LETO XXII. — številka 66 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar .""Odgovorni urednik Albin Učakar GLASI L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, SO. 8. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. 3d 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, □d 1. 'anuarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah 3. stran Jabolka letos cenejša »Prodajna cena bo vsekakor nižja od lanske in tu g nižja od predlanske. 2* Primerjavo naj povem, smo lani prodajali ja-"P'ka po dvesto, predlan-Ktm pa po sto osemdeset stanh dinarjev za kilogram.« 5. stran Vodovod, eeste, turizem J^aJevna skupnost Naklo: g« smo uredili pokopali e. 1965 smo postavili l96.Teillk Pred šo,°- °d leta do letos pa smo akcnV" dve P°me,nbl» voh **rat»m smo vodo-a in asfaltirali cesto Naklo - Strahinj. 8. stran A1i lahko carinik zamiži na eno oko? 12. stran Ankaran: sindikalno letovišče 22. stran »Nož ni za klanje ljudi.« VSAKOMUR prija KAVA SPECERIJA Večja zaposlenost v škofjeloški občini V škofjeloški občini opažajo v prvem polletju letos pospešeno naraščanje števila zaposlenih, na drugi strani pa s povečano gospodarsko rastjo naraščajo tudi potrebe po kadrih. Zato se letos v škofjeloški občini srečujejo tudi s pomanjkanjem delovne sile in zato številne potrebe delovnih organizacij po novi delovni sili ostajajo nepokrite ali pa se le postopoma uresničujejo. V prvem polletju letos je bilo na področju škofjeloške občine zaposlenih poprečno 8162 oseb, skupaj z učenci v gospodarstvu pa 8477, kar pomeni 2,7 odstotka več kot v preteklem letu. Največji porast zaposlenih je imela industrija, delno pa tudi gradbeništvo in obrt. Letos je prek komunalnega zavoda za zaposlovanje iskalo zaposlitev 754 oseb, skupaj s tistimi, ki so bili nezaposleni že lani, pa 904. Industrijska in druga podjetja so v šestih mesecih letos prijavila 930 prostih delovnih mest, do konca junija pa je bilo zasedenih že 787 delovnih mest. Se vedno so prosta delovna mesta v industriji — Jelovica, LTH, Termi k a, AIp- les Ln Alpina — in sicer v večini primerov za poklicne delavce ter delavce brez strokovne izobrazbe. Precej nezasedenih mest je še za strokovnjake s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Konec junija je imel komunalni zavod za zaposlovanje v svoji evidenci 75 nezaposlenih oseb, od tega 42 žensk. Med njimi so bili 3 z višjo šolo, 8 s srednjo, 2 z nižjo strokovno šolo, 15 s poklicno, 10 priučenih, medtem ko je bilo 37 prijavljenih brez strokovne izobrazbe ali priučit-ve. Vili G. za vsakogar nekaj v trgovinah iviLa KRANJ Srečanje interni ran k v Kamniku V nedeljo, 7, septembra, dopoldne se bodo v Kamniku zbrale preživele Interni ranke iz nemškega laljorišča Aichach na Bavarskem. 15. avgusta hi 29. septembra 1944. leta so namreč v omenjeno taborišče z dvema transportoma prepeljali Iz ženske kaznilni ce v Begunjah na Gorenjskem 146 obsojenk Slovenk. Med obsojenkami so bile tri zapornice obsojene na smrt, vendar so jim kasneje obsodbo znižali na dosmrtno Ječo, medtem, ko so bile druge zapornice obsojene za zaporne kazni od dveh do 20 let zapo ra. Pobudo za omenjeno srečanje je dal odbor za in-ternirance pri občinskem odboru zveze borcev v Kamniku, vig Troboj športnikov slovenskih železarn Danes se bo na prenovljenem nogometnem igrišču pod Mežakljo začel sesti troboj oziroma tradicionalne i -ni'- Športne Igre treh slovenskih železarn, in to .lese niče, šloie m Ravne Železa rji bodo tekmovali v atletiki, nogometu, plavanju, rokometu, streljanju z malo-kalibrsko puško in v namiznem tenisu, skupno bo na-stopilo 1 SO tekmovalcev in tekmovalk. Uradna otvoritev troboja bo danes popoldne ob lrv uri na nogometnem igrišču. Tekmovalce bo pozdravil direktor lelezarne Jesenice ing. mag. Peter Kune. Tekmovanje bo nedvomno pripomoglo k večjemu zbliževanju treh slovenskih železarn, kar je v dneh pred referendumom še posebnega pomena. J. Vidic V prvih septembrskih dneh bo skozi na novo odprta vrata gorenjskih Šol stopilo v učilnice blizu 20.000 mladih ljudi. Šola se pričenja ... Tej veliki množici mladih ljudi, ki ji je treba omogočiti življenjska spoznanja, posvečajo gorenjske skupščine posebno skrb. Moč jo je zaznati v intenzivnih prizadevanjih vseh delovnih ljudi Gorenjske in občinskih skupščin za izgradnjo sodobnejših učnovzgojnih in varstvenih objektov. Tako rastejo danes šole po vsej Gorenjski. Takšnih naporov seveda ne bi zmogli, če ne bi vsi delovni ljudje bili prepričani o pravilnosti začrtane poti in prepričani, da je potrebno, da bodo njihovi otroci stopali v prihodnjih letih v nove sodobnejše šolske prostore ter se v njih ob sodobnejših učilih in sodobnejših učnovzgojnih metodah pripravljali za življenje. Na območju Jesenic, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča se je lani v osnovnih šolah šolalo prek 18.000 učencev. Od tega jih je bilo ob zaključku leta 2698 odličnih, 4883 prav dobrih, 6563 dobrih, 2118 zadostnih; torej je osnovno šolo izdelalo 16.262 učencev. Ne glede na to, da ta podatek ni povsem točen, saj mnogi učenci prav te dni opravljajo popravne izpite, smo z lanskoletnimi uspehi lahko zadovoljni. Uspeh pa je seveda moč pripisati samo delu. Letos smo na naših šolah prvič uvedli šestdnevni dopolnilni pouk za učence, ki so imeli popravne izpite. Uspeh ni izostal. Nekatere uvedene novosti — predvsem, da učenec lahko napreduje v višji razred z eno negativno oceno in da lahko dobi spričevalo o dovršeni osnovni šoli tudi če ni opravil popravnega izpita iz tujega jezika — so vsekakor pripomogle k manjšemu »osipu«, a hkrati navrgle šolnikom in nam vsem skupaj kopico vprašanj za razmišljanje. Med uspehi preteklega leta ne smemo mimo malih šol. Na Gorenjskem je manj kot 10 odstotkov vseh otrok vključenih v vzgojno-varstve-ne ustanove. To vznemirljivo številko smo uspešno nadoknadili z dvomesečnimi malimi šolami. Te naj bi torej prispevale svoj delež k oblikovanju mladega šolarja k njegovi socializaciji. 95 odstotkov v prvi razred vpisanih otrok, vključenih v male šole, je lep uspeh. Upamo, da bo letos še boljši. K uspehom preteklega leta pa je prispevalo svoj delež tudi urejevanje materialnega položaja pedagoškega kadra. V oceni smo si edini. Začrtana pot je dobra. Treba jo je uresničiti. Leto se torej pričenja. Z upi, z izkušnjami, s spočitimi močmi. Upajmo, da bo uspešno. Odprt XV. vinski sejem Ljubljana, 29. avgusta — Na Gospodarskem razstavišču so danes popoldne odprli že XV. medna rodni vinski sejem, na katerem sodeluje 464 razstavljavcev iz 18 držav. Vzporedno z vinskim sejmom je odprt tudi sejem gostinske opreme. Na dosedanjih vinskih sejmih v Ljubljani je s svojimi vzorci vin in alkoholnih pijač sodelovalo 38 držav z vseh petih kontinentov, skupno pa so doslej ocenili 13.886 vzorcev. Med zanimivostmi naj omenimo še to, da je letos Zvezna republika Nemčija poslala na sejem več vzorcev kot Jugoslavija. v«r Malo Gorenjcev v vojaških šolah in akademijah Pristojni organi, predvsem oddelki za narodno obrambo pri gorenjskih občinskih skupščinah se iz leta v leto prizadevajo, da bi v vojaške šole in akademije vstopilo čim več mladih in s tem okrepilo starešinski kader JLA. Zaradi tega so v preteklem šolskem letu skupno z zavodi za zaposlovanje in poklicno usmerjevalnico pripravili vrsto predavanj na osnovnih in srednjih šolah, na katerih so podrobno obrazlagali vojaški poklic ter njegove dobre in slabe strani. Kakšen je bil odziv? Koliko mladih je že v vojaških šolah in koliko se jih je letos vpisalo? Na oddelkih za narodno obrambo v Kranju, Radovljici, Tržiču, škofji Loki in na Jesenicah so nam povedali takole: Kranj. Stipendijo republiškega sekretariata za narodno obrambo že prejema pet dijakov srednjih šol, letos pa sta jo dobila še dva. Omenjeni mladinci se šolajo na elektrotehnični srednji šoli strojne in elektro smeri, dva pa sta na gimnaziji. Jesenice. Letos je njihov oddelek za narodno obrambo prejel dve prijavi za vpis v vojno akademijo, eno pa za podoficirsko šolo. Razen tega ima pet dijakov iz njihove občine vojaško štipendijo na srednjih šolah,kar jih obvezuje, da bodo po končanem šolanju prestopili v vojne akademije in vsaj deset let ostali v vojaški službi. škofja Loka. Lani so trije dijaki gimnazije prejeli štipendije republiškega sekretariata za narodno obrambo in bodo po končanem šolanju vstopili na vojaško akademijo. Letos pa se na razpis ni prijavil nobeden. Radovljica. Dva mladinca sta prejela letos republiško štipendijo. Vpisala sta se na gimnazijo. Eden je z Bleda drugi pa iz Bohinja. Tržič. Letos so enega sprejeli na letalsko šolo v Mo-starju in dva na podoficirsko šolo. Razen tega je en mladinec prejel štipendijo sekretariata za narodno obrambo za šolanje na tehnični srednji šoli. Tudi njega čaka po kon- čani srednji šoli vojaška akademija in vsaj deset let aktivne vojaške službe. čeprav je naš pregled skop, nam marsikaj pove. Mladi Gorenjci se premalo vpisujejo na vojaške šole in akademije. Zakaj? Vzrokov zato je več. Niso samo materialnega značaja, ampak splošno življenjskega. Kam po morebitnem izstopu iz vojaške službe. AH bo oficirju družba priznala kvalifikacijo, ki jo je dobil v vojaški šoli ali ne? Storjeni so že prvi koraki, a kljub vsemu to še marsikaterega mladega, ki bi bil pripravljen vstopiti v vojaški j poklic, moti. I J. Košnjek V Radovljici poslanska pisarna Člani izvršnega odbora občinske konference SZDL v Radovljici so na zadnji seji v četrtek popoldne sklonili, da bodo v prostorih občinske konference SZDL odprli poslansko pisarno. Za ta sklep so se odločili, da bi bila v prihodnje povezava med volivci in poslanci ter odborniki čimbolj neposredna. Seja IO občinske konference SZDL Radovljica Septembra volilne konference ko szdl nizacijah socialistične zveze v občini krajevne volilne kon ference, na katerih bodo izvolili mod drugim tudi člane za občinsko konferenco SZDL. Pred tem pa bodo o vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih pripravah na konference razpravljali tudi krajevni politični aktivi. Sklenili so, da bo občinska volilna konferenca sredi oktobra letos. V nadaljevanju seje pa je predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž seznanil člane izvršnega odbora o pripravah na gradnjo novih šol v občini, za katero so se občani in delovne organizacije odločili na rcfcren dim iu o samoprispevku. V četrtek popoldne je bila v Radovljici seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. V prvi točki dnevnega reda so razpravljali o pripravah na volilne konference krajevnih organizacij socialistične zveze v občini in o sklicu občinske volilne konference. člani izvršnega od boro so sklenili, da bodo prihodnji mesec v vseh krajevnih orga- Poslanci bodo navoljo za pogovore z volivci oziroma občani enkrat na Štirinajst dni. S tovrstno obliko sode lovanja volivcev s poslanci nameravajo začeti v sredo, 10. septembra. Poslanska pisarna bo ta dan v prostorih ob uske konference SZDL v Radovljici odprta od 16. do 18. ure. A. 2. Praznik krajevne skupnosti Blejska Dobrava 28. avgusta 1941. leta so prvoborci Janez Zvan iz Gorij, Stane Kersnik z Dobrave, Alojz Prešeren i/. Grabna in Franc Konobe I j Slovenko minirali na Blejski Dobravi steber elekričnega daljnovodu. To je bila prva udarna akcija, ki je močno odjeknila po okoliških vaseh. Istega dne so Nemci v skupini petih talcev v Spodnjih Gorjah ustrelili tudi Jožeta Pikona, prvega talca z Blejske Dobrave. V spomin na te dogodke sla- vi krajevna skupnost zadnje ilni avgusta krajevni praznik. Osrednja proslava bo jutri, v nedeljo, dopoldne pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja. Krajevni odlx>r združenja borcev je na praznovanje povabil tudi vse do-bravške prvoborce. Organi zirali so tudi srečanje staršev padlih borcev, prvobor-cev in aktivistov s področja krajevne skupnosti Blejska Dobrava. J. V. Poudaril je, da se osnovni načrti do sedaj niso nič spremenili, in da se bo prihodnjo pomlad začela gradnja vseh osnovnih šol hkrati. Tako trenutno teče postopek okrog ureditve oziroma razlastitve zemljišča, decembra pa bo občinska skupščina obravnavala in sprejela dokončne načrte za vse šole. Takoj za tem pa bo dan tudi razpis za gradnjo. »Skratka, vse priprave normalno potekajo,« je dejal tovariš Kajdi/. V nadaljevanju pa so raz pravljali o spremembah /a kona o gozdovih, kjer so podprli stališča republiške konference SZDL in sklenili, da bo sekcija za gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL septembra in oktobra pripravila pogovore z lastniki gozdov o predlaganih spremembah. Razpravo so končali s pripombami na odlok o javnem redu in miru, vprašanjih odnosa odbornikov in po> slancev do volivcev itd. A. 2. V Gorjah bodo praznovali Krajevna skupnost Gorje v radovljiški občini vsako le-lo 28. avgrusta praznuje krajevni praznik. Tako bodo imeli tudi danes (sobota) ob 18.30 slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in vodstev krajevnih družbenopoli- tičnih organizacij, ob 19-30 pa bo v domu TVD Partizan v Gorjah slavnostna akademija. Nastopili bodo godba na pihala v narodnih nošah, folklorna skupina Gorje hi učenci osnovne šole iz Gorij. A. 2. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ proda naslednja vozila: 1. ZASTAVA kombi v voznem stanju z 92.000 prevoženimi kilometri 2. eampagnola terensko vozilo s pogonom na štiri kolesa s 23.000 prevoženimi kilometri v zelo dobrem stanju. Vozilo pod 1. je na ogled vsak dan v reševalni postaji v Kranju, vozilo pod 2. je na ogled vsak dan, razen sobote in nedelje v Zdravstvenem domu Tržič. o ^^^^^ ŽELITE ZASTONJ S K d > %. ' V, V. 4 f a* *Z letošnJo letino jabolk smo kar zadovoljni.« — Foto: F.Perdan Kmetijska zadruga Jelovica Radovljica Jabolka letos cenejša Izredno dober pridelek jabolk v nasadu v Podvinu Glavni proizvod kmetijske zadruge Jelovica v Radovi |ici, kjer je 69 zaposlenih, je mk ko. Zadruga ima namreč v dveh obratih — na Bledu in v Poljčah — tristo krav, razen tega pa jim mleko dobavljajo tudi kooperanti. Razen proizvodnje mleka, ki bo Po računih letos znašal okrog milijon in pol litrov, fla je zadruga v zadnjih letih zabeležila lepe rezultate tudi v sadjarstvu. Na 35 hektarih zemljišča imajo namreč zasajeno sadno drevje — predvsem jablane; od tega 30 hektarov v Podvinu in 5 hektarov na Bledu. Ko smo pred kratkim oM* ■«•11 direktorja zadruge inž.. Aniona Cei neta, nas |fl Etni ■Mto, kolikšen bo letoinji Pridelek jabolk. »Z letošnjo letino smo kar zadovoljni. V Podvinu bo prišlek za veČ kol polovico vcČ-il od lanskega in kaže. da homo v tem nasadu letos obrali okrog 300 ton jabolk« — Kakšne vrsto jabolk pa imate v Podvinu? Imamo samo jesensko-zim-ske vrste jabolk; tako kox-oranžno reneto, zlato parmc-no, jonatan, zlati in rdeči delišes ter nekaj grafenštaj-na. Pripomniti pa moram, da so vse jablane še razmeroma mlade, saj je nasad star šele sedem do usnu let. To pomeni, da so drevesa šele na za četku rodnosti, kajti največjo rodnost te vrste jablan dosežejo nekako po petnajstih letih.« — Mimogrede, če bo letošnji pridelek za več kot polovico večji od lanskega, kakšna pa bo potem prodajna cena? »Prodajna cena bo vsekakor nižja od lanske in tudi nižja od predlanske. Za primerjavo naj povem, da smo lani jabolka prodajali po dvesto, predlanskim pa po sto osemdeset starih dinarjev za kilogram.« — Kako pa je s prodajo? »Za zdaj nimamo sklenjenih še nobenih dokončnih pogodb, le Slovenija sadje se zanima, da bi odkupila okrog sto ton. Sicer pa bomo jabolka tako kot prejšnja leta tudi letos prodali kar v nasadu in mislim, da zaradi ugodne prodajne cene ne bomo imeli posebnih težav.« Nazadnje pa smo inž. Cer-neta povprašali, s kakšnimi težavami se srečujejo v zadrugi. »Težav je vsekakor dovolj, so pa podobne težavam, s katerimi se srečuje vse naše kmetijstvo. To so vsekakor dokaj nizke prodajne cene, precej visoki proizvodni stroški, oboje pa potem zavira modernizacijo in boljše ter uspešnejše gospodarjenje. Menim pa, da je položaj naše zadruge v primerjavi z nekaterimi drugimi še malce težji. Kot sem že omenil, je namreč pri nas glavna proizvodnja mleko in sadjarstvo, skupaj s kooperanti, ki jih je prek 400, pa skrbimo še za proizvodnjo semenskega krompirja in plemenskih te-lic. S tem sem pa naštel že tako rekoč vse. Naša dejavnost je torej dokaj specifična Ln prav zato že nekaj časa razmišljamo, da bi v prihodnje nekatere težave rešili z neko pametno integracijo, do katere pa bi moralo priti na podlagi skupnih dolgoročnih interesov.« A. Z.dai iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiHimimiiiimiiiiiimiiiiiiiiii.iiiiiiiim Pri specializirani prodajalni otroškega blaga BABY na Titovem trgu 23 v Kranju je odprt ODDELEK ZA OPREMO DOJENČKA v isti Stavbi l vhodom iz Jenkove ulice Pri nakupu kompletne opreme /a dojenčka ali otroikega vozička odobrimo kredit brez porokov! Kranj OBIŠČITE TUDI NAfiO PRODAJALNO I1ABY IN OGLEJTE SI ZALOGO = OTROŠKE JESENSKO ZIMSKE KONFEKCIJE, PLETENIN IN IGRAČ! | E • E limilimiiiiiimiMimiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiimiiiiimiimiim Tovarno usnja Kamnik Kolektiv tovarne usnja iz Kamnika UTOK se lahko letos pohvali z zelo dobrimi rezultati. Konec prejšnjega meseca so namreč že izvozili za nekaj več kot milijon dolarjev svojih izdelkov, medtem ko je njihov letni plan izvoza milijon 200.000 dolarjev. Zato upravičeno pričakujejo, da bodo že prihodnji mesec izpolnili celoletni izvozni načrt in kar je mogoče najpa-membnejše, ves njihov izvoz je namenjen konvert.-bilnemu tržišču v Zahod ni Nemčiji, Italiji in v ZDA. Zanimivo je tudi dejstvo, da kamniški usnjarji za svoje izdelke dosegajo na zunanjem tržišču dosti bolj ugodno ceno kot na domačem trgu. Poleg izvoznih uspehov so letos povečali tudi vrednostni obseg proizvodnje, in sicer za 16,7 odstotka in so doslej že izpolnil; 51,8 odstotka celoletnega proizvodnega načrta. V UTOKU so se letos odločili za načrtno modernizacijo strojne opreme in gradnjo skladiščnih prostorov. Tako so pred kratkim že odprli moderniziran obrat za preddela-vo svinjske kože po kromovom postopku. Stroje so kupili v tujini in sedaj z enim samim strojem posuše usnje že v eni minuti, medtem ko so prej za to opravilo potre bovali kar dva dni. Poleg novega obrata so opremi li tudi laboratorij, v katerem preizkušajo postopke strojenja in barvanja usnja. Do konca leta bodo za nove stroje in gradnjo .skladiščnih prostorov namenili okoli šest milijonov dinarjev. 2e sedaj pa se pripravljajo na medna rodni sejem usnja in obut ve, ki bo jeseni v Pari zu in od katerega si precej obetajo. V. G. Razstava stanovanj in stanovanjske opreme pod naslovom STANOVANJE DANES OD 6. 1)0 15. SEPTEMBRA V STOLPIČU PRI »SUPERMARKETU UNION« (NOVA BLAGOVNA HIsA NASPROTI ŽELEZNIŠKE POSTAJE) NA JESENICAH RAZSTAVA BO ODPRTA VSAK DAN, TUDI OB NEDELJAH, OD 9. DO 18. URE Obisk v domu di*. Franca Berglja Daleč stran od avtomobilske ceste in hrupnega življenja stanovanjskega naselja Plavž na Jesenicah — ob vznožju ceste v jeseniške rov-te — stoji že iz let pred vojno velika stavba socialno zdravstvenega zavoda dr. Franceta Berglja. Po skrbno pometenih stopnicah in dvorišču, na katerem ni niti koščka zavrženega papirja, pride obiskovalec na teraso, kjer ob lepih sončnih dneh počivajo ljudje, ki jih je pot usode v jeseni njihovega življenja pripeljala semkaj. »Trenutno imamo v zavodu 120 oskrbovancev, od tega jih je okoli 40 toliko sposobnih, da pomagajo pri vsakdanjih opravilih v zavodu, skoraj tretjina pa je težkih bolnikov, ki so več ali manj privezani na posteljo,« pravi tovariš upravnik, »v zavodu imamo štiri oskrbovanke, ki so starejše od devetdeset let in so še kar dobrega zdravja. Prav iz vseh krajev Gorenjske prihajajo k nam, največ jih je iz radovljiške in jeseniške občine. Večinoma so upokojenci, nekaj pa je KOVINOTEIINA veletrgovina s tehničnim blagom izvoz-uvoz, CE1JE, Mariborska 17 fC objavlja prosto delovno mesto blagajnika Kandidati za zasedbo delovnega mesta morajo imeti srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in vsaj eno leto delovne prakse v fin. računovodskih poslih. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do 15. septembra 1969. Prijavi je treba priložiti dokazila o zahtevani strokovnosti in dosedanji delovni praksi. Sprašujemo predsednika Lovske zveze za Gorenjsko tov. Miloša Keliha »Gorenjska s svojimi naravnimi lepotami je že tako ah tako izrazito turistična dežela in ima na tem podn*. ju tudi v prihodnje Se velike perspektive. Malce manj pa je morda na Gorenjskem poznan tako imenovani lovni tu rizem. Tovariš Kelih, vi ste predsednik Lovske zveze za Gorenjsko. Povejte nam prosim, kako se Lovska zveza oziroma lovske družine na Gorenjskem pripravljajo na sezono, kakšno je zanimanje tujcev za tovrstno turistično dejavnost in kako lovske družine oziroma Lovska zveza skrbijo za razvoj takšnega turizma?« »Vse lovske družine kakor tudi Lovska zveza se zavzemajo, da bi se lovni turizem na Gorenjskem čimbolj razvil. Zato družine vsako leto rezervirajo določeno število divjadi za odstrel. Tako so letos rezervirale 31 gamsov, 119 smjukov, 113 zajcev, 2 divja prašiča, 21 velikih petelinov, 8 ruScvcev, 12 jerebov, 435 Lizauov, 161 poljskih Jerebic Ud. Zanimanje tujcev za odstrel divjadi na Gorenjskem vsako leto narašča. Tako letošnjo jesen pričakujemo veliko Italijanov, ko se bo L oktobra I začel tako imenovani poljski lov. Pa tudi Nemcev Je vsako leto več, vendar se ti bolj zanimajo oziroma navdušujejo za visoko divjad oziroma divjad visokega lova. Prav zato pa lovske družine Iz leta v leto skrbijo za vlaganje žive divjadi oziroma osvežitev krvi. Lani so tako loške družine na Gorenjskem vložile 23S zajcev in 1259 fazanov. Vrednost le-teh pa presega 8,5 milijona starih dinarjev. Podobna pa bodo vlaganja za osvežitev krvi tu di letos. Kako močno Je razvit lovni turizem na Gorenjskem, pa nam najlepše pove podatek, da Je lani znašal Izkupiček od tovrstna dejavnosti v vseh petih gorenjskih občinah nekaj več kot deset tisoč dolarjev. Za letos pa lahko računamo, da bo ta še večji.« A. Zalar tudi popolnih socialnih podpi-rancev. Pri negi bolnikov nam poleg redne zdravniške službe vsako leto pomagajo tudi go-jenke medicinske šole na Jesenicah. Vsak mesec imamo sestanek stanovalcev zavoda, prirejamo pa tudi izlete in proslave, med katerimi še s posebno skrbjo proslavo za 7. april, dan zdravja. Letos poleti smo priredili izlet v Velenje, ki se ga je udeležilo 36 oskrbovancev. Pozimi pa bodo stanovalci preživeli večinoma kar v domu, ob gledanju teievizije, branju časopiuov in poslušanju radia. Lokacija na^ga zavoda je zelo primerna, tudi prostori dobro rabijo namenu, čeprav je stavba že starejšega datuma. V prihodnje bomo preuredili nekaj prostorov, prav tako pa bomo začeli z gradnjo pii-zidka.« Oskrbovanci so se začeli zbirati v veliki jedilnici, kajti bil je čas kosila, sestre pa so s pladnji hitele po hodnikih in nosile hrano tistim bolnikom, ki so zaradi bolezni priklenjeni na posteljo. Po kosi lu pa so oskrbovanci posedli na terasi ali se odpravili na vzorno urejen vrt pred zavodom, kajti izza oblakov je posijalo toplo poletno sonce. D. SedeJ Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razglaša a) po 43.a členu Temeljnega zakona o delovnih razmerjih naslednja izpraznjena delovna mesta: 1. vročevalca (kurirja) pri Krajevnem uradu Preddvor za nedoločen čas s 4-urno zaposlitvijo; 2. vročevalca (kurirja) pri Krajevnem uradu Jezersko za nedoločen čas z 1,5 urno zaposlitvijo; 3. snažilko pri KU Gorice za nedoločen čas z 1,8-urno zaposlitvijo; 4. snažilko pri Krajevnem uradu Mavčiče za nedoločen čas z 1,5 urno zaposlitvijo; 5. izdajatelja spričeval za živino za nedoločen čas z 1 urno zaposlitvijo; 6. konjača za okoliš Cerklje za nedoločen čas z 1,5-umo zaposlitvijo. b) dve prosti delovni mesti vročevalcev (kurirjev) s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: a) pod 1 in 2: osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj pod 3 in 4: nekvalificiran delavec ali delavka pod 5: osnovna šola pod 6: osnovna šola, zaželena praksa v mesarski stroki b) osnovna šola, I leto delovnih lzl odločilo iti po poti "10' tlernizaci je svoje dejavnosti. Za nameček pa bodo kupi« še dodatno aparaturo za predvajan je 16 mm filma l1"" sebe j za nasledil ji mednarodni festival turističnih in P 'i I'iih filmov, ki bo od 8.— 13. septembra drugo leto. Ob koncu pa se beseda o Šeherezadi, prvem celotnem filmu, ki bo stekel po 70 111111 projektorju. Legendarna zgodba je tnaloe prirejena 'n se spogleduje predvsem ' zu' nanjimi učinki. Barvitosti v tem delu ne manjka. Z divjega ameriškega zah«; ga pa prihaja po norm««" cmemaseope tehniki kavboj-ka, ki je napeta In obrati polna. Slavna John Wayne m Kirk Douglas prispevata P° svoje k razburljivejšemu dogajanju. B. Cest" GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hi8l I« ,ulp ,'. stalna ai heološka, kultm no zgodovinska, etnografska "> * >L nosino zgodovinska /huka, v Galeriji \ Mestni hiši pa '',/s ' va kiparja Petra Jovaiunu.i. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nad si i oP i" Ogled republiška zbirka: Slovenska /ena V ie\oliui|i % ' nadstropju etnografska razstava IManšarska kultura na ren jskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski inu/ei. J J** riji v isti stavbi pa razstava akatl. slikana Iraneeta <-odea- Galerijske in muzejske zbirke so odpite \sak dan od 10 — in od 17.—19. ure. župane: Fantastične hlače Če kdo misli, da je zgodovina hlač stara kot človeštvo, se bridko moti! Poznamo namreč obdobja, ko so ljudje hodili po svetu brez hlač. Moderni časi pa so vse stare navade postavili na glavo. Gorje, če bi včasih postavil 1ant dekle na glavo! Dandanes pa si lahko to vsakdo privošči, ne da bi zaradi tega koga polmjšal. Odkar nosijo hlače tudi ženske, človek nikoli ne ve, kdo hodi pred njim — fant ali dekle. Možje smo prišli ob poslednji simbol moči in ugleda. Kar poskusite pa recite sosedu v Prepiru da je copata, češ da °n ne nosi hlač, ampak nje- gova žena. Zasmejal se vam bo v brk in dejal, da se njegova žena pač ravna po modi in da koraka skozi življenje z duhom časa . . . Nečakinjo imam. Šestnajst let ji je, a si močno prizadeva, da bi postala — dama. Ima najmodernejšo pričesko; takšno je imela moja babica, kadar je prišla iz kopalnice, si lakira nohte in doma nikdar ne pomije posode, ker se boji, da bi si pri delu ne polomila nohtov. Na slikarijo se odlično razume — ustnice si barva z višnjevim črtalom. Če jo pogledam, sem vselej zaskrbljen, če je morebiti ne trese mrzlica. Zgodbice o Drejčku O Drefčkovi zibelki Drejček je ležal v zibelki. Lepo so ga oblekli, da je bil sam s seboj sila zadovoljen. Zato je pome-žiknil na levo oko. Ko je mamica to opazila, j© rekla: »Glej ga, kako jo velik?« Očka je ponosno spregovoril: »Kmalu ga bo polna zibelka.« Babica je hvalila: »Takega fanta ni, kot je nas.« Dedek pa je zabrundal: »Kmalu se bo z medvedom metal.« Te besede so ga tako razveselile, da je pomežik nil še na desno oko. Mamica je vzkliknila: »Pameten je, profesor bo!« Očka pa: »»InJ ' bo.« Oglasila se je babica: »Jaz mislim, da bo sodnik.« Ded pa je ugovarjal: »Kakšen sodnik neki. Veseljak bo. Ali vidiš, kako Ponvežikuj.:?« In ko je Drejček juna..!.o kihnil, je pristavil: »Trobentač bo, močan glas ima!« Babica je rekla, da ne. In mamica je izjavila, da ne bo inženir, da pozna svojega Drejčka. Očka pa trdil, da bo. Ded pa je zapo! s.!, ./'. nos: »Ti tac bo!« Bese La [« dala •**6do in so se pušteno SPričkali. Mala IV.mica P3 je zavrisnila 1 bo!« Tako so se veselo pričali, kaj bo iz D k l)lv> - k pa se je u°lt'očasai, zato je nacc-dil šobo in zavekal. Mamica je pt epla - ano ' > k zibelki in ugo- len jc,« je skleni oclfa. Babica je trdila: »Bolan k. prehladu se je.« Ded lla je godrnjal: »Vroče 0111 je, pretopio je oble- v^i so bili čisto iz se-« Mamica ga je pu\;li * Prsim, da l)i mu dala JCsl', očka je tekal okoli 'n iskal Pomarančni sok. babica si je nataknila očal a in se trudila, da bi našla knjigo »Nega dojenčka«, ded pa je odprl še vrata na sležaj, da bi prezračil sobo. Drejčku jc pošla dobra volja, pa se je skremži! in zagodel: »Bu-Bu,« Mamica je hitro uganila: »Rad bi sedel.« Očka je \ /k ;>.•' »Kaj bo sedeli nosil ga bom!« Babica je za tarnala: »Zavij ga in položi k peči!« Ded pa je hladnoki vno razsodil: »Svežega zraka potrebuje Utrditi ga je treba, da se ne bO prehladi! za vsak nič.« Pograbil je Drejčka in stekel z. njim nai vrt. Za njim je tekla babica z odejam: in termoforko, mamica I vozičkom, očka pa si je vihal rokave, da bi ga vzel v narečje. Tako so d i i -j ali po vrtu. Nekdo je Dtejička oblačil, drugi slačil, trenji ga jc posajal v voziček in zavijal v odeje, četrti ga je slačil in nosit golega po vrtu. Na večer so se utrudili, Posedli so okrog mize in govorili. Mamica je rekla: »Zdaj bo zaspal« O je razburil: »Prezgodaj je!« Babica je svetovala: »Daj mu dudico!« Ded pa je vzkliknil: »Kdo izmed naših fantov pa jc sesal dudico« in jo vrgel v kot. Nagajivka Polonca pa jc rekla: »PoujčkaJa ga bom in prevrnila.« In so se spet veselo sipriičkali. Dre j ček pa je mirno spal. Trdno je spal, ker ga je obdajala globoka ljubezen doma. h Ti pa so se pričkali: Profesor bo — sodnik bo — trobentač bo — odeti ga je treba — prezračiti sobo ... Umetnica je, ker si zna nalepiti na trepalnice umetne trepalnice, da z zasanjanim pogledom omalovaževalno gleda izpod njih ta ničvredni svet. Zadnji krik mode pa so postale — hlače. Oni dan me je obiskala, mi planila okrog vratu in zaščebetala nežno ko sinička: »Kajne striček, da nisi nazadnjaški človek?« »No, kaj pa bi spet rada?« sem zmedeno odvrnil in vdi-haral prijeten vonj njene kože, ki je izdihavala kolon; ■■ . ■■ vodico 4711. »Kajne, da so hlače zdaj takooo moderne?« je zategnila. Nisem ji mogel reči, da mi ženske v hlačah niso prav nič všeč, čutil pa sem, kam merijo njeni nenadejani preobrati in srce mi je skoraj prenehalo utripati, ko jc naprosite »Ali mi )iočeš pokloniti kakšne svoje hlače? Šivilja mi jih bo predelala in bom v njih šik ko BB.« Globoko in radostno se je oddahnila, meni na se je kakor v sanjah pričela prikazovati preteklost, ko je hita še otrok štirih let, ko dolgega krilca ni trpela va sebi, pa je jokala in tulila, češ da mora biti krilce kratko, da se vidijo hlačke. Pomislil sem, če ni morda obremenjena s kakšnimi atavističnimi predsodki Rad jo imam, moja sorodnica je in na sorodnike se pošten človek ne sme nikoli pokaš! jat i. Odprl s,-m .torej omaro in ji rekel, naj si izmed vseh mojih hlač izbere tiste, ki so ji nafbot} všeč. Toda glejte! Nobene ji niso bile všeč. Stopita je pred ogledalo, si prečesala frizuro tako, da so ji dol ».i lasje prekrili polovico obraza, si s črtalom popravila čubice in tapeta z vprašuj očim glasom: »Oh. striček. ali ima* *e ti sle hlače, ki ti jih je zapustil dedek?« Moj oče je bi! kovinar. V delavnici je vedno nosi! hlače iz modreca gradlja. Trdi! je, da so trpežne. Ko me je nekoč videl, da sem žagal drva v čednih hlačali, mi je prinesel svoje gradijaste, ki so njemu že zdavnaj odslužile, ter dejal: »Prav nič nisi varčen. ?.agaš v hlačali, v katerih hodiš v službo. Na, preobleči se! Stare SO, ampak za umazano delo so šc uporabne.« PotteJ tem se useiej preotk Ickel v njegove hlače, kadar s.en cepi! drva, prel:opaval mi vrtu gredice, nosil iz greznice gnojnico itd. Ko pa je oče umrl, sem njegove delovne Hlače obesil v omaro, da bi imel od njega vsaj nekaj v spomin. Te stare, oguljene in za-packane hlače si je izbrala moja nečakinja. Te so // bile najbolj všeč. Ko jih je raz- prostrla in jih ogledovala z iarečimi očmi, je veselo vzkliknila. »Kajne, striček, da bodo to imenitne hlače! lakore-koč prima hlače, fantastične hlače! Takih ne bc imela nobena sošolka, ko mi jih bo ±>v;lja še malce prenaredila. Oh, tisočkrat hvala, ljubi striček!« je čebrnjala in me v zahvalo za hlače, ki sem jih zlahka pogrešal v lastni garderobi, poljubita na lice, na četo. na nos . .. Nisem razumel četudi sem se na vso moč pretvarjal, da razumem njen zanos. Pomislil sem, če se ji morda ne blede. »Oh, kaj bi se neki zahvaljevala!« sem se je otepal. »Ni zakaj! Hlače so stare in v omaro sem jih obesil v sporni}] na dedka. No, le odnesi jih! Rad ti jih dam!« Odšla je s hlačami pod pazduho. In zdaj? V petek in svetek hodi moja ljuba nečakinja v teh hlačah iz gradi j a. Hlačnice ima tako ozke, da so se ji na kolenih izbuhnila ne-, kakšna kravja kolena. Takm Sne ji je ukrojila namreč šivilja, ki pozna dekliške muhe in ve, kaj jc šik. Dvomim, če moja nečakinja ve, da so takšne ozke hlače že v prej* šnjem stoletju nosili kravji pastirji ki so se po argentinskih pampah podili za kravjimi čredami. Ampak njene hlače so zadnji krik mode in zaslužijo sodobno ime: kavboj ke! Če so zares lepe, sem tudi jaz papež! Prav grde so, oguljene, zapackane s strojnim oljem in ponekod že močno obledele, toda nečakinji so všeč, ker so modeme — četudi s kravjimi koleni. Jaz pa sem tudi ob teh hlačah spoznal, da postajam nazadnjaški človek, staro teslo, ki se na »estetski čut« današnje mladine ne razume ker skratka nima pojma, kaj je »prima«, »šik«, in »fantastično.« HiiH;>iniiiH;!iiKiH!iiniiiiaimmnnniH!iii!:ii!iii!i;i!i:iiiii!i!iH;i!!iimHiimiiiiiiH]iiH!iiiiiiiii PRODAJALNA NA KLANCI! ZOPET ODPRTA Prodajalna konfekcijskih oblačil KONFEKCIJA na klancu, Vodopivčeva 7 ZOPET ODPRTA Prodaja letno in zimsko konfekcijo SAMO PO ZNIŽANIH CENAH! V zalogi imamo najkvalitetnejše izdelke za žene, moške in otroke: ženske letne obleke od od 15,00 do 99,00 ženske kostime 150,00 1 Kranj ženske prehodne plašče od od 50,00 clo 250,00 moške hlače od 45,00 do S0.00 Na ogled zaloge vas vljudno vabi iiiiniiniminiiiiiiiiiiiiiiitnii!in!iuiiiniiiiniittiiiiiiiiiii!n!tmiii;iiii!it:i:iiiinmmHinMitii!iui SGP TEHNIK SKOPJA LOKA razglaša prosta delovna mesta: 1 KV kuharice 1 KV ključavničarja 1 snažilke 5 KV tesarjev 6 mest vajencev za učenje tesarske stroke 2 mesti vajencev za uk železokrivske stroke Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Interesenti dobe natančne informacije v kadrovski službi pod jet ja. Mejni miličnik in carinik Ela Petrovič na mejnem prehodu v Ratečah. — Foto: J. Vidic Ali lahko carinik zamiži na eno oko? Kopica vprašanj o službi carinikov na meji v Ratečah — Kaj Gorenjci najraje kupujejo v sosednji Italiji? — Pogovor s trgovcem onstran državne meje. Tihotapci so ljudje posebnega kova. Med njimi najdemo profesorje, advokate, študente, delavce, kmete, cigane in obrtnike. S tihotapstvom se pečajo bogati in siromašni, pobožni In brezverci, ljudje vseh ras, držav in narodnosti. Trgujejo x raznovrstnim blagom od otroških igrač, nogavic in raznih praškov do pravega orožja. V nenehnem boju s tihotapci cariniki uporabljajo različne mreže. Ce se vanje zaplete tihotapec z devizami ali mamili, potem cariniki pravijo, da so ujeli veliko »ribo«; če pa v ime il opazijo potnika s pralnim praškom, metlo in kričečim kičem (ki ga tudi pri nas ne manjka), potem na carinarnici pravijo, da so ujeli malo »ribo«. Čeprav o delu carinikov veliko pišemo, nam je njihovo tlelo še vedno precej skrivnostno. Zato sem odpotoval v Rateče s trdnim namenom, da v odkritem pogovoru s cariniki zvem kaj več o njihovi službi. KDO ŠTEJE POTNIKE NA MEJI? V časopisnih in radijskih poročilih ČeStO zasledimo novico, da je prek tega ali one ga mejnega prehoda prišlo i »li odpotovalo i/. Jugosla- j vije toliko in toliko potni- j kov in avtomobilov. Ko pa sem v Ratečah opazoval gost promet na mejnem prehodu sem opazil, da nihče ni bele žil ah štel potnikov, oziroma motornih vozil. »Kako pa veste, koliko potnikov vstopi ali zapusti državo?« sem radovedno začel pogovor s Francom Muzni-kom, vodjo carinske izpostave v Ratečah. »Nihče ne šte- | je potnikov,« je zatrdil Muz nik, »lahko pa rečem, da je bilo letos več potnikov, ki j so prestopili mejo, kot lani.« »Kaj pa mejna milica? j Moida oni štejejo potnike in vozila?« »Ne, nihče ne ve točno, koliko potnikov je prestopilo mejo. Poročila so sestav-liena po naši približni oceni.« Torej so tudi časopisna poročila lahko dvomljiva (zaradi dvomljivih uradnih poročil). I O DOLŽNOSTIH CARINIKA »Tovariš Muznik, povejte nam, katere so osnovne dolž-nosti carinika na mejnem prehodu?« »Naša dolžnost je, da vsakega potnika vprašamo, kai nosi s seboj. Pri izstopu nas predvsem zanimajo plačilna sredstva (znano je, da potniki mnogokiat nosijo s seboj več dinarjev ali druge valute kot je dovoljeno), pri vstopu vse blago.« Zanimalo me je, če cariniki dobijo nalog, naj tega ali onega potnika skrbne jc pregledajo in izprašajo. Nekaj časa sem bil v skrbeh, če nisem Šel s svojo radovedno si jo pi edaleč. Pa ne. Po i n nem in hladnokrvnem odgo voi u sem ocenil, tla tovai isa nije m iznenadilo. Ver jetno nisem bil prvi, ki sem mu zastavil takšno vprašanje. »Uslužbenci so pri svojem delu samostojni. Sami odločajo, katerega potnika bodo, kako in koliko pregledali. Normalno pa je, tla o vseh važnejših dogodkih obvesti predstojnika, ki odre tli, kako oklepali V dolOČC nem pi t met u, Ah ho ca.....k pogledal v prtljažnik, pod sedež šoferja, morda še kam drugam, ali pa se bo zadovoljil z izjavo potnika, da nima ničesar. O tem odloča sam carinik. Vodja carinske izpostave na meji usklajuje stališča, ki piipoinoreio, da bi vsi uslužbenci na meji približno enako ravnali in imeli približno enaka merila na osnovi obstoječih pirclpisov?« KAJ SE NE OCARINI? ,Pri vstopu v državo se OCarinl vsako blago. Znano pa je, da ločimo tri vrste potnikov glede na vrsto dovo ljenja s kalei im potni' jo prek meje. Tu mislim na dVO lastnike, ljudi, ki živijo v obmejnem pasu in potnike s polnimi listi. Dvolastniki so naši držav-1 jani, ki ima |o zeinI jo na drugi strani in gredo lahko neomejeno čez mejo, s seboj pa lahko peljejo stroje in diuga sredstva aa obdelovanje zera Ije. Ljudje, ki živijo v obmejnem pasu od Rateč do vključno Gozd Martuljka in lahko nesejo s seboj mesečno 10 000 S din in za ta denar lahko prinesejo s seboj blago brez carinskih dajatev (toda za ta denar ne smejo prepeljati nazaj gradbenega materiala). Vsi drugi potniki, ki imajo polne liste, pa nimajo nobe nih olajšav.« ALI CARINIK KDAJ ZAMIŽI NA ENO OKO? »Carinik zannzi na oba oi t sa samo takrat, kadar spi,« je hudomušno odgovoril Muz nik in nadaljeval, ■morda podnevi mlad carinik rad pomežikne zalemu dekletu na cesti, a nikakor med službo.« Zvedeli smo torej, da potnik s potnim listom nima pravice prinesti prek meje ničesar brez carine. Iz vsakodnevne prakse pa vemo, da se cariniki na meji le ne držijo preveč strogo teh predpisov. Želel sem zvedeti, ali 0 tem odloča sama carinska izpostava na meji, ali pa imajo cariniki poleg zakonskih predpisov še neka posebna navodila. Gorenjci kupujemo v Trbižu raznovrstne drobnarije. Kje je pravzaprav meja med vrsto in količino blaga, ki nam jo na meji ne bodo ali pa bodo ocarinili? S tem vprašanjem sem precej časa mučil tovariša Muznika, a dije od načelnega odgovora nisva prišla. Takole je povedal: »še enkrat povem, da ocenimo vsako blago. Sicer pa naj bralci sami ocenijo, ali smo na carinski izpostavi na meji preveč ali premalo strogi. Letos je potovalo v Trbiž okrog 120.000 Jugoslovanov, predvsem Slovencev. Od vseh 120.000 jugoslovanskih potnikov jih je lc 3600 plačalo carino za blago, ki so ga kupili v tujini. Z drugimi besedami povedano, od sto potnikov, ki potujejo prek meje, le trije plačajo carino, čeprav skoraj vsak nekaj prinese iz zamejstva. V Trbiž gre dnevno dva dt) tri milijone našega denarja, ocarim mo pa le vrednost blaga od 30.000 dO 400.00 S din (to je carinska osnova in ne carinska dajatev).« KAJ NAJRAJE KUPUJEMO V TRBIŽU? Spisek je precej dolg Pa vendar, preberimo seznam »ljubega« blaga tujega izvora: vino, riz. sietKiva za či-ščen|c i pia-ki), ot roške igra če, bunde, puloverji, perilo, dežni plašč i, hlače kavbojke, razni tleh za avtomobile, kamni za brušenje- kos, ročne zari lažni obeski, pomaranče, limone, razni servisi pa tudi nabožne slike. Glede carinskih davščin pa so c ai miki zelo strogi pri uvozu ploščic za oblaganje zidov, pri predmetih za ko palniče in sanitarije, umetnih ko/ah, prtljažnikih za avto mobile in drugih rezervnih avtomobilskih delov (ja\na tajna |e, da se jc- začel »veliki pohod« motoriziranih pol nlkOV, ki želijo onstran meje ceneje kupiti zimske a\to mobilske gume). Ko že gOVOl Imo 0 tem, ko liko so naši cariniki strogi, naj povem, da Italijani plačajo za I kg mesa, uvoženega iz Jugoslavije, 460 Ur carine. /godilo se [e Ee, da |c Itsđl lanski potnik prinesel nazaj 1 liter olja aH i kg. sladkor« i-', kei ■.....m /arai imali piv rač carine (aa Italijanski si rani). STROGA II.A Ko sem bil na carinski iz postavi v Ratečah, je bila \ službi I la Petrovič. »Ciiicii « i piavijo, da sem najbolj strog carinik,« je potožila Ela, čeprav sam tega še nikjer nisem slišal. Ne bi de-I jal, da je stroga, ker dela le i po zakonu, rekel pa bi, da je resna. Sicer pa ne vem, kako bi bila drugače sploh lahko v tej službi. »Sem pristna Jeseničan-ka,« je povedala Ela, »pri carinarnici delam že 14 let, na carinski izpostavi pa 19 mesecev. Opravila sem izpit za carinika. Obiskovala sem tečaj za nemščino in angleščino. Delno razumem italijansko.« »Nekateri potniki naštevajo samo male stvari, na večje pa pozabijo,« pravi Ela. Do 50.000 S din vrednosti blaga, ki ga potnik ne prijavi, se potnik poleg odvzema blaga lahko takoj kaznuje na meji.« Cariniki na meji v Ratečah se jezijo, ker je njihova stavba zelo slaba. »Prvi vtis o Jugoslaviji dobi tujec na meji,« pravijo na carinski izpostavi v Ratečah. Cariniki dobijo na vsaki dve leti brezplačno eno zimsko in eno letno obleko. RADOVEDNOST ONKRAJ MEJE Zahvalil sem se carinikom za prijaznost in se odpeljal prek meje. Pred tem sem jim naročil, naj me dobro PlC' gledajo, ko se vrnem. BlfcU meje na italijanski strani so tri trgovine. Nekaj časa S*** opazoval, kaj vse naši Ijudl^ kupujejo, nato pa sem so •pustil v razgovor S slovenskim trgovcem. Nad trgovino piše BOSCA. »Tod imam trgovino ze deset let,« je povedal HosC.i- »Koliko prometa imate |IK"' Sd no?« sem r adovedno >vlA' seval. »Okrog deset milijonov l»r (20 milijonov S din),« je °a' vrnil, jaz pa sem razmišljal« ce ni ta številka enaka "J1-" govim gibljivim cenam. »Ktlo so vaš kupci'1 l'i edvsem Jugoslovani* »In kako plačujejo J11«*0" slovani:' Z dinarji ali UraB0*£ »90 odstotkov plačajo v * naijih.« (Dokaz, da g"' '11L cej denarja in to dinarje Skl i Vaj prek meje). Pred trgovino se |e u8taVJ avtobus m množica Gorenr cev je napolnila trgov mo. . časi sem se obrnil in 00»«* proti vratom. Za seboj se taslUal glas trgovca: "jj kakšno službo pa imate vi, ste tako radovedni?* Ko sem se vrnil do naš* carinarnice v Ratečah, "u V carinik Ela Petrovič ljub« vo vp..r.,!.i Prosim, ""' k.11 za ocarinltl?« •Seveda,« sem tuna ■k,*'H^1i volil m zdelo se im jci °* je vci jela »in kaj imate' »Novice, ki mi jih I J' i Pl.i. no dal lig.»vc-i "llN Saj res a I ••" Ela, »pozabila sem p«" *^ da so novu < dO sedal » no bit/, carine.« J huje aH lažje tanje nih. AMAN danski 28. avgusta — Jor-«n«kl kralj Huscln fc izjavil, ot\u V°ina 7 IzrM*°m nel/ Kitma, medtem ko je eglptov g" gnanjt minister dejal, tla "zrael hoče otresti vsake Kovornostl n pozig inošeje Aksa v Jeruzalemu. Kadrovska komisija DS pri podjetju Puškama Kranj razglaša naslednja prosta učna mesta: 1. 2 učni mesti za poklic ORODJAR 2. 3 učna mesta za poklic REZKALEC 3. 4 učna mesta za poklic STRUGAR 4. 4 učna mesta za poklic PUŠKAR Pogoj: uspešno dokončana osemletka! l'i .mene vloge sprejema Uprava podjetja do zasedbe učnih mest. MESARSKO PODJETJE TRŽIČ RAZPISUJE prosta delovna mesta ZA SPREJEM: - dveh vajencev s končano osemletko - štirih kvalificiranih mesarjev vajenih vseh del v klavnici in predelavi Stanovanja ni na razpolago. Prijave je treba dostaviti na Mesarsko podjetje Tržič, Trg svobode 18. OBLEGANJE LENINGRADA 2. nadaljevanje Njihov namen je bil zavarovati severne pokrajine in skoro vse leningrajske obrambne čete so bile razporejene ob novi rusko-finski meji. Zdaj pa je ždanov naenkrat pojasnil vojaškim poveljstvom, da je odslej glavna naloga graditi obrambno linijo na jugu in zahodu mesta. Utrjevati so začeli pas ob Lugi, nekako 120 km južno od mesta. Gradnjo utrdb so poverili poveljniku pionirskih čet, polkovniku Bvčev-skemu. Pod vodstvom njegovih pionirjev je 45.000 leningrajskih prostovoljcev z največjo naglico kopalo strelske jarke, utrjevalo strojniška in topniška gnezda in gradilo pasti za tanke. Delali so neutrgoma, ženske, starci, študenti in študentke. Med prostovoljkami je bila tudi poveljnikova najstarejša hči, ki je ravno začela s študijem na leningrajskem vseučilišču. Oče ji je svetoval, naj vzame s seboj nahrbtnik s posteljnim perilom, sladkorjem in kruhom. »Nikar se ne šali, očka,« mu je smeje odvrnila. »Nobena od nas ne bo vzela ničesar s seboj. Spale bomo kjerkoli na senu. Reci mami, naj nikar ne skrbi, v kratkem bom spet doma.« Pa ni bilo tako. Prostovoljcev dolgo nI bilo nazaj. In ko so se končno vrnili, so bili zaviti v cunje, imeli so razpokane roke, polne žuljev in ranjene noge. Koliko Jih je bilo ranjenih, koliko jih Je padlo, ne ve nihče. Mnogo so jih pokopali, mnogo pa jih je nepokopanih obležalo tam, kjer so jih pomorila tik nad zemljo hrumeča sovražna letala. In vendar so vztrajno gradili dalje. Tako je ob 1.11141 nastala 300 km dolga obrambna linija, kljub sovražnim napadom iz zraka, kljub izgubam, kljub izčrpanosti in čeprav graditelji navadno niso Imeli drugega orodja v roki kot kramp in lopato. ždanov in vojaško poveljstvo mesta sta si bila kmalu na jasnem, da tepene, naglo •e umikajoče čete redne armade same ne bodo mogle braniti obrambne Unije — po osemnajstdnevnih borbah so vrgli Nemci sovjetsko armado 500 km nazaj, Izgubila ni le vse svoje zračne opore, temveč tudi mnogo tankov In drugega orožja. Nič manj kot 28 divizij (okrog 420.000 mož) Je bilo popolnoma uničenih, sedemdeset pa tako zdesefkanih, da so štele le še polovico prvotnega moštva. Edino upanje, ki je še ostalo, kako braniti novozgrajene postojanke, je bila vseljudska vojska. Na prvi poziv se je v enem tednu priglasilo nad 160.000 Lenin-grajčanov, med njimi 32.000 žensk. Tudi komponist Dimitrij šostakovič je bil med mobiliziranimi. »Doslej sem poznal le miroljubno delo,« je dejal, »sedaj pa sem pripravljen, prijeti za orožje — boriti se moramo, da bomo lahko obdržali človečnost.« Niso ga sprejeli, ko pa le ni odnehal, so ga dodelili proti-avionski zaščiti. Prostovoljci so bili stari od 17 do 50 let. Vojaško izvež-banih med njimi je bilo komaj polovica. Ena teh prostovoljskih divizij je imela celo samo 50 odstotkov v orožju izvežbanih častnikov. Kljub temu pa se je 10. julija odpeljala po železnici 1. prostovoljska divizija na fronto. Pred odhodom so jim razdelili ročne granate. Pušk nI bilo dovolj za vse. Mnogo moških je imelo s seboj krampe, lopate, sekire aH lovske nože, mnogo pa jih je odšlo praznih rok, toda junaških src. SOVRAŽNIK ŽE PRED VRATI Čeprav je potekata fronta že tik ob liniji. Je 60.000 delavcev, ne da bi se dalo ovirati, vztrajno gradilo linijo dalje. Vlak s prvo prostovoljsko divizijo je prispel na fronto ravno v času hudega zračnega napada. Moštvo je poskakalo iz vagonov in z robci na očeh in nosu prodiralo skozi dušeči dim gorečih vasi in se gnetlo med množico beguncev, da bi čimprej doseglo strelske jarke. Možje druge divizije, ki je prišla štiri dni kasneje, so bili prepričani, da bodo zasedli miren del linije, da bodo lahko izpopolnili svoje pomanjkljivo vojaško znanje, vendar so se znašli takoj sredi najhujših bojev. Sovražnik jc s svojim bliskovitim načinom bojevanja spet enkrat prehitel branilce In z dvajsetimi tanki vdrl v vas, ki je ležala v liniji sami. Nastal je neizprosen boj na življenje in smrt. Branilci, nevešči bojevanja, so padali v gostih vrstah, deloma ubiti, deloma ranjeni, živi in zdravi pa so se s stisnjenimi zobmi borili dalje, ne meneč se za ogromne vrzeli, ki so nastajale med njimi. Pri padlih so pobirali orožje in municijo, predvsem pa ročne granate In jih metali pod tanke. In tako se je temu srditemu odporu končno vendar- le posrečilo užugati sovraga. Nemci so se morali umakniti — na veliko srečo za Leningrad, kajti če bi se jim bilo posrečilo prodreti linijo na tem odseku, bi bilo mesto čez nekaj dni v njihovih rokah. Tako je na tem mestu fronte v pomanjkanju rednih čet, opravila prvo veliko delo prostovoljska četa, neizvežba-na in slabo oborožena, toda z izgubami, ki so jih izkušeni častniki imenovali »naravnost škandalozne«. V splošnem pa je na lu-ganski fronti vladalo brezupno razpoloženje. Da bi zaustavil umikanje armade, je segel maršal Vorošilov, junak sovjetske državljanske vojne, kateremu so poverili poveljstvo nad leningrajsko fronto, po drakonskih sredstvih. Odstavljal je hrabre generale, tri od njih je poslal v Moskvo, kjer so bili takoj ustreljeni, s finske fronte je pripeljal sveže čete. Toda, če je okrepil en odsek in ga utrdil, se mu je zrušil sosednji. Neprestano so rasle izgube, nezadržno so se bližali nemški tanki bolj in bolj. V Leningradu so vedno in vedno znova zbirali prostovoljske čete za utrjevalna dela na fronti in za obrambo. Pozivi so viseli povsod, v tovarnah In pisarnah. Konec julija je bilo mobiliziranih nad pol milijona Lenin-grajčanov, med njimi politični zaporniki in štirinajstletni otroci. Z besnim odporom je Vorošilov zadrževal sovražnika na fronti ob Lugi od 10. julija do 8. avgusta in s tem odvzel tempo njegovemu bliskovitemu načinu bojevanja ter tako prevrnil napadalcev načrt. Pri Nemcih je začel junaški odpor na Lugi vzbujati ne le spoštovanje do branilcev, temveč celo strah. Odhod na lugansko bojišče jim je kmalu pomenil odhod v smrt. šef generalnega štaba generaloberst Haldcr jc zapisal v svoj dnevnik: »Kaže, da vino velikana Rusijo vendarle podcenjeval!. /.:;•> 1 slavno parado. 11 |o i" Hitler hotel imeti 21. julija na le rdiigrujs! e n vP'a.isVein trgu, Je treba vejno znova prela gatl.« Toda funnitvo in krvave žrtve branilcev prodiranja Nemcev niso mogle zadržati. Lceb je svoje čete znova razporedil in 8. avgusta spet napadel. Poročevalec leningrajske Pravde Je poročal o strahot nih prizorih, ki jih Je videl na kraju, kjer so Nemci prodrli. Ceste so bile zatrpane z bežečiml kmeti, ki so Jih spremljati tuleči in lajajoči psi. Pred seboj so gonili svoje krave in prašiče, sami pa so vlekli vozičke, natrpane s hrano in gospodinjskimi potrebščinami. Njim so sledile trume umikajočih se vojakov, i/či punih, ' umazanih, potrtih — nikogar ni bilo, ki hI Jih z! ral i 11 vodil Poročevalec je govoril l nekaterimi. Tudi srca živali Dr. Christian Barnard, znameniti kirurg, meni, da ni več" daleč čas, ko bodo lahko kirurgi presajali v telesa ljudi tudi živalska srca. Tako bo lahko čista resnica, če se bo za nekoga reklo, da ima »levje« srce. Za sedaj se bo dr. Barnard ukvarjal samo s presajanjem človeških src. V septembru namerava opraviti dve novi operaciji. Razočaranje Debelo sta pogledala dva mladoletnika, ki sta v Mostarju ukradla iz avtomobila tri težke kovčke. Na obali Neretve, kjer sta navadno plen delila, sta kovčke odprla, ven pa so se vsuli samo levi pari novih čevljev. Zmikavta sta namreč vdrla v avtomobil trgovskega potnika, ki je imel seveda samo vzorce. Presenečenfe po pošti Pred dnevi so nekateri zahodnonemški, italijanski, francoski in biitanski časopisi prejeli po pošti nenavadno pošiljko. Neznani pošiljatelj jim je poslal na vpogled najbolj zaupne ameriške načrte za jedrsko, bakteriološko in kemično vojno v osrednji in vzhodni Evropi. V pismu, ki ga je pošiljatelj priložil, je rečeno, da je gradivo zbral nekdanji gcneralmajor VVendland, pomočnik šefa zahodnonemške obveščevalne službe, ki je lani storil samomor. Ameriška obveščevalna služba je potrdila, da so načrti pravi in sedaj mrzlično iščejo vohuna. Rešitev Benetk Po mnogih razpravah, kako rešiti Benetke pred nezadržnim potapljanjem, je zbudila mnogo zanimanja zamisel milanskega arhitekta Enrica D. Bone. Arhitekt predlaga, naj bi čez ves severni del Jadrana zgradili nasip, ki bi segal od italijanskega mesta Chioggije pa do zahodne Istre. P° nasipu bi bila speljana avtomobilska cesta in železnica. Za nemoteno plovbo ladij pa bi bili v nasipu številni prehodi, nasip naj bi varoval Benetke pred uničujočimi valovi, razen tega pa bi kot prometna žila poživljajoče vplival na tržaško gospodarstvo. Milijonska mesta Na svetu je danes 135 mest z več kot milijon prebivalci. V teh mestih živi skupaj 316 milijonov ljudi. Pred stotimi I*-** je bilo na svetu le šest mest, ki so se ponašala z milijonskim številom svojih prebivalcev. To so bili: London, Pariz, Dunaj, Peking, Tokio in Ne\v York. Zanimivo je, da so se milijonska mesta hitreje sirila na severni zemeljski obli. Južno od ekvatorja jih je manj, vendar pa se v zadnieni e.isu 111111 tU sinjo-V Latinski Ameriki je 13 milijonskih mest, v Afriki 4, Avstraliji pa dve. V zahodni Evropi je 27 milijonskih mest, V Sovjetski zvezi 9, v Severni Ameriki 32 in v Aziji 48. O presaditvi organov Doslej so zdravniki na svetu že 272 krat presadili eioveske organe. Operacijo je preživelo 48 bolnikov. Sto štirideset l)n jc dobik) line srce, danes jih livi še 32. Od dvajsetih, ki -s ji 11 presadili pljuča, livi samo eden. Prav tako živi sa,novC bolnik, ki so mu kakor drugim desetim presadili trebus'i slinavko. Od stotih presadite V (eter ie uspelo 14 operacij-Druge ledvice je dobilo 2321 ljudi. Pri presaditvi ledvic J* važno, da ji' dajalec ledvice v sorodu z. operirani m. Na ta 1U c m preživi 87 odstotkov bolnikov, sicer le 42. moderni otroci Na osnovi dolgoletnih raziskav so psihologi ugotovil', g moderni otroci menjajo svoj besedni zaklad. Prva beseda, se |e name. je saer se vedno linama«, na drugem "".'*' ni »ata«, pač pa — »avto«. Beseda »ata« je v večini prime šele na tretjem mestu ... IMi bikov C bikoborbe so v nevarnosti, Živali, ki jim |e llM>''. l(i eni od španskih blkoborskih aren, morajo 11 ' ' Slavne umreti v vsaj 4IM) kilogramov, bikov pa je vedno manj. Lani so mil na bikoborbah zaklali 6012 bikov. Najbolj brana ali bolje rec« gledana literatura |e r,,la rut ura. ZIONI TU RIS TIC H E FREMDENVERKEHRSNACHRICHTEN Ugodna blejska turistična sezona Slabo vreme, ki traja "ves teden, je na Bledu skrajšalo glavno turistično sezono Približno za deset dfli. Vendar pa blejski turistični delavci niso se malo toliko zaskrbljeni kot so bili pred sezono. Res, da bi bilo lepo vreme v avgustu se kako dobrodošlo, vendar pa P™-viJo, da bo le vedno t» 12 do 14 tisoč več prenočitev kot avgusta lani. Ugodni rezultati, ki jih "vsak dan slišimo o letošnji turistični se/oni po vse i državi, sa kažejo tudi na »ledu. za glavno blejsko turistično s^ono jc bil namreč značilen velik porast cib in tujih gostov in tako prccejšn domačih in tujih prenočitev. * Prvih šestih meseeih letos Je bilo na Bledu 7200 več a°mačih in tujih gostov kot larU v prvom polletju. Do letos doma-prav ^septembra s,«štarska nedelja v Tptiču konca julija pa je bilo število prenočitev domačih in tujih gostov za 32.133 večje kot v lanskih sedmih mesecih. Tako je Bled v prvih šestih mesecih letos obi .kalo 39.612 domačih in tujih gostov, število prenočitev pa je do konca julija znašalo 204.007. Predvsem zanimiv in ugoden je porast domačih gostov na Bledu. V prvih šestih mesecih jih je bilo kar 3446 več kot lani (lani 15.145), število prenočitev domačih BOStOV pa je bilo do konca lulija za 26.166 večje od '.ih sedmih mesecev. Pri tam pa je treba poudariti, da gre letošnje povečanje domačin gostov na Bledu predvsem na račun pivih štirih mesecev v letu; med glavno turistično sezono je bilo na Bledu približno toliko domačih gostov kol lam, število prenočitev pa se je ccilo povečalo v primerjavi z lani. Skratka, sodeč po teh podatkih bi lahko rekli, da jc bil letos Bled za domače goste bolj odprt kol preje. Med tujimi gosti pa so v plavni turist ičiu se/onj na Bledu prevladovali lloluuKi, v avgustu pa so bili na prvem mestll Nemci, le tii dni okrog 15. avgusta so Bled dobesedno preplavili Italijani. Celo blejski Golf hotel, ki jc imel zaradi preložene otvoritve na začetku nekaj težav z zasedenostjo oziroma obiskom, je bil od 2. do 18. avgusta skoraj poln (90 odstotkov). Za primerjavo pa povejmo, da niti slabo vremo ni povsem onemogočilo turistične sezone na Bledu. Trenutno, oziroma v četrtek, je bilo na Bledu šc vedno okrog dva tisoč gostov, Golf hotel pa je bil ta dan približno eno tretjino zaseden. Kaj pa V prihodnje? Blejski turistični delavci pravijo, da jim lo slabo vreme po sezoni lahko ponagaja. Sicer pa pričakujejo le vedno precejšen obisk Nemcev, Ho-Jandcev, Angležev in drugih. In čeprav bi bilo še preuranjeno do nodrohnosti ocenjevati letošnjo turistično sezono na Blodu, že sedaj lahko zapišemo dve ugotovitvi, ki opozarjata na postopno ureditev, Tako kot še nikoli se je letos na Bledu pokazalo pomanjkanje turističnih trgovin, občutne pa so bile tudi težave s postrežbo v trgovinah. A. Zalar 5) V Ratečah, Planici, v Podkorenu in Gozd Martuljku imajo dovolj prostih postelj v hotelih, počitniških domovih in pri zasebnikih. Tudi planinske koče na Vršiču imajo dovolj prostih le* žišč. Na plazu pod Prisojni-kom vozi smučarska vlečnica. Sedežnica na Vitranc ne obratuje- ker je v obnovi. 6) Na Jesenicah, Planini pod Golico, na črnem vrhu in v okolici Jesenic imajo dovolj prostih postelj. S) V Bohinju sta zasedena hotela Bellevuc in Mladinski dom. V ostalih hotelih in pri zasebnikih imajo dovolj prostih postelj. Žičnica na Vogel od 1. septembra dalje ne bo obratovala. Turistično društvo v Bohinju izdaja ribolovne dovolilnice za ribolov v jezeru in Savi Bohinjki. S) Na Bledu imajo dovolj prostih postelj v hotelih in pri zasebnikih. Prosti so tudi počitniški domovi. S) V Begunjah na Gorenjskem in v okoliških vaseh ter v planinskih postojankah na Bcgunjščici, Dobrči in Zgoški Ravni ter na Stolu imajo dovolj prostih postelj. • V Kranju, Preddvoru, na Smarjetni gori, na Jezerskem in Krvavcu imajo še dovolj j prostora. Žičnica na Krvavec redno obratuje. Jutri bo žičnica vozila že od sedme ure dalje. j • Na Ljubelju, v Tržiču, Podljuhelju in v planinskih domovih na Zelenici, Košuti, pod Storilcem, na Kriški go- ; ri imajo dovolj prostora. Žič- ' niča na Zelenico bo začela redno obratovati v začetku septembra. 5) V skofji Loki ima proste sobe restavracija Krona. Prav tako tudi pri zasebnikih v Poljanah, v Srednji vasi. Gorenji vasi, Selcah, Železnikih in Sorici. Tudi hotel Dom pod Planino v Trebi j i ima dovolj prostih postelj. Proste so tudi planinske postojanke na Lubniku, na Starem vrhu in Soriški planini. Prireditve 6) V galeriji na loškem gradu bo jutri proslava 30-lct-nice muzeja v Skofji Loki. Proslava se bo začela ob desetih dopoldne. Po kulturnem programu bo predavanje dr. E. Cevca »Umetnost na loškem gradu«. S> Isti dan popoldne ob pol štirih bo v Plavčevi hiši v Železnikih otvoritev prenovljenih muzejskih zbirk fuži-narstva, gozdnega in lesnega gospodarstva. Po otvoritvi bo kratek kulturni program. S) V nedeljo bo na Krvavcu tako imenovani Krvavški praznik s pestrim programom: Ocenjevanje mleka in podelitev nagrad, nato pa ples. # Na Jesenicah bodo športne igre slovenskih žele-zarjev. # Naslednjo nedeljo pa bo v Tržiču tradicionalna Su-štarska nedelja, združena s prikazom nekdanjega de!a in običajev Čevljarjev in cehov. Na prireditvi bodo kuhali tr-žiško bržolo. Pripravili so tudi srečolov in zabavo s plesom. + v PRESENEČENJE \kum ludi v domu, pravi, da so Kamnit.mi t le tošnjim sodelovanjem s Kranjem aelo ud r\ oljni. »Kamniške delovne organizacije ob slovenski obali nimajo dosti svojih počitniških domov. Zato naši člani sindikata le kako pozdravljajo tovrstno sodelovanje. Letos jih bo v Ankaranu letovalo okrog 140. Za orihodnlc leto pa seiu prepričan, da bi KamniČanl lahko sami napolnili doflj med celo sezono. Prav zato B* želel, da bi se tovrstno sod* lovanje med Kranjskim *D kamniškim sindikatom razširilo in da bi dom v P1"*' hodnje ostal res za letovanj« članov gorenjskih sindika* tov.« »Mimogrede, Gorenjci siti? včasih tudi na dopustu ma" ce zahtevni; vsaj kar se br^ ne vn postrežbe tiče. Ka ste zadovoljni?« »Nimam nobenih slabih Pr' pomb. Sicer pa mislim, da J to odvisno predvsem od najdljivosti uprave. lJpiaV' nik in osebje doma zaslug jo vso pohvalo. Zal mi je J ' da se Kamničani, ki IetiiJe" jo v bungalovih Transturis*3 Bled v Ankaranu ne počutij tako dobro. Pravijo, da b**' na ni dobra. Sicer pa, če ?e te oceno, poprašajlc znane Alojza Voldriha.« Alojz Voldriha, ki je /aI>|^ slen v Agrckombinatu L.)1' Ijana - obrat Duplica, )c v tokrat prvič na dopust11 Ankaranu. Rekel je, da je lo zadovoljen v Projcktove-V domu in da bo doma na'° j, taksno reklamo, da bo P*\ hodnje leto polovica delaVy* iz. tega obrata prišla letovat Aokaran. PRIJETNO SLOVO Medtem pa so predsta-vi*^ nek a t c i ih kran jsk h (U': oziroma sindikalnih organ tiij v kampu pripravili P ,.',[. za goste občinskega 'uli ^t-nega sveta - člane ■"' i^- Ia /i IMi.n s'kvp:, Brnela. ^Q voljni tako eni kot drug' . Obujali spomme m sK j^. d* te v pt ihiuln je 11 cba s jji lovanje med Kranjem ^ Uherskvm Brodom 5e f^jj. ti. Oblik m 'm -/.e-: ai ie .^.jj, ko, treba jih je le 11u's'Jii,kji- Ce bi po obisku v A' ranu hoteli oceniti kako ^ tujejo gorenjski delavci . člani sindikata z druži'1*, ob slovenski In istrski ' bi bila lahko malce 'lCP°".k. na in morda tudi lltH'^ tivna. O Ankaranu na"br(» lahko rečemo le vse 4 0 (razen kritičnih prh*1"1 ,j. fekalijah iu počutju £a' p* čanov v bungalovih). ^ rgffi Novigrad In Strunjan ' O pa prihodnjič, Besedilo h> jjjjjj A Oglejte si izredno lepo sotesko na poti v K O R T E (Trdgern) #> Trogernerklamm in obiščite gostilno FRANZL — samo 11 km od Železne J Kaple BUTAN! CAMPLIN — AVTOPLIN Kraj polnjenja: Kamping v Zakl — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (za Litostrojem) telefon 316 798, 315-759 CAMPLIN - A U T O G A S Fuhlungsstelle: Camping iu Zaka — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (Mater Litostroj) Telcphon 316-798, 315-759 *«^«ssssssssss«aeft GOSI ILNAIULEJj PO TO KI domača hri.na izbrane pijače prenočišča VABLJENI vsakdan Prijazno vas vabi GOSTILNA M I F P. N I K Klrschenteuer — Kolaniavr« ITI L L U II i i\ • avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava e solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko 15 km od ljubeljskega predor« ob costl v Celovec obiščite KOMPAS G A R N I HOTEL KOMPAS l AVTOMATSKIM KEGLJIŠČEM IN RESTAVRACIJO NA LJUBELJU. Z? reprezentance podjetij da-i I i, jemo posebne popuste. II111011 Vabi Kompas GARNI HOTEL UUU11 BLED in Kompas MOTEL I J KRANJSKA GORA Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Besuchen Sie uns, Sie wer-den mit einheimisehen Speisen und Getranken sehr gut bedient! VVillkommen! zlatarna — urarna rvšsio — Trbiž VIA VITTORIO VENETO 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure, \EVOIS po tovarniški ceni, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo se. Alp Pension IIERLEC ELA IN ROMAN TUPALICE 38 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hrana — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služba Vi offre frottir a metri — as ciugatoi per pista — časa e viaggi — era-vatte di sintetica, taglio il piu modernissimo-TUTTO POTETE COM-PERARE NELLA NO-STRA CASSA DI VEN DITA A KAMNIK Uammk LJUBLJANA VOŠHJAKOVA I Se priporoča in vabi v svoje sodobno opremljene sobe In apartmaje Prijetne restavracije, restavracijski vrt in terasa. Velika izbira kulinaričnih atpeciaiifeaf in odlična vino. V dancing baru ples, glasba in mednarodni artistični program. Lastni parkirni prostori in garaža. Za obisk se priporoča Hotel LEV Ljubljana tel. 310 555 telex. 31-350 Obiščite BISER HORTIKULTURE ARBORETUM VOLČJI POTOK PRI KAMNIKU OBIŠČITE GOSTILNO ZO. DUPLJE pri KLEMENČKL kjer vam bomo postregli s postrvmi in spccialitcta-ini na žaru. Lep pozdrav in nasvidenjc v Zg. Dupljah. Gostilna pri KLEMENČKU •Jesen čas izletov PO VASI ŽELJI JIH ORGANIZIRA TURISTIČNI ODDELEK PODJETJA CREINA, KRANJ KOROŠKA C. 4, TE LEFON 21 022. Predlagamo vam: nedeljski piknik, trgatev na Štajerskem, Dolenjskem ali Primorskem, obisk kulturnih in diugih znamenitosti po Sloveniji, Istri in bližnji Hrvaški. Izleti v inozemstvo: Dolomiti, Grossglockner, Koroška, Benetke, Dunaj, Praga, Miin chen (Oktoberfcst), Budimpešta itd. NA SVIDENJE NA PRIJETNEM IZLETU! CREINA - KRANJ YC po Beogradu Velikega mesta kot je milijonski Beograd, človek zlepa ne spozna. Vedno odkriva nove in nove stvari. Povabimo vas s sabo, da si ogledamo še to in ono. (Nadaljevanje) ZNAMENITOSTI Lahko greš okrog istega kipa, a ne zveš, čemu in komu je postavljen. Sklenil sem, da bom izkoristil priložnost, ki jo nudi turist ično^transportno podjetje Putnik. Vsak dan namreč organizira ogled znamenitosti z vodnikom za deset novih dinarjev. Starejša ženska, ki je vodila ogled, je najprej vprašala od kod smo. Razlagala jc v dveh jezikih, v angleškem in našem, ker v drugih ni bilo potrebno. Avtobus je odpeljal od kipa kon;cmka s Trga revolucije. Spomenik je izdelal Italijan Pazzi v čast knezu Mi-hajloviču. Vodnica nas je potem vseskozi opozarjala z mikrofonom v roki na posebnosti. Poznana je ulica Ska-danlija, kjer je čas obstal, ko so šli po njej bohemi stan ga Beograda. Ta ulica ima se danes pristen videz; pravijo, da je to beograj k; Montmartc. Tu so živeli poznani igralci, pesniki in pisatelji. Nato nas je opozorila na džamijo ob cesti, ki jc bina 1651. leta. Na Kalemcgdanu smo izstopili. Zvedeli smo, da pomeni Kalemegdam dvorišče. O njem sem pisal že zadnjič. Natančnejše sem spoznal, kaj so zgradili Rimljani, kako so potem gradili Turki s kamenjem in blatom in pozneje Avstrijci z opeko. Obrambni zid proti Savi in Donavi sedaj obnavljajo, da bo videti kot nekdaj. Ob ogledu zgradbe, kjer je nekdaj sultan imel harem — 40 i ■ MfedO pi: pomnil. i! i je moral biti zelo srečen. Neki mozaik pa je pripomnili, da se verjetno ni počutil tako dobro, saj je moral imeti prav toliko tudi tašč. Nudil se nam je razgled na Novi Beograd, na hipi-mesto, kot je rekla naša razkazoval-ka. Dobro so se videle znamenite zgradbe — zveznega izvršnega sveta, sodobne galerije in družbnopolitičnih organizacij. Ob poti do stavbe patriarha pravoslavne cerkve Germana je zanimiva francoska ambasada iz marmorja. V pravoslavni cerkvi ležita dva velika jugoslovanska moža: Vuk Stefanovič Karadič, reformator srbohrvatskega jezika, in Dositcj Obtadovič, pisatelj, ki je vse svoje bogato premoženje dal za šolstvo. V cerkvi so nenavadno lepe freske. Ohranjene so tudi S; klopi, ena za patriarha in dve rt kralja in njegove. Drugače je brez sedežev, oltar |e v sloni, le na sredini je postavljen klečalnik, kjer vernike križajo po čelu s pepelom. Poseben vtis naredi šc lepo zlito korsko petje. Zraven cerkve stoji kavarna še iz turških časov z zanimivim imenom — Kavarna pri vprašaju. Namesto napisne table stoji le ločilni znak vprašaj. Mimo srbske akademije znanosti in umetnosti smo se pripeljali do hotela Majcstic, kjer je poznana igralnica. Ni za nase žene, je pripomnila razlaga lka. ZvedeH smo, po čem se imenujejo Tcrazije. Tu je nekdaj stal vodnjak z dvema pipama. Turki so vsak dan delili vodo ljudem — dve merici na eno družino. Vodo so merili, tehtali — terazijc pomeni tehtnica. Po glavni ulici maršala Tita smo se pripeljali mimo Kidričevega spomenika do sejmišča: Ker urejajo cestišča za novi most čez Savo, imenovan Gazela, je cel Trg branilcev preurejen. Dolgo nismo smeli priti potem iz kolone. Avtomobi-listi so s svojimi železnimi konjički silili proti Adi Ci-ganliji — veliki beograjski plaži ob Savi, ker je bilo res vroče. Nato smo se znašli na bul-varu, ki je menda podoben poznanemu pariškemu — otok, v katerega se steka sedem cest z nasadi. V bližin; je tudi beograjski Hyde Park, kjer lahko vsakdo prodaja svoje izume, mišljenja ipd. — biti pa bi moralo menda otroško igrišče. Muzej 25. maja je podarjen tovarišu Titu za sedemdeseti rojstni dan. V njem so shranjeni pokloni, ki so jih maršalu Brozu dali tuji državni ki na obiskih in predmeti, ki so jih naši ljudje podarili za rojstni dan. Zgradba je oblikovno zelo moderna. Pod njo je v lahkem spustu postavljenih 17 bazenov, tako da se" voda iz prvega pretaka v drugega, iz drugega v tretjega itd. Ti bazeni so simbol Plitvičkih jezer. Zatem smo se peljali mimo stadiona Partizan, ali stadiona JNA, kot ga imenujejo, ker ga je zgradila JLA takoj po osvoboditvi. Malo niže gradijo Zvezdin stadion, ki bo sprejel še enkrat več obiskovalcev (stadion JNA jih sprejme 60 tisoč). V globino se spušča 15 metrov. Na Dedinjah — obrobni četrti mesta — stoji znani Beli dvor, kjer sprejema tovariš Josip Broz-Tito obiske iz drugih držav. V času prebivanja v Beogradti tuji držav niki žive v Kraljevem dvom, ki stoji poleg. Zraven je še pravoslavna kapela, ki ne ski/i veliko namenu. Vračali smo se po bulvaru JNA, po katerem so vkoraka! osvoboditelji 20. oktobra 1944 v Beograd. Malo pred 16-nadstropnim hotelom Sla-vija gradijo knjižnico, ki bo sprejela tri milijone knjig, Baje bo naivcčja v Evropi. Mimo trga s cvetjem ob ulici maršala Tita smo zavili proti Takovski ulici, ob kateri leži pionirski park s stalno razstavo modernih sku'piur — samo poleti. V bližini jeza otroke luna park. Veliko t ea ' [a imajo s Coloiu I i c\presom. Stadion Tašmaj-dan 7. dvema olimpijskima bazenoma in Športno palačo je bila naša naslednja točka ogleda. Na staro mesto na Trgu republike smo se vrnili mimo zgradb zvezne skupščine, doma sindikatov iti dom | mladine, samih poznanih in karakterističnih objektov. Popol dne sem i i k o 1111 i 1 po svoje; v kinu, na razstavi in v slaščičarni. Zvečer pa sem po stari vojaški navadi odkriža 1 en dan v vojaškem koledarju, zraven pa še pripisal: zanimiv. I. Slvcc OBVEŠČAMO vse cenjene obiskovalce VOGLA v BOHINJU, da bodo od 1. septembra 1969 dalje zaprti SKI HOTEL, BRUNARICE in vse ŽIČNICE zaradi rekonstrukcije nihalne žičnice. TRANSTURIST — ŠKOFJA LOKA POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranih vozil 1. os. a. SIMCA 1300, leto izdelave 1966, s prevoženimi 83.000 km. Začetna cena 14.500,00 din. 2. os. a. CITROEN DIANA, leto izdelave 1968 s prevoženimi 17.000 km. Začetna cena 10.000,00 din. 3. os. a. NSU pretiš 1200 C, leto izdelave 1969 s prevoženimi 11.000 km. Začetna cena 12.500,00 din. 4. os. a. CITROEN ID 19, leto izdelave 1969 s prevo-/eninu 5.000 km. Začetna cena 25.800,00 din. 5. os. a. FIAT 1300, letnik 1969 s prevoženimi 8.500 km. Začetna cena 9.000,00 din. Ogled vozila pod točko 4 jc možen vsak delovni dan pri ALMIRA RADOVLJICA — upravna stavba Radovljica, Ljubljanska c. Ogled vozil od 1—3 in 5 pa je možen vsak delovni dan od 8.—14. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ v Kranju. Pismene ponudbe z 10 % kavcijo sprejemamo do srede, 3.9. 1969, do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ OBRTNIK ŠKOFJA rroizvag'amo LOKA Blaževa ulica 3, prodaja po UGODNIH CENAH vse vrste obloge za pode, kakor TAPISOM, PARKET, LIKOLIT, PODOLIT IN DRUGE PLASTIČNE MASE. in nudimo izdelavo opreme po želji naročnika In izinerah stanovanja po lastnih načit ib. Nudimo tudi vse vrste uslug, grad beno obrtnih storitev s strokovnimi nasveti. Izkoristite UGODNOST IZREDNO NIZKIH CEN ZA OBLOGE PODOV. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■55 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■" Kovačevi z Javornika (2) »Svete štenge« na Joštu Ko se privijuga cesta do vrha grebena, sva na drugi strani, kakšnih 30 m nižje, zagledala Kovačevo hišo. Bili so veseli najinega prihoda, posebno še teta, ki že več let ni videla mojega očeta. Jaz sem teto takrat prvič videl; bila je že stanjša, težko je hodila, zato ni šla več daleč od doma. Takoj nama je postregla. Oče in stric sta najprej popila kozarček domačega borovničarja, meni pa je teta prinesla na krožniku strd (med) v satju in kos kruha. Gotovo je večina bralcev Glasa že jedla strd v satju; že je tako, bo moral vsak priznati, da se pred njo kar se dobrote tiče, lahko skrijejo vsi bonboni in čokolade na svetu. Pptem nam je teta skuhala čaj, meni pa povedala, da na strd ne smem piti "vode, da me ne bo bolel želodec. Tako smo sedeli in se pogovarjali približno uro, potem pa smo odšli (stric, oče, sestrična Franca in jaz) v cerkev na kakšne pol ure hoda oddaljeni Jošt; maša je bila ob desetih. Teta je ostala doma, ker je težko hodila. Sestrična Franca, 20-let,no de-kle, je odgovarjala na moja radovedna vprašanja in mi razkazovala posamezne kraje na Sorskem polju; zame je bilo to nekaj posebnega, namreč tisti razgled. Z Rov-nika nad Besnico sem sicer večkrat gledal kraje od Kranja gori proti Radovljici, razgled proti jugu pa od tam zapirajo hribi med Joštom in Mohorjem. Zdaj pa sem prvič videl ravno Sorsko polje, ki je bilo s svojimi njivami kot ogromna šahovska deska; to se mi je takrat neizbrisno zarisalo v spomin. Na vrhu Jošta je stara romarska cerkev, ki je bila včasih zelo obiskovana in poznana daleč okrog. Do let pred prvo svetovno vojsko so enkrat na leto prišli na Jošta tudi Štajerci iz Savinjske doline, in sicer v zelo velikem številu. Z Jošta so šli potem peš skozi Besnico in Podnart v Ljubno, od tam pa na Brezje in naprej na blejski otok. Ljubno je bila v srednjem veku zelo obiskova- ; na božja pot, ki pa so jo j proti koncu prejšnjega sto- j letja spodrlnile Brezje. Ro- : manje na Brezje — in s tem tudi Brezje same — se je ! posebno razvilo po prvi sve- ! tovni vojni, ko so največje slovenske božje poti — VI-šarje in Sveta gora pri Gori-d — ostale zunaj državnih j meja. Ljubno je gotovo ena naj-lepških gorenjskih vasi. So- , sedje Ljubenčanov so na drugi strani Save Dobravča-ni. Prebivalci teh dveh vasi se zelo radi dražijo med seboj. Spominjam se zelo zanimivega dogodka, kateremu sem bil priča nekaj dni pred prvo svetovno vojsko v gostilni v Podnartu; naj ga opišem v nekaj besedah. V tisti gostilni sta se dražila en Ljubenčan in en Do-bravčan, ob njih pa so se vsi drugi gostje dobro zabavali. Med drugim reče Do-bravčan, da Ljubenčani niso kaj prida, saj jim je še Marija zbežala na Brezje; tako da so zgubili božjo pot. Ljubenčan se je seveda branil, da to ni res, češ da imajo v Ljubnem Marijo s kladivom udarjeno, medtem ko je na Brezjah Marija pomagaj; če ne verjame, naj pride pogledat. Božja pot v Ljubnem je nastala v srednjem veku na ta način, ker je zidar, ki je popravljal oltar, zadel s kladivom Marijino podobo. Legenda pripoveduje, da se je takrat na Marijini glavi na sliki pokazala kri. Romarski cerkvi na Joštu so na zahodni strani prizida-ne »svete štenge«. Meni so takrat povedali, da legenda pripoveduje, da so to stopnice, po katerih je Jezus nosil križ, ko ga je Pilat obsodil na smrt. Toda — tako so mi povedali — od teh stopnic jih je samo tretjina na Joštu, druga tretjina je nekje v Španiji, tretjina pa je ostala v Palestini. Po »svetih štengah« se mora iti kleče. Na vsaki stopnici je treba zmoliti najmanj en očenaš. Ko se pride na vrh, je treba spustiti v puščico nekaj denarja za vzdrževanje cerkve. Nazaj po stopnicah se ne sme, izhod je čez kor v cerkvi. Ta pot po »svetih štengah« je bila zame, 8-lc-tnega Fanta, nekaj nenavadnega. Cerkev na loštu ima dva zvonika; nista visoka, ker pa stojita na vrhu gore, se zdi človeku, da sta višja. Zvonika sta imela Včasih baročno streho, podobno tisti, ki jo ima roženvenska cerkev v Kranju. Nekaj let po prvi svetovni vpojni je vanju ire-ščilo in na obeh zvonikih je takrat streha pogorela. Ko so to pozneje popravili, pa niso naredili po starem, ampak so dali na zvonika čisto navadno streho. Škoda — prej je bil pogled na cerkev na Joštu dosti lepši! Podobno se je zgodilo tudi v Kranju z zvonikom cerkve na Pungertu. Na starih slikah in fotografijah se vidi, kakšen je bil zvonik včasih; škoda, da ga niso popravili v prvotni obliki. Italijani to drugače delajo in tudi Poljaki so porušeno Varšavo obnovili v prejšnji obliki. Pri nas imamo za take stvari premalo smisla! Franc Kozjek (Prihodnjič naprej) MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 3 Tudi takrat na Rožniku 2a je krenil in priznal, da mu zavida, ker leži "a gorkem in mehkem vse do jutra, ne da bi ga kdo vrgel i/ postelje s kaplarskim lajanjem Alli'- Jane/, pa se ni mogel načuditi, kako je 1110-Kel on, Francclj, droben, majhen in šibak zaiti med vojake, kakor Je rekel. . Tudi ti bos! V vopii so še konji, namenje-111 šintarju, dobi i — mu je lekel. — To imaš prav. A jaz se bom vseeno izma se preden bi me poslali v klavnico. Res, v klavnici ni bilo prijetno... A kaj mogel. Pošljejo ti vpoklic! Najdejo te, pa fe 111 !>ii na koncu sveta. Tudi mene so, Čeprav S(-'» romal po Slavoniji Ravna zemlja. Ravne I e- ste. Zrak, da bi ga jedel Dnevi kakor praznik. ?lv»«nje poceni. Malo dela, dobro življenje Celo Ženske so me zamikale. Hotel sem se oženiti, pa 11 Pride voj tka prekleta. — Prekleta, — j,- lai- / pritrdil, potem pa vPra$al, zakaj je bil ranjen. , — CudnO vprašanje, /ato nas pobijajo v VOJ 2*0. Da nas pobijejo in pohabijo. Idi, dragi moj, mnogo mrt\ib, mnogo ranjenih tam na Poje' lin •, ~~ Kaj, na Dnjcstru si jo skupil? — mu Jane/, ni verjel. -~ Kakopak! Drugače bi Se ranil sam. Pa mi ?J bife treba. V rovu cepim kakor drugi. Sam nt n". kako se jc zgodilo. Zasvetilo se je, kakor Sl-" ic podrlo nebo. Tlesknilo kakoi v kamno s<]"llu' Malo me je /askelelo. Od svetlobe, si mi v"". ker Rte |e /askelelo natprej v OČJ MoK-ine ^ r°ki in nogi še nisem ćulil. sele kri, ki je leve roke. mi jo rekla: 1'lej. skupil si loeem seči po obvezi, pa se ne morem pre- naakn,ti. Pesna noga |0 mi Iva Kakoi i/ kam vidi" pa Mm sc k'in', i'11111 /akrohotal, ko m Jurija, skopuha, kaki nega le redkokdaj srečaš. Nikoli ti ni privoščil niti dima iz cigarete, čeprav ni kadil in je cigarete, ki jih je dobival, prodajal. Prodajal za drag denar in si s to kupčijo zaslužil denarja za pravo bogastvo. A ta denar je imel v nahrbtniku. V nahrbtniku, ki je ostal tam zunaj na ravni, ki jo je kosil z ognjem sovražnik . . . Skoro jokal jc in tarnal za nahrbtnikom, po katerega si ni upal! V nahrbtniku pa denar, veš, Jane/! Denar, za katerega bi zapisal dušo hudiču, življenja pa seveda ni hotel izgubiti. Kaj ti bo bogastvo po smrti? Bogataši se tega zavedajo in zato jih je smrti tako strah. Revežu je smrt marsikdaj edino odrešenje, bogatašu pa je smrt zares smrt: konec uživanja, konec življenja. Tudi Jur je sanjaril, kaj vse bo počel s tistim denarjem, ko bo vojne konec. Računal je, koliko bo še i/.kupičil za svoje cigarete in si želel, da bi vojna še dolgo trajala, samo da bi postal velik bogataš. Nihče ga ni maral. Tudi jaz ne Pozabil sem nase, ko sem ga videl bednega in nesrečnega in pri tem užival. Mislim, da to ni noben greh, uživati nad nezgodo sebični-kov in pohlepnežev. Režal sem se mu, on pa se ustavi ob meni in mi pravi: Francclj, bankovec, vse bankovce imam v ruksaku! Francclj, skoči ponj! Pcfak, cel petak ti dam . . . Tako je pripovedoval Janezu. Pripovedoval pred tremi leti. Prespal je pri njem, zjutraj pa sta šla dol v gostilniško izbo na močan čaj. Mraz je bil in v obleki, kakršno so mu dali, ko so ga i/pustili iz bolnišnice je drhtel. Janez je to opazil. Ni mu mogel dati toplejše, saj je tudi \ani imel letno na sebi, oziroma tisto, v kateri sedaj le/ i na parah. »Jezus, kaj jc zares mrtev?« se vnovič zgrozi nad bratovo smrtjo. To ni pravično. Mlajši je od njega. Se bi moral živeti, saj pred tremi leti še ni bil videti tako slab, da bi bil že zrel za smrt. Celo dobro jc zgledal. In smejal se je. Smejal, kakor sta se smejala oba. — Romarja sva, Francclj! Oba sva romarja, večna romarja, — jc govoril. — Romarja, Janez, — jc pritrjeval in dvignil palico, pravo drobno gosposko sprehodno palico, ki so nm jo dali, ko so ga odpustili iz bolnišnice. — To ni romarska palica, — se je Jane/ za trenutek /tesnil. — Seveda ne! Dali so mi jo, da ne bom pozabil, da sem bil v vojski! Dali so mi jo čisto zastonj! Dobri ljudje so to, Janez, dobri ljudje, mar ne, — se je krohotal, potem pa ga je Janez vprašal, kam misli sedaj. Te Janezove besede so zvenele kakor očetove. Kakor da bi spregovoril oče in ga vprašal, ali se ni že odpočil. — Eh, da, kam sedaj? — je vzdihnil in pogledal brata. Tudi tam gori na cesarskem Dim,.iu, ki zdaj ni več cesarski, so ga vprašali, kam bo šel, čeprav bi rad ostal, saj v bolnišnici ni bilo slabo, privadil se je jc, življenje je bilo zastonj, hrana boljša kakor zunaj ali v vojašnicah, kjer so stradali, nikamor se mu ni mudilo, oni pa so ga verjetno bili že siti in bi se ga j adi znebili. Rekli so mu to obzirno kakor včasih oče, p pa je vedel, da bo moral na pot. Ker ni takoj odgovoril (vse je prišlo tako nenadoma), so ga vp a-šali, kje je doma, pa se je spomnil na lepe čase v Slavoniji in mu je z jezika zdrsnilo, nc da bi pomislil, da je invalid in da tam doli nima več kaj iskati in da najbrž ne bo več srečal tistega dekleta v Popovači. — V Popovačo, misliš? — ga jc Janez pogledal. — Kajpak! Tako sem jim rekel že tam gori. Kam pa naj bi šel? — je rekel, si zapel suknjič in vzel palico, na katero se naslanja tudi sedaj, ko čaka, da bo šc pravočasno prišepal do mrtvega brata, ki leži v Narodnem domu kakor v kaki Cerkvi In ki ga bodo pokopali s slovesnostmi kakor kakega škofa. »Janez, Janez, kaj bi jim zabrusil, ko bi se prebudil iz. smrti in se dvignil iz krste. Ni solze v mojih očeh. Nikoli je ni bilo. Posušile so se mi že v otroških letih. In vendar sem te imel rad. Rad edino tebe in Karlo, sestro Karlo, ki je že zdavnaj nesrečno končala. Moj bog, kdaj je bilo že to,« se ne more spomniti. Mati je umrla leto poprej, preden se je prelomilo stoletje, očeta so pokopali pred dobrimi štirimi leti. Bilo mu jih je že čez sedemdeset. Ne bi se tega spomnil, da se tistega poznojenskega dne pred tremi leti nista menila z Janezom tudi o tem. — Mati se ji izgarala za nas, — je rekel Janez, ki se je vse življenje čutil krivega, ker v otroških letih ni znal ceniti vse mamine dobrote. Pred 100-IetnicosmrtiSEmona Jenka (Nadaljevanje) Urejenemu človeku nerazumljiva strast sežiganja knjig in rokopisov — lahko bi ji celo rekli bolezen — slovenski kulturi ni prizanašala: najprej je škof Hren vrgel na grmado slovenske protestantske knjige, potem so zgoreli v Kranju Prešernovi rokopisi, v Ljubljani pa je škof Jeglič vpepelil vso naklado Cankarjeve knjige pesmi Erotika. In tudi to smo morali doživeti, da se je oholi Tevton — potem ko je zasedel naše dežele — najprej znesel nad slovensko knjigo: že v prvih dneh okupacije so zagoreli kresovi, ki jim je bila netivo slovenska tiskana beseda. SI /IG ROKOPISOV Nič dosti bolje se ni godilo Jenkovim rokopisom, ki jih je po smrti zapustil svojcem. Kar srhljivo nam je pri srcu, ko zvemo da je tudi pri požigu Jenkove literarne zapuščine odigrala glavno vlogo pesnikova lastna sestra Mica! Kot Katra pri Prešernu ... Tudi pri Jenku se je ponovila ista zgodba kot pri Prešernu. Neuki sestri sta se podvrgli vplivu duhovne gosposke, ki za ljubezenske pesmi ni imela posluha. Zato so morale zgoreti Prešernove, Jenkove in Cankarjeve pesmi — bile so za nekatere preveč pohujšljive. In če smo ob Prešernu krivili tudi njegove prijatelje, oba pisarja pa tudi sorodstvo, ker se niso dovolj pobrigali za pesnikovo (literarno zapuščino — je v Jenkovem primeru povsem dingače: svojci so poskrbeli, da ni bilo ničesar izgubljenega, pesnikovi kranjski prijatelji pa so literarno zapuščino natanko popisali in jo predložili slovenski matici, da bi jo odkupila in pozneje objavila. Bridke i/.kušnje s Prešernovimi rokopisi so bile še v živem spominu — saj je mi- Trgovsko podjetje MURKA LESCE objavlja prosto delovno inc to šivilje prodajalke za poslovalnico blagovnica Radovljica. Pogoj za sprejem: poklicna šola šiviljske stroke in 5 let prakse; poskus-, no delo 2 meseca; pied-n>si pri sprejemu imajo tittt« kandidatke, ki imajo tudi veselje do prodaje. Int eiesentke naj svoje prošnje vložijo na upravi podjetja / dokazih o izobrazbi do 15. septembra 1%9. nilo od požiga komaj dvajset let. Zato se je skupina pesnikovih kranjskih prijateljev čutila dolžno, da izpolni svojo kulturno in narodno nalogo. V avgustu 1. 1871 je poslala odboru Slovenske matice naslednje: »Poročilo o Simon Jenkovej zapuščini.« — Koj po smrti Jenkovej so pričo staršev pesnikovih prevzeli podpisani vso Jenkovo literaturno zapuščino. Storili so to zato, da bi se kje kaj odvzeti ali pri-djati ne moglo. — Priložena je tu — kolikor moč vrejena — vsa Jenkova zapuščina. Ln sicer: Tu sledi seznam rokopisov, dnevnikov in pisem — v 15. zaporednih točkah. Poročilo se konča: »Sicer je vsaki posamezen listič kakor dobljen tako vestno tu priložen.« »Podpisani bi slavni odbor Slovense Matice prosili kupiti si Jenkovo zapuščino in skrbeti, da se, kar je še ne-natisnjenega Ln za rabo, spravi med slovenski svet.« »Ker starši Jenkovi borno žive v Prašah, vstreglo bi se jim s kupom zdatnejim.« Potem prečkamo podpise predlagateljev tega poročila. Ti vrli in modri možje so bili: profesor Tomo Zupan, profesor Matej Vodušek in lekarnar Dragotin Savnik. Po dol j Sem času se jc odbor Slovenske Matice odločil, da rokopisno literarno zapuščino zavrne kot neuporabno za objavo. In tako je vse bratove rokopise dobil Ivan Jenko, ki je bil tudi sam pesnik, po poklicu pa gimnazijski profesor v Gorici. Dokler je bila Jenkova pes niska ostajlina še v bratovih rokah, je bilo vse v redu — literarnim zgodovinarjem je bila vedno na uvid. Ko pa je Ivan Jenko umrl (17. maja 1891), je vse njegovo imetje pripadlo sestri Mini. Po njeni smrti (I. 1893) pa sestri Mici. Tej so se zdele bratove pesmi preveč pohujšljive — zato na ogeni z njimi! Po pripovedi pesnikove nečakinje Frančiške, je bilo bratovih rokopisov v zapuščini za »poln jerbas in še čez« in da so »tehtali kar celih sedem funtov« (t. j. nekaj čez 4 kg). Glavnina Jenkove litetarne zapuščine je torej izgubije-ina za vedno. Morda bo še kdaj ugiledalo beli dan kaj Jenkovega, ki se ne nahaja pri nas, pač pa na Dunaju in St. Pbltenu. Pri pot on k ih družine Hetlein in Ilerzlold. Pač pa bi se utegnilo dobiti v Kranju in Kamniku kake pravne spise, ki jih je v imenu svojega sela dr. Valentina Prevca, izdelal odvetniški koncipent. linega takih je pisec teh vrstie dobil na Prim-skovem pri Krarju. Bilo bi /ares lepo, če hi inc kdo od občanov crneslil o nab icdfc u! .h Jenkoslovec France Bernik pripominja k tej žalostni zgodbi o izgubi pesnikove literarne zapuščine, da je vsaj v bodoče nujno, bolj razsodno ukrepati o tako pomembnih rečeh, kot je rokopisno gradivo naših pesnikov in pisateljev. NAŠA NEMOČ »Bolj koristno je, opozoriti na imperativ, ki izhaja iz povedanega, na to namreč, da pripada rokopisna zapuščina besednega umetnika tako kot objavljena literatura vsej družbi in da so jo prav njene kulturne ustanove upravičene in dolžne hraniti. Nikakor pa se ne sme prepustili dediščine besednih ustvarjalcev zasebnikom, morda celo njihovemu nerazumevanju ali samovolji, saj tako varuštvo pogosto le osiromaši literaturo narodne in družbene skupnosti. Jenkov primer žal prepričljivo dokazuje to resnico.« Prav te misli smo že večkrat uvrščali v naše zapise »Po Prešernovih stopinjah«, od 1. 1964 dalje . .. Dodajali smo še k temu imperativu utemeljitve: rokopisi v privatnih rokah so izpostavljeni nevarnostim zaradi vlage, požara ali drugačnega nestrokovnega ravna.nja. Snobom je posest dragocenih rokopisov predmet baharije ali celo špekulacije. Ali pa bolesinc utehe posestniška naslade. Ce pa so rokopisi v javnem lastništvu in dostopni literarnim zgodovinarjem ob vsakem času — ima hramba vsekakor pravi in tudi radiona len smisel. Da je zadeva zares bridka resnična, povem le nek.ij primerov iz lastne izkušnje, ko sem se trudil, da bi za Prešernov spominski muzej v Kranju pridobil nekaj rokopisov, za katere sem zvedel, da so še v zasebnih rokah: v Ljubljani živi starejša gospa A. L., ki je lastnica treh ali štirih Prešernovih pesni tov — v pesnikovem rokopisu! Ko pa sva jo s prijateljem (literarnim zgodovinarjem) obiskala Ln jo prosila, naj nama vsaj pokaže te rokopise — je izjavila, da jih ima trenutno sin, ki službuje v Švici... v Celju je živol profesor S., ki je imel v lastništvu rokopis Prešernovega trioleta — posvečenega prijatelju Anastaziju Griinu — Tri želje. Po profesorjevi smrti jc prešel rokopis v roke njegove saahe — ta pa se je odselila v Nemčijo . . . v argentinskem mestu La Plati živi slovenski glasbenik D. S., ki hrani pri sebi menda tri Prešernove rokopise sonetov v nemščini. Navedel sem le tri primere, pereče zato, ker so ti Prešernovi rokopisi daleč od dosega naših rok. Črtomir Zorcc Roparski zaklad JULIUS MADER 30 Posebni referat VI VVi je vodil dr. Robert Schmied eden izmed vodilnih gospodarskih teoretikov Hitlerjeve črne garde. Schmied je ob začetku vojne ponoči vodil fašistično napadalno kolono po Danzigu in okoli njega, podnevi pa kot honorarni docent na tamkajšnjem institutu za gospodarstvo in upravo tehnične visoke šole predaval o vojnem gospodarstvu. Malo pozneje se je odzval pozivu SS-obergruppenfuhrerja Kalten-brunnerja in služil kot gospodarski svetovalec pri nacističnem SS-gruppenfiihrerju Hugu Juryju v Niedcrdonau in mu pomagal pri fašizaciji gospodarstva v okupirani Avstriji. Ko pa j« oblekel uniformo SS-standartenfiihrerja, ga je Kalten-brunner poklical v državni varnostni urad v Berlin in mu zaupal skrivnostni posebni referat VI-Wi. Tu je imel Schmied ob svoji strani celo falango Himmler-ju, Kaltenbrunnerju in Schellenbergu zvestih in molčečih borznih špekulantov. Ta približno tridesetglava druščina profesorja Sehmieda je bila v nekem pogledu most med fašističnim zgornjim in spodnjim svetom. Skozi prste Schmiedovih najožjih sodelavcev so šli celi zavoji ponarejenih bankovcev. Teh gospodov niso več spravili v začudenje niti kot oreh veliki dragulji. Prispelo zlato v palicah jih je zanimalo samo toliko, da so preverili težo in žige. Vsak izmed njih je imel dan za dnem opravka z vsaj šestštevilčniml vsotami. Okrog petdeset velikih nemških ln tujih industrijskih podjetij, zunanje trgovine in bankarstva je bilo vpleteno v razprodajo nacističnih milijonov. To velja posebno za nemško rafinerijo zlata in srebra Roessler (Dcgussa) v Frankfurtu a/M. Ta koncem, ki je vladal na trgu plemenitih kovin, J« doživljal za časa nacističnega režima zlate čase v pravem pomenu besede. V tajnih vojaških laboratorijih v Kummcrs-dorfu pri Berlinu, v Hammburgu ln v Celle je sodeloval P«"' Hitlerjevem projektu atomske bombe. Tudi serijska Izdelava balističnih raket V-2 in udeležba pri drugih projektih Hitlerjevega »tajnega orožja« sta prinašali dobaviteljici Degussi Izredne dobičke. V enakem obsegu se je Degussa pečala tudi t nakupovanjem ln prodajo plemenitih kovin ln z njihovim rafiniranjem, obenem pa tudi z vsakovrstnimi bančnimi In borznimi posli. To je bilo eno izmed monopolnih podjetij, cigar palice iz finega zlata so bile na svetovnem tržišču splošno prizranc hi so Imele mednarodno veljavo. V zadnjih mesecih vojne je bila Mta glavna naloga nekaterih oddelkov tejra koncema, da spremene obliko srebrnega, zlatega ln ph*' tinskega nakita, ki Jc prihajal iz krematorijev koncentracijskih taborišč in požganih getov in od posebnega referenta VVI-VVi. Vse to Je bilo treba preliti v priročne palice, kakršne Je zahtevalo svetovno tržišče. Tu so nastale zlate plošče • standardno težo I.2S k« in z žigom zajamčeno čistočo 999.5» ki so bile v prometu na mednarodnih borzah. Vsaka od Ce /iak prihaja \ otro *°va plim a, se njegov t" " kl)s Pri vdihu dvigne in se nato spet sam skrči. . < e tudi srce ne uti ipl|e več, Je obenem z tunel mm diha "il'ni potrebna masaža sna *0 tem Vei pn poškodbah J elektriko). Ne odnehajmo, Ker utopljene i ožive lahko tu 2 lv" x • >' ui ah traja jot t m <>/u,ia.M|u. Smrt sme potrdi " Samo zdravniki Judy z Bleda: Kupila sem si črno blago za obleko, sedaj pa sem v zadregi, kako naj si jo dam sešiti. Rada bi imela kaj elegantnega in modernega. Stara sem 16 let, visoka 163 cm Ln tehtam 56 kg. Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem. Tadeja z Bleda: Stara sem Selotejp S selotejpom si večkrat pomagamo iz zadrege. Steklenička kolonjske vode se v torbici ne bo razlivala, če vrat oblepimo s selotejpom. Ce je ročaj novega omela ali metle preveč hrapav, ga obletpite s selotejpom. S selotejpom lahko pokrpate tudi dežnik. Trak nalepite na notranjo stran dežnika. Tako lahko zalepite tudi strgan plastičen prt ali zaveso v kopalnici. 15 let, tehtam 58 kg in sem visoka 163 cm. Kupila sem črno blago za obleko. Prosim, svetujte mi kroj! Rada bi elegantno in moderno obleko. Za odgovor najlepša hvala. Marta odgovarja: Ker sta vajini vprašanji, draga Tadeja in Judv, popolnoma enaki vama bom odgovorila hkrati. Izbrala sem tri modele, da se bosta lažje odločili in izbrali po svojem okusu. Vsi trije modeli so brez rokavov. Ce pa želita obleko z dolgimi rokavi, naj bodo zelo ozki. Prvi model krasijo gumbi in šivi. Spodnji del je rezan v zvon. Srednji model je obrobljen ob vratnem izrezu z belim robom in ima prav tako bel pas. Zadnja obleka pa ima bel ovratnik in na bokih patnico. Želim vama, da bi se v oblekah dobro počutili. Hlačni komplet Iz bele volne za sončne In hladne dneve. Jopica Je zelo dolga in skoraj nadomešča plasc. I le-teni kvadratni vzorec na Jopici Je podoben fmt.rju Model je i/, kolekcije hlačnih kostimov Saše Zrimc Iz. Radovljice. Pred ozimnico Odvoč so razprave o tem, če je sokovnik pre drag oziroma ali se nam nakup izplat a. Ce rastejo okoli hiše jabolka ali slive, potem mkai ne odla s.i|tr z nakupom. Vse ftlable \iste sadja, ki ga ne moremo shraniti ah \ kuhati v patentnih ko-/.iu ih, lahko uporabimo v sokovniku. Sokovi, ki jih pripravimo na ta način, so celo prehraiisko vrednejij od vkuhanega sadja. Sadje sočimo v sokovniku po priloženem navo dilu. Slekelniee napolni mo takoj, naravnost iz sokovnika in takoj zapremo z gumijastimi kapica mi. Ko se sok ohladi, se nekoliko s k i l i in tako nastane pod kapico brez- zračni prostor ki varuje sok pred okužen jem in steklenico aeprodušpo /a pira. Kotiček z« ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Uredimo lep predliiSni vrt Vrtna kultura je pri nas še zelo mlada in si jc le redkokje utrla pot v naše vrtove. Zato marsikje vidimo z enoletnicami in vsemogočim natrpane vrtičke ob cestah, drugje spet samo goloto, ker ljudje ne vedo, kako bi se prostor dal primerno urediti in kaj bi tam uspevalo. V pretirani bojazni za cvetje so vrtički obdani z masivnimi robniki, zasilnimi ali stalnimi ograjicami vseh mogočih oblik, ki so vse prej kot lepe. Ponekod vidimo same žive meje, ki že tako utesnjene vrtičke še bolj zakrijejo. Vendar se da tak vrt pred hišo, pa naj bo še tako majhen, smotrno in lepo urediti. Pri tem pazimo, da so robniki le tolikšni, kot je nujno potrebno. V vrtu naj bo čim manj betona. Ograje nadomestimo s skupinami nižjih grmovnic, na izpostavljenih mestih lahko zasadimo bodeče česmine ali na sončnem mestu mnogocvelne vrtnice. Ob njih se lepo prilega zimzelen grm tise ali lovorikovca, brina in podobno. ( e jc vrt dovolj prostoren, zasadimo v njem tudi manjše drevo ali večji okrasni grm, da nudi mimoidočim nekaj sence, delno zakrije nezaželene poglede iz hiše na cesto ter daje vrtu vtis prostornosti. V prav ozkem pasu med cesto in hišo pa tudi za posamezne večje grmovnice ni prostora. Tam zasadimo ob hišnem vhodu ali garaži primerno popenjavko. Na soncu izbiramo med kovačniki in vrtnicami, v polsenci pa so posebno zaželeni okrasni sroboti. Namesto trate v majhnem vrtu zasadimo vso površino z nizkimi do srednjevisokimi trajnicami, ki kmalu prerastejo tla kot lepa zelena preproga, ki jo jc lahko vzdrževati. Sprva je treba rastlinje okopavat: in pletl, ko pa s« razrastejo, tudi plevel med njimi ne more več uspevati. (Konec prihodnjič) S prevaro do pokojnine (če seveda uspe) Desetine prič Seveda pa ne prihajajo na komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kranju samo zahtevki s ponarejenimi dokumenti, kot bi kdo lahko napačno sklepal. Nekateri celo v svojem zahtevku za pokojnino ne navajajo vseh službenih let, ker enostavno za to nimajo dokazov oziroma dokumentov. To so večinoma ljudje, ki so delali kot gospodinjske pomočnice ali kot delavci pri obrtnikih in drugih delodajalcih pred vojno. Pogosto se je namreč zgodilo, da delodajalec ni vestno beležil datume prihoda in odhoda delavca iz enostavnega vzroka — da je namreč prihranil denar za zavarovanje. S takimi »luknjami« v starifa delavskih knjižicah si sedaj nekateri ljudje ne upajo trditi, da so več delali, kot pa je zapisano v njihovih dokumentih. Na srečo se dajo take zadeve dokaj uspešno urediti. V arhivu republiškega zavoda za socialno zavarovanje so našli že marsikateri manjkajoči podatek. Zavod se tako pri reševanju pokojninskega zahtevka pogosto ne more opreti na dokumente, še manj pa lahko verjame besedam. Neznansko veliko denarja bi lahko izplačali iz pokojninskega sklada ljudem, ki zahtevajo dvojno delovno dobo aH vsaj enojno za delo med drugo svetovno vojno. Rok za vložitev zahtevka za posebne delovne dobe Je bil 31. december 1966, vendar jc teh zahtevkov nekaj tisoč. Zavod jih je prevzel od gorenjskih ob-tin — kjer se Je prej v posebnih komisijah ugotavljala posebna delovna doba — v marcu predlanskega leta. Vse te kupe zahtevkov bi radi čini hitreje rešili, vendar pa se pri tem skrbno varujejo spodrsljajev ,ki bi lahko na- glici botrovali. Najprej nameravajo pregledati zahtevke o posebni dobi tistih, ljudi, ki že čakajo na pokoj nino. Delo pa ne poteka tako hitro, kot bi si kdo morda mislil. Kdor zahteva priznanje posebne delovne dobe, navadno nuna posebnih dokumentov, da je bil v taborišču, v partizanih in podobno. Potrebne so priče. Za neki primer, tako se spominja tovariš Bogataj, je bilo potrebno kar 38 prič. Ne morejo si privoščiti spodrsljaja, da bi nekomu priznali, kar mu ne gre. že tako imajo primere, ko je treba obnoviti postopek za ugotavljanje posebne delovne dobe, ko je bila ta nekomu priznana še pred marcem 1967, ko ugotavljanje le-te še ni bilo v pristojnosti komunalnih zavodov za socialno zavarovanje. »Ljudje pa si upajo trditi marsikaj,« pravi tovariš Bogataj. »Neka uslužbenka nam Je zatrjevala, da je bila v partizanih in nato v taborišču, mi pa smo ugotovili, dta je bila med vojno pri svoji teti v Bohinju.« Precej nenavaden je tudi primer nekega kmeta iz vasi v okolici Kranja, ki je prav tako uveljavljal dvojno delovno dobo. Med vojno je bil namreč v taborišču, vendar pa ne kot zapornik, pač pa je postal »kapo« in je imel pravico mučiti ljudi - tudi rojake. Nekoga, ki mu je očital, da mu je v taborišču poškodoval koleno, Je tožil in tožbo tudi dobil. Sele kasneje se Je zadeva razčistila in uredila. Zato nI niti najmanj nenavadna in »birokratska« zahteva zavoda, da za vse take primere povabijo na razgovor tudi desetine prič. »Skušamo biti vedno objektivni«, Nesreče tega tedna Na cesti drugega reda med Kranjem ln Mengšem ■c je v sredo, 27. avgusta, opoldne pripetila prometna nezgoda v vasi Breg. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Janez Zamik z Brega je zavijal v levo. Zapeljal je na sredino ceste ln pravilno vključil levi smerni kazalec. Za njim pa je pripeljal tovorni avtomobil, voznik Vladimir Mihalič iz Čakovca in začel prehitevati osebni avtomobil. Tovornjak je pri tem oplazil Zamikov avtomobil, nato pa je /uvozi! s ceste ln se zaletel v drevo. Ranjen nI bil nihče, škode na vozilih pa je za 13.000 din. Zaradi neprimerne hitrosti je v sredo popoldne zaneslo s ceste prvega reda v Podlaboru osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vo/.il Alinavda Farzi. V nepreglednem ovinku ji avtomobil zaneslo na desno, kjer je podrl obcestni kamen, nato pa se jc zaletel se v drevo. V nesreči je bila ranjena sopotnica v avtomobilu in so jo odpeljali v jeseni ko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. L. M. pravi tovariš Bogataj. Vendar pa so tudi med pričami ljudje, ki so sprti z resnicoljubnostjo hi se požvižgajo na to, da Je krivo pričevanje kaznivo. Jasno je, da hočejo Šest mesecev zapora za napad na miličnika V četrtek je občinsko sodišče v Radovljici obravnavalo kar dva napada na radovljiške miličnike. V nočnih urah nekega poletnega dne sta bila v gostilno Majdnek v Lesce poklicana službujoča miličnika Jože Av- nekateri na račun pokojnin- ! gustinčič in DobrivoJ JevtiČ skega sklada, ki je last vseh delavcev, dobiti denar. Zavodu seveda niti najmanj ni do tega, niti jim niso mar razne grožnje z vsemogočimi »zvezami«, s katerimi hočejo tudi nekateri uspeti. Zakon je za vse enak, pravijo na zavodu. Pokojninski sklad p i nI tako velik, da bi si lahko privoščili neupravičene izdatke na račun ponarejenih dokumentov, lažnih pričevanj ter zvez. L. M. Prihodnjič: Kaj Je odkrila revizija osebnih dohodkov? Cenjeno ob činstvo OBVEŠČAMO da otvoritve gostilne Blažun zaradi nedokončanih del na fasadi ne bo 1. 9. 1969, kot je bilo predvideno. Dan otvoritve bo naknadno objavljen v Glasu. V gostilni so bili fantje Iz Radovljice in Lesc, ki so kalili nočni red in mir. Eden izmed njih je celo grozil s pištolo, ki jo je kazal pod mizo. Le-tega sta miličnika odpeljala, mu odvzela pištolo in ga zopet izpustila. čez nekaj časa so spet klicali miličnike v Lesce. 18-letni S. B., Radovijičan, je tedaj kričal na miličnike in jih zmerjal. Sam je na sodišču izjavil: »Videl sem Z. (tistega, ki je imel pištolo), ki je bil krvav. Vračal se je s postaje milice. Ko sta iz avtomobila izstopih* miličnika, sem zakričal, da pri nas ni socializma, ker ljudi pretepajo kakor ži- Vlom v trgovino Chemo V noči na 26. avgust je neznanec vlomil v poslovalnico trgovskega podjetja Chemo v Kranju. Iz trgovine je odnesel 194 din, prazno ročno blagajno in bari rane čeke od Št. 260558 do št. 260600, ki so že podpisani in od št. 260338 do št. 260350, ki niso podpisani. Kje je torbica? V Četrtek, 28. avgusta. Je družina Van der Valk Iz Ho-landije, ki je začasno na do pustu v campingu Sobec pri Lescah, prijavila Izginotje ženske torbice. Dopoldne so jo pozabili pri spomeniku v Kropi. V torbici sta bili dve IZID ŽRI-* DANJA nagradnih kuponov o-strelske zveze Kranj, za streljanje v času gorenjskega sejma: Izžrebano številke: 1. nagrada št. 214, 2 nagrada št. 370, 3. nagrada št. 238 , 4. nagrada št. 923, 5. nagrada št. 903, 6. nagrada št. 549, 7. nagrada št. 234, 8. nagrada št. 930, 9. nagrada št. 766, 10. nagrada št. 37, 11. nagrada št 567, 12 nagrada št. 826, 13. nagrada št. 92, 14. nagrada št. 36, IS. nagrada št. 759. Nagrade dobite v pisarni občinske strelske zveze od 10. 9. 1969 do vštetega 30. 9. Mttfl majhni denarnici, vozniško dovoljenje, vozovnea za pre voz avtomobila skozi predor Tai.er, 1100 holandskih gul dov, nekaj šilingov ln m -rk ter dinarjev. Zadevo raziskuje postaja milice v Radovljici. vino.« S. B. je namreč mislil, da so Z. pretepli miličniki. Z. je v navzočnosti S. B. in miličnikov povedal, da ga ni nihče udaril, ampak da je verjetno padel na cesti, ker pa je bil pijan, se točno ne spominja, kaj se je dogodilo. S. B. pa tega ni poslušal, ampak jc skočil v miličnika in ga večkrat udaril. Občinsko sodišče v Radovljici ga je obsodilo na šest mesecev zapora, miličniku Jožetu Avgustlnčiču pa mora plačati premoženjsko pravni zahtevek v znesku 50.000 starih dinarjev. J. Vidic Loterija Poročilo o žrebanju 35. kola srečk, ki je bilo 28. 8. 1969. Srečke SO zadele končnicami N din 90 10 7430 200 52420 500 017160 50.000 335310 10.01K) 91 20 87551 500 620041 10.000 650331 10.000 0762 200 3672 200 29052 2.000 616092 10.000 43 10 19893 500 40293 500 504733 10.000 4 4 11174 504 l! N !■ 504 228284 10.004 462794 100.004 05 10 15 10 «231 • 500 613685 10.000 6 4 Os 226 1.004 18466 504 9507% 10.004 917 50 0'5>7 500 4%17 2.000 84 4817 KkOOO 78 30 5218 200 251H 500 1.000 39 20 929 100 4.VS9 200 30519 1.000 436039 10.020 Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da nas je po dolgi mučni bolezni za vedno zapustila naša ljubljena mama. stara mama. seslia, sestrična sva kinja in tašča Frančiška Višner Pogreb bo v nedeljo, 31. avgusta, ob 16. uri kzjjfftd hiše žalosti Pot na Jošta9 na kranj .ko poki >pal Prosimo tihega sožalja. Žalujoči: hčerki Mili, Eda Višner ter drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Skofja Loka, 29. 8. 1969 Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 hi 24 uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 24. uri ter radijski dnevnik 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in obJ930 uri.__ SOBOTA — 30. avgusta^ 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje °d strani do strani — 9.20 Čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na-Potki za tuje goste — l200 Na današnji dan — 12.10 Skladbe Jurija Mihevca m njegovih sodobnikov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14-05 Glasbena pravljica — 1425 Melodije dz Pariza, Londona in Dunaja — 14.55 Kreditna bnaka in hrandnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje sopra-nistka Sonja Hočevar — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gre-■oo v kino — 17.35 Nastop zbora Srečko Kosovel i/. Ajdovščine — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Top-pops 11 — 18.50 S knjiz t«8a trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute Z an •amblom Borisa Franka — J9-25 Pet minut za EP - 20.00 Sobotni večer z napovedoval« *o Vero Znidaršič — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.15 Oddaja za naše iz.seljen-Ce — 23.05 S pesmijo in ple som v novi teden Drugi Program Izdaja hi tiska CP »Go rtnjakl tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun prt SDK v Kranju 515-1 135. — Telefoni: redakcija 21-835 '1 860; uprava Usta, ma-•ooglasna ln naročniška »luiba 22 152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 u»n, cena za eno številko 50 para. Malt oglasi: bc-»eda 1 din, naročniki imajo 10fl/o popusta. Neplačanih nglasov ne objavljamo. Počitniški cooktaal — 17.35 Glasbeni variete — 19.05 Jazz na drugem programu — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Sobotnih petinštirideset minut 21.15 Operni koncert — 22.30 Od preludija do kola — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA — 31. avgusta 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.43 Drobne skladbe velikih mojstrov — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Z novimi ansambli domačih viž — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Pet minut za EP — 16.05 Po domače — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Jugotonove glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturnb — 23.15 Godala v noči DrugI program 13.35 Pričnimo z plesom — 14.00 Melodije mediteranskih dežel — 14.35 Lahka glasba — 15.00 Odmevi z gora — 15.20 Glasbeni variete — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Strani iz slovenske pro/e — 18.20 Iz operet, filmov in glasbenih navij — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.30 V ritmu današnjih dni — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Seienadni večer — 21.25 Koncert bamberških simfonikov — 00.05 1/ slovenske poezije kaoVl ,itlm' z mladimi - Cik-c-,V '" 7h,,ri - 1500 ^ »'adinnm ansambli Pevni '•. v L JuK<>slovanskimi 01 ««bavnc glasbe - 16,10 PONEDELJEK, L septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Z orkestrom Monia Liter 9.45 Iz mladinski'' i gla bene ga arhiva — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.0'J Na današnji dan — 12.10 V narodnem tonu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lene melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 kreditni banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intor-nn.7/1) — 15.40 Poje piltsbur-ški Slovenski oktet — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki i/. Opere Don Ju in — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Iz arhiva lahke glasbe — 19.00 EJahko noč, otroci — 19.15 Minute z. Od ICC -I I oni I Francija Puhacja — 19.25 Pel minut za EP — 20.00 Rezervirano za SP J RT — 22.15 Za Ljubitelje ta//.a — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe Drugi program 14.05 Za oddih in razvedrilo — 14.30 Pol ure z orkestri — 15.00 Popevke na tekočem traku — 15.35 Ob lahki glasbi — 16.02 V plesnem ritmu z majhnimi ansambli — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.05 Z ansamb'fi — 19.30 Popevke današnjih dni — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 S koncertnega repertoarja — 20.30 Svet in mi — 21.15 An-sambelska glasba — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 2. septembra 8.08 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenkse narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vami — 14.05 I/, albuma skladb za mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intcnnezzo — 15.40 Pri mladih instrumental isti h _ 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvide-nje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 19.25 Pet minut za EP — 20.03 Radijska igra — 21.00 Parada popevk — 22.15 Nočni mozaik zabavne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj DrugI program 14.05 Popevke se vrstijo — 14.30 Z ansambli — 15.00 Pol ure z orkestri — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.05 Drobne skladbe mojstrov /aba\ ne glasbe — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s Časom — 20.15 Ljubezenski prizori v operah — 21.15 Divei t iinenlo, eoneerti-no in suita — 22.00 Recital violinista Henrvka Szervnga — 23.30 Simfonija št. 3 — 00.05 Iz. slovenske poezije Glasbeni intermezzo — 15.40 Čar mladosti — suita — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz solistične glasbe — 18.45 Kulturni kažipot — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert opernih melo- 1 dij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 S festivalov I jazza — 23.05 Literarni nok-I turno — 23.15 Godala v rat- Drugi program 14.05 Melodije iz filmov in glasbenih revij — 14.30 Popotovanje s popevkami — 15.00 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 15.35 Priljubljene slovenske popevke — 16.02 Za prijetno razpoloženje — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Zabavni zbori — 19.30 Od tu in tam z majhnimi ansambli — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Mednarodna radjiska univerza — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Simfonija za violo in orkester — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 4. septembra BREDA — 3. septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z majhnimi ansambli aabaivne glasbe — 9.45 Po< Minski pozdravi — 10.15 Pri VSS doma — 11.00 Turist iini na not k i za 1 u je ;■< >-ste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sklepni prizor iz. opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Konceit /a Oddih — 14.35 Nasi pj r.ln tal «i i esl Ltajo in poadrai i |ajo — 14.55 Kreditna banka in lua inlniea Ljubljana — 15.20 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Iz zakladnice resne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz koncertantne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi i/, naših in sosednjih pokrajin — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operetne melodije — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Sklepni prizor opere Glumači — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov popoldanski koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turizem in glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minule s pevko Marjano Der-žaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 četrtkov večer doma-eib pesmi 'n napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Z ameriških koncertnih odrov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Popevke s tekočega traku — 14.30 V vedrem ritmu z. velikimi orkestri — 15.00 Francoske popevke — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Z orkestrom »101 strings« — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš Intervju — 20.30 Naši znanstveniki proti miki ol onom — 20.45 Glasba za kitaro — 21.15 Večerni con-lertino — 21.50 Salon komornega i a/.za — 22.30 Kantata /i -.obšle in orkester — 00.05 I/, slovenske poezije PETEK — 5. septembra 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 šopek samospevov — I 12.30 Kmetijski nasveti — { 12.40 Cez polja in potoke — j 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.40 Vlaški plesi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — i 17.15 Koncert po željah po-| slušalcev — 18.00 Aktualnosti j doma in po svetu — 18.15 Razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skladbe tujih skladateljev poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri Drugi program 14.05 Začnimo z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 14.30 S popevkami po svetu 15.00 Vesela godala — 15.35 Pisana paleta — 16.02 Z or-i kestri — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Počitniški kaži-i pot — 19.15 Minute z orkestri ■ — 19.30 Popevke se vrstijo — 20.05 Od premiere do pre-j miere — 20.50 Glasbena med-igra — 21.15 Portreti opernih solistov — 22.00 Dunajski slavnostni tedni 1969 — 23.15 Starejša in novejša italijanska klavirska glasba — 00.05 Iz slovenske poezije KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Bek se I' obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr mila za: 0 kokoši nesnice in piščance 0 krave molznice in teleta a> prašiče 0 koruzo v zrnju, šrot, pšenico pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra SOBOTA — 30. avgusta 15.30 Jahalni turnir (RTV Beograd) — 17.45 Novi ansambli — nove melodije, 18.25 Disnevev svet, 19.15 Srečanje s Senegalom — II. del, 19,45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 TV magacin, 21.35 Rezervirano za smeh 21.50 Inšpektor Maigret — serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.25 Poročila, 17.30 Kronika RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Mladinska igra, 19.15 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 31. avgusta 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Disnevev svet, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 15.00 Moto-kros iz Karlovca (RTV Zagreb) — 18.05 Gospa ministrica — jugoslovanski film, 19.45 Cik-cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd). 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Vi-deofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 1. septembra 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v Soli — ponovitev (RTV Zagreb) — 18.35 Tik tak (RTV Ljubljana) — 18.50 Človek ne jezi se (RTV Zagreb) — 1920 Masni spektometer Le-goland, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Naiši sinovi — beograjska T V drama, 22.40 Balada št. 2 — Chopin, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Clovak ne jezi pc, 19.20 TV pošta, 19.45 TV Prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 2. septembra 9.35 T V v šoki, 14.45 T V v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 18.00 Grand variete, 18.20 Plesni orkester RTV Zagreb — Jazz feettval v Ljub-•lovcniii. 19.05 V deželi gora ljani, 18.40 Risanka, 18.45 Po in smaragdno zelenih voda, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Muhasto poletje — češki film, 21.45 Slovo — izviren balet, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) JDrugi spored 17.30 Kronika, 17.45 Risanka (RTV Zagreb) — 18.00 Grand variete (RTV Ljubljana) — 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Reportaža, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV SREDA — 3. septembra "~9.35 T V v šel i (RTV Zagreb) — 17.45 Rastimo — oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.30 Velika pusto lovščina — serijski film, 19.00 Pisani trak (RTV Ljubki O — 19.15 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Sladko-slano-sladko iz cikla Dva kraja (RTV Ljubljana) — 21.35 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Poljudno znans:tveni film (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske T V ČETRTEK — 4. septembra 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli ponovitev (RTV Zagreb) — 17.45 Mesto zlata — oddaja za otroke 18.15 Naši zbori (RTV Ljubljana) — 18.45 Zabavna oddaja (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Vozniško dovoljenje, prosim, 21.15 Leonardo da Vinci, 21.55 Smart — serijski film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Naši zbori (RTV Ljubljana) — 18.45 Zabavni spored, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PETEK — 5. septembra 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli — porujvrtov (RTV Zagreb) — 18.30 Lassie — seriu-ski film, 19.00 Po Slovenip. 19.20 Naš globus, 1950 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Poljubi me, Katka — ameriški film... Polotni quiz . . . Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 (. h na oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik (RTV Sad ijevo), 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored itali- innske TV Kino Kranj CENTER 30. avgusta italij. barv. CS film ZA DOLAR VEČ ob 15.20 in 17.40., amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU ob 20. uri, premiera amer. barv. CS filma OGNJENA KARAVANA ob 22. uri 31. avgusta amer. barv. CS film ČRNE OSTROGE ob 9.30., amer. barv. CS film OGNJENA KARAVANA ob 13. uri, amer. barv. CS film HOMBRE ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU ob 17. uri, premiera franc. barv. filma po sistemu SUPER-PaNORA-MA 70 mm ŠEHEREZADA ob 21. uri 1. septembra amer. barv. CS film OGNJENA KARAVANA ob 16., 18. in 20. uri 2. septembra amer. barv. CS film OGNJENA KARAVANA ob 16., 18. in 20. uri 1. september italij. barv. VV film OPERACIJA SAN GENARO ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film PROPAD HIŠE USHER ob 18. uri 2. septembra amer. barv. CS film OPERACIJA STRELA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 30. avgusta amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 20. uri 31. avgusta amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 16. in 19. uri 2. septembra amer. barv. CS film ALAVAREZ KELLY ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 1. septembra angl. barv. film LJUBEZEN IN BOLNIČARKE ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 30. avgusta nemški barv. film PIRATI MISISIPIJA ob ob 20. uri 31. avgusta nemški barv. film PIRATI MISISIPIJA ob 15., 17. in 19. uri škofja Loka SORA 30. avgusta franc. barv. film TAT IZ PARIZA ob 18. in 20.30. 31. avgusta franc. barv. film TAT IZ PARIZA ob 17. in 20. uri 2. septembra franc. barv. film LEPOTICA DNEVA ob 20. uri Jesenice RADIO 30.—31. avgusta amer. barv. film SIMFONIJA HEROJEV KINO KINO CENTER V nedeljo, 31. avgusta ob 21. uri PREMIERA francoskega barvnega filma ŠEHEREZADA filmska tehnika SUPER PANORAMA 70 mm. Vstopnice v predprodaji od 28. 8. dalje. Kranj STOR2IČ 30. avgusta amer. barv. CS film PROPAD HIŠE USHER ob 18. uri, italij. barv. CS film ZA DOLAR VEČ ob 20. uri U r .n .i \ amer barv CS filmi OPERACIJA STRELA ol> 13.40., italij. barv. CS film ZA DOLAR VEČ ob 15.40 in 18. uri, aiiner. barv. CS film PROPAD HIŠE USHER ob 2020. L septembra amer. lilm GLASNO ŠEPETANJE 2. septembra amer. film VIVA ZAPATA Jesenice PLAVŽ 30. —31. avgusta amer. film VIVA ZAPA1 A 1.—2. septembra amer. barv. film SIMFONIJA HEROJ] V Žirovnica 31. avgusta angl. barv. CS film VRNITEV IZ PEPELA Dovje-Mojstrana 30. avgusta angl. barv. CS film VRNITEV IZ PEPELA 31. avgusta italij .-nemški barv. CS film MOJE IME JE PECOS Kranjska gora 30. avgusta amer. barv. CS film ZADNJI VLAK IZ KA-TANGE 31. avgusta amer. barv. film PUSTOLOVEC IZ TEKSASA Radovljica 30. avgusta amer. film VIVA ZAPATA ob 18. uri, amer.-italij. barv. film PAS NEDOLŽNOSTI ob 20. uri 31. avgusta amer. barv. film DAN REVOLVERAŠA ob 16. uri, amer.-italij. barv. film PAS NEDOLŽNOSTI ob 18. uri, amer. film VIVA ZAPATA ob 20. uri 2. septembra amer. barv. film STO EN DALMATINEC ob 20. uri Prodam Prodam vodno črpalko Z medeninastimi navoji, Prl* merna za vikend, in razne dele KUHINJSKEGA POHIŠTVA. Repnje 47, Vodice nad Ljubljano 3940 Prodam MOŠKO IN OTROŠKO KOLO, razne dele POHIŠTVA in levi ŠTEDILNIK-Kranj, Tekstilna 4 4035 Prodam 2500 kosov rabljene strešne OPEKE SPICA; KOV. Modic, Huje 11, Kranj 4074 Ugodno prodam ČISTILNIK ZA ŽITO (ser mašino). Zupan, Mošnje 24, Radovi j»; 4075 Prodam ZAZIDLJIVO PAR" CELO za dvojčka v Cirčah. Voda in elektrika na P*rc> " NIK lobi na trdo gorivo, " toželezno PEC na trdo St>1.1' vo. Fra ic Potočnik, 48, Radovljica 4082 Ugodno prodam P0'^'^! natski PRALNI STR<" /namke EM Maribor, tip 04 za 4 kg. Naslov v oij> nem oddelku. Prodani skoraj nov 800 M ski SOD in GNOJNIČNO PALKO.Voglje 28, ScnČuT^ Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamno-seštvo Naklo telefon 21-05i Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Zg. Bitnjah, 150 m od glavne ceste. Naslov v oglasnem oddelku 4085 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK in ZLOŽLJIVO POSTELJO za dočenčka. Radovljica, Kopališka 1 4086 Takoj prodam triglasno ^li-atonicno HARMONIKO m kupim dvoglasno. Roblek, Žlebe 47 a Medvode 4087 Prodam STRUŽNICO TOS Po generalni, stružne dolžine 550. Navoji metrični, eolski in modul. Franc Jenko. Šenčur 350 4088 Prodam 600 kosov MONTA OPEKE 12. Trboje 49, Smlednik 4089 Prodam vzidi i i v ŠTEDILNIK. Visoko 18, Šenčur 4090 Prodam ELEKTRIČNI SlE-DlLNIK tobi po ugodni ceni. Kranj. Kocjanova 14 (Kalvarija) 4091 Zelo poceni prodam SPALNICO iz mehkega lesa in z iimnalimi vložki. Ogled od od 12.—16. ure. Albina Po «ačnik, Kranj, Koroška 16 K 4092 Prodam SODOVE za namakanje. Srednja vas 16, Gol nik 4093 Prodam ZREBETA, starega 16 mesecev, ali zamenjam za goved, predvsem kravo čisto frizijko. Tičar Janez, Vog-Uc 76, Šenčur 4094 Poceni prodam kompletno, visečo, lepo ZIBELKO. Kr*žič Kranj, Gosposvetska 13 4095 Prodam lep, visok FIKUS. Naslov v oglasnem oddelku 4096 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK tobi gorenje in PEC trdna goriva. Jakob Polja-nt*, Ribno 3, Bled 4097 Prodam dobro obran jemo J20-basno klavirsko HARMONIKO znamke holiner. Be «Ul'iska 11, Lesce 4098 Prodam nov italijanski 'KAKTOR pasquali 910 18 f-M. pogon na 4 kolesa. Er- wn, Stanka h, Sesca 4099 Poceni prodam dobro ohrn-"'i n TELEVIZOR RR Niš. Jezerska c. 44 4100 . P«Hiam KRAVO s teletom "riginaln., vpre/no KO o LNICO Z MOTORJI.M in ^UMI KOLESI. Olšcvek 22, 'klvor 4101 Prodam DVA PSA - veli c8a jazbečarja, .starega 4 niesece in nemškega volčja-BiiTAtaiCKa 3 nKsecc — ter U1ARE za žganjekubo. Bar-• Kranj, Krašnjeva 5 4102 Prothvm TRAKTORSKE KGMB1NIRKE. /a sušenje se-sk 8ra*^|0nie in spravljanje ? l!Pa'- Stanko Vodnjov (pri Gašperju) Križe 36 4103 P<> ugodni ceni prodam do-ou»Vll,,l,M' •'" KUHINJSKO °MARo, MIZO, STOLE In BOJLER za 8 litrov, desni vzidljiv ŠTEDILNIK, emajliran LIJAK, POMIVALNO MIZO, PEC na DRVA za kopalnico in emajlirano KAD, Janez Dornik, Jesenice, Čopova 8 4104 KRAVO v devetem mesecu brejosti prodam. Poženk 25, Cerklje 4105 Prodam KRAVO po četrtem teletu, dobro mlekarico. Fajfer, Bodešče 38, Bled 4138 Prodam KONJA, KRAVO in SLAMOREZNICO s PU-HALNIKOM in VERIGO. Dvorje 7, Cerklje 4139 Prodam PRAŠIČA, 70 kg težkega. Poženik 10, Cerklje 4140 Prodam PRAŠIČKE po 6 tednov stare. Glinje 10, Cerklje 4141 Prodam PRAŠIČA, 80 kg tc/kega. Glinje 7, Cerklje 4142 Prodam KRAVO s teletom. Zalog 39. Cerklje 4143 Prodam suhe BUTARE. Tr-ste.nik 6, Golnik 4144 Prodam KRAVO s teletom. Zabnica 1 4145 Prodam KONJA, sposobnega za vsako delo ali zameni a m za starejšega. Visoko 90, Šenčur 4146 Prodam domačo SALAMO, BIKCA, TELIČKO in KRAVO. Krč Janez, Kokrški log 10, Primskovo — Kranj 4147 Prodam KRAVO ali zame njam za KONJA. Pivka 15, Naklo 4148 Prodam traktorski IZRU VAC za krompir. Zalog 30, Cerklje 4149 Prodam enoletno PSICKO. Otf hovljc 16, Kranj 4150 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO alfa s pu-halnikom. Lužan, Zabnica 3 4151 Prodam dobro KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Rako vec, Šenčur 67 4152 Prodam dva ŠTEDILNIKA — vzklljivega in gorenje ter VRATCA za krušno peč. Sp. Brnik 66, Cerklje 4153 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Trboje 53, Smlednik 4154 Ptodam kvaliteten JEDIL NI KROMPIR ivvlink po zmerni ceni Kupa l(\ Kranj 4155 Prodam električni ŠTEDILNIK gorenje. Kranj, Jezerska 44 4156 Prodam dobro KRAVO po i t li ti ni teletu m BIKA. Vok-lo 75, Šenčur 4169 Kupim Kupim BIKA od 250 do 300 kg težkega. Vopovlje 13, Cerklje 4106 Kupim rabljena OKNA tU VRATA. Grulaj Ismct, Kranj Kovačičcva 14 4107 Kupim »ŠPIROVCE« p« 10 metrov dolge. Valenta, Kranj, Gorenjesavska c. 60 4108 Kupim suhe macesnove in smfrekove PLOHE. Novak, Kranj, C. 1. maja 63 4157 Motorna vozila Opravljam zaščitne PREMAZE za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z gu-mmolom in kozol lakom. Ga rancija. AVTOPRALNICA Ljubljana, Vodnikova št. 99 3998 Prodam VVV-1300. Trnje II, Železniki 4064 Prodam novo HISO in FIAT 600 D v odličnem stanju. Ogled je možen vsak dan po poldne. Visoko 103, Šenčur 4065 ŠKODO MB 1000, letnik 1967, ugodno prodam. Peter Bitenc, Pot za krajem 2, Kranj - Orehek 4066 Prodam malo rabljen FIAT 850. Naslov v oglasnem oddelku. 4109 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Naslov v oglasnem oddelku. 4110 ŠKODO 1000-MB, letnik 1965, prevoženih 42.000 km, brezhibno, ugodno prodam. Telefon 21-669 Kranj, (popoldan) 4111 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Zupan, Kranj, Bičkova 9 4112 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 65, s prevoženi i mi 55.000 km. Ogled v nedeljo dopoldan. Andrej Maček, Šenčur 78 4113 Prodam FIAT 750. Pšc\ska 14, Kranj 4114 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Visoko 31, Šenčur 4115 Ugodno prodam volksvva-gen-KOMBI odprt ali zamenjam za osebni avto. Stane Habjan, Zalilog 6, Železniki 4116 Prodam SPAČKA, letnik 1964,65. Naslov v oglasnem oddelku 4158 Prodam PRIKOLICO. Kaju-hova 10, Kranj 4159 Ugodno prodam MOTORNO KOLO NSU Pretiš v do brem stanju. Marija Sumra-da, Planina 24, Kranj 4160 Prodam specialno JAWO — readster 90 — novo. Cena po dogovoru. Voklo 49, Šenčur 4161 Ostalo Izgubil sem DENARNICO z dokumenti. Najditelj naj de nar obdrži, ostalo pa vrne na naslov v osebni izkaznici. 4060 Dekle, ki dela izmenično, sprejmem za VARSTVO OTROK (6 do 9 let). Nudim brano in stanovanje. Gornik. Kokuca 264, Kranj 4162 Obvestila Obvestilo! Cenjene stranke obveščam, da s 1. sep t crninom ODPREM brusilnlco na Kokrici št. 19 (v kulturnem domu) Brusim vse vrste nožev, škarij ter ostala rezila. Za obisk se vljudno priporočam. PETER ZONTA 4117 Francitu Pretnarju iz Pod-brezij 87 ČESTITAMO za 26. rojstni dan in mu želimu še mnogo srečnih let. Sorodnika Stroja iz Amerike, mama, hčerkica Barbika in BARB-KA. 4118 Oddam v najem ali prodam dobro vpeljano LIVARSKO DELAVNICO barvnih kovin. Naslov v oglasnem oddelku. 4119 Otroka SPREJMEM v dopoldansko varstvo. Oddati ponudbe pod Kranj-zanesljiva 4120 Prevzamem PREPISOVANJE na stroj — tudi v tujem jeziku. Krajcer, Kranj, Trg revolucije 3 4121 Posebna osnovna šola Kranj obvešča vse učenke in učence, da bo PRICETEK POUKA I. septembra ob 8. uri. Našel sem ženski DEŽNIK in MREŽO. Skofja Loka, Framkovo naselje 134 4122 ZSAM podružnica Tržič bo priredila 6-mesečni tečaj za pridobitev kvalifikacije voznika motornih vozil. Informacije in prijave pri tajniku J. Gori-čan, Tržič Zaposlitve V uk sprejmem dva MIZARSKA VAJENCA. Aleš Dobnikar, Visoko 93, Šenčur 4069 VAJENCA sprejmem takoj. Tapetništvo Srečko Ravtar, Lesce 4123 Iščem GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa gospo dinjska dela. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po do govoru. Družina Vuk, Ankaran 23/a, Ankaran 4124 Iščem MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA. Mizarstvo Remec, Šenčur 244 4125 Pomagala bi v gospodinjstvu nekaj ur dnevno. Naslov v oglasnem oddelku 4126 Sprejmem pleskarskega VAJENCA. Naslov v oglasnem oddelku. 4127 [Scem NATAKARJA ali NATAKARICO ZA samostojno vodenje strežbe v avtomatskem kegljišču. Stanovanje zagotovljeno. Gostilna Bizjak, Zg. Bela 20, Preddvor 4128 Iščemo mlajšo UPOKOJENKO za dopoldansko varstvo otroka (6 let). Marjan Sihcrl, 11, Valjavčeva 13 4163 Zaposlimo tako) 2 KVALIFICIRANA STAVBENA KLJUČAVNIČARJA z znanjem elektro in avto-genega varjenja. Stanovanja ni na razpolago. OD po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj! KLJUČAVNIČARSTVO Radovljica Stanovanja KMEČKO HIŠO opuščeno, manjšo najraje v bližini Bleda ali v hribih, kupim. Likar Ljubljana, Staretova H 4017 Prodam DVOSOBNO STA NOV AN JE z lepim sadnim vrtom. Rakovica 3, Zg. Besni ca 4129 Iščem ENOSOBNO STA N OVAN JE s pritiklinami v Kranju. Oddati ponudbe pod SLOVENEC 4130 Starejša žena sprejme v STANOVANJE dve srednješolki za šolsko leto 1969 70. Naslov v oglasnem odde'ku. 4131 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE oziroma VEČJO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 4132 NAGRADO 2000 N din dam tistemu, ki mi za nekaj let preskrbi STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4133 Oddam sobo z dvema posteljama za dijake ali dijakinje. Naslov v oglasnem oddelku. 4134 Dijakinji oddam OPREMLJENO SOBO. Kranj, C. ko-krškega odreda 1 4135 Soliden fant išče OPREMLJENO SOBO v Kranju. Ponudbe pošljite na naslov: Kranj, Gradini kova 11/34 4136 OPREMLJENO SOBO s kopalnico oddam izobraženki. Poizvedbe v torek in sredo popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 4137 Dvema mirnima dijakinjama I. letnika oddam SOBO. Kcrn, Kranj, Cesta JLA 1 41(4 SOBO ali GARSONJERO iščem v Kranju ali Šenčurju. Naslov v oglasnem odde'ku 4165 V središču Tržiča oddam večjo SOBO. Naslov v o 1 is-nem oddelku 4166 I in mirnega SOS I ANO VALCA. Kranj, Kajuhova 14 4170 Prireditve PGD Suha pri Kranju priredi ponovno KEGLJANJE ZA KOSTRUNA v soboto in nedeljo. 4167 V nedeljo, 31. avgusta 1969, bo v Dvorjah pri Balaaitu KEGLJANJI /A JARCA. Ke-lUnČi vabijeni! 4168 Napad na radovljiškega miličnika pred sodiščem »Nož ni za klanje ljudi,« je v obrazložitvi sodbe dejal sodnik Miroslav Šujica — Čuden zagovor obtoženca: »Bežal sem iz strahu pred miličnikom, preplašen sem mahal z nožem, ker sem se bal miličnika, iz strahu sem ga tudi zabodel z nožem.« 17. julija so se ob enajsti uri zvečer zaprla vrata gostilne Triglav v Radovljici. Proti j Cankarjevi cesti so dobro razpoloženi stopali Ferid Ko-vačević, Rasim Pajič in Ibra- j him Hadžič. Alkohol je opravil svoje. Glasno prerekanje, I vrisk sredi noči in preveč ! glasno govorjenje so bili očitno znamenje, da so na cesti kalilci nočnega miru. Tistega večera se je ob enajsti uri miličnik Peter Žula vračal z avtomobilom z rednega obhoda proti Cankarjevi cesti. Miličnik Zula je bil na obhodu po vaseh od Radovljice proti Begunjam. V Dragi je prisedel v avtomobil k Stanku Pogačniku. Žula se je z avtomobilom skozi Lesce .vračal proti Radovljici. Ze prej so bili na postaji milice večkrat opozorjeni, da neznanci na Cankarjevi cesti često kršijo nočni red in mir. »Ustavi avto,« je velel Zula šoferju. Skozi okno avtomobila je opozoril tri moške na cesti, naj ne bodo preglasni in naj se razidejo. Dva sta poslušala nasvet in mirno odšla proti stanovanju. Verjetno sta danes zelo srečna, da sta poslušala miličnika. Ferid Kovačević, stat 27 let, 'doma iz Cazina v Bosni, pa je izzivalno zaklel: »Sta češ ti...« Kaj je še dejal, ne morem zapisati, bralci si lahko mislijo. Miličnik Zula jc izstopil iz avtomobila, si nataknil kapo in rekel Kovače-viču: »Počakaj!« Miličnik je nameraval identificirati ljudi, ki so kalili nočni mir. Kovačević pa ni čakal miličnika, temveč je začel bežati. Ze po petnajstih metrih ga je miličnik dohitel in prijel za ramo. Tedaj se je Kovačević sunko- Ferid Kovačević vito obrnil in zabodel 21 cm dolg nož med noge v stegno miličnika. Rana je bila globoka in sila nevarna, kot je kasneje ugotovil izvedenec dr. Jože Hafer. To se je dogodilo 15 metrov stran od ceste, kjer je bilo temno in miličnik sploh ni videl zamaha, niti noža. Šele kasneje so ugotovili, da je obtoženec pri mahanju z dolgim nožem v tem-nini noči prebodel miličniku kapo, je pa tudi rez na rokavu srajce. »Kri je brizgala kot reka,« je povedal miličnik Zula. Stanko Pogačnik je ranjenega miličnika hitro odpeljal najprej do postaje milice v Radovljici, nato pa v jeseniško bolninšico. Nekaj minut po polnoči je dr. Jože Hafner z operacijo rešil življenje miličniku. Nasilnika so miličniki takoj dobili v njegovem stanovanju, kjer so dobili tudi okrvavljen nož, krvavo brisačo in boksar. »To je bilo prvič, da sem imel nož s seboj,« se je zagovarjal obtoženec na sodišču. Doma sem iz Cazina. V Sloveniji so ulice osvetljene, pri nas pa ne. Ko sem bil maja doma, sem kupil ta nož.« »Pa zakaj ga uporabljate?« ga je vprašal tožilec Boris Šetina. »Za malico. Za rezanje paradižnika, kruha itn« jc hladnokrvno odgovoril Kovačević, ki Zahvala Vsem, ki ste našega nepozabnega moža, očeta, deda in pradeda ter strica Franceta Poljanca Štantarjevega ata iz Sebenj spremili k zadnjemu počitku, darovali vence in cvetje ter nam izrekli pismeno in ustno sožaljc, iskrena hvala. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Marlinčiču iz Tržiča za dolgoletno zdravljenje, g. duhovniku za pogrebne obrede, kriškim pevcem, nosačem ter Pernctovim, ki so nam ob dnevih žalosti nesebično pomagali. žalujoči: žena, sin, hčere in drugo sorodstvo Sebenje, Žiganja vas, Koroška Bela, Kropa, Medvode, Ljubljana MunMmamsMsmmmmaammmmBaM Miličnik Peter žula sploh ni kazal znamenja ke-sanja za hudo dejanje. »Zakaj ste bežali pred miličnikom?« je ponovno vprašal tožilec. »Ker se jih bojim,« je odgovoril Kovačević. »So vas kdaj tepli, zaprli, napadali, zmerjali,« je spraševal tožilec Šetina. »Ne, nikoli,« je priznal Kovačević in s tem potrdil, da sploh ni imel razloga za napad na miličnika. Sojenju sta prisostvovala tudi miličnikova žena in sin. Miličnikova izpoved na sodišču je bila pretresljiva slika usode naših miličnikov, ki so često tarča nasilnikov. »To je že drugi primer, da so me napadli,« je povedal Zula. »Pri milici sem na Gorenjskem v službi že 21 let. Vse zadeve vedno skušam čim bolj mirno urediti. Sotovariši miličniki mi očitajo, da sem preveč miren. Res je, če bi delal po zakonu, potem bi bil Kovačevič danes že v grobu. Imam družino in vem, da ima tudi Kovačevič starše oziroma sorodnike. Zato nisem uporabil orožja. Ko sem hitel za Kovačevičem nisem imel v rokah nobenega predmeta (to izjavo je potrdil tudi obtoženec).« Javni tožilec Boris šetina j* v zaključnem govoru opozoril sodišče na vse češče napade na miličnike. Lani je bilo v Jugoslaviji 915 napadov na uradne osebe. Po podatkih organov za notranje zadeve so bili lani pri opravljanju svojih nalog miličniki v Sloveniji 215-krat napadeni^ z orožjem, orodjem ali fizično silo. Tožilec Šetina je še enkrat poudaril, da je krivda obtoženca dokazana in da je »obtoženec nosil s seboj nož kot hladno orožje, ne pa za rezanje paradižnika«. Ferid Kovačević je bil obsojen na 18 mesecev zapora, miličniku Žuli mora PovrilliI stroške v znesku 1,050.000 S din in povrniti vse sodne stroške. V civilni pravni tožbi bo Zula zahteval odškodnino v znesku več milijon°v S din. J. Vldic Zahvala Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, sestre, stare mame in tete Ančke Švab rojene Bečan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti ter nam ustno in pismeno izrazili sožaljc. Posebno zahvalo smo dolžni dr. An-dreju Robiču, krajevni organizaciji ZB Tržič, delovnemu kolektivu BPT in skupščini občini Tržič. Vsem prav iskrena hvala. Žalujoči: mož Jaka, hčerka Janki z možem, sinova Jaka in Viktor z. družinama n drugo sorodstvo Tržič, 26. 8. 1969 Zahvala Vsem, ki ste nam stali ob strani, ko je trpela in dotrpela hčerka, sestra, teta, svakinja in sestrična Mici Podobnik upokojenka iz Lesc Še posebna hvala tov. dr. primariju Brandstcttcrju, vsem ostalim tovarišem zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice, dr. Černetu, tovari-šici Bukovec Mariji, sodelavcem tovarne Gorcnjka, sostanovalcem iz Radovljice, Cankarjeva 5, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti. žalujoči domači Lesce, 28. 8. 1969 Zahvala Ob nenadni izgubi dobre mame, babice, sestre, tele in svakinje Pavle Mežnar rojene Marchel se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Iskre Otoče, kolektivu poklicnih gasilcev Kranj, gasilskemu društvu Ljubno-Otočc za izrečeno sožaljc in podarjeno cvetje. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: sinova Jože ln Lojze z družinama, hčerki Pavla in Mlnka z družinama ter drugo sorodstvo. Otoče, 25. avgusta 1969 Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Težki pogoji za strelce v Kranju Vse dni preteklega tedna je bilo na strelišču v kanjonu Kokre zelo živahno. Kranjski strelci so tekmovali z MK puškami za naslove občinskih prvakov in za dosego norme, ki bi jim omogočila nastop na republiškem prvenstvu. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je tekmovalo 31 članov, 19 mladincev in 3 mladinke ter 1 članica. Tega pa ne moremo trditi za dosežene rezultate. Vzrok za to moramo iskati v predolgi sezoni tekmovanj z zračno puško in v težkih pogojih vadbe. Iz leta v leto spoznavajo prireditelji prvenstev, da postaja položaj kranjskih strelcev nemogoč. Nimajo skupnega strelišča, zato so obsojeni na neprestano prenašanje orožja od družinskih skladišč na tekmovalna strelišča in nazaj. Lahko rečemo, tla so med kranjskimi športniki prav strelci na najslabšem, kar je bilo omenjeno tudi že na nedavnem sprejemu amberških strelcev pri podpredsedniku skupščine občine Kranj. Pred kranjskimi strelci je republiško prvenstvo. Ce upoštevamo zadnje rezultate, lahko sklepamo, da imajo kaj malo možnosti za boljše uvrstitve. Mogoče bodo uspeli nekateri rutinirani tekmovalci. Kaj pa mladinci in mladinke? Njim ne bo pomagalo prav nobeno navdušenje, če ne bodo imeli vsaj najosnovnejših možnosti za kvalitetno vadbo. Vsakomur mora biti razumljivo, da na mokrem peščenem ležišču, ki je pokrito z mivko in šopi trave, ni niti zdravo streljati, še manj Pa jc to koristno za orožje. Zaradi pomanjkanja kapacitet pa je treba raztegniti tekmovanje na ves teden. Občinski prvaki so postali — člani (puška serijske izdelave): Peternel (Sava), člani (standardna puška): Lombar (Tugo), člani (olimpijski mateh): Žagar (S. Kovačič), mladinci (puška serijske izdelave): Rozman (Iskra), mladinke (puška serijske izdelave): Jenko (Iskra). B. Malovrh Ilirija pred Triglavom Ljubljanska conska rokometna liga Medvode ponovno v SRL v nedeljo se je pričelo tekmovanje v ljubljanski conski rokometni ligi. v tej konku- nci so samo v prvem kolu jastopdi tudi igralci Medvod, v sredo (27. avgusta) so bije namreč kvalifikacije za 12. li» \ sIovcnske rokometne Jj«. ki so se ga udeležile tri dvoSU!r*C'Cne °kipc lcr Mc" iznam SO v P,ctckli sezoni tosh- 1Z repubIi5k« Hge. Le-v i.tako morali nastopati « " lerozred nem tek mova-f k' vcndar so bili na kvali-vse sv'ah saj so gali J° tlusProtnike prema-Tako 7k Vlsokirn rezultatom. 1969 -m tudi v sezoni *^&!K5v wwiški h-*jpTf£2£ teg*- kcr Je nadalin,-rm0Ka odstopila od ya,WJcga tekmovanja. LCRi Prcostalih srečanjih solidnn rUplje *** Tekm? • CuPO Radovljice. križih K bl!a na i«rišču v 4ana L • 'Snšče Pat ti lLSPešneic '■ aslallir™o. Naj-rin5ekm 1 eaIcc je bil Ma" v^Un,etaši Knž so gosto-^PričaWomaitnem' k'et< SO i; m, i/KUhili p>-»- fctos nrvS,Sken,u '»^'i, ki kren? Vas"'p;l v tc' znojil "a t vi ,griSču v Kran-Pa Je b"o v nedeljo src- čanje dveh novincev, ekipe Veteranov iz Kranja in gostujočega Mokcrca. Po sJabi igri so zmagali domačini z dvema goloma prednosti. Rezultati 1. kola — Medvode : St. Vid 21:13 (11:4), Grosuplje : Radeče 14:15 (10:7). Šmartno : Križe 15:13 (5:8), Duplje : Radovljica 19:14 (11:7), Hrastnik Krmelj 10:18 (5:10), Veterani : Mo kerc 22:20 (15:11). J. Kuhar Namizni tenis V Murski Soboti bo danes in v nedeljo I. republiški mladinski in pionirski turnir. Tekmovanje bo zanimivo predvsem za to, ker bodo na njem določili slovensko zastopstvo (štiri mladince in pet mladink) za I. zvezni pozivni turnir, ki bo sredi prihodnjega meseca. Na tekmovanju bo nastopil tudi igralec Triglava Stare, ki je eden izmed kandidatov za mastop na zveznem turnirju. M. K. V Vevčah se je v četrtek | končalo ekipno prvenstvo Slovenije v plavanju. Kranjski Triglav, ki je bil zadnja leta nesporno najboljši slovenski plavalni kolektiv, je tokrat izgubil prvenstvo. Glavni vzrok za to pa ni slabša kvaliteta kranjskih plavalcev, pač pa nepravilen, postopek prijavljanja oziroma zamenjave tekmovalcev. Kot smo zvedeli od predstavnikov Triglava, je vodja ekipe Sašo Košnik napačno razumel prepozicije tekmovanja. Ker je zbolel Milan Klemen-čič, ki bi moral plavati na progi 400 m kravi, je Košnik želel na svojo progo (400 m mešano) prijaviti Milcvanovi-ča, sam pa bi nastopil le v disciplini 400 m kravi. Organizator tekmovanja je menil, da s tem Košnik sploh ne bo nastopil, zato mu je razveljavil vse dosežene točke, ki jih 19. mednarodno prvenstvo Kranja v namiznem tenisu Namiznoteniški klub Triglav bo letos organiziral tradicionalni mednarodni turnir, le devetnajsti po vrsti 6. in 7. septembra. V tekmovanju bodo iz tujine nastopile naslednje ekipe: Glivvice (Poljska), Neuner (Celovec), in Bor (Trst). Poleg tega pa bodo nastopili s svojimi najmočnejšimi tekmovalci in tekmovalkami tudi slovenski klubi. Prvi dan bo ekipno tekmovanje za pokal mesta Kranja, v nedeljo pa se bodo pomerili udeleženci devetnajstega mednarodnega turnirja v namiznem tenisu še v posamični konkurenci. Turnir bo v dvorani občinske skupščine Kranj. J. J. Nogomet Tržič : LTH 4 : 1 (2 : O) V prijateljski tekmi za trening sta se pred dnevi v Tržiču pomerili enaisterici Tržiča in LTH iz škofje Loke. Po zanimivi in lepi igri so presenetljivo zmagali domačini, kar daje upanje, da bodo letos Tržičani igrali vidno vlogo v prvi gorenjski nogometni ligi in se potegovali za naslov gorenjskega prvaka. Za domače moštvo sta bila uspešna Majcen 3 in J. Zupan 1, edini zadetek za goste pa je dosegel z avtogo-lom A. Zupan. Zanimivo je omeniti, da je vrata tržiškega moštva odlično čuval bivši rokometaS Polde Hladnik. Ni še povsem gotovo, ali bo k NK Tržiču prestopil bi v ši vratar NK Kopra Moj mir Mitič. Toda Tržičani upajo, da se bodo pogovori o prestopu uspešno končali, saj bi bila to velika okrepitev za domače moštvo. je nabral. Triglav je tako izgubil 1956 točk, Košniku pa so prepovedali startati v preostalih disciplinah, za katere je bil še prijavljen. S tem so kranjski plavalci ob kon- cu prvenstva zasedli samo drugo mesto, medtem ko je naslov slovenskega ekipnega prvaka pripadel predstavnikom Ilirije (Ljubljana). M. K. Tenis Dež ovira igralce V sredo dopoldne so člani teniškega kluba Triglav uradno pričeli s tekmovanjem za letošnje prvenstvo Kranja. Zaradi slabega vremena pa imajo požrtvovalni organizatorji precej težav. V pogovoru s tehničnim vodjem Andrejem Polencem smo zvedeli, da bodo finalni dvoboji članov predvidoma končani šele v torek, čeprav bi morali prvenstvo zaključiti že v nedeljo. M. K. Nogomet Triglav v novem okolju Kakor se godi marsikje v nogometu, tako se je zgodilo letos tudi enajsterici predstavnika nogometa v Kranju, da je morala po 35-letnem stalnem članstvu zapustiti tekmovanje v najvišjem slovenskem tekmovalnem razredu in se vključiti v nižji razred. Vsako nazadovanje v športu ima svoje vzroke, subjektivne in objektivne, spremljajo pa ga, naravno, določene negativne posledice, med katerimi so navadno najresnejše malodušje, upad discipline, opuščanje treningov in odhajanje zlasti dobrih igralcev drugam. če je med vzroki neuspehov brezbrižnost in nezanimanje mladine za športno panogo, potem je seveda obnova izredno težka, če pa je težnja po udejstvovanju kljub neuspehu ostala neokrnjena, živa in zdrava, potem je vredno lotiti se dela znova. Lotiti se ga je treba s podvojenimi močmi, kajti predvsem je treba temeljito odstraniti vzroke, ki so dovedli do neuspeha, poleg tega pa znova vzpostaviti red. Če je neuspeh privedel do spoznanja, da smo nekaj zakrivili, da smo morda problem nogometa v Kranju doslej le preveč omalovaževali in smo to spoznanje voljni tudi praktično uveljaviti in pomeni tedaj neuspeh prelomnico v naših odnosih do tega problema, potem smo nedvomno na pravi poti. Bistveno in nujno je najti ne le za življenje, temveč tudi za napredek nogometa v Kranju nujno potrebni denar, kajti mnogo prepičli dohodki, ob katerih je doslej životaril NK Triglav, so ključni problem in glavni vzrok nazadovanja. V dokaz, da je to res tako, samo nekaj najbolj značilnih podatkov. NK Triglav je izredno krepka športna organizacija, tako številčno, do pred nekaj leti pa tudi kvalitetno, nedvomno med najmočnejšimi v Sloveniji. Pred nekaj leti je imela pet enajsteiic v raznih tekmovalnih razredih in ima danes še vedno štiri. Za vzdrževanje in opremljanje tega kadra, za prevoze na tekmovanja, za skromno nagrajevanje amaterskih trenerjev itd. je prejemal klub pred leti 40.000 N din, kar brez nabiranja miloščine s strani raznih odbornikov ne bi zadostovalo niti za životarjenje. če pomislimo, da so se v zadnjih letih na eni strani rupidno in stalno zviševale cene vsem proizvodom (žoge, čevlji, dresi itd.), da se je cena prevozom v tem času domala podvojila, da se na drugi strani dotacija ni zvišala ali ostala vsaj na prvotni višini, temveč se je celo znižala skoro za celo četrtino (8.000 din) in se šele v zadnjem letu nekoliko zvišala, da znaša zdaj 35.000 N din, potem stoji problem povsem odkrit pred nami. Kako ga bomo rešili, pa je odvisno samo od naše dobre volje, možnosti za ugodno rešitev v Kranju menda ne manjka. Intenzivno delo odbora, predvsem pa odločna volja igralcev, starih in novih, ki prihajajo z raznih strani z namenom, da bi pomagali, je domala že odstranilo negativne posledice — nerešen pa ostaja le še ključni problem. Brez njegove povoljne rešitve pa bi vse delo utegnilo biti jalovo. Jutri ob 16,30 bo novosestavljeno moštvo NK Triglava nastopilo prvič v novem okolju v prvenstveni tekmi proti NK Zagorju. Napovedati izid tekme vnaprej, bi ne bilo oportuno, saj je nasprotnik povsem neznan, vsekakor pa so ru<' rji trdi in odločni borci, na drugi strani pa znani kot dobri športniki. Zanimanje za tekmo je precejšnje, saj bo že radovednost, kako se bo predstavilo novo moštvo, prignalo na stadion marsikoga, prepričani pa smo, da tudi stari prijatelji ne bodo zapustili kluba v težkih časih. V predtekmi ob 15. uri igrajo pionirji s tovariši iz Preddvora. Kdo. Prevozi za dijake in študente Krepka polovica dijakov kranjskih srednjih šol se vozi v šolo z avtobusom. Prav tako otroci iz okoliških vasi, kateri obiskujejo v Kranju osnovno šolo. Razen tega se veliko dijakov in študentov med šolskim letom vsak dan vozi v Ljubljano, bodisi na srednje ali visoke šole. Iz kranjske občine so le redki tisti, ki se med šolanjem preselijo v Ljubljano in občasno hodijo domov. Zakaj? Avtobusne zveze med Kranjem in Ljubljano so kolikor toliko ugodne in ne predstavljajo večjih težav, pa tudi zveza s podeželskimi vasmi ni več Sindikalne športne igre V okviru tretjih letnih sindikalnih športnih iger v Kranju so se v sredo popoldne na pomožnem nogometnem iu v športnem parku pomerile v malem nogometu naslednje ekipe sindikalnih organizacij: IBI : Iskra B 0:1 (0:0), Projekt A : Elektroteh-nićno podjetje 2:2 (1:0), Tekstilni center : LIK 0:3 (brez borbe), Tekstilindus B : Iskra A 1:4 (0:1). Danes (sobota) popoldne se bodo pomerile ekipe Tekstil-indusa A : Elektro, Sava : Exoterm, Kovinsko podjetje : Projekt in Iskra A : Tekstilni center. V ponedeljek popoldne pa bodo tekmovali LIK : Projekt A, Projekt B : IBI, Tekstilindus A : Iskra B in Exo-term : Kovinsko podjetje. A. Z. Plavanje Prvenstvo pionirjev bo v Krškem Kranjski plavalni klub Triglav je odpovedal organizacijo letošnjega državnega prvenstva za starejše pionirje. Tekmovanje za državne naslove mora biti izvedeno v 50-metrskem bazenu. V Kranju pa je zaradi deževja in mraza voda prehladna, tekmovanje v zimskem bazenu pa ni možno. Organizacijo prvenstva so takoj prevzeli plavalni delavci v Krškem, kjer imajo tudi v zunanjem bazenu ogrevano vodo. Vzporedtno s prvenstvom pionirjev bo v Splitu tekmovanje za mlajše pionirje. Kranjski Triglav bo na obe prvenstvi poslal svoje predstavnike. M. K. Jeseničani in Radovljičani na srečanje gorenjskih aktivistov Izvršni odbor občinske konference SZDL v Radovljici je sklenil, da bo prihodnjo ne deljo, 7. septembra, odšlo na prvo srečanje gorenjskih aktivistov v Železnike veliko aktivistov tudi iz radovljiške občine. Na proslavo, ki bo ob 14. url pred plavžem v Železnikih, se bodo iz Radovljice odpeljali s tremi avtombusi. Pred tem pa bodo ob 11. uri dopoldne na Upniški planini na Jelovici z žalno komemoracijo počastili obletnico smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča in njegovih 24 med vojno padlih tovarišev. Žalne komemoracije na lip niški planini in proslave v Železnikih pa se bo udeležilo tudi več aktivistov iz jeseniške občine. A. 2. tako problematična. Zato ostaja avtobus za večino šolarjev, ki niso iz mesta ali kraja, kjer šola je, najbolj ugodno prometno sredstvo. Avtobusna podjetja so že pred leti uvedla posebne dijaške karte, seveda s popustom. Avtobusno podjetje Crcina iz Kranja bo tudi letos poskrbelo za posebene dijaške ali študentovske avtobusne kar-" te za smeri proti Ljubljani ali okoliškim vasem, tja, kamor avtobus vozi. Podjetje bo dalo letos pri dijaških in študentovskih kartah 25 odstotkov popusta, uporabnik karte bo plačal 35 odstotkov vozne cene, ostalih 40 odstotkov pa bo plačala Temeljna izobraževalna skupnost. Mesečna dijaška karta za smer proti Ljubljani in nazaj bo veljala 5425 dinarjev. Vsak »vozač« bo moral pri Creini, ki mu bo karto izdala, predložiti potrdilo o šolanju, kot je bilo v navadi že pretekla leta. Uvedli pa so nekaj novega. In teresent bo moral prinesti tudi fotografijo. Za dijake in študente bo veljal potniški kilometer 10 par, za ostale potnike pa 12 par. Proti Ljubljani bosta peljala vsak dan dva posebna avtobusa, namenjena samo študentom Ln dijakom, v katerem bodo dovoljena tudi stojišča. Iz Kranja bosta odšla ob šesti in sedmi uri, vračala pa se bosta ob dveh oziroma šestih popoldne. šolarji se bodo lahko vozili tudi z ostalimi rednimi avto busi, le da se bodo morali ravnati po obstoječih pred pisih, ki veljajo v avtobusnem prometu. Avtobusi bodo sprejeli toliko ljudi, kolikor je sadežev. čas odhodov teh avtobusov iz Kranja proti Ljubljani: 6,20 (preko Mavčič), 7.25, 7,30, 7,50, 9,55, 10,25, 10,35, 10,40, 11,10, 11,20, 12,25, 12,55, 13,05, 14,05, 14,10, 14,27, 11,40, 16,05, 16,40, 16,55, 18,25, 18,40, 19,20. Odhodi iz Ljubljane proti Kranju: 7 , 7,45, 8,15 , 8,30, 8,45, 10,30, 10,45, 11, 11,15, 12,05, 12,15, 12,30, 13,45, 14,30, 14,50, 15,05, 16,45, 17,45, 18,30, 18,50, 19,45, 20,15, 20.30, 20,45, 21, 21,30, 21,45, 22,15 in 23. J. Košnjek Naši izseljenci na brniškem letališču — Foto: F. Perdan »Se bomo prišli« »Ko sem odšla v tujino, ni bilo takega slovesa. Komaj se še spominjam Gorenjca v narodni noši in še s har-monilto povrhu. Nisem pričakovala takega sprejema. Obljubim vam, da bomo še prišli.« Mladinci so se vrnili iz La Ciotata Včeraj se je vrnila Iz po- nem prijateljskem provansal- bratenega mesta : La Ciotat skem mesiu ob Sredo*eflj* skupina tridesetih kranjskih i skem morju. Več o njibaV1 mladink in mladincev, ki so j vtisih bomo še pisali, tri tedne preživeli v prijet- » J. Uspela demonstracija kmetijskih strojev strojev za izkop kromp"-)3' Na demonstraciji so prikaz* li deset vrst kmetijskih strojev za izkopavanje krou'P1 ja. 2s>b:iica, 29. avgusta — Kmetijski institut Slovenije je v sodelovanju z Živilsko -veterinarskim zavodom in kmetijsko zadrugo Sloga danes pripravil uspešen prikaz vg RAZPISUJE: # Štiridnevni izlet v Padovo — Bologno — Firenze — San Marino — Rimini — Ravc-no. Za kadilce je Tobačna tovarna pripravila prijetno presenečenje. # Tridnevni izlet v Miinchen na »Oktobcrfest« % Rnodncvni Izlet na Ankogel (3252 m) Mallnitz PRIJAVE: v tur. poslovalnicah: Škot ja Loka Ljubljana — Subičcva 1 Radovljica Bled, Bohinj