P*i V bojnem metežu, ki je dospel do tvojih meja, si se trudil, da ostaneš ob strani, ker nisi ničesar zahteval, razen življenja v miru, svobodi in neodvisnosti. Tudi je kraljevska vlada vse storila, da se ta tvoj mir ohrani. Toda sovražnik ni hotel miru in sodelovanja s teboj, temveč tvojo pokornost in po načinu, kakor je izvršen zahrbtni napad, je jasno, da hoče tvoje uničenje. Prisiljen, da braniš s krvjo svojo svobodo, jo boš branil, kakor si jo vedno branil. Kraljevska vlada, ki n i opustila nobenega ukrepa za obrambo države, bo bedela skupno z narodom, da se povsod z naj več jim požrtvovanjem napravi vse najbolje, kar se more v tej borbi, ki nam je vsiljena. Da gledamo mirno v bodočnost z zaupanjem v Boga in njegovo pravičnost, nam je porok sloga, v kateri gredo Srbi, Hrvati in Slovenci v boj z zavestjo, da gre za njihovo usodo, skupno in nedeljivo. Sile široke skupnosti svobodoljubnih narodov, ki v tem času z nami skupno branijo ogroženo človečanstvo, morajo zmagati. S to vero naprej do zmage! PETER II. Narodni svet za Slovenijo Banska uprava dravske banovi-n,e je v nedeljo 6. t. m. uradno davila: V teh težkih časih, ki so zajeli ttaso državo, so smatrale vse slovenske stranke za potrebno, da v Vseh važnih vprašanjih slovenske domovine nastopijo sporazumno. Za-to so ustanovile Narodni svet Za Slovenijo, v katerem so zasto-P*ne: Slovenska ljudska stranka, "Ugoslovanska nacionalna stranka, ■Narodna radikalna stranka, Samostojna demokratska stranka in so-Clalisti. Člani narodnega sveta so: ban dr. Marko Natlačen, predsednik, in člani dr. Jure Adlešič, glavni urednik »Slovenca«; dr. Darko černej. odvetnik v Ljubljani; dr. Andrej Gosar, vseučiliški profesor in bivši minister; Marko Kranjc, bivši narodni poslanec; dr. Dinko Puc, odvetnik in bivši župan; Ivan Pucelj, minister v pok.; Miloš Stare, odvetnik in bivši Narodni poslanec; Stanko Likar, tajnik OUZD. Uradno poročilo pravi dalje: Slovenci! Ni več strank med na-Vsi Slovenci, vsi Jugoslovani branimo svojo zemljo! Zgodovina Jugoslovanov piše nov list odpornosti, nov list časti naše domovine. Zahvala Narodnega sveta: Slovenci! Slovenke! Hvala vam, ste se danes dobro držali, mirno držali. Prosimo vas, ohranite ta po-n°s. to svojo silo še nadalje. Živela kraljevina Jugoslavija! Živel kralj Peter II! Slovenski župani 1 ®anska uprava v Ljubljani je ‘Zdala naslednji proglas: Vi ste tisti, ki najlaže vplivate "a. Prebivalstvo svojih občin. Ne ?aite, da se ljudstvo bega, plaši in "*ez potrebe vznemirja. Vplivajte da Qstane na svojih domovih ne beži. Z begom se najbolj s'užb' na^a vo^ska v n^eni težki Storite vse, kar naša vojska od {■as zahteva! Postrezite ji z vsem, tiiri- bo Potrebno. Pomagajte ji ,ai z vestmi in točnim obvešča-ci6?1- Vodstvu vojske bodo drago-t®111 vsakršni podatki, ki se nana-al° na našo obrambo. Slovenski župani! t ^^ša naloga v sedanjem trenut-sok le’ da ste na mestu, da s pridnostjo krepko držite svoje ob-v redu in disciplini, naši dični ojski pa ste vsekdar in vselej v Pomoč! Bodrilne besede ljubljanskega župana .ljubljanski župan dr. Juro Adle-je. le danes govoril po radiu. Dejal Ljubljančani! *->avi so se pričeli boji na držav-ni« mejah. ruto našlco iih brani in vse nas vaje naša slavna vojska. flr ?.nJ° zaupajmo, varujmo svoje or»-~ll?e in svoje domove ter mirno pravljajmo svoje delo! Mestni uradi, zavodi in podjetja poslujejo redno dalje, predvsem je pa mestnemu prebivalstvu zagotovljena tudi prehrana. Obvezniki pasivne zaščite naj vestno in naglo izpolnjujejo odredbe mestnega zaščitnega urada in svojih starešin. Tudi vse hišne zaščite naj takoj prevzamejo svoje dolžnosti. Pospravite podstrešja, uredite zaklonišča, namestite orodje in izpolnjujte vsa že izdana navodila! Zatemnitev je strogo obvezna ter se mora izvajati z vso natančnostjo. Ohranite resnobo in mirno kri! Ne verujte vznemirljivim vestem in ne raznašajte jih! Varujte svojo in prav tako tujo lastnino! Kdorkoli bi se pregrešil zoper red in varnost, bo po vojnem zakonu najstrožje kaznovan. Vsi Ljubljančani bodimo kakor ena sav \ velika družina; pomagajmo drug drugemu v vsaki potrebi! Pazite na letalske alarme! Me:‘no poglavarstvo v Ljubljani razglaša: Znamenja za alarm ob zračnem napadu je dve minuti trajajočo tuljenje siren. Ko pa mine nevarnost, to naznanijo sirene z dvemi-nutnim neprekinjenim tuljenjem. Opozarjamo vso javnost, da doslej ni bil tak signal in je sedanje znamenje za alarm drugačno. Mestno poglavarstvo spet opozarja na odredbe r^> zračnih napadih. Zaščitnim oddelkom) Banska uprava v Ljubljani razglaša; Zaščitni oddelki naj nemudoma stopijo v pripravljenost in se zberejo na svojih zbirališčih, kjer naj tudi ostanejo. Ljudstvo naj ohrani mirno kri in naj ne bega okrog! Ne nasedajte izmišljotinami Banska uprava je izdala naslednji proglas: Slovenci! Ne širite alarmantnih vesti, ker se z njimi prebivalstvo le brez potrebe bega. Alarmantne vesti prihajajo iz virov, ki nam hočejo slabo in ki žele zasejati nered, nedisciplino in zmedo med narodom. Opozarjamo na to, da so za razširjenje alarmantnih vesti predpisane najstrožje kazni, ki jih ne izrekajo več civilna, marveč vojaška sodišča. Ne verjemite alarmantnim vestem! Naj vas nikar ne begajo. Bodite prisebni in čvrstega duha! Ostanite v svojih domovih in ol jšajte s tem delo vojski, ki ji je bežeče ljudstvo najtežja ovira. Ne poslušajte tujih radijskih postaj! Njihova naloga je v tem trenutku, da vas s fantastičnimi izmišljenimi vestmi živčno zlomijo. Mi pa moramo ostati pogumni in odločni ljudje! Proč torej s tujimi radijskimi postajami! Bdeči križ naj bo pripravljen Banovinski odbor Rdečega križa objavlja: V vojnem stanju smo. Računati je treba, da bo dela povsod dosti. Vsaka enota naj se pripravi in razmeram prikladno opremi vse, kar smatra za potrebno. Predvsem je treba zbrati vse samarijanke, bolničarje in bolničarke. Na skupnem sestanku naj se razdeli delo na rajone, na obveščanje in sodelovanje povsod, kjer je zaščita po- trebna in kjer je treba dvigniti pogum in moralo. Preglejte in nabavite še manjkajoči obvezovalni material. Določite lokal, kjer bo sprejemališče ranjencev! Skrbite za transportno mesto, odkoder se bodo ranjenci prepeijevali v bolnišnice. Policijska ura v Ljubljani Policijska ura je bila z dne G. aprila za vse lokale določena za 21. V tem času se morajo zapreti vsi javni lokali, restavracije, gostilne itd. Pogodba med Jugoslavijo in Rusijo podpisana Ruska uradna agencija ,Tass‘ sporoča: Na osnovi pogajanj, ki so potekala zadnje dni v prestolnici Jugoslavije in v Moskvi, je je bil snoči sklenjen in v raškem zunanjem ministrstvu podpisan pakt o nenapadanju in prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in SSSR. Pakt sta podpisala predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov in jugoslovanski poslanik v Moskvi, dr. Gavrilovič. Pogodba se glasi: Vladi SSSR in kraljevine Jugoslavije sta se v prepričanju, da bo mogoče na ta način, služiti miru, odločili skleniti pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. Sporazumeli sta se v naslednjih točkah: 1. Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da ne bosta druga druge napadli ter da bosta medsebojno spoštovali neodvisnost, suverenost in teritorialno nedotakljivost druga druge. 2. če eno izmed obeh pogodbenih strank napade kaka tretja sila, bo vztrajala druga pogodbena stranka pri politiki prijateljstva do nje. 3. Pogodba velja za dobo pet let. če je ena izmed obeh pogodbenih strank leto dni pred njenim potekom ne odpove, se pogodba podaljša za nadaljnjih pet let. 4. Pogodba se uveljavi, čim se podpiše. Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta pogodbo čim prej ratificirali. Ratifikacijski dokumenti bodo izmenjani v Beogradu. V potrditev te pogodbe sta jo pooblaščena zastopnika vlad SSSR in kraljevine Jugoslavije podpisala in opečatila. V Moskvi, 5. aprila 1941. Molotov s. r. dr. Gavrilovič s. r. Vest o sklenitvi pogodbe je objavil moskovski radio v svoji posebni oddaji. Podobno pogodbo napovedujejo tudi med Jugoslavijo in Turčijo. Spoštovani bralci in naročniki! Zaradi izrednih razmer smo morali to številko izdati v znatno skrčeni obliki. Ker smo pa snov za velikonočno številko delno že poprej pripravili. smo nekatere strani pustili nedotaknjene, samo da list čimprej izide. Upamo, da boste to spremembo blagohotno upoštevali. Uredništvo „DRUŽINSKEGA TEDNIKA* Angleške čete zasedle prestolnico Abesinije Južnoafriške čete so v soboto v silnem in naglem zaletu prodrle do Addis Abebe, prestolnice Abesinije in glavnega mesta italijanske Vzhodne Afrike. Se v petek so bili britanski oklepni oddelki 140 kilometrov oddaljeni od Addis Abebe. Premagati so morali ovire, ki ra jih pustile za seboj italijanske čete. Vendar so italijanski odpor v nekaj urah strle. Angleži so v Abesiniji zajeli več tisoč italijanskih vojakov in nekaj domačinov, ter velikanske zaloge orožja, tankov, avtomobilov, vagonov, topov in streliva. Italijani so zdaj stisnjeni med Aduo, Gondarjem in Addis Abebo. Tik pred vkorakanjem Angležev v Addis Abebo, so vojvoda Aosta in njegovo spremstvo odpotovali z letali v neznano smer. Pred odhodom se je še vojvoda Aosta, kakor pravi londonsko poročilo, zahvalil a^leškim oblastem v Abesiniji, da so tako dobro poskrbele za varnost italijanskih civilistov. V Libiji, kjer so nemški oddelki pretekli teden zavzeli trdnjavo Bengazi, so se angleške čete še nekoliko umaknile v utrjene postojanke. kjer zadržujejo napade nemških čet. Jugoslovanski prostovoljci v Ameriki Ne«'y°rk. 7. aprila. Reuter poroča: Več tisoč Srbov. Hrvatov in Slovencev v Združenih državah se je že prijavilo za prostovoljsko službo v jugoslovanski vojski. Švicarski glas o nemškem napadu Bazel, 7. aprila. Reuter poroča: »National Zeitung« komentira nemški napad na Jugoslavijo ter pravi, da smatra Nemčija vsako državo, ki ji noče v vojni direktno pomagati, za svojo sovražnico. List piše, da razlogi, ki jih Nemčija navaja v opravičilo za napad na Jugoslavijo, ne drže. Nemčija ni pokazala v svoji akciji nobenih pomislekov. Švica z resno žalostjo vidi. kako zahteva novi položaj težkih žrtev od milijonov miroljubnih narodov na Balkanu. Izjava naše kraljice Marije London, 7. aprila. Reuter poroča: Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj na svojem domu izvedela novico o napadu Nemčije na Jugoslavijo. Kraljica je izjavila, da ji je žal, ker ne more biti pri svojem narodu v času hude preizkušnje. Dodala je, da trdno veruje v dober izid odpora jugoslovanskega naroda proti napadu in da zaupa v pogum jugoslovanskega naroda in v odločnost svojega sina. Angleška poslanica naši vladi London, 7. aprila. Reuter poročaj Angleška vlada je poslala jugoslo-* vanski vladi naslednjo poslanico; Surovo nasilje, ki ga je zagrešila Nemčija proti Jugoslaviji brez izzivanja ter mogočen odpor Srbov, Hrvatov in Slovencev, so postavili ves angleški imperij na stran jugoslovanskih narodov. Anglija pozdravlja Jugoslavijo kot odločnega »n mogočnega zaveznika. Obnovljeno je tovarištvo, ki nas je v svetovni vojni preko vseh težav privedlo do zmage. Skupaj bomo vodili tudi sedaj vojno in sklenili bomo mir samo, ko bodo vse kri-viee maščevane in ko bosta zopet vladala zakonitost in pravica. Naša ofenziva v Albaniji London, 7. aprila. Reuter poroča: Nepotrjena poročila, ki so prispela danes popoldne, javljajo, da je jugoslovansko topništvo otvorilo ob vsej albanski meji ogenj na italijanske postojanke v pripravo za splošno ofenzivo. Skadar in Zadar zasedena London, 7. apr. Po poročilih, ki so pravkar prispela, so jugoslovanske čete vkorakale v Skadar v severni Albaniji in so zasedle tudi Zadar v Dalmaciji. General de Gaulle pride na Balkan London, 7. aprila. Reuter poroča: Vodja svobodnih Francozov general de Gaulle je sporočil danes v govoru po radiu, da bodo svobodne francoske čete poslane na bojišče na Balkan ter da bo tudi on sam verjetno odšel tja. Naš poslanik dr. Andric zapustil Berlin Newyork, 7. aprila. Iz Berlina javljajo, da je jugoslovanski poslanik pri nemški vladi, dr. Andric, z vsem osebjem poslaništva davi ob 10.30 odpotoval s posebnim vlakom z Anhaltskega kolodvora. Smer njihove poti ni znana. Iz Rima poročajo, da bo osebje jugoslovanskega poslaništva pri italijanski vladi odpotovalo prihodnje dni. Našim dragim naročnikom in bralcem želimo iz vsega srca, prepričani, da se bo naša želja uresničila: Naj bi za velikim petkom, ki ga preživlja naš narod, čim prej prišla velika nedelja! DRUŽINSKI TEDNIK Velikonočna procesija NAPISAL JANEZ ROŽENCVET Zelje in sanje so naštevale obleko iz blaga, ki ga je oni teden videla v oknu velike modne trgovine, pomladni plašč, v katerem bi bita tako gosposka, čudovite čevlje, ki jih je že neštetokrat občudovala in ki bi 6e kakor nalašč prilegli obleki in plašču, idealen klobuk v vitrini najdražje mo-člistke, pa nogavice iz prave svile, prcžlahtno usnjeno torbico, šal, robčke, rokavice ter še toliko drugih intimnih malenkosti, da ni niti izračunala, koliko celih mesečnih plač bi bilo za vse skupaj treba. V resnici pa je imela za pomladno prenovitev, ki je v Ljubljani pred veliko nočjo skeleča skrb toliko deklet, bore tri sto dinarjev na razpolago. I n še te uboge metulje ai je komaj v dolgih mesecih prihranila, celo od ust si je zaradi njih pritrgovala. Ro je tedaj oblekla staro obleko, ki je imela 6umo prenovljen ovratnik in popravljene rokave, obula cenene Prelogove nogavice in Batove čevlje, dela na glavo klobuk, ki ga je bila predmestna modistka ie drugič modernizirala, ter ogledovala oguljene in pošite rokavice, je bila slabe volje. Ni čudno, zakaj vselej je človek slabe volje, kadar se zave, da je stvarnost le žalostno pogorišče želja in sanj. Sklenila je, da ne pojde v mesto, in da to pot ne bo gledala velikonočne procesije. Čemu naj se nastavlja prezirljivim pogledom znank in neznank, ki bodo vse nove in po zadnji modi oblečene. Ti pogledi tako neznosno režejo in zbadajo, poseimo če človek pomisli, da je ženska kaj lahko lepo oblečena, če ima bogatega očeta, bogatega moža, ali če se... Slednje je že mislili grdo, in sploh je v mestu praznovanje Vstajenja hudo nekrščansko. Namesto da bi v srcih vstala vera v novo življenje, polno ljubezni, dobrote in lepote, se le še huje razčeperijo napuh, zavist, lakomnost, škodoželjnost jn vsi drugi grehi. Odiešcnikovo Vsta- Ameriška... Klub sovražnikov vraževernosti] in vsi drugi greh jcnje slave, pa Odrešenika le še bolj na križ pribijajo! Ne, v naravo pojde, na zrak in na sonce! To bo tudi za zdravje koristno, ko tolik del življenja prebije"v pisarni! . Tudi ta sklep je razumljiv, zakaj narava, zrak, sonce in skrb za zdravje so Hiarsikdaj edina uteha ljudi, ki imnjo premalo denarja Sla je po stranski poti v tivolski gozd ter sedla na klop. Klop je bila malo v bregu in izbrala si je konec, kjer 60 bila tla višja in sedež zato bolj tidoben. Najhujšo nejevoljo je .6 pre-tnišljanjem Že prebavila. Začutila je vpliv pomladnega zraka in sonča, ki je sijalo v gozd med prvo zelenje bezgovih grinov, na blazine belo evetečih veternic, na jate žafrana in pasjega zoba ter na ilovnato pot, posuto tu in tam s peskom in pomarančnimi olupki. Neka cnnotična trudnost jo je obšla in lotevalo 6e je je ono trpko sladko občutje, ki se mlad človek v njem tako blagodejno prijetno sam eebi smili. Tedaj je prišel po poti s precej naglimi koraki moški, ki se je nenadoma ustavil ter s kratkim .Dovolite!« sedel na drugi konec klopi. Ne da bi se ozrla, je komaj viduo prikimala in bolj trdno prijela svojo torbico. 'Premišljala je, čez koliko časa lahko vstane in odide v ono stran, od koder je moški prižel, ter tako pokaže, da ji ni nič mar zanj in da ne pozna strahu. »Gospodična, lepo je, da praznujete današnji popoldan v prebujeni naravi in ne v mestnem trušču, ki je pri tej priliki še posebno zoprn.t Nesramnež, kaj ga briga, kje in kako praznujem 1 Kdo ga je prosil, naj moje misli ugiblje! Najbolje odgovorim, ie molčim. In od nejevoljo je nekoliko zardela. tlogme, trdn je, Le kaj mi je dalo to čudno misel, ko sem jo zagledal? Ce. odhajanj brez slovesa in brez ceremonij, ali pi smešna želja, da naj me v |wnedeljek, ko bodo časopisi o meni pisali, vsaj ena duša drugače in mileje sodi? Prav za prav je to nekakšna cmeravost, ali v mojem položaju je majhna blamaža brez pomena. Uzrl je na drugi strani jmta ptičji zob, ki se je prebil v kotaujiri poleg de-bla skozi debelo plast listja. Stori enako in vztrajaj, mu je pvišlo na um. In ker je čutil, da bo vsak hip vstala in odšla, je dejal, le da je nekaj rekel: »Gospodična. narava je res čudovita. Poglejte, onile pasji zob je moral predreti kdo ve koliko listja, da je pokukal na dan Pravi čudež, da je v lužni rastlini taka moč!« '.Res je čudež, da pokaže rastlina moč brez nasilnosti.« je pikro odvrnila ter vstala, ne da bi se nanj uzrla. Presenečen ae je zdrznil in skoraj zaklical: -»Gospodična, nobenega teh namenov nimam, ki mi jih morda na tihem prisojate! Hote! sem ie..« V glasu je bilo nekaj, kar jo je prisililo, da «e je obrnila in obstala. Povprečen moški je bil, par let starejši od nje, ne lep ne grd. Gblekn ni bil« kaj posebnega, pa tudi ne slaba. Srajco je imel svežo, ovratnico novo in lica spodobno obrita. Oči *o bile »'lažne, iz njih je sijsl« proseča zadrega. Morda je brezposeln zasebni uradnik, ki je napravil dolg in čuden uvod, da bi jo riednjič poprosil sta nekaj dinarjev? Moj Bog, dosti h od ega je na svetu in naj bo v božjem imenu! Ali strali, ki ga je na tihem občutila pred neznancem, jo je minil in sprevidela je, da ga je brez potrebe žalila. »Oprostite, nisem mislila tako, kakor ste razumeli. Hotela sem le splošno reči, da kaže dandanes svet več nasilja kot resnične moči.« Prav imate in dobro ste povedali... ali kaj pravite, koliko listov je moral ta jvisji zob predreti?« »Kako naj vem?« — ee je zasmejala. Saj je bilo vprašanje očitno čisto nekaj drugega kot to, kar je hotel povedati. »Čakajte, da pogledam,« je dejal. Vesel je bil, da jo je zaustavil, ter je naslednji hip že čepel poleg pasjega zoba in jemal proč predrte liste. Nekaj listov je šlo gladko, ali globlje je bilo listje vlažno in sprijeto. Vzel je nožič ter zarezal kolobar okrog rastline. Med delom je govoril. Pristopila je korak, dva, bliže. Početje tega človeka je bilo nenavadno in prav za prav smešno, ali hkrati ee ji je zdelo nekam ganljivo. Kakor otrok je bil, ki bi rad odraslega pri sebi zadržal s tem, da mu razkazuje svoje igrače. Zdaj je privzdignil iz-k roženi kolaček stlačenega listja ter iz zareze, ki jo je bil naredil od srede do roba, previdno izmotal stebelce. Z začudenjem sta ugotovila, da je bil kolaček stlačenega listja dva prsta debel. Če je zarezo stisnil, ee je poznala skozi kolaček luknjica s šilom prebodena. In nežna rastlina jo je napravila brez orodja, s samo tiho vztrajnostjo in z ono nepojmljivo močjo življenja, ki hoče priti na sonce 1 Z nekakšnim spoštovanjem sta se hkrati ozrla na nezuatnega junaka, a na pol razcveli cvet pasjega zoba je slonel na robu izkrožene kontanjice. Spodnji del stebelea je bil bel in šibek ter ni mogel vzdržati teže dveh listov in cveta. Zamišljeno je dejal: »Poglejte, premagane ovire so mu bile potem opora!« Pobral je zavrženi kolaček, ga pretrgal na dvoje, naravnal rastlino ter »tlačil obe polovici nazaj. Pasji zob je spet stal, čeprav se je zdaj malo poniglavo držal. »Tako, zakaj naj bi nedolžna rožica zaradi najine radovednosti trpela!« je menil, ko je delo opravil. Prezrla je besedieo »najine«, ki bi sicer lahko izdajala vsiljivo solidari-ziranje, zakaj iz njegovih besed je vela ista obzirna nežnost, ki jo je opazila že prej, ko se je trudil, da ne bi rastline poškodoval ali pokonžaL Zato ee ji je zdelo samo ob sebi umljivo, da je stopala poleg njega, ko je jel praviti, koliko bolje ima rastlina od človeka. Rastlina predere na sonce, človek je obsojen, da gloda in gloda brez upanja, da bi se kdaj preglodal. In vtis smešnoeti in čudnega vedenja je izginjal, ko je jel praviti zgodbo svojega življenja, vsakdanjo zgodbo ti-sočev mladih ljudi. Mladost in šolanje v revščini, veliki upi, po toliko letih pa zgolj skromno življenje v službi pri šrktavem gospodarju. A še bi človek maneikaj prenesel, da ne bi bilo velikega razočaranja, ko je človeka zaradi trenutnega bleska prevalila duša, ki ji je največ zaupal. V marsičem je bila njegova zgodba za čudo podobna njeni in dobro ji je delo, ko je slišala besede, ki bi jih bila kdaj že sama rada komu položila. Šla sta mimo vodnega rezervoarja in za hip je j>ostal ter se ozrl na deeuo in levo. Potem je nadaljeval z ono trpkostjo, s katero človeški jezik olajša človeško srce. Ker je »amn enako občutila, je rekla zdaj pa zdaj tolažilno besedo, ki mu je očitno dobro storila. Tako je haš v trenutkii, ko je hotel reči, da po vsem tem rea ni vredno živeli, dejal: '»Ali vsega tega mora biti kmalu konec. Spoznal sem, da je škoda tra-tjti ča« pri kramarskih šfertavcih. Pri velikem podjetja si moraiu poiskati-služim, tam bom napredoval, če sem res »posolmii. Pri velikem podjetju ima človek tudi več zadoščenja od dela. ker ne služi ves otirat zgolj skopuškemu poedincu.« V resnici ni imel še nikoli te misli. Prišla mu je v trenutku in zdela 6e mu je tako prava in odrešilna, da je ves navdušen še naprej razlagal načrt. čutila je, da govori besede, ki bi jih eieer nikomur ne zaupal, razen njej, in opazila je, kako se mu je obraz spremenil. Samozavestni obraz se ji je zdel lep in velike besede mi tudi njo povzdignite. Prišla sta na vrli in se zatopila v razgled. Daleč za barjem so *e svetile cerkvice «» Goleni, na Kureačku, na Visokem, iz Ljubljane tnal njima so doneli zvonovi in mimo mesta so imele oči pol v hribovje ob Savi. Nad vso pokrajino je sijnlo pomladno sonce. Kako je svet velik iu bogat, človek pa tako reven,« je nehote vzdib-niU. »Ne, ni reven, ker »vet ni tistih, ki so v gruntnih bukvah zapisani za nje- Črna mačka, številka 13 in petek — najhujši strah babjeverneževj Ne»vyork, aprila, Robb Winston, mladi ameriški zdravnik, je pred nekaj leti ustanovil klub sovražnikov vraževernosti. Sklenili so, da se bodo z vsemi sredstvi borili proti babjevernosti in veri v usodo. Ta nenavadni klub je štel vsega skupaj 20 članov, ki so prisegli, da bodo vsako jutro namenoma vstajali z levo nogo, v petkih sklepali važne odločitve, zmerom prižigali tri cigarete z eno vžigalico in se nalašč večkrat s praga vračali domov. Poleg tega so najeli veliko črnih mačk in jih tako izurili, da so jim kar naprej skakale čez cesto. Skratka: člani Win-stonovega kluba so se norčevali iz vseh babjevernosti. na rovaš tistih, ki še niso pristopili h klubu. Klub je pa zaradi svoje nenavadnosti in originalnosti z dneva v dan pridobival novih članov. Nekaj let so bili člani kluba zadovoljni in bilo jih je zmerom več. Nekega dne se je pa zgodilo nekaj, kar je celo samemu ustanovitelju kluba Robbu Winstonu dalo misliti. Winston je šel z neke gostije, pa mu je na cesti prestregel pot ko vran črn maček. Winston se je seveda smejal in šel dalje. Nenadno je pa za ovinkom nesrečno padel in si zlomil roko. Isti dan sta imela smolo tudi dva druga člana kluba. Nalašč sta v petek igrala za visoke vsote in izgubila veliko premoženje. To pa še ni bilo dovolj. Takoj naslednji petek je pri enem izmed članov kluba izbruh- šDa Je Aspirin nil požar in uničil njegovo stanova-1 vžigalico. nje. V klubu neustrašencev je tedaj* završalo. Na dnu duše se je vsak lej bal. VVinston je predobro poznal svo-* je pristaše in takoj uganil, kaj se go-j di v njihovih dušah. Sklenil je zato,', da jim bo z izbranimi besedami po-51 jasnil, da nesrečni dogodki nimajo« prav nobene zveze z vražjevernostjo,j temveč so čisto naravnega izvora. Takoj naslednjega dne je povabil] Winston člane kluba na sejo in jim« govoril. Nenadno se je pa sredi go-« vora iz neznanega vzroka podrla ste-« na v govorilnici in pokopala pod se-l boj precej »neustrašencev«. Na po-] moč so prihiteli gasilci in rešili tri-• krat 13 članov kluba. Winston se paj # _ še ni dal preplašiti, temveč je pred * /1/U/)////> lagal svojim poslušalcem, da zboro-J vanje nadaljujejo na prostem. Vsi soj . „ . . . , >• loj bili s tem zadovoljni in Winston jej zajamcuje vtisnjeni „Bayer -)ev na prostem govoril dalje J krjž> Aspirifl je Učinkovit1, 0& Toda ne dolgo. Nenadno so se# v| V *. , . u iPi zbrali črni oblaki in še preden se jeiŠKOaljIV Ifl S6 GODI V VSGil ” klub »neustrašencev« mogel umakniti« kSITlclh pod streho, je lilo kakor iz škafa. Pri« 1......‘ tem se je eden izmed njih hudo pre-1 hladil, dobil je pljučnico in po nekaj« tednih kljub skrbni negi umrl. • | To je bilo pa celo najvnetejšim pri-* SE 2S El — •— Stašem kluba preveč. Zdaj so za vsej —~ — — = — — = “ dolžili ubogega Winstona in njegovo« idejo, da bi ljudi odvadil vraže ver-* nosti. Na eni izmed naslednjih sej, kij pa ni bila v petek, so člani kluba slo-* vesno preklicali prisego, da bi vsta-J j ali z levo nogo, pa tildi treh cigareti na dan ne bodo več prižigali z enoj y«u in. »od s. m. t»? o« 53. mn« im« na&Adni Za viak prispevek v tej rubriki plačamo 30 din Priprave za Kolumbovo proslavo Newyork, aprila. Leta 1942. bo 460 let, odkar je Krištof Kolumb odkril Ameriko. To obletnico bo vsa Amerika proslavila na kar najsvečanejši način. Kakor poročajo iz Ban Dominga, glavnega mesta črnske republike San Dominga, so že pričeli graditi velik spomenik, ki ga hoče postaviti Amerika v spomin človeka, ki jo je prvi odkril. Spomenik bodo postavili na otoku San Salvadorju, na katerega je Kolumb po dolgi vožnji prvič stopil. Zgradil ga bo pa arhitekt Glave, ki je na tekmovanju med 485 arhitekti zmagal. Spomenik bo postavljen v obliki orjaškega svetilnika, ki se bo visoko dvigal iznad drugih zgradb. Vse zgradbe bodo tvorile harmonično celoto. V sredi bo grobnica velikega Genovčana. Ves sklop stavb bo imel obliko križa. Razsvetljava bo tudi napeljana v obliki križa, ki bo tako velik, da ga bodo lahko ladje in letala iz velike daljave opazila. Poleg svetilnika in Kolumbove grobnice bodo zgradili tudi Kolumbov muzej, vseučilišče in knjižnico. V bližini bo pa veliko letališče. V načrtu je tudi znanstven zavod za tropsko poljedelstvo. Ideja za to proslavo se je rodila že pred nekaj leti na otoku, ki ga je Rclumb imenoval Hispanilo. Priprave za proslavo so poverili posebnemu odboru, ki mu predseduje nadškof San Dominga Ricardo Bittini, po redu Italijan. V Ameriko je prišel kot misijonar, naselil se je v San J Domingu in tu postal nadškof. Bittini J Košati ja ob neprttVem C08U je posvetil svoj študij življenju in? , .. . , smrti Krištofa Kolumba. I Bl1 « pekami pnea tegale (to t it (jrJ JcCL * Republikama San Domingu in Sani Na 'Hci je w nizlcimi koru*' Salvadorju je uspelo pntegniti k Ttrucami košatila lepa, bela proslav! vse drfe^ Amerike in na ta«žo-tiskali ljudi s pospravljene ceste, tramvaj ee je ustavil in umaknil na-laj, na oknih so gorele sveže, iz Prešernove ulice je zamolklo odmevala godim in nujreto pričakovanje se je pojavilo na obrazih. Judi sama je bila venela in z zadovoljstvom je ugotovila. da je vendar več ljudi v starih kakor novih oblekah. Zdaj so redarji |»gnali zadnje otročaje s ceste ter že enkrat popravljali špalirje, ki so uhajali čez roli. Godba je imela liaš pavzo in med zvonjenjem zvonov se je mimo pošte prikazala Zveličarjevu soha z zmagoslavnim liamlercem. Za njo so se zableščala trobila, iz katerih je hip nato zadonela vesela koračnica. Za železničarsko godbo so se v sprevodu štirih kil bele moke štruco, in sicer samo za drobtine? Priča. Brezposelnost Ko sem bil pred kratkim na obisku pri sorodnikih, sta prišla dva brezposelna, stara okrog 35 let, in Pr°' sila vbogajme. Dejala sta, da sta brez dela in da ta dan nista še ničesar zaužila. To pripovedovanje sm° vsi z zanimanjem poslušali. Gospoda? je prinesel vsakemu koš lepega, rženega kruha, jaz sem pa dal vsakemu izmed njih 3 din. . . Ko sta odšla, smo se pogovarja** 0 njih življenju, a obenem smo g*e' dali za njima; spremljal ju je na» hišni pes. Ko sta se za kakšnih metrov oddaljila od hiše, sta smeje se vrgla vsak svoj kos kruha psu n* s hitrimi koraki, ozirajoč se nazaji odhitela svojo pot. J. F. F. »Pregledal vas bom...«. Pred dnevi san čitala oglas, ^ dobi službo čedno dekle, in sicer ko sobarica. Ker sem iskala službo in s ; želela nekaj primernega, sem se ; predstavit Sprejel me je prileten Ispod, zdravnik. 1 Bila sem mu všeč in že sva se I vsem dogovorila, ko me je začel spr®' ! sevati, ali imam fanta in ali sem ! nedolžna. Nazadnje me je hotel P?®' ! gledati in je zahteval, naj se slečen’: ! Morala som pobegniti, da mi 11 • res postalo slabo. T.*L Ali je to prav? Oktobra lanskega leta sem dobil® po tovornem prevozu nekaj krompirja. Na odhodni postaji je br® plačal prevoznino, kolikor so vrstile bratovščine z banderi, Klariče in Križarji z gozdiči venčnih prapor-jev in banderc, palri in pobožna množica s svečami. Občutek veselega slavja 6e je stopnjeval in dosegel višek z vojaško godbo, ki je intoni-rala: »Zveličar naš je vstal iz groba...« Srca so bila pripravljena na občutek svetosti, ki ga je zbujal pogled na Najsvetejše pod zlatim nebom, ob katerem so zvončkljali ministranti. Množica v špalirju se je pripogibala in križala. Procesija je odšla mimo, ljudje so ee prerivali sem ter tja, tramvajski zvonci so udarjali in vse je prevzelo neko odrešilno ve6elje. Znašla sta se na piomeuadi, kjer je bil tok sprehajalcev ie v pravi strugi. »Pa je vendar lepa, velikonočna procesija!« »Da, lepa je* in veličastna, kakor je —_______________ — — lepa in veličastna večna vera vstaje-! jn zdaj p<( šestih mesecih ®“ n ja v novo življenje, polno ljubezni,, obvestili da dnlcuiem še »te lepote in dobrote. Iz hvaležnosti, da sera po vaši zaslugi letos gledal procesijo s pravimi očmi. bi vas zdajle rad kam povabil, pa na žalost nimam denarja. Toda jutri bom imel denar in prosim vas, ne zavrnite mojega povabila na izlet!« Začudeno ga je pogledala. Uganil je njeno misel iu dejal: »Tudi to vam lahko povem, kje Innu denar dobil. Še nocoj |>rodam znancu samokres, ki ga imam v žepu, ker sem si hotel pred tremi urami%----------------- _ kje v gošči pri rezervoarju z sj želite malo razvedril«’ končali življenje. Mislim, da ga zdaj ne potrebujem, odkar poznam vas, in* pOteBl SMlte . da napravim dobro ku|)čijo. čep«v:__ ,,nrnWm:1ram fpdmlCU«' ga bom moral v izgubo prodali.« «po »UrUZinSKCITI me obvestili, da dolgujem še znesek, češ da so mi premalo čanali. .j Kaj bi vi rekli, če bi v trgov”* kupili neko količino blaga in PlaC®0 kolikor zahteva trgovec, pa bi vam P šestih mesecih rekel, da ste pren”ri plačali? Mislim, da vsak trgovec, roma obrtnik pove svojim usluzbe cem, po kakšni ceni se prodaja blas* I. A- ♦o****4 :če Vam je težko pri srcl1 H. C. ANDERSEN SVINJSKI PASTIRČEK Najumetelnejše je bilo pa to: če si pomolil prst nad soparo, ki se je kadila iz lončka, si takoj lahko zavohal, katere jedi kuhajo na ognjiščih v mestu. Kajpak je bilo to vse kaj dru gega kakor vrtnica! Da. da, to ni bilo kar tako. M Tedaj je pa prišla mimo princeska z vsemi svojimi dvornimi damami; ko je zaslišala m lo-dijo, je obstala in se je kar razveselila, kajti ,Oh, ti ljubi Avguštin.* je bilo edino, kar je znala tudi ona zaigrati, in še to je igrala samo z enim prstom. »Saj to je tisto, kar jaz znam,« je dejala. »To mora biti pa izobražen svinjski pastirček! Poslušaj, stopi dol in povprašaj, koliko stane to glasbilo!« In tako je morala ena izmed dvornih dam stopiti k pastirčku, toda poprej je še obula cokle. Počrnite s svinčnikom predele s pikami in zagledali boste ljubko domačo živalco. Majhen ptiček se je že precej dolgo motovilil okrog krokodila, po katerem so lezli veliki in majhni črvi. Vendar pa ni imel toliko poguma, da bi zletel na krokodila in se s slastjo lotil črvov, 2e večkrat je namreč požrešni krokodil hlastnil po njem. Nekega dne je pa zaslišal, kako krokodil, ta velikan, stoka. Z repom je udarjal tako močno po tleh, da se je kar zemlja tresla. Hripavo mu je zaklical: »Joj, dragi ptiček, pridi hitro in mi pomagaj! Ce mi ne pomagaš, se bom zad^Sil. Huhuhu.« je sto- kodil in je pomežiknil z enim očesom. »Bodi vendar zadovoljen, da te nisem požrl, ko si bil v mojem žrelu. To je vendar dovolj veliko plačilo.« »Oho,« se je razčeperil ptiček, »če je to tvoje mnenje, potem te »Koliko pa hočeš za lonec?« je vprašala dvorna dama pastirčka. »Deset poljubov od princeske.« je dejal svinjski pastirček. ■s LjUBLjANA, Moltova 4 = fFiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit? bom drugič mirne duše pustil, da se zadušiš, ti grda, nesramna spaka. In ljudje bodo tvoj zarod uničili in iz tvoje kože bodo delali jermena. Le verjemi ml: Kdor ne drži obljube, temu se bo kmalu stotero povrnilo!« :rokodil se je najprej razburjenemu ptičku smejal, potem se je pa vendar zamislil in menil: »Ti si pa res pogumna žverca, in res ni potrebno, da bi šel po deželi glas, da krokodil ne zna biti hvaležen. Dobro te bom poplačal. Vse svoje življenje smeš z mene pobirati žuželke, pa ti vseeno ne bom prav nič žalega storil.« In tako se je tudi zgodilo. Ta ptiček, ki ga imenujemo ptič deževnik ali krokodilov čuvaj, v resnici živi v Afriki in Egiptu na krokodilu in pobira z njega mrčes, s katerim se hrani. Celo v krokodilovo žrelo sme smukniti in iz njega pobirati žuželke. Zato ga pa opozori s svojim vpitjem na nevarnost, kadar se mu približajo ljudje ali živali. »Bog nas obvaruj!« je dejala dvorna dama. »Da, drugače ga pa ne dam,« je odgovoril pa stirček. »No, kaj je dejal?« je vprašala princeska. »Ne upam si povedati,« je odvrnila dvorna dama, »tako strašno je!« kal. »če mi pomagaš, te bom stotero poplačal.« »Pomagam naj ti? Toda kako in s čim?« je zapel ptiček. »Huhuhu, v grlu mi je obtičala koščica, ki me bo zadušila,« je pr-skal in sopihal krokodil. »Hitro, Pomugaj mi! Zlezi v moje žrelo in ftli izpuli koščico. Joj, kako to boli!« . Biti v krokodilovem žrelu ni prijetna stvar, posebno pa še ne za tako majhnega ptička. Preden se Je pa lotil dela, je bil toliko prebrisan, da je vprašal krokodila: »Ce ti pomagam, kaj pa dobim za plačilo?« »Boš dobil, boš, dosti, zelo dosti,« je javkal krokodil, »toda zdaj me hitro reši. Au, au, au!« Ptiček ni nič več pomišljal, tem-Yeč je skočil globoko v strašno zrelo. Dejal si je: kdor tvega, ta VsPe, in je poiskal koščico. Našel jo Je zapičeno v goltancu. Toliko časa je vlekel in imel z njo opravka, da jo je le srečno izpulil. »In moje plačilo?« je vprašal. »Plačilo?« mu je odgovoril kro- Najnovejili šlagerji za ples in petje vedno na ploščah »Potem pa zašepetaj!« In tako je zašepetala. »Nespodoben je,« je dejala princeska in odšla dalje. Ko je pa storila nekaj korakov, so že ljubko zadoneli kraguljčki: »Oh, preljubi Avguštin, Vse je proč, proč, proč!« Glavno zastopstvo Mcinel & H e rol d — Maribor Zahtevajte brezplačno seznami.' ZA SPRETI^ flp j "N KO Tako važno je, da so cvetlice na jedilni mizi v nizki posodici. Pa tudi sicer je pogled na velike cvete s kratkimi peclji zelo prikupen. V ta namen si kupite ali dajte napraviti pločevinasto posodico, približno 3 cm globoko, s širokim robom, na katerem bodo počivali cvetovi. Skledico popleskajte sinje ali pa svetlozeleno. Posebno lepo bo, če boste skledico položili na kos zrcala, ki ne bo samo odražal lepih barv cvetlic, temveč lovil in odbijal svetlobo. Naša kopalnica bi morala biti podobna »škatlici« ne pa ropotarnici, polni praznih škatel in steklenic. Kes je, da takšne reči ne gre zameta vati, ker »čez sedem let vse prav pride«, treba jih je pa spraviti tako, da ne kvarijo lica našega stanovanja. Tudi ni kopalnica prostor, za katerega bi bile dobre stare, zašite zavese! Z malo denarja lahko napravite v njej red, svetlobo in prikupnost. Za škatlice in stekleničke in drugo ropotijo si dajte napraviti preprosto belo popleskano omarico, ki jo pritrdite na zid, tako da ne dela napotja. Umazano perilo boste spravljali v stolček, ki ima pod sedežem prostor za .perilo. Za zavese kupite pisano, sveže blago, po možnosti prozorno, na tla pa pogrnite kopalno preprogo, živo obrobljeno. Kmalu se vam kopalnica ne bo zdela več pust, mrzel prostor, temveč najljub-kejši kotiček v vašem stanovanju. Zivlienie nai teče dalie Naša kuhinja Kljub vsej negi so cvetlice v vazi spet tako hitro ovenele. In vendar ste jih vsak dan vzeli iz vode in odrezali košček stebelca. Toda pozor — ravno to je bilo napak! Kajti ko ste cvetlice vzeli iz vode in jih na zraka pristrigli, ste spustili zrak v fina. vlakenca; tako so zračni mehurčki zaprli pot vlagi. Stebelca morate torej zmerom pristriči pod vodo. Resnemu času t/remo nasproti. In v nas vslaja plaho vprašanje: ali smo oboroženi zanj do z ob, kakor se spodobi? Tokrat ne mislimo na toplo obleko, ne na zaloge sladkorja ali bele moke, temveč samo na srce. Na srce, ki je v velikih dneh, ki so za nami, bilo tako pogumno in pripravljeno za vsako žrtev. In kako je z njim danes? Ali je to srce, ali so ta mnoga navdušena srca še zmerom pripravljena? Pripravljena za žrtve, za pogumna dejanja in predvsem pripravi jena za potrpljenje? Ali so morda že spoznala, koliko teže je, odpovedati se velikim dejanjem in se vživeti v drobne skrbi in nevšečnosti suhe vsakdanjosti? Vse prisluhnimo pazljivo njih utripu, kajti le če bomo zaznale, da bijejo prav tako kakor so bila prvi dan — pogumno in nemajno zvesto, bomo lahko mirno pričakovale vsega, kar še utegne priti. Cas, ki v njem živimo, je izreden, vendar naj si nobena zato ne domišlja, da je sama nekaj izrednega, nekaj drugega kakor vsi drugi. V takšnih razdobjih se namreč čudovito pokaže, kdo je slabič in sebičnež. Pomilovanja vredni so pa tisti ljudje, ki pri najboljši volji ne vedo, kako naj se v takšnem času ravnajo. Iz-gubljehi so za listo človeško skupnost, ki ji ne pravimo več .družba', temveč tovarišija dobrih v hudih dneh. Razumljivo je, da bo zdaj marsikatera izmed nas ostala sama doma. Od vsake posamezne je odvisno, ali se bo znala vživeti v nove razmere, ali si bo znala življenje uredili tako, da ho tudi samota vzdržna in — bodimo optimistične — kdaj pa kdaj celo prijetna. Spel bodo to umetnijo znale bolje tiste, ki so duševno zrelejše in ki se že po svoji naravi laže prilagode. Za vse druge bo pa novi čas trda šola učenja in preizkušenj značaja. Pravica in dolžnost človekova pa je, da se po svojih najboljših močeh in v svojo korist prilagodi tisti obliki življenja, ki je tisti čas zanj edino možna. Poskusimo! AN RENA OROO UUtlJkNA MAKIBOR te hočete koga razveseliti, mu pripraviti majhno radost za god, rojstni dan, sprejem ali slovo, ga razveselite na preprost in ljubek način: polovico pomaranče denite na majhen krožnik, potresen s sladkorjem. Na zobotrebce pa nataknite koščke sardin, oliv ali drugih delikates, ter jih zataknite v pomarančo, ki bo na pogled kakor blazinica za šivanke. Zraven spada kajpak še steklenička finega likerja ali kaj podobnega. Ko bo slavljenec pojedel delikatese, se bo odžejal še s svežo pomarančo. Za otroke boste nataknili na zobotrebce fine sladkorčke in slaščice in namesto »žganega« pristavili čašico mleka ali sadnega soka. Prav gotovo vsaka pozna ljudi, ki žive sami sredi družbe in so vseeno srečni. Od njih se naučimo, kako je treba živeli, da osamljenost ne postane breme, temveč da se privadimo nanjo, kakor na nove čevlje, ki jih tako prej ali slej s hojo prilagodimo nogi. V življenju je treba ceniti tudi drobne radosti. Mislim liste, ki jih storimo sami komu drugemu, pa tudi tiste, ki nam jih stori naš bližnji mimogrede. Ne razveseli se samo tedaj, če dobiš za god veliko darilo, bodi vesela tudi šopka poljskih cvetlic, ki ti ga je tvoja tovarišica prinesla s sprehoda, bodi vesela sončnih žarkov, ki so te zjutraj zbudili in ki tako pridno priganjajo brstiče, da zelene v novo pomlad. Skušajte spoznavati .lepoto narave. Narava je naša najboljša prijateljica, ker se nam zna prilagoditi, če smo veseli, ali če smo žalostni. V naravi pozabiš vsaj za nekaj časa skrbi, ki te teže, zato ji vračaj milo za drago in ne čepi doma, zakopana v mračnih mislih, temveč pojdi na sprehod in odpri oči. Lepota je celilo za odprte rane: Morda se bo ta ali ona laže dojela v glasbi, v likovni umetnosti ali v dobri knjigi, to je vseeno. Glavno je, da ji bo pomagala najti mir in duševno ravnovesje. Otresite se sleherne domišljavosti, pa tudi občutka manjvrednosti. Danes si vreden toliko, kolikor prispevaš k splošnemu blagru. To je današnje merilo za vrednost človeka. In če se kdaj pa kdaj počutile majhno in izgubljeno, osamljeno in zapuščeno, skušajte še tisti dan storiti nekaj, kar vas bo navznotraj okrepilo in vam vrnilo vero vase. In če bo to samo strah ali nemir, ki si ga sama pri sebi spremenila v pogum in samozavest, si tisti dan storila nekaj, na kar si lahko ponosna. Kajti že drugi dan boš dovolj močna, da boš vlila to novo miselnost tudi tistim svojim bližnjim, ki se sami še niso priborili do nje. Življenje mora teči dalje! In vsaka je dolžna, da po svojih močeh prispeva, da bo struga zanj kar najbolj gladka. Saška. KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere četrtek: Krompirjeva juha, regrat v solati. Zvečer: Mlečen močnik. Petek: Prežganka, zabeljeni široki rezanci, solata. Zvečer: Polenta, mleko. Sobota: Zelenjavna juha. kruhovi cmoki, kislo zel.ie. Zvečer: Telečja jetra. Nedelja: Goveja juha z rižem, telečja pečenka, pražen krompir, motovilec. figev kompot. Zvečer: Gnjat, pirhi, čaj. Ponedeljek; Goveja juha z rezanci, rižota, solata, kompot. Zvečer: Dunajski zrezki, solata.. Torek: Guljaževa juha z vodnimi cmoki. Zvečer: Polpeti, krempir v .solati. Sreda: Ričet. Zvečer: Češpljev riž. Jedilnik za premožnejše četrtek: Cvetačna juha, vinska omaka. krompirjev pire, kompot. Zvečer: Praženec. Petek: Polenovka s sardelami.1 polenta. Zvečer: Sircv kipnik.-' Sobota: Zelenjavna juha, špinačni zrezki, solata. Zvečer : Ocvrti možgani, cvetačna solata, kompot. Nedelja: Ragujeva juha, pečena kokoš. mešana solata, ccvrte krompirjev« rezine, kompot, mandljevi rogljiči.'' Zvečer: Narezek, čaj, pecivo. Ponedeljek; Goveja .niha z ocvrtim grahom, nadevane telečje prsi, radič v solati, kompot, velikonočna torta. Zvečer: S slanino pretaknjeni telečji zrezki. Torek: Telečja obara, makaroni. Zvečer: Kranjska klobasa., kislo zelje. Sreda: Paradižnikova juha z rižem, zdrobov narastek z malinovim odced-kom. Zvečer: Pražena jetra. Pojasnila: 'Polenovka s sardelami: V kozici razbelimo 3 žlice namiznega olja, vanj vržemo žlico meke, žlico drobno sesekljane čebule, strok strtega česna in žlico drobno sesekljanega zelenega pe-tršilja. Ko moka in čebula nekoliko zarumenita, vložimo polenovko, opo-pranio in če je potrebno, še osolimo. V skodelici razpustimo žlico paradižnikove mezge in jo primešamo polenovki, dodamo še dve očiščeni sardeli, dobro premešamo in dušimo počasi na zmernem ognju. Medtem olupimo tri krompirje, jih skuhamo, zmečkamo in dodamo polenovki. Vse skupaj pustimo dušiti še 10 minut. Zraven lahko pridamo tudi polento. -Sirov kipnik: Pol kile svežega sira pretlačimo, osolimo, dodamo 7 dek presnega masla, štiri jajca in kozarec pšeničnega zdroba, čist, bel prtiček namažemo s presnim maslom in vanj zavijemo to zmes. Kuhamo jo eno uro v slanem kropu. Kipnik bo lepo narasel; ko je skuhan, ga razrežemo, potresemo z drobtinicami in zabelimo s toplim presnim maslom. Sirov kipnik je tudi izboren dodatek k mesu. :lMandljevi rogljiči: Iz četrt kile moke, 10 dek presnega masla, 10 dek sipe, 10 dek zmletih mandljev, soka pol limone in dveh rumenjakov zamesimo testo. Gnesti moramo hitro, da se maslo ne prične topiti. Iz testa naredimo dolgo klobaso, jo narežemo na koščke, velike kakor oreh in iz vsakega oblikujemo rogljiček. Rogljičke položimo na dobro namazano pekačo in jih spečemo v ne prevroči počici. Pečene posujemo -z vanilje vim praškom. ELITNA KONFEKCIJA MARIBOR PP/VASA vedno najnovejše Novi kostumi so vse pogooteje dvobarvni. Na naši sliki Vidite sivočrno progasto, nekoliko nagubano krilo, jopica je pa črna s sivim obrobkom. Zraven spada moško oblikovan klobuk. * S ' ■ ■ IIP ... ' ; j c> ZSmK .«r Iz cele vrste ljubkih spomladanskih modelov smo izbrs»U belosinje kockasto obleko, ki je preprosta, a vsestransko uporabljiva in bo gotovo našla dosti pristašinj. Kroj je zadnja moda; zgoraj je nekoliko nagubana, krilo se pa v bokih prilega, sicer je pa nekoliko zvončasto ukrojeno. Za petek iu svefek delikateso Irgo-vine Janeš, Aleksandrova 12 telefon 34-55. Kozmetika in higiena nista razkošje ... in čfe mi boste ugovarjale, da je zdaj preresen čas, da bi mislili na nego telesa, vam ne bom mogla pritrditi. Pametna, nepretirana nega. ki jo terja naše telo ob vsakem času. nima prav nič opravka z resnostjo položaja. Razkošje je samo tisto, čemur se lahko odpovemo, kakor se lahko odpovemo rozini v kolaču, ki bi bil brez nje prav tako dober. Nekatere bodo ugovarjale: »V današnjem času ne utegnem...« ali: »Moj mož je vpoklican, ali naj se zase negujem?« Slabo, zelo slabo. Tako govore ženske, ki nimajo naravne potrebe po zdravi higieni telesa in jim je vsak izgovor dobro došel. Ne, zdaj nameravam govoriti s tistimi, ki so v dvomu, ali imajo v teh dneh pravico do vsakdanje četrt ure telovadbe in do n»okaj tiste neobhodno potrebne nege, ki se ji današnja žena le težko odreče. Pustite te pomisleke! če z redno telovadbo ohranite svoje telo prožno in zdravo, ne koristite s tem samo sami sebi. temveč tudi domovini prav tako kakor rekrut, ki se mora najprej naučiti obveznih vaj na vojaškem dvorišču. Katere ženske so pa najhitrejše, najuporabnejše. najbolj čvrste in duševno uravnovešene v današnjem času? Tiste, ki imajo trenirano, zdravo telo in prav tako v športu prekaljen značaj. Tiste, ki kljub vsemu vztrajno ostajajo pri svojem dnevnem redu — in v ta red je pri sodobni ženski vključena tudi jutmja telovadba. Naše življenje se je z odhodom naših mož in sinov na mejo naše domovine v marsičem izpremenilo; marsikatera mora prevzeti na svoje rame delo, ki ga ni vajena, opravljati mora razne dolžnosti, ki so ji bile doslej tuje, toda zakaj ne bi v ta izpreme-njeni način življenja ne vpletla' tistih starih navad, koristnih in izpodbud-nih? Kajpak moramo ravnati danes z vsemi kozmetičnimi pripomočki tako, da ne bodo pomenili odločilnih izdatkov v našem proračunu, če smo se že dotaknili vprašanji*, ali sta v današnjih časih higiena in ' kozmetika razkošje, moramo govoriti tudi o varčevanju pri kozmetičnih sredstvih. če nočemo, da bi nam sedanja doba zarisala v cbraz dvojnih gub. ne smemo zanemariti nego svoje polti. Dobra hranilna krema za obraz še ni nepotreben izdatek, posebno če smo se že več let, lahko prepričale, kako ugodno učinkuje na našo polt. Ko se bodo naši možje vrnili domov, nas bodo ho-toli videti takšne, o kakršnih so sanjarili ddge dneve ločitve in kakršne so nas zapustili ob slovesu. Skušati se moramo približati tej njihovi želji, kolikor je V naših močeh. Napak bi pa bilo. če bi hotele varčevati tako. da bi imele samo eno ,— na primer hranilno —kremo za obraz, roke, za ponoči in podnevi. To ni varčevanje ali bolje rečeno, to je varčevanje na napačnem mestu. Tako bi porabili veliko množino dragocene kreme tam, kjer si prav lahko pomagamo z glicerinom ali oljem. Marsikatera bo morala zdaj prijeti v roke delo, ki ga ni vajena. Mislim dobesedno. Zena, ki ima za moža vrtnarja — ali katerega koli drugega obrtnika — bo morala — če le količkaj zna — prevzeti njegovo delo, če bo hotela živeti. Posebno skrb moramo posvetiti torej svojim rokam, kajti to ne koristi samo naši zunanjosti, temveč tudi našemu počutju. Za nego rok uporabljajmo vselej dobro ščetko, mastno milo in. po umivanju dobro kremo za roke. Ko smo že .prt milu: ver jetno je, da se bo toaletno milo še podražilo, in ker ga lahko dobro shranimo, še ne bomo obsojene kot kupičevalke, če si kupimo dva ali tri kose, Toliko pač, toda ne več. Z milom, ki ga pravkar uporabljamo, ravnajmo štedljivo vsaj v toliko, da ga vselej, ko ga odrabimo. dobro odtečemo, preden ga položimo v škatlico. Milne ostanke zvežemo v vrečico, ko se jih nabere dovolj, jih uporabimo za milnico, za pomivanje lijakov itd. Lošča za nohte ne puščajmo odprtega. da se preveč ne zgosti; če se nam je pa vseeno to zgodilo, kanimo vanj nekoliko kapljic acetona in nesreča bo popravljena, Varčujmo tudi z vato. Vode za čiščenje obraza nikoli ne kapajmo na suho vato. temveč poprej kosmič vate zmočimo z navadno vodo. Voda se ne bo zmešala z alkoholom ali oljem, prihranili bomo pa pri kozmetičnih pripomočkih". Uporabljajmo spet krpico za puder namesto vate. Kajpak jih imejmo več in jih vsak drugi dan operimo v mlačnem milnem lugu. Kako pogosto vidimo v kopalnicah tube z zobnimi kremami, stisnjene tjavdan ali celo tako nerodno, jja krema uhaja. Vsako tubo je treba stiskati od spodaj navzgor, in sicer tako da zavihneš iztisnjeni konec in po malem vso tubo izprazniš in zviješ. Kozmetika in higiena pač nista razkošje, saj sta tesno povezani z življenjem sleherne sodobne ženske. In praktična, preudarna gospodinja bo tudi v teh časih našla možnost, da bo varčevala in bo vseeno dobro negovana. To ji bo ohranilo zdravje, podaljšalo mladost in ji dalo moči za borbo z nevšečno vsakdanjostjo. S. OKVIRJENJE SLIK velika izbira, nizke cene IVAN GAMBERGER LJUBLJANA, Kolodvorska 18 žuželke: Vzemite 100 gramov moke. 50 gramov galuna v prahu in 25 gramov popra v prahu. Galun raztopite v mlačni vodi. Pustite, da se ohladi petem pa dodajte malo moke (na en liter vode dve veliki žlici moke). To mešanico polagoma kuhajte, in sicer toliko časa, da dobite gosto zmes. še topli zmesi dodajte popra. S tem lepilom potem zalepite vrečko ali zabojček in ju shranite na suhem prostoru. Nasveti za vsak dan P Prihodnjič Pletena spomladan- Hloške zaveznice so draga zadeva in se kljub pažnji rade umažejo. Kdaj pa kdaj jih je le treba oprati. Težavno je pa samovezniee lepo, brezhibno zlikati, ker je blago poševno rezano. V ta namen si že pred pranjem samo-vezniee izrežite iz trde lepenke njeno približno obliko, na enem koncu ožjo, na drugem širšo. Mora biti pa za spoznanje večje od samovezniee. Ko bo samoveznioa suha, jo nataknite na ta modelček in tako jo boste lahko gladko polikali. ska bluza s progami ' v sovražniki krzna! če hočete imeti v jeseni prav taksno, nepoškodovano krzno, kakor ste spomladi shranili, petem morate Paziti, da ga obvarujete pred njegovim največjim sovražnikom —- moljem. V ta namen morate vedeti in izpolniti nekaj važnih zapovedi. Ko meseca aprila ali maja shranjujete krzno čez poletje ga morate predvsem temeljito očistiti vseh madežev. Takšne madeže očistite takole: segrejte v čisti posodi pest otrobov in z njimi zdrgnite madeže na krznu. Nabirajte zmerom s svežimi otrobi, tiste, ki so že pobrali nesnago s krzna, pa zavrzite. To delajte toliko časa, da bodo otrobi popolnoma čisti. Tedaj veste, da je tudi krzno čisto. Tako očiščeno krzno najprej dobro stepite, da bodo odpadli otrobi potem ga pa dobro cščetkajte z mehko ščetko ali redkim glavnikom. Vsaka roka. pa naj bo.še tako lepa, če ni negovana, je grda. Dolge in ozke roke. nežne in bele, to so roke iz preteklosti, roke iz pravljic in romanov. Roka današnje ženske je delovna reka, toda tudi ta mora biti negovana. Osnova vse nege je čistoča. Roke ne smemo prepogosto umivati v mrzli ih vroči vodi. Najboljša voda za umivanje rok je deževnica, če je pa nimate, vsujte v vodo nekoliko boraksa, da jo omehčate. Zjutraj umijte roke z milom. čez dan jih pa namažite z limono in jih z vodo samo splaknite. t’e pa nimate limone, si pripravite milnico in v njej čez dan umivajte roke. Različne madeže od sadja ali krompirja odstranimo z limonovim sokom, pa tudi z limono v kristalu, ki jo lahko kupimo, v vsaki drogeriji, ali lekarni kot limontos‘. Ostanek kristalov ne zametujte, temveč ga shranite z drugimi vred. Po vsakem umivanju roke dobro obrišite, če vam roke spokajo, ni to posledica vetra in mraza, temveč malomarnosti pri brisanju. Roke po vsakem pranju natrimo z mastno kremo ali pa kakšnim sredstvom za roke, toda takrat, kadar jih mažemo, morajo biti malce vlažne, da koža prej vpije maščobo. Nikdar pa ne pozabite namazati rok zvečer pred spanjem! Če imate zelo razpokane roke, ker so že po naravi manj odporne in preveč občutljive za razne toplotne iz-premembe, jih morate sami utrditi. To lahko dosežete z izmeničnimi kopelmi v topli in mrzli vodi. Zjutraj in zvečer držimo roke najprej pol minute v tepli, potem pa pol minute v mrzli vodi in delamo tako 10 minut. Po kopeli jih pa dobro namažemo z mastno kremo. Kadar vam roke zatečejo zaradi premočnega krvnega pritiska, takrat dvignite roke visoko v zrak. potem jih pa stresite v zapestju. Otečene prste pa masirajte od vrha prstov proti tjlani. Modre roke so posledica slabega kavnega obtoka in preslabotnega delovanja v delih, ki so bolj oddaljeni od srca. Zdravilo so izmenične kopeli rok v topli in hladni vodi. Končati moramo zmerom s hladno vodo, in ščetka-njem z ostro ščetko. Prav tako delamo z modrimi nogami. Ali imate vlažne, potne roke? Zdravilo, ki vam bo zanesljivo pomagalo, je tele: Roke kopajte v mrzli vodi 5 do 10 minut, potem pa z brisačo drgnite roko toliko časa. da boste čutili. kako so se vam segrele. Mrzla voda utrjuje in stisne podkožne žleze, ki izločajo znoj, Priporočljivo je tudi kopanje rok v blagi raztopini galuna. Po tem kepanju moramo roke namazati s kremo. Denimo, da so vaši nohti zelo krhki in se vam radi lomijo. Tudi temu lahko odpomorete. V deciliter olivnega olja kanite 10 kapljic vinskega kisa, 15 kapljic limonovega soka in za konico noža borne kisline. Vse skupaj dobro premešajte in držite vsak drug dan nohte v tej raztopini 12 do 15 minut. Star senčnik si popravite ali pa naredite novega doma brez prevelikih stro.kov. Pri tem se držite navodil, ki vam jih prinašamo. Vzemite primerno širok pergamentni papir, ki ga kupite v papirnici, in ga odrežite tako, da bo kakšnih 8 cm širši, kakor je dolgo žično ogrodje, in za kakšno tretjino daljši, kakor je spodnji obod ogrodja. Na približno vsakih 20 cm upognite oster rob, pri čemer pazite, da bodo vsi obrnjeni v isto smer. Ob zgornjem robu lahko vrežete ■ v papir oblike srčkov in vrsto luknjici kakor vidite na sliki, Vanje napeljite močno svileno vrvco. Zvežite jo v pentljo in senčnik poveznite na ogrodje. Na senčnik lahku za okras nalepite ali naslikate pisane oblike cvetlic, srčkov ali kaj podobnega, da bo senčnik čim bolj živahen in bo poživil vašo sobo. Dolga, skoraj tričetrtinska jopica je vtisnila pomladanski modi svoj neizbrisen pečat in dosegla sijajen uspeh. Malo je pa tudi oblačil, ki bi se d-imam tako priljubila kakor ravno te elegantne jopice. In zakaj? Zato, ker vitko postavo še podčrta, obilnejša postava pa v njej priv tako dobrodejno učinkuje. Model na naši sliki je iz vodenozeicncga volnenega tvoriva z dvema vrstama gumbov in učinkovitimi žepi. Krilo, klobuk in rokavice so črne. v začetku nosečnosti lahko vpliva na spol bodočega otroka. Doktor Katase. ki je sicer špecijalist za patologijo, je dolgo let delal razne poskuse, da bi ugotovil, v kolikšni meri lahko vpliva sestav krvi na otrokov spol. Ugotovil je. da so domače zajklje, ki so dobivale hrano, v kateri je bilo dosti kalcija, povrgle moške mladiče, tiste pa, ki so dobivale h-a no z dosti magnezija, pa ženske mladiče. Poskusi dr. Kataseja so pokazali tele uspehe: domače zajklje, ki so se hranile s hrano, v kateri je dosti kalcija: z zelenjavo, mlekom in sadjem, so pri prvem porodu skotile 133 moških mladičev proti 100 ženskim, pri drugem ]K>rodu pa 178 moških mladičev proti 100 ženskim, pri tretjem porodu pa 193 moških mladičev proti 100 ženskim. Tiste pa. ki so jih hranili z mesom in drugo hrano, ki vsebuje dosti magnezija, so prvič skotile vsega skup 70 moških mladičev, drugič 60 moških mladičev in tretjič celo samo 54 moških mladičev proti 100 ženskim. Ce bi to teorijo prikrojili za ljudi — in dr. Katase trdi, da je to mogoče — bi lahko že takoj ob začetku nosečnosti, kmalu po spočetju samo-v jno določali spol svojemu otroku. Zenska, ki bi dva tedna pred spočetjem in dva tedna po njem jedla takšne jedi, ki je v njih dosti magnezija, bi imela vse pogoje, da rodi hčer. Dr. Katase je mnenja, da bo magnezij že takoj ob začetku določil spol nerojenega otroka. Dr. Katase pojasnjuje tudi, zakaj imajo zdravi zakonci več hčera kakor sinov: zdravi ljudje sc navadno hranijo z jedmi, ki imajo dosti mag"-zija in malo kalcija, na primer z mesom. Kalcij je pa potreben za rojstvo sina. Japan Weekly Chronicle. Tokio. Nekatere dražje in občutljivejše vrste fazna terjajo še posebno pazljivo čiščenje. Zato vam za belo. nežno krzno 'n za dragoceno temno, dajemo še posebna navodila za čiščenje. Belo krzno takole očistite: Iz zdrobljenega mavca in terpentina napravite močnik in z njim namažite krzno v vseh smereh. Pustite, da se močnik na krznu popolnoma osuši, ker bo le tako lahko vsrkal iz njega vso nesna-8o. če potem čez nekaj časa krzno dobro pretresete, bo mavec skupaj z nesnago padel s krzna. Takoj nato krzno posujte z lojevcem in ga z njim narahlo odrgnite. Ko ste tudi to opravili. krzno stepite, da bo odpadel Ves lojevec in morebitni ostanki mavca. Naposled ga še oščetkajte z mehko ščetko ali redkim glavnikom in krzno bo belo ko sneg in videti ko novo. MODERNO JE Vstavljeni barvasti deli v krilih. V širino krila vstavimo počez dva do tri dela. Blago z velikim kockastim vzorcem. Iz takšnega blaga delamo plašče z ve-likinfi žepi in zapenjamo spredaj na tri gumbe. Hrbet pada zvončasto. Zepe prišijemo počez. Vezena kita cvetja na črni popoldanski obleki (kazaku) na levi strani namesto žepa. Kazak je krojen kimono z dolgimi rokavi, ki so v zapestju zelo ozki. Lahno nabran zgornji del obleke je enobarven črn. lahko tudi brez vsakega okrasa. Vezenje iz barvaste svile na popoldanskih torbicah iz jelovine. To pisano vezenje na torbici ali rokavici poživlja včasih mrtvo večerno črno obleko. Motivi so lahko cvetice, ptice ali metulji. Ljubka spomladanska čepica z ustrezajočimi rokavicami, kar si oboje lahko sami naredite. Včasih so takšno baržunasto čepico nosili gospodje na vrtu, danes se je pa polastila mode. Ce jo okrasite z vezenimi belimi cvetlicami, rdečimi srčki in zelenimi lističi, sc bo lepo podala košati pričeski in ljubki glavici, črne rokavice pa okrasite z istim vzorčkom in imeli boste očarljiv spomladanski komplet, ki se poda k vsaki temnejši obleki. Monogrami — entei — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši tiUtiek&1fUke>$ UUBUANA, Frantiikanska ulita nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del - •' /jHl': lik?* MATERINA SLIKA | * 12 FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. * 11. nadaljevanje. Bila je tako zatopljena v svoji, mlado materinsko srečo, da je tudi Harryjeva očitna nejevolja ni mogla zbuditi Iz nje. »Srečen? No... lagal bi se, če bi dejal, da sem, Jaz si nisem želel otroka! Premlad sem še jn ti tudi! Ta zadeva je neprijetna!« »Oh, Harry, kako moreš tako govoriti?« Nekje na dnu svojega srca se je tudi mladi lord sramoval, da je izustil takšne besede. Vendar je bil predomišljav, da bi si to priznal. Vendar ga je zabolelo, ko je videl, kako je s svojimi nepremišljenimi in surovimi besedami zbrisal z veselega ženinega obrazka vso srečo, da je potemnel, kakor da bi oblak legel čez sonce. In tedaj se je prvič zavedel, da ji dela krivico. In hoteč popraviti svojo nerodnost, je stopil k njej in jo objel nežneje kakor po navadi. Potem se je hitro poslovil in odšel po svojih potih. Odpeljal se je naravnost v klub, kjer je popil lepo število steklenic šampanjca, da dostojno zalije svoje nezaželeno očetovstvo... Viviana je bila preveč zatopljena v svoje misli, preveč vsa zaverovana v svojo mlado srečo, da bi Harryju zamerila to netaktnost. Harry se ji je sicer zdel čudaški, toda ker ga je ljubila, mu je celo takšne six>drske lahko ooroatila. In tolažila se je z misliio. da se bo Dač vse i^nremenilo. ko se bo otrok rodil in bo Harry ob pogledu nant začutit ponos in srečo očetovstva Za Viviano ie bil otrok prvo in edino *mela bo drobno, rožnato bitje, k' bo čisto, čisto n'eno. Lahko ga bo liubila, ne**ovpia in liub-kovala. kolikor se ji bo fnhoteio. Vso veliko Hnbe^n. ki jo ie niega dni ooklaniala. nokoinemu očetu, j bo odslej posveHta t**mu drobnemu ! bitiu. ki ga nosi pod srcem. še dolgo je tako saniarila mlada ladv. Že ie videla v mislih drobno, 7alito telesce, smešne drobcene ročice, rožnat obrazček s svetlimi, lasnimi očmi. kakršne ima H»’tv. Že je videla njegov smehUai slikala njegov jasni, prodorni glasek... Njen otrok bo niena- tolažba, njeno vse! Ob teh mislih se je prikradel na mladi Vivlanin obrazek tako srečen in spokojen smehljal, da ie bila boli Dodobna sliki starinske matere božie kakor sodobni, moderni ženi, Na'mani pa ženi. ki io ie bil mož užalil v enem najlepših ln najsveteiših trenutkov, kar iih ženska doživi.., Harrv se je tisti večer zabaval na svoj način, ne da bi se spomnil na mlado ladv. ki io ie pustil do* ma sredi novih načrtov in novih sani.. Od tistega dne dalie se ie 7a Viviano marsikai iznremeT''io. Zdsio se je. ks>Vnr da bi se bila sreča spet naselila v nieno zannš^eno, samotno srce. Predaiala se ie sladkim trenutkom, ko ie čutila, kako niene sa-nie postaiaio resničnost, kafco se bitie pod nienim srcem vse boli in bolj prebula in živi svoje življenje. Mlada lady je imela zdaj polne roke dela. Nakupila je najtanjšega belega batista, najmehkejše bele volne, čipk in svile. Sama je pletla, rezala in šivala, primerjala in krojila, skrbno pazeč, da bo imel njen otrok kar naj lepšo in najbolj prak. tično .garderobo*. Hotela je kakor nekoč njena mati njej. sešiti svojemu otroku sama vse povojčke, srajčke ln jopice, vsa tista drobna oblačilca, ki lahko tako očarajo srce mlade ma, tere. »To mu bo prineslo srečo,« je dejala sobarici, ki se je zelo začudila, videč, kako spretna je v šivanju njena gospodarica. Viviana sl je pogosto s tem delom preganjala dolgčas, ki se je je zdaj pa zdaj polotil. Ni imela nobene prijateljice, nobene družbe, in ker jo je Harry še zmerom zanemarjal, je ostala sama s svojimi plahimi sanjami s svojim otrokom pod srcem... Nekoč jo je njen mož presenetil, prav ko je bila sredi dela. Klečala je na preprogi iz belega volčjega krzna, okrog nje je bilo kakor velike snežinke razsejano otroško pe-rilce. če bi jo človek pogledal, tako drobno in mlado, bi se nehote spomnil dekletca, ki se še igra z lutkami. Ko je vstopil Harry, je vprašujoče uprla vanj svoje krotke, srečne oči. Dobila je v odgovor zasmehljlv, nerazumevajoč pogled. Lord Bla-ckenfield je suho vprašal: »Kaj naj pa to pomeni?« »To so srajčke za malega!« »Oh, kako smešno! To pa ni prav nič podobno srajci!« je dejal in dvignil s tal kos platna. »Saj še rokavov nima!« Viviana se je nasmejala: »še ni sešita! Počakaj, da bo končana, pa boš videl, kako bo lična! Se ti nisi imel lepše!« -Kaj? Ni še sešita? Menda ne misliš reči, da kupuješ stvari, ki niso gotove? To je pa res čudno!« »Ah ne,« je dejala Viviana in smehljaj še ni zamrl na njenih ustnicah, »kupila sem blago, šivam pa sama.« »Ti? Najbrže se šališ?« je nestrpno vzkliknil Harry. »Ne, govorim resno,« je odvrnila nekoliko nejevoljno Viviana. »V razvedrilo mi je, da šivam sama opremo za svojega otroka!« »Smešna si, draga moja. Vse to lahko kupiš! Ali ne veš tega?« »Ne,« je spet kratko odvrnila mlada žena, »pri nas je v navadi, da mati sama sešlje svojemu otroku ; i*vo perilo. To mu prinese srečo!« Lord Blackenfield je bušnil v gromek smeh: »Oh, te Francozinje! Kakšna sentimentalnost! To je pa že pre-sm no! Viviana, res mi ni všeč, da tako očitno kažeš svojo malomeščansko vzgojo! Ali slišiš? Lady Blackenfieldova si! Ne pozabi tega!« »Poslušaj, Harry,« je hotela ugovarjati, toda ni je pustil do besede. Razjarjeno je nadaljeval: »Trgovine so zato. da v njih nakupiš perilo... in dojilje so zato, da se ukvarjajo z dojenčki!... Ne pozabi tega!« Koračil je po spalnici z dolgimi koraki kakor tiger, ki je zaprt v kletki. »Opozarjam te že zdaj, Viviana, j da z otrokom ne boš počenjala kakšnih neumnosti! Za dojenčke ni dobro, da so pri materi! Najinega roka bom takoj poslal na Škot-..j: tam ga bodo vzgojili, kakor so bili vzgojili mene.« »Oh!« je vzkliknila Viviana, ki kar ni mogla verjeti svojim ušesom. »Yes, podnebje je pravo za takšne črviče,« je nadaljeval Harry brezobzirno. »Mene so poslali tjakaj. ko sem bil še čisto majhen... In kakor vidiš, sem zrastel v čednega, zdravega fanta! Prav tako bo tudi s tvojim otrokom!« Kar je dejal, je bilo neizpodbitno... Od tistega dne dalje Viviana ni bila več prav zdrava. Preveč skrbi je mučilo njeno mlado glavo. Pogosto je obupavala ob misli, da ji bodo vzeli edino, kar bi imela čisto zase, njenega otroka. Vzeli ji ga bodo in poslali daleč proč med tuje ljudi... z njim ji bodo vzeli vso tisto nežno srečo, ki jo lahko uživajo matere najrevnejših slojev... Včasih se je tolažila z mislijo, da bo morda še mogla Harryja pregovoriti in omečiti njegovo brezčutno srce... Ni si mogla misliti, da bi mogel ta petindvajsetletni tiran uveljavljati svojo voljo tako, da bi mogel ločiti mater od otroka... »Upam, da mi ga ne bodo vzeli takoj po porodu,« si je prigovarjala, »prekruto, prebridko bi bilo, da ne bi imela po tolikih urah trpljenja nobene tolažbe... vsaj nekaj dni naj bi mi ga pustili!« in z naivnostjo devetnajstih let je pristavila: »In v teh nekaj dneh bo potreboval zibelko. Pripravila mu bom čudovito zibel, vso rožnato in z belim pregrinjalom!« Večna mladost ) Anatolu Litvaku, slavnemu režiserju 'Warner-Brosaove Ulmske družbe, se je že nekaj let vsiljevala neka neznana igralka. Da bi se je rešil, se je napo. sled Litvak odločil, da ji bo poveril neznatno vlogo v enem svojih rtovlh filmov. Pri pisanju sprejemne listine se je med njima razpletel tale pomenek: »Ali ste bili poročeni?« »Dvakrat.« »Koliko let Imate?« »Pet ln dvajset.« »Tudi dvakrat?« je raztreseno vprašal slavni režiser. škilusta lepotica Jchn Garfield, znani hollywoodski igralec, je pripovedoval v Studiu o neki gospodični, ki jo je spoznal pri svojih znancih: »Tako škilasta je, da ji sclze teko po hrbtu kadar joka.« BUtrovidnost / Pat 0’Brien, znani ameriški filmski igralec, zelo rad kadi havanske cigare. Kakšen dan jih pokadi tudi deset do petnajst. Pred kratkim je bil pri zdravniku zaradi lahne motnje v pre- Ko je pa prišel trenutek, ko bi morala uporabiti to zibel, je Harry zmignil z rameni. Zdelo se mu je nepotrebno, da bi se še kaj pomenkoval s svojo sentimentalno ženo o tem problemu: on je odločil, da bo otrok takoj po rojstvu moral na škotsko... In čimpreje, tem bolje! In vendar je Viviana upala do poslednjega trenutka... To dekletce, ki je tako rekoč s podeželja prišlo med tolikšno razkošje, si je želelo samo eno: da bi lahko obdržala svojega otroka pri sebi kakor toliko drugih mater na svetu. Neko jutro — po dolgi noči trpljenja — je Viviana rodila sina. »Oh, kakšna sreča,« je zašepetala mlada mati, »sin je!« Upala je, da bo to morda le omečilo možu trdo srce. * Otrok je bil še dokaj čvrst in kako*' vsi otroci prvi dan svojega življenja zaripel v obrazek, z očmi, ki jim ni mogoče določiti barve. Imel je komaj nekaj las. vendar se je Vivlanl zdel čeden fantiček. Bila je sicer nekoliko razočarana nad njegovim rdečim, nagrbančenim obrazkom, toda vendar ga je že ljubila: bil je njen sin! še poslednjič je poskusila pregovoriti svojega moža. vendar tudi to pot Harry ni znal odgovoriti drugače kakor s pikrostjo. »Oh, Viviana, kako le moreš ljubiti to grdo stvarco?« jo je z resničnim začudenjem vprašal. »Pozneje bo najin sin lep. Ne morem si misliti, da ne bi bil čeden fant. Toda zdaj? Zdaj je strašen! Najbolje je, če ga kar hitro skrijeva. V 24 URAH barva, plisita in kemično čisti obleke, klobuke itd ŠLrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere. guši, mongn in lik* domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarn« JOS. REICH LJUBLJANA Počakaj, Viviana, kmalu bo pa tako ljubek, da ga boš res vesela!« »Kdo ga bo pa negoval?« je zaihtela mlada mati. »Pomiri se, darling! Mrs. Berry-jeva bo še drevi prispela v London. Bila je tudi moja dojilja... Vidiš, kako dobro ji je uspelo!« In nasmehnil se je prešerno in navihano: »Saj veš, ljuba moja, moj p mati, lady Hilda, ni bila tako čednostno in nespametno dekletce, kakor sl tl! Za vse na svetu ne bi marala obdržati pri sebi takšnega grdega bitja, kakršno sem bil jaz kot dojenček. Vedeti moraš, da sem bil grd kakor vsi novorojenčki. In šele Mrs. Berryjeva je naredila iz mene lepega dečka, kakršen sem zdaj. Reci mi, ali nisem lep deček?« Nasmehnil se je, upajoč, da bo s t'mi besedami razvedril Vivianln otožni obrazek. »Moji starši so me iz Blacken-flelda poslali v Cambridge... Od dojilje na vseučilišče, takšen je pro-C am d,. e vzgoje.« Viviar..'. se pa ni mogla smejati... bavi. Zdravnik ga je strogo pokaral in posvaril, da ne sme več kaditi. Pat ga je potrpežljivo poslušal, potem pa nedolžno vprašal: »Poslušajte, gospod zdravnik, ali je bila tudi moja žena že pri vas?« Dve o Errolu F1ynnu !-^rrol Flynn je sin nekega vseučili-škega profesorja. V mladosti je živel precej burno. Pred nedavnim je potoval iz Hollywocda v Virginijo, da bi se udeležil krstne predstave svojega naj-novejšega filma .Pod zastavo svobode*. V jedilnem vagonu je sedel nasproti zelo zgovornega gospoda. Med obedom se je gospod obrnil k Flynnu in navdušeno dejal: »Ljubim dogodivščine in si zato sivo vsakdanje življenje začinim z raznimi drobnimi nevarnostmi.« »Vidim.« je odgovoril Flynn in se nasmehnil, »zato tudi jeste fižol z nožem.« * Med vrtenjem svojegn najnovejšega filma Pod zastavo svobode* je dejal Errol Flynn, znan v Hollywcodu kot najboljši poznavalec nežnega spola: »So ženske, ki se bodo gotovo na- Več dni je bila hudo bolna. Razburjenje, ki ga je bila preživela v dneh, ko je ženska tako zelo občutljiva, je hudo škodovalo njenim slabotnim živcem. Imela je vročico; zdaj pa zdaj je bledla in tako se prav za prav od svojega sina niti posloviti ni mogla. Ko se je naposled zavedela, je bil mali Mihael že daleč. Nad prazno zibel j o se je sklanjala uboga mlada mati — sama še skoraj otrok — in točila za svojim malim sinkom grenke solze. III. Minilo je nekaj mesecev... Blackenfieldova, lord in lady, sta živela spet kakor prej, Harry se je še bolj osamosvojil in je odtlej živel skoraj samo zase in za svojo svetovnjaško druščino. Večkrat je po več dni izostal od doma, ne da bi se bil vprašal, ali je to Viviani všeč ali ne, in ne da bi jo bil kdaj povabil, naj ga spremlja. Pogosto bi bilo za Viviano dobro, če bi šla z njim. To je bilo tedaj, kadar je odhajal na tenišče, na veslaške tekme, na golfišče ali weekende pri prijateljih. Vendar lord Blackenfield ni nikoli več povabil svoje mlade žene s seboj v družbo. In tako je Viviana samevala na ležalniku. Vsa tiha in zasanjana Je strmela v daljavo, v mislih pri svojem sinku, ki ga zibljejo tuje roke... Mrs. Berryjeva je pa pošiljala o malčku redke, toda dobre vesti. Bil je zdrav in čvrst in se lepo razvijal. Lepega jutra je pa dobila Viviana brzojavko, da je Mihael nenadno obolel. Harry je bil v Brightonu, kjer je nameraval ostati še tri dni. Viviana ni niti trenutek pomišljala. Vsa iz sebe od razburjenja je takoj odpotovala s prvim vlakom proti Kensingtonu. Ko je prispela na cilj, je bil mali že boljši. Izkazalo se je, da je gospa Berryjeva izredno skrbna dojilja in da se je bila tako vznemirila zaradi lahnega prehlada. Viviana je ostala nekaj dni. da je negovala svojega sinka. Po dveh dneh ni bilo o bolezni ne sluha ne duha več. Mihael ali Mick, kakor so ga na kratko klicali, je bil zdaj čeden fantiček desetih mesecev, debelušen in rožnat in prav nič podoben rdečkasti kepi mesa, ki se je zdela Harryju tik po rojstvu tako grda. Viviana je bila presrečna, ko ga je smela ljubkovati in zibati. Imel je tako čudovito sinje oči; plavi kodrci, ki so mu obrobljali glavico, so se ji pa zdeli za čudo podobni Harryjevim... Ko je vročina popustila, se je mali Blackenfield spet razživel. Smejal se je kakor za stavo in kazal svoji mladi mamici prve zob-čke, ki jih dotlej Viviana še ni videla. Zdeli so se ji lepši od biserčkov. Neutrudljivo se je igrala vse dni s svojim sinkom. Mrs. Berryjeva je pripravila /a lady Blackenfieldovo najlepšo in najudobnejšo sobo na farmi. V tej preprosti sobi, nekoliko podobni smejale še tako staremu in neslanemu dovtipu.« »Katere ženske so pa to?« so ga radovedno vprašali njegovi tovariši. »Tiste, ki imajo lepe jsobe,« je odgovoril Flynn. Orni filozof Bette Dawisova je povedala v neki družbi zanimiv dogodek, ki ga je bila doživela med vrtenjem filma ,2ena s trojnim življenjem*. »Stala sem na letališču v čikag'i in čakala letalo, ki naj bi me odpeljalo v Hollywood. Kar zagledam nekega črnca, kako ves nemiren bega po letališču. Uganila sem. da se namerava prvič v življenju peljati z letalom in da ga je tik pred odhodom zgrabil strah pred zračnimi višavami. Naposled nt mogel več zdržati; vrnil se je k blagajni in prosil, naj mu povrnejo denar za vožnjo. Tam so ga skušali pomiriti in opogumiti. »Ce usoda hoče. vas smrt lahko doleti ne samo v zraku, temveč tudi na zemlji ali v vodi.« »To je res,« je odgovoril črnec, »toda kaj, če bo, denimo, hotela usoda zadeti pilota, ali naj potem še jaz strmoglavim v globino?« Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudi za bolnika mnogokrat važnejJe od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci P ospekte In vsa potrebni navodila poSIJe aratis In z vesoljem Uprava zdravilnega kopališia SLATIN* RAD E H C I sobam iz njenega detinstva v Franciji, se je Viviana počutila srečno-Našla je svojega sinka in zdaj še pomislila ni, da bi taKoj odpotovala. Zdelo se ji je, da je nihče na svetu ne bo mogel več prisiliti, da bi zapustila to ljubo, srčkano buje. Na deželi se novice razširijo hitreje kakor v mestu. Čeprav tam nimajo telefona, se širijo od ust do ust in pridejo včasih na cilj hitreje, kakor bi človek utegnil verjeti. Tretji dan Vivianinega bivanja pri dojilji je prišel v vas Fred, Harryjev prijatelj, ki ga je bila spoznala v Biarritzu in ki ji je ostal v zelo dobrem spominu. Mlada lady ga je veselo sprejela. »Kakšen srečen slučaj vas je pa pripeljal semkaj?« je vprašala razigrano. »Oh, lady Blackenfieldova, saj ni bil samo slučaj! Harryjev prijatelj sem od mladih nog. najini posestvi mejita drugo ob drugo. V Kensingtonu sem izvedel, da ste tukaj. Bil sem tako drzen, da sem vas prišel pozdravit...« »To je pa lepo! Zelo mi je všeč, da vas spet vidim!« »Veselilo bi me tudi. če bi me predstavili gospodu sinu!« je do-vtipno dejal mladi grajščak in se veselo zahahljal. Malček se je takoj sprijaznil Z ,velikim stricem*. Zdelo se je, kakor da bi se mu bil ta veseli gospod zagorelega obraza in vedrih, odkritih oči takoj prikupil. Viviana, sentimentalna kakor je bila, je pomislila, da morda otrok v Fredu vidi svojega očeta. Srce se ji je stisnilo ob tej misli-Harry se še zmenil ni za svojega otroka, še nikoli ga ni bil obiskal. In tako je otrok, nevajen očetovskih nežnosti, sprejel za prijatelja z velikim veseljem vsakogar, ki ga je potapljal po debelušastih ročicah ali pa poščegetal pod zalito bradico. Mlada mati je nehote globoko vzdihnila. Ta vzdih ni ušel budnim Fredovim ušesom. Ob slovesu je pozorno pogledal Vivianin .drobni in otožni obrazek; zagledal se je v velike, žalostno zroče sinje oči, ki so se znale tako hitro sprevedriti, če je njih pogled obstal na otroku. Nehote je usmiljenje vzvalovalo Fredovo občutljivo srce. Mladi Anglež je čutil, kako je novo, dotlej nepoznano čustvo napelo njegove prsi v čudnem ganotju. Tiho Je vprašal: »Ali poznate škotsko, lady Blackenfieldova?« »Ne, to pot sem prvič tukaj,« je odgovorila Viviana. »Torej bom morda imel čast, da me boste sprejeli za svojega vodnika. Razkazal vam bom našo lepo, slikovito in skrivnostno deželo!« »Prav rada sprejmem vašo ponudbo,« je živahno odgovorila Vi' vlana. »Pripovedovali mi boste ° Harryju, kakšen je bil, ko je bil še otrok. Pokazali mi boste vse kotičke, ki jih je ljubil!« Dogovorila sta se za sestanek za naslednji dan. prav kakor dva stara, dobra tovariša, brez zle misli. Dopoldne sta bila na dolgem l1? idiličnem sprehodu okrog jezer, ki jih je v tisti soseščini precej. Obedovala sta v Fredovem dvorcu, starinski zgradbi, tipični za nekdanjo škotsko arhitekturo, z nepravilni' mi, raztresenimi okni, trdnjavskim1 zidovi in starinsko streho. Popoldne sta jo mahnila po nek1 gorski cesti proti Kensingtonu: tam sta pila čaj v neki elegantfl1 restavraciji, proti večeru sta se Pa vrnila na farmo Mrs. Berryjeve-Viviana je povabila Freda na ve' čerjo. Po večerji sta pomakni'8 stole bliže h kaminu, kjer je veselo plapolal ogenj, Viviana J® vzelo, v naročje svojega sinka *n željno poslušala Fredovo pripove' dovanje o Harryjevem detinstvu. Dalje ptihodniit t F 3J L m S .3 \a E ANEKDOTE* (i. nadaljevanje »Govorite, pri priči povejte, kar veste, če vam je življenje vaše edinke pri srcu!« je zavpil Maščevalec. »Dobro uro jo pogrešam. Nočno službo je imela nocoj; čakal sem nanjo — zdaj mi je pa Anton povedal, da ste...« »Kako morete verjeti takšni laži, ki jo Anton iz trte izvije? Videti je, da bom moral k temu tiču vendar malo na obisk.« Počasi je začel Blackhamov razum spet trezneje delovati. Spomnil se je Tigrovega obiska in njegove zahteve... in zdaj... »Torej me je ta pes nalagal,« je zmedeno zamrmral. »Kajpak; zmerom stara pesem. Vi pa, kakor da bi ga ne poznali, ste nasedli na njegove limanice. Odložite vendar revolver! Nevarne so takšne igrače v rokah razburjenih in nerazsodnih ljudi.« Blackham je še zmerom ves zmeden zrl Maščevalcu v oči, naposled je pa položil revolver nazaj v miz-nico. Tudi Maščevalec je pri tej priči vtaknil svoje orožje v žep in si začel oblačiti rokavice. »Z vami pojdem,« je vzkliknil Blackham. »če se je Anni kar koli zgodilo...« »Doma ostanete — in pika!« je ostro ukazal Maščevalec. »Ne ostanem!« je ugovarjal trmasti starec. »Ne delajte mi sitnosti! Lov na tigre je nevarna pustolovščina. Zvijača in spretnost sta potrebni... zlasti pa mora lovec dobro poznati lovišče...In to poznam hvala Bogu prav dobro. Lahko noč! Ono drugo stvar bomo pač odložili; lant nam itak ne uide...« Blackham je hotel po vsej sili za njim, toda Maščevalec ga je nemilo napodil. Globoko razočaran in ves strt se je vrgel v naslonjač. »Anni — pri tej zverini!« je jadikoval. »Pojdita, pojdita obal Pojdita, da ostanem sam v svoji nesreči...« 10. poglavje Anton Dubois z vzdevkom Tiger si je zadovoljno mel roke. Z okenca svoje kabine je gledal v umazani tok. S svojo staro, preizkušeno barko »Cita« na motorni pogon je bil kakšne pol milje od brega zasidran in je čakal na ugodni tok ob bodoči oseki. Ta popoldan je bil na moč dobre volje, zakaj vse mu je šlo po sreči. Minilo noč je ugrabil Anni. Zaradi pregoste megle ni mogel avto peljati do obale. Anton se je moral, čakaje tam, zadovoljiti s telefonskim sporočilom, da se je njegovima pomagačema ugrabitev posrečila. V navalv. veselja je prčcej nato poklical Blackhama, da mu zada smrtni udarec. Nekaj ur pozneje sta mu ugrabitelja pripeljala Anni. Zdaj je uboga jetnica ždela v tesni ladijski kabini, ki jo je bil Tiger dal nalašč zanjo prav udobno urediti. Ni se ji nameraval približati z nečednimi nameni in je nadlegovati, zakaj spričo njegove izra-z’te zločinske žilice mu je manjkal pravi čut za ženske. Približal se jim je le v prav izjemnih primerih in še takrat samo, če Jih je potreboval za svoje temne naklepe. Ifa Tigrovo zvonjenje se je prikazal na pragu kabine bradat mož. že kar po zunanjosti bi ga človek ocenil za Francoza. »Dekle bi rad videl,« je zamrmral Tiger. »Pripelji jo sem!« »Kakor ukažete!« Bet minut pozneje je stala Anni Pred njim. Bila je bleda in neprespana, zakaj od strahu ni upala vso noč zatisnili očesa. Ko je uzrla Pred seboj bledo lice sirovega izraza, se je takoj spomnila nasilnega obiskovalca, ki mu 5e ondan doma odprla vrata. Da, da, to je A A | KRIMINALNI ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P. | človek, ki je očeta zadnjikrat tako hudo razsrdil... Anton se ji je vljudno priklonil in ji ponudil stol. »Izvolite vendar!« je malce nejevoljno dejal, ko je obotavljaje se še zmerom stala pri vratih. »Sedite; vidim, da ste utrujeni in izčrpani.« »Kaj hočete od mene? Zakaj ste me ugrabili in pripeljali v ta pekel?« »Prav to sem vam hotel zdajle pojasniti. Tak nikar ne trepetajte! Vaš strah je nepotreben! Edino to bi rad od vas, da napraviva neko majceno kupčijo — potlej boste pa spet prosti in boste lahko šli, kamor vas bo volja. In še čedno vsotico denarja si boste prislužili. Ne bo napak za lepe obleke in drugo drobnj arijo. Da vam po pravici povem, sva prav za prav stara prijatelja, toda do otroških let nazaj se gotovo več ne spominjate...« »Doslej sem vas videla samo enkrat v življenju — in tega še ni teden dni.« »Nak, že pred sedmimi leti sva se poznala. 6e v Parizu, ko ste bili še punčka. Vaš oče in jaz sva bila takrat prijatelja, trgovska prijatelja. Toda vaš oče je bil tako tr- nima. Rečem vam — stvar je prava igrača. Kakšen poljub, morda dva, malce nežnosti... pa bo...« Annine oči so se od groze širile in širile. Tiger je pa nebrižno kramljal dalje o lepem življenju v Parizu. Slikal ji je v pisanih barvah prijetne zabavne večere v imenitni družbi, pel ji je zapeljive pesmi o lepih oblekah, o denarju in o neslutenih užitkih, ki jo čakajo v tujem velemestu, v središču vsega elegantnega in bogatega sveta. »Nehajte vendar že!« je ogorčeno vzkliknila Anni. »Ali ste zblazneli? Ali mar mislite, da sem pocestnica, zvodnica ali nizkotna zločinka? Prepovedujem vam takšno govorjenje z menoj! Ne grem v Pariz — in s tem odgovorom se kar sprijaznite.« »Kakšna zvodnica neki? Kdo je pa kaj takšnega rekel? Niti mislil nisem na take reči. Saj boste vendar Imenitna dama. Kajpak... dama, dama!« »Kar zdi se mi, kam merite. Ker veste nemara, da moj oče ni ravnal zmerom tako, kakor bi bil moral, menite, da vam bom... Predrzne so vaše domneve, da veste! S to zločinsko ugrabitvijo ne boste Ovakrat na dan? — laz bi jo pil kar desetkrat. Seveda mora biti okusno pripravljena. Toda rečem Vam; naše ženke vedo, kako je ireba kavo skuhati IZREDNO IZD * IN« KVALITETNA CIKORIJA mast, da se je hotel po vsaki ceni ločiti od mene... In od tistih dob se vam je tudi vsem slabo godilo.« Anni ni črhnila niti besedice v odgovor. Mož ji je bil na moč zoprn, in kar slutila je, da ima pač opravka z brezobzirnim lopovom. S trudom je udušila stud in strah in se pogumno vzravnala. »Se enkrat vas vprašam, zakaj ste me pripeljali sem?« »Saj, saj... to bi vam vendar rad povedal. Potrebujem nekaj pojasnil o nekem mladem gospodu, ki stanuje v Parizu. Težko mu je priti blizu — ima pa, kakor vsak človek, svojo slabost. Na moč lahko ga ranami lepota — ženska lepota seveda. V Parizu vas bodo upeljali v prijetno dražbo kot mlado damo iz boljše družine — in tudi družab-nico boste dobili. Ime si bom že še pozneje izmislil za vas. Potlej vam ne bo treba storiti ničesar drugega kakor to, kar vam bom rekel — dokler ne bom izvedel, kar me za- dosegli svojega cilja. Nikar ne mislite! če imate le trohico časti, vas prosim, da me pustite odtod!« »Ne bodite vendar tako smešna gos! Saj nočem nič nečastnega od vas. Prav tako boste spoštovani kakor sleherna dama iz imenitne družbe. Jamčim vam za to. Za vaš trud vam bom izplačal povrhu še lepo nagrado — seveda, če bo le uspeh zadovoljiv. Pet sto funtov, mlada gospodična! Pet sto funtov zgolj kot darilo! Ali ni mar to ime-nitnejša služba, kakor streči gostom v londonski krčmi? Koliko Jet bi neki morali garati pri Kette-ringu, preden bi si prihranili toliko denarja? He? Ne bedite vendar smešni!« »Ali me hočete zapeljati nazaj na kopno? Prosim vas!« »Kaj se vam le sanja? čez pet ur odplujemo. Ni prav, da me tirate v nasilnost. Toda če ne mislite biti razumni, bom moral s sirovo-stjo na dan.« »Povem vam še enkrat, da me nobena stvar ne more prisiliti, da bi storila, kar zahtevate od mene. Ko se bomo izkrcali, bom pač prosila oblastvo za pomoč.« »Tega iz več razlogov ne boste storili. Zlasti iz dveh ne. Prvič ob-lastva še videti ne boste imeli priložnosti — in drugič sem prepričan, da boste dotlej že drugačnih misli.« »Nikoli! Prav zdaj sem imela lepo priložnost, da si pošteno zaslužim svoj kruh, ker očetu s pokojnino itak trda prede; zdaj pa naj... Ne, nikoli!« Tiger se je zaničljivo zasmejal. »Preimenitno! Natanko takšni ste kakor vaš stari. On je tudi hotel zmerom pošten ostati — a od poštenosti se pri najboljši volji ne da živeti, če ni denarja.« Zdajci je iz-premenil glas. »čvekanje, jalovo čvekanje! Storili boste natanko to, kar vam bom rekel, če nočete, da vam ne spravim očeta v zapor.« »Kako to mislite?« »Menda niste tako naivni, da bi tega ne razumeli. Z Maščevalcem sta si močno na roko — in gotovo vam ni neznano, da Maščevalca Iščejo zaradi umorov...« Anni je prebledela ko zid. »To ni res!« je kriknila. »Menite? Sicer pa — pustiva to. Oglejva si rajši dokazana dejstva. Pred sedmimi leti je francoska sodna oblast izdala zaporno povelje za Petra Thomasa, zapletenega v neko zadevico, ki se je končala z umorom. Petra niso mogli dobiti, zakaj mož je bil brez sledu izginil. Policija je pa našla na neki črepinji odtise prstov, ki so bili na las p lobni odtisom nekega moža, ki je malo prej sedel v grenobelski Ječi. Njegovo sliko so natisnili vsi francoski listi. Ali bi jo radi videli?« Ne da bi bil počakal na njen odgovor, je odprl omaro in privlekel s police star francoski časnik s sliko Petra Thomasa. Anni je kar okamenela — zakaj slika je kazala obraz njenega očeta. Bila Je sicer slabo tiskana, vendar dovolj razločna, da je hči spoznala svojega očeta... »Kolikor vem, ni razen mene nikogar, ki bi lahko naznanil Petra Thomasa. Samo namig pariški policiji — in roka francoske pravire bo segla po... saj veste, po kom. Ali me hočete prisiliti, da uporabim, kar vem?« Anni se je zameglilo pred očmi. Zdelo se ji je, da se kabina vrti okoli osi... Vsa drhteča se je oprijela mize, zdajci je pa nezavestna padla na tla. Tigru so se kar sveti' oči, ko jo je dvignil s tal. »Spančkati moraš zdaj, punčka. Nikar se me ne boj! Nič, prav nič ti ne bom storil. Morda se ti v omedlevici zasuče pamet v drugo smer...« Pozvonil je bradatemu Francozu. 11. poglavje Anni je več ko dvanajgt ur trdno spala. Popolna izčrpanost jo je premagala. Ko se je zbudila, je bilo še temno in ladja se je pošteno pozibavala. Njena kabina je bila precej tesna, vendar udobno opremljena. Lina je gledala na krmo. Nikjer ni bilo videti drugega ko samo razburkano morje, nad njim pa razpet nebesni svod, redko posut z mežikajočimi zvezdami. Na vzhodu se je risal svetal sijaj, *na-nilec mladega jutra. Strah in dvomi so jo prešinili, ko se je spomnila dogodkov včerajšnjega dne. Ni se mogla znajti in še zmerom ni vedela, kaj naj stori. Tigrova zahteva jo je spravila v velikansko zadrego, zakaj v njenem srcu se je razvnel boj med ljubeznijo do očeta in njeno poštenostjo. Zavedala se je, da bi njen upor razjaril njenega ugrabitelja, ki bi se prav gotovo ne pomišljal uresničiti svojo grožnjo. Od samega ugibanja ji je razbijalo po glavi. Medtem se je zunaj rodilo jutro. Zdajci je nekdo potrkal na vrata njene kabine — in vstopil je strežnik s toplo vodo za umivanje. Po francosko ji je povedal, da jo pričakuje kapitan čez pol ure v svoji kabini, da skupaj pozajtrkujeta. Z njim naj bi zajtrkovala! Sprva se je vse v njej upiralo, toda kmalu je izprevidela, da bi njena upornost samo še poslabšala stanje. Naposled se je vdala v usodo, vendar si je na tihem prisegla, da bo vsaj nekaj časa voljno igrala vlogo, ki ji. jo je prebrisani hudodelec namenil. Nekoč bo že našla primerno priložnost, da se reši pekla. Ko se je umila, počesala in si zgladila zmečkano obleko, je odšla v kabino svojega ugrabitelja. Miza Je bila okusno pokrita za dve osebi; izbran kitajski porcelan je bil postavljen na prekrasne srebrne pladnje. Antonove oči so iz globokih jamic zvedavo in pričakujoče zrle na mlado dekle. »Danes ste pa že bolj pri moči. Ničte več videti tako utrujeni. Prav vesel sem, da ate se dobro prespali. Ali želite ruskega Čaja ali kave z mlekom?« »Prosim za skodelico kave,« je dahnila. »Imenitno! Francoska kava, angleška jajca in gnjat — kar okusen zajtrk bo.« Anni je le malo jedla, ker ji ni šlo v tek. Motilo jo je, da jo sirovi ugrabitelj venomer meri z zvedavimi očmi. Ali ste kaj razmišljali o najihem včerajšnjem pogovoru?« je vprašal, ko je použila zadnji grižljaj. »Sem,« »Torej ste izprevidell, da najbolje storite, če se odločite za moj načrt!"« »Ne vem še natanko. Premalo podrobno ste mi stvar razložili. Kakšna bi bila moja naloga prav za prav?« »Neki gospod se bo zelo zanimal za vtis. Da, da, prav gotovo se bo. Prepričan sem, da se bo. Nič drugega vam ni treba storiti, ko da ga malo izpodbujate. Dejal bi, da ste dovolj razumni, kako je treba to storiti, kajpak s primemo udr-žanostjo. Mož je drugačnega kova kakor jaz; zapeljive ženske oči mu kaj brž zmešajo glavo. Ta gospod si bo torej želel, da se nekje na samem sestane z vami — vi se mu pa kajpada ne smete koj za vrat obesiti, temveč šele čez nekaj časa, na njegovo vneto prigovarjanje, smete privoliti. V njegovem stanovanju so neke listine — toda to vam bom še o pravem času povedal, kje jih hrani.« »Ali mar hočete, do bi temu gospodu listine ukradla?« »Kaj še; to sploh ni treba. Narobe! Velika napaka bi bila, če bi to storili, zakaj potlej bi bile listine brez sleherne vrednosti. Samo prebrati jih morate. Napisane so po francosko — in nič ne dvomim, da Imat« tolikanj dober spomin, da si boste zapomnili, kaj v njih piše. Ko boste to svojo nalogo opravifl, boste prosti in ne boste tistega gospoda nič več videli. Vidite, to je vse. kar vam je storiti. Ali ni mar to smešno lahka stvar, ki vam bo vrgla kar pet sto funtov. Na tisoče deklet bi se trgalo ca takšno priložnost.« Da/je prihodnjič Listek „Družinskega tednika** Idealni razbojnik Sodobno razmišljanje Napisal Janez Rolencvet Idealni razbojnik je ljudski ideal ra2bojnika, ki ima ideale. Njegov ideal je služba pravici, krvavo ma-^tevanje nad krivičniki in nasilniki ter velikodušna pomoč ubogim in Pfeganjanim. Idealni Tazbojnik je dečko in pol. Kjer vidi stisko, vza-•de bogatim in da revnim; kjer izve ?? krivico, tvega neustrašeno lastno 2|vljenje, da preskrbi nedolžni žrtvi ''“(loščenje. Idealni razbojnik je slrali j® trepet brezvestnih samopašnikov er odrešenik ubogega ljudstva. Kljub grozodejstvom, ki jih dan za dnem Počenja, njegovo srce prekipeva od P omenitosti. V palačah, kjer sede na Upih krivičnega denarja, ga prekli-in Priporočajo največjemu vraža' V- ** *1* fia blagrujejo ter molijo sl 1njeHOVo življenje. In tisoč devic nit i° zatrePetd v misli, da bi uteg-e kdaj same kaniti kapljo balzama v obče znano ssčno rano plemenitega razbojnika. Da bi se le nesrečni (ant v svoji vnemi za pravico kdaj česa pravega domislil! Ideaini razbojnik se rodi kot normalen otrok, njegove trmasta srbori-tost ni nič nenavadnega. Te vsakdanja otroške lastnosti dobe šele kasneje izreden pomen ter dajejo snov mnogim legendam. Tudi mladeniška doba ne kaže nič posebnega ali nenavadnega. Kvečjemu bi vesten življenjepise«: ugotovil, da je idealni razbojnik pred svojo karijero precej omejen, len in maščevalen. Ali kaj so vse te malenkosti proti junaštvu, pravični gorečnosti, usmiljenosti in drugim lepim čednostim, ki jih kasneje kot svetal zgled pokaže ubogemu človeštvu. Zato je res sreča, da je sam na sebi malenkosten vzrok zapeljal vročekrvneža h krvavemu osebnemu maščevanju ter ga po *em zločinu pripeljal na slavno pot junaškega maščevalca krivice in ljudskega dobrotnika. Tragičen je konec idealnega razbojnika. Po dolgih letih plemenitega prelivanja krvi ga obkole možje postave. Včasih je vmes izdajstvo, včasih zgolj nesrečno naključje. Vname se boj na življenje in smrt, da člo- veku zastaja dih. 2e sama misel uda-je bi bila sramota za slavnega junaka. Idealni razbojnik ne omadežuje svoje časti in svojega plemenitega življenja ne proda poceni. Možje postave padajo ter zapuščajo vdove to nepreskrbljene otroke, obleganec kljubuje stokratni premoči. Pa tudi možje postave ne odnehajo, čeprav jih je padlo že dvanajst, petnajst, osemnajst. Toda drama gre K koncu. Junak krvavi že iz mnogih ran, ko so nblegovalci pripravljeni za naskok. Še trenutek in idealni razbojnik se zgrudi. Včasih se z njim vred zgrudi ženska, ki je hotela z lastnim telesom prestreči smrtno n as n o kroglo. Tak konec je še bolj pretresljiv in povzdigne padlega junaka v ljudskih očeh v zlato glorijo. To je tipičen idealni razbojnik v ljudski literaturi. Tudi jaz sem ga občudoval v onih letih, ko sem prebral še vse. kaT mi je tiskanega pred oči prišlo Nič ne rečem, mamljivo lepo branje je bilo. ali danes vem, da je idealni razbojnik strašno neyaren človek Idealni razbojnik, ki sploh nikoli žive! ni, je namreč nezakonski m' - neštetih pravih razbojnikov. Tudi ti so bili od začetka čisto navadni in povprečni ljudje, ki so se zaradi resnične ali namišljene krivice trmasto in nerazsodno tatekU h krvavemu osebnemu maščevanju. Kdor je zagrešil zločin, mora sevoda sprejeti kazen. Če je neče, mu ne preostane drugega kot razbojniška kartJeTa. In ker zaradi prelite krvi tudi omejenega, lenega in trmastega človeka vendarle vest peče je treba glas vesti zadušiti s socialno pobarvanim razbojniškim plaščem Ko potem zaorijo slavospevi ljudstva, katero je morda prenemarno in preza-bito, da bi si iz lastne moči pomagalo iz stiske in postavilo pravičen red. je udušen tudi najbujši krik ve' sti. Mora biti pač neizrečeno lepo živeti brez postave nad seboj, imeti popolno svobodo ter uživati po vrhu še slavo odrešenika ubogih iti zatiranih. Da se le ne bi slednjič nabralo toliko mož postave ki plemenitega junaka vselej uiugajo! Priznam, v mladih letih so bile moje simpatije zmerom na strani plemenitega razbojnika. Ne vem. ali je bila kriva otroška slabost ali šolsko učenj zgodovine. Naj je bilo že kakorkoli, po pravici povem niti za hip se mi niso smilile zapuščene družine mož postave, ki jim je plemeniti razbojnik v junaškem boju upihnil luč življenja. Tudi nisem prav nič po- mislil, da razbojnik ni vsega naropanega denarja razdelil sirotam in siromakom, temvot je velik del sam zapravil. Pa še marsikaj drugega mi tedaj v navdušenju ža junaka ni na um prišlo. Z leti postane človek kritičen, časi se spreminjajo in naše simpatije tudi. Sicer nisem še nikdli sedel na denarju, ne n« pravičnem ne na krivičnem, in za svoje življenje se nič ne tresem, ali danes so moje simpatije na strani mož postave, ki brez slave tvegajo življenje za obrambo človeštva. Saj ne rečem, da homeo-patična doza idealnega razbojniki«’* včasih ne bi bila dobra. Ali kar je preveč, je preveč. Nezakonski otroci idealnega razbojnik« so se tako pomnožili, da bodo »letin jič v krvi utopili pravico, čeprav so »prva menili, da bodo • krvjo samo krivico oprali. Zato mislim, da bi bito prav, če bi sežgali vse knjige o idealnem razbojniku in če bi liudem prepovedali brati zgodovino pred dopolnjenim tridesetim letom Le tako bi morda izpuhtelo pohujšanje, ki se je kakor gosta megla vsedio ua svet. Ko izgine megla, bodo ljudje bolj jasno videli in morda tudi bolj čisto misliti. in voditelj Grkov pred Trojo, ki ga je na povratku žena ubila; znana evropska tvrdka čevljev; krajevni prislov. 9. zelišče; vrinek; norveško pristanišče; neizrazita barva. 10. žensk tega imena je največ na svetu; grobar; zlato (francosko); nepoznanega imena. 11. se rad sprevrže v ošabnost; angleška kratica za delniško družbo; grška črka iz geometrije; slovenski kralj (623—658). 13. prevažna naravna sila; kolobocija; kratica pri poduisih. 13. mala flavta; egipč. bog; doba; že n.»k o ime. 14. plošč, mera; časopis; reka v Turkestanu; vzbuj*i. 15. kraii živali; špansko mesto; zaseda; žensko ime. 16. slovanska drevesa; (2 dela voščila); oseb. zaimek. 17. kesanje; pristanišče ob Korintskem zalivu, kjer so kristjani 1. 1571. premagali turško ladjevje; del katoliške cerkve. 18. isto kot zadnja beseda pod 21. vodoravno; če je v na koncu, pomeni ubod; ista reka kot pod 10. vodoravno; fantastični ameriški pisatelj in pesnik (1809.—1849.); glavna armenska reka; angleška trd- njava na arabskem polotoku. 19. poplah; zelenica; industrijska rastlina; kovač je to delal. 20. mesto v USA; žensk;} ime; svetopisemsko mesto, čigar zidovje so trombe podile; ime naše črke. 21. plat; žensko ime; globel; riba jih ima veliko. 22. Božidar; vsiljen ukrep; asirska, boginja; časovna kratica. 23. ameriških Alp; kleč; poizvedovanje; tolmun. 24. debro si zapomni! z njim mažemo kolesa (množ.); povratni zaimek; slab premog. 25. znan abesinski pcglavar (ras); dvojica; brezpravno ljudstvo; grški bog moria ali preit o mel'n a kvftrta. 2fi. tebanski vojskovodja <418.—362. pred Kr.); slovenski priimek; začimba; medmet. 27. sladka alkohclna pijača; žuželka, na-zvana »bela mravlja« ali tudi kemična snov; interval; navadna prometna sredstva. 28. lončeno pihalo; kovina; breg. 29. pražen sladkor; tako pravijo palici za merjenje tekočine v sodu; pomlad; soglasniki iz besede koš. 30. zračno prometno sredstvo- vprašalnica ali žensko ime (v sklonu). KRASNE ZAVESE v raznih barvah in vzorcih ter širinah nudi tvrdka ROBERT GOLI i jj|lj ji LJUBLJANA, Šelenburgova ui. 3. IZPttJUAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA,sedal Strltarleva ul.6 pri frančiškanskem mostu Vsiumhu etn. etilno*««, itgiemtfi. taiomtn,, bnnmtiri, M. Velika iitiu ar. ziiinin w sremnint Sum knklftM mili Cimki butično ■DRftVft“ je prava zavarovalnica malega človeka ^ MARIBOR Sodna ulica št. 1 v lastni palači C ^ Glavno zastopstvo C" J * » ■ LJUBLJANA, f . ' "2*21 * * Pražakova M in v Manojlovičeva 5 Domači zavaroval«! zavod — zavaruje za smrt in do?,{vetje — za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, prenžitek, pokojuijto —* denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno nafo£6a. — KDOR ŽELI SEB! If( SVOJ-CKM DOBRO, SE ZAVARUJE PRI „DRAVI“l Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike in potni k o za vse kraje. Za veselo Veliko noč kupite blago za obleke in manufakturo vseh vrst v odlični predvojni kvaliteti po najugodnejših cenah v SVETLO PIVO L E Ž A K" manufakturi ^Vovafe LJUBLJANA KONGRESNI TRG PRI NUNSKI CERKVI Pivovarna UNION, Ljubljana ULTRAVI0LETNI ŽARKI .o vir zdravja t« lepote. Sončite se doma s nafto patentirano ultravioletno obsevalko »OUIGINAL IU1B«, kt Vara nudi edravje in lepo rjavo polt. Zahtevajte bresplačno prospekte. »Jugo-patent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — ISčemo preprodajalce. po najvišjih dnevnih cenah Istočasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezne po najbolj ugodnih cenah. Poizkusite in prepričali se boste Knjigarna Janez Dolžan — Ljubljana. Stritarjeva 4. Ju »Jugopatent«, Ljubljana, Pvoržakova 8. Iščemo zastopnike. Denar, ki ni plodoiio^iio naložen, izgublja stalno na vrednosti. Obrnite ee na HKANILNO POSOJILNICO >M0J 1)0.M< v Ljubljani, Dvorakova ul. 8, ki Vam 1k> svetovala, kako l>oste plo-donosno in varno naložili svoje prihranke. REALITETA n vse tuljenje. Prozorno drža-!o. izredno »ellk rezervoar Črnita. 14 karatno zlato pero. Najlepie darilo za vse prilike. »Jusopatent«. Ljubljana, Dvor-žakova 8 — Zahtevajte cenik. Sprejmemo zastopnike. PLAČAJTE CVETLIČNI MED In la medico dobite naj ceneje v Metlami, Ljubljana, Židovska ul. 6. zavod za kupoprodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 NAROČNINO! NEKADILEC POSTANETE » Jtreli dneh I na iiai zanesljivim 1» popolnoma oefikodljivim sredstvom »Nikotlnol«. — Velika steklenica dio 70**“, mala din #0‘—. Polilja po potret- FILATELISTI POZORI Kupujem vsakovrstne posamezne znamke kot tudi celotne zbirke Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; za tisfcamo odgovarja O. Mihalek — vsi t Ljubljani.