l'alia j a na pol poli vsaki èetver-tek.
risi o 32.
leposloven 1 è' d ji i k.
Velja ua leto 2 il. 24. kr. in po pošli
3 11. sr.
V četvertek 5. avgusta 1852. III. tCt'iij.
Boj z drakonam.
(Iz V. Jarnikove zapuščine.) (Dalje.)
Zle euj! Ie čuj! kaj peršumi Vse od veselja vriska! Po Giani bakel luč blesi, Po vrési že perbliska; In glej, in glej! vse skokoma, 'Semgor se valja križema, Trobentanje perheče, Oklep in meč bliskeče.
Na vrata berž! že pridejo, Je hrup in krič na cesti, Vse ulice preburijo Naprej v Celovškem mesli : Iz hiše v hišo vpitje gre: »Vi žalostni! vesel'le se! »Drakona so vmorili, »Nja sili kon'c storili"
Veselje mestnika zbudi, On hitro se obleče, In za junakam vse leti, In vse se dalej vleče: Dol k gradu buri truma vsa, Kjer s knezain v lini knezinja Se v žalosti naslanja Od smertnega senjanja.
Knez gleda v čudi kol okol, Lej! od ljudi obdani Perjezdi Valerih tam dol Bojak njegov izbrani, Mladenč pretruden se poti, Za njem buči rod, in derži Na sulicah zverino Za prosto domovino.
Zverina čudno stvarjena Pol tica je pol kača, Oklep s preterdih lusk imä, In rep zavit obrača; Iz gerla zobje zareže, Katero žertno smert protč, In herbet pa zakrije, Ga s babami povije.
Ze vriska rod, mladenč pa tih V tla gleda srainuječen, In uren v rečeh viteznih Raz kojnča skoči srečen. Se pametno perbliža on, In stori knezu svoj perklon, In sprosi perpuščenje Za kratko govorjenje.
Sedaj pomigne knez, in vse Berš vtihne, vsa množica Ušesa k slišanju odpre, Deželskih polovica: Pa z srede tako združenih Se vzdigne žlahtni Valerih, Ino brez vse zamude Poveda svoje čude:
»Od tega, kar puščavnik je „Gospod! hčer od vas tirjal, „Obšlo je mene vsmilenje, »Siin v misli večkrat dirjal „Svanildo rešit, vašo hči, „Katere smert Bog ne želi, „K'je on dobrota živa, »Svanilda pa česlliva.
»In tak gospod! se trudil sim »To delo berž začeti, »Svanildo prav po viteznim „Oteti al pa — vmreti, »Slovenjo sim oblekel se »Pobegnil preč od gradšine »Ob temnej polinoči,^ »V zavupanju in moči.
„Na tistej ravni, kjer se je »Poderlo Rimcov mesto, „Skoz razvaline obokane „Sim našel pusto stezdo; „To stezdo skerbno sim sledil, »Na sledu ročno se učil, „Kjer strašna zver prebiva, „Ostanke žertja skriva.
„In pred meno se zdaj odpré „Velika okroglina, „In v globočini skaže se „Razdražena zverina: „Ognusno gerlo gor moli, »S germovja, blatja smert želi, »Kosti so nje igrača, „Človeška kri pijača.«
(Konec sledi.)
R o z a 1 k a.
(Konec.
II.
Bil je lep poletni dan Iz očetove hiše Rožnike se je jela vleči velika truma praznično oblečenih ljudi, po vasi proli cerkvi. Ze od daleč seje slišalo veselo goden je in piskane, med kaerim se je tikanje in prepevanji' svaiovskih pesem <>d možkih svhIov po ceb-j dolini razlegalo. Kaj, kaj pa ovo občno veselo» a.ije pomeni V Poka j so vsi vescani po koncu, ssari in mladi, in da lako radovedno gledajo? -- Franjo, županov sin, Rozalko, /alo nevesto, k poroki pelje. Vse gleda naj lepšo devojko cele vasi, ki zda| po nevestno okinčana od samičrioga slami slovó jemlje. Franu pa se od veselja serce smeji; zakaj dosegel je, kar je lako močno želel. Ako ravno je vedel, da ima Rozalka vedno še svojega Bernarda v mislih, se vendar za to nič kaj ni zmenil, zakaj ona bode ja zdaj njegova žena. — — —
Rozalka stopa zamišljeno z pobešenimi očmi počasno naprej. Le njeno truplo peljejo u cerkev k poroki, nje duh pa je hodil daleč za gorami, koje so samotno \as obdajale. Glasni zvonovi se oglasijo, in sva-tovna truma stopi u cerkev. Rozalka ne zdihne; kakor omotena stopi k oltarju, kjer na kolena pade. Tudi Franjo zraven nje poklekne 111 služabnik božji ju zaveže — do smerli.
Dio se oglasijo na to vesele pesmi po cerkvi, — Rrtzalka jih ne sliši; ona dro gleda u svoj molilvenik — vonder moliti ne more. Vsi zapustijo cerkev ter grejo na dom neveste na veselo gostovanje. Rozalka gre tiho u hišo očetovo nazaj, kakor bi ne vedela, da je z ženinom že terdno sklenjena: — nje duh se ziblje drugod, — biva daleč per dragem Bernardu.
III.
Jesenski vetrovi so že jeli fruliti po na pol golih planjavah. Rožice po travnikih so že svoje glavice pobesile in cvetlice so bile zvenile od rane smerti.	••
Slavček je vidil rožico vmreti ter je pobegnul u srečnejše in vese-lejše kraje. Lastovke so se jele zbirati na zvoniku, in so zadnjo pesem k slovesu žvergolele ter so se čez gore proti zahodu podale. Potoček je dro še šumljal kakor o spomladi, pa že marskitero rumeno litsje so njegovi valovi seboj odnesli.
Ino spet je sedela poleg potoka Rozalka, mlada žena bogatega Franja. Vel venec leži zraven nje; vse njegovo zelenje je zarumenelo, vse rožice so obledele. — Taka je bila tudi z Rozalko. Nje mili obraz ni več cvetel kakor na pol razcvetena roža, ni bil več kot mleko in kri. V mirnom očesu, iz kojega se je popred svetila notrajna sreča, zadovo-ljnost in veselje, se le vidi obup in huda žalost. Lasje, popred lepo vpleteni, zdaj razkodrani čez rame visijo. Tako je Rozalka o jeseni poleg potoka sedela — skrivna mučenica.
V tem prikoraka sem čez goro neki berzen popotnik s torbo na herbtu. Bernard je, ki iz ptujih krajev pride. Ko žensko poleg potoka sedeli vidi, se jej bliža — in koj je svojo ljubico spoznal.
„Rozalka, Rozalka!« zakliče on jo objemaje ter se zraven nje v rosno travo usede. „O kakó si ti spremenjena! Rozalka, ti moraš dro bolna, zlo bolna biti?«
Dolgo gleda ona zalomu fantu v okó, iz kojega se veselje, upanje in spet žalost in vsmilenje sveti. Kakor se u temnej noči bela luna med černiini oblaki na nektere trenutke prijazno prikaže, takó se tudi tužno obličje Rozalke nekoljko milo razjasni; — ona mu poda roko ino spet vpre oči u zvedel venec.
»Rozalka,« pravi Bernard, »alj me ti ne poznaš več; alj me ne boš več objela, ker se spet vidiva?«
Rozalka zmaja žalostno z glavico. »Bernard,« pravi ona, »tri Iela so minule, že davno minule; jaz te zdaj ne smem več poznati, ne smem te več objeti!«
»In zakaj ne? Tisuč lepih terdih zlato v seboj donili prinesem, si boni zdaj hišo kupil, in midva bova srečna, kakor se hitro ozdraviš.«
»Jaz pa ne bom več ozdravela, zakaj od jednoga dné seni imam smert v sercu, — od dne moje poroke.«
»Oh! zdaj te še le razumim, ti si oinožena! Ali Franjo?«
Rozalka le z glavo počasi nekoljko pokima.
Bernardu se strese serce od neizrekljive milobe in britkosti ; ko pa znotrajne bolečine vidi, koje omilovanja vredna Rozalka voljno, brez vsega tugovanja terpi, se potaži in spet prav milo besedo povzame:
»O povej mi Rozalka, zakaj ne skerbiš bolj za se, zakaj se ne varješ, ter se tukaj na merzlem vetru pri potoku pomujaš?«
„O saj je dons slednokrat,« mu ona odgovori. »Marsikatero uro sem tukaj presedela, kar je vigred prišla, do zdaj, ko drevesa svoje listje zgubljajo; jaz sem te tukaj vesčas pričakovala, in tebe zmiraj — ni bilo. Kakó rada bi ti bila povedala, ljubi Bernard! kakó da te še pre-serčno ljubim, kako te večno ljubila bom.« —
IV.
Tudi jesen je bila slovo vzela, in neprijetna zima ježe jela zemljo z belo odejo, kakor merliča z mertvaškim pertoin, zagrinjali. Drevesa, koje so še pred kratkim človeka z svojim zelenjem in sadom razveselile, stojó zdaj gole, in kader hud vihar njih veje zamaja, se zdi, kakor da bi žalostne čez zgubo svoje lepote in bogastva svoje suhe roke proti nebu sklepale.
Je bilo ravno neko merzlo, neprijetno zimsko jutro. Sneg je začel padati in prav žalostno je bilo belo dolino in väs gledati. Spet se zvoni oglasijopa zdi se, da ne zvoni, da le žalostno klenka. Spet se truma vesčanov proti cerkvi pomikuje, pa nobene vesele godbe, nobenoga veselega petja in ukanja ni slišali, ampak le liho zdihovanje in molenje. Dro stojó spet nekteri vesčani pri oknih, pa ne gledajo veselo in radovedno skoz taji-s(e5 — marskleri si le solzice iz očes briše; zakaj — mertvo Rozal-ko k pogrebu nesó. Njen oče se britko razjoka, ko njegovo nesrečno hčer u černo jamo položijo. Trikrat verže z roko zmerzle persli na černi grob, ki inerivo truplo svoje ljubljene Rozalke hrani, in trikrat zabobni iz jame lako čudno, takó žalostno, kakor bi mu hotlo njegovo terdo-serčnost do hčeri očitati, da ga globoko u serdce zareže; zakaj tajista, ki se je iz same otroške ljubezni in pokoršine očetovej volji podala, je ineriva, in u kratkem jo bo černa perst pred njim na ves čas zakrila.—
Za Bernarda ni bilo več sreče, ne veselja. Dro je bil še vedno pokoren in skerbljiv sin svoje stare matere, pa veseloga ni blo ga vec viditi. Ako ravno so ga drugi fantje radi imeli zavolj njegove priljudnosti, je vonder le zbežal izmed njih veselih shodov; ino tedaj se je nar rajši podal k grobu svoje ljube, mertve Rozalke, kjer je včasih še čez polnoči zamišljeno sedel. Nobene solze ni blo ga viditi preliti, zalo je pa tudi hujše bolečine v svojem serdeu moral prestati, koje so mu korenino njegovega živlenja podjedale. Vsim se je vsmilil, ki so ga vidili, in rekli so: »Bernard tudi ne bo več dolgo trave tlačil." Takó se je tudi zgodilo ; zakaj tudi njega so t» I i enoga dne na pokopališe zanesli ; — tam je tudi njegovo serce mir najdlo.
Dro se še verne spomlad vsako leto, dro še cveto tudi rože po travnikih in slavček tudi še pride nazaj vsako leto ter svojo milo pesem prepeva, ludi potoček se še šeptaje z vejami dreves pogovarja, — le milene Rozalke ni več, da bi za valovi gledala; — tudi jesen pride, cvetlice zginejo, lastovke se poslovijo ter si toplejše kraje poiščejo, listje pada in žalostno pod golimi drevesi šumi; — tarn pa, kjer je Rozalka na svojega dragega Bernarda čakala, najdejo ljudje, koji klasje poberajo vsako lelo zvedel venec, koji je spleten iz černoga gloga in milih po-točnic. —	Posi. Josip Višarski.
Izidi se po tvojej volji.
(Iz Przyaciela d o m o v y. )
Dlizo 565 let je že preteklo, kar so izhodne slavjanske pokrajine velike in slrašne nesreče zadele. Tretjič vderó lèta 1287 divje tatarske trume na Rusko deželo. Vse pokončaje prideró do Polske. Njih vihranj.u sledi
siliert in pogin za vsakega. Kamorkoli se ozreš, povsod groza in strah. Na nebu se vtrinja svit velicih požarov, po zemlji so razstlana trupla človeška nezagrebljena, od paganov pobita in strašno razmesarjena. Ko so se s bogatini plenom spet v svoje stepe .\maknili, so odpeljali seboj brez števila kerščanskih devic, da bi jih v turško sužnjosl razprodali.
Pa s tini še ni konec velike nesreče. Nova ravno tako strašna jih še čaka. Ves zrak se okuži od zasmrajenih vod in gnjijočih teles, kte-rih se nikdo ni upal pokopati. Strašna kuga se vname in podavi veliko veliko ljudi
Tega časa jezdi na svojem konjičku prileten polski vojšak proti nekej vasi nad Sanom (reka na Polskem). Pobitega serca ogleduje grozne slede barbarskega razdjanja. Kmalo prijezdi do sela, ki je bilo nekdaj prav bogalo in zamožno. Ali vidili same razvaline in požarišča, se zasvetijo staremu vojšaku svitle solze v inožkem očesu. Bridko zdihne in zavije proti bližnjemu lesu. Va-nj stopivši, stopi raz konja, ga priveže k drevesu in koraka ves zamišljen po slezdici dalej do hoste. Kmalo se mu prikaže med gostim drevjem mala dobro znana bajlica. Bilo je lo varno zavetje svoje družine, kamor je v tacili nevarnostih vsolej pribežala.
Preden j se je podal na vojsko, je zapustil vse svoje ljube popolnoma zdrave, ter jim zavkazal, nikakor tega skrovišča ne zapustiti, dokler se ne verne.
Tu je tedaj živela draga ženica s šesterico ljubih otročič, dvema hčerima, ko jele tankima, s petnajstletnim sinom s dvema, mlajšima detcama in s ednim dojenčkom na persili. Vse te je mislil skerblivi oče najli zdrave in vesele. — Bliža se kočici in hoče dveri odpreti, kar mu pride bleda vsa prepadena ženska nasproti. Nje tresoči hod, zapeklo lice in kerčovito stisnjena usta, vse to je kazalo, da razsaja v nje znotraj-nosti strašna kuga. V njej spozna stari vojšak nekdajno deklo svoje hiše Nagovori jo: »Hana! kakó se imate?" — Kje je moja žena z otroci?— Ženska je hotla odgovoriti, odpre usta — ali naglo se strese in se zgrudi na zemljo. Vojšak je priskočil, ali umirajoča ženska mu pomigne, jo pustiti in s naj večini trudom izusti še besedice: »Idite tje — tje" — in pusli dušico. — Hitro stopi prestrašeni vojšak do izbe. Ali kaj se predstavi njegovim očem? — Po tleh je razstlana trohnela slama, kjer je sedela žena bledega lica in temnih oči, ter je svoje delice na persi stiskala, ki je ravno kar v njenih rokah izdahnulo. Poleg nje je ležalo dvoje stariših otrok, ki so ravno vmirali, po celem životu modraslimi lisami pokriti. »Jadviga! — vsklikne prežalostni oče — Jadviga! kaj moram tu gledati'? Deca, naša deca!" in se pripogrfe h tlain in ogleduje svoje miljene olročiče. — »Glej, ni ga več malega Enrička — vmerl je in nikdar se ne bo nasmejal več nama. Ves je že merzel in bled! — „»Uteri odtod, uteci moj Janislav mili"" povzame vboga žena.
„Ti greš s menoj, Jadviga! — Izpeljati te hočem iz tih zakužjenih krajev in tudi naša deca. Ali kje so hčere? — Kje je Konrad? Zakaj jih ne vidim blizo tebe? Govori, mila, govori!"
„»Konrad je vmerl! Pobili so ga Talari, ko se je v obrano svojih sester postavil, ktere so neusmiljeni Tatari v sužnost odvlekli. Že je preteklo mnogo žalostnih dni odtihdob.«"
Globoko zdihne pri tih besedah stari Poljak. Solze mu polijó lica, in bolestno zakliče: „O mili Bože! zakaj tudi oné niste rajše pogiuule? Zakaj s Konradom tudi njih smerli objokovati ne morem ! Kje jih hočem
sedaj iskali? Ali jih bodo se kadaj gledale moje oči? Ah nesreenici! — Pa človek naj se vda božjej volji. Še ni vse zgubljeno; še si mi ti in dvoje ljubih otročičev ostalo."—S tim stegne svoje roke, ženo in otro-čiče objeli, ki so na slami ležali. Pa komej se rok svoje žene dotekne, jej huda bolezen usta zavije; oči otemné, sercc prestane bili — in duša je odletela. V temMiipu izdihneta tudi olročiča mlado živlenje.
Okamnjen stoji otec — gorka bolest prevzame mu dušo. Dolgo je gledal nepremično mu v živlenju naj ljubše stvari. Vsa beseda mu zastane. — Dve svitle solzé se mu zasvetite v očesu. Na slednje povzdigne svoj pogled do nebes, kjer si hoče tolažbe za revno serce iskati. l'ade na kolena in poln zaupanja in kerščanske poterpežljivosti glasno zavpije: „Gospod! Ti si mi dal, Ti si mi vzel, kar je bilo mojemu sercu naj dražje; pa naj sc izide Tvoja sveta volja.	B. Jauežič.
Književni pregled.
* Zgodnja Danica piše: Ravno kar je v založbi Matija Gerb e r-ja, bukoveza, na dan spravljeno »Spisje za slovensko mladino," ki ga je spisal izverstni pisavec, g. Andrej Praprotnik, učenik v Loki. Te Slovencam nove in koristne bukvice imajo tri dele. I. del obseže spisne vaje (.kratke popise, basni, povesti), II. pravila in zglede naj bolj potrebnih pisem (naznanilnih, posvetovavnih, opomnili, naročilnih, odgo-vorivni'0 ? H'- Pa nar bolj potrebne očitne pisma (gospodarske lisic, izpiske, plačane, prejemne, vozne li-ste, spričala, prošnje, poslednje sporočila). Beseda je gladka in razumljiva, natis in popir čedin, cena (15 krajcarjev) nizka. Le to željo še perstavimo, de bi spretna roka imeno-vaniga gospod pisavca kmajo še kakšne druge koristne bukve za Slovence na dan pernesla!
*	Na Dunaju je ravno izšla: Serbska čitanka za gimnazie od Dr. Subotiča, I. knjiga. Predpisana je za dva nižja razreda. — Na Dunaju je tudi na svitlo prišel nov. „ilirsko-nemški slovar« od znanega R A. Fröhlicha in šteje 40 pol. Temu bo vkratkem sledil tudi nemško-ilirski del.
*	Naš visoko učeni domorodec, g. prof. Miklošič je razpisal 12. julja naročilo na pervi del njegove„ vse slovanska narečja primerjajoče, ki g la s o si o v je s t aro slo venskega in vsih slovanskih jezikov zapopade. Kdor se do konca oktobra t. 1. pri g. izdatelju na laj zvezek, ki šteje 518 strani s precej dolgim uvodom, naroči, ga dobi za 4 fi. dobrega denarja. Po bukvarnicah se bo pa po 7 fl. sr. prodajal. Napis naj se naredi: An. Dr. Fr. Miklosich, k. k. Professor der slavischen Philologie. (In der Hofbibliothek) in Wien.
Z m e s.
Prijateljski dopis iz Gradca. 28. julia. O narodnom življenju Vam nimam kaj pisati, ker je na tom polju, kar se javnosti tiče, velika
suša zavladala. V oslalom pak se nadjamo, da se na tihom slavohrami sreče pridno zidajo, ker se svetolajstva ved marljivo pohadjajo. Znanostih polje je zaista uže tak prostrano, da se je trèba noe i den truditi ako ga le nekaj obhoditi hočemo. Veselo je viditi i zapaziti, kako se mladenči naši urijo, te izurijo v vsem, kar sadašnjost od izobraženoga Slavjana zahteva; sladkih občutkov nam srdce kipi zapazivše, kako se mladina naša, jedina nadeja matke Slave, vratja v domovino svojo, kdé bode tim cyrstje, lim bolje delovati zamogla v blagor i korist slavjan-stva. Ne sdvojimo tedaj, ako ravno nam žalostni glasi o nehajstvu, o nemarnosti naših rodjakov v obziru rodoljubja i podpiranja rodoljubnih namer srdce parajobiti če bolje, ako Bog da i Slava mali, te — ako sami hočemo. Žalostno je zares, da nam je v najnovije doba več slavjanskili časopisov izhadjati prestalo, žalostno, ako viditi moramo, kako nam jedini naš leposlovni slovenski list „Bčela" le samo životari zavoljo slabe podpore (Bog zna, kaj si morajo tujci o nas misliti); alj tomu nije toliko občinstvo krivo, kakor naši rodoljubi. Zakaj nèki ne dopisujejo taki marljiviše, kterirn se ni trèba mučiti s vsafcdenjimi potrebami, s učenjem šolskih predmetov? Kdè so naše domorodkinje, katerih spise smo s takim nadiišeiijem sprejimali? Zakaj se domorodci ne trudijo, broj naročnikov pomnožiti med svojimi znanci, ker je očevidno, da je svrha i namen „Boele" *veti i koliko slabe moči naših mladičev dopuste, tudi izpolnjen? — Kako važne jezikoslovne črlice nam je uže prinesla od gg. Poženčana i Bèlankina! Dal Bog, da se s tim pozornost vsèh Slavjanov probudi. Od te važne reči odvisi prihodnost naša (ne dajmo se molili od podkupljenih ali nevednih prolnikov) i ravno zavoljo toga zasluži, da vse sile napnemo v dosego toga namena. — Tudi o vseslavjanskom časopisu, katero misel je „Bčela" nedavno iz nova sprožila, nije ne sluha, ne duba. To nas sicer ne smè motiti i prestrašili; znabili, da se v slavjanskili Atenah, v zlatnom Pragu, uže kaj za lo pripravlja: alj učili se moramo, te zopi»t učili, ako ti hočemo poslali vrstniki drugih narodov, kleri nas sadaj po zasluženju prezirajo; nain se posmehujejo. Mladina naša sije gotovo svèsla te svele naloge i s veselim srdcem se spominjamo njenoga poslovanja v Celovcu, Ljubljani, Celju, Mariboru i povsod, kdè še rodo-Ijubija žlahtna zeleuika v nepokvarjenom srdcu klije. - Šolski prazniki so uže nastopili. Mladenči lustri, šlovalelji modric! bistrite narod v domo ini, posvečujte se marljivosti na slavjanskoj ledini, shirajte zgodovinske oslanke, da nam ne propadnejo. Spominjajle se „Bčele«, ktera je jezik domovine, da sinkom i hčerkam svojim nosi vesele i tužne glase o napredku ali nemarnosti bratov svojih Bodile mi presrdečno pozdravljeni, te da mi ne pozabite na odzdrav slavjanski, kleroga po „Bčeli" pričakujem. S Bogotn! —
* Pražske Noviny pišejo, da se bo mende v Praze nov časopis posebno za dijaško mladino osnoval, kamor bodo mladi pisatelji svoje boljše pesniške in prozaiške sostavke pošiljati zamogli. Sicer bo pa laj časopis posebno tudi dela drugih slavnih pisateljev do-našal. — Ne moremo pri tej priložnosti opustili, našo slovensko dijaško mladino, ki si skorej po vsili slov. mestih laslne liste spisuje, na novo opomnili in poprosili, da bi tudi „Bčelici" kej svojega nabranega medli nakloniti blagovolila.—Bratje! ne devajmo rok navskriž. Bratovsko se združimo in delajmo, kolikor nam nase moči pripuslé, da slovenščini sami groba nenakopljemo! S zdru ženo močjo! naj bo vselej in povsod naše geslo.
V nedeljo 25. julja je bilo, kakor Neven piše, v Zagrebu tako imenovano glasbeno izpraševanje, ki je prav dober napredek pokazalo. Izpeljano je bilo 1. „Tr ogla s ni sasta va k« za 2 gosli in violončel, predstavljen od polovice učencev; 2. „Slepi ri bar«, napev od Procha, pevan od Adolfe /fheUermajerjeve ; 3. »V è ž banje« za dva violončela, izpeljano od F. Saja in Sadeka; 4. „Dve ptice« pesem od Preradoviča, napév od Lisinski-ga, pela od Pavline Jakhelove; 5. „Solo« za o-osli; 6. „Ju t er na pesem« od Zoričiča — za sopran uz dètinski sbor od Valerie Hudjekove in vsih učencev. — Pred vsirni je naj bolj prevzel innogobrojne zbrane poslušavce lepi in popolnoma v narodnem duhu zloženi in peti sbor. Po tem so bile razdeljena darila za najbolje učence in vsi pričujoči so se radostni in zadovoljni s uspehom te narodne naprave razšli.—Samo škoda, da se la narodna naprava od občinstva tako slabo podpira. — Bog daj, da se kmalo na bolje oberne!
* Rosija ima sopet obžalovati zgubo ednega svojih najizverstniših pisateljev. 23. junija (5. julja) je namreč v Moskvi zameri v svojem 62. letu Miha j lo Nikolaje vič Za gos ki n, preslavni spisalelj krasnega „Jurja Miloslavskega« ,;Ro sla e v lj e« in drugih sploh znanih romanov in igrokazov. Naj v miru počiva! —
Slovenski pregovori.
Nabral V. Kurnik.
Dobrota je sirota. — Smert vse pobola. — Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti. — Kdor ni terden v glavi, naj ne skuša visoko. — Kdor hoče norca imeti, si ga inora najeti. — Svet je lažnik, veliko obeta pa malo da. — Kerčmarjeva kreda pijanim rada dvoje piše. — Zvita struga počasi teče ali hudo dere. — Bogalinec je toliko zadovoljen s svojo bogatijo, ko siromak s svojo beračijo. — Ko bi nevošljivost gorela, nam ni treba več derv na svetu. — Kdor domače navade in šege zasmehuje, je ptujega duha navzet. — Gosposka služba je z grahom posuta. — Marsikteri kmet je gibčen pri plesu, al okoren pri drevesu. — Svet sicer delo pičlo plačuje, ali kdor je delaven, v jedinšini ne zdihuje.
IJniitvo sv. IHLoliora v C elovcu.
Dalej so pristopili p. n. sledeči gospodi: 481. g. Jan. Sumper, kapi. na Višarjah; 482. g. Fr. Vodopivic, učitel v Kobaridu; 483. g. Fras Lavoslav, c. k. adjunkt v Armežu; 484. g. Ant. Rular, kapi. pri sv. Lucii; 485. g. Fr. Mercina, kateh v Gorici; 486. g. Jan. Hoban, kapi. v Ternovem; 487. g. Ant. Kumar, fajin. v St. Lorencu; 488. g. Jan. Ličen, kapi. v Gorici; 489 g. Jan. Abrain, kapi. v Gorici; 490. g. Jož. Kovač, učitelj v Lipaljejvesi; 491. g. Jan. Wilenpart, bogsl. v Celovcu: 492. g. BI. Leben, fajm. v Soteski; 493. g. Dr. Len. Klofutar, „ prof. v Ljubljani; 494. g. Vacl. Peharc, kapi. Sostri; 495. g. Ant. Škerjanc, duh. lav. škofije ; 496. g. Jan. Trobej, kapi. v Grižali; 497. g. Ant. Va-lentinič, šolski vodja v Belace; 498. Uršej Šajnik, učenka v Borovljah; 499. g. Sini. Slosier, tergovec v Celovcu; 500. Marica Janežič, učenka v St. Jakopu. —
Odgovorni izdatel in tiskar: F c r d. žl K lei uma j r v Ceiovcu,