JANUAR
_i a Novo leto . a
2	N Ime Jezusovo
3	P Genovpfn
4	T Tit. ikof
5	S Simeon, stolp.
6	C Trije Kralji
7	P Valentin * S S Severi n
9 N Sv. Družina <£
10	P Pavel, pušč.
11	,T Teodozij
12	S Arkadlj
13	č Veronika, mil.
14	P Hilarij, 6ko£ +
15	S Maver, opat
16	N 2. po rastgl. G.(3
Amerikanski Slov
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!.
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. r.
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVA
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
rOHORJA v
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 9.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. JANUARJA _ THURSDAY, JANUARY 13, 1938
letnik (vol). xlvii.
Zed. države imajo bolj interes na tem, da se upoštevajo i. mednarodne pogodbe, kakor pa, da ščitijo svoje državljane v inozemstvu. — Važno Hullovo pismo, ki pojasnjuje stališče Amerike.
Washington, d. C. — Pri
hjenih nastopih v tujezemstvu Ameriki ni samo za to, da bi scitila svoje državljane tamkaj in njihovo imovino, marveč njej pri tem igra prvo vlogo princip vzdrževanja pravičnega reda v mednarodnih odnosa jih. To načelo je pov-daril državni tajnik Hull v Pismu, ki ga je poslal zadnje dni nekemu senatskemu odboru in ki bo imelo gotovo velik Vpliv na tujezemstvo.
Hullovo pismo je bilo odgovor na vprašanje senatskega odbora, kako veliko vojaško silo vzdržuje Amerika na Kitajskem in koliko znašajo a-meriške investacije tamkaj. Hull je na to pojasnil, da je na Kitajskem točasno okrog 3900 ameriških vojakov. Investiranega pa je tamkaj ameriškega kapitala za okrog 132 milijonov dolarjev. Brez dvoma je. hotel imeti senatski odbor te informacije v svrho razmotirivanj, ali bi ne bilo u-mestno, poklicati ameriško vojaštvo s Kitajske domov, da bi se s tem izognili incidentom z Japonsko. Hull pa, kakor o-^enjeno, je v odgovoru označil, da je naloga, ščititi Ame-rikance tamkaj, za ameriško vojaštvo takorekoč bolj postranskega pomena; gre bolj princip, da Amerika poka-Ze odločnost, iti do skrajnosti, se upoštevajo mednarodni dogovori in pogodbe. Del Hul-*°Vega pisma, ki se smatra tu-najvažnejšim, se glasi:
''Interesi Zed. držav v situa-Clh na Daljnjem vzhodu, v eVropski situaciji in v situaciji na tem kontinentu se ne meri-•l0 Po tem, koliko je število a-^leriških državljanov, ki predajo v kaki državi ob ka-kerr> času, in tudj ne po zne-'pU ameriških investacij tam-■i ter tudi ne po obsežnosti trgovine; Obstoja bolj obširen ln veliko bolj temeljni interes, "amreč ta, da se vzdrži redni Proces v mednarod. odnošajih Ako se bo ameriška vlada rzala načela, ki je izražen v Jeh besedah, potem bo dalo to raznim diktatorskim in mili-^rističnim državam dosti mi-® Pri svojih napadalnih na-crtih bodo namreč morale res-no upoštevati to, da ne pride-^ kje navzkriž s pogodbami, sklenjenimi z Ameriko, kajti k°r razvidno, ta ne bo dopustila njih kršitev. Predno pa Se bo kaka država izpostavila n&Varnosti, da si nakoplje so-Vraštvo Amerike, si bo gotovo premislila. Dočim nam-leč» ta ne vzdržuje redne o-^romne armade, kakor jo ima-j0 druge države, ima pa že '^aj tako močno brodcvje, da 1 na pr. lahko uspešno bloki ^ala celo Japonsko. V slučaju akega ponovnega svetovnega sp0Pada bi bilo na ta način ari£leško in francosko hrodov-i? lahko zaposleno doma v ^Vropi in bi bilo z lahkoto kos , ^škemu in italijanskemu
Vodovju.
SPREMEMBA V ŠPANIJI?
Španska: vlada se trudi, da izbriše "rdeči" značaj.
Pariz, Francija. — Kakor vedo povedati nekatere vesti, se nameravajo v vladnem delu Španije izvesti znatne izpre-membe. Vladi, kak kot kaže, je prevsem na tem, da se pokaže svetu kot tolerantna in ne do skrajnost rdeča, da si na ta način pritjobi simpatije zlasti v Franciji in Angliji. V ta namen se ima v kratkem reorganizirati vlada v toliko, da bosta stopila iz nje oba komunistična ministra, in dalje se objavlja, da vlada ne namerava po končani civilni vojni zapleniti tujezemskega imetja, marveč bo to uživalo nedotakljivost.
-o-
NAČRTI ZA ZRAČNI PROMET PREKO ATLANTIKA
Los Angeles, Cal. — V raznih tukajšnjih aeroplanskih tovarnah so zaposleni z izdelovanjem načrtov za novo vrsto potniških aeroplanov, ki bi se lahko uspešno uporabljali za nameravani redni potniški promet preko Atlantika. Za ta promet se pripravlja Pan-American Airways prometna družba in, kakor se objavlja, bo potrebovala za to sto aeroplanov. Po zahtevi družbe pa bodo morala biti ta letala zmožna napraviti po 275 milj na uro, da bodo lahko pot med New Yorkom in Londonom preletala v 14 urah. Dalje bodo ti aeroplani leteli 20,000 čevljev visoko in bo vsak nosil po 25,000 funtov teže. Vsak aeroplan take konstrukcije bo stal okrog milijona dolarjev in torej ni čudno, da se tovarne poganjajo za to
naročilo.
-o-
NACIJONALISTI ODBILI NAPAD
Hendaye,Francija. — Španske vladne čete so zadnji ponedeljek podvzele pet zaporednih napadov na pozicije nacionalistov, severno od mesta Teruela, toda vsakokrat so bile odbite. Te nove pozicije so zasedli nacijonalisti dne 1. januarja pri svoji protiofenzi-vi in so jih takoj močno utrdili. Niso pa bili tedaj uspešni, da bi se jim posrečilo, vzeti nazaj izgubljeno mesto Te-ruel samo.
PAR ZMRZNIL V AVTOMOBILU
Fonda, la. — V ponedeljek zjutraj so našli ob neki cesti v tukajšnji bližini avto, v njem pa mrtvi trupli nekega moškega in neke ženske. V avtomobilu ni bilo nič gasoli-na in očividno je moral par ostati čez noč v avtomobilu ter našel svoj konec v mrazu 15 stopinj pod ničlo. ,________ _
NEUSPEH MUSSOLINIJA
Avstrija in Ogrska ne plešete
več po njegovi godbi.
Budapesta, Ogrska. — Konferenca zastopnikov treh držav, namreč Italije,Avstrije in Ogrske, ki se ta teden vrši v tem mestu, pomeni občuten poraz za Mussolinija. Dočim je imel še pred kratkim odločilen vpliv v obeh državah, Avstriji in Ogrski, ste se mu pa ti zdaj nepričakovano postavili po robu. Z vsemi mogočimi lepimi frazami ste sicer izražali prijateljstvo do Italije, toda, ko je prišlo do tega, da bi pristopili k znani "pro-tikomunistični" trozvezi Itali-je-Nemčije-Japonske, ste pa vljudno, toda odločno odrekli. EJnako se je Mussolinijev zastopnik tudi zastonj trudil, da bi ju pregovoril, naj bi priznali Francovo vlado v Španiji.
-o-
KATASTROFALNA NESREČA AEROPLANA
Bozeman, Mont. — Usodna nesreče se je zadnji ponedeljek pripetila nekemu velikemu potniškemu aeroplanu, last Northwest Air Lines družbe, na njegovem poletu iz Seattle proti Chicagi. V silnem sneženem viharju je pilot očividno izgubil smer in letalo je treščilo ob steno neke gore, 14 milj severovzhodno od tukaj. Dva gozdarja, ki sta bila v bližini zaposlena, sta hitela na lice mesta, toda aeroplan se je takoj vnel in so jima plameni onemogočili vsako reševalno delo. Od letala je, izvzemši jekleno ogrodje, zgorelo vse, in v njem je našlo smrt deset oseb, namreč osem potnikov in dva pilota. Trupla so bila vsa tako ožgana, da jih ni bilo mogoče spoznati.
-o-
RAZDELITEV LINDBERG-HOVE NAGRADE
Trenton, N. J. — Eno zadnjih dejanj, ki stoji v zveki z znano afero ugrabitve hi umora Lindberghovega otroka, se je odigralo zadnji ponedeljek. Ta dan je namreč governer Hoffman razdelil nagrado $22,000, ki jo je Lindbergh razpisal za tiste, ki so pripomogli k aretaciji Bruno Haupfc-manna, kateri je bi pozneje obsojen na električni stol. Glavni del nagrade, namreč $7,500, je prejel Walter Lvle, upravitelj gasolinske, postaje, kjer je Hauptmann plačal z zlato $10 noto, o kateri se je ugotovilo, da je eden bankovcev, ki se je plačal ugrabitelju za odkupnino. Druga glavna nagrada je šla Wm. Allenu, vozniku truka, ki je, našel truplo umorjenega otroka. Ostali znesek se je razdelil med osem nadaljnjih oseb. Je pa še ena nagrada, namreč $25,000, ki jo je razpisala država, in ta se bo razdelila med 100 bančnih uradnikov, ki so identificiral odkupninski denar. ■-o-
TUJEZEMCE DOLŽI PROPAGANDE
Washington, D. C. — Poslanec Maas iz Minn, se je zadnji ponedeljek izrazil, da ima dovolj vzrokov Za trditev, da je stala močna tujezemska propaganda za tem/ da se o-dobri takozvani Ludlow a-mendment, po katerem bi se moral vršiti referendum glede vojne. Ta amendment je bil isti dan odbit. Poslanec pravi da so vodile propagando tiste -države, ki so znane po svojih napadalnih tendencah.
KRIZEMJVETA
—	Moskva, Rusija. — Blizu severnega tečaja taborijo še vedno štirje sovjetski znanstveniki, ki so se preselili tja meseca maja. Zadnji ponedeljek je odplula iz mesta Murmansk k njim na obisk neka mala ladja.
—	Jeruzalem, Palestina. — V bližini Hebrona je bil pretekli ponedeljek napaden in libit od neke roparske' bande angleški znanstvenik J. L. Starkey, ko se je v družbi dveh delavcev vračal domov z raziskovalnega dela.
—	Šanghaj, Kitajska. — Kakor ugotavlja neki tukajšnji kitajski list, je kitajsko-japonska vojna stala do zdaj že celih sedem miljard dolarjev. Od tega trpi Kitajska okrog pet miljard, od česar gre polovica na račun uničenega imetja.
-o-
opozorilo za avtomo-biliste
Chicago, 111. — Vsak avto-mobilist, ki si še ni preskrbel mestne licence za 1938, bo aretiran in kaznovan z globo $2. Tako je ukrenilo mestno sodišče v soglasju s policijskim ravnateljstvom.
-o-
'Širite amer. Slovenca"
ZAVZELI VAŽNOMESTO
Mesto Tsingtao padlo v japonske roke brez boja. — Kitajske ženske vršijo organizacijsko delo.
If Jugo&lmvijm
Nenavadna predrznost podjetnih svedrovcev, ki so vprizo-rili več vlomov po Gorenjskem, med drugimi tudi v cerkev v Stranjah. — Povodnji na jugu države delajo ogromno škodo. — Smrtna kosa in drugo.
šanghaj, Kitajska.— Japonska armada ima pri svojem prodiranju zaznamovati nov uspeh. Zadnje dni se ji je namreč posrečilo, da je zasedla važ'no pristaniško mesto Tsingtao v Šantung provinci. Posebnost pri tem je zlasti ta, da je mosto padlo v njih roke brez vsakega boja; niti en strel se ni oddal, kajti kitajsko vojaštvo je že prej samo od sebe izpraznilo mesto. Japonci povdarjajo, da bo tujezemska lastnina v mestu ostala nedotaknjena.
Iz notranjščine Kitajske pa prihaja poročilo, da so tudi kitajske ženske pričele aktivno posegati v sedanjo vojno. Kot začetek se je ustanovil oddelek kakih 150 mladih Kitajk, katerih namen točasno je, da navdušujejo prebivalstvo k patrijotizmu in na vojno proti Japoncem. v to 'svrho potujejo skozi vasi in mesta in vršijo organizacijsko delo za odpor proti Japoncem. Izvež-bane pa so te ženske tudi v rabi orožja in pripravljene, ako bi bilo potrebno, nastopiti aktivno službo v strelskih jarkih.
-o-
izjalovljen napad
Chicago, 111. — Med tem, ko je bil 35 letni Kitajec Geo. Young, odsoten iz svoje sobe na 147 W. Oak st., so mu sovražne osebe tamkaj podtaknile bombo, in sicer tako, da bi- imela eksplodirati, ko bo prižgal luč, in ga ubila. Uspeli pa so le delno; Young je bil sicer ranjen, toda je ostal pri življenju.
ODKRIL SVOJ TALENT
Nekateri ljudje imajo kak skrit ta lent, katerega dostikrat odkrijejo popolnoma slučajno. Tako je M. F. Wegrzynek, založnik lista Polish World v New Yorku, opazoval neko kiparsko umetnico med tem, ko je ona izdelovala njegov kip. Pri tem je občutil željo, da bi se tudi on sam lotil tega dela.
fiioiTF AMCD Cf AvtvrA« SpraVJ-, Sf j,e na,tovdoma na izdelovanj e sohe svoje hčerke in jo je tudi dobro ŠIRITE AMER. SLOVENCA" I P9«odil, kakor kaže gornja slika,
Številni vlomi in tatvine
Ljubljana, 21. dec. 1937. — Iz Koprivnice pri Podsiedi je policijska uprava v Ljubljani prijela brzojavno obvestilo o skrajno drznem vlomu v ta-mošnjo župno cerkev. Tatovi so odnesli zlate cerkvene posode in druge dragocene predmete v skupni vrednosti za več ko 20,000 din. Policija domneva, da so vlomilci pobegnili proti Ljubljani, ali še verjetneje proti Zagrebu, kjer bodo skušali spraviti svoj plen v denar. Zadnje čase so na deželi podobni vlomi v cerkve in župnišča izredno pogosti.
Iz Vodic, onkraj Šmarne gore, pa nam poročajo, da je bilo v soboto ponoči v tamoš-nji okolici izvršenih nekaj vlomov, pri katerih kažejo vsa znamenja, da so imeli tatovi na razpolago motorno kolo in so na ta način lahko v kratkih minutah obredli več vasi.
V	Mostah pri Komendi so obiskali mesnico Mihe Koncilje in odnesli precejšno zalogo mesnine in nekaj denarja. V Komendi so vdrli v pisaimo Mlekarske zadruge, kjer so vzeli na piko blagajno, v kateri je bilo shranjenih 12,000 din. Zmogli pa so samo leseni del blagajne, v kateri je bilo za nekaj stotakov drobiža. Železnemu delu, kjer je bila glavna vsota, niso mogli do živega. Odtod so pohiteli v Stranje, kjer so vlomili v cerkev in odprli vse nabiralnike, a so našli le skromen plen.
-o-
Velike povodnji
Ljubljana, 19. dec. 1937. —
V	Slavoniji zadnje dni Sava strahovito narašča. Tuko ; je pri Slavonskem Brodu dose-' gla 8 metrov in 4 cm nad nor malo. Iz vseh poplavljenih krajev prihajajo vzdolž Save najbolj žalostne vesti o stanju, v katerem se nahaja prebivalstvo. V Bosanskem Brodu je voda predrla nasip, ki je varo val mesto pred Savo. Sava je preplavila vse hiše in prisilila prebivalce, da so se iz nižjih delov mesta izselili. Prav tako je Sava pri Bosanskem Šamcu narasla skoraj 8 m nad nor-malo. Vse ceste v Bosanski Po-savini so pod vodo.
Tudi iz Mostarja poročajo, da je tam del mesta pod vodo,
V	Bosni so sploh vse reke narasle, da so vsi veičji kraji poplavljeni.
Dolino Neretve je prav tako zalila velika nevihta z dežjem} Neretva je močna narasla ter je ustavljen parniški promet med Metkovičem in odprtim morjem.
Sisek je ves obdan z vodo. Vsa nižava med Siskcm in Petrinjo je zalita z vodo, tako da je ta del Hrvatske bolj podoben morju kakor pa suhi zemlji. Iz te povodnji molijo le posamezni vrhovi gričev, j V Liki divjajo hudourniki
ti so odnesli že več hiš. V iki že od leta 1855 ne pomnijo take povodnji. Ljudje odvažajo svoje blago na čolnih, kdor jih pač ima.
V Sremski Mitrovici vdira voda v predmestje in ogroža mesto samo. Povsod so oblasti ukrenile vse potrebno, da za-jeze to strašno povodenj. Pri gradnji zasilnih jezov in odlivov je na delu vse prebivalstvo, enako pa pomaga tudi vojaštvo.
-o-
Obsojen obrekovalec
Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil obsojen na dva meseca strogega zapora in 500 Din kazni ter 250 Din sodnih stroškov 31 letni Jože Golež, posestniški sin v Slatini pri Ponikvi, ker je dolžil bivšega župana Franca Zli-čarja, da si je v letu 1920; kot župan, pridržal 2000 dinarjev, katere je nakazalo mariborsko županstvo kot podporo za škodo njegovemu sedaj že u-mrlemu očetu. Sodišče je ugo( tovilo, da je bila podpora v redu izplačana in Goleža obsodilo.
-o--
»Smrtna kosa
V Mariboru je umrl Anton Emeršič, lastnik restavracije "Pri slonu" star 61 let. — V Žebniku pri Zidanem mostu je umrl Jože Povše. — V Pustem polju pri Rečici ob Savinji je umrl Franc Cajner, posestnik, bivši župan in dolgoletni odbornik občine Kokarje. — V Kočevju je umrl Roman Korit-nik, trgovec in hišni posestnik.
-o-
Edini v Jugoslaviji Iz Maribora poročajo, da je napravil pred izpitno komisijo mojsterski izpit za izdelovalca stančnih nožev g. Jaroslav Ledvinka. To je prvi primer, da so v Jugoslaviji dobili moj-. stra te^stroke.
Prašiče so ukradli
Drzna tatvina je bila izvršena nedavno pri Potiskovih' v Lovski ulici v Pobrežju pri Mariboru. Tatovi so v svinjaku zaklali tri pitane prašiče, dva so odnesli, tretjega pa so pustili v svinjaku. Prašiče so u-bili na zverinski način, da so jim zabili železni klin v glavo.
--o-
Odlikovanje Z redom Jugoslovanske krone IV. razreda je bil od ministra za poljedelstvo odlikovan industrijalec Jakob Hrovat iz Ljubljane, za zasluge ki si jih je stekel s tem, da je z nemali-mi žrtvami uvedel gojenje rici-nusa v južnih državah. Po njegovi zaslugi se je tako Jugoslavija osamosvojila od uvoza ricinusa, katerega so poprej •morali uvažati iz inozemstva.
-o-
Katoliška družina brez ka toliškega časopisja, je brez varuha proti lažji-tisku.
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 13. januarja 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 554!
Naročnina •
..$5.00 _ 2. SO _ 1.50
Za celo leto Za pol leta .. Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _______________$6.00
Za pol leta_____________3.00
Za četrt leta .....................1.75
Posamezna številka ________________ 3c
The f irst and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year------
For half a year _--
For three months
.„$5.00 _ 2,50 __ 1.50 Chicago, Canada and Europe:
For one year____$6.00
For half a year___3.00
For three months__. L75
Single copy____________3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —» Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November l6, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Prerekanja so o tem in onem, ampak — kruh igra najvažnejšo vlogo.
Socialist meni, da bode šlo po razkolu slovensko katoliško delavstvo med socialiste. Tudi to bi kazalo na — kruh, saj bi vsaj pri tem delu delavstva izginilo glavno, katoliško svetovno naziranje. Dvomim pa, in smelo trdim,, da ne bo šlo to delavstvo med socialiste, temveč med komuniste, ker krušne obljube so pri komunistih boljše, kakršne so te obljube med socialisti. To bi bilo manj veselo ob praznikih, ampak socialist ne bo meni verjel, in se bo uda-jal veseli nadi, da pridobijo od razkola socialisti, dokler ne bo sam doživel, da bodo pridobili le komunisti. Ker so ti še bolj v povoju, bodo prazniki vrlo veseli, ko je tam vesel razkol med katoliškimi delavci. Saj sami zatrjujejo, da gre le za kruh, vse drugo je po materialističnem pojmovanju — bunk. Pa dobro. Komunisti pa kažejo večji kos kruha.	'
_ I ___ V _V£


fl't.f
oxt


\ V"

31M&t
Ista igra
Amerikanski škofje so imeli posvetovanja in so izdali okrožnico. Obravnava ta okrožnica najbolj pereča vprašanja, in to je pač delavsko vprašanje. Žal, da odgovorni delavski krogi sami nikakor niso edini v tem, kako naj bi se to vprašanje rešilo in se kavsajo med seboj. Zopet in iznova so škofje pokazali, na kakšni podlagi le bi bilo mogoče jjriti do rešitve tega važnega vprašanja. Mnoge zahteve delavstva se popolnoma ujemajo z nauki, kakršni so utemeljeni v krščaanstvu, ne glede na to, kdo stavija te zahteve. Komunist, ki se je izpremenil zdaj v antifašista, zgrabi za to, da škofje izjavljajo opravičenost in pravičnost teh in teh zahtev, in gre korak dalje, da koraka lahko katoliški delavec roko v roki s komunistom, in vera ne igra vloge, ko so te zahteve, toraj skupne zahteve, prav skoz in skoz krščanske ali verske zahteve. Tako v tem slučaju slovenski komunist.
To je popolnoma v skladu z "ukazom", kakršen je bil izdan v Moskvi. Pojav je tudi sličen onemu, kakršen je bil na Francoskem. Ampak prav tam na Francoskem je prišla L'Humanite s kolom, ko se je od katoliške strani zahteval predpogoj, da se mora krščansko, toraj versko naziranje o svetu in življenju zajamčiti, ostati neokrnjeno. Tu je razpotje. Komunist izpremeni lahko taktiko,
materialističnega naziranja ne bo nikoli pustil, saj bi mo-|J(Ve gy> Ane na Mt 0Jivet pQ_ ral sam sebe ubiti, niti pravi kristjan ne bo pustil (v tem kopališče. Moje iskreno soža-slučaju toraj škofje ne bodo odstopili od krščanstva, ker, ije družini John Duša ob tako bi se enako sami sebe ubili) verskega naziranja o svetu, in nenadni izgubi. Tebi Olga, naj s tem smo zopet na isti točki: kdo je na pravem, materialist, ali kristjan? Imamo iste in skupne zahteve pri delavskem vprašanju, ampak pri naziranju gremo prav nasprotno pot, gremo^popolnoma narazen. Zato velja: komunist ne bo postal kristjan, in kristjan ne sme postati komunist, materialist. In to nikakor ni kaka stranska zadeva, kakor hoče antifašist naivnim dopovedati, to je podlaga, in če ta pade, pade vse. Na pesek se ne zida nobena hiša, ki hoče kljubovati viharjem.
KAJ NOVEGA MED ROJAKI V MICHIGANU
Herrietta, Mich.
Ker ni iz naše naselbine nobenega dopisa, si štejem nekako v dolžnost, da se malo oglasim kajti rojaki po naselbinah bi u-tegnili misliti, da smo ,že vsi zmrznili. Toda, zmrznili še nismo, dasi imamo prav hud mraz in snega imamo tudi toliko, da bi ga lahko prodajali, če bi dobili kupce zanj. Pa preidemo k novicam.
Kakor po drugih slovenskih naselbinah, smrt tudi tukaj ne praznuje, ampak je še preveč pridno na delu. Pred par meseci nam je pobrala rojaka Johna Turka, enega izmed prvih tukajšnjih naseljencev. Bil je star 65 let in je bil doma nekje od Žužemberka. — Na novega lfeta dan se je raznesla novica, da je na porodu umrla Olga Keng, rojena Duša iz dobro poznane družine Mr. John Duša. Stara je bila čele 20 let. Njen pogreb se je vršil ob veliki udeležbi ljudstva iz cer-
Veseli — prazniki
Ne gremo ravno za praznike, le ob praznikih je nekaj veselega. V Španiji je po mnogih zmagah prišla največja zmaga, in z zmago utegne nekaj odpasti tudi za socialiste, da ne bodo vse vtaknili v žepe le anarhisti in sindikalisti. To je eno veselje. Drugo prihaja iz stare domovine. "Razkol med katoliškimi delavci". In zopet bo po tistem "morajo" vesel del ob praznikih za socialiste, ker socialist v Chicagu natanko ve, kako bo po likvidaciji in veselo naznani: "Slovenski krščanski socialci marajo biti likvidirani. Kolikor ni med njimi totalnih hlapčonov, se bodo pridružili socialistom". Vesele praznike!
Da je med krščansko usmerjenim delavstvom tam v starem kraju precej ribarij, ni prav nič novega. Bile so ribarije že pred vojsko, in po vojski je prišlo novo komunistično usmerjenje. Čudo bi bilo, ako bi to novo in zelo vabljivo usmerjenje ne bilo zajelo tudi krščanskega slovenskega delavstva. Zdaj je baje razkol pred vrati. Me-ritorično o razmerah ne morem pisati, za naše amerikan-ske razmere stvar tudi ni aktuelna. Jaz vem le, ker sem imel precej vpogleda v notranje razpoloženje pri delavskem gibanju, da je prav vsako gibanje podvrženo neki opasnosti, ako prihaja v poštev bolj materielna stran. Vidim pri sporu: "Našim tovarišem ni bilo vse eno, ali bodo samo volilni backi in priganjači, stalno zapostavljeni in za svoj trud poplačani z dovoljenjem za pobiranje drobtinic z bogatinove mize, ali pa bodo dejansko odločali kot enakovreden faktor . . ." Kdor razume med vrstami čitati, razume.	,
Kruh je kruh. Materielne koristi so opravičene. Tu je pa tudi razlog in vir za spor in ribarije. Odkod hude in za delavstvo pogubne ribarije pri nas med A. F. L. in novo C. I. O.? Zadnja obljubuje več in boljčuga kruha.
priletne ženske, ki niso zmožne angleščine. Zato menim, da je za nas skoro zadnji čas, da se zdramimo iz spanja in da nastopimo bolj odločno in požrtvovalno,da vsaj deloma popravimo našo malomarnost.
Ker je pa želja g. urednika da so dopisi bolj kratki, bom to upošteval in dopis zaključil s tem, da voščim čitateljem Amerikanskega Slovenca vso srečo in zadovoljnost v novemu letu ki smo ga pričeli in jim ob enem kličem k sodelovanju za vero, dom in narod ter podpiranju katoliškega časopisja.
Naročnik -o-
V	KALIFORNIJO IN NAZAJ
Pueblo, Colo.
V	Los Angeles, Kalifornija, smo imeli sina Antona enajst mesecev, ki je bil v National Radio Television School. Proti koncu meseca oktobra je pa prišel domov naš starejši sin, ki je poročen in dela v Ni-ckolls Packing Co. ter nas vpraša,če nam je Anthony kaj pisal, kedaj bo skončal šolo. Tedaj sem mu povedala, bo graduiral in dobil diplomo 10. decembra. On mi je pa na to rekel, da bi ga šli poiskati. Ko sem ugovarjala, da kdo bo šel, mi je rekel, da midva z očetom ter on in njegova soproga, čemur nisem prav nič ugovarjala, ampak sem bila tega še vesela. Tako smo se odpravili od doma 4. decembra zjutraj. Žal nam je bilo, da ni šla z nami tudi sinova žena, ki je pa bila zaposlena v Jackson Chevrolet Co. Tisti čas so namreč prišli ravno novi modeli avtomobilov in so jih veliko prodali, zato je ona imela veliko pisanja. Namesto nje je šel z nami en drugi sin, tako da smo vseeno bili štirje. Ubrali smo pot proti New Mexico in se med potjo oglasili pri sorodniku Frank Modica, katerega že več let nismo videli. Živi v Maxwell, New Mexico, in se nas je zelo j razveselil ter nam tudi postre-
benega med nami, zato ga ze- gel. Nismo ostali dolgo tam, lo pogrešamo, zlasti že bolj ampak smo nadaljevali vožnjo
Pa sveti večna luč.
Zelo se je spremenilo v zadnjem času pri naši cerkvi, ali podružnici sv. Edwarda. Ta cerkev je bila zgrajena pred 16 leti in zgradili so jo skoro izključno Slovenci. Sv. maša se bere tukaj po dvakrat na mesec, v minulih šestih mesecih pa po trikrat na mesec. Petja pa ni bilo že več let. Toda v zadnjem času se je naša nadebudna mladina oživila za petje in sedaj so se že toliko izučili, da nam prav lepo za pojo. Petje, katerega smo toliko let pogrešali, sedaj zopet imamo, zato smo dolžni našim mladim, ki so se za to zavzeli, zares dati hvalo za njihov trud. Bog vam bodi plačnik za vse, kar storite da poveličate božjo službo. — Toda, še nekaj pogrešamo in to je — slovenskega duhovnika. V petindvajsetih letih tukajšnje slovenske naselbine še ni bilo no-
proti Santa Fe, glavno mesto države New Mexico in od tam proti Albuquerque, ki je precej veliko mesto in kjer sem opazila nekaj ličnih katoliških cerkva. Skozi vsa mesta v državi New Mexico, skozi katera smo se peljali, so katoliške cerkve po večini z dvema stolpoma. Ob deveti uri zvečer smo dospeli v Las Cruces, kjer smo prenočevali. Tako smo prvi dan prevozili celih 698 milj. Ko smo se pripeljali v državo Arizona, se nam je zdela zelo hribovita in rastlinje je bilo le nizko grmičje. Zelo veliko je pa bilo kaktej (kaktusovih rastlin). — Iz tega delajo še celo 'candy', ki je bolj imeniten kakor pa dober in stane 50c funt. Ko smo se nekaj časa tako vozili, kakor se nam je zdelo po bolj pustih krajih, se nam je kmalu pokazal tudi prav lep razgled proti mestu Phoenix, da smo se vsi začudili. Bolj ko smo se bližali mestu, lepša je postajala okolica in okolu mesta je bilo nad vse lepo. V trumah smo videli kot sneg bele ovce, ki so se pasle po deteljiščih in njivah. Izgledale so kot bi bile ravno umite in vsaka je imela poleg sebe malega jagnjeta. Bombaža smo pa tudi videli veliko in nekateri so ga ravno obirali. To je bilo prvič v mojem življenju, da sem videla kako bombaž raste. Videli smo tudi veliko zelene (celery) in glavnate solate, katero so tudi pospravljali, po nekaterih k rajih so jo sejali, po drugih je pa bila že priklila iz zemlje. Videli smo lepe nasade pomaranč, lepe vrtove, pa tudi obložena pomarančna drevesa, ki so prav lepo izgledala, da sem rekla: To je pa zares lepa dežela. Toda mi se nismo ustavili, ampak vozili kar naprej, vendar nisem bila nič utrujean. Pri mestu Yuma smo zapustili državo Arizono in ko srno prevozili reko Colorado River, smo že bili v Kaliforniji. Ta reka namreč meji obe državi in sicer gre meja po sr&di reke. Zvečer je bilo, ko smo prida 'speli tja in kalifornijske oblasti so nam pregledale vso prtljago. Bojijo se namreč, da bi kdo ne prinesel kake rastline s seboj in da bi se morda s tem ne razširila kaka rastlinska bolezen. Tukaj smo tudi prenočevali. Drugo jutro sem videla, da ima Kalifornija tudi visoke hribe, jaz sem si pa že od petega leta naprej predstavljala Kalifornijo kot deželo brez hribovja in gora, toda, sedaj sem videla, da jih ima in še precej visoke. Nekateri so silno peščeni; precej časa smo se vozili mimo takih. Ko smo pa prišli na planjavo, je bilo že veliko grmičevja in tudi kakteje (kaktusi) ?o rast-le ki so pa bile zelo zadelane s peskom. Spoznala sem, da mora biti luido za potnike, čer jih v tej krajih zasači močan peščeni veter. Dospevši v San Diego, smo se odpeljali najprej k morju kjer smo opazili veliko bojnih ladij. Potem smo šli v Mehiko, v mesto Tia Juana, ki je komaj 18 mil.)
oddaljeno od San Diega. Komaj smo se ustavili,- že je bilo okolu nas kakih šest Meksikan-cev, ki so prodajali svoja vsakovrstna i-očna dela. Bili. so pa tako vsiljivi, da se jih je bilo nemogoče otresti, ampak smo morali vsak nekaj malega kupiti, da smo se jih odkriža-H.	! ■ . ' ' i Is
Od San Diega proti Los Angeles smo se vozili večina ob morju, kar se nam je videlo zelo lepo. Vozili smo se mimo krasnih vrtov in velikih pomarančnih ter limonovih nasadov, dalje smo videli nasade fig in drugega sadnega drev ja. Res, rajsko lepo je tam doli ob pacifiški obali, ko je na drevju ob enem zrelo in tudi še zeleno sadje. Pa zelo poce-
Šaijapin in general Zeleni.
— Veliki basist je bil takrat šele v začetku svojega baje slovnega dviga. Poklicali so ga v Moskvo, da bi za poskus-njo gostoval v carski operi, in tako je nekega dne korakal po mestu, kjer rasejo čebule na cerkvah.
Takrat je bil poveljnik mesta general Zeleni. Sicer ni bil prav odprte glave, toda car ga je imel rad in taka ljubezen
ni je tudi. Najraje bi bila sa- »je zmerom več vredna kakor
mo ob grozdju živela, saj se ga je dobilo tri funte za samo 10c, medtem ko so bile limone prav tako drage kot pri nas, namreč 3oc ducat. V. Los Angeles smo si kar za pet večerov preskrbeli kabine, v kateri je vse po modi. V njih imajo plinske peči za kuhati, dalje električne hladilnice in vsakovrstno namizno ter kuhinjsko posodo. Oh, sem vzkliknila, ko bi jaz imela plinsko peč, kar naenkrat bi bila jed gotova. Res, tiste žene, ki imate plin in elektriko, povem vam, da ste kar v nebesih že na tem svetu, nasproti nam, ki tega nimamo, ker imate najmanj polovico manj dela. — Prihodnjič vam pa povem, kaj vse smo videli v Los Angeles.
Theresa Centa
NAJSTAREJŠI ANGLEŠKI LIST
Od 1. oktobra 1. 1. izhajata angleška dnevnika "Morning Post" in "Daily Telegraph'"' kot združen list z imenom "Daily Telegraph and Morn ing Post". Nadzorstvo nad listom ima lord Camrose, ki razpolaga z večino delnic podjetja. "Morning Post" je bila najstarejši angleški list in je izhajala pred "Timesom". Njena prva številka je izšla že 2. novembra 1772. Ta list je bil skozi 12 let edini, dnevnik na Angleškem.
-o-
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-
se cene:			
V Jugoslavijo:		V Italijo:	
Za:	Din:	Za:	Lir:
$ 2.53 ..	... 100	$ 6.50	... 100
$ 5.00	200	$ 12.25	... 200
$ 7.20 ..	... 300	$ 30.00	... 500
$10.00 ..	... 420	$ 57.00	...1000
$11.65	500	$112.50	...2000
$23.00	1000	$167.50	...3000
Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road,
CHICAGO, ILL. _
igsroHMHHBBB^BBEiS?
vsa pamet.
Tisti dan, ko je hodil po cesti, je Šaljapin srečal debelega gospoda z mnogimi odlikovanji na junaških prsih. Ko je ta videl, da se pevec ne zmeni zanj in da gre mimo njega, je presenečen obstal. Toda hitro se je znašel. Planil je proti njemu in zakričal:
"Kaj si vendar dovolite! Zakaj me ne pozdravite?"
"Ker vas ne poznam."
Debeluh je zagorel od jeze:
"Ne poznate me? Jaz seru Zeleni! Ali me zdaj ne boste takoj pozdravili?"
"Ko dozorite" je mirno odvrnil pevec in šel svoj pot.
* * *
Razlika. — "Pepček, kako imenujemo človeka, ki govori neresnico ?"
"Lažnjivca!"
"In tistega, ki govori resnico?"
"Osla!"
* * *
Benjamin Gould. — Slavnega ameriškega astronoma Benjamina Goulda so nekoč p° pomoti proglasili za mrtvega. Za astronomski kongres, ki je 'bil leta 1893 v Bostonu, je namreč izdal neki tiskarnah astronomski leksikon, kjer so se nahajali tudi življenjski podatki slavnih zvezdoznancev, in Gould se je zelo začudil,ko je tu bral, da je umrl r>. aprila leta 1869. Potem je pisal založniku:
"Cenjeni gospod! Zelo ff>e veseli, da se ste me v svojem leksikonu spomnili in prav hvale-
žen sem vam za to pozornost Opozoril bi vas rad na to, da j pri datumu moje smrti vsaj
letnica najbrž ne bo točna!"
* * *
Preizkušnja pameti. — Dva
bolna na umu hodita po vrtu blaznice.
"To je strašna krivica. Ci-sto zdrav sem in imajo že pet reče prvi.
"Jaz pa sem tukaj že deset let. Pojdiva k ravnatelju« saj sva oba že zdrava. Sicer Pa se lahko sama prepričava o tem!"
'Kaj imam v levici?" vpraša prvi in skrije roko hrbet.,
"Potrčs", odgovori drugi- _
"Ne velja, odvrne prvi.
vendar me let zaprtega/
ti si ga videk
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Lady Greystoke je bila prcpricana, da lii se lahko rešila z naglim skokom na drevo pred krvoločnim leopardom, toda jezilo jo jc. da jo je pri tem njenem opravilu motila ta krvoločna zver džungle in ji skoro izpred ust hotela iztrgati hrano, zato se je hotela nad divjim leopardom maščevati.
Naglo je z ramena odvrgla i«-vi tako hitro ugrabljeni lovski plen, snela z ramena lok, nastavila pšico na tetivo in pomerila na leoparda,' ki se je pripravil da skoči nanjo ... V tem so pa ostali v kempi zaslišali obupen klik. "Moj Bog," je zavpila Annette, "to je bil žetiaki glas." "Lady Grey stoke!" reee Brown ....	. .• -»Li
... Skoro podobno, kakor je napadel razjarjeni leopard Lady Greystoke, tako- potuhnjeno se je priplazil skozi vhod v kočo k Tarzanu neznani čriiec. "Kdo si?" je vprašal Tarzan. ".Ia/, sem Giipjngu, čarovnik," je odgovoril črnec s hrapavim glasom. "Prišel sem, da te osvobodim, da pojdeš k svojim Ka-vutu." ,
.•»utKJS'
Tarzan se je nasmehnil besedam čarovnika, ko jc ta nadaljeval: "Jaz ti hočem pomagati da se rešiš in potem ti povej svojim Kavurn, da naj nikdar več ne nadlegujejo našega naselja in naj ne poskušajo krasti naših deklet. Toda, ja/ ti samo razvežem vezi, naprej si pa sam pomagaj, kar ne bo tako lahko."
Četrtek, 13. januarja 1938
'AM^p^ANSKI SLOVENEC'
Stran 3
TEHNIKA PRED TISOČLETJI
Navajeni smo imenovati našo dobo "dobo tehnike". Takšni nazivi niso popolnoma u-pravičeni, če hočemo z njimi izraziti nasprotja med današnjim dnevom in prejšnjimi stoletji ali tisočletji. Vsaka doba bi imela namreč pravico do takšnega naslova, celo kame-flita doba, ki je poznala že wnoge tehnike, čeprav ni za njimi ostalo večinoma nobenega sledu. Napačno bi bilo odrekati pokolenjem, ki so živela dolgo pred nami tehnične sposobnosti in izumiteljsko nadarjenost. Vsak ve, da je Rim v dobi cesarjev dosegel visoko stopnjo civilizacije, ki ji je vedno glavni pogoj visoka stopnja tehnične stroke. Udobnosti pa tedaj nisi našel samo v Palačah glavnega mesta in v patricijskih vilah, katerih Prebivalci gotovo niso uživali nič manj udobnosti nego dandanašnji človek v svojih stanovanjih. Do vodovoda so imeli pravico vsi in ogromnih javnih kopališč ni bilo malo. Izkopavanja v zadnjem času so celo pokazala,da so imeli Rimljani v podeželju in v zasedenih pokrajinah vojašnice, ki so bile opremljene z danes najmodernejšimi kurilnimi napravami, z napravami za do-vajanje segretega zraka itd.
O dvigalu bi menil človek, da je izum novejšega časa. To bi bilo pogrešno. Že v času Julija Cezarja so imeli na Forumu naprave, ki so dvigale težka bremena, gladiatorje in 2veri iz podzemlja. Pod Forumom je bil velik hodnik, od katerega so se cepili štirje Manjši, stranski hodniki, v teh pa so bile po tri dvorane z vsemi napravami in rovi za tri dvigala. V teh 12 dvoranah je videti še danes težke kvadre, ki so spadali k dvi-£alni napravi, in natančno si^ lahko izračunamo, kolikg so ta dvigala lahko dvignila in ka ko visoko. Vsako dvigalo je lahko dvignilo pet do šest ljudi in istočasno je bilo mogoče spraviti več nego GO oseb v višino.	,
Kratko pred peloponeško vojno so v Atenah postavili steber, na katerem je stala neka vrsta sončne ure. Z nje je bi 1° mogoče razbrati vzhod in zaton solnca ter zvezd. O rabi plina za kurjavo poročajo 12 1. 400 pred našim štetjem. ^ Karamaniji so izkoriščali uhajajoči zemeljski plin kot kurivo za domove. V južni Palestini so imeli že pred 3300 leti pihalnike na vroči zrak za Plavže. Eden največjih tehnikov in izumiteljev starega veka, Arhimedes, je izumil škripce, ki so dvigali najtežja bremena, dalje vijake za dvi Sanje vocle, ki se imenujejo se danes po njem, in mnogo drugih takšnih stvari.
Da je že stari vek uporabljal težke "topove", je znano. Celo priprave, ki so sprožile Po več izstrelkov hkrati, niso bile nič redkega. Tako so ime-, li stari Rimljani in Grki priprave, ki so metale 88 cm clol-£e puščice 370 m daleč v ploskem loku. Metalci kamenitih krogel so v strmih krivuljah ^letali dvofuntne krogle 184 lT> daleč, enol'untne pa 300 m. Ti in podobni stroji nam dokazujejo, da bi se mogel že stari vek ponašati s tehnično vojno. O prej omenjenim' Ar-himedu pravijo, da je s polnočjo vzboklih zrcal od daleč scžigal sovražne ladje, ki so oblegale njegovo rojstno mesto Sirakuzo. S tako učinkovitimi "smrtnimi žarki" se ne. more "ponašati" niti naša doba.
Da je imela antika zalo razvito tehniko za gradnjo mostov in predorov, je dokazal ftied neštevilnimi drugimi gradbeniki Mandrokles, ki je Perzijskemu kralju Dariju za Njegov pohod proti Skitorn zgradil most preko BospOra.
PREDSEDNIK OB OTVORITVENEM GOVORU
Harpalos je pozneje za kralja Kserksa izvršil še pomembnej še tehnično delo, ko je premo stil Helespont. Mesto Samos se je ponašalo s 400 m dolgim pomolom in tu je Evpalinos v 6. stoletju izvršil mojstrsko delo, ko je zgradil kilometer dolg in za moža visok predor, ki je dovajal mestu vodo nekega gorskega izvira. Ocl obeh strani so začeli ta predor istočasno vrtati in le z neznatnimi pogreškami sta se oba konca srečala. To delo bi bilo nemogoče, če bi merilna umet nost ne bila že na visoki stopnji. Sicer so pa ogromni rim ski vodovodi bolj znani nego ta Evpalinova tehnična mojstrovina.
Zelo iznajdljiv je bil stan vek, kar se tiče gradnje avto- t matov. Takšne avtomate so poznali tedaj n. pr. v podobi plazečih se polžev, kovinskih orlov, ki so mahali s perutmi, lesenih golobov, ki so kratek čas lahko letali po zraku itd Heron iz Aleksandrije poroča v 2. stoletju pred našim štetjem o avtomatih v svetiščih, v katere si vrgel kovanec in je iz njih potem pritekla blagoslovljena voda. V rimski Galiji so imeli steklena okna, v Rimu močno razsvetljavo na cestah, v Herkulanumu pa stebre za reklamne oglase.
Stari vek je izdeloval tudi že umetne ude. Sploh je napačno misliti, da bi bili ljudje v tistem času, kar se tiče zdravilstva, na najnižji stopnji razvoja. Rimski vojaški,zdravniki šo imeli, kakor nam kažejo najdbe, že zelo popoln in-strumentarij. Antika je poznala že narkozo, 4000 let star papirus nam poroča o operacijah očesne mrene, in Hipokrat je deloval z mnogimi zdravilnimi metodami, ki jih lahko \ mirno vestjo imenujemo moderne.
Med periškimi vojnami se je po Grčiji razširilo brzojav-ljanje s plamenicami. Z dvema plamenicama je bilo ob jasnem vremenu mogoče brzo-javljati na velike razdalje in pri tem so s plameni sestavljali vseh 24 črk grške abecede. Stari vek res ni imel železnic in letal, a zato precej srečno organizacijo prometa, ki je dovoljevala velike brzine. Z državno pošto so ljudje iz An-tijohije v Bizanc potovali šest dni, kar pomeni povprečno 190 km poti na dan. Sli na konjih so važna poročila pre našali še z večjo brzino. V rimskem času so z vozovi o pravljali povprečno 60 do 73 km na dan.
Kaj je zmogel stari vek v gradbenem področju, je vsem znano. Spomnimo se samo na egiptske piramide. A tudi Su-merci so znali že v 3. tisoč let ju pred našim štetjem dvigniti nivo svoje prestolnice Ura nad okoliškim ozemljem in jo tako zavarovati pred poplavami. Nadalje so zgradili umno omrežje prekopov, ki so •nesto spremenili v prave su nerske Benetke.
-o-
stalinovi vohuni v franciji
Nedavno so odkrili v Pari zu, da so Stalinovi vohuni poslušali in seveda sporočali naprej vse telefonske pogovore bivšega ruskega generala Ke-renskega, ki je do zadnjega upal, da bo udušil rusko revo lucijo, pa se je končno moral umakniti iz Rusije. Njegovo delovanje v tujini so "rdečkar-ji" že od začetka vneto zasledovali. Tako je že pred 15. leti imel v svoji službi bivšega huzarskega carskega kapitana, kateremu je neizmerno zaupal. Ta pa mu je zaupanje poplačal s tem, da mu je nekoč vzel važne listine — bilo jih je več zabojev — pokradel in izročil Moskvi, ki ga je po svoje nagradila, kakor toliko drugih: s kroglo v glavo.
KONČNO POROČILO 0 PRI J A V AH USTANOVNIKOV IN NAROČNIKOV ZA 'NOVI SVET'
Slovenska naselbina v Bradley, 111. se je skoro v celoti pridružila novemu listu,—Mnogi odzivi iz drugih krajev.
Slika kaže prizor v dvorani poslaniške zbornice v Washingtonu, ko je ob otvoritvi 75. zasedanja kongresa imel predsednik Roosevelt svoj govor.
KAJ SE SLIŠI PO SVETU? S2>
j m
iiiilllllllilllllllllllllllilllll.............lliiiillliiiii.......iiiuiiiiuillllllillllllllMlilllllllIllIlil.....liilllllliiliiiiiiiiuilliiii!......... i:.. !.;:!:.:.. ...... ............n........ \m\.....!i!iiiiii!iiiii:iiiiiiiiiii!:i!......... ....M',/--
škodljiva izobrazba
Lansko leto je bil tudi v francoskih šolah velik naval novih učencev, tako da je ne ki učitelj ves nevoljen vzkliknil: "Kaj vendar vse tišči v šolo? Zadnji čas bi že bil, da bi začele oblasti prepovedovati pouk in navduševati ljudi za nevednost, potem bi ljudje vsaj raje ostajali v domačem kraju, pri delu na polju, na kmetih, kjer je temelj države ; sedaj pa vsak, kdor le ne kolikor poduha kako knjigo, že misli, da ne sme prijeti v roke nobene druge stvari kot pero. Vsako drugo orodje bi ga oskrunilo, onečastilo. Vse drvi v mesta, število delomrž-nežev narašča z dneva v dan, kmetije pa ostajajo zapuščene in zanemarjene. Od samega denarja in industrijskih proizvodov ne bo nihče dolgo živel. Ce odpove kmet, mora tudi vse drugo zaostati." — Izobrazba je kakor ogenj; lahko mnogo koristi, lahko pa tudi še več škoduje; treba je le pravilno z njo ravnati, jo pra-| vilno presojati in ne obsojati vsega drugega.
-o-
vino iz morja
Mornarji male belgijske ribiške ladje "Marie. Robert", ki je lovila slanike v bližini belgijske obale, so nenadoma uzrli po morju" plavajoče sode. Dvignili so enega iz vode, za njim pa še 49 drugih. Iz njih so na koncu iztočili 4500 1 najboljšega vina...
-o-
najlažje kovine
V neki tovarni v Manche-stru v Angliji so iz kovinskega magnezija dobili neko novo zlitino, elektron, ki je skoro polovico lažja kovina kot aluminij. Ker morajo vso magnezijevo rudo uvažati iz Amerike, Nemčije in grškega otočja,
si Angleži silno prizadevajo, da bi mogli pridobivati kovinski magnezij tudi iz dolomita, katerega imajo ogromne količine doma. Iz samega dolomita so zgrajena londonska vladna poslopja. — Nova kovina bo brez dvoma izpodrinila aluminij pri izdelovanju letal, ker letalstvo teži za čim večjo nosilnostjo in hitrostjo.
-o-
ptice na angleškem Londonska ornitološk-; družba je izračunala, da živi na Angleškem približno 200 milijonov ptic, to je približno štirikrat toliko, kolikor je tam ljudi. Družba trdi, da je v drugih deželah, n. pr. na Francoskem dosti manj ptic, kajti le na Angleškem imajo stroge zakone, ki zabranjuje-jo z uspehom lov na ptice in uničevanje njihovih gnezd Pogumni statistiki te družbe nadalje ugotavljajo, da je v Londonu tri milijone ptic, med njimi 1,800.000 vrabcev. Na vsem svetu je po njihovem mnenju 75 milijard ptic. Kako so prišli do tega števila, je njihova tajnost.
i 1
n
i
9
P 1
II
i
oboje
"DRUŽINSKA"
ali pa "BLASNIKOVA"
za leto 1938
imamo še vedno v zalogi. Obe so zelo zanimive. — Stanejo vsaka s poštnino amo
25 centov
Naroča se jih od:
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
kače £e boje jesiha
Vojaške oblasti britske Indije so odredile, da si naj angleški in dcniači vojaki pred kakim maršem skozi džungle na-mažejo noge iirmeča z jesi-hom, ker se takih nog kače nikoli ne dotaknejo. Oblasti upajo, da se bo s tem ravnanjem precej znižalo število nesreč, ki jih ondi povzročajo kače.
petnajst prepovedanih stvari
Češkoslovaško notranje ministrstvo je objavilo seznam petnajstih tem, o katerih tisk na podlagi zakonov o narodni obrambi ne sme poročati. Ta ko ne bo smel pisati o premestitvah vojaških čet, o legi in opremi ter obratovanju vojaških objektov, o ukrepih v obmejnem ozemlju in utrjeval-nih delih, o uvedbi novih orožij in dobavah vojnih potrebščin. o organizacijskih podrobnostih vojske, o gradnji strate-
\ P
si
gično važnih železniških prog, cest, mostov itd. Zakon kaznuje tudi ustno razširjanje takšnih vesti.
-o-
napoleon in tobak
Napoleon po vsej priliki ni bil posebno vnet kadilec, toda velika pipa iz morske pene, ki je bila v Londonu na javni dražbi in ki je bila baje nje gova last, spominja na njegovo veliko zanimanje za — trgovino s tobakom.
Na nekem slavnostnem večeru so pritegnili njegovo pozornost čudoviti biseri, ki jih je nosila neka povabljena dama. Ni je poznal in je vprašal nekoga kdo je in kakšen poklic ima njen mož, da ji je lahko daroval takšno dragocenost. Dejali so mu, da je mož tobačni tovarnar. Napoleon se je zanimal podrobneje za donosnost te industrije — s tem uspehom, da je potem predelavo in prodajo tobaka proglasil za državni monopol.
-o-
komunisti v lurdu
Z izgovorom, da organizirajo brezplačno zdravniško službo po francoskih letoviščih in sploh v krajih, kamor pride mnogo tujcev,so francoske komunistične organizacije šle tako daleč, da so poslale svoje komunistične "evangelste" celo v Lurd, kjer so vsako leto velike verske svečanosti. Tu naj bi širili komunistično propagando in delali reklamo za prijateljske stiko s Sovjetsko Rusijo. Celo to se je zgodilo, da so komunisti enostavno zasedli lurško občino ter njene prostore uporabljajo za svoje pisarne. Vsakemu tujcu ponujajo tu poleg drugega tudi komunistične propagandne brošure in letake. Kadar" bi kak tujec rad kakšnih pojasnil o tem in onem, se obrne na občino, ker je prepričan, da mu bodo tam najbolj postregli s tem. Tu tudi res dobi vsa potrebna navodila, poleg tega pa ga na lurški občini pošteno zaleže tudi z raznimi knji žicami, ki imajo izrazit propagandni značaj. Brez pripombe !
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali sc pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
Kakor smo že zadnjič povedali, bomo s tem poročilom danes jenjali objavljati v tem listu priglašene naročnike in ustanovnike novega lista "Novi Svet". Ustanovniki "Novega Sveta" bodo sproti vsaki mesec objavljeni v novem listu, ki se že tiska in še ta teden izide.
Kampanja za "Novi Svet" je bila dokaj živahna in zanimiva. Pokazala nam je jasno, da je med našimi ljudi še vedno dosti ljubiteljev lepega in dobrega berila. Pokazala nam je obenem, kako je naše slovensko ljudstvo v tej zemlji dobro. Odkrito povemo, ponosni smo na te stotine in stotine slovenskih družin, ki so se tako naudušeno in velikodušno odzvale z ustanovnino in naročnino za novi list. Ponosni smo na naše slovenske čč. gg. duhovnike, izmed katerih se jih je 33 priglasilo z ustanovnino. Ponosni smo na naše slovenske katoliške podporne organizacije in društva, ki so se v tako velikem številu pridružili tej akciji. Pa ne samo smo ponosni na vse, te, ampak tudi iskreno hvaležni smo vsem.
"Novi Svet" se pravkar tiska in koncem tega tedna bo že razposlan v naše naselbine. Prepričani smo, da se ga bo vsak njegov ustanovnik in naročnik razveselil. "Novi Svet" pa bo skušal po svojih najboljših močeh biti to, kar se ocl njega pričakuje.
Torej še enkrat vsem prisrčna in iskrena hvala za sodelovanje in pomoč pri ustanavljanju lista "Novi Svet".
Iz Bradley, Illinois so se priglasili zadnje dni ustanovnikom in naročnikom za novi list:
MR. ANZELM LUSTIG ........................... $5.00
MR. NICK MARENTICH ...................................... 5.00
MR. FRANK DRAŠLER ......................2.00
MR. JOS. JAMNIK............................................2.00
MR, GEORGE KRALL....................................2.00
MR. ANTON KRIŽAN............................2.00
MR. JOHN LUSTIG..................................................2.00
MR. LEO PECHAUER.................... '	.. 2.00
MR. CHARLES PONIKVAR .	...... 2.00
MR, MICHAEL SMOLE .	2.00
MR. JOS. STARESINICH............... 2.00
MR. MATH STEFANICH .. . . 2.00 MR. JOHN ZAJC .................................................... 2.00
MRS. ANNA JAKOVČIČ 1 00 MR. JOHN PEZDIRTZ .......................................... 1.00
Iz drugih raznih krajev:
MR. GEORGE WESELICH, Pittsburgh, Pa..........$5.00
MR. FRANK LOKAR, Pittsburgh, Pa.............. 5.00
MR. JOS. L. BAHORICH, Pittsburgh, Pa........ 5.00
REV. JOHN BLAŽIČ, Uniontown, Pa........ 5.00
MR. JOE INT1HAR, Eveleth, Minn......................... 5.00
MR. JOHN FABIJAN, Chicago, 111..........*............ 3.00
MR. LEO KNAFELC, Watson, Sask., Canada........ 3.00
MRS. NEŽA SAMIDA, Šmihel, Jugoslavija............ 3.00
MR. FRANC BLAŽIČ, Žihovo selo, Jugoslavija.... 3.00 MR. JOHN ŽUGEL, White Pine Mine, Mich......... 3.00
MR. JOHN CHERNIGII, Chicago, 111..................... 2.00
MR. ANTON SIMONICH, Chicago, 111................... 2.00
MRS. THERESA ELLIS, Chicago, 111..................... 2.00
MR. JOHN VlClC, Chicago, 111............................. 2.00
MR. LEO SIMONIŠEK, Chicago, 111....................... 2.00
MR. MAKS OMERZEL, Chicago, 111..................... 2.00
MR. JOHN PETROVCIČ, Chicago, 111................. 2.00
MR. ANTON KREMESEC, Chicago, 111................. 2.00
MR. CHARLES AMBROŽ, Oglesby, 111................. 2.00
MR. MARTIN KRAŠOVEC, Pueblo, Colo............... 2.00
MR. JOHN PACHAK, Pueblo, Colo....................... 2.00
MR. ANTON ZAVODNIK, Soudan, Minn............. 2.00
MR. JOS. RUDMAN, Wilkinsburg, Pa................... 2.00
MR. JOS. PAVLAKOVICH, Sharpsburg, Pa......... 2.00
MR. MATH PAVLAKOVICH, Pittsburgh, Pa.:..... 2.00
MR. MICHAEL ZUGEL, Pittsburgh, Pa............... 2.00
MR. PAUL BLAŽIČ, Nokomis, 111......................... 2.00
MR. JACOB TURŠIČ, Chicago, 111......................... 2.00
REV. MATTHEW O'NEILL, Joliet, 111................. 2.00
MRS. MARY PAVLEŠIČ, Ambridge, Pa................ 2.00
MRS. FRANCES ZADNIK, Butte, Mont............. 2.00
DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA,
štev. 143, KSKJ., Joliet, 111............................. 2.00
MR. JOŽEF VIDMAR, Cleveland, Ohio.................. 2.00
MR. MATH MIHELČIČ, Cleveland, Ohio................ 2.00
MR. IVAN STARC, Cleveland, Ohio ...................... 2.00
MR. ANTON ŠTUPNIK, Ely, Minn..................... 2.00
MRS. ALBINA GOLOB, Whiting, Ind................... 2.00
mr. Stefan arh, whiting, ind........................: 2.00
MR. ANDREW GOLOB, Whiting, Ind..................... 2.00
MRS. J. OKOLISH, Barberton, Ohio...................... 2.00
MR. FRANK JENKO, Castle Gate, Utah................ 2.00
MRS. ANA ZELJETO, Helper, Utah..................... 2.00
MRS. MARY ZORE, Olyphant, Pa........................ 2.00
MR. MARTIN JURKAS, Chicago. Ill..................... 1.00
MR. JOE NEMANICII, Chicago, 111....................... 1.00
MR. PETER BALKOVEC, Pittsburgh, Pa............. 1.00
MR. JOHN GOTTLIEB, Chicago, 111..................... 1,00
MR. JOHN ZALAR, Barberton, Ohio .................... 1.00
MR. ANTON ZALAR, Cleveland, Ohio.................. 1.00
VSEM BOG PLAČAJ in ISKRENA HVALA IN DAL bog OBILO POSNEMALCEV!
^ OK>O-CK>OO<>ooo-O-O<K>O<>-O-O<><>OOOOO<X>OOO<>OO^OOO-OOOOOOOOOOOO^
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Iniamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-70G North Sth Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
■oooooooooooooooooaoaooooaoo-oooooooooooooooooooooooo,
Stran 3
'AMERIKANSKI SLOVENEC
ROMAN £
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
Pa bolj ko ga je gledala, njegovo skromno, skoraj boječe obnašanje, njegovo revno, pa snažno obleko, njegove krotke oči, ki so jo s toliko dobrotnostjo opazovale, polne mokrih, zadržanih solz, njegov ljubeznivi, starikavi, odkritosrčni obraz, obdan od redkih sivih las, — tem večje zaupanje se ji je vzbujalo. Zdelo se ji je, da še nikdar ni videla obraza, ki bi bil tako dobroten in odkritosrčen. "Kdo pa ste vi?" ga je končno vprašala. "Duhovnik sem, drago dete," je odgovoril in globoko vzdihnil, "duhovnik, ki mu ni več dovoljeno službovati in darovati sv. maše, star in ubog siromak, ki so ga postavili, da vas straži tule v tej ječi."
"Pa nič se me ne bojte, drago dete!" je nadaljeval in si v očividni zadregi dal opravka s svojimi že itak svetlimi in snažnimi čevlji. "Nič se me ne bojte! Ne bom prav nič hud in strog stražar —! Prisilili so me —. Nisem hotel —! Toda moč imajo, jaz pa sem slab —. Kako se jim naj branim, če me šiloma tirajo sem in — in mi grozijo!
Končno," je pridjal krotko, "božja volja je taka, in On sam najbolje ve, kaj je nam v prid."
Čevlji so se očividno ustavili nadaljnim njegovim trudom in se niso hoteli še lepše svetiti. Obžalovaje jih je gledal in gube so se mu še poglobile na njegovem že itak nagubanem obrazu, postavil jih je na tla in se pripravil, da jih obuje. Molče ga je gledala. Možgani so ji bili najbrž še vsi otopeli in trudni od udarca, da ni mogla razumeti njegovih besed. Njen stražnik —?
Tale slabotni, onemogli možiček —? , Nasmehnila se je tej čudni misli. Tale človek s svojim dobrotnim obrazom, s svojimi odkritosrčnimi očmi, s svojim boječim obnašanjem pač čisto nič ni bil podoben tistim ljutim jakobincem in teroristom, ki so vladali in strahovali Francijo, vsak trenutek pripravljeni za vsakršno krvoločnost zoper "ariste" —!
Ne, ta človek ni bil revolucijonar —! Ni bil terorist —.
Toda njegove zadnje besede so ji neprestano donele po ušesih. "Ne bom prav nič hud in strog stražar —!" Tako je dejal. In: "Prisilili so me — grozili so mi!"
Ali so res postavili tega ubogega starčka, da jo straži —? Ali ni hodil zunaj pred vrati nekje vojak gorindol —? Saj je čula njegov enakomerni korak.
Čemu je torej še posebej treba tegale onemoglega starčka, da jo straži —?
Bolj ko je premišljevala vse to, bolj se ji je zdela stvar sumljiva.
Nazadnje se ni mogla več držati. Vprašala ga je:
"Dejali ste, častiti oče, da so vas postavili za stražo sem v mojo celico —?"
"Tako je, dete, da, postavili so me za stražo —!" je vzdihnil. "Ah —, prekanjeni so, lokavi —! In moč imajo!"
"Anarhiste mislite, kajne? Teroriste, ki vladajo Francijo? Tisti odbor za javno varnost, ki ropa in mori, onečaščuje cerkve in odpravlja vero ter odstavlja njene služabnike — ? Ali ne?" "Žal, drago dete —!" "In ti ljudje, pravite, so vas postavili, da
me stražite —? Res, ne razumem vas!"
Nasmejala se je.
Dobre volje je bila.
Saj je bila za trdno prepričana, da jo bo Percy rešil, kakor je že toliko drugih rešil, pa še iz večje zagate. Nenadoma, morebiti že nocoj bo prišel —. Nekaj se bo zgodilo —.
Percy je gotovo že ves dan vohunil krog njene ječe in že tudi skoval enega svojih nedosežnih načrtov. In če bi jo tudi cela četa gardistov stražila bi jo dobil iz ječe. Kaj šele, če jo straži tale slabotni možek. Še njega bo vzel seboj —!
"Prav nič nimate podobe, da bi bili kakor eden tistih divjih republikancev —!" se je šalila.
"Ah, da!" je spet vzdihnil. "Slab sem, star sem —! Do danes so me imeli tamle v drugi celici, skupaj smo bili, Francois, Felicite in jaz. Ta dva sta namreč moj nečak in moja nečakinja, veste, otroka moje sestre. Nedolžna otročiča, ki bi ju ti volkovi radi pomorili.
"Davi," je pravil gostobesedno, "pa so prišli vojaki in so me odtrgali od mojih ljubih otročičev — srečen sem bil kolikor-toliko, vkljub ječi in vkljub smrti, ki smo ji vsak dan gledali v oči — in so me gnali pred nadječarja in ta mi je povedal, da pridem v vašo celico in da vas moram stražiti dan in noč, ker —."
Starček je utihnil.
Videti je bilo, kako težko mu je in da se boji ponoviti, kar mu je nadječar naročil.
Dve debeli solzi sta mu prilezli iz dobrotnih oč in se počasi trkljali po njegovem gubastem licu.
Segel je v žep svoje že zelo oguljene, pa čudovito snažne sutane, iskal nekaj časa in končno potegnil ha dan obširen žepni robec, okrašen, z rdečimi, rumenimi in zelenimi štirikoti in robovi ter si brisal oči in znojno čelo. Njegov glas je bil jokav in roke so se mu zelo tresle.
Sočutno ga je gledala Margareta.
Sama je bila ujetnica in njen položaj je bil vkljub upom na skorajšnjo rešitev bridek in težek, toda imela je mehko srce za nesrečo bližnjega. Pozabila je na svoje brdkosti, sivolasi starček se ji je smilil, njegova rahločutna boječnost, njegova plemenita žalost, predvsem pa njegova nežna ljubezen do otrok jo je ganila.
Vse bo storila, da Percy tudi njega reši in njegove otročiče.
"Le nadaljujte, častiti oče!" mu je dajala pogum. "Nič se ne bojte! — Stražiti me morate noč in dan, so vam rekli, ker—?"
"Rekli so, če vas bom skrbno stražil in če ne bodete pobegnili, bodeta Francois in Felicite prosta," je povedal starček po dolgem pomišljanju, si brisal čelo in šiloma premagoval svojo razburjenost. "— In če bi vi ušli, bodo otroka in mene poslali pod guillotino koj drugi dan," je pridjal počasi in boreč se sam s seboj.
Molk je zavladal v celici.
Tiho je sedel abbe in sklenil tresoče se roke kakor v molitev.
Margareta se ni genila. Počasi počasi so ji abbeieve besede našle pot v zavest.
(Dalje prih.)
Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla:
Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec"
ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam.
1849 W. Cermak Road
Tel. Canal 5544
Chicago, Illinois
. Četrtek, 13. januarja 1938 ■ft"1* 1 ■■ » t ■
Naj bo vaše soseščine
COMMONWEALTH EDISON URAD
vaš glavni stan za električno postrežbo vsake vrste
* Vsaka električna postrežba, ki jo utegnete potrebovati — informacija, plačevanje računov, izmenjava svetilk, prošnja za postrežbo — se lahko odpravi uspešno v električnih prodajalnah Commonwealth
Edison družbe v vaši soseščini. Ta urad
• i'
je važna postrežba na tisoče ljudem, ki ne gredo pogosto v "loop".
Vabimo vas, da se poslužujete itdobno-sti, ki vam jo nudi ta urad v soseščini. Prihranili si boste čas in stroške. In deležni boste točne in vljudne postrežbe od strani zmožnega osobja.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
10 ELECTRIC SHOPS
DOWNTOWN-72 West Adams St.-132 South Dearborn St.
4562 Broadway	4231 W. Madison St.	852 W. 63rd St.
4833 Irving Park Blvd. 3460 S. State St.	2950 E. 92nd St.
2733 Milwaukee Ave. 4834 S. Ashland Ave. 11046 S. Michigan Ave.
All Telephones-RANdolph 1200
"Amer. Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence
in na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga!
Staro domovino v slikah
dobite-v knjigi
. 'NASI KRAJI
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.,
Chicago, 111.
Pisana polje
J. M. Trunk
Božična zarja.
Kaj naznanja Božič ali božič tam, kjer poznajo le kruh, usta in trebuh, in poleg te robe in tega, kar bi se moglo djati v usta., nije ništa više, kakor nije ništa tam pri hle-varjih, če so se do sitega najedli krme in prežvekujejo, naj bo potem Božič ali božič? Kaj naznanja? "Kolač smo otroci pojedli in bili smo zadovoljni — zadovoljni smo bili zaradi kolača (božičnika), ne zaradi rojstva tega ali onega, kar je bilo tako daleč od nas, kakor je solnce od zemlje.." Tako je bilo tam na Belokranjskem ob božiču, ko je sedel Ivan Molek pri mizi in videl le kolač i ništa više in bil zadovoljen, ko se je najedel kolača. In tako je zdaj po letih, ko je Ivan Molek odrastel in je v Chica-gu in pripoveduje, da božična zarja pomeni le kolač, in je vse drugo le humbug, kveče-mu je le dejstvo, da se je sonce obrnilo. Bilo je pri tem sončnem obratu nekaj nekega slavja poleg kolača, glavno pa je bil — kolač. Upajmo, da je bilo nekaj kolača v Chi-cagu. tudi v tem letu, kakor ga je bilo nekaj tudi v Lead-villu, kjer je bil Božič v letu 1937 po rojstvu Kristusovem. Bogami, vsi imamo usta in jih ne moremo držati vedno zaprta.
Po rojstvu Kristusovem ? ? Kaj pa je to ? Klada kladasta. To je gol konvencionalen izraz, ko mi štejemo leta po nekem Kristusovem rojstvu, roba, ki je prišla v navado, bila, poljubno sfiksana, kakor so nekoč Grki šteli leta po olim-pijadah, štejejo muslimani po Muhamedovem begu. štejejo boljševiki po začeti revoluciji, in bodo naziji v Nemčiji šteli., ne vem natanko, po čem. Klada kladatsa, če misliš, da se je kdo rodil, ako praviš: po rojstvu !
Citate! j i 'Prosvete' bo.do vsi bistre glavice, ne krščanske in težile klade, nekaj klad pa mora le tudi tain biti, drugače bi se Ivan Molek ne bil potrudil, da. jim robo pojasni in razloži v svojem predalu, kjer jim naznanja in jim dokazuje (??), da "Na božič s;no vsi pogani".
Zdi se in izgleda, da mora ta božična roba le še nekaj vzbuditi v srcih poleg kolača in ust, in da bi božična zarja ne vznemirjala preveč nemirnih src, pripoveduje Ivan Molek čitateljem, da je realno na vsem le sončni obrat, vse drugo o nekem rojstvu pa je ki-kenkoken, bluff, in poleg obrata je realen le še kolač.
Nemški naziji sicer Moleku hudo ležijo v želodcu, meni tudi, ampak prav nazijski "škof" dr. Rosenberg mu je hudo pri srcu, ker prav ta nazijski škof je hotel svetu dopovedati,da je vse pristno germansko, kar je še nekaj poleg sončnega obrata, ,in pri tem sta si z Molkom edina v mislih. Ker utegne ob ti božični zarji še marsikak čitatelj
"Prosvete" smukniti v cerkev, kjer je bil nekoč krščen in je morda nekoč poslušal: "Sveta noč, tiha noč..." ga Molek hudo udari po glavi, in mu na široko hoče dopovedati, da ni nobenega krščanskega Boga, toraj se tudi noben Bog ni mogel roditi, ker vse skupaj, kar krščanstvo trdi in pripoveduje o Kristusovem rojstvu, je le prazna mitologija, in se o božiču rodi le sonce in še to se le obrne.	i j
Ta šmentana božična zarja, ko mora materialist Molek stopiti na prižnico in potrditi svoje v veri, da je vse le mitologija. Zo gotovo bi se vedelo le, da Molku verjame neka Mary Yugg, ker ta pri vsaki priliki poudari za, Molekom, "that Christ is a myth". Gospo-din pomiluj, ako moram biti malo sarkastičen. Najhujši nasprotniki pravega zgodovinskega in katoliškega krščanstva, n. pr. Harnack, so secirali krščanstvo iz zgodovinskega stališča, tajili, zanikali to in ono, ampak kot zgodovinski kritiki so priznali, da se je Krist rodil, je živel in učil in umrl, da je zgodovinska osebnost, kakor so Cesar in Tit in Pilat, slovenski Molek pa poleg kolača na Božič najde ls — mitologijo. Počakajte malo. Tisti, katerim nudite le kolač, bodo kmalu vašega kolača siti, pa bodo boljši ali večji kolač zahtevali od vas, in ker poleg kolača, nimati ničesar dati, bodo jutri med — komunisti.
(Dalje prihodnjič) -o-
NOV IZUM ZA GOSPODINJSTVO
Nov cedilnik za mleko so izumili na Češkem. Njegoša prednost ni samo v. tem. da $e mleko pred uporabo očisti nesnage, pač pa tudi v tem, da postane boljše. Cedilnik obstoji iz dolgega, na obe strani odprtega lijaka, iz katerega teče mleko skozi majhne luknjice na poševno sito. Na ta način se mleko dobro prezrači. Od tu naprej se cedi mleko gkozi gost cedilnik iz fos--forastega brona. Tudi ta je postavljen poševno, tako da smeti, ki so še v mleku ne o-stanejo na njem, pač pa zdrsnejo na spodnji rob, kjer jih ni več težko odstraniti. Od tu dalje pa teče mleko še skozi vato končno v posodo. Tako je mogoče mleko na vsak način boljše očistiti, kakor pa če ga precedimo samo enkrat na navadni cedilnik.
* ^ limiiiii .
n 23 LET IZKUŠNJE
č> Pregleduje oči in predpisuje očala
i DR. JOHN J. SMETANA i
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue $ §	Tel. Canal 0523
$ Uradne ure vsak dan od 9. « § zjutraj do 8:30 zvečer.
Učbenik
Angleškega
jjezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdovezan v platno-- $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois