! Kaj pa, ako bi kupili en izvod, samo enega?«
Gospod je poerabil velik slovar ter ga zalučil. Gotovo bi bil prodrl vrata, da ni zadel Sunshinovega vratu. Končno je Sunshine iz-previdel. da je vse prigovarjanje zaman, zato je ves potrt strpal po stopnicah ter premišlje-j val, kaj naj zdnj stori in kam naj se še poda. Iz previdnosti je potrkal na vrata v pritličju, češ, da ne bo tako daleč letel, ako bi zopet naletel na kakega Škota.
»Gospod,« je pričel ter privlekel na dan
en izvod, »tukajle imam —--«
»Stojte,« je zavpil nad njim nagovorjeni, »tam v sosednji sobi je moj asistent, ki je že tri vaše prednike posl?l v bolnišnico in —« Sunshine nj dalje poslušal ter raje odšel. Šf na druga vrata je potrkal in zdelo se je. da
bo tu uspeh. »Tukaj imam---< je pričel.
i ' »2e vem.« ga je prekinil oni. »Nič vas ne bom motil. V rokah imate en izvod »Romance
of Dyspepsia«. Me zelo veseli. Jaz sem sicer zelo zaposlen toda medlem ko si bom prižgal cigaro in nadaljeval z mojim poslom, mi lahko poveste vse, bar veste o knjigi. Nič vas naj ne moti moje vedenje, kar nadaljujte.«
»Ta knjiga.« je pričel Sunshine znova, »je važna za vsakega trgovca za vsakega preža-poslenega človeka, skratka, knjiga je za —« Oni tam pri pisalni mizi je kadil in pisal, Sunshine pa razlagal pomen knjige, in kadarkoli mu je sapa pošla, je on, prikimal, češ da naj le nadaljuje. Ko je Sunshine že' vse povedal, kar je vedel in znal in se oni lam pri mizi še ni nič pripravljal, da bi knjigo kupil, je prišel na dobro misel. Odprl je knj:go ter pričel iz nje brali razne odstavke, kateri 30 se mu zdeli najprimernejši.
»Tako je prav,« se je sedaj oglasil gospod pri pisalni mizi ter pot:sni] cigaro v drugi kot ustnic, »le berite, le, jaz nisem eden izjned onih, ki kupi mačka v žaklju.«
Sunshine je op. gumi jen nadaljeval in ko se mu je zdelo, da govor že kaiki dve uri, je stavil skromno vprašanje, češ, boste li kupili en izvod ali ne.
»Kaj vam v glavo ne pade? Jaz,, pa to knjigo kupiti? Tam v ono sobo poglejte, tisoče izvodov leži tam. Jaz sem namreč tiskar
in založnik te knj ge----«
Sunshine je trikrat pogrkal nato pa mahal z rokama kot bi nel aj lovil ter omedlel. Ko se je zavedel, so ga poslali domov 7, iz-voščkom in Mrs. Sniffles je morala vozjiika plačati. In tako je imela zopet povod <in j© Sunshinu par gorkih povedala.
Nikar kaditi!
Pretekle daid se jo angleški parlament zopet sešel na zasedanje, v katerem hočejo rešiti tudi vprašanje, ali naj bo v častitljivih prostorih parlamenta dovoljeno kaditi ali pa 06tani prepoved še nadalje v veljavi kot vedno doslej.
Z odpravo te starodavne preipovedj hočejo doseči, da bi poslanci posvečali sejam večjo pozornost kot pa do sedaj Hudomuš-neži trdijo, da je salon za kadilce vedno bolje zaseden kot pa zbornična dvorana, kar je tudi verjetno. Saj nam je komaj mogoče predstavljali si pristnega Angleža bre/ običajne angleške pipe med zobmi. lJo: navnlci trdijo, da bo boj hud, kajti ne samo nekadilci bodo nasprotovali vpeljavi kajenja v zbornici, pač pa tudi mnogi kadilci in poslanec 0'Connor je že podal v časopisju svoje mnenje, da bj pomenilo kajenje v zbornici nje onečaščenje. Vendar pa je upanje, da bo predlog prodrl, posebno še, ker je bilo v zadnjem času kajenje v odborih dovoljeno.
Tudi razne občinske zbornice zahtevajo odpravo prepovedi kajenja in pred nedavnim časom je v nekem mestu v Lanooehire nastal vihar ogorčenja, ker je župan ukoril nekega odbornika, ker je med sejo prižgal svojo ljubo pipioo.
Moderna tendenca je v prid kadilcu. Sedaj mu je že skoraj povsod dovoljeno, da sme širiti prijeten ali pa tudi neprijeten vonj ter trositi l>epel, kakoT se mu zljubi. Na Angleškem je že davno dovoljeno kaditi v kinu in tudi ra/.na gledališča sledijo kinu.
Angleški pisec predlezečega članka zaključuje s tem, da pravi, da je v Londonu vendar našel čajni salon, v katerem kaditj je etrogo prepovedano. Na vprašanje, kako je kaj takega m« ;,oče zahtevati v čajnem salonu in to v letu 1927, so mu povedali, da dioi tobaka pokvari slaščice in drugo pecivo. Toda ironija ironij, — ko je pri blagajni poravnaval svoj račun, je odkril, da je imela bla-gajničarka naprodaj — cigarete.
|| ia|nove|so modo p Poudrv Mtin Parlum Bourlnl« - Parlf	1
	
Allce VVriglit:
Utodeoolni kožušček.
»Kje pa je moj boljši površnik?« sem vprašal Angeliko ono jutro.
>Tam-le je, moj dragec,« mi jo odvrnila z nenavadno ljubeznjivostjo ter kanala na mizo v jedilnici. Toda, naj sem gledal in čakal z očmi kakor sem hotel, na mizi nisem opazil drugega, kot /elo lepo aspidistrijo.
»Zamenjala sem ga za to lepo rastlino,« je pojasnila Angelika. »Saj suknja je bila že tako obnošena, da ni bila več za rabo in aspi-oistrija je mnogo bolj dekorativna.«
»Nikdar več mi ne napravi kaj takega,« sem jezno zavpil nad njo, »sicer kmalu ne bom imel ničesar več obleči.«
Toda mar je bilo Angeliki; dva dni pozneje jo par popolnoma dobrih modnih hlač zamenjala za srednje veliko palmo in dan nato sta izginila kar dva moja klobuka. Ko sem v veži opazil velik kaktus, sem jo vprašal, mar misli, da si bom v prihodnje tega nataknil na glavo mesto klobuka. Sklenil sem, da ji ob priliki dam pošteno lekcijo. Ta priložnost se mi je nudila zadnjo soboto popoldan, ko jo Angelika sedela v jeoiinici pri čaju z neko svojo prijateljico.
Ko sem premišljeval, kaj naj storim, se priguglje po cesti neka ženica, ki je pred seboj tiščala obrabljen otroški voziček, na katerem je imela razna zelišča, rože itd. ter se ustavila pred hišnimi durmi. Ko me je opa-z la, me je vprašala, ako imamo še kaj obleke za zamenjavo. Ze sem hotel odkimati, ko mi šine v glavo misel, zakaj ne bi kako Angeli kino stvar dal tej ženski, da bo videla, kako je človeku potem pri srcu.
Skočil scm na hodnik, raz kljuko snel kožušček ter ga prinesel ženici, ki mi je dala v zameno troje raznih rastlin. Ženska je bila vesela dobre kupčije, jaz pa sem postavil rože na stojalo v kotu hodnika. Pridružil sem se nato v važne pogovore zatopljenima v jedilnici.
»To zimo pa moram imeti nov kožušček,« je dejala Angelika prijateljici. Komaj sem zadrževal smeh. »Jaz sem si ravno včeraj kupila novega,« je pripomnila Miss Ferrier, »morda ga želite videti?« Obe sta odhiteli venkaj na hodnik, toda v tem trenotku se je ra/legal krik, ki mi je šel na živce. Planil sem ven. »Oh, oh, oh,« je tarnala Miss Ferrier, »nekdo mi je ukradel moj novi kožušček. Obesila sem ga tu sem na stojalo, a zdaj ga ni.«
Pridružil sem se onima dvema ter pomagal iskati zgubljeni kožušček, katerega pa »eveda ni bilo nikjer. »Od kod pa to prihaja?« je naenkrat obstala Angelika ter kazala na nove roie na stojalu.
»Ravnokar sem jih kupil od neke ženske, ki jih je ponujala pri vratih,« sem jecljal.
P ri e u m n k o l«d r F r i e d r i c h a
ic jemlje s popolnim uspehom pri bronhitisu, prehladu, mučnem kašliu in dušljivem kašlju. hripi in njenih nevarnih posledicah, posebno pri tuberkuloznih procesih; je prijetnega okusa dviga tek, okrepliuje in daie telesu izgublieno moč. »Pneu-mokol« priporofaio svetovne kapacitete in se dobiva v vseh lekarnah steklenica po Din 37 50. ali ga naročite naravnost b Laboratorlia »Preumo-kol« dr. Fricdricn, Brčko. — Po po5ti najmanj 3 steklenice franco Din 112.50 po povzetju. 8717
Protin, mokračna kislina, Diathese
To bolezen sretamo zelo pogostoma. Noben llenk, nobena mišica, nobena žila ne Živec nI obvarovan pred protlnsko usedlino. Z znojenjem ln Ulolevamem teh usedlin s pomočjo Plstysnskega domatega leten a se prutln lahko prežene. PistyansKo blato se dobi v vseh lekarnah v dveh oblikah:
1.	»Pl. Qua.« Kompromlrano blato v kitkah za prirejanje obkiadkov.
2.	»Gamakomoresa«, že pripravljen obkladek.
Informade: L. Jriirelbei, Zagreb, Akadamskl trg br. 1/II.
»Potem ga je pa ta vzela, ko vas ni bilo na hodniku,« je kričala Miss Ferrier in še predno smo megli zabraniti, je že planila pri vratih ven ter letela po cesti. Nedaleč je bilo videti ženo poleg vozička in kol bi bil mignil je bila Miss Ferrier pri nji. Težko » peč s\a pritekla z mojo ženo za njo. Prišel je pa tudi policaj ter miril obe razjarjeni ženski. »Ne, nisem ga ukradla, ne,« je vp la ženica v viso-nem diskantu, » pridobila sem si ga poštenim potom. Tri najlepše rože sem dala zanj in« — sedaj je opazila mene >in tale gospod mi ga je pa dal.«
Angelika. njena prijateljica in vsa množica, ki se je med tem nabrala, se je ozrla name.
»John,« je dejala Angelika, »je li to res?«
Neumno bi bilo, ako bi bil skušal tajiti.
»Da, res je, ljuba moja,« sem pričel, »veš, hotel sem da---«
»Tako,« me je prekinila Miss Ferrier ter me srepo pogledala. »Tega ne bi bila nikdar mislila, da bodete tako globoko padli, da bo-dete prodajali obleko drugih ljudi in še celo svojih gostov. Sramujte se. Zelo me mika. da bi vas izročila roki pravice.« Množica je pri-trjevalno mrmrala. Končno besedo pa je po-rzela Angelika.
»John,« je ukazovala, »tej ženi daj en funt šterlingov za rože, Mis3 Ferrier pr"si odpuščanja, potem pa z menoj domov.« Obrnila se je k policaju: »Hvala za vaš trud, z možem bom že sama obračunala.«
In držala je besedo.
Heroična mati.
Angležinja Mrs. Larvsill, ki živi v Muttra v Indiji, je pred kratkim rešila življenje svojemu otroku in sebi.
Mrs. Larvill je šla na sprehod s svojim štiriletnim otrokom, katerega je pestunja domačinka vozila v vozičku. Naenkrat opazi gospa, da je velikanski bik, ki se je nahajal nedaleč od tam, povesil glavo ter se zagnal proti njim. Pestunja je takoj zbežala ter zlezla na bližnje drevo, gospa uvidevši, da ni druge pomoči, je stisnila otroka v naročje ter čakala. Podivjana žival je v tem pridrvela ter se za-lelela v otroški voziček, ki je odletel v zrak kot žoga. Bik je nameril proti gospej. ta pa je v trenutku položila otroka v stran in še predno je bik dobil potrebni zalet, se je zakadila proti njemu ter mu obvisela na rogovih. Bik se je je otresel z vso močjo, toda gospa ni popustila ter vzdržala, dokler na vpitje pestunje niso prihiteli vaščanje, podivjanega bika ukrotili ter oprostili junaško mater.
Dragocena kožuhovina.
Tudi to zimo je moda raznovrstne kožu-hovine splošno v veljavi in krzrarjem vsepovsod primanjkuje prvovrsln h kož. Posebno redke so kože pravih ruskih podlasic in pred par tedni je neka londonska modna dama plačala za kožuh iz takih kožic nič manj kot 6000 funtov to je en milijon in 650.000 dinarjev. — Brezhibna koža nrinka (Nor/.), vidre, ki živi v močvirnatih krajih, je silno dragocena. A najdragocenješa kožuhovina je brez dvoma srebrnosiva činčila. Tudi največje svetovne krznarske tvrdke petrebuje/o včasih dvajset let, predno zberejo toliko kožic, da zadostujejo za en sam kožuh. Tak kožuh sploh nima cene in prav redke so one »srečne« Evine hčere, katere morejo reči, da imajo pristen činčila kožuh.
Solata h krfeantem.
Na Angleškem obstoja družba gojilcev kri-zantean, katera je pred par dnevi v Londonu razstavila nebroj vrst teh zadnjih rož v letu. Kakor na Angleškem najmanjša prireditev, obletnica, ustanovitev, odkritje itd. ne mine brez obiea.ne pojedine, lako je bilo tudi pri otvoritvi razstave* krizantem. Kot posebnost te pojedine pa je bila ta, da so med drugim serviral tudi solato kri/anteni. Vendar pa to ni bil prvi slučaj, arrpak tflka »(lata se je že pred enim letom servirala v najelegant-nejšem hotelu Londona, to je v hotelu Savoya.
Najbolj okusna je baje solata iz pecljcv bele in rumene krizanteme. Dobra pa je le tedaj, ako pride naravnost iz vrta na mizo; tudi se je ne sme i pirati v vodi, kor tako izgubi okus. Pravijo, da taka solata izboljša okus jedi iz divjačine.
Svetoznane tatvine.
Tatvina slavnih slik iz moskovskega muzeja lepih umetnosti, se gotovo prišteva med največje, kar jih je bilo do sedaj izvršenih, dasiravno se ukradene umetnine ne morejo prištevati v isto vrsto kot n. pr. Mona Lisa, katera je bila pred časom ukradena v pariškem Louvru. Mona Lisa velja kot najlepša ženska podoba na svetu in kakor je ie marsikomu v spominu, jc tatvina iste razburila
stični Italijan je to nedosegljivo delo Leonar-tako rekoč ves izobraženi svet. Neki ianta-da znal iztihotapiti iz Louvra in dolgo časa je trajalo, predno se je detektivom posrečilo zločinca poiskati v Florenci ter mu odvzeti zaklad, s katerim itak ni mogel ničesar početi.
Nepozabna ostane tudi tatvina slike voj-vodinje Devoushire, delo slavnega Angleža Gainsborougha. Usoda najlepše' slike, kar jih je omenjeni mojster ustvaril, je nad četrt stoletja ostala neznana. Leta 1870. jc tvrdka Agnew kupila sliko za desettisoč funtov ter jo v salonu na Old Boud Street razstavila. Ko je nekega majskega jutra omenjenega leta vratar odprl razstavni salon, ni bilo slike, o kateri je takrat ves London govoril, nikjer. Okvir je bil pa šc na svoiem mestu. Tisoč funtov nagrade, ki je bilo takoj razpisanih, ni nič pomagalo, tatu, oziroma slike ni bilo nikjer najti. Sliko je ukradel neki mednarodni hazardni igralec, ki jo je imel na vseh potovanjih s seboj, shranjeno v kovčegu z dvojnim dn om. Nekoč je svojo veliko skrivnost zaupal nekemu tovarišu in ta ga je izdal, vendar pa si je preje izgovoril, da tat ne sme biti kaznovan ter da njegovo ime ostane javnosti prikrito. Tako je tvrdka Agnevv 1. 1901. dobila ukradeno sliko nazaj, »najditelju« pa izplačala določenih tisoč funtov; sliko je nato prodala Pierpont Morganu za velikansko vsoto.
»Poslednja sodba« Fra Angelica je bila nekoč iztihotapljena iz Italije. Parnik, na kar terem se je nahajala in ki jc bil namenjen v London, se je potopil in krivično blago se je izgubilo. Par let nato je neki mornar pokazal sliko trgovcu z umetninami Ponzoniju, češ da jo jc ujel na morju, ko se je v okvirju zibala na valovih. Ponzon je v sliki spoznal »potopljeno« umetnino, katero je potem prodal v Ameriko.
To in ono
Sipa je riba, katere je v morju na sto-tisoče. Njena velikost je silno različna in znaša od par centimestrov do par metrov, kakršne vrste je pač riba. Majhne vrste sipa sc
PROGRAMI:
Zagreb B10 Breslau 815& Barcelona 344.fi, Praga 3-18.9. Leipzig 365.8, Scheneeladv 370 5. Stu:tKari 879.7, toulouse 392. Hamburg 394 7. Franklun 428.6. Brno 441.2, Rim 450, l'aris 458. Oslo 4015, Lungenberg 4088. Berlin 483 9. Dunaj 517.2, Muuchen 535 7, Budapest 555.6, Varšava 1111
Nedelja, 27. novembra:
Zagreb: 20.30 vesela glasba. — Barcelona: 18.30 Kigoletto (Verdi), 3. in 4. dej. — Praga: 10—11 cerkvena glasba (J. Vojaček: Missa Ul. za soli, zbor, orgle in orkester — hoerster: 3 molitve s spremljevanjem orgel), 16.30 popoid. koncert, 18 arije (arija iz >Cosi lan tutle« [Mozart] — arija iz »Don Jiuuia (Mozart) — arija iz »Figuro« [Mozart]
—	kantona iz »Figuro« (Mozart]); 20 koncert solistov (Chopin: Notturno, des-dur — preludij — valček des-dur — petje — vijolinski solo — Schubert-Liszt: rapsodija 10 — Novak: Ljubezen — dve slovaški pesmi). — Leipzig: 20.15 »Fatinia«, koin. opera v 2 dej. (Flotosv). — Stuttgart: 20 prenos iz Markove cerkve (Bach: Kako naj Te sprejmem?, koralna fantazija, Odpri se, celo moje srce — H&ndel: Passacagiia v G-duru, harfa; Allegro iz orgel, koncerta, D-mol; Vzdrami Bf k pesmi Ljubezni, iz »Mesija« — I.iszt: Duo za harfo in orgle
—	Bach: Arija iz kantate 41: Daj nam, najvišji Bog; Slciliono za orgle in harfo; Arija za sopran, z or-glami in harfo: Sladko tolažilo, Jezus moj prihaja).
—	Pariz: 22 »Cyrano de Bergerac« (Kostand), drama v 4 dej. — Langenberg; 20 10 »Grof Luksem-burški (Lehar), opereta v 3 dej. — Dunaj: 11 sin-fonični konceri (Goldmark: uvertura k »Sakuntala<
—	d'A!bert: klavirski konceri, E-dur (op. 12) — Schmidl: medigra iz »Notrc Dame« — Straull: Iz Italije, 16. simfonija), 16 koncert (uverture, pot-pouriji i. dr.). 19 komorna glasba, 20.05 Odlomki iz Offenbachovlh oper. — Daventrv (419.8 m); 22 Menija (Iliindel), oratorij. — Miinchen: 20.15 »Don Quichoto«, muzikalična tragikomedija (Beer-VVald-brunn). — Budapest: 17 orkestralni koncert iz Gold-markovih del: Uklenjeni Prumetej — vijolinski koncert — vrtna scena iz -»Kraljica iz Šahe« — Vaška svatba, 19 prenos iz opore. — Varšava: 15.15 konceri varšavske filharmonije (VVaguer: uvertura k »Fauntu« — Straufl: burleska — Bralims: simfonija), 20.30 večer, koncert.
Ponedeljek, 28. novembra:
Zagreb: 20 30 komorna glasba (trio: vijolina, vijoloncello in klavir). — Praga: 19.15 »Orlov«, opereta (Granichstafedten). — Brno: »Mamselle Nitoucbe« (Ilerve), opereta v 4 del. — Rim: 20.40 poljuden kurz iz astronomije, nato prenos iz gledališča. — Pariz: 22 zborovski simf koncert (100 pevcev). — Oslo: 20.30 cello-koneerl. 21.30 konceri kvarteta. — Borlin: 19 prenos iz opere: »Doktor Faust« (Rusoni). — Dunaj: 19 prenos iz opere »Prerok«, opera v 5 dej (Meverbeer). — HadapeM: 20.40 koncert oper. orkestra (Mozart: Uropanje, uvertura — Dobussy: Mala suita — Sibelius: Valso Iriste — Pesmi — Beethoven: 2. simfonija). — Varšava: 20.30 komorna glasba.
Torek, 2!). novembra:
Praga: 20.10 konceri (Suppč: Pikova dama, uvertura — Weizger: Pri (rozdneni izviru, op 33
—	Kahler: Fantazij, op. 91 — Malat: Narodne pesmi — Drigo: Boston valček iz »Harlekinovi milijoni« — Teršak: koncertni Grand Allegro, op. 18
—	Novotny: Narodne pesmi — Fučik: Pod admiralsko zastavo). — Leipzig: 20.15 >Vihar<. Čarov, veseloigra (Shakespeare). — Stuttgart: 20 simfon. koncert fMozart: klavirski koncert — Mendelssoiin: IV. simfonija). 21 »Fignrova ženitev (Reaumar-chais), veseloigra v 5 dej. — Brno: 20.30 večerni koncert (odlomki iz priljubljenih oper). — Rim: 20.-10 proslava 30letnice Puccinijeve smrti 22 >Tu-uandot (Puccini). drugo dej. — 0«lo: 19 30 »Figa-rova ženitev« (Mozart). — Berlin: 20.30 »Divja
.ponekod, zlasti v Italiji, ceni kakor okusna jed.
Evropa je edini zemeljski del, kjer je več žensk kakor moških. Na 1000 mož pride 1024 žensk, v Aziji 958, v Ameriki 973, v Airiki 968, v Avstraliji 822.
Največ viharjev na svetu je na Javi, na kateri je letno 220 viharnih dni.
Za 1 kg medu se trudi 80.000 Čebel, da ga naberejo.
Najhitrejša tonska na svetu. Miss Fumiko Terao, mlada Japonka je zamenjala svojo kimono obleko za športni kroj, pričela vaditi v teku ter dosegla svetovni rekord na sto metrov. Preletela jo to razdaljo v 10 In štiri petine sekundo ter al pridobila naslov »The svlftest girl alive«, najhitrejše Jokte na svetu. Fumiko je potolkla v hitrosti vse moške letalce na Japonskem.
Vzorna pošta. Farmar Jonkins je prišel v vas k trgovcu, ki je bil hkralu tudi pošlur. >Ali je kaj zame?« je vjirašal poštarja. Ta je nekaj časa iskal, nato pa pravi: »Nif ni. Mar ste Česa pričakovali?«
—	»Da,« je odvrnil Jenkine, »mislil som, da jo dopisnica tu od tete, dn mi naznani, kdaj pride na obisk.« — »liana,« je zaklicali |x>šlar svoji leni v prodajalno, »ali si videla kako karto za Jenkiusa?«
-	»Sem,« se je glasil odgovor, »njegova leta Mary pride v četrtek zvečer.«
HiJu iz papirja. Neka družina v Rockportu v Massachuseta v Ameriki ima hišo, ki je razen oken iz samega papirja, namreč streha, stene, vrata in colo pohištvo. Pripravljali so gosjiodar, žena ta hčerka časopisni papir ter ga lepili po dvanajst jK)' drugo vrh druge, nalo pa stiskali v stiskalnici, dokler ni balo suho. Ko »o delali hišo so razreza vali to maso na kose, kakor je pač potreboval. Zunanje stene so s tirnežein dobro prevlekli. tako, da mokrota papirju ne more škodovati. Porabili so skupno 60.000 časopisnih izvodov.
Prepričajte se, da kupite najceneje
zimske suknje
dolge in kratke pri Fran Lukič, Stritarjeva 9
noč«, burka s petjem in glasbo v 5 dej. — Dunaja 20.05 poljuden koncert s pestrim sporedom. — Mtiucheh: 20.15 »Oiilz von Berlichingen« (Giilhe), igra v 5 dej. — Budapest: 17 koncert Griegovii del. — Varšava: 17.45 koncert Griegovih del.
Sreda, 30. novembra:
Zagreb: 19.45 in 20 prenos iz Prage (glej praški program). — Praga: 19.45 jugoslovanska in češkoslovaška himna, slavnostni govor posl. Uhlira, 20 koncert češko-jugoslovauske lige (KorjoviČ: godalni kvartet — Suk: Meditacija iz staročoškega korala sv. Vaclava — Pesmi jugoslovanskih komponistov). — Leipzig: 20.15 Mozartov večer (Diverti-niento, Us-dur za vijolino, brač in vijoloncello — Trio za klavir, klarinet in brač — godalni kvartet C-Jur). — Stuttgart: 20 »Kraljica zraka«, operetna burka v 3 dej. — Franklnrt: 21.15 konrert (klavirska glaslia, op. 43 — Tri pesmi za bariton — Tema in varijacije, op. 38 — Nemška suita za klavir — Dve pesmi za bariton — Trio). — Rim: 20.40 instrumentalni in vokalni koncert. — Paril: 22 koncert Hizetovili in Massenelovih del. — Langenberg: 20.15 simf. konceri. — Paventrv: 20.45 simfoničen konrert. — Dunaj: 20.30 Anzeiigruberjevn proslava.
—	Budapest: 17.30 simfonični konceri (Goldmark: Podeželska svatba, simfonija — Ilossini: arija hi >Sev brivca« — Weber: »Oberon«, uvertura). Varšava: 20.30 »Bajadera« (Kalman), opereta v treh dejanjih.
Četrtek, 1. decembra:
Zagreb: 19 30 preuos simf. koncerta iz Prage.
—	narcebina: 22.10 prenos iz opere. — Praga: 19 30 simf. koncert (Dvof-ak: uvertura k operi »Kinet-capint — koncert, H-mol, op. 104 za vijoloncello z orkestrom — Fibicli: simfonija, F-dur, op 17). — Brno: 19 konrert (Haydn: duet za vijolino in vijoloncello — Wolf: Pesmi — \Veber: Trije valčki za vijolino in vijoloncello — Wagner: Pet pesmi). — Rim: 20.40 uislrumenlalna glasba.
—	Pariz: 22 »TannKluser« (VVagner), opera. — Dunaj: 20.05 koncert dun. simf orkestra (Sclire-cker: predigra k drami — Pel spevov za ali ta mali orkester — Suita iz »Rojstva infantinje«. — Miinchen: 21 •»Fantastična simfonija« (Berlioz). — Varšava: 20.30 koncert
Petek, 2. decembra:
•
Zagreb: 20.30 prenos iz Dunaja. — Leipzig: 20.15 simf. koncert. — Brno: 19 konrert (Smetana: uvertura k operi »Skrivnost« - Dvorak: S-uita, op. 89 — Fibich: Poem — Bendl: uvertura k: »Stari žonin«), 21 moderna glasba. — Oslo: 20 do 21.30 orkestralni koncert v proslavo Beethovna. — Langenberg: 20 »Idomeneo«, muzikalna drama (Mozart). — Berlin: 21 orkestralni koncert (Bach: simfonija D-dur — Gretry-Mottl: Plesna suita — Vivaldi: koncert za tri vijoline — Stnmitz: Simfo-nlja a 12, op. 5) — Dunaj: 20 30 komorni koncert drnždanakega godal, kvarteta (Gličre: godal kvar-te' G-dur. op. 20 - Cajkovsklj: godalni kvartet D-dur, op. 11V — Militihen: 19 -f-iirohna piščalka« (Mozart), opera v 2 dej. — Rudapest: 19 prenos iz opere. — Varšava: 20.15 koneort varšavsko filharmonije.
Sobota, 3. decembra:
Zagreb: 20.30 komorna elnsba (Havdn, Verdi, Mozart). — Praga: 10.15 prenos iz Bratislave: Puo-cini: Plašč tn Gianni Schichl. - Frnnkriirt: 19 »FrelschOlz« (Weber). opera. — Rim: 20.40 predavanje in prenos iz gledališča. — Pariz: 22.80 koncert. — Berlin: 20 K no noč v Benetkah« (glasba StrauR). — Dunaj: 16 popoid. koncert (Fučik: Prihod gladtjatorjev (marš] — VVahtteufel: Moj sen TvalČekl — Weber: uvertura k operi »FreincMltz«
—	Gounod: Fantazija iz »Fausta« — Schieder: Anna f valček] — Kalman: potpouri Iz »čardaška prtncezhija — Benatzky: plesna skladba) — Pa-dilla: Pariz, onestep), 19 45 -Kraljica«, opereta v 3 dej. (StrauO). — Varšava: 20.30 večerni koncert
RA.IM© potrebščine
v na|ve£|l Izbiri stalno vzalogt pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr.s Telel. 407

Gospodarstva
Naše kmetijstvo in trgovinske pogodbe.
Ljubljana, 20. novembra.
Ravno prejšnji teden smo na tem mestu pokazali na veliko nevarnost, ki preti našemu kmetijstvu zaradi povišanja carin v Avstriji in ravnokar se vršečih pogajanj z Avstrijo.
Zato je Kmetijska družba za Slovenijo danes imela anketo, kateri so prisostvovali zastopniki obeh oblasti, Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter zadružnih zvez. Predsednik družbe gosp. Ivan Sancin je uvodoma pozdravil navzoče ter prečital brzojav, s katerim načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec pooblašča za zastopnika kluba navzočega g. profesorja Jarca. Nato je podal tajnik družbe g. inž. Lah referat o stanju, ki nastaja za naše kmetijstvo radi povišanja carin v Avstriji; o tem smo že izčrpno pisali v nedeljo. Naš izvoz mleka in masla v Avstrijo, nekdaj tako snaten, je popolnoma ponehal. S 3. carinsko novelo je bila zvišana uvozna carina za bučno olje od 5 na 30 zl. kron in je to povišanje že stopilo v veljavo dne 21. t m. Najvažnejše vprašanje pa je naš izvoz prašičev in sploh živine. Dočim ostane carina za špeharje, ki jih izvažajo Vojvodina, Srem in deloma Srbija, neizpremenjena, se poviša carina za mesnate prašiče t. j. prašiče težke od 40—110 kg, katere izvaža Slovenija in v manjši meri Hrvatska, od 9 na 27 zl. kron za 100 kg. Samo lani pa smo izvozili v Avstrijo 26.000 takih prašičev, 16.000 pa 'peharjev. Poleg tega je prizadet tudi uvoz naših mrzlokrvnih konj, ker so se carine v Avstriji povečale nad predvojno višino (Avstroogrske), nadalje mesa in mesnih izdelkov ter goved za klanje. Za tem je tajnik zbornice g. Ivan Mohorič v dokumentiranih izvajanjih orisal trgovinsko politiko Avstrije od prevrata sem, s čimur smo se že tudi mi večkrat pečali. Poudaril je tudi, da nam dela Avstrija pri uvozu težkoče, ker n. pr. čl. 11. trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo pobira višji blagovnoprometni davek za uvoženo kakor za domače blago (za 4—7%)! Tako znaša za domače blago ta davek pri vinu 5 in pol %, za uvoženo blago 7 in pol %, pri loju za domače —, za uvoženo 4 in pol %, pri mesu za domače —, za uvoženo 6 in pol za mlevske produkte domače 5%, uvoženo 7%, maslo domače —, uvoženo 5%. Nadalje so pritožbe glede postopanja veterinarskih oblasti, kar je pripisovati politiki Gradca. Bile so podane tozadevne predstavke, da naj gremo pred razsodišče v Haagu, toda to se ni storilo. so kmetski krogi (pa tudi na drugi strani industrijci) upravičeno zahtevali, naj se pogodba odpove Avstrija se ima pogajati tudi z Madjarsko, ki ima podobne interese kakor mi in zato forsira pogajanja z našo državo. — Nato je bilo sklenjeno, da Kmetijska družba pošlje tozadevno spomenico ministrstvom, delegaciji za pogodbe, vsem poslanskim klubom ter oblastnim odborom. Spomenico napravijo tudi slovenske zadružne zveze. Nadalje je v toku debate sprožil gosp. prof. Jarc vprašanje, kaj pomeni znižanje naše uvozno-carinske postavke za vino v pogodbi z Grčijo na 45 Din. Tudi glede tega vprašanja bo napravila Kmetijske družba potrebne korake.
K pogajanjem z Avstrijo poročajo iz Belgrada nadalje, da se zavlačujejo. Na drugi strani pa se pojavlja v krogih avstrijske industrije odpor proti povišanju kmetijskih carin, ker bo treba zanje dati koncesije pri industrijskih produktih, katerih pa \vstrija največ izvaža.
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
(Izjava trgovinskega ministra g. Spahe na četrtkovi seji narodne skupščine.)
Belgrad, 24. novembra.
Tarifni del trgovinske pogodbe z Nemčijo je mnogo ožji, kakor smo želeli. Vzrok leži v trgovinski politiki Nemčije, oziroma zapadnih evropskih držav. V Nemčiji obstoja močna agrarna stranka, ki uspešno brani svoje stališče s čisto političnimi, za nemško javnost zelo sprejemljivimi razlogi. Z ozirom na to je nemška delegacija morala od vsega začetka zelo reducirati svoje koncesije, ki bi jih morala nuditi za agrarne proizvode in za živinorejske produkte. S tem je naša delegacija prišla v dilemo, da sklene ali pogodbo brez tarife ali pa z zelo ozkim tarifnim delom. Delegacija je izbrala drugo rešitev, ki je izgledala kot najboljša z ozirom na dane prilike.
Z ozirom na zadržanje dvojih agrarcev se je nemška delegacija zadovoljila s takšnim stališčem in na ta način imamo zelo skromno listo tarifnega dela. Skupaj je bilo petdeset postavk To skromno nemško listo je naša delegacija še bolj reducirala s lem, da je odbila nemške zahteve z ozirom na kemične in tekstilne koncesije. Vse postavke se nanašajo skupaj na 40 predmetov. Koncesije pri teh štiridesetih postavkah ne pomenjajo absolutno nobene žrtve za naše gospodarstvo. 23 predmetov namreč, to je več kot polovica nemških zahtev, je vezanih z avtonomnimi, že prej dogovorjenimi postavkami.
K 17 postavkam spadajo:
A.	Proizvodi, ki jih mi ne proizvajamo, n. pr. mlečna kislina, predmeti za nakit, noži za podži-ganje, britve, radio-aparati in sestavni deli, stenske ure itd.
B.	Pri predmetih, ki jih proizvajamo v tako mali množini, da je še vedno ostala zadostna zaščita, kakor pri nogavicah, ker je avtonomna postavka znižana od 450 na 400 oziroma od 650 na 560 zl. Din za 100 kg. Stvarne žrtve torej nismo prinesli za tiste koncesije, ki jih Nemčija s to tarifno pogodbo daje. Pri zahtevi o znižanju avto-
nomne postavke so Nemci odbili zahtevo za zni-žitnje postavk na hmelj z motivacijo, da jim je ta redukcija potrebna za pogodbo s Češkoslovaško, kajti po nemški statistiki uvažajo Čehi 380 vagonov, mi pn samo 140 vagonov. Ko se bodo pogajanja s Češkoslovaško, ki so v teku, končala, bomo mi po klavzuli največje ugodnosti, avtomatično izkoristili postavke, ki jih bo dala Češkoslovaška. Mi ne smemo spustiti z vidika, da smo agrarna država, ki je po vojni edina sklenila tarifno pogodbo z Nemčijo. Češkoslovaška, Madjarska in Poljska ter Romunija, ki se bodo pogajale z Nemčijo, bodo za drugo koncesije plačale še drugo protikoncesije, ki jih bomo mi po klavzuli največje ugodnosti že imeli, ne da bi doprinesli kake druge nove žrtve.
Tržna poročila.
c	L j u b 1 j a n a , 26. nov.
Les. Proti vsemu pričakovanju so cene za oglje nekoliko popustile. V prvi vrsti pa so tega krivi sami producenti; nikakor se namreč ne morejo privaditi, da bi pošiljali tako blago, kakor so ga zaključili, kar smo že grajali. Producent proda bukovo oglje: naloži pa bukovo in hrastovo pomešano. Naravno je, da potem kupec protestira. Producent ne samo da ima enkrat škodo, on s tem izgubi tudi odjemalca. Nadalje mora prodajalec pri oglju popolnoma izrabiti prostornino vagona. To so glavni vzroki, ki vplivajo na znižanje cen oglju. Poleg tega pa je tudi vreme. Čeprav je dobro blago, se navzamc veliko vlage.Nadalje producenti posvečajo premalo pažnje vilanju. Produkcija oglja je zlasti priporočljiva v onih krajih, kjer se drva radi slabih potov in oddaljenosti nakladalnih postaj ne morejo producirati za kurjavo, ker ne prenesejo tovornine do kolodvora. Nekoliko živahnejše je postalo povpraševanje za drva, vendar cene ne kažejo tendence dviganja. Veliko je povpraševanje za bukovino, žamano in neža-mano, posebno po testonih, vendar je blaga v te-stonih momentano malo na trgu. Dobavitelji italijanskih državnih železnic sc interesirajo za neob-robljene hrastove plohe sledečih dimenzij: 60 do 100 mm debeline, od 18 cm širine dalje večinoma daljše blago. Tudi kupčija v brusnem lesu je postala živahnejša. Posebno je povpraševanje za Švico. Izgledi postajajo ugodnejši, ker je zopet dovoljeno ekspediranje v Split. Vremenske neprilike. stalno deževje zelo otežkoča nakladanje posebno rezanega mehkega lesa.
Žito. Hausse, ki jo je prejšnji teden aranžirala prekomorska špekulacija, se je ta teden ustavila, celo spremenila v malenkostno nazadovanje kurzov. Razlogi, ki jih je prejšnji teden navajala špekulacija, so se izkazali za pretirane. Čeprav je Evropa letos kupovala ogromne količine žita, je letos nivo cen v Chicagi nižji kakor lani za 7 centov. Na domačem trgu ie v drugi polovici tedna bila v pšenici izrazita hausse, v soboto pa so se cene zaradi nižjih tečajev, ki so bili javljeni iz Chicaga in Budimpešte, popustile. Kakor vse kaže, se bo nivo cen ustalil na 3. V primeri s prejšnjim tednom pa je pšenica dražja za 5 par. Sedaj se trg nekoliko lažje orientira. Koruza je čvrsta Store že zmanjkuje, na razpolago so le majhne količine. Času primerno suha s kval. garancijo je narasla od 195 na 205 pariteta Indjija.
Mešana koruza (t, j. umetno sušena in času primerno suha) izpodriva umetno sušeno zato,' da se ne pokvari. Mn~go mešane koruze je v Sisku, vzdržala je pot v vlačilcu. Za naše kraje konVe-nira drobna medjimurska koruza inzulanka, ker je bila v Medjimurju jako dobra letina. Žc odkar ima. mo novo koruzo, gre medjimurska koruza po zelo primernih cenah. Moka se bistveno ni izpremenila, popravila se je sicer v ceni, vendar pa dvig cen moke ne odgovarja povišanju cen pšenice. To dejstvo se da razlagati s tem, da včasih pšenica konvenira za izvoz po Donavi navzgor, moke pa nc moremo izvažati. Mletje se danes slabo izplača in položaj mlinske industrije v celi državi ni zavidanja vreden. Oves je v ceni nadalje čvr3t in se je v teku tedna podražil za 5 par Ponudb v ovsu se težko dobi. Ječmen je zanemarjen, ni zanj povpraševanja. Pivovarne našega ječmena ne kupujejo in ječmen za svoje potrebe uvažajo Ječtnen gre samo v minimalnih količinah v roke konzu-mentov. Oves domače produkcije je Slovenija že porabila in zato ima izgleda za uvoz k nam ba-ški oves.
Ajda in proso. Tendenca jc nazadujoča in blago sc nudi po nazadujočih cenah.
Fižol. Kupčija s fižolom je prav slaba, ker ga ne moremo izvažati V inozemstvu za naš iižol ni zanimanja. Izgledi za fižol momentano niso dobri in ni znakov, ki bi kazali na bolje.
Mast v ccni nadalje popušča. Sedanje cene so 24.50—25 Din napram 25—25-50 Din prejšnji leden. Cena masti pada v zvezi s padanjem cen prašičev.
Kava. Tendenca za kavo jc kaj ntstalna. Ta teden je bila zopet čvrsta,
Riž. Tendenca je nazadujoča. Danes stane italijanski riž 133 lir meja. Čuditi se je, kai zaslužijo pri rižu v očigled tako nizkim cenam italijanski producenti. Lani so bile cene znatno višje, letos pa je bila povsod dobra letina.
Sladkor. Na našem trgu ni izprememb Zani miva je ostra borba med našim sladkornim karto-lom in uvoženim sladkorjem iz Češkoslovaške Lani n. pr. so bile cene ravno za božične praznike, ko jc velik konzum sladkorja, zvišane. Letos pa je n. pr neka zagrebška tvrdka uvozila sladkor iz Češkoslovaške in jc tako prisilila kartel, da je znižal cene. za 25, oziroma pozneje za 50 par. Še pred tremi dnevi je bila cena sladkorja v veletrgovini 15.05 Din kocke in 13.50 kristalni, v petek pa je dotična tvrdka prodajala sladkor v kockah po 13.30, kristalni po 12.57 Din; v detajlni trgovini pa jc v petek znašala cena sladkorja v kockah
15 Din in pričakuje se nadaljnji padec cen. * * •
Znak izboljšanja konjunkture. Po naši statistiki je bilo vpisanih v trgovinski register v tretjem četrtletju t. I 13 družb z o. z., katerih kapital znaša 1,755.000 Din. To je v letih 1926. in 1927. najvišje doseženo število (po višini kapitala) — Skupno se je vpisalo v prvih treh četrtletjih 42
družb s kapitalom 3,378 000 Din napram 37 s kapitalom 2918.000 Din v odgovarjajoči dobi lani. Ta statistika ustanovitvene delavnosti nam kaže izboljšanja konjunkture.
Rekordna povojua produkcija feklas 55 odstotkov predvojne! V poslovnem letu 1926.—1927. (poslovno leto se konca s 30. junijem) je Kranjska industrijska družba producirala 42.606 ton sirovega marlinovega jekla napram 37.596 tonam v letu 1925,—1926 Produkcija v letu 1913—1914. jc znašala 76.834 ton. Produkcija 1926—1927 je sicer po vojni najvišja, dosega pa lc 55 odstotkov predvojne. V tekočem poslovnem letu so se razmere radi sporazuma med jeklarnami izboljšale in pričakovati je znižanja produkcije.
Borzo
Dne 26. novembra 1927.
Tudi tn teden je bil devizni promet nn ljubljanski borzi živahen. Večino potreb je morala kriti Narodna banka. Dosti privatnega blaga pa je bilo v devizi Ne\vyork Promet je znašal 17.7 milijona Din napram 16, ozir. 20, ozir. 13 milijonom Din.
Berlin se jo od 13.56 v zičelku tedna učvrstil na 13.57 ob zaključku, Dunaj pa je popustil od 8015 na 8.0125 London so je nadalje učvrstil: od 276.90 na 277 05. Newyork pa je popustil od T6.75 na 56.74. Trst je od ponedeljka na torek narastel od 308.70 na 309. od srede na četrtek pa je oslabel od 309 na 308.75. N"pram prejšnjemu tednu jo lirn celo čvrstejša. Mednarodno sta bili cel teden čvrsti devizi: London in Pariz. Romunski lej pn je nazadoval za. radi notranjepolitičnih zapletljajev v Romuniji, ki jih bi mogoče izzvala smrt min. predsednika Bratiana.
Na efektnem tržišču v Ljubljani je bila v petek zaključena vojna odškodnina po -102. Strojne pa so v primeri z začetkom tedna popustila od 80 bi. na 60—70.
Državni papirji so cel teden tendirali ob višjih kurzili: tako v Zagrebu 7% invest. posoj. 81.5—85 napram 88.5—84. vojna odškodnina 402.5—403 napram 398.25—-100 ter agrari 52.5—53 napram 51.5. Bančni papirji so tendirali slabše, industrijski papirji neizpremenjeno.
Na Dunaju se je učvrstila Trboveljska zaradi predstoječegn občnega zbora in dividende 30 Din vnaš najtežji papir) od 61.9 na 63.4, Kranj. ind. je popustila od 47 na 46.5. Ruše neizpremenjene 37.
Za blago glej >Tržnn poročila«.
DENAR.
Ljubljana. (Prosti prom.) Devize: Berlin 13.57, Curih 10.955, Dunaj 8.0125, London 277-05, Ne\vvork
56.74,	Pariz 223.25, Praga 168.45, Trst 309.125.
Zagreb. (Prosti promet.) BerUn 13.5675, Curih
10.955, Dunaj 8.0125 den., London 277.05 den., Ne\v-york 56.74, Pnriz 223.5, Praga 168.45, Trst 309.25.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.84, Budimpešta
90.75,	Bukarešt 3.17, Dunaj 73.12, London 25.30, Newyork 518.45, Pariz 20.40, Praga 15.365, Trst 28.22, Sofija 3.75, Varšava 58.10. Madrid 87.15.
Trst. Belgrad 32.?,6-32.08, Curih 353.50 -355.50, Dunaj 236.S5—262.50. London 89 50 -89.65, Newyork 18.35—18.36, Pariz 72.10—72.25.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4825, Kodanj 190, London 34.59, Milan 38.59, Ne\vyork 708.90, Pariz 27.89, Varšava 79.-18. Valute: dolnrji 706.50, francoski frank 27.84, češkoslovaška krona 20.985.
Praga. Devize: Lirn 183.50, Belgrad 59.45, Pariz 132.75, Kondon 164.55, Newyork 33.755.
Dinar: Ne\vvork 176.05. Berlin 7.375, London
277.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest. posojilo 84.5, agrari 52.5, vojna odškodnina 402.
Trst. Adria 182, Assieurazioni Generali 4300, Cosulich 177.50, Riunione adriatica 2040, Tripcovich 259, Split cement 225, Trž. Lloyd 733, Dalmatia 97, Oceania 96.50.
Dunaj. 1'odonavskn-savska-jadran. 82.60, Hrv. esk. 10.50. Ilipo 7.05, Alpine 45.25, Lejitam 11.50, Trbovlje 63.75, Kranjska industr. 4640. Ruše 36, Gutmann 26.10, Mundus 169.50. Slavonija 1.59.
BLAGO.
Novi Sad. Pšenica bač. 295—297 50, potiska 300—302.50, ban. 290—292.50. ?r 295- -297.50, rž bč. 280—290, ječmen bač. 245—250, sr. 245—250, oves bač. in sr. 230—282.50, koruza bač. 220—222.50. baš. nova kval gar. 200—205. bač 12—1 212.05—215, 1—2 par. Indjija 217.50—220, 3—4 227.50—230, moka o g in gg 417.50-425, 2 397.50-400, 5 377.50-380, 6 D17.50—325. 6K- 287.50, 7 287.50—290, 8 197.50-205. otrobi bač., sr., slav 175—180. fižol bč. beli novi 360—370, izbrani 375 - 380. Tendenca čvrsta. Promet: 9 vag. pšenice, 45 vag. koruze, 6 vag. moke, 2 vag otrobov, 2 vag. ječmena.
Budimpešta (termiiiska borza). Tendenca čvrsta. Pšenica marec 31.88—32.02, zaklj. 32.02- 32.04, maj 32.20—32.32, zaklj. 32.30—32.32. rž marec 30.50 —30.74, zaklj. 30.72—30.74, maj 30.78 -30.88, koruza maj 25.56—25.70, zaklj. 25.72—25.76.
Cenjenemu občinstvu se toplo priporoča
za obilen poset
HH.1SJ- M »i 18
martfsor, Vetrinfsba ulica
na deblu od 40 cm srednjega premera naprej se	v gozdu, ležečem
ob okrajni cesti. Interesenti zu to naj stavijo ponudbe v PUŠENCE ŠT. 14, POŠTA OliMOZ.
NAZNANILO
otvoritve sostiine
na dvorišču hotela »TRATNIK«, Sv Petra c. 25
dre 27. novembre 1927 — kjer se bodo točila prvovrstna dalmctinska vina šibeniškega okraja iz lastnih vinogradov. Priporoča se za obilni obisk
A. SUNARA.
Otvorjen je nov
modni salon Jonpto'
Ljubljana, Florjanska ulica 9
vis-a-vis šole pri sv. Jakobu.
Pridite in prepričajte se o najnovejši izbiri damskih klobukov in nizkih cenah! — Za obilen poset se priporoča
Sabina Roller-Novakova,
Važno za kroja6e! Izšla je nova. velika
Knjiga krojaštvo
za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem oziku. - Dobi se pri
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Zahtevajte opis knjige
Za fllifcavža in Božič
najlepša in najcenejša darila: velurji in parhenti, izgotovljcni plašči in obleke, zimsko in letno perilo za odrasle in otroke — v krasni izbiri v trgovini
Marija Rogelj, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 26 — poleg Kolodvorske ulice.
99
SIDOL

99
99
najboljše sredstvo za čiščenje kovin, čisti tudi najfineiše kovinaste predmete, zlato, srebro, ogledala, okna Pri nakupu pazite v lastnem interesu na ime
SIDOL"
ter odločno odklanjajte raznovrstne ponarejene znamke.
SIDOL"
se dobi v vsaki trgovini.
»Pastirci iz spanja!«
16 božičnih pesmi za mešani zbor, solo in orgle. (Cvekovi, Gerbičevi, Vavknovi, Levičnikovi in drugi napevi.) Uredil Josip Sicherl, izidejo pred 1. deccmbrom v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
AH §0 tO ČlCIflfl?
roke ? noge?
oče ?
ušesa ? nos? s?-

zobje?
glava? »-
Ali je celo lelo, katero Vas muči in pov-zroču © boli? Ako Vas druži v grlu, ako čunte mrzioto v nogah, teda* je dana tudi Vam prilika, da 80 osvedotite, v kako kratkem času lahko odstranite s starim priljubljenim nnrodnim sredstvom m kozmntikom, kt ko ga rabili že naši dedje, lepodišerim ,.Foller-jevim" (.Elsufluldom' te Vaše muko. Cut.te 9e Ii češče duševno In telesno trudne, pn-hlajono, hrpavo. nahodne, pojavljajo so Vam Ii cešče revmatične bo eni in se čutite jIhIh* ledaj bodete tudi vi polom drgnenja mazanja in pranja zEl-afluHom odpravil to zlo. Nekoliko kapljic tndi za notranjo upombolTo »repročnje H želodčna nerazpolotenja in prija izvanredno
V lekarnah in tozadevnih trgovinah zahtevaite povsod pravi Fellorjov Elsafltdd v poizkusu i li steklemfMeah po ti Din, v dvojnih po 3 Din, ali Speeijalnlh po 2fi I)in. Ako naroiMte diroklno po poŠti, tedn.l Vas *lnne '.i poiz-kiiHnili steklnnic nti 6 dvojnih ali 2 Specijalnl r,2 Din z omotom In poJtnino vred. Nasprotno pa :!7 poizkuša li ali 18 uvojnlh ali ti Spoeijalnih sainn I3'J Din. Naslov oznanite Jasno: lekarnarju
B EUOEN V rCLLER. STUBICA DOIMJA | fc	Elsairg 134 nrvaishti
B£S
I.
• Z........S.
t........r i
i !
Srednii devten* tefa i HuN'. borzi od 21. do 25. XI. 1927.
Dne	Berlin	Curih	Uiuiai	London	Ne\vyorh	Pari/.	1'rHKB |	Trsi	
21. 22. 23. 24. 25.	13.56 13.56 13.5675 1 O Kl . Oni 1 13.57	10.955 10.'J55 10.955 10955	8.015 8.015 8.0i25 £.0125 8.0125	27-1.90 277.— 277.-277.05	56.75 56.74 56.74 56.74 56.74	—	I6*.45 '68 iri	308.70 309.-309.- 'IMU 7P,	i 1
		10.955				224	168.43		1
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca 1-50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 rli 5 D4n. Oglasi nad devet vrstic se rafunajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
VAJENCA
DEKLICA 15—16 let,
bi se rada učila v trgovini. Naslov v upravi pod PoStcna lit pridna 9381.
Mesto vzgojiteljice
išče diplom, inteligentna otroška vrtnarica, ki se dobro razume na odgojo otrok. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9400.
Manufakturist
prima detajlist in engro-sist, išče službo. Ponudbe na upravo pod št, 9393.
nolflipa slara " iet,
UGRIIl/ll ;Sče mesta v trgovini na deželi. - Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 9417.
za krojaško obrt sprejmem takoj. Hrana v hiši. Anton JARC, Ljubljana, Semeniška ulica 4. 9296
Mlinarja
Iščem za valjčni mlin, v starosti 30—50 let, ozir. dam mlin tudi v najem. M. RIBNIKAR, Retnje, pošta Križe.	9329
Učenec
zmožen slovenskega in nemškega jezika se takoj jprejme v trgovino spe-cerije. FERDO KAUF-MAN, Maribor, Kralja Petra trg.	9348
Veliko elektrotehnično podjetje potrebuje
s 1. januarjem: 1 absolventa elektrotehničnega oddelka, višje obrtne šole, s prakso, t mlajšega elektromon-terja, sposobnega tudi za pisarniška dela. 1 strojepisko za hrvaški in nem. jezik, ali slov. in nem. jezik, z znanjem stenografije (tudi začetnico). — Pismene ponudbe na Poštni predal 103, Ljubljana, z navedbo zahtev.
zastopnike"
in ZASTOPNICE
ta razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK v Mariboru.__5512
VRTNAR
zmožen za vsa v to stroko spadajoča opravila — priden in pošten — se sprejme v stalno službo s 1. januarjem na graščino na Štatersko. Ponudbe na upravo lista pod: »Vrtnar« it. 9370.
MLEKARJA
liče večja mlekarna na deželi; biti mora v vseh strokah mlekarstva in Birarstva, istotako v pisavi dobro izvežban. — Nastop službe 1. januarja 1928. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista pod: »Marljiv« 9366
Iščemo za tovarno pod-petnikov izurjene
kopirerie
evnt tudi ŠLAJFERICE. Prednost imajo oni kopi-rerji, ki so že delovali na »Framagovih« strojih. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 9403.
Izurjena ŠIVILJA
ge sprejme, vajena krojenja pletenin. - Ponudbe pod »Šivilja št 9447« na upravo »Slovcnca«.
Izvežbano šteparico
za usnje, sprejmem. — Spodnja Šiška, Lcpodvor-ska cesta 23._9419
Dva dijaka
ali solidna gospoda sprejmem na stanovanje; na željo tudi zaitrk. Naslov v upr. lista pod št. r<467.
služkinjo za vse
pošteno, ubogljivo, zdravo in snažno, tudi začetnico, sprejme uradniška družina z enim otrokom na deželi Nastopi lahko takoj ali 1. ian. -Samo take, ki rade delajo, naj se oglasijo do 10. dec. - Naslov v upravi lista pod: »Dekla 9438«.
Z malim trudom zajamč.
VISOK ZASLUŽEK.
Iščemo zastopniko za prodajanje drž. vrednostnih papirjev na malo odplačilo, kateri so zvezani z zavarovanjem 10.000 Din. Zaslužek za vsakogar, kateri je le malo agilen, do 10.000 Din mesečno zajamč. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zastopnik« St. 9482.
KOVTRARCE
se sprejmejo. Ljubljana, Roina ulica štev. 19.
Pozor, čevljarji!
Čevljarska delavnica se odda vnaj^m v prometn. kraju v bližini Ljubljane z obrtnimi pravicami, potrebnim orodjem in električno razsvetljavo. Naslov v upravi pod: 9386.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoi Pokojninski zavod v Ljubljani. Gledališka 8.
sobe za pisarne
v pritličju, blizu glav kolodvora, se takoj oddajo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9416.
pouk a
krojev an ju damskih oblek daje redno (za dom in poklic) edino strokovno ! izpraž učiteljica in lastnica modnega salona ROZA MEDVED, Ljubljana, Mestni trg št. 24 (nasproti rotovža). Uspeh pouka zaiamčen. Učenkam z dežele se preskrbi stanovanje in hrana po zmerni ceni. Istotam se izdelujejo tudi vsakovrst. kroji po meri. 9281
Stanovan/a
sprejemamo prijave stanovanj ter jih oddajamo najboljšim najemnikom. -
»POSREDOVALEC«. Sv. Petra cesta št. 18.
STANOVANJE
(2 sobi in kuhinia), išče mirna stranka (2 os'bi) za mesec maj. Ponudbe upravi pod: »Maj« 9284.
posestvo s 45 orali
njiv, travnikov in gozdov, (letno 20 sežnjev drva), 2 hiši, hlev za 12 goved in za 4 svinje, kozolec s senom in slamo, stroj in vratilo, prodam za 65.000 Din. Več v upravi: 9401.
Majhno parcelo
kupim. - Točne ponudbe je poslati na upravo lista pod »Parcela Ljubljana«.
7fif*Ji na	po-
J_ljioni s polnojar-
menikom, moderno urejena, s približno 2C00 ra3 okroglega lesa, v večjem mestu Slovenije, se ugod. proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9429.
Trgov, hiša
na najprometneišem kraju mesta Maribor, se z zalogo vred takoj proda. - Ponudbe pod »T~govi-na 1927« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
HLODE
smrekove in jelove,
od 20 cm debeline in od 4 m dolžine naprej, suho , blago, vsako množino, kupi proti takojš. plačilu
Fr. Gorjanc & Cie„ Kranj.
Kupim dobro ohranjen
HARMONIJ.
Naslov v upravi lista pod šifro: »Prosvetno društvo« štev. 9367.
češplje
Srne in zajce
kupujem v vsaki množini. FR. SLAM1Č, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
Jesenov les
stoječ ali sekan v hlodih, kupim. - Ponudbe na naslov Janez Žabjek, kolar, Spod. Hrušica. 9444
Več vagonov smrekovih tramov kupim takoj. Prosim ponudb z navedbo dimenzije in množine, ter cene franko meja. Rabim tudi obdelan hrastov, meces-nov, Upov in jesenov les.
-	JAKCB ROZMAN, Bohinjska Bistrica 16. 9446
Razpisujemo
dobavo 130 m3
jamskega lesa
—	Ponudbe jc vložiti do 13. decembra 1927. Več se izve pri Dirckciji drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže.	9428
Razrfejemo
dobavo
6 vag, kraj ifcov
— Ponudbe je vložili do 13. decembra 1927. Več se izve pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže.	9427
najem
v Dražencah 39
z gospodar, posl.
STANOVANJE
razpoložljivol V
oddam hišico
in 4 orali zemlje, V\ ure od Ptuja, ozir. Yk ure od postajice Hajdina. Informacije daje Martin Krivec, Bled 2.	9394
Stanovanje
se takoj odda v Št. Pe-terskem predmest. Poizve se v upravi lista št. 9411.
STAVBI?* A ob Dunajski cesti pod mestno občino po Din 10.—. »POSREDOVALEC« — Sv. Petra cesta 1?, Ljubljana.
s posebn, vhodom sc takoj cdda. — MARIBOR, Ob železnici št. 4/II.
SOBA femopdovdrfev
najem dvema oziroma enemu solidn. gospodu. Soba je v visokem priti., spredaj velik vrt in povsem miren kraj. Več v upravi lista pod: 9413.
Cnhn 'eP° opremljena ^mUh zračna, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. Naslov v upravi lista pod številko 9395.
prazno ali pa opremljeno, lepo parketirano, elektr. razsvetljava, souporaba kopalnice — oddam 2 gospodičnama ali za-konsk paru brez otrok, takoj ali s 1. decembrom. Naslov v upravi pod 9412
Separirano SOBO
išče soliden gospod, najraje v bližini jubilejnega mostu, z navedbo cenc. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: Snažno.
Gospodična obrtnica išče opremljeno — separirano cnhn v mestu. Plača OUUU dobro Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro: »M. S.«	9445
DANES v gostilni »Amerik a« na Glincah priredi godb. društvo »Gradašca«
zafeavm večer.
OKNA za teplo gredo
(Mistbeet) se kupijo. Ponudbe: Ljubljana, Mala čolnarska ul. 9, Trnovo.
STARE~OBI. E k E .
pohištvo, najbolie plača Ljubljana Dopisnica za-dostuie, pridem na dom! P reku h - Stari trd 26,
""borove
Razpisujemo
dobavo treh
glinastih peči.
Ponudbe do 9. dccemhra 1"27. — Direkcija državnega rudnika Zabuk->vi.a, pošta Griže.	9126
KNJIŽNO "OMARO
tcinnooolilirano, steklena vrata, do^ro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo pod: »Knjiga« 94S0.
PjfCSH za krmo kupi J. ČERNE, Kolodvorska ulica štev. 17.
Prvovrstna inoz. tvrdko
večje količine smrekov.
rezanca iesa
dolž. 4 m, običajna deb., širina I. II. III. franko Su-šak, ter ca. 200.000 ms hrastovih železn pragov 260X25X11 cm, franko Postumia. Dobava takoj ali sukcesivno do konca 1. 1928. Detajlne, obvezne ponudbe poslati na: »F. M,, Ljubljana — kavarna Slon«.	9449
iz sedanie sečnje od 7 m do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele, kupuje stalno proti najvišji dnevni ceni DRAGOT1N KOROŠEC, Šmartno ob Paki.
Vsakovrstne
Zatekla SiS^t
! la, temnorujavc lise, - iz I i Šiške proti Št. Vidu. --1
Oddati jo je proti nagradi j J. MEDVED - Ljubljana I VII, Bellevucska cesta 4,
po uaivišjih cenah Ocrne, juvelir, Ljubljani \Volinvn ulica štev
SREBRNE KsiONE
kupi F. CiscJein,
Multljani, Crošernovs t.
Isukove hiotte
le prvovrstne, od 35 cm debeline naprej, od 3 m dolžine naprej, brez grč in drugih napak sveže, kupim vsako množino — Ozira se le na ponudbe z navedbo cene tranko vagon nakladal postaja. Plačilo takoi pri prevzemu Kupim tudi jelieve hlode za žago. Ponudbo na IVAN ŠIŠK tovarna parket in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ul. 4 Ulotaii) sc prodajajo suha drva in odpadki od žage po najnižji ceni. 8121
BOŽIČNI PRTIČKI
se dobe najcenejše pri
Upravi VIGREDI, Ljubljana, Ljudski dom.
Vsled preureditve jc naprodaj več
mlinske oprave
iu čistilni stroj za zdrob, vse v dobrem stanju. — Franc Škerjanec, valjčni mlin, p. Radomlje,
KLAVIR dobro ohranj., proda ceno L. WEBER, Jescnice-Fužinc 107.
BrrOfl zdravilni, zaiam-aeno pristen, iz lastnega čebelnjaka, proda kg po 25 Din čebelar Peter Pavlin. Jeranovn ul. št. 4, Ljubljana - Trnovo.
* % MAIBOLJŠI PREMOG
Čebin U/oifova 1/2 Večjo množino pristnega
medu
i m a naprodaj Vckoslav B.ntina, čebelar, Križcvci pri Ljutomeru. 9313
VISOK VOZIČEK
dvojno poniklian, skoro nov, ugodno prodani. Naslov v upravi pod št. 9479
za žganjekuho ima v za- I logi A. ŠARABON, Ljub- 1
Ijana. — Na zahtevo sc pošljejo vzorci. 9382
Brinje
italijansko in istrsko
ima v zalogi
a. šarabon,
LJUBLJANA. - Na za-htevo sc pošljejo vzorci.
"šivalni stroj "
zelo malo rabljen poceni naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod št. 9464.
Trbov. premog, drva.
Pogačnik, Bohoričeva 5. Telefon št. 2059. 9468
proda se
po ugodni ceni majhen voz zapravljivček in majhen konj z vso opremo. Naslov se izve v upravi »Slotenca« pod it. 9421.
kontrabas
ceno prodam. J. Medved, Ljublj. VII, Bellevueska 4.
OTROŠKI
voziček
lep, dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov pove uprava lista ped št. 9481.
med ajdov, večjo množino iz lastnega čebelnjaka, ter LOVSKO PUŠKO, dobro ohranjeno — proda ANDREJ JF.MEC, Dolsko, Dol p. Ljubljani.
Jedilno orodje
krasno, srebrno, skoro novo, kompl. za 12 oseb, po zmerni ceni prodam. Naslov v upravi: št. 9492

pronuvlju, . tati oi usve žu.te kri, izbotJSa, slabo prebavo sit botno ilcto vanjo eroves in vzpodbuja apetit. - 1 paket Din zn-- — Priporoča:
I.oltarna tlnhovco Ljubljana Koncrrsni trg
TRGOVSKI LOKAL
manjii, na promet, točki v Ljubljani, s koncesijo za mešano trg., predam vsled bolezni agilni osebi. Potreben kapital 15—20 tisoč Din. - Ponudbe na upravo pod: 250-letno« štev. 9397.
Posredovalnica za službe
sc priporoča vsem cenj. interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe. Elizabeta Lorber. Maribor, Vetrlnjska ulica 5.
OBLEKE in PERILO
pri L TRPiNU
MARIBOR Glavni trg štev. 17
ker tam je res najfinejše blago po zmernih cenah!
potrebščine
za KROJAČE in ŠIVILJE v modni trgovini
mm paš
Maribor, Slovenska ul. 4
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vse damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd., itd. Strogo SOLIDNE CENE!
DRUŽABNIKA
iščem s kapitalom 50.000 Din za dobroidočo obrt,
Primerno tudi za dame. rednost imajo glasbeniki. — Pismene ponudbe na upravo »Slovcnca« v Mariboru pod it. 50.000.
Velika izbira
najmodernejših damskih KLOBUKOV po najnižjih cenah nudi
Frida Novak
modistinia - Maribor, Gosposka ulica itev. 28.
K. Graniti
krznariia v Mariboru, Gosposka ulica štev. 7.
Največja zaloga finih in najcenejših KOŽ za kožuhe. Vsa v krznarsko stroko spadajoča dela se izvršujeio promptno in po najnižjih cenah. - Kupuje vsakovrstne kože divjih živali, kakor: dihurjev, lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
Proti naduhi
priporoča
Astma prašek
in ARtniii cigarete
lekarna Bahovec .
LJUBLJANO. Kongresni trg. j
Kašo,
ješprenj, ajdovo moko
vedno svežo oddaja na debelo veletrgovina
A. VOLK. LJUBLJANA
llnsljevn costn Stev. 2t,
niodroce, posteljne mrežr, želez, posteliv (zložljive) otomane. divanc in drug* tapetniške izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma).
za obleke in perilo
najboljše kakovosti in po najnižjih cenah nudi
Srečko Pihlar
manufaktur. trgovina, maribor
Gosposka ulica itev. 5.
ELEKTRO-^t
vršuje ALOJZ ARHAR v Spodnji Šiški, Celovška cesta 80 Solidno delo, I cenc zmerne.	8509.
iagieb Jur e sn57
priporoča najoolfse tamburice, par* llture, stiune ole in vse cotrebitlne /a vsa glasbila
ffi^aPj^^a M«*««
napirlilil
Ceniki fronko razstavi
I. VARDSAN
Slsnk 53. Hrv.
Priporoča svoje najboljše
Tamburice
Svežo na jfinejše, norveško
ribje ol$e
iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam
Volna - bombaž
za strojno pletenje tn ročna dela. dobite po najnižjih cenah pri PKELOGU. LJUBLJANA. Stari trg 12 • Židovska 4.
Pozor! Popravila ur, zlatnine, vam preskrbi precizno, hitro, z jamstvom
D. MARINKO
urar, Ljubljana, Florfan-ska ulica 31.
Damske
klobuke
najmodernejše, najceneje, filc in bar»un, priooroča modni salon ANGELA SMREKAR — Kongresni trg 4, Ljubljana.
Vsi K Miklavžu I
Zakaj se ne bi veselili, iier je že sv. MiM
tu v Ljubljani na Vodoikovem trgu v trgovini M. Cermak in drug, kjer dobi
vsaka gospodinja za Božične prazuike po bro/ltonkureučnih cenah: nove rozine, groidiče, evebe, prislui trčani med, orehova jedrca, mandlje. lešnike, vani!i|o, fige, orehe, citronat. arancine, najfinejšo banaško moko za pocivo in kruh, suho in namočeno jiolenovko, vse vrste kompotov, marmelado, čokolado, lionjak, rum, likerje, fa| ler vse drugo špecerijsko blago ua drobuo in debelo. — Gospodična kuharica ima veselje do življenja, od kar kujiuje vse špecerijsko blago samo pri Miklavžu, ker samo s tem zadovoljuje svojo gospodinjo. Zato: Vsi U Miklavžu!
Vsi le Miklavžu!
Fina šivilja
izdeluje plašče po 100 D, kostume in toalete najceneje. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 9462.
Že sedaj si naročite
lepo izdelane
FIGURE za JASLICE
Sv. družina, Trije kralji, razi. pastirji, osliček, vo-ličck po 10 D, slon 15 D, kamela z gonjačem 30 D, ovce po 3 in 5 Din. Močno blago in trpežno barvano. — Razpošilja R. GOTZ, Ljubljana, Tržaška cesta 24 I. 9448
Restavracija
pri »Roži«
Ljubljana, Židovska ulica, toči pristno dalmatinsko VINO tvrdke brača La-san. — Vedno topla in mrzla jedila na razpolago.
šivilja
za perilo in obleke gre šivat na dom. - Naslov v upravi lista pod it. 9415.
600 Din
W na mesec '•C
zaslužite lahko doma z lahkim delom. Primerno za moške in ženske, zlasti še zn mladino. Za pojasnila, pouk in vzorec priložite Din 10.—. Ako sprejmete delo, se Vam denar vrne. Zaslužek zajamčeni — Cenj. vprašanja nasloviti pod »Postranski zaslužek« — na poitni predal št. 9, Ptuj, Slovenija.	9476
M MMmm
primerna darila po nizkih cenah priporoča tvrdka
Ljubljana, Pred Škofijo 21
Svetovno znani najboljši šiualni stroj je edino ie stoc-wer za rodbinsko in obrtno rabo.
ZA1.00A
tihi, U|
jEUHUUKGOVB ULICA 6/I
toletou štev. 3080.
droženko, brinjevec. konjak, rum, vse vrsle likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, kisa za lutmarce dobite po ugodnih cenah v trgovini
Gosposka ylica It. 19
Postrežba ločna. — Na drobno in debelo.
Jakob Perhevec, Maribor
tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov.
lesna trn ro gnrein pec z zrafno kurjavo
m.	
g ®	
	
J c^	<9
	»I
3 lil	© 3
Z 10 ks drv ogreva sobo skozi 24 ur
„ZEPHIR" ivornica peči, Subotica
Dobi se * Ljubljsni pr! Sreznlk & Fritsch

Najboijši šivalni strol
je edino le
■IHEI 11 IHEI
za (lom, obrt in industrijo ter švicarski plelitnl stroj „OUBIED" Istotam t zalogi pisalni stroji
..URANSA"
J©s!p Peteline
L. ubrana
bli zu Prešernovega spomenika ia vodo
Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi na mesečna odplačila.
Radi velike zaloge se prodaja ceneje kot bi bilr
razne flanše za damske plašče, double za zimske suknje in raglane, pri manulakt. trgovini ANTON MACUN v MARIBORU, Gosposka uiica štev. 10. Glej spremembe cen v izložbi, katere veljajo samo pri nakupu proti takojšnjemu plačilu.
Elektrotehnično popelje
* tcliu, Canfcai icv® cesto 2
(poleg davčnega urada).
Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev radio-aparaiov. Poprava elektromotorjev in vsakovrstnih električnih naprav. V zalogi: lestenci, svetilke, likalniki. motorji števci, žarnice itd in ves elektromaterijal Točna postrežba! Nizke cene! Proračuoi brezplačno'
»i||iiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillmi
5' Jnteresantno broJuro ^ uspešnem
zdravljenju , zolčnih kamnov j
Vam pošlje brezplačno f lekarna pri Odresenihu f PrtgalL, Vsšehndsha Ir. fflffifiHTiiiiiiii^iSf i i niiiirnitmn
v® v
nudim svojo bogato zalogo po brezkon-kurenčnih cenah.
Tu- in inozemske bonbonjere v elegantni opremi po vseh cerah, kakor tudi kandite, odprto, od najcenejšo do najfinejše kvalitete,
Čokolade, kekse, kompote, vložene gobe in ku-marce, karlove oblate.
Likerje, šampanjec, malega, samoš, cara (Torino), rum, slivovec, konjak.
Zlata kapljica, odprta, liter po 28 Din.
Vse vrste ribjih konzerv, kilske ribice (Sprotten, Vollieitbucklinge), prekajeni los (Raucherlachs) slanike.
Različni sir in ribe, oprove za parklje, zbirke za božična darila. — Oglejte si izložbo dne
27. nev, in 4. dec. ob 14. in 21. uri!
L. UHLER, delik. -
GLAVNI TRG.
Tužnega srca naznanjamo, da je naš dobri, srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in ded, gospod
Andrej žirovnik
posestnik
dne 25. nov., po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek dne 28. nov. ob 8 zjutraj iz hiše Glinica 3, na župno pokopališče v Št. Vidu.
Priporočamo ga v molitev.
Gliiiica pri Št. Vidu nad Ljubljano, dne 26. novembra 1927.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA.
Za ljubeznjive dokaze iskrenega so-čuvstvovanja ki so ni-m došli povodom smrti našega ljubljenega soproga, očeta in brata, gospoda
A?eks. Schuherta
kakor tudi onim, ki so kljub slabemu vremenu in dolgi poti prihiteli od blizu in daleč k pogrebu, se najprisrčneiše zahvaljujemo. — Posebno sc zahvaljujemo tov. Vojnovič et Cie., zastopstvu cestne železnice in šport kluba »Blisk«. Vsem najprisrčnejši: Bog plačaj! Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 28. novembra oh 8 v stolnici,
Glince— Ljubljana, 26. nov. 1927.
Žalujoči ostali.
z automatično regulacijo, sedaj še v obratu, se poceni proda, ker je projektirana večja. Turbina je pripravna za padec od 3'5 do 6 m in za 40 - 90 konjskih sil. Reflektanti kupijo lahko istočasno tudi jermenico. — Obrniti se je na:
ZABRET & KO, d. z o. z*.
hronfsha tovarna kmenegu olja ln iirneza. firitoi pri Kranja.
Violine od 95 Oin, crrnmofoni od 315 Din, rofine harmonike od 15 Oin mandoline od 136 Oin. ottre od 11)2 'Uri jriarnod 2117 Din 1,-seim in pločevinasto pihtila. tumhurice i. t d. v prvovrstni kvaliteti, po izredno nizkih ocnah, direktuo s tovarniškega ikluduliičli
S dni nu o n I e d. Instrument, ki Vam ne bi ugajal,
vzamemo nazaj. Veliki lhiKtrovnnl cenik zastonj. Zahtevaite g« takot od tvrdko: Skladi55o
ME1NEL & H^ROtD,
tovarna clus'II. grrninolonov In harmonik,
Maribor stev. 102.
icciVAinrju-jj

VIeio prvih vinogradnikov
1
❖ ^ ^ ^
S &

prt
Krekov trg.
araRHRBBvmK;
DubJe-štote, velurje, katngarne,
češke in angleške kvalitete kupile zanesljivo dobro in no konkurenčnih cenah nri tvrdki
/ PRI: A C Maribor Glavni trg 13.
Praške
Dunajske

S'*
y/
Novosti
V.
obvezo in glejte nove
cene Čevljev: Iz teletine moiki 152*- Din Iz kravlne moški
podkovani 154"- Oin ti boks. moški 175'- Din Gorski (goiterd) 180 - Din iz teietlne .enski 152'- Din Iz boksč renski	175'- Din
Iz ševreta renski po'Cevlii I69-- Din Iz iaua :enskl pot£e»lil 189 - Din Iz nvfine utrošhi	30'- Din
Iz leetine otroški	4V- Oin
ti boksa otroški	54'- Din
Naročite takoj čevlje1 Pišite takoj po cenik z več KkKifilikami. Industrija čevljev in vele
trgovina r. $iermecttt. Celle. šiev 18.
Kar ne ugaia se zamenja ali vrne denar
J

Pravo češko perfe tri puh
po vseh cenah.
Odeje iz vate in puha. Zahtevajte vzorce.
„Weka", Maribor iS
specijalna trgovska hiša za praktično opremo stanovanj.
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Ljudska posojilnica
\ Celin
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Cankarjeva uiica St. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri niei najvarneje naložen, ker jamčijo polen rezerv in lastnih hiš vsi člani i vsem svoiim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni in invalidni davek platuie posojilnica.
Hranilne vloge nad Din 52,000.000-
Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani obče
zav*>rovatn* «i. cf. „Ssva" v Zmturelbu javi tužno vest, da je njegov mnogoletni blagajnik in prokurist, gospod
rtacIJ Lencek
danes ponoči preminul.
Pogreb bo v ponedeljek dne 23. novembra ob '/215 iz hiše /ilosti Dvorni trg štev. 1.
Pokojniku, ki je bil vzor zvestega in vestnega uradnika, ohranimo časten spomin.
Ljubljana, 26. novembra 1927.
Mestni popretinl zavod v Ljubljani.
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš najstarejši tovariš blagajnik in prokurist gospod,
Ignacij; Lenčck
danes po noči za vedno zatisnil svoje oči.
Blagopokojniku, ki nam je bil vselej naš dober in vzgleden tovariš, ohranimo naš trajni spomin.
lir dnlŠtto generalnega zastopa za Slovenijo v Ljubljani občne zavarovalne d. d. „Sava" > Zagrebu.
RAZGLAS.
Na semanji dan 29. novembra t. 1. ob 9. url dopoldne se vrši v Novem mestu JAVNA DRAŽBA v korkurzni sklad Rudolfa Kopič spadajočega raznega štacunskega blaga in enega poltovornega avtomobila, sistem Ford, slednjega ne pod ce-nilno vrednostjo. — Novo mesto, 19. nov, 1927.
FRAN PEK.KO, konkurzni upravitelj.
/
Prostovoljna dražba
Večja partija
ortlentaishin preprog
se bode prodajala iz proste roke
dne 3. decembra 1927 od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure na velesejmu v paviljonu „J".
Na ogled so preproge razstavljene
dne 2. decembra 1927
od 9. do 12. ure in 14. do 16. ure v istem paviljonu.
pozor«
Proda sa
manufakturna zaloga v celoti ali v partijah iz konkurzne mase Maks Muršec, dne 10. decembra 1.1. ob 10. uri v Ptuju, Slovenski trg štev. 14. — Pojasnila daje konkurzni upravitelj rlr. Vise-njak, odvetnik v Ptuju.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril
tasetnišHO ne aro. co
u
in sc obenem priporočam za prvovrstno postrežbo, solidno in točno, po ugodni ceni Sprejmem tudi tapetniškega vajenca na stanovanje in hrano.
Franjo Wo!f — tapetnik
Ljubljana — Gosposka uiica štev. 4.
Ki
s a« lil*
prvih svetovnih tvrdk. po znatno znižanih cenah vedno v zalogi. Od lajani tudi na obroke, j
M. ROPAŠ, CELJE.
Vsa popravila in ug!a$e\anje strokovniaško.
Cenj. občinstvu noznanjam, da sem dvorila na Sv. Petra c. 33 (blizu jubil. mostuj
mlekarn©,,
Za obilen obisk se priporoča
Miei Osieršck.
T
Domača vina
ljutomersko iz 1. 1925, 1926, 1927 Haiož nsko mešane sorte, kakor tudi sortirane iz leta 1927 je
pa prod«f
Tozadevna vprašanja pri Fr. Weg-schaider v Ptuju, Aškerčeva ul. 5
■ -jl'4
Svarimo vso javnost posebno na deželi, da imajo pravico prodajati »DAMASCLENE«, nepre-močljivo platno za namizne prte. samo one osebo, ki sc izkažejo z našim potrdilom. Za eventuelna naročila po drugih osebah nc prevzamemo nobene odgovornosti.
Zastopstvo: »Levante«, Ljubljana.



Stran 18.
»SLOVENECc, dne 27. novembra 1927.
>/i Istlna, da le Jesenska ln zimska fiialA^Slftfalitfl Ba dobH izredno prikladna za ogiaše-WMMMflIM II* vanje v ..SLOVENCU", prav posebno ^	9 pa v njegovi nedeljski izdaji. V teh
mesecih se časopis neprimerno pazljlveje prečita. Ne prezre se nit) najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki tn sploh vsi, ki imate kaj naprodaj. Izrabite v polni meri to ugodnost ob vsaki dani priliki ln oglašujte v ..SLOVENCU". Cenik ali proračun zahtevajte od uprave. Uverjen) bodite, da bo _T	m	m ••
veliko Korist!
molitev pridnega otroka
LJUBI SV.MIKLAVŽ ^ KUPI Ml DAROVE
)Sjkatesni/trgovini
IN BONBONIERL
©VAJANEŠ
Jgi LJUBLJANA
301 GLEDALIŠKA ULICA ŠT8
PALAČA W' POKOJNINSKEGA ZAVODA
| T^k	Otrdela kol«
Zmrzlina.	^Cjc^ ** Potenje rok
Oteklina.	in no«-
Utrujenost	^'	lzpahneuje.
Poškodbe in pekoče noge.
ozdravlja noge.
Ako raztopimo malo množino soli sv Koka za noga v topli vodi, dobimo vodo. ki je nasičena t oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščauja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico. ki |o povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa tn trda koža tako mehka da se morejo odstraniti brez noža ali britve Prav gotovo ie. da sol sv Koka /.a noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki. celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi lih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite na enem mestu, ue da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane Din 16'—s Dobiva sp v vsaki lekarni in drogertji.
Znižane cene pil "IMltttlNA« za Nihiavža.
Mamice, ne zamudite ugodne prilike, dn si ogle-	JKtt tlu — «r> » dotr veliko izbiro vsnkovrstnih otroških vozičkov. A "J igrulnib vozičkov sinilo. holemlerlev, matih iivo- tBB«KMfefi/ 7*V koles in trieikljev. šivalnih strojev in dvokoles. ^SI^B™
jm im 7 li r r 1 l Ponobni oddelek za popravo dvokoles, moiorjev,	<t}Ct\
sivamil) strojev, otroSklh vozičkov Ud. EniHjtt-SajA^r'	rauje z ognjem. KijIobo »n stiran mjejo tudi proko
ziine. Ceniki franko.
TPIDUNA* f B L tovarna dvokoles otroških vozičkov, l/nhliann. Karlovukn 4,
po obrazu in životu sploh, odstranjuje v 5 minutah zanesljivo, brez bolečiu in posledic
^Depilatorium Venus"
Cena: t zavitek Din 20"—
Tudi ceno in kakovostjo treba upoštevati pri nabavi poslovnih knjig
Le prvovrstni izdelki I
I wSpectrum" d. d.
\ inž. Knnista, Dubsky in Krstic	|
! tvornica ugleda, in brušenega stekla Idubljana VII
Medvedova ulica iK telelon 343	! I
Zagreb. Ueograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB	j;
Zrcalno steklo portalno steklo, mašiiisko	!!
steklo 5—b mm, ogledala, brušena v vseh	!
velikostih in oblikah kakoi tudi brušene	I
prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevunje	!!
v mod Fina navadna ogledala.	!!
i,
Ročni kovček za potouan e
damske in šolske torbice, 1 stnice, denarnice, tobačnice,
nahrbtniki, gamaše i. t. d. i. t d. Opreme in prit kline za konje, dežne ponjave za konje in vozove, ovratniki in nagobčniki za pse, gonilni jermeni iz najboljšega usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni.
IVAN KR A V OS, MARIBOR
Aleksandrova cesta 13	Telefon 207
knjigoveznica, črtalnica, Industrija trgovskih knjig in š Iskih zvezkov Ljubijana, Florfanska ulica 14
matisrngga dams&ega perila, neaesfmih oprem
in oezsiniff na Koa-sr^snvni trguj steo. 3.
Priporočam se cenj. damam za obilen obisk.
Vljudno nazna' njam, da sem
CenC'.-e >to< nn
RAZPRODAJAH

ie dob* osakonrsmo manu/ak/urno blago samo ari
1RP'N. MARIBOR.
(ilnnni irq -lev. 17.
trgovino
Svetovno /.nune
Prave
.»ANfl 4
vsake vrste, lastni izdelki in izdelki najboljših svetovnih tvrdk; I. Huckels. Blum, Ita, Pichler; kakor športne čepice, copate iz klobučevine in blaga, kupite najceneje v klobučarni
ANTON AUER — MAFIBOR, Vetrinjska ulica 14.
Posebni oddelek za ženske klobuke z veliko zalogo najnovejših modelov. Predelovanje moških in ženskih klobukov Solidno delo, brezkonkurenčue cene. — Prodaja se na drobno in debelo.
iz Bludeoz-a in «ma;l>tablic& i napisom
ima v zalogi samo ing. Mate iiuzelj, Ljujlja >a-Šiška,
■leriiejevr, restn 5 — blizu star« rerkve na dvorišču pod Celovško cesto štev. 58.
Nova brivnica in damski česalni salon I
Spec. striženje bubi - frizur, oiidulirnnje itd. ter vsa v mojo stroko spadajoča dela najboljše in naircnejše. Večletno prakticirange v najboljših salonih v velikih mestih mi daje zmožnost, da zamorem ustreči vsem zahtevam. — Se priporoča
Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo, da je umrl včeraj dne 25. novembra po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 73. letu starosti, naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
IZVRŠUJE LNGBARUNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE, ENOBARVNE, VfCHAR Ni AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLISEJE 7A NAuA-DEH IN NAJFINEJŠI PAPIR «L'ŠEJE PO PERORIJIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN F0T0GPA FIJ4H ZA RflZGLE&NICE, REKLAM. SLIKE, VINJE1E
Mar Mežan frizerka, Jesenice
3 minute od kolodvora — poleg hotela »Triglav«.
blagajnik in prokurist zavarovalnice »Sava«.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek dne 28. novembra t. 1. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dvorni trg štev, 1, na pokopališče pri Sv, Križu.
Sveta maša zadužnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani.
Pokoinika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 26. novembra 1927.
Katarina Lenček roj. Rcplna, soproga. — Katica por. Loretto, Nace, Janko, Mirko, Ladko, Marica in Jožica, otroci — Dr. Franc Loretto, zet. — Franci, vnuček — in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Najstarejša tovarna
I. I. NacfJas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. t>
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega
pohištva, žimnic. zof. foteljev i. u d. p0 zelo nizkih cenah.
Hektograficni aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi
sc dobe vedno po konkurenčnih cenah pri
BARAGA, UUBIJAN
SELENBufiGOVA UL. 6/1.
Telelon šlev. 2\lHQ
Mark Twain:
74
KraSsevič in siromak,
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
Strmei je in se čudil in mrmral nekaj pretrganih besedi. Nato se je obrnil in motril sijajno množico in prekrasno dvorano in je zagodrnjal: »Ampak vse to-le je resnično — popolnoma resnično — to vendar niso sanje!«
lznova je strmel v kralja — in si mislil: »Ali sanjam — ali pa je to le v resnici naš vladar in ne tisti ubogi norček brez prijateljev, kakor sem vedno mislil? Kdo mi razreši to uganko?«
Tedajci mu je šinila neka misel v glavo; stopil je k zidu, vzel stol, ga prinesel nazaj, ga postavil na tla in sedel nanj I
V tistem hipu se jo vzdignilo nevoljno šepetanje, surova roka se ga je dotaknila in nek glas mu je zaklical:
»Vstani, neotesani kmetavzar! V navzočnosti kralja boš sedel?«
Šuiuler je vzbudil pozornost kralja, ki je iztegnil roko in zaklical:
»Ne dotaknite se ga, pravico ima do toga!«
Množica se je osupla umaknila. Kralj pa je nadaljeval :
»Vedite vsi, plemiči in dvorniki, da je ta možak moj ljubljeni, zvesti služabnik Miles Hendon, ki je s svojim dobrim mečem rešil svojega kraljeviča telesne škode in nemara smrti — in zato je po moji kraljevi besedi vitez. Izvedite tudi, da je za še večjo uslugo,
s katero je obdaroval svojega vladarja pred bičem in sramoto in prevzel vse to nase, višji plemič, grof Kentski, in da bo prejel zlata in zemlje, kakor gre njegovemu dostojanstvu. Dalje — s kraljevim dovoljenjem uživa predpravico, ki se je je pravkar po-služil; določili smo namreč, da bodo glave njegove rodovine imole in obdržale pravico, da smejo sedeti v navzočnosti angleških kraljev toliko časa, dokler bo obstojala angleška krona. Ne nadlegujte ga.«
Dve osebi, ki ste vsled zamude šele tekom tega dopoldneva dospeli z dežele in ste bili komaj pet minut v dvorani, ste otopelo zbegani in prestrašeni poslušali te besede in pogledovali sedaj kralja, sedaj poljsko strašilo in zopet kralja. Bila sta gospod Hugon in njegova gospa Edita. Ampak novi grof ju ni videl. Strmel je v vladarja kakor omamljen in mrmral:
»Ej, primaruha! To je moj siromaČek! Moj norček! Tisti, ki sem mu hotel pokazati svojo hišo s sedemdesetimi sobami in dvajsetimi služabniki, da bi vedel, kaj je sijaj! Tisti, ki ni poznal druge obleke kot cunje, ki ni dobil za tolažilo drugega kot brce in udarce, in odpadke za hrano! Tisti, ki sem ga jaz vzel za svojega in sem hotel narediti gospoda iz njega! Dal Bog, da bi imel kako vrečo, da bi skril vanjo svojo glavo!«
Naenkrat pa se je zopet zavedel in padel je na kolena, položil roko v kraljevo roko in mu prisegel zvestobo in udanost in se zahvalil za naslov in zemljišča. Nato je vstal in stopil spoštljivo v stran — šc vedno cilj vseh oči in tudi velike zavisti.
Zdajci je kralj uzrl gospoda Hugona in zaklical je s srditim giasom in iskrečimi očmi:
»Vzemite temu roparju njegovo iažno zunanjost
in ukradena posestva in ga dajte pod ključ, dokler ga zopet rie pozovem predse.«
Nekdanjega gospoda Hugona °o odpeljali.
Zdajci je nastalo na drugem koncu dvorane neko gibanje; zbrane množice so se umaknile in med temi živimi stenami je prikorakal Tomažek v čedni toda bogali obleki. Pokleknil je pred kraija, ki je rekel:
»Doznal sem zgodbo 'eh malo minulih tednov in sem prav zadovoljen s teboj. Vladal si kraljestvo z uprav kraljevo plemenitostjo in usmiljenjem. Si-li zopet našel svojo mater in sestri? Dobro, poskrbeli bomo zanje — tvoj oče pa bo visel, ako želiš in postava dovoli. Vedile vsi, ki slišite moj glas, da bo od današnjega dne za vse one. ki bivajo v Kristusovem zavodu in so deležni kraljeve dobrotnosti, poskrbljeno za njihovo srce in njihovega duha kakor tudi za njihov slabši, telesni del. In ta deček bo bival tam in vse svoje življenje zavzemal prvo mesto v častitljivem zboru ravnateljev zavoda. Zavoljo tega pa, ker je bil kralj, je prav in primerno, da mu pritičejo druge časti, ne navadne. Zaradi tega glejte to njegovo uradno obleko; po njej ga bo vsakdo poznal in nikdo ne sme nositi enake. In kamorkoli bo prišel, naj obleka spominja ljudstvo, da je vžival svoj čas kraljevo dostojanstvo, in nikdo mu ne sme odreči spoštovanja, ki mu gre, ali opustiti pozdrava. Stoji pod zaščito prestola, ima vso podporo krone in vsi ga naj poznajo in imenujejo s častnim naslovom kraljevi varovanec.
Tomažek je ves srečen in ponosen vstal in poljubil kralju roko, na kar so ga v.sijajnem spremstvu odpeljali. Dečko ni tratil časa, ampak je pohitel k materi, da je povedal vso svojo zgodbo njej in sestrama Nan in Bet, da bi še one vživale njegovo srečo.
^ 5	t"
5 «	g.
S
S "	l SmS-
©	T
> C
f 3
iS š >
~ M
K
iS i
JI
x O a >
' C
S S
_ f? =■ B
— a a
i F
T ~	S
j =	n
™	,.
ffi	ar	°
f7	_	—
a £
~ i. o
C *
D F
C £	.
n (5	I
— (rt
S °	S
— o
5	m
ti ^	S
c	3
-i	g
c 5"	S-E' Š
k3 o	x
ji	b
r*	jq
3 g	a
5 »	na
o
C ®
R
3"
W -s,
-i p-1
i <
n
»i * 2.
»r "
2- > w
i:523 — " <i c * -i s
E O" i&
p r- r

Rl darov, prinese
Primerite dariia
Velurtl in piiši za dnmshe plaSCe
Pralni barlnni m žameti
Dubli za alstre
Hodni bariienti ,» nanele
Ceiirii za damshe bluze Popeiinl za srajce Najfinejše blago za damsKe Kostime
in iiiio$he obiehe
najugodneje
VaŠC prednosti: prvovrstna kvaliteta ♦ solidna postrežba ♦ najnižje cene

Posteljne odeje
iz volne in velblodje dlake v veliki izberi pri
A d L SKADERNE
Ljubljana. Mestni trg 10
Prvovrstno delo,	knjigovezom k. t. d.
7mornP ppup	Crtalolcs in ivornica
LlllVl lic LcilB,	mm knjlg
To jc naše neslo!	vUuunaDi,Kopllarievaul.6/11
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodn/eštaferski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z%
Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°l0 na trimesečno odpoved 8°J0
Kanarčki barcerii naprodaj!
Ljubitelji kanarčkov! Imam preko 60 žlahtnih vrvivcev (Edelroller), odlikovani na I. jugoslovanski razstavi s Častno diplomo in veliko srebrno kolajno. Jamčim, da so dobri pevci. Cena Din 200 do Din 250. Plemenske samice Din 40. Razpošiljnm tudi po pošti in jamčim da pride ptič živ.
&iomi Piskar,
gojitelj pravih harških kanarčkov L|nt>liana. Sv. Fefra cesta št. 52.
Kostanjev les in hmeSievke
kupuje stalno
Ernest Marine, Celje
Zrisis8«ecja ulica štev. 4
prima lino, novo poSiljatev
i»0riQgafito.
Ormoški mošfl, PikerCana. izbornega
Toči po zmernih cenah
..Aškerčeva hi c!"
nasproti srednje tehnične šole.
u
Din 200.000- L-stsr1
št. 9149, ki je bila kupljena pri
Ljubljanski kreditni Danki v Ljubljani.
Še je prilika, da se udeležite igranja. Glavni in največji dobitki bodo še le izžrebani! Žrebanje se vrši dnevno in traja do 7. decembra 1927.
Ker je še nekaj srečk na razpolago, ne zamudite prilike in posezite po njih! Z najmanjšim dobitkom izžrebane srečke lahko zamenjate z neizžrebanimi.
Iinbijanska kredima banka.
vsKe pošle g
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribolov kupiš pri
KfilSER. Uubliana. Selerburcova 6.
opremljeno, vzamem spomladi v uaieiri. ali pa grem za voditeljico kuhinje v hotel. Pišite na upravo „Slovenca" pod štev. b930.
PROMETNI ZAVOD M PREMOG D. D., LJUBIMA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na detelo
*
P 3* d? ITI O CU domači in inozemski za domačo * * ^IHVJJ kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški premog mhvnt.
Koks livarniški, plavžarski in plinski.
Brikefe.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Jflihlošižcua 15/1.
mm
Zadružna fjospoctarslca banka a. d.
Brzoav. naslov: Gosoobanka Ljubljana, Miklošičeva	tO Telefon it.2057,2470 n 2973
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad »in 250,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7"/o drž. invest. posojila ter 2V2 °/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterife.