Poštnina plačana v gotovim«
Leto XX., št. SS
Ljubljana, nedelja 5. marca 1939
Cena 2 Din
Upravništvo Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor. Grajski trg 7.
Telefon št. 2455 Podružnica Celie; Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842, Praga čislo 78 180 VVien št. 105 241.
1 -.v-'-		BB5
	■ h-Z	1
m		m
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40 —
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122, 3123. 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg št. 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1, telofon št 65
Rokopisi se ne vračajo
Ob koncu splošne
proračunske razprave
V narodni skupščini je bila snoči končana načelna razprava o državnem proračunu in ie s tem v glavnem tudi po itična debata. Vtis te debate ni enoten in ne dokazuje da so si govor-n'ki bili povsem svesti novega položaja v katerem se nahaja državna politika. O hrvatskem vprašanju se je sicer slišalo mnoso mneni, ki Pa v glavnem niso pre^a okvira, v katerem se je že dosedaj kretala njegova obravnava v naših parlamentarnih razpravah Govorniki opozicije so se omejevali na to. da so pndčrtavali svoje načelno stališče, v ostalem pa je bilo očividno. da ffedaio na sedanji položaj kot na provizorij. Njihovo stališče napram vladi se da obeležiti kot stališče opazovalcev ki čakajo na dejania Zato je razumljivo, da pri vsej rezer-viranosti ni bilo v njihovih govorih posebnih ostrin in da so govorrvki opozicije skoraj nekako poudarjeno ločili današnjo vlado od režima dr Milana Stojadinoviča. akoravno nosi položaj ena in ista stranka sedaj kakor prej.
Zanimanie za razpravo ie bilo s->loh dokaj skromno. V nasprotstvu z izkušnjami prejšniih parlamentarnih zase-d?nj. ki so običajno po vo itvah prinesla v seje mnogo živahnega 7 n:ma-nja ter zlasti v začetku svojega dela polnila zbornično dvorano, je tokrat navzlic dejstvu, da je večina poslancev nova in bi človek torej pričakival od njih še posebno poslansko vnemo, zbornica nudila le prepogostokrat sliko desmteresirane. skoraj prazne dvorane. Večina govonvkov se je omejila v gavnem na iznašanje krajevn;h oo-gledov in poreb. na govore, ki so morda zanmiivi za ožji krog govornik o vi h prijateljev ki pa so vodili le malo računa o pomenu načelne politične razprave in o pravem predmetu glavne proračunske debate to je o obči državni politiki V nekem oziru. ie to razumljivo. Opozicija je v narodni skupščini le z majhnim delom zastopana in se drži, kakor smo že omenili, skraino rezervirano Večina pa je svoje najboljše. po itično izkušene može oddala v senat Skoraj vsi na listi dr. Milana Stoiadinoviča izvoljeni poslanci, ki so istočasno senatorji, so odložili svoje poslanske mandate ter rajše ostali v gornjem domu kar na razpoloženje narodne skupščine ni bilo brez vtisa Zbornica poslancev podzavestno občuti, da se provizorij. v katerem se nahajamo, tiče tudi nje. Zato je njeno razpoloženje brez živahnosti in nekako mrtvo Celo par amentarne organizacije so ostale nedovršene. Klub večine se do danes še ni konstituiral, nima sej in bo verjetno ostal do kraja proračunske razprave neaktiven
Položaj v narodni skupščini dovo-ljuie vladi da nemoteno in brez skrbi vrši svoje posle in se bavi s predmeti, ki tvorijo pole? proračuna glavni del njenega pripravlialnerta pro«rama za norma'izacijo političnih prilik in za razčiščenje poti k narodnemu sporazumu. Ne moti je pri tem niti sen~a dr. Milana Stojadinoviča. O niem in njegovi politiki je opozicija rekla oai krepkih besed, a med vsemi poslanci, izvoljenimi na niegovi listi, se ni našel niti eden. ki bi ga vzel posredno ali neposredno v obrambo. Izgleda torej, da so prerezali prt tudi najbolj intimni njegovi prijatelji, če se niso le potuhnil. Toda če bi tudi bilo tako. vladi iz tega ne nastajajo težkoče in preden bi se mogle pojaviti iz tega kroga kake intrige, bo menda že ore-pozno. Silen vtis je ne le v vsej naši javnosti, temveč še posebei v narodni skupščini in med ljudmi, ki so še verovali v obnovo dr Stoiadinovičeve zvezde napravila pomilostitev DrapiSs Stojpdinoviča. ob*oienega pod obtožbo, da ie pripravljal atentat na dr Stojadinoviča. Tri leta je presedel v Mitrovici in nieeovo izvzetje od vsake dosedr-nie amnestije se je označevalo za dokaz neoorušne pozicije bivšega predsednika vlade.
Dogodek ki ga narodna skuoščma in z nio vsa javnost z ve ik;m zanimanjem pričakuje ie napovedani eo-vor predsedn;ka vlade g. Cvetkovica pri razpravi o proračunu notrani°*a m'ni?trstva. Po splnšupm mneniu bo šef vlade pri tei orliki kakor ie tudi sam iziavil nekako boli konkretiziral smernice vladne dekoracije in »obeležil neposredni dplovni program svoie vlade Od vsebine te<?a eovora bo D3Č v mnonočem odvisen notek na-da'inih dogodkov in bo potem tudi opoziciii laž e opredeliti svoie *tibšče napram danaSniemu ^mu Ni nobena skrivnost da dr Maček in z nnm nie°ovi zavezniki iz ostale opozicije pričaktneio odrešeno raz*iš*enie oo-ložaia. V smislu te»a pričakovania ie m op oče stvarno delo za snorazum le v ozračiu povsem nove rotftffne situacije k*tore nosivo nai bi nrevz»lp vse ^n^-r.-. k,	nr^-^vliain po-
litična mišljenja v našem narodu in
SEVELT O DEMOKRATSKI
IN TOTALITARNI VLADAVINI
»Nepremostljiv prepad med obema sistemoma — Velika prednest demokratske vladavine pred režimi osebne vladavine"
Wash!ngton, 4. marca, a (Reuter) Predsednik Roosevelt je imel danes o priliki 1501etnice ameriškega kongresa govor, v kater sm se j s bavil z notranjepolitičnimi vpralanji. V začetku je podal zgodovinski razvoj kongresa zatem pa poudaril prednosti, ki jih uživajo Amerikanci ob de-mokr?t!čni obliki vladavine. Te predros'1 je primerjal z ž'v!jenjem onih narodov, »ki žive pod režimom osebne vladavine«, nato pa je nada'jeval:
Z'dinjene ameriške države kakor tudi številne druge demokratične države danes ne morejo trditi, da je naša oblika vladavine zastarela ali da bi morali Im-tl pred očmi vrnitev k onim =istemom vladavine. ki so se v 2P0fl letih pokarali, da so r»e samo trinoške. pač pa tndi n«»«talne. V ameriški ustavi je velik }p7 med n*5o predstavniško demokracijo in onhni vla-
davinami, ki teže za osebnim režimom, kakršen je v zadnjih letih toliko značilen.
Pomislimo v prvi vrsti na poroto Ali ie narod te države kdaj primerjal to naše blagoslovljeno pravo z gotcv.mi sodnimi procesi in kaznimi, ki so nedavno določevale pravico, iz mračnih stoletij ko so zasebno imovino jemali brez vsakršne odškodnine Ali ne bi mar mi opustili svojo varnost radi one varnosti ki smo jo imeli nekoč Pomislimo zatem na pravico zaščite pred neodgvornimi prei-kavami in zaplembami ter na sv< b do posvetovanja ter na pošiljanje prošenj kon~resnv radi poprave storjenih krivic Ta pravica ie na vrhuncu popularnosti in je neomejena In svoboda govora' Tudi ta rii ? nič?mer ogrožena N kier ni pametneea človeka, ki bi mislil da se svrb da tiska ogroža ali da bo ogrožena Pomislimo zatem na
ai Pij XII ho kronan a tvm sv. Pe
Svečanosti bo tako lahko prisostvovala mnoso večja msiožisa, kakor bi ji v cerkvi — Do torka bo novi papež estal še v svojem kardinalskem stanovanju
Vatikan. 4 marca AA (Havas) Papež Pij XII je p.ebil ves dopoldne v svojih sobanah, ki so mu pripadale kot kardinalu državnemu tainiku To stanovanje bo papež zapustil šele v torek ko se bo preselil v papeževe apartmaje Danes je pap-»* sprejemal v svojem kabinetu kardinale Sprejemi se bodo nadaljevali še iutri in v ponedeljek V torek se začno avdienre. Takrat bo sv oče tudi sprejel šefe Vatikan kih oddelkov.
Rim, 4. marca AA Agencija Štefani poroča- Izvedelo se je da slavnostno kronanje vrhovn;ga poglavarja katoliške cerkve ne bo v baziliki sv Petra, ampak na balkonu za blagoslovitev množice, ki bo zbrana na trgu sv Petra S tem se bo spet obnovila stamdavna tradicija ki jo bodo po dravili desettisoči vernikov, tako Italijanov kakor tujcev ki so izrazili željo, da bi mogli prisostvovati tej slovesnosti, a ne bi mogli dobiti prostora v baziliki: bazilika ima namreč prostora samo za 50 000 ljudi Tako bo ta slovesnost imela še veličastnejšo in svečanejšo obliko, kakor bi jo imela v cerkvi Sicer ie pa balkon za b'agoslavljanje množic zgrajen nalašč v ta namen, sezidal ga je Bra-mante.
Vatikan. 4 marca AA (Havas) Zvedelo se je. da bo 19 marca papež Pij XII obiskal kot rimski nadškof baziliko sv Janeza La^eranske^a. ki je. kakor je znano, rimska katedrala Ob tei priliki bo novi papsž prvič zapustil ozemlje vatikanske države
Pariz, 4. marca. o. Bivši ministrski
predsednik Laval bo vodil francosko de. legaciio. ki se bo udeležila prihodnjo ne-
pa se^ne bo sestal le z vodinimi vatikanskimi krogi, nego tudi z italijanskimi odgovornimi polit kj Njegova aaloga bo zbrati informacije o obliki, v kateri na. merava italija objaviti svoje zahteve napram Franciji.
Novi papež in Italijanski veleposlanik
Rim, 4 marca A A Agencija Štefani poroča: Včeraj, ko je sv oče Pij XII odhajal v sprevodu v sikstinsko kapelo, kjer =o se -iu tretjič poklonil: kardinali, se .. od-] igrala zanimiva epizoda V trenutku, ko e spi^od šel skozi prvi hodnik, je sv oče opazil italijanskega veleposlanika pri sv i stolici gu fa Pignattija. ki je klečal ob j strani Papež se je ustavil ter velel diplo-i matu, naj stopi bliže Ko se ie veleposlan k I pripravljal, da znova poklekne ir poljubi j sv očetu prstan ga ie papež dvignil e< | se 7 nJim prisrčno rokoval.
Vsi navzočni so v tej gesti videli doka? velikega prijateljstva ki veže sv stoli«"} ? italijansko državo Nihče iz papeš*e<?a dvora še ne pomni, da bi se oil kda, '^'i"" papež ustavil pri taksnem sprevodu v sik stinsko kapelo Včerajšnja prigoda ;">b va ?gndovinsko vrednost in pomen, ki ni treba posebej poudarjati.
čestitke naše vlade
Beograd, 4. marca A A Predsednik ministrskega sve'„a Drag:ša Cvetkovič *e v imenu kr vlade poslal brzojavne čestitke državnemu tajniku pri sv strlici o priliki izvolitve sv. očeta Pija XII. Brzojavno čestitko je po.Val tudi zunanji minister
legacito. ki se oo uufezua prinuunju uc • ursiaM« jt pn«; m«. — del jo kronanja novega papeža. V Rimu | dr. Aleksander Cincar-Maikovič.
Incident v Pištjanih
Angleški listi poročajo o resnih spopadih, iz Prage pa te vesti odločno demantirajo
London, 4 marca o Ltef objavljajo danes obširna poročila p namovejši džavni krizi na Češkoslovaškem ki ie nastala spričo incidentov v Pištjanih »Dailv Mail« poroča da je prišlo tam do spopada med pristaš' Hlinkove garde in češkoslovaško vojsko Hlinkova garda ie na\a!ila na židovske lokale tn jih pridela pleniti Kakor pra-vi list je bila na pomoč posla r. a češkoslovaška vojsika. ki je trgovske lokale zaščitila in Hlinkove g^rd;ste prepod'la iz njih Drugi povod za sro*r je hi' Škofovski od lok. s katerm je bulo katoliškim duhovnikom prepovedano nošenje kroiev Hlinkove gqirde Ker se pištiansiki kaplan dir Ro-hovec fmu odloku ni uklonil, ga je škof razrešil njegovih dolžnosti, kar je povzro-
katerih sodelovanje pri vodstvu države bi nai omogoči'© objektivno izvedbo vsega onesa posla, ki nai iz našega parlamenta nanravi nenotvorieni ob^az narodne volie Znano ie in. ako se ne varamo, tudi priznano, da ie pristoo k re5evaniu nagega notranie<*a vprašanja in s tem h konsolidacij n^še države mogoč samo skozi vrata nove narodne skupščine Tz te<Ja deM^a na slediio tudi gotovi časovni roki, ki se jih da tem mani odlagati, čim bolj smo prepričani, da hrvatsko vprašanje in z ni;m problem dokončne ureditve naše države ne trpita nobenega od^fania.
Narodna skur>šx;na ie odobri1« proračun v n??elu z 281 f»lacovi Opozicija se dosledno svoi^mu taktičnemu pla^vania ni udeležila G Milan Stoiadinovič z n^kate^m1 svoiimi nriiotolii se ie a*>cent;ral. ir je meir4,1 5 tr,m storil vladi večjo uslu go nego sebi.
čilo bučne demonstracije Hlinkovih gardistov.
Incidenti so vzbudili vel-iko vznemirjenje v Pragi. Ministrski p edsednik Beran je zahteval, naj da slovaška vlada vsa potreb na jamstva, da se taki incidenti v bodoče ne bodo več ponovili.
Praga. 4 marca h Nekateri angleški in za njimi tudi nekateri drugi listi so pri nesli davi alarmantne vesti o izgredi tn nemirih ki naj bi se bili včeraj 'g-viiii na Slovaškem Vse te vesti se z uradnega mesta odločno demantirajo in tudi res ni v Pragi o njih ničesar znanega. Do manišega incidenta je prišlo edmo v Pilštanjih Tam so Hlinkovi gard Mi orirertili demonstracije ker ie škof odstavil nekefa tamošn t^a duhovnika ki ie kl*nb izdani orop- vel =e dalje nastopal v uniformi HUnk-vn earde Pri demonstracijah je bilo -azbitib tudi nekai š,-p na češk;h 'n židovskih loka'ih. vendar pa ni bil prekora.ven okvir ot-ičai-nlh demnnctraoij kakor se doeaiaj.i po vsem svetli Neresnične ?o tudi vesti, bi bilo moralo nastopiti vojaštvo.
Prvi lef itf učiteljišč zaprti
Praga, 4. mar'a h. Ker ima m'nistrstvo za orosveto na ra7po'aeo oko'i 9 000 uč:-telj^kih kand datov. ki še niso nastavljeni, je cdred^o da se jes?ni ne otvor jo prvi 1 t-iiki uč!telji"č in zato tudi ne bo izpitov 7a soreiem v prvi letnik Prav ta-! ko bodo ustavljena or?davanja na pedagoški akademiji v Pragi.
General Gajda ori prezldentu republike
Praga, 4. marca. w. Včeraj je sprejel predsednik republ ke Hacha v avdienc: voditelja češkoslovaških faš'stov bivšega generala Gajdo. V po'it;čnih krog h tolmačijo to avrM—o kot	sk rajšnje reha-
I bil tacije generala Gajde.
svobodo veroizpovedi. Mi verujemo v svobodo, zajamčeno z ustavo, v svobodo, ki je v tesni zvezi s svobodnimi volitvami, katerih se ude'ežujejo sveb dni moški in svobodne ženske To preds'avlja za vas demokracijo, ustavno d°mokracijo Demokratske države verujejo v svobodo in to vero izpovedujejo ter dokpzuje.ja v prvi vrsti z izvajanjem svobod-'h v litev. svobodnih mož In svobod rib žera.
Roosevelt je žel za svoja izvaianja viharno odobravanje kongresa Listi danes ob.iav^ajo nieeov govor v c^oti in na?'a-šaio v svojih k nrmt^rrh da postaja pre-zid^nt Roosevelt spr1"«* cvo.in s^ohodomi-spln^sti zmerom boli iun"k d^mo^rat-sk"ga j»m«*r'šk«»i?» naroda, ki bo. zav^daj-e se svoMh idejnih osnov. 7nal tudi materialno braniti svojo svobodo ter svobodo dragih narodov.
Eden: Zapadne demokracije
so na straži '
London, 4. marca, br Bivši zunanji minister Eden je imel snoči govor, v katerem je izjavil, da je minul čas, ko so se mogle mednarodne pog: dbe bojkotirati in celo uničevati s pretnjami Zapadne demokracije so na straži in se ne bodo dale več preplašiti.
Kolonialni problem
London, 4. maTca. br. Današnje »Times« pišejo, da sta se grof Ciano in polkovnik Beck razgovarjaia ob zadnjem obisku C:ana v Varšavi o kolonialnem problemu in pravijo med drugim: Francija in Angkja nista proti sporazumni rešitvi vpiažanja, kako naj se razdele siro-vine med ve ikimi narodi, pač pa boste v vsakem primeru skrbeli za to. da ostanejo ned: taknjeni interesi Anglije in Francije Kolonialni problem se ne sme nikoii rešiti tako, da bi mogla njegova rešitev koristiti državam, ki streme po avtarkiji. Nadalje pišejc t-Times« da je ug'ed Francije in Anglije v srednji Evropi še vedno v čislih. ker sta obe državi zaščitn ci meščanskih pravic, osebne svobode in nepri-stranosti s:dišč.
Ruinunski obisk v Varšavi
Navdušen sprejem rumunskega zunanjega ministra Gafenca — Poljsko posredovanje med Rumunijo in
Madžarsko
Varšava, 4. marca a. Danes je pr spel v Varšavo rumunski zunanji min ster Gafencu Na postaji so ga sprejeli zunanji minister Beck. njegov namestnik Semb:k rumunski poslanik Franasovici in člani poslaništva šef protokola Lubi?nski in drugi višji uradniki poljskega zunanjega ministrstva, varšavski vojvoda Jaroszewicz, varšavski župan in mnogo novinarjev. Z Istim vlakom je prispel tudi poljski poslanik v Bukarešti Raczinski Gafencu je takoj po svojem prihodu oprav.1 protokolarne obiske .pri zunanjem ministru Becku pri predsrdn ku vlade Skladkov.Tskem in pri maršalu Rydz-Šmiglyju. Nato je položil v navzočnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti venec na grob poljskega Neznanega junaka, opoldne pa mu je varšavski župan priredil v Beli palači obed. ki so se ga udeležili tudi Bfck. rumunski poslanik Franasovici državni podtainik zunanjega min strstva Sembek in druge odlične osebnosti.
Gafencov obisk je predmet veVke pozornosti poljskih listov, ki vsi brez izjeme naglašajo pomen sestanka med Gafencom
in Beckom. Listi tudi podčrtavajo. da bo ta sestanek še bolj okrc p 1 tradic:onalne zveze med Rumun jo in Poljsko.
»Dobri Vječor« piše med drugim, da je izmenjava misli o gospodarskih vprašanjih tem bolj pereča, ker so danes gospodarska vprašanja čedalje bolj v zvezi 3 političnim'. List podčrtava da imata Poljska in Rumunija skupno mejo, in skoraj enake potrebe in interese, zato bo vse to olajšalo razgovore med obema državnikoma.
»Kurier Codzieni« ugotavlja, da so »oči Evrope v zadnjih tedn h obrnjene v Varšavo«. Poljska je postala važen čin telj v vzhodni Evropi in se nobeno vprašanje v tem delu Evrope ne more urediti brez nje. Sodelovanje med Polisko in Rumunije je eno 'zmed glavnih točk rumunske zunanje politike. Gafencu je prezkušen prijatelj Poljske in bo njegov sedanji obisk le še okrepil rodovitno sodelovanje med obema državama.
Uradna »Gazita Poiska« piše. da bo poljska vlada posredovala za sklenitev sporazuma med Madžarsko in Rumunijo.
Pr črnk !s ali
Ako republikanci ne bodo brezpogojno kapitulirali, bo Franco že v kratkem pričel ©čšoeilsso ešenzivo
Maršal Petaiin nastopi gsrilhs&ftp teden
Berlin, 4 marca h Vesti po katerih so st repullikanci v Madridu odločili da se bodo še nadalje upirali, so izzvale v Berlinu presenečenie ker so računali po francoskem in angleškem priznanju Francove vlade s. preda;o brez vsakepa boja Listi objavljajo tudi vesti s senzacionalnimi na- j slovi »Deutsche A!lppmo;ne Zeitung« p>še da ie general Aranda. ki je bil imenovan zarad svoiih ?aclug za divi7iickeea generala. i7javil v ra7?ovoru z zastopniki listov da se bodo rpu"h,ikanci še nadaMe upirali ker ne moreio iti na^ai in p-ekiicati obljub, ki so jih dajali svojim lastnim ljudem.
Francov ultimat
Pariz, 4. marca w Kakor poro"Vo fran-co-ki lis i mod	t"di »Petit Parile •<.
pričakujejo v prihodn^h dneh novo ofenzivo generala Franca o^oti Madridu Vse priprave zan'o so že končane vendar pa bo general Franco v 7adniem trenutku sporočil vodstvu republikanske vojske ultimat za predajo.
Pariz, 4. marca w »Petit Parisien« potrjuje, da bo maršal Petain bržkone prevzel svoje poslaniške posle v Burgosu prihodnji teden Do tega časa bodo določene vse podrobnosti za predajo njegovih akre-ditivnih pisem pri Francovi vladi, obenem pa bo določen tudi niegov štab Zunanji minister Francove vlade general Jordana je izrazil v nekem intervjuvu svoje zadovoljstvo nad imenovaniem maršala Pe' ii-na za poslanika v Burgosu ter je poudaril, da je zbudilo med španskim prebivalstvom izredno ugoden vtis.
Novi španski veleposlanik v Parizu
Burgos, 4. marca h Franeova vlada je imenovala župana v RUbauu. Jose-a Felik-a Lequerico. za svoie ga poslanika v Parizu, kjer je že zaprosila za agreman.
Gandfeiltva dosmrtna
stavka
Veliko vznemirHnfe po vsej Indiji — TrMnevno žalovanje v vseindskem kongresu
Bombay. 4 marca o V-«a fndija ie p"d silnim vtisom protestne gladovne stavke Mahatme Gandhija CVantih. se je zap I v majhno temno sobico, v kateri ima le ž:m nico .n ničesar druse«a Izjavil je da se bo postil, dokler vladar dežele RaHžkota Takor Sahib ne bo nopu-til ir izpolniti svoie ob liube za izvedbo denM>krat-k'h reform V Radzkoti je namreč položaj panjev nežno sen.
Vče-aj je C.ardhi prejel od Tabori Sa hiba pismo, v katerem mu sporoča da trenutno še ne more izpolniti svoje obliube. kakor zahteva Gandhi. da pa besede nikakor ne namerava prelomiti Gandhi na je svoiemu tajniku narcčil. riai mu snloh ne odgovori. Dve uri nato se ie priTel postiti Svoji ženi. ki te še vedno v naporu jc no-slal pismo, čigar vsebina pa »i znana. Popoldne so Gandhija zdravuki pccnr.vno pregledali. Se včeraj 90 izra/ili boiazen. da bo umrl. ker se je v tako visoki starosti odločil za gh ' nno stavko, dnnes p« vi njihov b'j''ct 1 da je C v lh'n ..1 zdrsv »t veno stanje v splošnem debro.
V znamenju solidarnosti z Gandhiiem so v kongresu v Bumbavu pros?laMh tridnevno ža.lost Rorza za vodno |e /anrta Po drugih mestih so zaprti vsi trgovski lokali IndMci zapuVaio dele« in odhaiajf v svetiš "a da b' mo-!ili za svojeia vod^plia Povsod se je p i"e'a vel:ka akcija da b' se spor poravnal. Vodstvo indijskega na'odnega po-kreta je poslalo tudi a^sicškemu nodkra'ju Indije brzojavko, v kateri- >0 Ha pohvali, naj posreduje pn vhdariu Radžkota. da bi izn:»Inil svoje obljube v smislu Gandhijevih zahtev.
Po Iz^irstviii atsneženo
l"c i^-*no mnenje, da so
„ J U T Ti € V Iu mali oglasi
najusj^cŠPf v posredovalnica za vse!
Q>OKes£b iss praševanj.
Danes
Skupščina je proračun
v načelu sprejela
V odsotnosti opozicije Je načelno glasovalo za proračun 281 poslancev - Dr. »tola^inovič ni glasoval za proračun ki ga je izdelal še on sam
Beograd, 4. marca. p. Narodna skupščina ;e danes zaključila načelno razpravo o proračunu Dopoldne in popoldne so se zvrstili še zadnji govorniki iz Črne gore. Zvečer pa je bilo še načelno glasovanje o proračunu Današnja seja je potekla precej monotono, le pri govoru opozicijskega po-slar Jovoviča. ki jp nastroil zelo *c: > ramentno, je prišlo do par burnejših scen V ponedeljek bo narodna skupščina pričela podrobno razpravljati o proračunih posameznih ministrstev.
Današn,a sejs se ie pričela kmalu po 9. Pred prehodom na dnevni red je bila skupščina obveščena, da je vojni minister predložil v odobritev konvencijo z Albanijo o civilnem letalskem prometu Konvencija je bila sklenjena sredi aprila preteklega leta v Tirani; proučil jo bo odbor za mednarodne sporazume
Proračunska debata se je danes nadaljevala z govorom opozicijskega poslanca Trpka Zugiča Govornik je poudaril, da je sedanje vlada državni proračun podedovala od vlade dr Stojadinoviča Zato je težko ločiti, koliko ere od kritike proračuna še na račun prejšnje in koliko na račun sedanje vlade Stojadinovičev režim je vsa svoja dejanja utemeljeval s tako zva-nimi gospodarskimi interesi Če bi vlada dr Stojadinoviča ne bila padla zaradi znanega demisijskega pisma petih njenih članov, bi jo slej ali prej pripravile do padca niene finančno-politične napake. Jasno je. da v takem nezdravem stanju ni mogoče p ipraviti zdravega proračuna. Nato je posl 2ugič govoril o notranjem političnem položaju in predvsem o hrvatskem vprašanju. Podrobno je razviial historiat političnih borb od osvobojenja do danes. Poudaril je, da se smatra za dobrega Jugo-slovena, da pa je dosedanji sistem v državi sr.mo Š9 bolj razplarntel plemenske strasti. , tako da je nujno potrebno pripraviti teren za bratski sporazum
Posl. dr. Dior d je Markovič (JRZ> je po-zdi •avil vladno deklaraciio in posebej besede o sporazumu; izrazil je priznanje dr. Mačku, ki je za državno edinstvo. Označil
je za samoumevnost, da mora vlada dobiti
pooblastilo za politične zakone.
Posl. Pavle Jovovič, opozicionalec iz Črne gore, je v svojem govoru omenil 20-let-nico uedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Do zedinjenja je prišlo po velikih naporih vsega naroda po sijajnih' zmagah narodne vojske. Nihče naše svobode ni dražje plačal od nas samih Nato je govoril o političnem položaju v državi in ostro kriti-zi 1 režim dr. Stojadinoviča Obširno je govoril o potrebi sporazuma s Hrvati. Ostali del govora je posvetil prilikam v črni gori.
Zaradi osebnih pojasnil sta takoj nato govorila vladna poslanca Joca Georgijevič in Branko Abramovič; na njune pripombe je Jovovič kratko repliciral.
Poslednja sta na dopoldanski seji skupščine govorila še oba poslanca dr. Mladen Mšloševič in Milan Djekič, ki pripadata
JRZ
Na popoldanski seji je kot zadnji govoril poročevalec večine posl. Gabrovšek. Pozornost je zbudil, ko je med drugim izjavil »Govorniki opozicijskih skupin so menili, ' > je neobhodno potrebno, da se za predhodna dela za sporazum izda nov volilni zakon. Smatram, da so nove volitve nepotrebne, ker Hrvatje ne bi nikdar več dobili toliko glasov kakor so jih tokrat.«
Tak:.j po govoru posl. Gabrovška je skupščina prsšla h glasovanju Opozicijski poslanci So pred glasovanjem zapustili dvorano. Tik pred 19 uro je bil razglašen rezultat. glasovanja Za proračun je glasovalo 281 narodnih poslancev. Razen opozicije ki je bila odsotna, za proračun poleg drugih niso glasovali bivši ministrski predsednik dr Milan Stoiadinovič ter bivši mi-ministri Stošovič. Diura Jankovič Stanko-vič in še nekateri Demetrovičeva skupina JRZ je vsa glasovala za proračun.
Prihodnja seja narodne skupščine bo v ponedeljek Na dnpvnero rpdu bo prvih šest poglavij proračuna do vključno prosvetnega ministrstva.
ski
res v Ljubljani
Kongres bo cd i*, da 15. avgusta in bo združen s proslavo letnice skupne slovenske gasilske organizacije
Komaj šest tednov po velikem sokolskem pokrajinskem zletu bomo imeli letos v Ljubljani drugo mogočno prireditev, državni kongres naših gasilcev. Prireja ga Ju-goslovenska gasilska zveza, vse priprave pa vodi gasilska zajednica za dravsko banovino, ki bo s tem kongresom obenem proslavila svcj 201etni jubilej. Letos poteče namreč 20 let, kar so se slovenske gasilske družine združile v enotno organizacijo in si v Ljubljani osnovale takratno Jugoslovansko gasilsko zvezo. Kongres se bo začel v nedeljo 13. avgusta, svoj višek pa bo dosegel na praznik 15. avgusta. S tem dnem bo obenem zaključen.
Gasilstvo spada brez dvoma med naše najpomembnejše altruistične organizacije. Njegova osnovna misel je označena že v znanem geslu »Bližnjemu na pomoč«. V naših krajih je bilo že pred vojno močno razširjeno, še bolj se je razmahnilo potem v svobodni državi. Skoro lahko rečemo, da je po svoji organizaciji že na višku, a tudi v tehničnem pogledu se smotrno izpopolnjuje, kolikor pač to omogočajo naša omejena denarna sredstva. Največji triumf pa je doživelo naše gasilstvo s tem, da je postalo matica za razvoj gasilstva v vsej
Jugoslaviji in da je v glavnem njegova zasluga, ako sta se gasilska ideja in gasilska organizacija razširili v vse pokrajine države. Zato je pač čisto v redu, ako proslavlja jubilej gasilstva v Sloveniji vse jugo-slovensko gasilstvo.
Tesna povezanost gasilstva z življenjem našega ljudstva nam pojasnjuje, zakaj je gasilstvo kljub vsem peripetijam, ki jih je doživelo, vendar le v bistvu ostalo splošna narodna organizacija. Tak značaj bo, o tem smo trdno prepričani, nosil tudi letošnji vsedržavni kongres, na katerem bodo slovenski gasilci roko v roki s hrvatskimi in srbskimi tovariši pokazali svoj razvoj, svoj napredek in svojo pripravljenost v vseh panogah odrejenega jim udejstvo-vanja. Na kongresu bodo posebne gasilske tekme, nastopil bo na njem gasilski naraščaj, a tudi odrasli gasilci sami se bodo postavili s skupnimi prostimi vajami.-Razume se, da bo tudi več učinkovitih vzornih nastopov, ki bodo predočili pripravljenost gasilcev ob raznih nesrečah in nevarnostih. Lepa zunanja manifestacija bo zlasti slavnostni sprevod vseh gasilskih oddelkov, ki se bodo zbrali v Ljubljani.
Židi m dobe svoje države
Na palestinski konferenc! Je bila podana izjava, da ustanovitev židovske države ne prihaja v poštev
London, 4. marca. d. palestinska konferenca je zapustila dosedanjo linijo pa-i alelno tekočih pogajanj z Arabci 'in Židi. Uradne angleško-židovske seje so bile ustavljene, pogajanja z Arabci pa se nadaljujejo. Vedno bolj postaja očito, da hoče londonska vlada za vsako ceno zaključiti konferenco z uspehom in' to predvsem pod vitsom ogroženega položaja v Palestini in vedno močnejšega pritiska, ki ga izvršujejo vse arabske države in tudi indijske države na angleško vlado.
V	zaupnih razgovorih z Arabci so angleški delegati prvič podali oficielno izjavo, da ustvaritev židovske narodne države sploh ne prihaja v poštev, in da Bal-fourjeve izjave nikakor ni tolmačiti v smislu židovske samostojne državnosti. S tem so angleški uradni krogi prvič tolmačili Balfcurjevo izjavo v omejenem smislu.
V	merodajnih krogih zatrjujejo, da so na seji ožjega angieško-arabskega odbora že podrobno in stvarno razpravljali o angleških predlogih za ureditev palestinskega vprašanja. Pogajanja z Arabci se nadalju. jejo.
V dosedanjih neformalnih razgovorih med angleško vlado in židovsko delegacijo so židje odločno vztrajali pri svoji že sporočeni odklonitvi angleških predlogov, židje odklanjajo angleške predloge s tudi kot temelj razprav. Kolonijski minister Macdonald je predložil zunanjemu ministru lordu Halifaxu obsežno poročilo o sedanjem stanju pogajanj na konferenci. Pričakovati je, da bodo židje predložili svoje protipredloge.
Novi krvavi spopadi v Palestini
Jeruzalem, 4. marca A A. (Reuter). Po vsej Palestini je bilo pretekli teden mnogo krvavih spopadov. Pri njih je izgubilo življenje 75 Arabcev, 65 pa jih je bilo ranjenih. Na strani Židov je bilo žrtev mnogo manj — 6 mrtvih in 10 ranjenih. Od Angležev je bil ubit samo en stražnik. Angleške čete so izvedle preiskave v 27 arabskih krajih te-r našle veliko količino municije in eksplozivnih sinovi.
Krst nove ladje \ vepe mornarice
Bruselj, 4. marca. AA. Ob 14.20 so spustili v ladjedelnici v Hckem pri Anversu v morje petrolejsko ladjo »Perun«, zgra-jer - -a jugoslovensko vojno mornarico. Navzočni so bili zastopnik jugoslovenske-ga ministra admiral Poli in njegova soproga. ki je bila botrica novi ladji, zatem dr Branko Lazarevič, jugoslovenski poslanik v Bruslju, osebje jugoslovenskega poslaništva, poročnik vojne ladje Prisan, ki spremlja admirala Poliča, major Pulkov, ki zadnje mesece nadzoruje graditev »Peru-na«, dveh vlačilcev in dveh patrolnih ladij Poleg tega so bili navzočni tudi vsi jugoslovenski konzuli v Belgiji, od belgijske strani pa generalni ravnatelj ladjedel-
nice De Voz, guverner Anversa, šef belgijskega letalstva general Pluvisier ter mnoge druge ugledne osebnosti. Svečanosti so se udeležili tudi zastopniki jugoslovenskih delavcev v Belgiji. Preden so ladjo »Perun« spustili v morje, je bil prirejen banket, na katerem se je poslanik Branko Lazarevič zahvalil generalnemu ravnatelju ladjedeln;ce ter nazdravil belgijskemu kralju.
^nez namestnik bo govoril po radiu v Ameriko
Beograd, 4. marca. p. Nj. Vis. knez namestnik Pavle bo jutri zvečer ob priliki otvoritve newyorške svetovne raz«tnve govoril po radiu v prekooceanski emisiji. Emisija se bo pričela ob 19.30.
Beležke
dr. Stepinac o izvolitvi Pija XII.
Zagrebški nadškof dr. Stepinac je sprejel novinarje, ki so ga prosili za izjavo o izvolitvi papeža Pija XII. Nadškof jim je dejal:
»Bom zelo kratek. V izvolitvi papeža se očitno vidi prst božji. Izvolitev ni mogla biti srečnejša. Mi se zato zahvaljujemo Bogu iz dna svojih duš. To je vse, kar vam morem povedati in mislim, da je to dovolj.«
O odgovornosti
Splitska »Novo doba« objavlja uvodnik o politični odgovornesti. Najprej pravi, da je v poslednjem času postala že prava metoda odklanjanje politične odgovornosti za storjena dela, nato pa nadaljuje:
»O tem poglavju bo mogoče še obširno razpravljati, kadar se bodo prilike uredile. Javno mnenje je stvarno še vedno glavni činitelj, katerega se boje ljudje, ki so na odgovornih mestih. Pretekli režimi so potisnih javno mnenje skoraj popolnoma na stran. Kljub temu pa je pazljivo spremljalo vsa njihova dela in si dobro zapomnilo, kdo je odgovoren. Napovedan je novi tiskovni zakon. Solidni novinarji se niso nikdar branili odgovornosti. Zadnjih deset let pa so bili postavljeni pod nemogoč režim ki jih je oviral na vseh poljih pri izvrševanju njihovega življen-skega poklica. Pri tem so najtežje občutili dejstvo, da so bili izvzeti iz kompe-tence sodišč in da ni bila mogoča nobena pritožba proti ukrepom cenzure. Novinarji zahtevalo da po novem tiskovnem zakonu zopet odloča sodišče, kjer bodo lahko zagovarjali svoja dela kakor vsak drug državljan.«
Načela slovenskega dela Jugorasa
»Slovenski delavec«, slovensko glasilo Jugorasa, objavlja uvodnik, v katerem pravi, da se bo ravnal Jugoras v Sloveniji po »zgledu španskih mučencev«. Kajti njegova borba je v bistvu »ista z borbo zmagoslavnega španskega naroda Samo tako razvidna ni in ne tako izrazita Zato v njej ni mučencev s krvjo Napak pa bi bilo misliti, da se od nas ne zahteva pripravljenosti na žrtve in samih žrtev. Zgled španskega naroda in njegovih mučencev za vero in socialno pravičnost nam je in naj nam ostane kot bodrilo, da v borbi za pravično stvar ne omagamo Iz prelite krvi španskih mučencev naj zraste nov, lepši, srečnejši svet. Mi bomo njegovi pionirji!«
V drugem ideološkem članku se izreka Slovenski delavec« za omejitev svobode in demokracije. »Mi se ne bojimo povedati, da smo zaradi sožitja človeške skupnosti za utesnitev svobode, omejitev demokracije in ograničenje voditeljev. Čim bolj se bodo narodi odrekali svoji svobodi, tem bolj bo zmagovala prava urejena splošna svoboda, demokracija in pravičnost- Harmonija družbe, pravi red v njej. pravična razdelitev vseh dobrin more brezpogojno rasti samo ob tako utesnjeni svobodi, omejeni demokraciji, ograničenih voditeljih!«
Neprijetna vprašanja
»Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, vprašuje v članku »Kaj pa sedaj« svoje prijatelje v zeleni Zvezi združenih delavcev, kaj mislijo storiti po polomu zamisli o vistosmerjenju vseh delavskih strokovnih organizacij v okviru Jugorasa. Kakor je znano, se je Zvez? združenih delavcev baš zato fuzionirala z Ju-gorasom, da bi ona bila ta edino dovoljena delavska organizacija v Sloveniji. Dobila bi v svoje roke tudi upravo vseh socialnih institucij pri nas. S padcem dr. Stojacinovičevega režima so padle med drugimi načrti v vodo tudi zasnove o enotni delavski organizaciji. »Delavska pravica« nato nadaljuje.
»Z napetostjo smo pričakovali izredni občni zbor, ki so ga sklicali voditelji Zveze združenih delavcev po fuziji z Jugora-som. Sedaj pa čiiamo, da je bil ta izredni občni zbor iz tehničnih razlogov nenadoma preložen. Vdovela Zveza združenih delavcev bo sedaj najbrže poskušala obleči kako novo obleko. Morda slovensko s središčem v Ljubljani, čeprav so si izbrali za svojo centralo Beograd. Morda katoliško, ali pa celo svobodno delavsko, najsi so pri. pravljali v Sloveniji enotno delavsko organizacijo in likvidacijo svobodnih delavskih organizacij. Pa jim to ne bo pomagalo. Pripravljali so grob svobodnim delavskim organizacijam V ta grob pa jih bo položilo sedaj slovensko delavstvo samo. Radovedni smo, kaj bo dejala sedaj slovenska katoliška skupnost.«
Pogojni izpust skupine političnih obsojencev
Beograjska »Politika« poroča iz Zagreba, da je prišlo v soboto iz Lepoglave v Zagreb 17 hrvatskih političnih obsojencev, ki so bili pogojno izpuščeni. »Odpuščeni so imeli pravico do pogojne izpustitve že za časa Stojadinovičevega režima, ki pa jih ni hotel izpustiti na svobodo. Izpustitev teh ljudi iz kaznilnice v Lepoglavi povsem odgovarja predpisom zakona in predstavlja samo pravično izvajanje zakonov.«
Aretacije duhovnikov na Poljskem
Poljske oblasti nadaljujejo z aretacijami ukrajinskih separatistov. Zadnje dni so bile posebno številne aretacije ukrajinskih duhovnikov, katerim očitajo, da so nosilci ukrajinskih zahtev. Samo v tarnopolskem vo j vodstvu so v zadnjih dneh zaprli 159 ukrajinskih duhovnikov. Vsega skupaj je sedaj v zaporih že okoli 800 ukrajinskih duhovnikov, deloma pravoslavnih, po večini pa katoliških. Ponekod je prišlo vnovič tudi do krvavih spopadov med poljsko policijo in orožništvom ter ukrajinskim prebivalstvom V Lvovu pripravljajo poljske oblasti veleizdajniški proces proti ukrajinskim voditeljem Palejevu, Kizmiru in Rohatinskemu.
Iz prometne službe
Beograd, 4. marca. p. V železniški službi so bili premeščeni: inšpektor Franc Rož-man in kontrolorja Ferdinand Žižek in Rudolf Likar iz Maribora k prometno-komercialnemu oddelku ljubljanske direkcije. kontrolorja Viktor Veber iz Kra-ljevca-Preloga v Kamnik in Franc Janežič iz Ribnice na Pragersko.	i
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
Iro nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem kašlju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti In tiripl, a doslej še niso našli zdravila Vsi taki bolniki dobe pri nas
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SUKAMJ izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — rreba je pisati samo karto (frankirano z 2 din) s točnim naslovom na: PDHLMANN & Co., Berlin 614, Miiggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od <n;n »oe. poL samtetske oddsljenj« a Dr 2410 od 12. XII. 1933
Vpoklici v Italiji
Predčasni vpoklic rednega rekrutnega letnika 1918-19 in onih rekrutov letnikov 1914 do 1916, ki jim je bila dovoljena odgoditev vojaškega službovanja
Rim, 4. marca. d. Včeraj opoldne so bili nalepljeni po vseh ulicah Rima lepaki o vpoklica letnikov 1918 in 1919. Z istim vpoklicnim poveljem so bili poklicani v vojake vsi oni pripadniki letnikov 1914, 1915 in 1916, ki jim je bila iz privatnih ali studijskih razlogov dovoljena odložitev vo. jaškega službovanja.
V uradnih rimskih krogih izjavljajo, da so vsi zaključki, ki jih nekateri izvajajo zaradi teh vpoklicev, pretirani, ker gre za popolnoma normalno poklicno povelje, ki se izvrši dvakrat na leto.
London, 4. marca. d. V londonskih uradnih krogih izjavljajo da nimajo nikakega potrdila, da b| bilo v Italiji z vpoklicem letnikov 1915 do 1919 mobiliziranih milijon mož Vpoklic letnika 1918/19 k vojaškemu vežbanju bi se tako in tako moral letos
izvršiti. V avtoritativnih krogih naglaša-jo, da je italijanska vlada vpoklicala letnik 1918 in rekrute p^ih štirih mesecev letnika 1919. Gre za popolnoma normalno postopanje in prihajajo v poštev samo sveži rekruti. Da sta bila vpoklicana del letnika 1919, kakor tudi letnik 1918, je iskati razloga v tem, da je letnik 1918, kakor v večini drugih evropskih držav, tudi v Italiji zelo slab, ker je število rojstev v zadnjem vojnem letu zelo padlo. Razen tega so bili vpoklicani zdravniško za nespo. sobne spoznani in oni pripadniki letnika 1915, ki bodisi iz kakršnegakoli vzroka dosedaj še niso absolvirali svoje vojaške službe. Letnik 1917 je sedaj pod orožjem in bo v kratkem odpuščen. Znova niso bili vpoklicani nobeni že izvežbani letniki.
Državno prvenstvo
v alpski tonifistadji
V prvem delu kombinacije, v smuku, je presenetljivo zmagal Mariborčan Cizelj
Ribnica na Pohorju. 4. marca
Prvič v zgodovini našega smučarstva se ie vršilo državno prvenstvo v ailpski kombinaciji na Pohorju. Prireditev, ki se je pričela danes s smukom in se bo jutri nadaljevala s slalomom, je organizirali Mariborski zimsko športni podsavez. ki je zastavil vse sile. da se bo letošnje tekmovanje spremenilo v lepo manifestacijo smučarskega športa. Tekme se vrše na krasnih smučiščih v okolici Seniorjevega doma, ki čedalje bolj postaja središče smučarstva na severni meji. Glavni stan funkcionarjev in tekmovalcev je v Seniorjevem domu, odkoder je do tekmovalne proge le četrt ure. Tekmovalci so že nekaj časa pridno vež-bali na Lenarčičevi progi, ki je določena za tekmovanje za državno prvenstvo.
V petek zvečer so se zbraii zastopniki klubov, ki so prijavili svoje tekmovalce, k žrebanju, za katerega je med tekmovalci vladalo razumljivo zanimanje. Najprej je funkcionarje in tekmovalce, pozdravil predsednik MZSP o Gnus. nato pa je tehnični referent Kortnerič t>o razglasitvi žreba tolmačil progo. Za tekmovanje se je priglasilo 60 tekmovalcev, od katerih je danes v smuku nastopilo 58.
Proga
Kakor že omenjeno, je bila tekma v smuku na inž. Lenarčičevi progi s sit ar t om pod Jezerskim vrhom. Od starta je proga vodila v kratk;h kristijani jah do odprtega travnika in prišla do zelo strmega in zaledene-lega predela, kjer je nad polovico tekmovalcev padlo, med njimi od favoritov Jeseničan Znidar tako hudo da je moral odstopiti. Zatem je sledil nekoliko položnejši del ki pa zaradi valovitega sveta nikakor ni bil lahek in je zahteval od tekmovalcev veliko izdržljivost v nogah. Sledil je drugi najtežji del. ki je vodil fekozi bukov gozd. razen tega pa ie bil zelo strm in poledenel. Tu sta med drugim padla tudi Voller in Žvan in izgubila diagocene sekunde, ki jih nista mogla več nadoknaditi. Tretji del proge je vodil preko precej ravnega travnika, pri čemer je prišia do izraza dobra maža. Nato je bila kraiša strma preseka, ki se je končala s travnikom, na katerem je bil cilj. Tekmovalci so skozi cilj prismučali s polno brzino, morali pa so se naglo zaustaviti, ker se je takoj nato začel gozd. Tudi tu je bilo precej padcev. Proga je bila dolga 3 km z višinsko razliko 400 m. Bila je torej razmeroma kratka, a zelo težka. Posebne preglavice je povzročal led. ki je bil skoraj na vsej progi. Kljub temu so jo Gorenjci pohvalili, češ. da popolnoma ustreza prireditvi, kot je državno prvenstvo.
Start je bil točno ob 9. Po sklepu sodniškega zbora je najprej startala druga kategorija Organizacija je bila brezhibna. Start in cilj sta bila zvezana telefon ično med seboj. Vsa prireditev je trajala 2 url
Rezultati so bili naslednji:
1. Marin Cizelj (SPD Maribor) 3:51., 2. Hubert Heim (Skala) 3:56, 3. Stanko Kob-
ler (Skala) 4:12.1, 4. Franc Herie (SPD Celje) 4:14.1. 5. Božo Gajšek (SPD Maribor) 4:15.1, 6. Slavko L ukane (Tržič) 4:17.6, 7. Franc Čop (SPD Maribor) 4:22.9, 8. Ivan Saksdda (Bratstvo) 4:25.8, 9. Lojze Zvan (Gorenjec) 4:20.6, 10. Kristi Voller (Ljubljana) 4:28.5.
Samo prvih sedem tekmovalcev je presmučalo progo brez padca Ugoden place-ment Mariborčanov jc pripisati dejstvu, da progo bolje poznajo in da so imeli več prilike na nji trenirali.- dočim so Gorenjci prispeli šele z večernim vlakom v četrtek in so vežbali smo v petek dopoldne, popoldne pa je bila proga že zaprta. Kljub temu so današnji rezultati smuka za Mariborčane velik usneh in je vsekako treba ugotoviti, da so Gorenjci dobili v njih prav nevarne tekmece. Izid bi bil bržkone drugačen, os bi Gorenjci nastopili v najmočnejši zasedbi. tako pa so manjkali Praček, Klein in Urbar, ki bi sugurno odločilno posegli v borbo.
Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo ob 9. s slalomom na Črnem vrhu.
F?vo enako tekmovanje dam
V smuku je zmagala Erika Heim
Jesenice. 4. marca Ob krasnem vremenu in v zelo ugodnih snežnih razmerah je bilo danes prvo tekmovanje za državno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah za dame na planini Rož-ca. Za tekmovanje se je prijavilo 12 dam, manjkala pa je resna konkurentka Alojzija Pračkova, ki je obolela. Od tekmovalk je morala čenničeva odstopiti, ker si je zlomila smučko. Obe prvi dve mesti sta pripadli jeseniški Skali. Prva je bila Erika Heimova, ki je sicer prvi del proge presmučala slabo, drugega pa tako odlično, da jo svojo najnevarnejšo komkuientko Stolzer-jevo prehitela za nekaj sekund. Proga je bila do-lga 1300 metrov, višinska razlika je zna"ala 300 metrov. Tekmovanje se je pričelo že ob 13. Rezuiltati so bili naslednji: 1. Heim Erika (Skala) 2:27.4. 2. StolzeT Pavlina (Skala) 2:41.6. 3. Tausig Vida, (Ljubljana) 3:05.8, 4. čajič-llič Danica (Beograd) 3:35. 4. dr Popovič Olga (Beograd) 3:37.6, 5. Auersperg Tatjana (Dovje-Moj-strana) 3:54. 6. Ažman Marjana (Poljana-Kranj) 3:59.
Jutri ob 11. se tekmovanje nadaljuje in sicer v slalomu. Tekmovalke sta trenirala oba internacionalca Tone Dečman in Ciril Praček.
Vremenska napoved
Zemunska: V glavnem jasno in hladno. Jutranja megla po dolinah in kotlinah.
Dunajska: Jasno, porast temperature, podnevi milo vreme.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
			
			HM
Zapustila nas je za večno predobra soproga, mati, stara mati, sestra, teta, tašča, gospa
Marija Herzmansky
roj. STRUBELJ
Pogreb nepozabne pokojnice bo 6. marca 1939 ob 14. uri izpred hiše žalosti Večna pot št. 59 na pokopališče Sv. Križa, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 7. t. m. ob pol 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Žalujoče rodbine: HERZMANSKY, ŠTRUBELJ, KAISER, SKALE, KOVAČ, PRINČIČ, ŠTRBAN ter ostalo sorodstvo.


Pol stoletja »Pravnika"
Zgodovina društva in priprave za proslavo
Letos praznujejo naši pravniki 50-letnico svojega marljivega društva »Pravnika«. Društvo je bilo ustanovljeno v dobi, ko ustanovitev ni bila le zasebna stvar prizadetih pravniških krogov, marveč splošnega narodnega pomena. Upoštevati je, da so tudi slovenski pravniki tistih časov tičali v sponah nemštva- To kaže dejstvo, da smo v tisti dobi imeli v Sloveniji le nemško pravniško društvo »Juristische Gesell-schaft«, ki je bilo ustanovljeno leta 1861 To društvo je delovalo izključno v nemškem duhu. Njegovo delovanje je bilo zanikanje slovenskega programa, ki je zahteval slovensko uraclovanje povsod. Društvo je prenehalo delovati leta 1868., ko so ga zapustili slovenski člani, ki so uvideli, da sodelovanje z nemškimi pravniki ne vodi do zaželenega uspeha.
Važen prsokret je nasta! z delovanjem društva »Pravnik«, ki je bilo ustanovljeno leta 1889 v Ljubljani s smotrom gojiti prav ne m državne vede v slovenskem jeziKu. Pripravljalni odbor je poskroel, da so bila društvena pravila oblastveno potrjena. Dne 26. I. 1889. se je zbralo v ljubljanski ma-gistratni dvorani 34 slovenskih pravnikov na prvi redni glavni skupščini. Na tej skupščini se je osnovaio društvo »Pravnik«, ki je sklenilo izdajati svoj strokovni list, pospeševati izdajanje zakonov v slovenskem jeziku, prirejati strokovna predavanja in razprave in snovati društvene knjižnice.
Za prvega društvenega predsednika je bil izvoljen odvetnik ur. i-ran Papež, ki je označ.1 za poglavitno društveno nalogo izdajanje društvenega giasiia »Slovenski Pravnik«. Ustanovitev lastne pravniške literature in oblikovanje slovensKega pravniškega jezika, naj bi bilo glavno gesio Lsta. Uspeh ni izostal, kajti novo društvo je pod svojim okriljem kmalu zbralo malone vse Slovenske pravniške pisatelje, saj je bil skoro edino torišče za razpravljanje in razglabljanje pravnih vprašanj. Tudi »Slovenski Pravnik« je stalno naraščal, ker se je v znatni meri oziral na judikaturo. Prinašal je veliko število sodb vrhovnega sodišča vseh panog, vedno skrbno prirejenih, poleg tega razsodbe upravnega in državnega sodišča. V ostalem je prmašal »Slovenski Pravnik« osebne vesti, poročila o delovanju pravnišk:h korporacij, ustanov in društev. /Slovenski Pravnik« do preobrata predstavljajoč skoro vso slovensko pravniško literaturo, je sedaj oproščen boja za jezikovno enakopravnost, praktično pravno glasilo, obravnavajoče vse aktualne pravniške zadeve.
Društvo »Pravnik« je od vsega početka prevzelo nalogo pripravljati tla zavodu, ki bo gojil slovensko pravoznanstvo in ni opustilo nobene prilike, da ni opozarjalo in zagovarjalo na vseh merodajn.h mestih ustanovitev slovenske pravne fakultete v Ljubljani. Glavna skupščina leta 1891. je; sprejela posebno resolucijo za ustanovitev slovenske pravne akademije v Ljubljani, glavna skupščina leta 1898 pa je zahtevala že popolno vseučilišče v Ljubljani in je društveni odbor v to svrho izdal spomenico ;>Za vseučilišče v Ljubljani«. V zvezi s tremi drugimi ustanovami je društvo priredilo leta 1907 v Ljubljani velik manifesta cijski shod z zahtevo ustanovitve univerze v Ljubljani. Po prevratu je novi vse-učiliški komisiji načeloval društveni predsednik dr. Danilo Majaron, društvo pa sta v njej zastopala še profesor dr. Metod Dolenc in odvetnik dr. Anton švigelj. V društvenem območju so se udejstvovali skoraj vsi pravniki, ki so se pripravljali na docen-turo na bodoči slovenski pravniški fakulteti in tudi danes v istini zasedajo stolice na njej. Društvo ie sodelovalo pri mnogih narodnih in znanstvenih prireditvah; leta 1925 pa se ie društvo zavzelo za ustanovitev »Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«, pri čemur je zakonski načrt za to ustanovo sestavil društveni delegat dr, Metod Dolenc. Iz društva »Pravnika« je | nadalje vzklila ideja pravniških kongresov, organizacije, ki je pritegnila široke vrste vseh jugoslovanskih pravnikov k
Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvetoka v ietrih in nezadostnem izločevanju iz žolča nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživaio oreizkušenr »Franz-Jose-fovo« srenčico. ki se tudi ori pogostejši uporabi dobro obnese.
Osi res S Sjt 15 485-35
Albin Lajovic
se jc te dni na skrivaj srečal z Abrahamom. Lepo ni, da to teč obešamo na veliki zvon, ko tiči g. Albin Lajovic še ves v mladosti. T cd a če ga ne izdajajo leta, ga izdaja njegov dolgoletni trud za slovensko ljudsko prosveto. Koi ravnatelj. meščanske bole v Tržiču in zdaj kot strokovni učitelj
na meščanski šoli v Šiški po svoje orje ledino, kjerkoli vidi, da je to potrebno. V čast družini Lajovcev je tudi on že mnogo storil kot pevec in kot zborovodja, pre-mnogokrat pa je tudi že zasukal pero v prid dobri javni stvari, bodi že v pogledu šolstva ali kot člankar v »Jutru« ali kot potopisec. Zlasti s svojimi zapiski iz bratske republike na severu, kjer si je tudi izbral življenjsko družico, nam je nanizal že lepo vrsto zanimivih podlistkov Želimo g Albinu Lajovcu kol zvestemu prijr, 'elju in sotrudniku še mnogo plodnih let!
"'V.: /,	-.. -
j skupnemu delu; naloga društva je sedaj ta, da dovaja mladi pravniški naraščaj k novemu delu.
Nadaljno važno nalogo vrši društvo z izdajanjem zakonov v slovenskem jeziku, že kmalu po svoji ustanovitvi je izdalo celo vrsto važnih zakonov v terminološko dovršenem prevodu. Leta 1938 je društvo pričelo izdajati novo zbirko zakonov. Društvo ima obsežno knjižico.
Posebno skrb je društvo posvečalo znanstvenim predavanjem, ki so se vršila pod društvenim okriljem. V tem pogledu je bilo uvod v delavnejšo dobo leto 1921, ko so se pričela redna predavanja strogo znanstvenega značaja. Za pospeševanja medsebojnega poznanstva je društvo prirejalo vsakoletne velike izlete, namenjene vsemu članstvu.
Na čelu društva so stali doslej: dr. Fran Papež od 1889 do 1892, dr. Ivan Ferjan-čič od 1893 do 1906 dr. Danilo Majaron od 1907 do 1931, od 1932 dalje pa univ. prof. dr. Metod Dolenc. Društvo ima danes
825 članov. Uredniki »Slovenskega Pravnika« so bili: dr. Danilo Majaron, dr. Ma-kso Pire in dr. Viktor Zupan. Božidar Be-žek, od 1922 dalje pa je urednik prof. dr. Rudolf Sajovic. Pod njegovim spretnim vodstvom je revija dosegla visoko stopnjo in velja danes za eno prvih pravniških revij.
Letos bo društvo dostojno proslavilo 50-letnico svojega obstoja in sicer s slavnostnim zborovanjem, ki bo v soboto, dne 18. marca 1939 ob 18. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Ob tej priliki bo imel slavnostni govor odvetnik in podžupan dr. Vladimir Ravnihar, ki je bil po prevratu prvi poverjen k za pravosodstvo pri deželni vladi v Ljubljani. Nato bodo izročene diplome društvenim častnim članom, gospodom: Mihaelu Gabrijelčiču, dr. Alojziju Homanu, dr. Mateju Pretnerju, dr. Antonu Rogini, dr. Ivanu Rudolfu in dr. Jakobu Toplaku. Po slavnostnem zborovanju priredi društvo za svoje člane svečan banket v zgornjih prostorih »Zvezde«.
Naš turizem na razstavi v New Yorku
Kulturna in nacionalna reprezentanca Jugoslavije na mednarodni razstavi v New Yorku bo prišla do močnega izraza. Člani glavnega razstavnega od: bora v New Vorku so naglasih, da je naš načrt za razstavo eden izmed najboljših, čeprav se bo razstave udeležilo 64 držav. Material, ki je zbran po navodilih odseka za turizem v ministrstvu trgovine in industrije, obsega vse panoge narodnega življenja, glavna skrb pa je posvečena folklori in propagandi turizma.
Materiala je zbranega za polnih sedem vagonov. Šest ogromnih fotogra-
Rudniški nameščenci so .zborovali
Trbovlje, 2. marca
Rudniški nameščenci iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Laškega, Rajhenburga, Krmelja in Mežice so se v nedeljo zbrali v Trbovljah. Predsednik g Franjo Volčan-šek je orisal delovanje skupne organizacije in pozdravil zborovalce. Tajnik Rudolf Gonelli je poročal, da je imelo društvo v minulem poslovnem letu široko delovno polje. Posredovalo je pri TPD za zvišanje prejemkov, za izplačilo jubilejnih nagrad, za regulacijo dnevnic in letnih dopustov. Društvo je izposlovalo izdajo ločenega službenega reda za nameščence in doseglo, da je službeni red vsaj deloma prikrojen določilom veljavne socialne zakonodaje. Društvo se je bavilo poleg tega še z mnogimi vprašanji splošnega značaja, ki so važna za nameščenstvo.
Zastopnik Zveze društev privatnih nameščencev* v Ljubljani g. Žemljic je poročal o sklenjenem kompromisu, ki naj bi nadomestil volitve v Pokojninski zavod, ter je seznanil zborovalce z delovanjem TBPD in ZDPN. Konstituiranju osrednjega odbora DRN v Trbovljah, ki sestoji iz delegatov voljenih na občnih zborih posameznih edinic, je načeloval gosp. Joško Zemljič. V imenu eksekutive novega odbora, sestoj ečega iz predsednika, dveh podpredsednikov, tajnika in blagajnika, se je zahvalil za zaupanje g Cibej in prešel na dnevni red. Izvoljeni so biii računski pregledovalci, člani odbora Zveze in dele-gatje za njsno skupščino. Skupščina si je nadela nalogo zahtevati na pristojnih mestih novelizacijo zakona o pokojninskem zavarovanju v pogledu znižanja starostne odnosno zavarovalne dobe na 60 oziroma 30 let, zboljšanja vdovskih rent in pogojev za njih pridobitev, izstavitev članskih knjižic pri Pokojninskem zavodu, ukinitev bednostnega fonda, zlasti pa unifika-cije starostnega in bolniškega zavarovanja v enem samem nosilcu. Sklenilo se je iz-poslovati nadalje spremembo podlage za pravilno izračunanje nadur, uveljavljenje službene pragmatike in skorajšnje razve-ljavljenje §§ 44, 50 in 82 pravil bratovske skladnice, ker so nesocialni. Glede na pravilnik o človekoljubnih ustanovah, ki tangira tudi Pokojninski sklad name-ščenstva TPD, je skupščina sprejela resolucijo: Priključujemo se splošni akciji prizadetih ustanov in organizacij, da se izvedba tega pravilnika odloži vsaj za eno leto in da se medtem skliče posebna anketa vseh prizadetih. Priporočamo, da se pokrene posebna akcija vseh podjetniških pokojninskih skladov zaradi varovanja svojih interesov.
fij kaže lepote naše države od Triglava do Djevdjelije ter od Subotice do Boke Kotorske. Najmarkantnejše so fotografije z našega Jadrana, folklori-stični motivi iz raznih krajev pa so v vitrinah. Na velikih zemljevidih so zabeleženi vsi turistični kraji. Plastični prikaz naše zemlje v obliki velike dio-rame je dolg 7, globok pa 2 metra ter
kaže zelo efektno naše gore, nižave, morje in reke. Planinski orjaki nosijo označila svojih višin. Na domačem platnu vezeni narodni motivi v prelepi harmoniji barv pokrivajo dva velika okna 8x2 metra. Originalno so mom tirane tudi zanimive fotografije Američanke Miss Lainne, ki je potovala po Jugoslaviji. Njene fotografije so na-
130 cm šir.
VOLNA
za dam. obleke
m. a Din 40.—
cela obleka torej samo Din 100.—
Din 46.—
cela obleka Din 115.—
Din 48.-
cela obleka Din 120.—
Din 57.-
cela obleka Din 142.50
Sami torej lahko presodite, če Vam je potrebno kupovati razne ostanke, ko dobite pri nas že najmodernejše blagove v izvrstni kakovosti tako ugodno!
Mogoče boste mislili, da je to zgolj reklama, ker se Vam bodo zdelo zgornje cene prenizke. Videli pa boste, da ste v zmoti, češi boste blago pri nas ogledali. Prepričajte se torej rajše, predno kupite kako dražje blago, ker s tem, če je dražje, ni vedno rečeno, da je tudi boljše.
MANUFAKTURA
MANICA k. d
17.
MESTM TRG štev.
meščene na zidu in na rešetkah naših bosanskih hiš. Velika atrakcija našega oddelka na razstavi bo tipično dalmatinsko dvorišče. Bogate naše narodne noše bo razkazovalo 20 lutk v naravni velikosti. V vitrinah bodo razstavljene originalne umetnine iz zlata in srebra. Kakor se že iz tega kratkega pregleda vidi, bo naš razstavni material nazorno pokazal našo folkloro in naš turizem in bo služil v čast odseku za turizem pri trgovinskem ministrstvu ter marljivim strokovnjakom zagrebške obrtne šole.
»Putnikovo« potovanje na mednarodno razstavo v New Yorku bo trajalo od 17. aprila do 22. maja. Zaradi rezerviranja kabin na velikem preko-oceanskem parniku je potrebno, da se udeleženci prijavijo že do 20. t. m. Potuje se z osebnimi potnimi listi. Cene od Rakeka do New Yorka in nazaj do Rakeka so v lil. razredu 10.950, v turističnem razredu 14.200 din, v l. razredu pa 21.800 din. Stroški v Nevv Yorku za ves čas pa znašajo v lil. razredu 3.100, v turističnem 3.500, v /. razredu pa 4.000 din.	(—)
Napredek sadjarstva
je pri nas iz raznih vzrokov nezadosten
Sadjarstvo je važna panoga našega kmetijskega gospodarstva. Leto ze letom izvažamo velike množine jabolk in delno tudi hrušk. Izvoz pa bi se lahko še povečal, če bi naši sadjarji posvečali gojitvi sadnega drevja več pozornosti. Res je sicer, da se je v zadnjih letih v tem oziru obrnilo marsikaj na boljše, vendar še zmerom ne v taki meri, kakor bi bilo potrebno. Mnogo je še lastnikov sadovnjakov, ki svoje sadno drevje puščajo v nemar, da rase, kakor se mu hoče.
Banska uprava je izdala v zadnjem času odredbo glede negovanja sadnega drevja in zatiranja nevarnih škodljivcev, kar je pohvalno. Odredba pa bo prišla do koristne veljave le tedaj, če se bo striktno izvajala, za kar je potreben sadjarjem, ki so v ogromni večini preprosti kmetje, tudi strokovni pouk. Odredbe, če so še tako dobre, more vestno izvrševati le strokovno poučen sadjar. V tem oziru se je pri nas res že dosti storilo, vendar še vedno premalo.
Imamo dobro organizirano Kmetijsko družbo in Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki imata po vseh večjih krajih svoje podružnice. Te bolj ali manj uspešno delujejo, prirejajo strokovna predavanja, skr-be za pomnožitev dobrega sadnega drevja. Kljub temu pa ne opažamo tistega potrebnega napredka, kakor bi ga zaslužil trud sadjarskih strokovnjakov. Vzrok temu bo pač ta, da se tisti, ki bi najbolj potrebovali pouka, niti ne udeležujejo predavanj, niso člani sadjarskih podružnic in tudi ne čitajo strokovnih listov. Tako zaostajajo za duhom časa in v svoji zaostalosti zanemarjajo sadovnjake.
Naša osnovna šola ima v svftjem učnem načrtu praktično gospodarsko znanje. Goji torej praktično in teoretično tudi sadjarstvo, vendar ne z uspehom, kakor bi bilo želeti. Eden prvih vzrokov temu je, da mnogo šol nima v sadjarstvu veščih učiteljev ali sploh ne moških učnih moči. V tem oziru je že pouk na učiteljišču pomanjkljiv. Učitelji, ki imajo veselje do sadjarstva, bi morali posečati po dovršenem učiteljišču še posebne strokovne tečaje na kmetijskih šolah.
Vsaka šola v mestu kakor na deželi bi morala imeti dovolj velik šolski vrt in sadovnjak, kjer bi se učenci vadili v gojenju sadnega drevja. Ker pa učenci osnovnih šol zapuščajo šolo s 14. letom starosti, ko predmeta še ne morejo tako resno pojmiti, bi se moral uvesti za vse kmečke dečke po dovršeni osnovni šoli še obvezen kmetijski ,odnosno sadjarski nadaljevalni tečaj.
V več krajih so sicer taki tečaji, odnosno nadaljevalne šole že uvedene, vendar ti doslej še niso obvezni in jih pose-čajo le mladeniči, ki imajo do tega posebno veselje. Z obveznostjo obiskovanja nadaljevalnih šol pa bi privzgojili veselje do sadjarstva in narave tudi ostalim mladeničem, ki bi se vešči sadjarstva z veseljem poprijeli dela. Mladina bi s priučenim znanjem vplivala tudi na starejše,
da bi tako naše sadjarstvo v resnici napredovalo.
Ker si posamezniki ne morejo nabaviti precej dragih škropilnic za sadno drevje, naj bi si te povsod omislile sadjarske podružnice ali občinski odbori za svoje okoliše. Po številu sadjarjev bi moralo biti v vsaki občini primerno število škropilnic. Banska uprava pa naj bi oskrbela, da bi sadjarji mogli kupovati serborin ali druga potrebna škropilna sredstva po znižanih cenah.
Za sadjarstvo, ki nudi izdaten vir dohodkov, bi S3 morali zavzeti vsi činitelji, da ga dvignejo na zadovoljivo višino.
Smrt starega črnogorskega borca za demokracijo
V visoki starosti je izdihnil v Beogradu vnet borec za državljanske pravice v nekdanji črni gori, upokojeni inšpektor finančnega ministrstva, zgodovinar in pisatelj Tomo Oraovac. Rodil se je 6. oktobra leta 1853., na Oraovu v Kučih in je bil med prvimi absolventi nekdanje učitelj-ske-bogoslovne šole na Cetinju leta 1872. Služboval je kot učitelj in pozneje kot vodja cetinjske osnovne šole in že mlad se je uvrstil med borce za demokracijo in ustavno svobodo v črni gori. To delovanje mu je nakopalo sovraštvo nekdanjega črnogorskega režima. Obsodili so ga na smrt in ga postavili pred izkopan grob. Ko so bile nanj že naperjene puške, je prišel ukaz, da se mu smrtna kazen izpremeni v robijo. Ko je bil osvobojen, se je leta 1882. podal v Srbijo. V Srbiji je opravljal razne službe. Bil je davkar, kontrolor, sreski načelnik, naposled pa inšpektor finančnega ministrstva in je v državni službi prebil nad 50 let. Ko je prišel črnogorski knez Nikola leta 1896. v Beograd, je Oraovca vabil, naj se vrne v črno goro. ker mu je vse odpuščeno. Vabilo pa je značajni emigrant odločno odklonil, češ, da ne mara spremeniti za nobeno ceno svojega mišljenja. S svojimi somišljeniki v Črni gori je imel tesne zveze in ko je postal po osvobojenju narodni poslanec, je njegov idealizem mnogo pripomogel k zboljšanju političnih in prosvetnih razmer v Čini gori. Kot pesnik in pisatelj se je udejstvoval že od mladih let, napisal pa je tudi več važnih zgodovinskih razprav. Ves značaj velikega poštenjaka in idealista je označen z besedami, ki jih je iz-pregovoril malo pred smrtjo: One podle duše, ki hočejo razdvojiti srca naroda, bi morali izruvati iz zgodovine.
Bolniki
so povsod .Zato je neobhodno po« trebno.da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki radi priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi
pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte zato pri za-ptrju le dobro oavajalno sredstvo
Oarmol se dobi v vseh iekatnah Btt.Mtti/V

-----— -----».---—---:---- -
Legionar piše iz Afrike
Naš mladi rojak Stojan Cirk iz Kočevja, ki ga je usoda privedla v Alžir, se nam večkrat oglaša z zanimivimi pismi iz glavnega stana francoske tujske legije. Objavljamo danes pismo, ki ga je poslal za »Jutro« svojemu bivšemu profesorju, književniku g. dr. Antonu Debeljaku. — Ur.
Sidi Bel Abbes, 19. febr. 1939.
Spoštovani gospod doktor! Najlepša Vam hvala za Vašo poslednjo pošiljko. Kako me je razveselila, ne morem povedati. Moje življenje se tu obrača na bolje. Začeli so name računati, dajejo mi vedno težje in važnejše naloge, katere skušam natanko izdelati. Kot »kanonirju« naše narodne vojske mi je tukaj zelo prav prišlo znanje topografije in optičnih instrumentov: telemetra in artiljerijske busole. Brez posebnega vežbanja sem s temi stvar mi zadovoljil svoje predstojnike. Upam, da bom jeseni že »zmerjan« s kaplarjem! Napredovanje gre tu jako počasi. Dolgo preskušajo človeka, preden ga določijo za višji čin. Mislim si: »Kaj bodo mene drugi komandirali in zafrkavali! J 1 *» 1 i 11 , j v > n i ' \ i * i » x <7-, t y 7 » i \ * - v '. • t I \ ■ - i i i ' ; ,
\/l V 'Ji rt	, ,
7 / * f v n r.» \ *
. i J £ J /_ -4..JJ,- i- -.-I
Kako so z menoj postopali preteklo leto, ^ko in še slabše bam jaz z drugimi: zob ; za zob! Življenje sem si uredil udobno, j ker imam malo več slobode. Vedno sem pa I
sam: ožje prijateljstvo je med legionar ji neznano. Danes se z nekom lepo pogovarjaš jutri se sploh ne poznamo. Spočetka tega nisem razumel, ali polahko sem se privadil. Zdaj mi do nikogar nič ni.
Častniki, moji načelniki, so prav dobri z menoj, a tudi podčastniki. Glede sebe se ne morem pritožiti. Vojak sem in vem, kaj je dolžnost. Česar si nikoli nisem zamišljal, sem tu doživel. Gotovo bi se mi dekleta smejala, ko bi me videla, kako si perem, žehtam in sušim bele in žoltkaste (kaki) obleke kakor tudi perilo. Legionar si mora prati sam. Perilnice imamo dobro urejene, nič manj sušilnice. Glede opreme je kaj strogo. Obleka mora biti zmeraj ko sneg bela. Pri nas mitraljezih, ki imamo poleg ostalega dela vselej dosti strojnega olja v rokah, je še težje. Primes namazano strojnico in — hop! — že nosiš masten pečat.
Čistiti, cediti, pomivati, pospravljati: venomer polne roke posla. Tudi kuharil sem: okoli 500 obrokov pripravimo na dan. Sicer samo 15 dni. Vendar človek mora znati vse, torej tudi jedi variti. Kdo pa ve, v kakšen položaj utegnemo zabresti, odrezani od sveta? Pri nas velja: uzda j se u se i u svoje kljuse. Danes vidim, da drugače ni mogoče. Z vsakdanjo vajo znam hitro odpraviti, pa imam mir. Ako človek pokaže najmanjše nezadovoljstvo, kadar dobi nalogo, je po njem za vse verne čase. Sicer pa vsaka nadloga prej ali slej mine, -"ine. poteb'ne.	i
Pri vsem tem najdemo tudi zabave. !
Zadnjič nas je spravil v smeh kaporal, nahrulivši dva fanta na nenavaden način. Eden njih ni stopal v korak. Kaporal skoči in zakriči nadenj: »Vi ste Francoz in ne znate marširati. Sramota!« Ozira se, na koga bi se še iztresel, in se obregne na žrtev: »Sramota za vas, ki tako dobro govorite po francosko, kravate pa si ne znate zavezati!« Nosimo zelene srajce z lepimi samoveznicami. Grizel sem si ustne, da se ne bi krohotal. Ostali se niso mogli zadržati in so prasnili. Kazen je prišla takoj. Mene je pustil pri miru. S tovariši pa je priredil tekmo: dirkali so s 25 kil težkimi strojnicami na rami, dokler jih ni minilo hihit-mie. Medtem pa sem jaz sedel in se zase hahljal.
Večkrat nas doletijo obiski. Kadar se vojna ladja usidra v Oranu, pošlje delegate v Bel-Abbes, da vidijo pomorci naše čudovito življenje. Bili so tu Poljaki z broda »Iskra«, Nizozemci s »Sumatre«, Francozi z broda »L'Indomptable«, ki ga je legija krstila in so oficirji častni legio-narji I. razreda. Ondan so bili s križark »Bretagne« in »Loraine«. r"> i i
• • s i , 1 1 • u j : a. * it t i
. A „ » i ) i i J I . J J i J
Pred leti so si legionarji postavili velik dom: »Foyer du Legionnaire«. Ima obsežno dvorano za svečanosti z blizu 2000 sedeži, telovadnico z mačevalnico, letno kopališče 50 m dolgo in 30 m široko, skakalni stolp in vse ostale športne naprave. Tu stanuje skupina najboljših športnikov, nogometašev kakor tudi telovadcev.
V domu imamo koncerte, kino, predstave. Na galeriji je prostor za častnike in podčastnike ter njih rodbir,°, spodaj pa za nas i in oženjene legionarje, takisto za upoko- i
jence in prijatelje. Takšnih koncertov še nisem doživel kakor tu. Svetovne glasbene umetnine vseh mojstrov — muzika je mednarodna. Naši godbeniki so sinovi vseh evropskih narodov. Tudi Slovenci smo častno zastopani, čeprav je dotični danes na-turaliziran Francoz, doma pa iz Trsta.
Telovadnica je prostorna, dobro opremljena: imam vse kot nekdanji sokolski telovadec. Tudi nastopil sem že, na bradlji, 11. novembra na dan miru. Telovadim pa, kadar utegnem. V sportski odsek me ne puste ker sem po poklicu — vojak. Plavalni bazen je odličen. Poleti smo imeli tu tekme v plavanju in vvaterpolu. Mečevalnica je tudi dobro urejena.
Vsak teden gremo dve uri daleč proti jugu na strelišče, kjer se razprostira gozd Khamizes. Strojnice in karabinke kakor v slednji vojski. Moje krogle dobro tiče. Nato mečemo granate, priljubljen šport legio-narjev. Moje lete na 40 m oddaljen krog. Na kraju nam pripeljejo kosilo. Zatem pride odmor in povratek preko polja. Med oddihom se zgubimo v hosto, kjer je prav prijetno. Glasovi ptic se mešajo s šumenjem borov in na mah se zamislim v goščave naše domovine. Kratkočasim se s tem, da iščem po drevju kameleonov. Kadar katerega ujarnem, ga vtaknem komu v torbico ali v tornistro, da ne hodi sam po svetu.
Danes se začenja v Bel-Abbesu karneval. Prepovedane so vse protiverske, politične, nespodobne pesmi. Vsa vozila morajo okrog mesta. Le vozovi z maskami smejo na glavne ulice. Zabranjeno je pusta pokopavati.
Najbolj so me pre;r tili Španci praznuješ zni?gc gc-nsrala Franca, ko je za-
Gospodarstvo
Slab izvoz v januarju
Naša trgovinska bilanca je bila v januarju pasivna za 59 milijonov
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o gibanju naše zunanje trgovine v mesecu januarju. V tem mesecu se je naš izvoz v primeri s prejšnjim mesecem precej zmanjšal. Nazadoval pa je tudi v primeri z januarjem lanskega leta. Medtem ko je vrednost našega izvoza dosegla v novembru lanskega leta 528 milijonov din, v decembru pa 526 milijonov, je v januarju padla na 319 milijonov. To nazadovanje je pripisati deloma sezonskim vplivom, deloma pa poslabšanju izvoznih možnosti.
V	januarju smo izvozili 184.976 ton blaga (v lanskem januarju 207.272 ton) v vrednosti 319.1 milijona din nasproti 356.7 milijona din v prejšnjem januarju prejšnjega leta. Nazadovanje znaša v primeri z lanskim januarjem po količini 10.8°/o, po vrednosti 37.6 milijona din ali 10.6%. V primeri z januarjem 1937 se je vrednost izvoza zmanjšala za 20.7%.
V	nasprotju z izvozom se je uvoz za malenkost povečal. V januarju je znašal 84.018 ton (lani 78.566) v vrednosti 578.3 milijona din nasproti 570.8 milijona din v istem mesecu lanskega leta. Povečanje znaša po količini 6.9%, po vrednosti pa 7.4 milijona din odnosno 2.0%.
Gibanje naše zunanje trgovine v januarju zadnjih let je bilo naslednje (v milijonih din):
izvoz uvoz saldo januar 1937 402.2 321.1 + 81.1 januar 1938 356.7 370.8 —14.1 januar 1939 319.1 378.3 —59.2 Medtem ko je bila naša trgovinska bilanca v decembru aktivna za 125 milijonov din, je januarja zaradi padca izvoza postala zopet pasivna, in je znašala ta pasivnost 59.2 milijona din, medtem ko je bila lani naša trgovinska bilanca pasivna le za 14 milijonov, predlanskim pa je bila aktivna za 81 milijonov.
Podrobnosti o izvozu v januarju
din (lani 26.9, predi. 42.5). Tudi izvoz žive perutnine je popustil na 2.2 milijona din (lani 3.1) in izvoz drobnice na 0.02 milijona din (1.0).
Občutno zmanjšanje opažamo tudi pri izvozu mesa, ki je popustil na 7.2 milijona din (30.6), nadalje pri izvozu svinjske masti, kjer smo dosegli le vrednost 7.2 milijona din (23.3) in pri izvozu mesnih izdelkov, ki je znašal 1.4 milijona din (2.1). Izvoz jajc je padel na polovico lanskega izvoza in je dosegel vrednost 3.0 milijona din (6.9). Surovih kož pa smo izvozili le za 4.8 milijona din (lani 10.7).
Naš izvoz lesa
Celotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov je znašal v januarju 7407 vagonov nasproti 7016 vagonom v lanskem januarju in 7548 vagonom v predlanskem januarju; vrednost lesnega izvoza pa je znašala v januarju 61.8 milijona din nasproti 58.5 milijona din v lanskem januarju in 75.3 milijona din v predlanskem januarju. Naš lesni izvoz se je torej v januarju držal na lanski višini, bil pa je manjši nego leta 1937.
V	januarju smo izvozili 5576 vagonov gradbenega lesa (lani 5569) v vrednosti 45.2 milijona din (45.8). Izvoz drv se je dvignil na 774 vagonov (451) v vrednosti 1.8 milijona din (1.1). Povečanje celotnega lesnega izvoza po količini odpade torej predvsem na izvoz drv Lesnega oglja smo izvozili 226 vagonov (78) v vrednosti 1.4 milijona din (0.5), železniških pragov 65.800 (89.100) v vrednosti 3.7 milijona din (3.9), lesnih izdelkov pa 37 vagonov (19) v vrednosti 2.8 milijona din (1 7). Omeniti je še izvoz ekstraktov za strojenje, ki se je dvignil na 3.3 milijona din (1.2).
Kam smo izvažali les
V	januarju srno po količini im vrednosti največ lesa izvozili v Italijo, čeprav je
— ------- ----------------------"	»"»J '	^VJ-U liiiviiiui »	JV
. j-----__________lut,„uu, , biil izvoz v Italijo manjši nego v lanskem
pšenice (lani 0) v vrednosti 11.1 milijona din (lani 0), poleg tega pa 697 vagonov koruze (lani 3229) v vrednosti 7.6 milijona din (lani 33.2). Precej je nazadoval izvoz pšenične moke, od lanskih 2.9 na 0.3 milijona din, in izvoz otrobov, od 3.6 na 1.4 milijona din.
Izvoz fižola se je gibal na lanski višini in je znašal 6.4 milijona din (6.26), izvoz suhih češpelj pa se je dvignil na 4.3 milijona din (1.7). Izvoz vina, ki je dosegel lani v januarju 3.2 milijona din, se je letos skrčil na 0.76 milijona din. Hmelja smo izvozili v januarju 13 vagonov (28) v vrednosti 2.1 milijona din (4.5). Tobaka nismo izvozili nič (lani 10.6), povečal pa se je izvoz konoplje na 21.8 milijona din (9.3).
Slab izvoz živine
Izvoz živine je bil v januarju nadalje zelo slab. Konj smo izvozili le 162 (lani v januarju 1166). v vrednosti 0.85 milijona din (3.1). Nadalje smo izvozili le 1243 glav goveda (lani 2403, predi. 8698) v vrednosti 4.2 milijona din (lani 5.6, predi. 19.2). Le izvoz svinj se je nekoliko dvignil, in sicer na 22.009 glav (lani 19.625, predi. 31.472) v vrednosti 15.7 milijona
januarju. Dosegal je namreč le 1740 vagonov (lani 2109) v vrednosti 12.4 milijona din (14.1). Večji nego lani je bil izvoz v Nemčijo, ki je dosegel 1573 vagonov (685) v vrednosti 12.1 milijona din (8.9) Tudi izvoz v Anglijo se je po lanski oslabitvi zopet povečal, toda le po vrednosti, ne pa po količini. V Anglijo smo izvozili 713 vagonov (921), v vrednosti 110 milijona diin (9.6). Znatno večji je biJ izvoz v Madžarsko, ki je dosegel 1636 vagonov (781) odnosno 7.0 milijona din (3.2). Nadalje smo izvozili v Argentino za 4.4 milijona din (4.5), v Palestino za 2.3 (1.0), v Belgijo za 2.0 (1.7), v Grčijo za 1 9 (2.0), v Egipt za 1.7 (0.1), v Nizozemsko za 1.3 (2.1), v Švico za 1.2 (0.6), v Tunis 0.7 (1.2), v Francijo za 5.5 milijona din (0.8) itd.
Ostali izvoz
Izvoz surovega bakra se je nekoliko povečal na 35.7 milijona din (33.6), izvoz rud pa se je dvignil na 31.9 milijona din (18.6). Večji je bil tudi izvoz cementa, ki se je povzpel na 4.4 milijona din (2.2), medtem ko se je izvoz kalcijevega karbida in cia-namida zmanjšal na 7.4 milijona din (11.1) in izvoz sode na 1.9 milijona din (3.2).
Pred znatnim povečanjem našega izvoza
v Francijo
Naš izvoz v Francijo
Ob koncu leta 1936. smo sklenili s Francijo trgovinski sporazum, ki nam je priznal ugodnosti za izvoz pšenice in koruze. Leta 1937. je Francija v resnici kupila od nas 15.000 vagonov pšenice s povprečnim preferenčnim popustom na carini v višini 15 frankov za metrski stot, obenem pa je bil podaljšan aranžma o preferenenem uvozu koruze na osnovi povračila 40% uvozne carine. V tem letu se je naš izvoz v Francijo precej dvignil in sicer od 86.3 milijona din v letu 1936 in na 339.3 milijona din v letu 1937. Ker se je istočasno uvoz zmanjšal od 101.3 na 90.9 milijona din, smo imeli v tem letu prvikrat s Francijo aktivno bilanco z izvoznim presežkom skoro četrt milijarde din.
Lani pa se je naš izvoz v Francijo zopet zmanjšal na staro višino in je dosegel le 75 milijonov, medtem ko se je uvoz dvignil na 141.8 milijona din, tako da smo imeli lani s Francijo zopet pasivno bilanco. Lansko poslabšanje izvoza je bilo deloma posledica valutnih sprememb v Franciji, ki so otežkočile prodajo našega blaga in so olajšale uvoz francoskega blaga k nam.
Dalekosežne ugodnosti v novi pogodbi
V februarju je bila, kakor znano, podpisana nova trgovinska pogodba s Francijo,
se bo lahko početvoril
v kateri nam je Francija priznala velike ugodnosti za naš izvoz z namenom, da se izravna razlika med našimi cenami in nižjimi francoskimi cenami. Priznala nam je večje kontingente, pa tudi posebne ugodnosti v obliki povračila carin in znižanja taks na uvozna dovoljenja. Poleg rednih kontingentov so nam odobreni specialni kontingenti.
Kontingenti s preferenčnimi ugodnostmi so naslednji: konji za klanje 4000 glav, suhe klobase in salame 200 kvintalov, jajca 6000 kv., sveže in suhe češplje 20.000 kv., tesan in rezan les 65.000 ton, celuloza 8000 ton.
Za uvoz nekaterih agrarnih proizvodov je predvideno zmanjšanje takse na uvozna dovoljenja ali pa je predvidena popolna oprostitev (razlika na taksah se povrne naši državi). Znižana uvozna taksa pa se nanaša na naslednje kontingente: soljeno svinjsko meso 1000 kv., mesni izdelki 500 kv., zaklana perutnina 2500 kv., jajca 6000 kv., fižol 30.000 kv.
Poleg teh kontingentov nam je Francija priznala še večje število specialnih kontingentov in sicer naslednje: ovčje meso 1000 kv., osoljeno 600 kv., predelano 300 kv. klobasičarski proizvodi 300 kv., zaklana pe-
rutnina 2000 kv., jajca 3000 kv., fižol 20 tisoč kv., sveža jabolka 10.000 kv., suhe češplje 10.000 kv., vino 1.000 hektolitrov.
V specialnem dodatku k sporazumu nam je Francija priznala skrajne meje za naš izvoz v Francijo in sicer v naslednjih odstotkih celotnega francoskega uvoza: konji za klanje 5% celotnega uvoza, žive ovce 30%, svinje 25%, sveže ovčje mesto 4.5*/», osoljeno 5%, mesni izdelki 5%, klobasičarski proizvodi 1%, zaklana perutnina 5%, jajca 3% in na račun specialnega kontingenta 40%, sir 1%, koruza 10%, fižol 6%, jabolka in hruške 4%, orehi 6%, čebula 2%.
Z novim sporazumom so nam odobreni dosedanji in novi kontingenti za večje število industrijskih proizvodov (ribe, kon-serve, metilni alkohol, aceton, cement, baker, keramične plošče, ženska konfekcija goveje in svinjsko usnje, kose in srpi, kuhinjska posoda, izdelki iz aluminija, upognjeno pohištvo, paradižniki v konser-vah, klej, copate, klobuki, tulki za klobuke itd.). Ti kontingenti se določijo četrtletno in se lahko prenesejo na prihodnje četrtletje. Dosedanji režim za uvoz koruze je izpopolnjen, tako da je omogočeno povečanje tega uvoza.
Lesna preferenca za kontingent v višini 65.000 ton lesa bo znašala 60 frankov za tono. Pri izvozu v Alžir nam Francija zaradi razlike v ceni priznava za mehki les premijo v višini 30 frankov za tono, pri izvozu v Francijo pa premijo 50 frankov. Da bi lahko izvažali tudi trdi les v Francijo in izkoristili kontingent je Francija pripravljena prispevati v obliki premije 3.9 milijona frankov, naša država pa bi za premije izdala 3 milijone frankov.
Razmerje med izvozom In uvozom 100:60
Plačilni promet je urejen tako, da se bodo naše izvozniške devize uporabile izključno za naša plačila v Franciji. Da se omogočijo tudi finančna vplačila je predvideno razmerje 100 proti 60 med našim izvozom v Francijo in našim uvozom iz Francije. Po pogodbi znaša vrednost blaga, ki ga lahko izvozimo na podlagi kontin. gentov 300 milijonov din, to pomeni, da se bo lahko naš izvoz v Francijo v primeri z lanskim letom početvoril, medtem ko se bo naš uvoz iz Francije glede na razmerje 100:60 povečai le za 60%
Mariborski proračun
Proračun mestne občine mariborske za leto 1939-40, ki je bil sprejet v mestnem svetu 26. januarja t. 1., je finančni minister odobril z odločbo od 17. januarja t. 1., in sicer z izdatki 62.28 milijona din in ravno tolikimi dohodki.
Mestna doklada na državne neposredne davke znaša 40%, posebna socialna doklada pa 10%. Gostaščina se bo pobirala v višini 13% na lani ugotovljen kosmati najemninski donos, odnosno na najemninsko vrednost, kanalščina v višini 6%, vo-darina pa v višini 4%. Občinske davščine ostanejo v glavnem nespremenjene. V uvoz-ninski tarifi je izvršena sprememba glede keksa, ki se uvrsti v tarifno postavko 13a in znaša uvoznina 2.50 din na 100 kg. Kot j dodatek k proračunu je odobren tudi pro- 1 račun regulacijskega fonda v višini 1.6 milijona din.
Naredba k proračunu vsebuje tudi predpise glede pobiranja mestne trošarine na alkoholne pijače. Od trošarine je oproščeno vino producentov za lastno uporabo, in sicer v višini 200 litrov na odraslo osebo nad 16 let. Nadalje so oproščena zbirčna in prevžitkarska' vina ter mašna vina. Špirit, ki se uporablja v industrijske svrhe, je oproščen trošarine. Znžano trošarino na špirit plačajo lekarne, in sicer od vsakega litra ne glede na odstotek alkohola 5 din. Enako ugodnost uživajo drogerije, toda le za polovico količine. Založne kleti se ne priznavajo in morajo stranke alkoholne pijače, ki jih vnesejo v mesto in vkletijo brez uradnega poziva, takoj prijaviti finančni kontroli in poravnati pripadajočo trošarino. Le gostilničarji plačajo trošarino šele od soda, ki se stavi na pipo vendar se ta olajšava priznava le za one množine, ki jih gostilničarji v teku 24 ur po prejemu prijavijo finančni kontroli, ki jim za izvršeno prijavo izda potrdilo. Pri gostil- 1 ničarjih in točilcih se ne priznava troša-rinska prostost za vino lastnega pridelka za lastno uporabo. Vinogradniki in trgovci morajo prijaviti finančni kontroli svojo zalogo, ki jo shranjujejo v območju mestne občine. Mestno trošarino plačajo sami za množino, ki jo prodaio pod 50 litrov vina in 25 litrov žaranja. Za množine, prodane preko te količine, pa morajo predložiti fnančni kontroli ustmeno ali pismeno prijavo z označbo imena in priimka ter bivališča prejemnika vina ali žgania ter količine. Za plačilo trošarine jamč?ta v vseh primerih prodajalec in kupec solidarno. Zaradi kontrol imaio finančni organi pravico pregledati vsako shrambo, tudi stanovanje. ako sumiio. da so tam predmeti, ki so zavezani trošarini.
vzel Barcelono. Mislil sem, da so ti Iberci z rdeče strani, pa so ravno z nasprotne. Dobivamo nove legionarje, vmes dosti z republikanske fronte. Govoril sem pred nekaj dnevi z nekim Fincem. »Kako je bilo?« — »Za nič! Nobene organizacije. Naši oficirji so nam kradli, drago so nam prodajali cigarete, ki so bile razkošje! Or-dre, con tre-or dre, desordre!« Svoj čas sem položaj pravilno precenil in konec presodil tako, kakor je prišel, ko berem časopise in poslušam priče.
Mogoče si mislite, da stojimo zdaj tu na vojnem stanu zaradi kopičenja vojske na meji Tunisa? Prav nič. Sicer je v Tunisu vsega več ko dovolj, da se obrani. Toda malo verjetno se zdi, da bo iz te korajže res kaj rajže. Saj mi nismo Abesinci. Lani so me namenili v Gabes. Veselil sem se že, da pojdem tja na morje, a v zadnjem trenotku so me zadržali. Tudi tam v Tunisu je ustvarjena čudovita Maginotova črta... in tako dalje.
Javil sem se v konjenico, toda iz te moke ne bo kruha. Tu sem jim potrebnejši. Sodim, da me bodo postavili kasneje za inštruktorja v tej ali oni četi, prav za prav šoli: da bom učil druge, ne da bi sam delal. Sprijazniti se moram z mislijo, da mi bo teklo življenje v Bel-Abbžsu več let, četudi me srce vleče dalje in dalje. Tako rad bi šel nekam daleč od ljudi. Sicer je tukaj lepo, imam pred očmi krasno mesto, gledam divne žene, pozornico, kino, kavarne Toda gledati vrvenje, stati poleg vrveža, pa ne živeti, ne govoriti, venomer molčati —■ to so Tantalove muke! V pustinji pa takih skušnjav ne bo. Nebo, sonce, pe- I
sek, pozabljenje. Seve, v družbi z rojaki nam je težava nekoliko olajšana.
Mesto je legionarjem pogubno, zlasti za mladeniča, ki nima skušenj, ki ni pretehtal svojega kor. ka, stopivši v legijo. Kolo nijsko življenje ni za evropsko mladino. Nevarno je za telo, nevarno za duha. Tudi Francozi ne pošiljajo radi svojega naraščaja v prekomorske naselbine. Dobro poznajo posledice. Mladina je vihrava in Afrika je poseben strup. Svoje bivanje v tem kraju sem določil za izvestno dobo. Ce pa bi ostal dalje ali svoje žive dni, si bom moral izbrati planinski predel — ako najdem kedaj svojo «dolino meseca».
Poglavitno je, da imam svoje knjige, ki so tu prva hrana. Poleg vojaških vzamem rad v roke tudi kako »limonado«. Ni čudno Saj čitam, kako je bilo včasih. Od strokovnih del mi je najljubša Topografija: ta mi bo —upam — dala dovolj znanja za kako posebno misijo.
Lasje na sencih in na tilniku se bolj in bolj srebrč. Naglo sivimo v tem direndaju Živim redno. Spim dovolj. Ne pijem več ko pri obedu in večerji običajno če-trtinko črnine, hrana odlična — vendar, vendar... kmalu se postaram. Čedalje bolj postajam Afrikanec. Svidenje visi v zraku, težko je misliti nanje: še poguma ne bo, da bi se vrnil. Saj legija je nerazumljiva kakor samo človeško življenje.
Kadar človek okusi svet, naj še tolikokrat hrepeni po domačem ozračju, je tujina mnogokrat močnejša in te oklene z ne-vidljivo, a jekleno verigo. Težko, da kdo prekine te silne vezi. da se odtrga od vse ga, kar je tu našel, a kar je v domovini nemogoče ali nepoznano. Težko, da se po-
vrne v domače, vsakdanje zadevice in zanj že nerazumljivo družabno življenje. Zato se toliko naših najboljših izgubi za mejo. Trdo in trpko je v inozemstvu, posebno če se začenja znova, kakor se je zgodilo meni in tolikerim drugim.
Prijatelj Jože mi piše: »Ce se kedaj vrneš, sam sprevidiš, da te bo hitro zvleklo nazaj, daleč od doma.« Res je tako in ne vem, kako bi bilo, ako bi se nekoč spet pokazal doma, četudi nosim noč in dan domovino v srcu. '^r 1 ' 11 * *
f	? IJ.
i J 1 j . i i , A j , ,	• i r i
Nedavno smo videli na filmu v našem Domu proslavo badnjaka v Beogradu, kralia in dvor, našo vojsko. Nimam moči opisati težke utripe naših src ali skritih sol?a med prikazovaniem. Strmeli so tujci, gledajoč naše častnike, naše vojaštvo. Mi pa smo se spomnili, kako smo sami nekdaj vozili in spremili badnjak tam, kjer smo služili.
Ko bi se vdajal slabim stranem življenja — kakor se običajno drugi — bi hitro propadel. Jaz pa jemliem težave vedno bolj od sportske plati. Tukajšnja voda — slana in žveplena — ni posebno pitna: boljša je doma izpod naših planin. Telesno mi ni več težavno tukaj vztrajati, pač pa včasi duševno. Toda čas ozdravi vse bolečine.
Okoli nas diha pomlad. Mandeljni so dobili belo obleko. Vse bolj in bolj zeleni. Škrjanci so se vrnili na polje. Gledam in poslušam prirodo: mrke in mračne misli se razblinijo.
Pozdrav vsem, gosp. Ravlienu in Vam
Vaš Stojan Cirk.
Ljubljanska kreditna banka
Dne 2. t m. je biLa plenarna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, na
kateri je bil za predsednika zavoda soglasno izvoljen dosedanji njegov prvi podpredsednik, g. Ivan Jelačin, veletrgovec in predsednik Zbornice za TOI. v Ljubljani. Za prvega podpredsednika zavoda je biJ soglasno izvoljen g. Leo Souvan, veletrgovec v Ljubljani, drugi podpredsednik pa je g. dr. Ernest Rekar. industrijalec na Jesenicah. Istočasno je bil kooptiran v upravni svet zaveda dosedanji predsednik njegovega nadzorstva, g. dr. Ivan Bole, predsednik Jugoslovanske zavarovalne banke »Slavijc* v Ljubljani, ki je bil izvoljen obenem v ek-sekutivo banke z g. ing. Tomo Knezom, podpredsednikom Kmctske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani.
Na seji je podal bilančno poročilo za 1. 1938 glavni ravnatelj zavoda g. Hanus Krof ta. Iz njegovih izvajanj sledi, da je banka v minulem letu vsestransko napredovala. Gotovima in takoj razpoložljiva sredstva so narasla od 42 milijonov na 53 milijonov dinarjev in se je likvidnost novih naložb znatno dvignila.
Povečala se je bilančna vsota od 325 milijonov na 347 milijonov dinarjev, debitorji so narasli od 189 milijonov na 192 milijonov dinarjev, vloge pa so se povečale od 236 milijonov na 290 milijonov dinarjev; med temi so nove vloge, kj so narasle od 103 milijone na 150 milijonov dinarjev, ali za 45%, kar je dokaz rastočega zaupanja v ta naš domači zavod. Kosmati dobiček se je povečal od din 4,360.000. — na dim 4,920.000.— in je po izvršenih odpisih izkazani čisti dobiček din 2,165.000.— za din 96.000.— večja kakoT 1. 1937.
Uprava banke bo na občnem zboru, ki bo 1. aprila t. 1., predlagala izplačilo 4% dividende na prioritetne delnice, dotacijo 1 milijon dinarjev pokojninskemu skladu nameščencev in 500 000.— dinarjev fondu za tečajne razlike poleg dotacuje rednemu rezervnemu fondu po dim 216.000.—.
Gospodarske vesti
= Izdajanje izvoznih overenj. Pred dnevi smo poročali, da bo Narodna banka pre_ pustila izdajanje overenj za zavarovanje valute pri izvozu pooblaščenim denarnim zavodom za vse one predrftete za katere je doslej sama izdajala overenja, t. j. za razne rude in koncentrate, kovine, surove kože, pšenico, koruzo, konopljo, bombaž, bombažno in volneno prejo, razno semenje, oljne plodove, hrastove pragove, celulozo, špirit itd Narodna banka je že izdala tozadevne nove predpise, iz katerih je razvidno, da bodo denarni zavodi v bodoče sicer sami izdajali izvozna uverenja, ki jih je doslej izdajala Narodna banka, preskrbeti pa si bodo morali za vsak konkreten primer predhodno odobrenje Narodne banke, kar pomeni, da postopek prav za prav ne bo olajšan. Prošnje bodo namesto izvoznikov vlagali pri Narodni banki pooblaščeni zavodi, ki bodo morali priložiti pismeno obvezo izvoznika in dostaviti vse potrebne podatke, kakor tudi obvezo, da bo priznali Narodni banki Mt% za manipulativno provizijo Izvozna uverenja za kombinat Trepče in za Francosko družbo borskih rudnikov bo nadalje izdajala le Narodna banka.
— Združenje trgovcev za srez Ljubljana —okolica bo imelo v torek 21. marca t. 1. ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma 20. redno letno skupščino z naslednjim dnevnim redom: 1) poročalo uprave. 2) računski zaključek za 1. 1938, 3. poročilo nadzornega odbora, 4. proračun za 1. 1939, 5) volitev uprave in nadzornega odbora v smislu čl. 19. pravil, 6) samostojni predlogi, 7) slučajnosti.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6.22 milijona din nasproti 14.28, 9.12, 13.58 in 7.43 milijona din v prejšnjih dveh tednih. Na deviznem trgu v pret. tednu ni bilo bistvenih sprememb. Klirinška marka notira še vedno 13.80, vendar je ponudba sedaj manjša in je morala v zadnjih dneh Narodna banka pokriti del povpraševanja. Tudi angleški funti notirajo nespremenjeno 258 (specialni tečaji 238). Grški boni, ki so prejšnji teden notirali preko 35, so v minulem tednu popustili na 34.75.
Na efektnih tržiščih se opaža v zadnjih tednih čvrstejša tendenca, ki je prišla ob koncu minulega tedna še bolj do izraza. Vojna škoda se je okrepila na 476—480 (prejšnji teden 474—475). Tudi ostali državni papirji notirajo višje: 4-odstotni 61.50 do 62.50 6-odstotni pa 91.50 do 92.50. Preko nominalne vrednosti (preko 100) notirajo sedaj 7%investicijsko posojilo (102). 7% Seligmanovo posojilo (101) in 8% Blairovo posojilo (102).
DEVIZE
Curih. Beograd 10 Pariz 11.66, London 20.6250. New York 440, Bruselj 74.0250,
Milan 23.15, Amsterdam 233.75, Berlin 176.60, Stockholm 106.20, Oslo 103.65, Ko-benhavn 92.0750, Praga 15.06, Varšava 83.25. Atene 3.90, Bukarešta 3.37.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 4. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 68.75; koruza: za maj 49.1250, za julij 50.50.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 4. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 4.96 (prejšnji dan 4.88), za sept. 4.67 (4.61).
HIGIJENSKA GUMA
DOMAČ IZDELEK
V vseh strokovnih trgovinah, gespod . .
KRAJČEVICEVA (Dr. SPITZERJA)
Novo-Vukovarska pomada
1864—1939 Nenadkriljiva za polep-šanje, zoper sončne in jetrne pege, zoper so-rj jedce in prišč. S stalno uporabo ohranijo tudi starejše dame mladosten izgled in gladko polt. — Edino pristna s sliko izdelovatelja. LEKARNA KKAJCEVIC, VUKOVAR.
Znani SALVAT ČAJ proti uy žolčnim kamenom in bolez- \\\ nim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. — Zastonj pošljemo prospekte o zdravljenju.
O. r. S. br. 27870-1936 Rn 3487
Stavbne parcele v Ljubljani
za 3 nadstropne hiše — južno centralno ležeče izredno
ugodno naprodaj
Naslov v oglasnem oddelku »J u t r a«.
IŠČEMO
Z perSektna kleparja
s takojšnjim nastopom službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: -> Takoj«.
Prispela je nova pošiljka motornih koles prvovrstnih in svetovnoznanih
ARDIE In HOREX
tovarn, in to najnovejših tipov 1939, kakor sledi: Ardie 100 ccm, 125 ccm, 200 ccm in 250 ccm, Horex 350 ccm., ki si jih lahko ogledate in nabavite — pri generalnemu zastopstvu teh motorjev
J. PRAPROTNIK
Domžale,
LJUBLJANSKA CESTA 108. kjer dobite tudi vse nadomestne dele k tem motorjem. — Istotam imate veliko izbero raznih prvovrstnih damskih in moških dvo-koles, šivalnih strojev tn dobro ohranjenih, malo rabljenih motornih koles raznih znamk
BOLEZNI KOŽE
Ogl. S. br. 1990-1935
DERMOVAL
Nov izum Je Izrednega učinka! Mnoge težke ln neozdravljive kožne bolezni so nostale lahko ozdravljive Prišči. hraste firdgerji, lišaji, izpuščaji ln slične kožne bolezni lokalne narave zdravi naglo »DERMOVAL«, 1 lonček din 20.—. Pišite še lanes:
GRADSKA LJEKARNA — ZAGREB 5 — GORNJI GRAD

V globoki žalosti sporočamo, da nam je nenadoma umrl naš nad vse ljubljeni soprog, stric in svak, gospod
ALOJZIJ MEKINA
KLJUČAVNIČARSKI MOJSTER IN SOLASTNIK TVRDKE VVEIBL
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 6. marca ob —h popoldne iz hiše žalosti Čopova ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica bo v petek, dne 10. marca ob 8. zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega.
LJubljana, Kamnik, Zagreb, Rakek, 4. marca 1939.
Žalujoča soproga ZINKA MEKINA in ostalo sorodstvo
Vitezi
svobode
Nedavno je izšla v Beogradu v založbi »Sedme sile«, zavoda zadruge beograjskih novinarjev, obširna kn'iga. ki opisuje vrsto največjih jugosiovenskih junakov iz svetov, ne vojne, ki so si s svojo hrabrostjo in po-žrtvovanjem zaslužili najvišje odlikovanje Karadjordjevo zvezdo z meči. Naslov knjige je »Vitezi svobode«, legendarne junake pa je opisal Milan Šantič. ki je dovršil zelo važno delo Pisatelj ni zbiral doživljajev največjih lunakov po kakem posebnem merilu- marveč je hodi. od vasi do vasi ter beležil spomine starih bojevnikov Uvodne besede knjige sta napisala francoski ma-šal d'Espe-ey in vojvoda Peter Bojovič. V vojvoda Bojovnč je v svoji uvodni besedi s posebnim poudarkom nagla il. V', mladi sta-rešme. kadarkoli govorite svojim vojakom o morali in vojaških vrlinah, prečitaite jim kako poglavje iz tega sijajnega dela. S tem bo«=te boij kakor na vsak drug način prikazali vojniku. kako se je treba žrtvovati za kraija in domovino.
S temi besedami je vzgojni pomen knjige dobro poudarjen. Knjiga je tudi najostrej-ša obsodba one bojevitosti. » katero se v mii-u. na varnem tako radi postavljajo po-kva-jenci in bedaki. Srbski junaki, ki v knjigi pripovedujejo svoie doživljaje, so danes največji varuhi miru. Z mržnjo govorijo o vojni kot pošasti, ki zatira i/mu ceno človeštvo, če pa bi se kdo spet Jrznil stopiti na njihovo rodno ti o, potem bi v srcu teh junakov spet vzplamtel ogenj branilcev domovine. pravice in svobode.
Da bo tudi naša širša javnost spoznala vrednost pomembne knjige in način, kako je pisatelj Šantič doumel življenje in trpljenje vitezov svobode, objavljamo nekaj poglavij iz
romana Mihaila Maksimovica
Mihailo Miiksimovič ni nikdar imel sreče Zabeležil je mnegu junaških podvigov v svojem življenju, a nikdar ne bo mogel reči, da se spominja srečnih dni ker jih pač nikdar ni imel. Iz težave v težavo ga meče življenje in človek, ki verjame v prekletstvo. bi reke), da ga ono preganja od ranega detinstva. Nekega poletnega dne pred osem in štiridesetimi leti so v širokem šuma^ijskem selu Radovanju žene okopa-vale koruzo. Ena žena je od"da z njive za plot in tam v mukah dala življenje otroku.
Tako je p"išel na svet Mihailo Maksi-movid. Njegovo detinstvo je bilo pravo mučenje Oče ni imel zemlje, delal je pri drugih. Tudi mati je delala po tujih hi'ah. okopavata tuje njive, plela in žela tuje žito Vsako jutro je M hailu prinašalo nove borbe za košček kruha. Zato v njegovi mladosti ni vedrih dogodkov, ki bi zapustili globoko sled v du?i. Ni bilo srečne m nesrečne mladen:ške ljubezni, ni bilo avan tu- in lahkomiselnosti. Učil se je opankar-ske obrti, pasel je tujo živino, bil kovač, služil po tujih hišah. Vse to za skorjo vsakdanjega kruha. Kmalu je ostal brez roditeljev.
Zato je imel vstop v vojsko za Mihaila Mak limoviča poseben pomen. V voiski je lahko prvič brezskrbno zaspal v zavesti da bo imel drugo jutro spet kaj jesti. Vojna ga ni težila, saj je mnogo ljudi na svetu, ki v mi-nih časih še bolj trpijo kakor v vojni. V vojski ga srebamo kot neverjetno požrtvovalnega vojaka, vedno zadovoljnega in pripravljenega izvršiti vsako nalogo.
Ko so Avs-trijci navalili preko Save. je dobil drugi bataljon osmega pehotnega polila povelje za napad. Po tridnevni hudi bor bi je bilo odrejeno, n.aj drugi bataljon prodre v Srem. To je bilo pri Kupinovem. Zve čer je komandir poklical podnarednika Maksimovica:
— Vzemi svojo desetino in pojdi preko ba'ja proti Petrovčiču. Zavaruj reko levo cd Petroveida, ker zdaj še ne vemo. kje je sovražnik.
Meksimovič in njegovih sedem vojakov kolikor jih je še ostalo v de.etini. so takoj krenili po povelju. P eko barja so morali bresti vodo, ki jim je segala do pasu. Pasove z naboji so imeli okrog vratu, puške pia so držali visoko nad vodo.
Na drugi strani barja so se skrili v plasti »ena in šele potem, ko so p ed seboj opazili sovražnika, so se ob belem dnevu umaknili.
Ko se je Maksimovič s svojimi vrnil k četi. je bil boj na levem krilu bataljona že v polnem teku. Premoč sovražnikov je naše sprva zbegala, a podnarednik Maksimovič ie stopil pred vojake, obrnjen s hrbtom p-oti sovražnikom, ter jih bodril Ohra-breni vojaki so drli za njim in takoj je bila strnjena bojna črta. Med najhujšo borbo ae je pojavil komandant bataljona, a v trenutku, ko je bil v sprednji vrati, je že dobil strel v noge.
— Maksimovič. tu imaš bataljon, jaz ne morem več!
Majorja so odnesli, Maksimovič pa je poveljeval bataljonu. Tudi njega je zadela krogla v nogo. a je šla le skozi meso Za silo se je obveza! in ostal v-bojni črti. Pod silo avstrijskega navala je popuščalo desno krilo, a Maksimovič je to opazil ter s četo takoj napravil juriš. Avstrijci so poskakali v kanal, da bi imeli zaklon za njegovim obzidjem naši pa so drli za njimi. P od narod rr k Maksimovič in dva vojaka so z -oč-n.imi bombami uničili avstrijsko mifcraljesko gnezdo in potem je nastala v kanalu strašna borba na življenje in smrt. Kmalu je bil kanal poln krvi m mrhčev.
Komandant avstrijskega bata'jona se je vdal Maksimovču je izročil sabljo, vojaki pa so pometali puške na tla- Tako ie bilo ujetih nad 150 ljudi, a tudi naše izgube so bile og-omne Na goli ledini pred kanalom so ležali razmesarjeni ljudje, pomešale so se modre in sive uniforme Usoda vseh ;e bila enaka Smrt je vse pomirila in za vsemi bodo enako tugovale matere —--
Naši niso tu ostali, prodirali so naprej p oti selu Bečmenu Narod jih je z veseljem sprejel. Sremci so misli1!, da je svoboda že tu. Zvonovi so jo oznanjali in va-šč^ni so gos t M i vojake.
Še istega dne je prišlo povelje za umik preko Save v Mačvo Bata'ion je stal pripravljen na odhod. Komandant, čeprav ranjen. je prišel k svojim vojakom Nekaj minut pozneje pa je prispel prestolona *led-iik Aleksander v spremstvu poveljnika ar-mije in nekaj drugih višjih oficirjev Prestolonaslednik je šel od čete do čete. se raz-govarjal z vojaki, namsied pa vprašal:
—	Kje je M;haiIo Maiksimovič?
—	Evo ga, Visočanstvo. ta je!, ga je pokazal ranjeni komandant bataljona.
—	Junaki, je dejal prestolonaslednik, poglejte tegale, ki se je tako hrabro boril! Vzemite ga za zgled in nikogar se ne bojte. Ves bataljon je včera. prevzel vodil borbo in zmagal Vojska, ki ima take junake, ne more biti premagana Maksimovič. ti si od danes narednik in vitez Karadjor-djeve zvezde.
Med mar"em je kolone neusmiljeno bila avstrijska artiljerija. naša artiljenja pa je umolknila.
—	Maksimovič. je rekel tedaj komandant, ali ne bi pogledal, kaj je z našimi topovi? Ker si se že začel kititi z odliknva nji, nadaljuj tako. Povej jim. naj se takoj
oglasijo.
Narednik Maksimovič je pritekel k bate-
riji.
—	Kaj čakale? Zakaj ne bijete?
—	Nimamo povelja!
—	Naprej' laz poveljujem! Komandant je rekel — takoj.
—	Ne gre. saj vidiš kako je Topove bi morali nositi, a tudi preveč ljudi smo že iz gubili.
Topove pa 90 le potisnili naprej in v svojem vodu je Maksimovič našel nekega pod narednika, ki je prej služil pri artilje-iji.
Topovi so stopili v akcijo, a sovražnega navala niso mogli ustaviti. Borba je b:la strašna Sovražna pehota se je pribl'ža!a našim že na lJ korakov. Nobeno povelje se ni več culo Bojevniki so se pomešali skakali so od d evesa do drevesa, od grma do grma ter se spoprijemali v besnem sovraštvu. Sovražniki so bil sami Madžari.
Drobec granate je zadel narednika Maksimovica v koleno, a vojaki so ga srečno odnesli iz bojnega meteža. Iz obvezališča so ga odnesli v Pecko, kjer je v nekem sliv-njaku čakala množica ranjencev, da pride na vrsto. Maksimovič je bil deležen pomoči šele, ko so ga prinesli v Valjevo. kjer so v šoli namestili bolnišnico. Tam je našel več svojih ranjenih vojakov. V bolnišnici je ostal tri mesece in toliko okreval, da ie lahko hodil s palico. Nekega jutra pa je stopil v bolnišnico upravnik Stajič in rekel:
JjMl£j(!fitčr
prati se pravi:
perilo zaupati blagemu Schichtovemu terpentinovem milu. Schichtovo ter« pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in ohrani perilo dolgo časa kot novo.
SCHICHT0V0 TERPENTINovoMILO
pere bleščeče belo!
—	Ljudje, naj vstane, kdor more. Avstrijci se bližajo.
—	Jaz grem, je rekel Maksimovič.
—	Dobro, sinko, če moreš.
Z Maksimovičem ie zapustilo bolnišnico še kakih 20 vojakov, čeprav so nekateri komaj hodili Med potjo k svojemu bataljonu je k-enil Maksimovič v vas Kusadak* kjer je prebivala njegova žena pri sorodnikih.
—	Kaj spet v borbo? ga je vprašala žena.
—	Moram- Srkajo me!
Žena je pLakala, Maksimovič pa jo je karal.
—	Ko je toliko mater ostalo brez sinov, ne smeš objokavati živega človeka
Med potjo je Maksimovič srečal nekega tova-iša iz polka, ki se je tudi vračal iz bolnišnice. Tovariš, ki se je bil že orientiral, mu je povedal kje so Avstrijci, ter ga -varil. naj ne hodi naprej, ker je ves hrom. Š'a pa sta vendarle oba in kmalu našla pri nekem studencu razmetanih kakih 10 teleč-njakov in pušk. Nedaleč proč pa je sedelo pet avstrijskih vojakov. Predali so se sami Bili so Srbi. Bosanci.
—	V on' hiši tam je rekel eden izmed ujetnikov, jih ie še kakih dvajset. Tudi orni se hočejo predati.
E, pa pojdi po nje. prijatelj, mu je rekel Maksimovič.
Maksimovič tn tovariš sta svoje ujetnike pripeljala k četi svojega bata! iona ki se ie pri nekem pokopaPšeu bas pripravljala na nanad. Komandant bataljona je bil ves za čuden.
—	Od kod pa ti. za boga? Mislili smo, da te še dolgo ne bo, zdaj si pa še ujetnike prineljal.
Od tega dneva Miks;movič s svoMm? to variši ni več prišel iz boja Iz rova v rov iz. po stojanke na postojanko, iz krvi v kri. ves čas vojne.
Na As Kamen iami si je zaslužil narednik Maksimovič drugo Karadjordjevo zvezdo z meči. S pe"?e.ico liudi je na nadel močno bolgarsko postojanko, ki se je ugnezdi-'a med skalami Z ročnimi bombami jo je razgnal in ujel 40 bolgarskih vojakov in podoficirjev.
Roman Mil aili M^ksimov;da se nadaljuje v osvobojeni domovini. Menjaval je edi-nice in komandirje na f onti, a v Petrovara dinu je bil demobiliziran kot naredn'k mi-traljeskega oddelka februarja 1919. V -az trga^em vojaškem p'ašču je prispel v Beograd, kamor je prišla tudi n'egova žena. ki ni mogla več živeti na vasi M lksimovič ie imel pri svojem prihodu v Beug ad v žepu 16 din in dve Karadjcrdjevi zvezdi.
Bil je na cesti brez vseh .-»redstev in ra seli! se je na podstrešju neke barake v Ja tagan Mali Vsakega po^la se je lotil, a dela ni bilo,, nanreč zanj ga m bilo. ker je bil ves izčrpan in izmozgan. Naposled ie postal sluga v nekem zadružnem mlinu A samo za nekaj mesecev, kei so ga pozneje postavili na cesto. Vsa vrata so bila pred njim zaprta Postal je pometač ulic na Ču-karici. Na dan je zaslužil 18 din. a od te ga je moral plačati še za urad socialnega zavarovanja. Bili so dnevi, ko ni imel niti koščka kruha. Tudi o božiču je stradal.
NapoJed je dobil neko zemljo pri Subo->ci. Moral pa bi plačati občini za odkup in še za neke takse kakih 1.500 din a revež ni imel niti za vožnjo Dvanajst let je minilo od vojne. Vs' so se nekako znašli, sa-
mo njega je preganjalo prekletstvo. Z enim samim dinarjem v žepu je prispel v vas Hajdukovo pri Subotici. To je bilo leta 1932. A tam ni naiel niče ar, razen gole zemlje. Z izmučenimi rokam' ni mogel orati, na nabavo potrebnega orodja pa ni mogel niti misliti Izkopal si je brlog kakor na tronti ter vlažno zemljo obložil z vejami in slamo Tam je prebiva! z ženo in deco, ki je postala šk~ofulozna Prihaiale so neke komisije, obetale pomoč, ki pa mk-dar ni prišla. Naoosled so se ga usmilili neki vaščani in mu dovolili, da se je preselil v prazen hlev. Pozneje so reveži pre-
bivali v nekem salašu Zemlje ni imel s čim obdelovati denarja za občino m imel kje zaslužiti in tako je mrral zemljišče zajm-stiti. Spet je bil na cesti in šele pred nekaj me=eci je bil sprejet v žanda-merijo. A ker je že prestar, je bil nameščen samo za začasnega žandarja v Mladcnovcu. Ko bo odslužil prvi rok, bo moral zapustiti tudi to službo. Potem pa spet na cesto, v meglo ... Taka je pač usoda narednika Mihaila Maksimovica, ki no-.i na svojih prsih dve Karadjordjevi zvezdi. Miloša Obilica medaljo za hrabrost. Legijo časti in Albansko spomenico.	— tg.
Nezakonski otroci
in njih trpljenje v preteklih časih
Za nami je sodna razprava o usmrtitvi ubogega nezakonskega otroka, razprava, ki je zbudila v naši javnosti toliko pozornosti. Nedavno prej pa je »Jutro« objavilo daljši Canek pod naslovom sNaš naraščaj izven zakona«, kjer je bila podana statistika, povzeta po knjižici Da-re Pavlovičeve »NezašCtena mati in dete. Nezakonska mati obtožuje družbo zaradi nekiščanskega postopanja z njenim detetom« Gotovo je treba temu vprašanju posvečati čim več pozornosti in premotriti današnje stanje našega naraščaja izven zakona. To pa bomo tem laže storili, če nekoliko pogledamo v pretek^ čase.
Res nekr§čansko se še danes mars'kod ravna z nezakonskimi otroki in z neza-k:<nskimi materami, a kako je to oilo še pred vojno in prejšnjo dobo! 2ivel sem kot vzgojitelj na deželi in morem o tem povedati mučne stvari, že takoj pri krstu so izločili takega otroka iz »dostojne« čl:<veške družbe s tem, da so mu dali za vse živ jenie sramoten pečat s krstnim imenom, kakršnega v tistem kraju ni bilo. (Carkar ram ie to opisal s svojim klas čnim »Polikarpom«). Bili so primeri, ko so se sosedje branili bofstva takemu otroku. Pripetilo se je tu in tam da so pri krstu m~ra'i botri slišati te in one očitke glede nezakonske matere — (oče je b'l seveda vselej vzvišen, naj je bil bagataš ali siromak). In če je nebog-ljenček umrl. sr mu smeli pri nekaterih župnijah zvoniti le z enim zvonom, kar je še posebno opozarjalo na malega ne-srečrika .kateremu s? mor-*«* itak vsi — razen matere — poželeli srečno pot v neznani drugi svet.
Kajpada, velika je bila razlika če je bi'a nezaknnska mati iz dobre, bogate hiše, ali če se je izpozabi'a hči ubogega bajtarja. Pri prvi je bilo sicer ntk-^j s.a-mete m opravljarja toda »ugled« je bil naposled srečno zakrpan, če pa je sirota zabrede v nes.ečo s sinom kakš ie b~lj-še družine, je bila zgolj ona »zapsljivka«. čeprav je morda le podlegla fantovim vsakovrstn:m obljubam. Sirota je po navadi morala brž spoznati, kako hitro se oh"adi ljucezen frntov iz »d'bre h:še«. So bile izjeme in so še danes, toda te samo potrjujejo pravilo.
Posebno poglavje so bili včasih nezakonski otroci Trsta, prirešeni v naše kraje v "ejo. Taki otr:ci, ki so jim naši ljudje pravili »tržani« — to so bili sirote! Zavoljo tistih par kronic so jih vze]i v rejo navadno ie ubožnejši ljudje. Res, da
Pozna smuka
Pokljuka je za gospodo, Morenjska planina pa za
domačine
Lahko je izb'rati ugodna smuška terišča, kadar je sredi zime dovolj snega. Toda takih krajev, kjer sega smuka celo v pomlad in so lahko upoštevani tudi v pogledu mednarodnga smučarskega športa, imamo v Sloveniji in sploh v Jugoslav:ji malo. Pred kakšnimi 15 leti je pisal »Slovenski Narod«, ko so si naši smučarji prvič ogledali St. Mor tz, da sta za trajni zimski šport, kakršnega gojijo Švicarji, pr mema le Pokljuka in pa gornji del Doline. Izkazalo se je. da to drži. Zlasti se je to potrdilo v pretekli mehki zimi. Ko primanjkuje snega za ugodno smuko celo v Knmjski gori in v Planici, se lahko smučarji na visoki planoti Pokljuke neprestano vežbajo in zabavajo. Pokljuka, ki ima zelo ugodna smuč šča, je letos zasedena od smučarjev, po večini inozemcev. ki se menjajo že od jeseni. V enem hotelu je po 50. v drugem pa okoli 20 gostov, ki so od ranega jutra do večera na smučeh, deloma v bližini hotelov ali pa prirejajo daljše izlete. večkrat celo v Triglavsko pogorje. Zelo ž vahno je tudi zvečer, ko se družbe zabavajo pri topli peči. Na Pokljuki je tudi stalni smučarski tečaj, ki ga spretno vodi domačin z Bleda. Ob nedeljah in praznikih prihajajo Ljubljančani in Zagrebčani E»ostop je le toliko otežkočen, ker je mogoče dospeti z avtomobilom le do pol poti med Gor jami in Pokljuko. Toda poskrbljeno je, da lahko smučarji n~ 'aljuje-jo pot s sanmi, če nočejo pešač.ti,
Naši zimski športniki pa so odkrili poleg Pokljuke še druge izredno ugodne kraje. če je Pokljuka primerna za pozno smuko, so si mislili, zakaj ne bi bila za to ugodna tudi njena posestrina soseda Jelovica, s katero sta bili pred mil joni let združeni, pa ju je kasneje razdvojila pla-n nska hči Bohinika Ogledali so si natančneje Jeloviško planoto ki ima prav take obl ke kakor Pokljuka in tudi sneg na njej prav nič prej ne skopni kakor na sosedi. Najugodnejša terišča so odkrili v okolici gozdarske koče Mart nčka in pa na Mo-šenjski planini, ki se dv'ga do 1300 m visoko. Mošenjsko planino so v zadnjih letih precej razširili zaradi pašnikov. Posekali so na čisto rob nad Plan no. Prav s tem so pridobili tudi najlepše teršče za smuko. Pred n^kaj leti se je začel zanimat! za Mošenjsko plan;no klub »Slalom 34«. Markirali so pot od postaje Radovljice preko Kamne gorice na Planino. Nazaj pa je pot vodila čez plan'no Vodice in skozi Kropo na postajo Otoče. Nekaj časa so Ljubljančani precej pr dno zahajali smučat na Jelovico. Potem so spet to opustili. Med tem ko so planino razšir il, so lastniki planine postavili tudi l čno, precej prostorno planinsko kočo, kjer v sili lahko prenočuje tudi 30 ljudi.
Kar so pričeli glede smuke Ljubljančani, so nadaljevaL domačini. Po vsem Gorenjskem najdeš danes smučarja. Kakor ( imamo priliko, videti prav med našimi tek-
movalci v inozemstvu, so naši gorenjski fantje med najboljšimi. Kakor na Jesenicah in v Dolini je tudi pri nas v vaseh pod Jelovico smučarstvo zelo razvito. Naš' smučarji imajo pač najlepšo priliko za zdravo in lepo zimsko zabavo na Mošenjski planini, kjer se lahko smučajo še pomladi, ko drugod že orj jo in urejajo vrtove. Posebno ugodna smuka je na Jelovici prav zdaj, ko se po dolini prašijo ceste. V Radovljici, sredi Gorenjskega, hodijo ljudje brez površnikov. Onkraj Save nad dol no Lipnice pa se belijo na pobočju še vedno velike zaplate snega, prekinjene z rjavimi prekop-ninami.
Cesta v Lipniški dolini je sicer kopna, toda v senčn h legah kraj ceste leže še precej debele plasti umazanega snega in ledu. Višje nad dolino še vodi pot po večini po suhih jasah, kjer prav zdaj bahato cvete teloh in žari rdeče resje. Posebno prijetna je zdaj pot iz Krope na Jelovico. Je sicer precej strma, toda v eni uri že prispsš na plan no Vodice. Na izredno prisojnih pobočjih nad Kropo je vse belo te-loha. Nekaj korakov za tem, ko komaj stopiš na planoto, pa si že sredi zime, kjer si lahko takoj pripneš smuči in smukneš proti Mošenjski planini. Na Vodicah je snega okoli 20 cm, se pa kaj hitro dviga. Na Mošenjski planini, ki je od Vodic oddaljena slabo uro hoda, je snežna plast še vedno nad pol metra debela. Prav ugodna je smuka skorf Jeloviške gozdove.
Na Mošenjski planini je bilo letos vso zimo prav živahno. Toda velika je razlika med smučarji na Pokljuki in med onimi na Mošenjski planini. Medtem ko slišiš na Pokljuki mnogo nemščine in tudi po elegantnih krojih sponaš tujce, se snv^jo na Jelovici največ domačini in sploh Go- i
renjci, ki so imeli tu tudi svoj smučarski tečaj. In tudi nekaj tekem je b lo letos na Jelovici. Terišče je namreč tudi za tekme izredno ugodno. Poti, ki so jih bili tekmovalci prevozili, so b le zaznamovane daleč po obsežnih jelov ških gozdovih. K tekmam so seveda prihajali tudi Ljubljančani. Smučarji iz oddaljenejših krajev prenočujejo na plan ni, ki je oekrbovana vse leto. Domačini odnosno bližnji okoličani pa prihajajo na smuk zjutraj in se vračajo zvečer ali ponoči, kakršna je pač zabava.
Vsako nedeijo je na Mošenjski planini tudi ljudska vesel ca. Med tem ko slišiš na Pokljuki in sploh po hotelih, kjer se zbirajo tuji in naši mestni sportn:ki, razne jaz-ze in plesalci tekmujejo v gosposkih ples h, brni in hrope na Mošenjski plan ni harmonika, godrnja bas in cvili klarinet. Zavrtimo se po več ni kar po domače. Kdor pa nima veselja do plesa, se lahko raduje pri topli peči. Pocebno prijetno je bilo preteklo nedeljo, ko je prišlo na Jelovico tudi lepo število Radovljičanov. Tudi izletniki iz Selške doline nimajo daleč na Mošenjsko planino saj so Dražgcše oddaljene le dobro uro hoda. čeprav je v nedeljo sonce pr jetno sijalo na Jeloviško planoto, se stanje snega ni prav nič spremenilo. Kar segreje dan, ohladi gorska noč.
2 leti je treba, da bi tudi smučarji iz bolj oddaljenih krajev, taki, ki si žele smuke v toplem pomladnem soncu, prišli ogledat Jelov co in njena ugodna smučišča ter tekmovat na daljše proge. Ko bo več zanimanja za te kraje, bo že tudi poskrbljeno za udobnost večjih družb. 2elimo pa tudi. da bi se domačini ne dali preveč motiti od. tujcev m da bi Mošenjska p1onina ostala Se na^pMe svov" '"a za naše ljudske smučarske prireditve,	—s.
so se našli med njimi dobri skrbniki, ki so imeli do otrelk ljubezen in usmiljenje. Toda mnogi so grdo in površno ravnali s »tržani«. in ko so tako otroci odrasli, niso vedeli ne imena matere ne očeta in marsikatei emu je bilo življenje do smrti zagrenjeno.
j Pozakonjenim otrokom, ki so jih očetje čez leta priznali, je bil zbrisan vsak m> dež Odprta so jfan bila pota do vseh položajev, medtem ko nezakonskim sinovom ni bil p:v.~od dovoljen pristop. V starih časih so bili nezakonski otroci izključeni iz duhovskega poklica ,ali pa so bili v bogoslovje sprejeti le po velikih te. j žavah in priprošnjah. Danes je ta pot menca neko"i.ko bolj uglajena. Viscke položaje je lahko dosegel nezakonski dijak le te:"aj, če je dovršil vse študije z univerzo vred z odliko in dosegel doktorat pod cesarjevim pokroviteljstvom. Marsi-| katvera nezakonska mati je prestala nešte to bridkosti s svojim sinom. Toda ker je trpljenje najboljša šola življenja, je prav to bil podnet mars kateremu nezakonskemu sinu, da se je z vsem naporom in talentom preboril skozi življenje in dosegel časten po^žaj. Danes zremo neko'iko prizanesljive je na naš naraščaj izven zakona. vendar se še vedno dogajajo tragedije. kakršno je prav nedavna razprava strahovito izpričala. Eno mora veljati glede nezakonskih otrok: Ne obsoja^mo, bodimo dobrosrčni! Prav enako prav co do žVljenja ima je- kakor drugi ljudje. Takšne pravilne krščanske nazore je izpriča 'o že mnogo velikih mož in med njimi France Prešeren s svojo prekrasno pesmijo »Nezakonska mati«.
Prerokovalka
Prerokovalka je dobila obisk in gostu pogledala na roko:
»Gospod, z nožem vas bodo ubili, razkosali, nasolili in pojedli.«
»čakajte, čakajte!« je vzkliknil obiskovalec. »Pozabil sem sleči rokavice, ki so iz svinjskega usnja.«
Opern' pevec Operni pevec: >V mojem grlu je premoženje!« Pijanec: »V mojem tudi!«:
Ribn!ška
Ribničan mora iti čez ozko brv. Voda je narasla in nskol.ko boji se. Zato reče: »Ljubi bog, pomagaj mi. da pridem na drugo stran!«
Ko še ni čisto na drugem bregu, reče: »No, saj bi b:lo šlo tudi brez bega!« Tedaj pa se spotakne in pade v vodo. S težavo prfeze na breg. potem pa zagode:
»O ljubi bog, ti pa res ne razumeš šale!«
V šoli
»Kako se imenuje žuželka, ki se mora zmerom mučiti, da lahko nosi tvoja mama svilene nogav ce?«
»Oče, gospod učitelj.«
ZAUPAJTE SVOJEMU ZOBOZDRAVNIKU!
Tiso?i zobozdravnikov prlporo-ajo KOL*ršOS zaradi nlegovega antl septKnega ln ustne bak terlje unl čujo:ega uMnka Uporabljajte Ko lynos ln s tem varujete svoje zo be ln dlesna.
Poveiajte blesk svojega smehljala S KOLYNOSOM
VarCujte — knpite veliko tubo!
NOVOSTI DOSPELE
VABIMO NA OGLED.
Mana3faktura	lllCJ
LJUBLJANA
V ponedeljek
bo »Jutro« polno zanimivega, pestrega gradiva. Kakor zmerom bo športna rubrika prinesla podrobna izvirna poročila o vseh smučarskih dogodkih nedelje, zlasti o tekmovanju za državno prvenstvo v alpski kombinaciji, prav tako pa tudi o otvoritvi ligaške nogometne sezone. Ker je židovsko vprašanje v ospredju svetovne pozornosti, bo najbrž vsakogar zanimala zgodovinska črtica o življenju izvoljenega ljudstva med Slovenci, obširno poročilo pa oriše dejanje in nehanje zadnjega rutici rja iz Lipniske doline nad Kamno gorico. Po izvolitvi novega poglavarja rimske cerkve bo aktualen spomin na dobo. ko je bil sedež papeškega dvora francoski Avignon. V bogatem podlistku bo nanizanih nekaj novih šal in modrosti Črnogorcev, med njimi tudi zanimiva prigoda Franceta Lipaha s krčmarjem v Baru med vojno Ponecieljsko »Jutro« stane po raznašalcu na dom dostavijeno 5 din, po pošti pa samo 4 din na mesec.
Grozite in pomenile
kamnoseška stavbna dela 'izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
irangu fiiinovar
pokopališče Sv Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
*	Rnniunsko priznanje uglednemu zagrebškemu zdravniku. Profesor zagrebške medicinske fakultete, predstojnik instituta za tuberkulozo član mednarodnega odbor a za pobijanje tuberkuloze v Parizu in predsednik odbora hrvatskih zdravnik dr. Vladimir čepulič, je bil izvoljen za častnega člana rumunskega društva za zgodovino medicine v Bukarešti. Prof. dr. čepulič je dobil to odlikovanje zaradi svojih zaslug pri vzorni organizaciji XI. mednarodnega kongresa za zgodovino medicine, ki je bil lani v Zagrebu in v Dubrovniku. Izvoljen ie bil po predlogu predsednika mednarodnega društva za zgodovino medicine, profesorja na medicinski fakulteti v Bukarešti dr. V. Gomoiu, ki je tudi častni član zagrebškega Zbora zdravnikov.
*	Spomin pokojne gOspe Anice Hoče-varjeve z \ i hni' e so njene sodelavke v dobrodelnem odseku vrhniškega Sokola počastile z ganljivo spomenico, v kateri je med drugim navedeno: Kako velika je bi'a Tvoja ljubezen do siromakov, vedo le eni in tvoje sodelavke. Dolga leta si bila predsednica našega agilnega dobrodelnega društva, po njegovem razidu pa istovrstnega odseka pri našem Sokolu. Stiska ie bila leto za letom hujša, pomoči potrebnih vedno več. Omagovale smo, Ti pa si nas bodrila. Kjer je bilo najtežje prositi, tam si prosila Ti in Tvoji prijazni prošnji ni nikdo odrekel. Spet in spet si .zvedela za kakega slabo oblečenega otroka. /Moiamo ga obleči«, si dejala in zgodilo se je. Nisi bila predsednica samo po imenu, ampak po delu. Vsakoletna božič-nica je bila tvoj velik praznik, ko so se veselo nasmehnila usta neštetih obdarovane e v. Vse to delo si vršila tiho v vsej skromnosti, odklanjajoč vsako pohvalo v javnosti. Ob tvoji krsti so klečale matere z otroci in se spominjale tvoje velike ljubezni. Delila si jo vsem potrebnim in vso si razdelila.
*	Nova grobova. V Ljubljani je po kratki bolezni preminil g Viktor Flere, prokurLst Ljubljanske kreditne banke. Pogreb rajnkega bo v ponedeljek ob 16. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče v štepanji vasi. — Dalje je | umrl v Ljubljani g. Alojzij Mekina, dol- j goletni odbornik Združenja ključavničar- \ skih mojstrov v Ljubljani in solastnik Ivrdke Weibl. Pogreb bo v ponedeljek ob 14. iz hiše žalosti, Čopova ulica 19. na pokopališče k Sv. Križu. — Rajnkima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
vesli
*	Veliko umrljivost dojenčkov pripisujejo mnogi kulturni zaostalosti staršev, statistika pa nam dokazuje, da je umrljivost dojenčkov največja baš v pokrajinah, kjer je najmanj analfabetov. V dravski banovini, ki je v prosvetnem pogledu na prvem mestu, ni umrljivost dojenčkov manjša kakor v moravski in zetski banovini. Po umrljivosti dojenčkov je dravska banovina enaka vrbaski, kjer je blizu 73 odstotkov nepismenega prebivalstva. Največja umrljivost dojenčkov je v savski in dunavski banovini, torej v krajih, ki zavzemajo v pogledu prosvete in naprednega gospodarstva precej visoko stopnjo. V pokrajinah, kjer je gospodarstvo še zelo primitivno, kjer orjejo še po večini z lesenimi plugi, je umrljivost dojenčkov dosti manjša kakor v krajih, kjer tudi traktorji niso redki. V rodovitni Vojvodini je blizu 30 odstotkov vsega prebivalstva brez lastne zemlje in tam pomre največ dojenčkov spomladi in poleti, ko matere po ves dan obdelujejo tuje njive.
*	Popravi! V včerajšnjem članku »Ljubljanski Zvon v 59. letniku« je ostalo nekaj tiskovnih pomot Id kvarijo smisel. Tako čitaj v prvem odstavku, da kaže lanski letnik precejšnjo (ne prejšnjo) ži-vahnost, v tretjem odstavku pa, da so pogledi teoretično podprti ne odprti). V beležki »Prvo predavanje Jč lige v Ljubljani« čitaj da je predavatelj orisal p omen (ne roman!) teh stikov.
*	Začasna prepoved obiskov v zdravilišču na Golniku. Da se med bolnike ne zanese hripa, je bilo vodstvo prisiljeno do konca tega meseca prepovedati vsak obisk. Sorodniki, prijatelji in znanci bolnikov naj zaradi tega ne prihajajo na obiske. Informacije da rad upravitelj zdravilišča, pri-m ari j dr. Robert Neubauer pismeno ali te-lefonično, (telefon Golnik 2).
ZA DAMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI SALON MODE SOUVAN — CO ftfCDERN TAILORING MESTNI TRG ŠT. 24. SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJŠA IZDELAVA — KREIRAMO E K S K L U-ZIVNE MODELE
* šestdnevni gOstilniškf «Ietar8ki tečaj, ki priredi Zveza gostilniških združenj, se začne 6- t. m. ob 8. zjutraj na ba-novinski vinaiski in sadjarski šoli v Mariboru
-Naseljevanje Zagorcev v Slavoniji. V
zadnjem času se je v Slavoniji naselilo že precej kmečkih družin iz Zagorja, največ iz okolice Varaždina. pri Našicah so Zagorci kupili gozd »Polubaša«, ki ga bodo izsekali in se tam naselili. Zdaj je tam že kakih 20 kolonistov v nekaj letih pa bo tam velika zagorska vas. Tudi v okolici Djakova je že nekaj priseljencev iz ludbreške okolice.
KINO MATICA
teL 21-24
predvaja danes U F A velefilm
Kaucuk
o katerem filmu vsi inozemski časopisi pišejo najboljšo kritiko. To je najmočnejši nemški film. — Večji del dejanja se vrši v Braziljskih pragozdovih in so trajali posnetki ekspedicije 2 leti. Strahotne borbe s tisoči krokodili in drugimi pošastmi. — V glavnih vlogah Bene Deltgen, Gustav Diessel, Vera v. Langen. Režija Eduard v. Borsody. Predstave ob 10.30, 15., 17., 19., 21. uri
Danes samo 2 predstavi in to ob 15. in 17. uri! Sacha Guitryjev roman v istoimenskem filmu
REVO UNION, tel. 22-21.
Film duhovite originalnosti!
SLEPAE JEV 10MAN
* Samomor Mariborčanke v Zagrebu. V petek dopoldne so bili pasanti Bianki-nijeve ulice priče mučnega in obenem groznega prizora, ko se je z balkona četrtega nadstropja vrgla neka ženska na tlak. To je bila A.na pittau, rojena 1. 1890. v Mariboru. Z grozo in krikom je občinstvo, ki je tisti- čas pasiralo ulico, opazilo, da nesrečni ženi ni več pomoči. Pokoj-nica si je v Zagrebu služila kruh s šivanjem. Imela je svoje stalne odjemalce, ki so ji nudili skromen zaslužek. Zjutraj se je odpravila po poslu, da poseti svoje odjemalce in je obiskala tudi vdovo Marijo Ko-vačevičevo v Biankinijevi ulici št. 19. Prinesla je perilo. Ko je bila gospa Kovače-vičeva v kopalnrci, je nesrečna Ana izkoristila priliko in stopila na balkon ter mimogrede spregovorila: »Kako je danes lep dan! Res, krasno vreme!« Komaj je izgovorila te besede, je naglo stopila naprej in se vrgla v globino. Obležala je v mlaki krvi z razbito lobanjo. Na ulici je začasno zastal promet, ker je vse drvelo na kraj tragičnega dogodka. Pasanti, ki so prihiteli k nesrečni ženi so uvideli, da je vsaka pomoč zaman. Poklicana je bila komisija, ki je dala prepeljati truplo nesrečne žene v institut za sodno medicino na šalati. Kaj je dovedlo nesrečno Ano do samoubij-stva, ni znano. Verjetno je bila trenutna duševna zmedenost kriva, da je sklenila obračunati z življenjem, ali pa so jo drugi vzroki dovedli do groznega dejanja. Morda bo uspelo dognati, kaj je bil pravi vzrok obupnega čina. Stanovala je v Du-gi ulici št. 7.
KASTE L D.D. ZAGREB
DOBIVA SE V VSEH APGTEKAh Reg.br. 15426/38
*	Podporno druStvo državnih in bano-vinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj 9. redni občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob 9. zjutraj v beL dvorani hotela »Unio-na« v Ljubljani Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov 4. Dopolnilne volitve. 5 Predlogi odbora. 6. predlogi članstva. 7. Slučajnosti. Ob nesklepčnosti bo po! ure pozneje ravno tam z istim dnevnim redom nov cbčni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih članov (—)
*	Ali ste se že naročili na 59. letnik »Ljubljanskega Zvona?« Najlepša reklama za to edinstveno slovensko literarno revijo je 11. do 12. številka lanskega letnika, ki je kot češka številka »Zvona« vzbudila vseob. čo pozornost in priznanje, čitajte navedeno dvojno številko in se prepričajte sami o njeni odliki in naročite novi letnik pri Tiskovni zadrug, v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10. Celoletna naročnina znaša din 120 (za dijake din 90), plačljiva tudi v mesečnih obrokih. (—)
*	Prij.ive za izlet v Trst, Gorico in Idrijo z odhodom dne 18. t. m. sprejemajo vse biletarne Putnika samo do 11. t. m. (—)
*	Izlet v G°rfco in T^t od 24. do 26
t. m. priredi izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana Frančiškanska ulica. tel. 22-50. Prijavite se do 18. t. m. (—)
EDNARODNI PLES
ZDRUŽEN S
ODVETNIK
dr,
IV
> 8 f
je ODPRL s 1. marcem SVOJO PISARNO IVA /^SFNICAH in jo združil s pisarno odvetnika Dr. ALEŠA STANOVNIKA.
=s DanPs se v Zagrebu poročila naš rojak kapetan g. Ulčnik Ludvik in gospodična Anica Čimer. Bilo srečno!
*	.Mezdno gibanje v Slavonskem Brodu. V tovarni vagonov, strojev in mostov v Slavonskem Brodu je delavstvo napovedalo stavko, ker je bilo prikrajšano pri svojih prejemkih. Nova kolektivna pogodba je stopila v veljave 11. februarja in so bili po njej navadni delavci plačani po 2 do 4 din na uro, kvalificirani delavci pa po 7 din. Ukinjena pa je bila 12% doklada in zaradi tega so zdaj delavci vseh kategorij nezadovoljni. V mezdnem pokretu je nad 3.500 delavcev in napovedana so že pogajanja med vodstvom podjetja in delavskimi zaupniki.
•	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
a i K I!
za zdravljenje spolnih slabosti
seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne hormona Ke neškodljive
„H O R M O - S E K S" piluie
Dobivajo se v vseh lekarnah.
30 pilul Din 84.—, 100 pilul Din 217.—, 300 pi lul Din 560.— Zahtevajte lc originalne »Hor-mo Seks« piluie, ki so na škatlici zunaj oprem-1 ene z zaščitno znamkico Po pošti razpošilja-LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg št. 3. Ogl. reg. S. br 1990-35
rVRNUtJEM ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE I959.
- SOBOTA U. MARCA - P. S. K
*	Obup ugledne beograjske gledališke
umetnice. Umetniške kroge v Beogradu je zelo razburila vest, da se je hotela zastrupiti gospa Blaženka Kataliničeva, prvakinja beograjske drame. Direktorja beograjskega narodnega gledališča dr. Mla-denoviča je ponoči zbudil telefon in zaslišal se je ženski glas, trepetajoč od razburjenja: Ostavkr polagam, nočem več igrati! Odpovejte jutrišnjo predstavo, mene ni več! Direktor je komaj spoznal glas igralke Kataiiničeve, a ko je skušal izvedeti vzroke čudne odpovedi, ni dobil več odgovora. Nekaj ur pozneje pa so obupano umetnico našli na ulici v hudih krčih. V svojem stanovanju je zaužila strup in potem stekla na ulico. Umetnici je takojšnja zdravniška pomoč rešila življenje. Zdravniku in neki svoji prijateljici je izjavila, da jo je zadelo v življenju in poklicu hudo razočaranje.
*	Recept izKiišene g°spodlnje. Zoper rane, praske, opekline, kraste, lišaj in vse nečistosti kože pri deci in odraslih se uporablja uspešno znana Babymira Cre-me, ki naglo učinkuje. Poleg tega naglo csuši od znoja in močenja vneto in odrg-njeno kožo. Babymira Creme v originalnih škatlicah se dobi v vseh lekarnah in drogerijah in stane škatlica 10 din. (—)
*	Ugodni nakup gradbenega materija-la se nudi interesentom iz objektov, nekdaj last Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, Tyrševa cesta 35 in Zvonarska ulica 3. Na razpolago je: zidna in strešna opeka, les, okna, vrata, žlebovi, odtočne cevi in nasipni material. Interesenti naj se javijo na licu mesta na Tyrževi cesti 35, cd-nosno v Zvonarski ulici 3, kjer dobe informacije. (—)
*	Tujskoprometna zveza v Ljubljani priredi 13. III. izlet na Vrhniko k Cankarjevi proslavi, 12.—14. m. avtobusni izlet na Dunaj ob priliki pomladanskega sejma, 18.—19. m. avtobusni izlet v Trst, 18.—19. III. avtobusni izlet v Gorico, 18.—19. III. avtobusni izlet v Idrijo, 17.—31. III. izlet z vlakom v Rim, Neapelj iri Palermo, 12. —19. III. izlet z vlakom v Prago ob priliki pomladanskega sejma. Vse informacije v biljetarnah »Putnika«. .(—).
* Nova šteVj!Ka ilustrirane družinske revije »ži|fe« je izšla. Joža Lovrenčič prispeva pesem »Romančica«, Anton Ingolič pa nadaljuje »Prepovedano ljubezen«, roman iz življenja mlade učiteljice. France Bevk in dr. Debeljak pnobčujeta dva prevoda iz bolgarske književnosti: »Orli« (Angel Karaličev) in »Voznik Andrej« (Elin — Pelin) Velika in mala deca bo z veseljem čitala pretično Andersenovo »Kristjan in Naomi«, ki jo je ilustrirala Ks. Piunkova. Sledi nekaj zabavnih črtic in veselih anekdot, razprava: »Kdo je moj9ter življenja« in »Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji?«, ki nadaljuje s horoskopi in zanimivimi prerokovanji za tiste, ki so rojeni v februarju in marcu. Mlade mamice in gospodinje najdejo vetdno novih pobud v »Zdravniški posvetovalnici za bolno deco« (primarij dr. Dragaš) in v »Gospodinjskem kotičku«, vsakogar pa bodo zanimale slike in risbe akademskega slikarja B. Jakca, katerega delu je pesvečen tudi kratek članek. Revija »žika« druži v svojem krogu vse prijatelje ržene kave žike in Žikinega otroškega zdroba, dobi pa jo brezplačn« vsakdo, k| pošlje svoj naslov Pražarni žiki v Ljubljani. (—)
Iz LluMjane
u— Ob stoletnici fotografije bo pod
okriljem Prirodoslovnega društva predaval g. Brane v torek 7. t. m. v mineraloški predavalnici univerze. Predavatelj bo iz splošnih vidikov prikazal razvoj optičnih in fotokemičnih odkritij do prve četrtine prejšnjega stoletja ter obravnaval motive in poskuse Niepceja in Daguerreja, ki so neposredno vedli do iznajdbe fotografije in do objave 1. 1839. Nato bo v kratkih obrisih pokazal nadaljni razvoj fotografske tehnike do današnjih dni in končno kratek pregled o razvoju slovenske fotografije. Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike. Začetek ob 18.15.
u— Do vključno 5. marca so Razstavljene orientalske preproge »Mekke« pri šestici, Tyrševa cesta 8. (—)
Hans Albers - Francolse
POTUJOČI NAROD Rosav — Camilla Horn.
Senzacijonalen mednarodno, . film !
Izredno zanimiv prikaz življenja cirkuških ljudi, polno napetih momentov in senzacionalnih cirkuških atrakcij. To filmsko delo prekaša znameniti varietejski film »TRUKSA«! Kot dodatek še film pevskega zbora donskih kozakov. Glasbeni ep o njih postanku, trpljenju in ljubezni do stare domovine! Rezervirajte si vstopnice! KINO SLOGA. tel. 27-30 ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri!
u— Mestni finančni in trošarinski oddelek v novih prostorih. Po izselitvi tvrd-ke I. C. Mayer iz hiše meščanske imovine so se v izpraznjene prostore v pritličju naselili trgovci, izpraznjeni prostori v I. nadstropju pa so se uporabili za nujno razširitev uradnih prostorov finančnega in tro-šarinskega oddelka mestnega poglavarstva v Ljubljani Uradi obeh oddelkov bodo sedaj smotrno razvrščeni v enem nadstropju in bodo imeli skupen vhod v finančni oddelek iz Nabrežja 20 septembra, vhod v trošarinski urad oziroma kakor se sedaj imenuje oddelek, pa iz Pogačarjevega trga. Trošarinski oddelek ima prostore ob Lingarjevi ulici, finančni oddelek pa ob ostalih treh frontah poslopja Poslovanje za stranke v novih prostorih prične v sredo, 8 marca 1939 in od tega dne bo tudi edini dohod v finančni in trošarinski oddelek mestnega poglavarstva iz Lingarje-ve ulice 1., na kar se občinstvo opozarja Vhod v tehnični oddelek mestnega poglavarstva (II. nadstropje poslopja meščanske imovine) ostane še vedno na Nabrežju 20 septembra; vendar se morejo stranke, ki imajo istočasno opravke tudi v finančnem ali trošarinskemu oddelku, poslužiti tudi stopnišča iz Lingarjeve ulice 1.
u— šentjakobsko gledališče ponovi drevi ob 20.15 uspelo komedijo »Peč«. Potem, ko je prebredla vse češke odre, nadaljuje »Peč« svojo triumfalno pot na ju-goslovenskih pozornicah. Lani so jo z velikim uspehom uprizorili v Skoplju, letos pa jo pravkar s senzacionalnim uspehom uprizarja zagrebška drama. Uspeh, ki spremlja to komedijo, tudi na šentjakobskem odru ni izostal. — Popoldne ob 16. se ponovi nadvse uspela pravljična igra »Pepelka«, ki je spričo odlične igre sodelujočih, skrbne režije ge. Juvanove in krasne opreme zbudila splošno odobravanje in navdušenje. Nabavite si vstopnice pri dnevni blagajni od 10. do 12. in eno uro pred začetkom predstave.
FOTO A M A T ERJ!
zaupajte vaše filme v izdelavo
le strokov njaku. Priporoča se
Fotomaterial Franjo Mavec
MIKLOŠIČEVA C. 6 — nasproti UNIONA.
Filmi svežih emulzij dospeli.
u— Vojaški obvezniki ter lastniki konj, avtomobilov itd se opozarjajo, da bo v nedeljo 12. t. m ob 8. zjutraj priobčeva-nje vojaškega razporeda na Amroževem trgu, kjer se morajo do 8. ure zbrati vsi v Ljubljano pristojni abvezniki in vsi lastniki raznih prevoznih sredstev. Več je razvidno z razglasa, ki je nalepljen po mestu.
u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana—Dravlje ima drevi ob 19.30 v cerkveni dvorani predavanje o pridelovanju zelenja di na naših vrtovih. Predava priznani strokovnjak g. Anton Lap, ravnatelj mestne vrtnarije. Vstop prost.
u— Učiteljiščniki uprizorijo danes ob 20. v šolski telovadnici državnega učiteljišča v Ljubljani Jalnovo igro: Bratje, dramo v 4 dejanjih. Otroci z vadnice in otroškega vrtca sodelujejo s petjem in prizorč-kom: »Mamica in doktorček«. Vsi prijatelji učiteljišča so iskreno vabljeni k prireditvi, ki je obenem otvoritev šolskega odra na učiteljišču.
Cvetličarna Klematis
(T. ŠIMENC) — šelenburgova ul. 4
ima vedno v zalogi sveže cvetje, nageljne, vrtnice, vijolice i. t. d. okusne aranžirane šopke, vence, žalne vence že od din 50.—. Cene solidne. Za cenj. obisk se priporočam.
u— Podružnica SVD šiška. V torek 7.
t m. ob pol 8. zvečer bo predaval v deški ljudski šoli. Gasilska cesti 17. g. Franjo Zupančič. Obrazložil nam bo življenje rastlin, opazovano z drobnogledom.
Modne ln trajne barve ter dobra kakovost blaga — to so zahteve sedanjega časa. Tem zahtevam odgovarjajoče blago za dame in gospode dobite po n:xki ceni pri MANUFAKTURNI TRGOVINI JANKO CESNIK, LJUBLJANA, Lingarjeva.
u— Nesreča v tovarni. Včeraj popoldne so mestni reševalci prepeljali iz kemične tovarne v Mostah tovarniškega, mojstra 54-letnega Jakoba Albrehta na kirurški oddelek. Z odra je padel v veliko kad strupene kisline, da se je nevarno opekefl po nogah. V bolnišnico je moral tudi 27-letni hlapec Tomaž Korošec, zaposlen pri trgovcu Pengovu na Karlovški cesti. Blizu viadukta na šmartinski cesti je padel pod voz in kolo mu je strlo nogo.
Zvočni kino Sokolski dom v šiški telefon 41-79
Remek delo francoske kinematografije v filmu
V VRTINCU STRASTI
V gl. vlogi: Fransoaz Rozej in drugi. Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri, ter v ponedeljek ob pol 9. uri.
SOKOLI! Obiskujte in podpirajte
Sokolski kino!
Prihodnji spored
Tiha noč — sveta noč!
u— Tolpa vlomilcev razKrjnkana. Podjetni agentje kriminalnega oddelka so te dni prišli na sled drzni organizaciji poklicnih vlomilcev in tatov, ki so se zadnji čas marljivo udej-tvovali za Bežigradom, v šiški in v ostalih predmestjih, pa tudi v središču mesta. Večina pajdašev je že pod ključem, med njimi tudi njihov kolovodja L. š.
Za plašče, kostume, compose-je 1. t. d.
A.& E. Skaberne
Oglejte si izložbo specijalnih kuponov.
u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini Ima tečaje še do 16. marca: v nedeljo ob 17. popoldanski ples, v ponedeljek ob 20. za-četniško-nadaljevalni, v torek in četrtek nadaljevalni-izpopolnjevalni plesni tečaj. Posebne ure vsak dan. (—).
u— »Kolo žen zadrugarK« priredi 8. t. m. ob 20. v glasbeni dvorani društva Sloge« predavanje Higiena v gospodinjstvu«. Predava g. dr. Bonač. (—)
u— Vsi hiSni posestniki iz k mestu Ljubljani inkorporiranih bivših občin, katerih hiše so bile zgrajene pred 5. septembrom 1935.. se vabijo, da se nemudoma zglasijo v času od 8. do 13. ure v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ul. 6-1 v svrho potrebnih podatkov za podaljšanje davčne olajšave na 20 let. Prinesti je s seboj odlok o davčni olajšavi in plačilni nalog za zgrada-rino za leto 1938. Zadeva je nujna in rabimo podatke do vštetega 9. t. m. (—).
HRANILNE
Rabim vešji znesek
KNJIŽICE
KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE ali PRVE HRVATSKE ŠTEDIO-NICE eventuelno JADRANSKE PODU-NAVSKE BANKE.
Plača se takoj v moji pisarni, agentura za bančne in kreditne posle,
Alojzij Flaninšek
LJUBLJANA — Beethovnova 14.
u— Avto se je zeletel v kanton. Včeraj so prebivalci Tyrševe ceste navsezgodaj opazili čuden pustni korzo po cesti. Od Produkte preti Ježici je par konj vleklo razbit avto, pri Ramovžu pa so na lepem obrnili in krenili nazaj proti mestu. Kakor vse kaže, se je sredi noči vesela družba popeljala proti mestni meji, da nekje v okolici poizkusi, ali se še kakšna vrata od-pro, utrujeni šofer pa je zavozil najprej ob kamen kraj ceste, nato pa še ob drog električne napeljave. Pri udarcu sta se mu žarometa zasukala za 90 stopenj navzgor, stekla so se razbila na kosce, močno poškodovan pa. je bil očitno tudi motor. Veseli potniki so na srečo dobili samo nekaj lažjih ran.
<* Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev, bo imela 64. redni občni zbor v torek 7. t. m. ob 19.30 v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Dnevni red je objavljen v uradniških glasilih »Našem glasu« in »Učiteljskem tovarišu«. (—)
Zahtevajte ORION in POBEDA
s katerimi se bodete najbolje obrili med ostalimi britvicami iste najbolje brljejo vsako — tudi najmočnejšo brado. Dobijo se pri:
Foto Touristu - LOJZE ŠMUCU, Ljubljana
PREŠERNOVA ULICA 9 In ALEKSANDROVA CESTA 8.


SLOVENSKIM PISATELJEM!
Založba HRAM razpisuje za 10-letnico svojega obstoja,, ki jo praznuje v L 1940/41. svojo
II. PREŠERNOVO LITERARNO NAGRADO V ZNESKU DIN lO.ooo.—
ki jo izplača poleg običajnega honorarja za najboljši slovenski izvirni roman v obsegu okrog 20 tiskovnih pol.
Snov romana je lahko poljubna, prednost imajo dela iz sodobnega življenja. Rokopise bo pregledalo in ocenilo posebno razsodišče, ki ga tvorijo priznani slov. književniki.
Rokopise je vlagati najkasneje do 1. marca 1940 v upravi založbe Hram. Eventualni nenagrajeni romani se uvrste, po možnosti in umetniški vrednosti, v redni program.
Založba HRAM, Ljubljana

u— Mednarodni ples, edina tovrstna prireditev v Jugoslaviji bo v soboto 11. t. m. v ljubljanski Kazini. Plesno-sportai klub Ljubljana bo k letošnjemu turnirju za prvenstvo Jugoslavije zopet zbral najboljše plesne pare iz češkoslovaške, Nemčije in Jugoslavije Ta nadvse zanimiva prireditev se vrši v okvirju elitne plesne zabave, na katero so vabljeni gostje iz inozemstva in ljubljansko plesaželjno občinstvo, da na ta način propagiramo mednarodno družabnost in ples Reklamacije vabil, prodaja vstopnic in rezerviranje miz pri mojstru Jenku v Kazini dnevno. (—)
Če akumulator
p®tem samo
VARTA
ZASTOPSTVO rs SERVICEs
A. GOREČ, d, z o. z.
(poleg nebotičnika).
u— Akademija »Osme A«. »Osma A«, med vsem študentovskim in profesorskim .svetom Ljubljane znani maturantski razred mestne ženskt gimnazije, priredi danes ob 17. na liceju svojo akademijo. Toda to ue bo navadna srednješolska akademija z govori in deklamacijami. Nikakor ne, pokazale vam bodo nekaj mnogo bolj lepega, zabavnega in poučnega ob enem. Pogovorile se bomo z vami, razkrile svoje križe in težave. Ob naši enodejanki se boste tudi vi spet živo spomnili svojih šolskih let. Da ne bo preveč enolično, vam bomo tudi zaplesale in zapele, da bo veselje. Včeraj smo že imele generalko in obenem predstavo za našo šolo. Pravijo, da je bilo kolosalno in če pravijo, potem bo že res. Po tihem povedano, celo nekateri gg? profesorji sc bili tako ganjeni, da so diskretno segali po svojih robcih, o gospeh profesoricah in o kolegicah pa sploh raje molčimo. Sicer pa, da ne boste rekli, da zopet preveč po licejsko klepetamo in se bahamo: Pridite pogledat in videli boste, da ne pretiravamo. Zadovoljni boste, nam pa boste olajšali maturi te tni izlet po naši domovini Torej na svidenje danes ob 5. popoldne v telovadnici na liceju. (—)
Josip Vidmar 80-ietnik
[ Slavljenčeva slika iz mlajših let
Visoko starost 80 let bo telesno čil in vedrega duha dočakal danes g. Josip Vidmar, ki spada v vrsto onih kremenitih naših ljudi, ki s\jr se s svojimi sposobnostmi uveljavili pred nekdanjim nemškim in nem-škuiarskim meščanstvom ter postali hrbtenica slovenskega meščanstva. Rodbina Vidmarjev je iz Dola pri Ljubljani, slavijenec pa je Ljubljančan pristnega kova. ter se je n jegov oče, ki je bil mizar, preseli! v Ljubljano, ko je bil Jože star šele pol leta. Oče Miha se je moral trdo boriti za svoj obstanek, a tudi sin Jože je izkusil vse težave življenjske borbe. Izučil se je pri dežnikarju Bartlu na Starem tigu. potem je šel po svetu, a ko se je vrnil, je postal pomočnik pri Mikužu. Ko se je osamosvojil leta 1882. so imele vse trgovine na Starem trgu razen njegove še nemške napise.
Kakor pri svoji obrti, tako je bil Jože Vidmar tudi v nacionalnem w kulturnem oziru poln življenjskih sil. Bil je soustanovitelj šišenske čitalnice, pevskega društva »Slavca«, član pevskega zboia ljubljanske čitalnice ter izredno delaven povsod, kjer se je dalo delati za nacionalne in stanov ske pravice ter za kulturne dobrine. V ob činski svet je bil trikrat izvoljen, obrtnike je zastopal v njihovi zbornici in dolga leta je deloval v upravnem odboru Mestne hranilnice. Že v letih trdega boja in velikega požrtvovanja je mnogo razmišljal o samostojni narodni državi in v najhujših časih je bil mož. požrtvovalnega in pogumnega dejanja.
Vzorniku delavnosti in nacionalne zavednosti iskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih let!
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
I Spominu Jakoba Rupla, carinskega inšpektorja v p.
Ljubljana, 4. marca Med tistimi, ki jih je ta teden zakrila zemlja, je bil tudi carinski inšpektor v pokoju g. Jakob Rupel, ki ga je v ponedeljek po dolgotrajnem bolehaj ju smrt iztrgala iz naše s:rede. Številno občinstvo, ki se je za njegovo globoko užaloščeno družino v sredo pod večer zgrnilo za njegovo krsto in ga izpred hiše žalosti na Poljanski cesti št. 15. spremilo na njegovi zadnji poti k Sv. Križu, je pokazalo, koliko prijateljev in spoštovalcev si je pokojnik nabral v svojem skromnem in tihem življenju.
Odlikovalo ga je vzorno izpolnjevanje službenih dolžnosti. Znanci so še potem, ko je vstopil v zasluženi pokoj, vedeli, kam se jim je obrniti za strokovnjaško mnenje v carinsko pravnih in posredniških vprašanjih. Za to je bil pokojnik vedno ljubeznivo na razpolago vsem, ki so biili potrebni dobrega nasveta m napotila, V
zatišju svojega družinskega življenja je pokojnik s svojo soprogo go. Elviro, roj. Nabergojevo ustvaril tudi zdrav dom i<n nudili odlično vzgojo svojim trem sinovom in dvema hčerkama, od katerih so se trije mladi odlično uveljavili v našem kulturnem življenju. Mirko se je poleg profesorske službe s tehtnimi uspehi uveljavil kot sla-vist-literarni zgodovinar, ki se je predvsem posvetil dotlej neraziskani dobi naših protestantskih piscev. Violinist Kario uživa lep sloves ne le v našem glasbenem svetu, temveč tudi v tujim Hčerka Nada pa se je kot profesorica prav v zadnjem času posvetila vzgoji naše srednješolske mladine.
Praznik vzornega obrtnika
Novo mesto, 4. marca
Sedemdesetletnico rojstva je nedavno ob hajal mizarski mojster in lastnik pogrebnega zavoda g. Matko Malovič, po rodu iz Podstrmca pri Velikih Laščah. Ko se je bil kot mlad fant izučil v mizarstvu jo je mahnil v svet, da svoje znanje izpopolni. Tako ga je pot zanesla tudi v Trst. kjer so mu tamkajšnji narodnostni boji okrepili ljubezen do rodne grude. Po dosluženi aktivni vojaški dobi se ie za nekaj časa naselil v Ljubljani, toda kmalu se je na vabilo svojih rojakov preselil v Novo mesto, kjer biva že polnih 40 let.
Z veliko pridnostjo si je lepo uredil mizarsko delavnico in pripravil dom svoji na-raščujoči družini. Ob svetovnem viharju tudi njemu ni bilo prizaneseno. Z bojišča se je srečno vrnil. obdarovan le z revmo, katere pa se je polagoma spet oprostil. V svobodni domovini se je vrgel z vso silo
na obrtniško organizacijsko delo in pomagal po vsej Dolenjski ustanavljati društva, v katerih so se zbuali zavedni obrtniki, ki so predstavljali močan steber mlade domovine. Ves čas obstoja okrožnega odbora je bil njegov predsednik tei s svojimi dobrimi nasveti zmagal kjer je le mogel. Njegovo življenje je bilo polno dela ne samo za obstoj lastne družine, marveč tudi za splošni obrtniški blagor. Želimo mu, da bi še dolgo let užival sadove svojega dela tako čil in krepak, kakor je zdaj!
Iz Tržiča
č— jadranska straža v Tržiču. V ponedeljek 6. t. m. ob 20. bo v telovadnici meščanske šole predaval g. Pirnat o naši vojni mornarici in njenem pomenu (ski-optične slike). Po predavanju pa bo redni letni občini zbor krajevnega odbora J. S. člani in prijatelji, pridite! Poravnajte članarino!;
Dva pogreba v Zagorju
Zagorje, 4. marca Že dolgo vrsto let ni bilo v kratkem razdobju toliko smrtnih primerov v Zagorju kakor letos. V petek popoldne je nastopil zadnjo pot priljubljeni šoiski upravitelj Matija Pelko, ki je počival v toplišiki šoli na mrtvaškem odru. Zbrala se je čma množica, samo šolske mladine se je zbralo okrog 1500. Popoldanski vlaki so pripe-
ljali še številne tovariše in prijatelje. Iz Ljubljane je prispelo 6 učiteljev, ki so s pokojnikom maturirali. Mnogi so do naša H vence in cvetje. Tako številnega občinstva vseh slojev Zagorje še ni videlo. Da eo se zbrale vse korporacije, ni čudno, saj je pokojnik vzgojil dve generaciji v teku 35«let-nega službovanja.
Ko je duhovščina opravila molitve, se jo poslovila neka učenka, nakar je pevski zbor učencev zapel žalostinko. Ogromni žalni sprevod je tvorila šolska mladina. Rudarska godba je vso pot igrala žalne koračnice. Sledila so sokolska društva iz Zagorja, Trbovelj, Litije in Šmartna s prapori, potem gasilske čete zagorskega okrožja. Sre-sko načelstvo je zastopal podnačelnik Deu, sekcijo JUU v Ljubljani Albert Širok, sre-s>ko društvo JUU pa predsednik Jože Zupančič. Uvrstila se je občinska uprava z županom Prosencem, zastopniki JNS, Rdečega križa, SLD in raznih delavskih in obrtniških organizacij. Posebno je bila opažena udeležba rudniškega uradništva z ravnateljem g. Kolko in obratovodjema inž Mast-nakom in inž. Petričem. Vse trgovine so bile za časa pogreba zaprte. V cerkvi so zapeli združeni pevci pod vodstvom g. Korošca »Človek, glej«. Nato so učitelji ponesli krsto na pokopališče. Po molitvah se je za domače učiteljstvo poslovil v krasnem govoru učitelj Adamič, za litijsko JUU g. Župančič, za ljubljansko sekcijo g. Širok, za Sokola pa prosvetar br. Kalan. Vsi so opisovali veliko delo, ki ga jc vršil pokojni in si tako zagotovil naj trajnejši spomenik v zagorski dolini. Vidno razžalošče-ni so se pogrebe i poslavljali od groba Matije Pelka.
Takoj nato se je vršil pogreb gospe Veronike Weinbergerjeve. Mineva 15 let, odkar je umrl njen mož France \Veinberger. ki je bil prvi slovenski župan v Zagorju. Takratne razmere &o bile za slovenski ži-velj težavne in vprav narodno ženstvo s pokojnico je pripomoglo z agitacijo do izvolitve slovenskega občinskega odbora. Tudi pogreba gospe Veronike sc je udeležilo številno občinstvo, da sc oddolži za trud in narodno zavednost Pcleg gasilske čete je bila v sprevodu med drugim skoraj celotna uprava Sokola, občinska uprava ter razni zastopniki društev in korporacij. Naij bo pokojnima lahka zagorska gruda, ki sta jo oba iskreno ljubila.
Iz Celja
e— Zanimivost iz novega mestnega proračuna. V proračunu mestne občine celjske za 1. 1939/40 je bila m. dr. predvidena podpora Celjskemu kulturnemu tednu v znesku 3.000 din. za Sokolsko društvo Celje-matica, Sokolsko društvo Celje I. in fantovski odsek pa so bile določene podpore po 2.000 din. To je bilo tudi sprejeto na seji mestnega sveta. Naknadno pa so podporo Celjskemu kulturnemu tednu črtali in povišali podporo fantovskemu odseku na 4.000 din. Kakor se vidi. je padel Celjski kulturni teden v nemilost, zato pa je dobil fantovski odsek za svoje svojevrstno udejstvovanje v Celjskem kulturnem društvu posebno priznanje.
VAŽNO !	VAŽNO !
Cenjenim damam sporoča modna trgovina GUSTI VRAČKO, da so dospeli najnovejši modeli plaščev. — Se priporoča modna trgovina
GUSTI VBACKO —■ CELJE
e— Celjsko pevsko društvo pojde v Beograd in na Oplenac. Celjsko pevsko društvo se bo korporativno udeležilo velikega pevskega zleta JPS, ki bo o binkoštih v Beogradu. Nastopilo bo na koncertu in ob tej priliki obiskalo tudi Oplenac.
e— Prepovedan obhod koroških borcev. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju je nameravala prirediti danes ob osmih obhod svojega članstva z godbo na čelu z Glazije po mestu, nakar bi bilo v Narodnem domu kratko zborovanje. Oblast pa je ta obhod prepovedala. Zato bo ob 8. zjutraj samo kratko zborovanje v Narodnem domu. Po zborovanju bodo krenili zborovalci z godbo na čelu po Dečkovem trgu na dvorišče vojašnice kralja Petra, kjer bodo po spominski svečanosti položili venec na spomenik padlim koroškim borcem.
e— Ljubljansko Narodno gledališče bo uprizorilo v torek 7. t. m ob 19.30 v celjskem gledališču Verdijevo opero »Trubadur« v odlični zasedbi. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge, kjer je na razpolago tudi vsebina opere.
e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. univ. prof. dr. Milan Vidmar o temi »Usmerjanje evropskega gospodarstva«. Na to aktualno in zanimivo predavanje ponovno opozarjamo.
e— Obrtna razstava. Zadruga Celjska obrtna razstava bo, kakor leta 1937., tudi letos priredila razstavo in sicer od 29. julija do 6. avgusta.
e— V celjski bolnišnici sta umrla v petek 781etni Simon Golenač s Pristave pri Šmarju in 481etni krojač Jakob Galun od Sv- Krištofa pri Laškem.
e— Ples s čajanko jadralne skupine aerokluba vsako nedeljo popoldne ob 5. v mali dvorani Celjskega doma. (—X
I
e— pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice bo priredil v ponedeljek 13. t. m. ob 20.15 koncert v veliki dvorani Celjskega doma. Na sporedu so dela skladateljev Adamiča, Foersterja. Koporca, Lajovica, Mirce Sancinove, Sch\vaba, Tomca, Mo-kranjca in Slavenskega. Dirigent je g. ravn. Mirko Polič. Sodelovali bosta sopra-nistka gdč. Ljudmila Polajnarjeva in pianistka ga. Mirca Sancinova. Vstopnice se dobe v knjigarni K. Goričarja vdove. Koncert bo prvorazreden glasben dogodek za Celje.
e— Kdo je omogočil izsleditev roparskega morilca Jurija Zabukoška ? Kakor smo že poročali, bo na celjskem okrožnem sodišču v kratkem razprava proti 531etne-mu zlatarskemu in slikarskemu pomočniku Juriju Zabukošku, ki je lani 31. oktobra zvečer ob Voglajni v čretu pri Celju zadavil in oropal Ivanko Zakrajškovo. Glavno zaslugo, da so Zabukoška že v nekaj dneh razkrinkali kot storilca, ima Ivan černič iz Ilovice pri Vojniku, ki je uslužben kot mizarski pomočnik pri mizarskem mojstru Martinu Rozmanu v štorah. černič je kmalu po roparskem umoru izvedel, da je bil Jurij Zabukošek prinesel 31. oktobra zvečer na dom Apolonije Sovinčeve v žepini pri škofji vasi nekaj ženske obleke in precej denarja, černič je bil takoj prepričan, da je Zabukošek umoril in oropal Ivanko Zakrajškovo. Javil je zadevo orožnikom v štorah, ki so nato zaupno zbrali potrebne podatke in 6 novembra aretirali Zabukoška na domu Sovinčeve. Ko so začeli orožniki zasliševati Zabukoška in so mu pokazali sliko umorjene Zakrajškove, se je začel Zabukošek mrzlično tresti ter je nenadno izvlekel iz žepa strup in ga zaužil. Zgrudil se je nezavesten, nakar so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu izprali želodec in režili življenje. Drugi dan je Zabukošek priznal svoj grozni zločin.
e— Nečloveško ravnanje z otrokom. Iz štor smo prejeli več pritožb, da neka gospa zelo surovo postopa s svojo šestletno rejenko, učenko I. razreda narodne šole. Omenjena gospa često neusmiljeno pretepa deklico in jo buta ob steno in to brez pravega povoda. Ljudje se zaradi tega upravičeno zgražajo in prosijo oblast, da bi se zanimala za zadevo.
Iz Maribora
a— Sreska organizacija OJNS za Maribor desni breg ima v nedeljo 12. t. m. ob 14. v Faleževi gostilni v Račah svoj redni občni zbor. Po občnem zboru članski sestanek, na katerem bo poročal min. v p. in senator dr. Albert Kramer.
a— Vzgojna svetovalnica posluje. Vsako nedeljo posluje pod okriljem društva »Šola in dom« v knjižnici Pedagoške centrale v Koroščevi ulici (drž. učiteljska šola) od 10. do 12. vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, katerih vzgoja je iz kakršnegakoli vzroka težavna.
a— Poslovilni predstavi bosta danes v gledališču. Kot prva se poslovi od pop. predstav opereta »Boccaccio«, zvečer ob znižanih cenah zadnjič letos Štimčeva dramska reportaža »Automelody«. Tudi za Boccaccia znižane cene.
a— Temeljita racija... V noči na soboto je zajela mariborska policija 20 beračev, postopačev in raznih sumljivežev, ki jih je izsledila po raznih lokalih na periferiji. Odpremili so jih v domovinske občine.
a— Iz Ljudske univerze. Jutri bo predaval g. dr. Ivo Šorli o anekdoti. V petek 10. t. m. bo predaval univ. prof. dr E. Spektorski o francoskem in nemškem pojmovanju države.
a— Šahovske novice. Danes ob 10. bo pri Orlu redni občni zbor Slovenske šahovske zveze ter medmestna tekma Ljubljana : Maribor-Celje na 12 deskah.
a— Poučno predavanje je bilo v petek v Ljudski univerzi. Predaval je dr. L. Čermelj o Ptolomeju in Koperniku ter v strokovnjaških izvajanjih prikazal bistvene razlike obeh sistemov. Odlični predavatelj je bil za svoje poučno, zanimivo predavanje deležen toplega aplavza občinstva.
a— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Ta teden imata nočno službo Alba-nežejeva lekarna na Frankopanovi in Ko-nigova na Aleksandrovi. Zdravniško službo za nujno zdravniško pomoč pa vrši danes v nedeljo (OUZD) zdravnik dr. Ivan Turin, Linhartova 12.
a— Neprijeten doživljaj s Kalvarije. 17-letni trgovski vajenec Slavko Ferlin iz Kamnice je bil namenjen na sprehod na Kalvarijo. Krajšal je pot preko Twicklo-vega posestva. Nenadoma pa ga je zaustavil hlapec in ga pobil s kolom na tla. Fer-lina so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so dognali, da ima težke poškodbe po glavi. Ferlin zatrjuje, da so bili v družbi s hlapcem, ki ga je napadel, drugi moški, ki so bili vsi oboroženi z noži.
a— Niso bili »biblforšerji«. Pobreški orožniki so doznali, da se vršijo za nekim odrskim zastorom na Pobrežju neki tajin-stveni sestanki mladih ljudi. Prvotno so domnevali, da gre za »biblforšerje«, katerih organizacijo so svoj. čas razpustili. Povod k tej domnevi je dala okoinost, ker so se razširile govorice, da razlaga nekdo od zbranih ostalim neko knjigo, menda sveto pismo. V noči na soboto pa se je posrečilo orožnikom, da so zalotili zanimivo druščino 12 mladeničev, večinoma iz znanih mariborskih rodbin, ko so ravno poslušali razlago iz neke knjige, ki pa ni sveto pismo niti stare niti nove zaveze. Pri zasliševanju so nekateri izpovedali, da gre za amaterska-šahovska stremljenja, o čemer pa orožnikov niso mogli prepričati. Poizvedbe se nadaljujejo, da se dožene, kdo je bil prav za prav sklicatelj teh skrivnostnih sestankov. Z ugotovitvami dosedanje preiskave so razpršene in spod-bite dosedanje govorice o »biblforšerjih« ter njih skrivnostnih sestankih.
a— Zločin in kazen. Mali kazenski senat je obsodil hlapca Antona Peharja na štiri leta strogega zapora, ker je 6. okt. 1938 v Leskovcu ob priliki kožuhanja zaklal Ivana Heriča, ki je par ur po prevozu v bolnišnico izdihnil. Tudi je mali kazenski senat obsodil 251etnega Viktorja Bigeca na tri leta strogega zapora in triletno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je 30. dec. 1938 do smrti pobil s kolom 241etnega Lovra Vidoviča.
Iz Kranja
r— Naknadni in zadnji letni pregled motornih vozil bo za ves srez Kranj v soboto 11. t. m. od 8.30 do 12. v Kranju na Glavnem trgu pred mestno hišo. Po tem zadnjem pregledu za letos se bo nepre-gledanim motornim vozilom zabranilo vsako prevažanje.
r— Kino Narodni dom. Danes Pat in Patachon ter vrsta odličnih artistov v cirkuškem velefilmu »Cirkus Saran«. Knox. (—).
USPEŠNA MODERNA NEGA ZOR
Pjenušavi PPAŠAK ZAZUBE
Zobe si negujete moderno ln racionelno. če si jih očistite zjutraj ln zvečer z novim, penečim se sredstvom. ki se Imenuje PE-BECO. Brez dodatkov kakega mila se P E B E C O lepo peni ln vsebuje PEBECIN, v čemer Je njegov nepre-kosljlv uspeh.
Iz Ptuja
j— Napad iz sovrastva. Že dolgo sta živela v sovraštvu posestnika Franc Be-ranič in Blaž Pišek, oba iz Apač. Ko se je nič hudega sluteči Beranič sprehajal po vasi, sta ga napadla Pišek Franc in Blaž. Prvi ga je udaril z železnim drogom po glavi, drugi pa mu je vrgel v glavo težak kamen.
j— Zvočni Kino bo predvajal danes ob pol 19. in pol 21. uri prekrasen, barvast film »Snegulčica« in 7 škratov«. Kot dodatek Foxov žurnal. (—)
Iz Brežic
br— Dramatiki odsek društva »Narodni dom«, Zagreb, Beiislavičeva ul. 11, gostuje v soboto 11. t. m. v dvorani posojilnice Narodni dom v Brežicah z veselo igro »Vražja misel«, spisal K. Laufe. Prosimo vse čitatelje, da priporočijo svojim znancem in prijateljem obisk te prireditve zavednih zagrebških Slovencev.
br— Sredi ceste je zgorel avt°. šofer Stanko žerjav iz Brežic je peljal s svojim osebnim avtom g. Franceta Pusa v Stari grad. Okoli 21. ure sta se vračala po banovinami cesti proti Brežicam. V Dolenji vasi sta s silo privozila na vrh klanca, nakar se je avto ustavil in je iz motorja puhnil ogenj, v nekaj minutah je bil ves avto v plamenih. Vozača sta se rešila, avto pa je docela zgorel Vreden je bil 30.000 din in bo škoda le delno vrnjena z zavarovalnino. Podjetni Stanko žerjav je šele nedavno pričel s svojo obrtjo in je zato tem hujše prizadet.
br— Cesto na Glob^o popravljajo. Nedavno smo pisali o dobrem cvičku v brežiškem srezu pa o izredno slabi cesti, ki vodi od železniške postaje skozi vas Bre-zino proti Globokemu in Pišecam. Pojasnili smo željo vinogradnikov in voznikov, da bi se cesta popravila, z veseljem ugotavljamo, da je sreski cestni odbor uvi-čel upravičeno željo in je dal nasuti v dolžini kakih 5 km dovolj gramoza. Izpo-četka je bila vožnja sicer še težja kakor prej toda zdaj gre na bolje. Na pomlad je potrebno, da se navozi še droben gramoz, pa se bo cesta utrdila.
Iz Šoštanja
š— Akademski kipar Ivan Napotnik na potu okrevanja. V ljubljanski splošni bolnišnici se že nekaj tednov zdravi znani akademski kipar g. Ivan Napotnik iz Za-vodnje pri Šoštanju V lanskem poletju so ga na celjski uhci podrli drveči konji in ga vrgli pod voz. Nesreča mu je zadala tako hude poškodoe, da je že dolge mesece priklenjen v bolnišnico. Iz Celja so ga odpeljali v Ljubljano, kjer se njegovo stanje zadnje čase razveseljivo boljša. G. Napotnik že vstaja in hodi. Obiskal je že razstavo likovne umetnoti, pridno riše in dela načrte. Ostal bo v Ljubljani še do aprila. želimo g. Na potniku, da bi kmalu popolnoma okreval in se zdrav spet posvetil kiparski umetnosti.
š— Otvoritev šahovskega turnirja. Minuli teden se je pričel prvenstveni turnir šoštanjskega Šahovskega kluba. Prijavljenih je 20 igralcev. Z ozirom na precej izenačeno igro večine šahistov je izid turnirja povsem nejasen. V klub je vstopilo več mlajših igralcev, ki so že v prvih treh kolih dokazali, da bodo starejšim resno Ogrožali prva mesta.
š— Slovo. V petek je zapustila Šoštanj učiteljica ga. Olga Skorbecka. Na lastno prošnjo je bila premeščena na meščansko šolo v Kulo pri Novem Sadu. Gospa, ki je doma iz Požege v Bački, je prišla v Slovenijo že kot dijakinja. Učiteljišče je do-vršila v Mariboru, nato je službovala v štorah, na tukajšnjo meščansko šolo pa je prišla pred 15. leti. V teku teh let se je dodobra privadila našemu jeziku in življe-nju. Spričo svoje korektnosti si je pridobila mnogo prijateljev, učenci pa so imeli v njej dobro in sposobno učiteljico. V Kuli ji želimo vse dobro!
Jubilant
Možak, ki je praznoval svoj stoti rojstni dan, je dobil obisk časnikarjev. Vprašali so ga, kako živi, ali pije, skratka — kateri okoliščini se mora zahvaliti, da je doživel sto let.
»Samo tej, da sem prišel leta 1839 na svet,« odvrne jubilant.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE _ RAZREDNE LOTERIJE
Velika električna centrala na Pohorju
A. R E I N IN DRUG
Zagreb,
GAJEVA 8.	ILICA 15.
obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 37. kola državne razredne loterije so bili dne 4. marca izžrebani sledeči dobitki: I»in 100.000 št. 91965 Din 60.000,— št. 44290 Din 50.000.— št, 48215 Din 40.000.— št. 2809 34142 Din 35.000.— št. 38389 67923 Din 30.000.— št. 35677 57799 Din 25.000.— št. 39000 Din 20.000.— št. 26263 Din 12.000.— št. 77246
Din 10.000.— 1211 25157 27087 35882 42662 49869 62997 63826 65196 77425 81849 87425
Din 8.000.— 13916 18528 19710 64210 65710 67503 80029 94457 96658
Din 6.000.— 6431 11799 24463 35950 39255 46664 53653 63626 69336 70970 92188
Din 5.000.— 605 1048 2956 23223 41684 43498 44932 45270 67572 66866 72681 73291 82557 85925 82337
Din 3.000.— 5282 29642 37168 44957 45225 48086 49134 60587 64320 71529 80117 81235 83315 83437 91377 97782 99872
Nadalje je bilo izžrebanih še 1300 dobitkov po din 1.000.—
Popolno uradno listo dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Sledeče žrebanje V. razreda 37. kola bo & marca 1939.
Ruše, 4. marca
Priljubljena izletniška točka iz Ruš je med mnogoterimi drugimi tudi slap Šumik. Tvori ga potok Lobnica, ki izvira na vrhu Pohorja pri Klopnem vrhu. V višini 1100 m se pridruži Lobnici pri Plaševi bajti izdaten potok Crnova, ki izvira pod Župnikom ali Velikim vrhom in vzame seboj odtok Konjiškega ribnika.
Lobnica je videti — vsaj v spodnjem delu — miren potok, a kadar se povodni mož v Ribniškem jezeru na Pohorju razjezi, zbere črne oblake, da je pri belem dnevu tema, napravi strašne nevihte in Lobnica se spremeni v grozen hudournik. Kakih 40 let je minilo, ko je Lobnica tako narasla, da je valjala ogromne granitne skale v dolino proti Dravi in do tal uničila 16 žag, veliko mlinov, vse brvi, moste in ceste.
Ob Lobnici stoji tudi 14 km dolga vodna drča ali riža, po kateri se spravlja ali »plavi« les od falske, slovenj ebistriške in konjiške graščine do železnice. Pod Ploševo bajto začne struga Lobnice naglo padati in naenkrat se zvali cel potok čez ogromne granitne sklade. Pri tem nastaja silen ropot ali šum in odtod ime Šumik. Tu ni videti prave, uglajene struge, ampak peneča voda se vali in skače od skale do skale, tako da vidiš tu same kaskade, druga prirodno lepša od druge.
Tehnika že dolgo let izkorišča nagli padec potokov in rek in ustvarja električne centrale. Na izkoriščanje slapa Sumika dozdaj še nikdo ni resno mislil.
Pred nekaj meseci pa je neki mariborski industrijec vzel stvar resno v roke. Inženirji že več tednov merijo in študirajo, kako bi se dala stvar uresničiti. Višje Šumika nameravajo zgraditi ogromen jez. Od tam bi se napeljala voda čez Ravbarske peči na hrib »Kis« na Marolto-vem posestvu, od koder bi tekla voda po jeklenih ceveh, 60 cm v premeru, v turbine, ki bi se postavile malo višje Marolto-ve žage. Tu računajo s padcem 600 m. Pri 500 sekundnih litrih bi se dobilo okrog 3000 ks.
Vse to je zaenkrat teorija. Kaj bodo zmerili in izračunali inženjerji, je pa druga stvar. Ako se ta načrt uresniči in bi stala v doglednem času — govori se v dveh letih — ob Lobnici električna centrala s 3000 ks, bi ta zanimiva gradnja ne bila samo v čast, ponos in korist pogumnemu podjetniku, ampak tudi občini Rušam in kraju Smolniku, kjer se bo vse to gradilo Taka smela gradnja pa bi bila tudi tehnična zanimivost. .
Dosedanja električna centrala v Rušah, ki se je zgradila 1. 1910., je preobremenjena in občina stoji pred vprašanjem, da si nabavi električni tok od Fale, kar se lahko v nekaj mesecih izvrši, ali pa čaka do uresničenja novega projekta.
Novo električno centralo pa pozdravljamo domačini v Rušah in Mariboru, pa tudi vsa širša javnost.	—na.
Priprave za izlet na Oplenac
Kdor se je odločil, naj se takoj prijavi!
Ljubljana, 4. marca.
Poročali smo že o pripravah za binkošt-no romanje na Oplenac. Hvalevredna zamisel je živahno odjeknila med Cirilmeto-darji in ostalim narodnim občinstvom Prvi večji letošnji izlet CMD bo nudil udeležencem kolikor le mogoče ugodno potovanje, zraven tega pa stroški ne presežejo finančne zmogljivosti povprečnega slovenskega človeka. Na zadnji seji izrednega od bora je bil izdelan naslednji načrt izleta
V soboto dne 27 maja ob 20.20 bo krenila iz Ljubljane druga garnitura večernega brzovlaka. ki ga bodo zasedli prijav-ljenci po vrstnem redu prijav Vožnja bo udobna. Voznina v II razredu do Mlade-novca in nazaj v Ljubljano z avtobusno vožnjo do Oplenca in nazaj bo veljala le 280 din, v III. razredu pa samo 200 din Posebni brzovlak bo dospel v Zemun na binkoštno nedeljo ob pol 7. zjutraj. Po kratkem postanku bo zavil čez topčidersko postajo mimo Dedinja v Mladenovac, kamor prispe ob 8. uri Izletniki se bodo v treh ali morda v dveh partijah odpeljali s »Putnikovimi« avtobusi v srce Šumqd;ie. na Oplenac Vožnja iz Mladenovca do Oplenca traja 45 minut in je prav zanimiva, saj nam kaže značilno šumadijsko pokrajino.
Vsaka skupina se na Oplencu posebej pokloni ob grobu Viteškega kralja in njegovih slavnih prednikov Po poklonitvi si izletniki ogledajo lepoto cerkve in okolico Oplenca, ki je polna zgodovinskih zanimivosti Razgled z Oplenca je očarljiv, daleč na okrog se razprostira slikovita Su-madija Skupina za skupino se bo nato spet vračala v Mladenovac, tako da bo zadnja skupina že ob 17 v Mladenovcu. nakar bo krenil brzovlak nazaj v Beograd Tu bo poskrbljeno za prenočišče in večerjo. v ostalem pa bo večer izletnikom popolnoma svobodno na razpolago Na bin-koštni ponedeljek, ki pa v Beogradu ni praznik, si bodo izletniki v skupinah ogle-
dali prestolnico, muzeje, pokopališče in Dedinje Ob zadostnem številu prijavljen-cev bodo popoldne krenili posebni avtobusi na Avalo. Močnejša deputacija se bo poklonila Nj Vel kralju Petru II in mu poklonila knjigo, v kateri bo opisano delo Ciril-Metodove družbe. Zvečer med 23 in 24 uro bo krenil brzec iz Beograda nazaj v Ljubljano, kamor dospe v torek med 10 in 11 uro Da bo izlet čim dostojnejši in udobnejši so ponovno naprošeni vsi, ki želijo na Oplenac. da čim prei pošljejo prijave in plačajo voznino Vplačajo lahko na odborov račun št 14.355 Šport. Ljubljana ali pa pišite po položnice na naslov Albin Turk. Vidovdanpka cesta. V Liublianl sprejemajo vplačila in prijave edč Hro-vatinova, blaeajničarka pri Bonaču v Še-lenburgovi ulici, ge Nilka Potočnikova in Angela Tomšetova Slomškova 17 in 21. Minka Marčanova Kotmkova 17., Frici Zupanova na B1eiweisovi 17, Albin Turk na Vidovdanski cesti: v Kranju sdčna Saša Lesarjeva, v tovarni Prešeren: za Kam-no gorico in Kropo Vinko Pire tovarnar v Lipnici; za Podnart in okolico Tone Fister v Ovsišah. za Novo mesto predsednica CMD ga Vasičeva in trgovec Kobi Ponovno so naprošeni vsi prUavlieni. da čimpre.i nakažejo prve obroke ali pa celo voznino da bo mogoče pravočasno vse urediti in da bo izlet vsestransko dobro uspel Organizacija je uspeSna le tedaj, če vsi in vsak posameznik delajo v korist dobri stvari.
Tak je torej načrt prirediteljice šentpe-trske CMD Odbor je imel ta teden sejo in je med drugim tudi sklenil, da v svrho poglobitve družabnosti priredi 19 marca družabni večer v kolodvorski restavraciji To bo prijetno in prisrčno počaščenje Jo-žetov in Jo*ic Na seji odbora ie predhodnica gospa Potočnikova v imenu moške in ženske podružnice toplo čestitala zvesti odbornici gospe Josipini Steinerjevi k 60-letnici. Jubilantka je v odgovoru poklonila 100 din za žensko podružnico CMD.
Sodna poročila so ga zapeljala. •.
Premetene manipulacije zgovornega Gorenjca
Ljubljana, 3. marca
Pred malim kazenskim senatom je danes stal posestnik Ivan Podrenk iz Koprivni-ka, kateremu se na pogled ni videlo nič takega kar je o njem izjavila neka priča da je napravil sicer že mnogo kupčij, da pa tako ni znal nihče govoriti, kakor obtoženec Tako prepričljivo in ganljivo, da je ganil vsakega ki se ga je lotil pri svojem sleparskem poslu.
Podrenk je bil namreč obtožen, da je izvršil več zelo uspelih sleparij. Ob Savi in še gori proti Celju se je vozil in se raznim ljudem predstavljal kot zelo premožen človek, ki ima na prodaj velike množine lesa in oglja V resnici ni imel »na razpolago« nič, toda kupčije je le sklenil in kasiral na račun sklenjenih kupčij precej visoke zneske. »Tako lepo je znal govoriti!« so po vrsti izjavljale priče. A tudi priznati je znal pred sodniki »lepo« Iz svoje preteklosti ima na vesti že neko tatvino in tudi prevaro, pa je zanje imel že opravka s sodniki in od tod mu je morda ostal v spominu refren, »da je priznanje olajšilna okolnost«. Tako si je pri vsaki današnji postavki v obtožnici nabiral te olajšilne okolnosti, kajti priznal je vse grehe, ki mu jih je obtožnica naprtila Vprašan po vzroku, zakaj se je na debelo lotil sleparij, je pravil, da je bil najprej sam bolan, da mu je potem zbolela še žena in ker menda še tega ni bilo dovolj, je zbolel še ženin oče. In ta je naposled še umrl in s tem povečal stroške, ki so mu jih nakopale že bolezni. Ves denar iz sleparij da je porabil za kritje teh stroškov, obenem pa da se je še za zimo preskrbel z živežem in obleko, da ne bi bilo pri hiši spet stiske Ker je predsednika senata dr Fellaherja zanimalo tudi to, kako je sploh prišel na misel, pridobiti si denar s sleparijami, mu je tudi to vljudno pojasnil: »Medtem ko sem bil bolan, sem včasih prebral kak članek v časopisu in tam je nekoč pisalo o neki razpravi proti sleparjem. To mi je dalo misel, da bi tudi jaz tako začel kakor oni!« — Predsednik je to pojasnilo zaključil s pripombo: »To je bilo vsekakor slabo čtivo za vas! Pa tam je gotovo tudi pisalo, da so bili tisti obsojeni, ker so sleparili. Ali to ni zaleglo?« Na to pripombo pa predsednik senata ni dobil odgovora Saj je pa poznejše Pod-renkovo delovanje dokazovalo v zadostni meri, da mu ni zaleglo.
Po kratkem posvetovanju je senat odslovil obtoženca z obsodbo na 7 mesecev strogega zapora in na 21etno izgubo častnih pravic zaradi zločinstva obrtoma iz-vrševanih prevar, iz katerih se je ustvaril stalen vir dohodkov za preživljanje.
Podrenk je takoj Izjavil, da je pripravljen kazen sprejeti brez pritožbe, toda prosil je za odlog izvršitve kazni »Smo že odločili, da vam odloga ne damo Kazen morate takoj nastopiti!« »Toda visoko sodišče! Zeno imam na porodu!« »Saj se že prej niste brigali za dom vedno ste se vozili okrog in sleparili!« »Saj prav to sem delal za dom, za kaj drugega?!«
Moral je z jetniškim paznikom v celico.
Preklicano priznanje starega grešnika
Ze parkrat zaradi tatvine obsojeni knjigovez Anton Rodič iz Velikega Gabra je sprva na policiji in še pozneje na sodniji priznal, da je vlomil v zaklenjeni predal in na škodo Ivanke Vesel odnesel denarnico s tisoč din gotovine, pa tudi da se je kljub izgonu vendarle vrnil v Ljubljano Toda pred sodniki malega kazenskega senata je le delno ostal pri prvotnem priznanju V samotni celici je do razprave imel čas premisliti, da je navadna tatvina manj kazniva kakor razne operacije z dleti ob zaklenjenih ključavnicah, pa je prisvojeni zagovoru pred sodniki svoje priznanje skrčil za toliko, da je sicer res ukradel toliko denarja, da pa denarnica ni bila zaklenjena, temveč le v nezaklenjenem predalu. Pričevanje oškodovanke in dve prejšnji obtoženčevi priznanji sta zadostovali za prepričanje sodišča, da je bil predal vendarle zaklenjen in da je zato Rodiču tudi prisoditi višjo kazen. Obsodili so ga na 1 leto in 10 dni robi je. Kazen je Rodič sprejel.
Začetek s krofi, konec z nožem v hrbet
Ljubljana, 4. marca.
Septembra je bilo v Sneberjah žegna-nje. Z žegnanjem je bilo seveda tudi popivanje v gostilnah. Med gosti je bil tudi mizar Anton Mahkovec iz Zaloga, ki je od nekega slaščičarja kupil večje Število krofov pa jih potem ni hotel plačati. Na zahtevo nekega gosta, naj krofe plača, se je Mahkovec začel razburjati in metati kozarce v steno in v okna tako da je z razbijanjem napravil Anici Pečnikovi za 288 din škede. Toda te podivjanosti Mahkovcu še ni bilo dovolj. Ko so ga gostje zaradi razgrajanja hoteli odstraniti, je začel okrog sebe mahati z nožem in je Anico, ki ga je mirila, po rezal po roki in ji razparal obleko. V tem je prišel v sobo Franc Srebot ki je pristopil k neki Selanovi in ji ponudil kozarček likerja. Brez vsakega povoda je Mahkovec navalil na Srebota in mu od zadaj zasa-
dil nož v hrbet. Zdravnik izvedenec je po. škodbo označil za težko.
Zaradi takega nasilstva se je motral Mahkovec zdaj zagovarjati pred sodnikom poedincem. Glede obeh točk obtožbe je zanikal krivdo in se zagovarjal, da Srebota ni nič poškodoval, temveč da je nasprotno Srebot njega dvakrat u rezal v zatilnik. Mahkovec je priznal le, da je v jezi razbil nekaj kozarcev. Toda ta njegov zagovor je potrdil ie njegov tovariš Franc Pezdir medtem ko so Anica Pesnikova, Pepca Selanova ter Franc in Ivan Globo kar potrdili navedbe v obtožnici. Sodnik je Mahkovca obsodil na 4 mesece strogega zapora in na 400 din denarne kazni.
Oproščena obtožbe po zakonu o zaščiti države
Pred sodnikom poedincem sta bila obtožena prestopka po čL 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi delavec Lovro Sajovic iz Sp. Bistrice in šolski upravitelj Viktor Lapajnar iz Srednje vasi pri Podbrezju. Bila sta sta pa v smislu § 280. k. p. popolnoma oproščena. Obtožnica ju je dolžila, da sta se septembra lani v gostilni Alojzija Pavlina v Srednji vasi pri Naklem pogovarjala o političnih razmerah v državi in pri tem iznašala razne trditve z namero, da bi povzročila nerazpoloženje zoper politični red v državi. Oba obtoženca sta krivdo odločno zanikala in sta se zagovarjala, da sta ob priliki, ki jo je navajala obtožnica, govorila le o sokolskem nastopu v Tržiču, da pa nista prav nič kritizirala političnih razmer v državi.
Nov zvezek »Misli in del a"
Pravkar je izšel nov zvezek naše ugled ne kulturne in socialne revije »Misel in delo« z naslednjo zanimivo vsebino:
Slovenicus razglablja v daljši razpravi probleme »Slovaške avtonomije v teoriji in praksi* in kaže. da pisec dobro pozna razmere v tej deželi in sedanji razplet njenega političnega stanja. Avtonomistična psihoza je prikazana tako dobro, da bo članek dopuščal nekatere splošne, tudi za druge razmere veljavne sklepe Članek bi moral prečitati vsak, kogar zanimajo aktualni politični pojavi.
Dr Stofan Bajič je pisec članka »O načrtu nemškega zakona o službenem razmerju«, ki nas uvaja v interesanten problem urejevanja službenega razmerja v duhu na-rodno-socialistične doktrine.
V Obzorniku je objavljen ztmanjepoli tični pregled dr Branka Vrčona z našlo vom »Med starim in novim ravnotežjem sil«, ki glosira vse važnejše pojave v raz voju mednarodne situacije. Posebno obse žen je tokrat Verkov Notranjepolitični pregled. Sledijo članki »Ob dvajsetletnici naše drame«. »Kulturna gibanja v Beogra du«, »Pol stoletja Pravnika«, »Bilanca po kojmnskega zavarovan ja« in poročila o Silvi j a Crespija »Ali a difesa d'ltalia in guerra ed a Versailles«, J. Reisnerja »Zgodovini drž. tehn. šole v Ljubljani«, biblioteki »Politika i društvo« in o nekaterih novejših knjigah. Številko zaključuje pregled od mevov jubilejne publikacije »Misli in de la«, ki je vzbudila široko pozornost in številna priznanja.
Dr. J. Mihelak: Trgovinstvo
Te dni je izšla izped peresa dr. J. Mi-helaka učna knjiga »Trgovinstvo«, ki jo je založila Jugoslovanska knjigarna ter obsega 404 strani. Po uvodu narodno gospodarskega značaja slede poglavja o trgovini in njeni organizaciji, o trg. posredovalcih, transportu, pomožnih podjetjih, tehniki blagovne trgovine, predmetu trgovine, denarju in plačilnih načinih, elementov trgovinskih podjetij, ustanov, tržni organizaciji, bankah, zavarovalnicah, med narodnem transportu mednarodni trgovini, carini in ocaiinjenju, mednarodnem plačilnem prometu, organizaciji zunanje trgovine, mednarodnih kupčijah, in naši uvozni trgovini Delo zaključujejo tabele vrednostnih papirjev in valut. Navedena poglavja so razdeljena na številna podpoglavja, oddelke in pododdelke.
Ker pri nas ne kaže, da bi strokovni pisatelji pisali knjige za vsako šolo posebej .za praktika in za učitelja ter profesorja specialista posebej, smo se navadili na knjigo, ki obsega vse in si mora vsak posamezni najti v njej to, kar se njega tiče. Tako je znal tudi dr. Mihelak svoje delo tako spretno urediti, da označujejo različne vrste tiska najvažnejše od manj važnega in prikazujejo v drobnem tisku pod črto, kar je namenjeno le strokovnjaku. Zaradi tega je knjiga splošno uporabna. v prvi vrsti je namenjena štiriletnim in enoletnim trgovskim akademijam, (abit. tečajem). Na teh zavodih je bila knjiga o trgovinstvu težko pričakovana Avtorju se je posrečilo uspešno rešiti težavno nalogo ter napisati knjigo velikega formata. Dovršeno delo prikazuje, večletno intenzivno zanimanje, poznanje snovi ter vsebine domače in inozemske literature. Pridejane sličice pa jasno dokumentirajo, da se pisatelj ni zanesel samo na pisano besedo, ampak je sam živo posegel v prakso ter tako podprl vse svoje trditve z raznimi prilogami, vzorci, primerki, pismi in shematičnimi skicami. Poleg tega pa je okrasi svoje delo z okusnimi reprodukcijami najrazličnejših, originalnih tiskovnic, tako čekov, nakaznic, delnic, kuponov, talonov, varan tov, posojil, certifikatov, faktur, menic, konosa-mentov i. t d Zato lahko trdimo, da je knjiga ena najpopolnejših svoje vrste. V zadevah, kjer odločujejo zakoniti predpisi, se je avtor ostro ravnal po trgovinskem in meničnem zakoniku. Pri trgovinskih uzancah in mednarodnih izrazih ni štedil z najrazličnejšimi so izrazi za isti pojem. Zlasti je znal s posebno selektivnostjo oddeliti mednarodne trgovinske izraze tam, kjer jih naša praksa pogosto zamenjuje. Poleg tega pa je imel srečo s postavitvijo točnih in razumljivih slovenskih terminov.
Jezik je vseskozi gladek in dobro razumljiv, zato bo knjigo prijetno čital vsakdo, ki iona smisel in veselje za trgovino. Ker se je oziral avtor na trgovinski in menični zakonik, bi bilo želeti, da bi se ozrl tudi na obrtni zakon ter uvrstil med svoja poglavja dolžnosti, pravice, dopuste in odpuste uslužbencev. Ker pa je delo zaradi popolnosti samo po sebi namenjeno tudi praktiku, uradniku, šefu in principalu-Iastniku, pogrevamo ob sklepu stvarne-abecedno kazalo. Pisatelj se je
Pred 300 leti
se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
Pa tudi za zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete
Rogaško slatino!
moral ravnati po učnem načrtu za trg. akademije, ki pa ni vedno in za vse predmete prvovrsten. Zato je treba pogosto odpreti knjigo na več straneh in poiskati po raznih poglavjih posamezne sestavke, ki naj nudijo zahtevano celoto. To pa je praktiku, ki ni vajen hitrega iskanja po učnih knjigah, zelo otežkočeno. Z abecednim stvarnim kazalom bi knjiga zelo mnogo pridobila. Kljub temu pa je delo vredno, da si ga nabavi vsak, ki ima opravka s trgovino. Koristno bo služilo kontoristu, bančnemu ali hranilničnemu, speddcijskemu, komisijskemu, cariniškemu in zavarovalnemu uradniku in bi ne smelo manjkati v knjižnici trgovca lastnika ali družabnika odn. upravnega svetnika, želimo, da bi doseglo Mihelakovo trgovinstvo čim prej drugo izdajo, še preje pa svetujemo naj se doda na posebnem listu (tanki brošuri) stvarno kazalo.
F. S.
Iz življenja na deželi
RIBNICA Sokolski zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer film »Ele-fant Boy«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
RUŠE. Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva v Rušah vljudno vabi svoje člane in prijatelje na 38. redni občni zbor, ki bo v soboto 11. t. m. ob 20. v gostilni g Muleja v Rušah. (—) JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes in v ponedeljek ob 8. uri zvečer (danes tudi ob 3. pop.) velefilm »Tango Noturno« s Polo Negri v gl. vlogi. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik in risan film »Bonzo v pragozdu«. — Sledi »Veliki refren«. (—)
RADOVLJICA. Po daljšem odmoru nastopi drevi spet naš sokolski pevski zbor s koncertom po večini narodnih pesmi. prevladujejo koroške. Ne prezrite koncerta in pridite! Za Sokole je udeležba dolžnost. (—)
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 5. ob 15 : Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Ob 20.: žene na Niska-vuoriju Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 6.: Potovanje v Benetke. B. Torek, 7.: Zaprto.
Gostovanje Teatra Goldinija iz Benetk. V sredo 15. t. m bo imelo naše občinstvo priliko, prisostvovati gostovanju italijanskega igralskega ansambla, ki goji Gol-donijevo klasično komedijo. Glasovito gledališče, ki druži v svojem ansamblu prvovrstne igralske moči, nam bo nudilo s svojo originalno uprizoritvijo benečanskega klasika Goldonija poseben umetniški užitek. Ansambel bo gostoval pred prihodom v Ljubljano tudi v Beogradu in Zagrebu. Prodaja vstopnic bo od jutri dalje pri dnevni blagajni v operi po cenah od 50 din navzdol.
OPERA
Nedelja, 5. ob 15.: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Trubadur). V operi bo gostovala Ani ta Mezetova, odlična slovenska sopranistka, članica opere v Beogradu, v sredo 8. t. m. v vlogi Mirni v Puccinijevi operi Bohčme. Naša rojakinja se z velikimi uspehi uveljavlja na opernih deskah ter napreduje od vloge do vloge. — Premiera Wolf-Ferrarijeve opere »štirje grobjani« pod taktirko kapelni-ka dr. švare in v režiji režiserja Primožiča bo v petek 10. t. m. za premierski abonma. — Gledališka uprava bo pridobila slavno italijansko pevko Pampaninijevo za enkratno gostovanje v naši operi. Pela bo madame Butterfly v nedeljo 26. t. m. — Uprava Narodnega gledališča naproša abo-nente, da poravnajo 7. obrok abonmaja do 14. t m.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 5. ob 16.: Pepelka. Ob 20.15.: Peč.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 5. ob 15.: Bocaccio. Gostovanje g. Povheta. Znižane cene. Ob 20.: Av-tomelody. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7. ob 20.. Partija šaha. Red C.
Jezila se bo
Jurček je vprašal svojo teto, zakaj se nI omožila. Teta mu je rekla, da se sploh nikoli ne misli.
»Veš, teta,« je resno odvrnil Jurček, »to pa ni prav. Pozneje se boš pa jezila, če boš imela polno hišo otrok, pa nič moža!«
Newton
Nevvton se je zelo malo menil za svet in je bil hudo neroden. Zlasti je slovel po svoji raztresenosti. Nekega dne je morala njegova gospodinja za nekaj časa oditi, prav takrat, ko je hotela Newtonu skuhati jajce za južino. Zato je poklicala učenjaka samega v kuhinjo, mu dala v desnico surovo jajce, v levico pa uro in mu naročila, naj vrže jajce v vodo, ko bo zavrela, in naj ga pusti v njej štiri minute.
Ko se je vrnila čez po! ure, je dobila učenjaka zamišljenega zraven ognjišča. Jajce je držal v roki, ura pa se je kuhala v kropu,
.V., i&lSl* t
;... .

efttuša szensica stran
Kaj obeta letošnja pomlad
Bilo je pričakovati, da nam bo pomladna moda prinesla dokaj spremembe v dnevni modni liniji Ze pred dobrim mesecem so nas modni krogi pričeli seznanjati z nekaterimi podrobnostmi novega modnega programa Kakor se je sedaj izkazalo, je izmed vseh teh novosti največjega pomena, novo, široko krilo, ki bo s svojo mladostno, vihrajočo obliko popolnoma iz-premenilo modno sliko.
NAJVEČJA IZBIRA
UMETNIH CVETLIC
Naročila strokovno Izvršuje
MILENA ZOR JEŽEK Frančiškanska 8, dvorišče
Gladko, ravno krilo nI nudilo modni fantaziji nobenih možnosti izživljanja, zato ao modni krogi posvečali vso pažnjo zanimivi izdelavi života Sedaj je ravno narobe v nasprotju z razkošjem Krila Je život droban ln ob pasu stisnjen, bogato širino krila pa poudarja moda še z raznimi obrobni. našivi, tresami ali vatiranimi cev-
Ovratna rutica
Ni bolj preprostega ln bolj učinkovitega sredstva za osvežitev temne obleke, kakor pisana ovratna rutica. Ženska iznajdljivost je odkrila več načinov, kako zavezati ovrat no rutico, čl nalikuje bolj drapiranemu ovratniku, kakor pa navadni rutici. Lahko muselinasto rutico v treh različnih vezavah predočuje naša skica.
kami ali pa podpre krilo z lepo vezenim ali plisiranim spodnjim krilom Tudi v kratkosti dosezajo nova krila rekord, ker komaj pokrivajo kolena.
V letošnji pomladi bodo zopet neomejeno vladali kostumi in sicer športni, pro-menadni in večerni kostumi z najbolj različnimi jopicami in z modernim, širokim krilom. Izmed novih jopic r.aibolj bode v oči kratka, komaj do pasu segajoča jopica, ki je spredaj in zadaj nek-.-lik«. podaljšana v obliki črke V. Mali, spredaj zaokroženi bolero pa bo s svojo mladostno obliko poživljal mnoge pomladne obleke.
Moda nam obeta ravne, z velikim gumbom pod vratom zapete športne olašče iz pastelno barvnega ali ianrastega tvoriva. Popoldanski plašči obdržijo priljubljeno obliko redingote, ki pa bo zadaj močno razširjena z gubami ali vstavljenimi zvon-častimi deli.
, ELITNA KONFEKCIJA
4	. . .S. Vp • '. ' V?.' . 4"
: v :' r * " • -A


mab/BOB
PumsA Vedno najnovejše

Tu so še druge posebnosti nove mode: V ramenih okroglo razširjeni rokavi, bele čipke pri vratu, ovratniki Iz belega pikeja, kakor jih nosijo šolarioe, ..predaj vdelani, mali telovniki, cvetlice v gumbnici, cvetlice v prsnem žepku ln mali, originalni gumbki na najbolj neverjemin i iestih
Tudi nova večerna moda prinaša Izredno bogato krilo, ki v Širini ne zaostaja za srednjevešk mi krinolinami. Ramena zakrivajo mali rokavčki, v nasprotju z zimskimi večernimi oblekami, ki so kazale gola ramena.
Nove barve so Izredno sveže ln prijetne: rožnata, modra, zelena in bela tvoriva tekmujejo v barvnem bleska s prvimi barvami prebujajoče se poml idne narave Letos čisla moda posebno rožna o barvo v vseh njenih tonih od pepelna»o rožnate, 'agcd-no rožnate pa do malinov^e, *ešnjevo in ciklamno rožnate barve Izmed modrih barv pa so najbolj priljubljene nebeško sinja, safirna in porce ans-ko modra. Kakor vsako pomlad, bo.m tudi letos videle
~M O DNI D A M S K I ATELJE
Bflffl ŠtCSlffšll?
ALEKSANDROVA CESTA 5-11.
Izdeluje dnevne in večerne obleke, plašče in kostume.
Prvovrstna izdelava. Najnovejši žurnali! Zmerne cene!
Bolniška strežnica
»Hvala sestra, to je popolnoma odveč. Spričeval mi ni treba kazati. Niti najmanj ne dvomim, da so dobra. 2e ko ste mi povedali, da izvršujete svoj poklic celih osemnajst let sem bil prepričan, da imate dovolj izkustev. Kljub vsemu temu pa vas ne morem zaposliti v službi, ki se potegujete zanjo. Dovolite mi, da vam povem odkrito besedo, zakaj. Prestari ste . . .«
»Toda gospod doktor, moja leta gredo šele proti koncu tridesetih. Moji sivi lasje...«
». . . Razumem. Vaši sivi lasje so posledica naporov Ln nočnih služb. Postali ste žrtev svojega poklica. Popolnoma razumem vaš položaj ln zelo obžalujem, da vas ne morem priporočiti za službo. Bolničarka, ki izgleda tako. kakor vi. . . Ne nI mogoče. V posredovalnici sem naročil, naj mi pošljejo samo mlajšo žensko moč«.
»2 vljenje nas šola šola življenja pa nas dela stare!« je odvrnila sestra ln odšla skozi vrata.
Mladi zdravnik Je skomignil z rameni. Nato je dvignil slušalko s telefonskih vilic ln se je pritožil pri posredovalnici zaradi
tako stare strežnice.
★
Odslovljena sestra se je v tem Se odpeljala s cestno železnico v svoje oddaljeno predmestno stanovanje. Trudnost ji je prevzela ude. otožnost ji je legla na dušo, da ni mogla oditi peš domov. Drugače je tako
rada hodila .imela Je še trden korak. Hoja po stopnicah je ni nikoli utrujala. In tudi to, da je zahteval njen poklic mnogo stoje na nogah, je ni odbijalo. Bila je še krepka in močna. Zdaj pa se je nenadoma postarala. Obisk pri mladem zdravniku jo 'je potrl. Ce zdravnik Izjavi, da je človek star, pa najsi bo to bolnik ali strežnica, bo že držalo. . .
Sestra se je zamislila za leta ln leta nazaj, delala je obračun s svojim življenjem. Ali ji nI zdravnk nenadoma odkril velike resnice? Delati podnevi Ln ponoči — ali ni to preveč napora za ženske sile? Domislila se je velikih nočnih bdenj ob zglavju bolnikov z visoko vročino. Cesto je morala zastaviti vso svojo spretnost, da je takšne bolnike krotila, jih pridržala v postelji, ko so hoteli vstati z lež šča ln pobegniti. Ali pa primer tiste druž:ne. kateri je stregla, ko so imeli hripo žena. mož in hči. Morala je skrbeti celo za gospodinjstvo... Ali pa tista noč, ko je stala ob operacijski mizi, ure in ure sklonjena nad dekliškim ženskim telescem ter ie podpirala kirurga pri njegovem subtilnem delu, pri rezanju in šivanju rane . Bolničarke, as sten ti, operater vsi so Imeli angelsko potrpljenje, delali so počasi navzlic razburjenju ln naglici, ki je bila potrebna... In potem je sedela poleg spečega otroka tol ko dni, toliko nočL Čuvala je življenje, ki je hotelo
mnogo temno modrih oDle.c z beum okrajem.
Tudi preprosta športna obleka ima letos široko krilo. Na naši skici je krilo takšne obleke sestavljeno iz več zvončasto krojenih delov, životek pa ima obliko kratke jopice, ki je spredaj podaljšana v podobi črke V. (1. skica).
Moderna oblika kostuma Ima široko krilo in tesno ob telesu krojeno jopico. Mali reverji in mali, vrezani žepki krasijo ta elegantni in mladostni model (2. skica).
Crn ali temno moder redingote plašč lahko nosimo k vsaki pomladni obleki. Plašč na naši skici je prevezan s pasom iz blaga, ki tvori spredaj dolgo, ozko pentljo (3. skica).
K široki obleki s črnim žametnim ob-robkom na kriiu nosimo majhen, črn bolero. Obleka ima spredaj bel, prozoren fi-chu, ki tvori prijeten kontrast k črnemu tvorivu bolera (4. skica).
Moda plisiranih oblek bo letošnjo pomlad dosegla vrhunec priljubljehostl. Kako mladostno učinkuje plisirana obleka s kratkimi rokavi, vidite na naši skici (5. skica).
Na poslednjem mestu vam prinašamo moderno večerno obleko, ki služi modi že kot vzor za poletne večerne obleke. Tu gre za obleko s široko krinolino in tesnim životkom, ki ga po vsej dolžini poživlja kita nežnega cvetja (zadnja skica).
Pismenost jugoslovenske žene
Ko pregleduješ sezname naročnikov naših listov in knjižnih Izdaj, pa imena izpo-sojevalcev po knjižnicah ali podatke o šolskem obisku, Vid.š povsod toliko ženskih Imen, da ti niti na misel ne pride vprašanje, ali je med moškim Ln ženskim spolom kaka razlika v kulturi, predvsem v pismenosti. Ko pa čltaš uradne podatke o zadnjem ljudskem štetju, se moraš zgroziti ob tako nepričakovani ugotovitvi: od vsega jugoslovenskega prebivalstva ženskega spola, starega nad 10 let, je bilo pismenih komaj 43.6%, medtem ko je znašal odstotek pismenih moških 67.7%. Ali Je to mogoče, mogoče pri nas, ko se ti zdi, da bi moral pri belem dnevu z lučjo iskati človeka, ki bi ne znal pisati ali vsaj brati. Res ti malo odleže, ko dalje zasleduješ uradne podatke: po pismenosti zavzema v državi prvo mesto dravska banovina s 94.4% pismenih oseb, starih nad 10 let. Kakšna številka odpade tu na ženski spol? V naši banovini znaša 94.2%. Razlika Je torej malenkostna, pa še nam vzbuja pomisleke. Porazno pa je razmerje po drugih pokrajinah. Največja Je razlika v moravski banovini, kjer pride na 61.2% pismenih moških le 16.3% pismenih žena. Sledi drinska banovina s 66.8% proti 19%, zetska 51.2% proti 17.1%, vardarska 40.1% proti 14.2 odstotka, primorska 55.9% proti 30.2%, dunavska 82.5% proti 60.5%, savska 80.4% proti 64.9%.
Uradna knjiga »Deflnitlvni rezultati ljudskega štetja« navaja dva razloga nepismenosti: nezadostno število osnovnih šol in patriarhalno gledanje starejših generacij na potrebe šolanja, posebno pri deklicah, pa pri muslimanih Se verske obzlre. Pomanjkanje gostejših osnovnih Sol se občuti zlasti v hribovitih, redko naseljenih krajih, kjer Je radi velike oddaljenosti pohajanje šole silno otežkočeno.
Na zadnji skupščini Jugoslovenske ženske zveze so zastopnice Iz južnih banovin z ogorčenjem poudarjale porazno nizko pismenost med ženstvom ln zahtevale nujne pomoči. Po bosanskih, južnosrbskih ln vseh onih pokrajinah, ki so bile in so še pod močnim vplivom stare muslimanske duševno s ti, prevladuje med ljudstvom mnenje, da deklicam pismenost ni potrebna. Posebno velika ovira ljudski prosveti je muslimanski nazor, da je zahajanje ženske dece med moško grešno, da je zato tudi skupno šolanje moških ln ženskih otrok moralni prestopek. Delegatka Iz Bosne Je pretresljivo popisovala usodo ženske mladine: ko je deklica stara 6 let, ji dajo v roko pastirsko palico, pa ostane na paši do poroke. Njeno duševno obzorje ne preseže razdalje med hlevom in pašnikom. Ženska društva, ki prirejajo gospodinjske tečaje ln uče pri tem tudi čitanje ln pisanje, se morajo boriti z neverjetovmi težkočami. Spričo izrednih, zgodovinsko razumljivih razlogov, ki so ovirali ljudsko prosveto sploh, je tudi nizki procent ženske pismenosti po teh krajih umeven. Težje pa dojamemo nizko kulturno sliko žene po onih pokrajinah. ki so bile vedno v območju lastnih narodnih kulturnih središč. Tako pretresljivo, skoraj neverjetno sliko je pokazala celo velika ženska skupščina, ki jo Je organizirala »Seljačka sloga« v Zagrebu koncem januarja z namenom, da započne tudi med hrvatskimi ženami borbo proti nepis-
BABTMIHA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, L1ŠAJE IN VSE NEČISTOSTI K02E PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKBENJA
OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH
PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO.
menosti, »koja je upravo medju ženama največa oko 90 po sto!)«, pravi »Jutamji list«. Med hrvatskimi ženami 90% analfa-betk! Neverjetna številka, zlasti če pomi-sl mo, da žive te žene ne samo po Bosni, nego tudi po Dalmaciji, deželi najstarejše kulture in razgibanega tujskega prometa, pa po Hrvatskem in Slavoniji, ki se ponaša s prirodnim bogastvom, slavno zgodovino ln dolgoletno visoko šolo.
Na omenjeni skupščini Je nastopila poleg drugih žen tudi kmetica Marija 2ml-rič iz Dalmatinske Zagore. Njen govor je bil ganljiva izpoved in obtožba žsne. ki mora kot žrtev ljudskih predsodkov živeti v duševni temi še v XX. stoletju in se kot zločinka skrivaj dokopavati do prvih temeljev Izobrazbe. Približno takole piše o njej »Jutarnji list«:
Po tamkajšnjih krajih je za ženo na vasi sramota, ako zna Citati in p sati. Zato se je skrivala na paši ln pri čredi ovac prisluškovala, kako je stric učil svojega fantička brati. Pozneje je kradoma jemala sv. pismo ln glaskovala črke. Ker ni imela svinčnika, je najprej s kamnom, pozneje z žebljem potezala po gladkih stenah dalmatinskih pečn in se tako učila pisati. To svoje znanje je skrivala pred vsemi, izmikala je bfatu pesmarico o kraljeviču Marku, da je mogla kaj Citati. Ko se je poročila, ni možu niti z besed'co omenila svoie pismenosti. Bala se je. da bi se ne jezil nanjo kaker njeni sorodniki, šele ko je ob koncu vojne odposlala nekoliko prošenj, da bi odpustili možu in drugim va-Sčanom kazen rad! osumljenih izgredov ob prevratu, ln so bile prošnje ugodno rešene, Je s strahom pr znala. da je vse to dosegla ona sama. Do s^dai je naučila branja in pisanja veC ko 20 žen in deklet.
Po večerji prihajajo k nji na dom in jI nosijo petrolej, da imajo luč...
SkupšCina. katere so se udeležile mnoge ženske in soc alne organizacije, izjavlja v resolucijah: Pravica do izobrazbe in pismenosti je prirodna pravica vsakega Človeka. moža in žene. Organizirani pokret, Id stremi za tem, da ne bo pri prihodnjem ljudskem štetju niti 10% Hrvatov nepis-menih, naj zajame tudi žene. Na osnovnih šolah naj se po potrebi uvedejo ženske sporednice. 2ene analfabetke, ki so že odrasle šolski obveznosti, bodo poučevale pismene žene na svojih domovih. Organizacija jim bo preskrbela zvezke, svečnike in knjige. Po mestih bodo vodila borbo proti nepismenosti ženska društva. Poročilo o uspehu tega pokreta bo izšlo v posebni knjigi, da bo pr čalo, koliko Je kdo pri tem pokretu storil ali ga gmotno podprl. V dosedanjem izdajanju knjig »Plodovi najsladji«. ki jih p'še jo bivši analfa-brti. naj se uvrste tudi dela, ki jih bodo nanisale žene — bivše analfabetke. Skupščina pozdravlja slični pokret, ki se Siri med Srbklniaml in muslimankami. ter nar morava tudi njihove uspehe beležiti v svojem tiskanem poročilu.
Slovenske žene, ki se lahko ponaSamo z minimalnim odstotkom nepismenosti, želimo svolim hrvatskim in srbskim s-strani Cim več uspeha pri novem pokretu, ki Ima nujno nalosro popraviti to. kar sta zagrešila stoletno suženistvo in siromašnost zemlje, pa tudi to, kar sta zamudili prosvetna po'lt!ka in privatna pobuda inteligence v letih svobod?! želimo jim uspeha, da se bo mosrla jugosloven°ka žena tudi po tej strani čim prej uvrstiti m »d r>rve kulturne narode.	P. Hočevarjev«
TSedensQs Jedilni list
—■—■■——HHMHIH il UIIMIIIM..........—1......11—I ■Mili
Kako postaviš pripravljene jedi na mizo
Če so jedi tako skrbno ln fino pripravljene, zgubijo na svoji vrednoti, če jih ne-postaviš v okusni obliki na mizo. Pač pa je najbolj priprosta jed mikavna, če jo lepo serviraS. Predvsem je paziti na opreme mize. Prt ln prtičl naj bodo čisti in snažni. Posoda in pribor čist Ln svetal. Na mizi naj ne manjka nikoli šopek cvetic ali vsaj zelenja, ki napravi vedno ugoden utis.
Topla jedila daj vedno v topli posodi na mizo. Krožniki naj bodo pogreti, posebno za mastna in mesna Jedila. Krožniki ln sklede, v katerih postaviš jed na mizo, ne smejo biti prenapolnjeni. Pri pečenki pazi
na lepo obliko. Zreži jo z ostrim nožem na enakomerne rezine, polagaj jih na go-rak krožnik poševno eno vrh druge in na^ zadnje oblij z omako. Goste omake pr^ cedi in pretlači skozi sito. Prav tako ravnaj z zrezki. Nekatere pečenke, divjačino ln perutnino zloži po možnosti v naravno obliko. Pri nekaterih mesnih jedilih servi-raj omake v posebni, tudi pogreti posodL Kuhano govedino oblij pred serviranjem z juho ali z pečenkino omako, Ce Jo ravno imaš. Ce Je meso zelo mehko, ga reži poševno da ne razpade. Lahko jo garnirai z na liste zrezanim korenjem in kolerabo, ki se je kuhala z mesom vred.
pobegniti zaradi prehude preizkušnje. In ga je rešila.
Večkrat se Je tudi primerilo, da Je morala po takšni prečuti noči naravnost k novi operaciji. Morala Je sterilizirati instrumente, lepiti gumaste rokavice, spravljati vato v kepice. . . Ali je danes Se zmožna takšnega dela? Ne! Zdravnik je imel prav. Postarala se je. Ampak kljub temu — kako je mogoče, da jo tako brutalno meCejo iz življenja, suvajo od poklica, ki je bil njen življenjski steber? Vse je žrtvovala za druge: Cas, mladost, zdravje... A zdaj, dvajset let potem, ko Je dala svoje najboljše moči svojemu bližnjemu, naj gre in da slovo svojemu kruhu? Ali Je res, da Je odveC v življenju, da nimajo nikjer več mesta zanjo? Ah. Čutila je v svoji notranjosti Se takšno bogastvo, da bi ga razdajala z obema rokama! Videla Je pred seboj dve skodeli. V eni Je tehtala svojo trudnost, obup in leta. Ta skodela je bila težka, hotela Je zdrkniti na tla. . . Druga pa ni dala. da bi se ponžala. V nji so odtehta-vale težo trudnostl. obupa ln leta mir. zrelost ln razumevanle. ljubezen in Izkustvo.
Ali to ne Šteje prav nič?
★
Nekaj dni po tem dogodku so sprejeli sestro strežnico v rodbini, kjer Je bilo treba zamenjati mlajšo bolničarko. Ta sestra je bila v naglici, s katero Je hitela delati, razlila krop po sebi ln se tako opekla, da nI bila več sposobna za strežbo. Morali so Jo ! zamenjati. Bolezen zaupane ji bolnice, sta-
Kako bi kuhala, če . • •
Ponedeljek. Obed: Pretlačena krompirjeva juha s cvetačnimi cvetkami. Zavita telečja pečenka (roulade) z vinskim zeljem in krompirjevo kašo. Pomarančne kocke. — Večerja: Gnjatni kroketi s šp.načo.
Torek. Obed: Na juhi vranični žlič-niki. Govedina z ra/.ličnimi prikuhami in jajčno omako. Ajdova torta. — Večerja: Francoska omeleta. Solata.
Sreda. Obed: Obarna juha z drobti-nlčnlmi cmokci. Telečji kotleti s praženim krompirjem in paradižnikovo omako. Kom-pot. — Večerja: Tripe na laški način. Krompirjevi žličnikL
Četrtek. Obed: Zelenjavna juha. Angleški roastbeaf. Dušen riž. Sladka pomarančna solata. — VeCerja: Omeleta z možgani. Solate.
Petek. Obed: Ribji brodet z opečenimi žemljevimi rezinami. špinačni narastek. Biškotni zavitek. — VeCerja: špageti s sardelno omako. Calamari. Solata.
Sobota. Obed: Na juhi rezanci. Govedina s šplnačo. praženm krompirjem in hrenom. Hitri tolki. — Večerja: Leča v omaki. Posajena jajca.
Nedelja. Obed: Na Juhi fritate z gnjat-jo. Ledvična pečenka garnirana z ledvičnimi toasti, krompirčki ln solatami. Kara-melova kTema z blškotL — Večerja: Rižoto s piščancem.
Kako moram kuhati, ker • • •
Ponedeljek. Obed: Golaževa juha. Sirove vrečice. — Večerja: Makaroni s sekanico.
Torek. Obed: Ledvice v kisli omaki. Ajdovi žgancl. Cešpljev kompot — Večerja: Fižolica v omaki. Zmečkan krompir.
rejSe ln živčne dame, se je tako poslabšala, da so ji morali poiskati strežnico v ne veC mladih letih. In usoda je hotela, da je prav to bolnico lečil mladi zdravnik. . .
Sestra strežnica je neverjetno pomirjevalno vplivala na pacijentko. Zadostovalo je. da je stopila v sobo, pa se je bolnica pomirila. Kmalu se Je njeno stanje vidno izboljšalo. PovSeči ji je bilo, Ce jo Je sestra gladila po laseh z dlanjo ali celo z glavnikom. Znala Je sobo urejevati s takšno spretnostjo, da ni to prav nič motilo bolne dame. Kadar je sestra odžla iz sobe. se je bolnica vedno smehljala, kajti že pri njenem odhodu se je veselila zopetnega po-vratka. Imela Je nepopisno zaupanje v to strežnico s sivimi lasmi, ki Je brez strahu izvrševala zdravniška naročila ter jih po-množevala s svojimi Izkustvi. Kmalu Je dama ozdravela. Zdravnik pa tega nI hotel priznati. Dejal Je strežnici samo:
»Gospa Je na dan vašega prihoda slučajno že premagala krizo. . .«
★
Minila »o leta — celih petnajst let Mladi zdravnik Je posta! medtem profesor. Cigar sloves Je Sel daleC po svetu. Nabral si Je obilo izkušenj, katere Je uporabljal pri svojem delu v prid trpečemu Človeštvu. Obdal se je s trumo sotrudnlkov. življenje ga Je izSolalo. . . ln tudi postaralo. Oči pa so se mu jasno svetile, gledale so krepko In odločno predse. Njegov obraz je izražal dobroti Ji v soj.
Pozimi si je profesor privoščil kratke po-
Sreda. Obed: Na goveji juhi riž. Govedina s špinačo in krompirjem v kosih. — Večerja: široki rezanci v prepraženih drobtinah. Solata.
Četrtek. Obed: Na Juhi fritatne krpice. Segedinski golaž s polento. — Večerja: Prepražena polenta (opoldne več skuhati). Motovileč.
Petek. Obed: Polenovka v omaki s krompirjem. Kvasna sirova potica. — V O-če rja: Mlečna kaša.
Sobota. Obed: Ričet s prekajeno so* kanico. Kisla repa. Zmečkan krompir. — Večerja: Ovseni kosmiči na mleku.
Nedelja. Obed: Na juhi jetrni cmokci. Govedina s praženim krompirjem in jajčno omako, čežpljeve plošče iz maslenega kvas-nega testa. — Večerja: Telečji rižoto,
Recepti
(Količ:na za 4—5 oseb) Ledvični toasti sa garniranje pečenke
Od finega, belega starega kruha nareži za cm debele rezine. Skorjo obreži. V plitvo pekačo daj toliko presnega masla, da bo dno posode vlažno. Ko se raztopi položi v to rezine drugo k drugi samo toliko časa, da se sredica osveži in dobi povrhu rahlo skor-jico. Potem namaži zgornjo stran s medtem pripravljenimi ledvicami, polagaj rezine zopet nazaj v pekačo, potresi Jih po« vrhu s parmezanom, pokapljaj nekoliko • stopljenim presnim maslom ln postavi ie za 5 min. v peCico. Potem pa obloži z njimi pečenko in daj takoj na mizo. j Ledvice zmelji dvakrat na mesoreznici na ; presnem maslu s petršiljem z vso ledvično i maščobo vred. Osoli jih in popraj in primešaj nazadnje eno raztepeno jajce. Ko jajce zakrkne, odstavi in namaži rezine krur ha, kakor zgoraj navedeno.
Citnlce. Odpeljal se je v hribe. Tam Je imel smolo, da se je na smuški turi ponesrečiL Zlomil si je nogo, kostolom je bil kom« plicirane narave. Tovaril, ki je bil s njim na Izletu, ga je za silo obvezal, potem ga je ostavil, da pripelje reševalce.
Profesorja je obhajala majhna omedlo-vlea. Pozabil Je, kje se nahaja in predal se je omamljivemu občutku zapuščeno«ti, bolečine in mraza. V nekakšnem polsna se mu je prikazala nekoč odslovljena sestra. Imela je sive lase, kakor takrat, ko jo je odslovil čeS, da Je prestara. . .
To je bilo pred petnajstimi letL Kdo v%, kje je sedaj? Mogoče se je Se bolj postarala ln je od Izčrpnosti že umrla? življenja, ki drevi s strahovito naglico mimo ljudi, jo je pomelo s prizorišča. Postala Je trter svojega poklica. Nikoli več Je ni videl, nikoli veC govoril z njo. Njenega imena sploh nI poznal. A čemu se je zdaj vrinila v njegove možgane, čemu se ga je polotilo takšno hrepenenje po njenih dobrotljlvih rokah, po njenem razumeva jočem pogledu T Ko se Je osvestil. Je bil Se na poti proti vasi. kamor so ga nesli reSevalci na nosilLh. Da ne bi kazal, kako ga skeli bolečina, d je grizel ustnice. Med potoma pa je sreča val mnogo lJudL
Ko so ga prinesli v vas. je bilo prvo, kar je storil to. da Je vzel v roke kos papirja ln nanj napisal brzojavko:
»Pošljite ml takoj sestro strežnico. Po-goj: zrela leta, sivi lasje.«
Vladarji črne celine
Sin zamorskih sužnjev v fraku in cilindru — Lord ravnika — Na]' boljši angleški vojak in njegov? strelci — Guverner Belgijskega
Konga je zaslužen zdravnik
Dogodki zadnjih let so obrnili pozornost sveta na Afriko, ki p s;aja čedalje važnejša celina med celinami Le malo pa vemo o možeh, ki vladajo kot zastopniki belih kolonijalmh sil
kakor pravi kralji nad ogromnimi deželami
Poleg egiptskegu kralja Faruka je po zasedbi Abes mje po Italiji na črni celini samo še en samostojen vladar To je liberijski državni predsednik Edwin Baroley V osmih letih, med katerimi vodi posle svoje dežele, je liberijski državni predsednik
pravi absolutni vladar. Opozicija med njegovo vlado ne more nastopati liberijski zakoni ji dajejo to možnost edino med naslednjim volilnim bojem Znaki predsedn škega dostojanstva sta frak In cilinder Kakor skoraj vsi njegovi roja ki izvira tudi predsednik Barcley od nekdanjih
zamorskih sužnjev v Ameriki.
ki so se vrnili v prvotno domovino
Čedalje b lj se Južna Afr ka sprošča vezi z maternc angleško deželo Južna Afrika je v današnjem brifskem imperiju nedvomno najbolj samostojni dominion Ni
slučaj, da je njena samostojnost narasla baš pod ministrskim predsednikom Bar-ryjem Munnikom Hertzogom, kajti Hert-zog je kot burski general
branil nekdanjo bursko republiko proti Angležem Tudi general Smuts, najpomembnejša osebnost v južnoafriškem kabi-netu poleg generala Hert7oga, je bil burski general, med tem ko je Pirow. vojni minister nemškega rodu
Sira Mac Michaela imenujejo upravičeno »lorda ekvatorja«. To je najvišji uradnik v Tanganjiki in živi v tropih tako, kakor da je v svoji škotski domovini. Omislil si je gojišča in igrišča za polo Vsako leto pr;redi po več teniških turnirjev Njegov sedež sliči
angleški gosposki hiši To ie zelo samozavesten guverner in način njegovega vladanja je v Angliji že večkrat povzročal zmajevanje z glavo Očitajo mu posebno to da so plače njegovih uradnikov zelo visoke, a isto tako tudi davki, ki jih nalaga domačinom
V Kartiimu sedi polkovnik S.ymes. o katerem pravijo, da je
najboljši britski vojak
na afrišk h tfeh Njegova vojska domačinov je izvrstno izvežbana Vsak izmed vojakov je sijajen strelec Njeeov tovariš v Keniji sir Henry Pope. velja za enega najboljših lovcev na leve Zelo spretno fe znal izravnati spore med Arabci in Abe-sinci ki so orb^žali na njegovo ozemlje
Nai^aninvvejša osebnost pa le nemara guverner Belgijskega Konga zdravnik dr Rickmens Pridobil si je velike zasluge z borbo
proti spalni bolezni. Dolge eksped cije so ga vodile v Se neraziskana ozemlja
V	portugalski Angoli vlada že dve leti Craveira Lopes ki je potomec slavnega jadralca okr^e sveta Maeelana
Morris Pourgerfe v Togo in P erre Bols-son v Kamerunu imata večio moč nego njih tovariši francoski rezidentj v Maroku, A'žiru in Tunisu Pole« sebe nimata domačih vladarjev, kl so običaino sicer
samo navidezni vladarji, a ie treba z njimi vendarle ravnati obzirno.
V	Libiji deluje maršal Ba'bo. v Ab°sini ji pa vojvrda Aoctski ln ob» kolom'11 postajata za italijansko gospodarstvo čedalje važnejši
emografija
Svetovna vojna je oropala človeštvo za 3$,ooo.&oo ljudi
V teku sto let je doživela Evropa dve veliki vojni. Obe bi lahko označili za vojni ki sta nastali po razdobju skupnega napredka in pomnožitve prebivalstva Po obeh vojnah so se materialne izgube in izgube na preb'valstvu kmalu popravile. Materialne izgube sploh niso bile veiike. Napoleonske vojne so povzročile razme. roma majhno škodo, ker so se vodile na viteški način Ljudsko pravo je bilo tedaj predmet spoštovanja s strani vojnega na-sprotmka. V svetovni vcjnj je bila materialna škoda zaradi stalne fronte takisto omejena, napredek tehnike po vojni pa je kmalu omogočil obnovitev uničenih vrednot.
Izgube na človeških življenjih v »vetov nI vojni cenijo približno na deset milijonov mož. Temu številu, ki obsega samo padle na bojiščih, pa je treba prišteti še druge izgube, n. pr. v zaostanku porodov in V pospešeni um- Ijivosti. če vse to ocenimo, dobimo skipno število 35 milijonov ljudi. Te vrzeli pa so danes zopet izpopolnjene. kajti že nekaj let po vojni so Vsi narodi v Evropi dosegli predvojno število svojega prebivalstva, nekateri <so ga celo prekoračili
Značilno pa je neko drugo dejstvo: obe vojni pomenita izhodno točko za zmanjšanje porodov. Rezultat Napo .conskih vojn je bil, da so začeli porodi v Franciji »talno nazadovati.
Pred Napoleonom je bila Francija dr-iava, ki je imela najgostejže prebivalstvo L. 1789 so našteli v Franciji 26 milijonov ljudi, dočim je imela tedanja Avstro-Ogr-ska 18 milijonov. Anglija 12 Prusija 5 tn Rusija 25 milijonov prebivalcev. Zaradi goste naseljenosti so imenovali Francijo evropsko Kino.
Napoleon se je prav dobro zavedal, kak. gen zaklad ima v ogromnem številu francoskega prebivalstva. Po neki bitki je izjavil. da bodo vse njegove izgube po po. vratku v Pariz izravnane v eni sami noči
Televizija v kinematografih
Angleška Gaumontova družba je sklenila, da bo v vseh svojih 350 kinematografih vgradila aparate za televizijo. Doslej jih jie imela v treh kinematografih in uspeh Je bil tako velik, da se je odločila za sedanji korak.
V VSAKI VODI
pa naj si bo trda ali mehka se dobro peni odlično terpentinovo milo
HUBERTUS
Id lepo opere ln dolgo traja! Domač Izdelek.'
Največji prekomorniki
V njujorškem pristanišča so Imeli Američani pred kratkim priliko videti ln primerjati največje prekomorake ladje sedanjosti • To so (bd spodaj navzgor): Hamburg, Bremen, Columbus (Nemčija), De Grasse, Normandle (Francija), Britannlc, Aquita-nia (Anglija) In Conte dl Savola (Itaiia).
Metternichu je dejal, da ne poseča nobene pozornosti dejstvu če izgubi milijon ljudi Toda ko je bil Napo eon na višku svoje slave bo je •"■ilo 1805 se je že pokazalo porazno dejstvo: porodi v Francijj so začeli padati '
Znan je tudi demografski položaj Nemčije pred svetovno vojno 1. 1913 Nemčija je Imela talkrat 70 milijonov ljudi Po vojni so začeli porodi tudi med Nemci močno pešati. Je pa še neka stvar, ki sili ilove-ka k razmišljanju Produkcija Nemčije tn Anglije ni od 1 1930 nikoli več dosegla pro;zvodnje iz i 1913 francoska proizvodnja pa je ostala na isti višini Kdor torej danes razmišlja o vo-fnl tn miru, mora upoštevati vse te čin jeni ce.
AngleSka pehota
130 tisoč dinarjev napitnine
Pravi »dvoboj za napitnino« ota priredila pred kratkim dva bogata petrolejska mogotca iz Teksasa v nekem restoranu v iliinoiškem mestu Carlyleu Kosilo, ki sta ga pujedla. je veljalo vsakega k maj kakšnih 25 din Ko je eden izmed obeh svoj račun plačal in dal dostojno napitnino si je njeguv kolega izmislil, da bi dal dvakrat toliko napitnine. To prvemu m bilo všeč in je zatu podvojil napitn:no -vojega tovariša Tako sta se s podvojevanjem b riia sem in tja, dokler se ni nabralo za 130 000 din napitnin To lepo imetje je pobrala uučna natakarica. ki je biia mogotcema tako ugajala, da sta zavoljo nje začela ta nenavadni dvoboj
dobila novo opremo. Poglavitna novost so kratke hlače In pit skrčenje obremenitve ■ tornistro na 10 kg
IVERI
Prepričevalna sila n zanesla ^nak u Sevne sile Kajti baš najn umnejši ljudje se drže najbolj žilavo naziranja ki so s ga kdaj osvojili.
Neprebavljene misli povzročajo za spioS-nost bolj nevarne bolezni nigo neprebavljene Jedi
Nagoni pravijo, izvirajo od Boga zakone in dolžnosti pa so izumili ljudje Res je. a Bog je ustvaril tudi človeka
Resnice si ne osvoji? fako ds stoi š pred stvarmi ob1°ktivno; treba je, da se vanje prej potopiš.
Egiptske grobnice
Milice mumij, nategnjene J do 4 tisoč let, se danes zvljafo — Mumija egiptske pr~ncese se je dvignila in je sedla
na mizo • • •
»Cemu pa nisi dovolil natakarju, da bi tl bil pomagal obleči mknjo '«
»Veš, nisem bil siguren, če sem snel s klina ravno suknjo, ki se prilega mojj velikosti!«
(»Ric et Raco
Les v nemškem stavbarstvu
Betonske strehe zaradi zračnih napadov v bodoči vojni
V Nemčiji primanjkuje lesa Zato izdajajo nemške oblasti vsakovrstne ukrepe, da bi čim bolj omejile njegovo uporabo.
Tako je tudi poverjenik za stavbno gospodarstvo Lnž dr. Todt v svojih novih navodilih apeliral za čim manjšo uporabo tega tvoriva pri gradnjah štedili naj bi z njim zlasti uri ostrešjih ki ga zadevajo posebno veliko Lesene konstruKctje naj bi stavbeniki nad:«mestili z betonskimi, v prvi vrsti seveda tam, kjer gre za velike stavbe.
Iz nove odredbe dr Todta je v ostalem razvidno da ne gre samo za štednjo temveč tudi za druge stvari ilnogo velikih stavb v Berlinu, ministrstev, tovarn ali zgradb za vojsko ima betonske strehe in le v redkih primerih zakriva ta beton , strešna opeka. Betonski stropi in strehe
ne rabijo pač samo proti vremenskim ne-prilikam temveč tudi kot zaščita proti bombnim napadom Iz statičnih razo-gov bi betonska streha ne bila neobhodno potrebna, potrebna pa je v trenutku ko gre za štednjo z lesom in za varnost proti zračni nevarnosti.
Todtova odredba graja tudi uporabo le. sa kot kurivo, zato ae obrača na arhitekte. naj tudi v reprezentativnih 'iišab ne postavljajo kaminov, kar je postalo nekakšna nova moda Kamini so sicer lahko lepi in doprtnašajo k ugodju toda v dobi oljne, -račne in vodne kurjave so anahronizem, ki si ga morejo privoščiti je tam, kjej je dov.jlj iesa na razpo;ago Todtovo odredbo prdpira v tem oziru tudi posebna propaganda po nemških kinematografih.
Za raziskovanje egi/ptskib mumij uporabljajo po navadi rontgerske žarke, da bi ugotovili, ali je v njihovih zav-ejih kakšen predmet, ki bi zaslužil pos.-ibno pozornost znanosti Sele če kaj takšnega ugotovijo, pričnejo mumijo odvijati in to je včasih zelo dc'gotrqjno delo Sicer so odkrili tekočine, ki odvite truplo do neke mere preparirajo in ga ohranijo pogo-stoma pa se iz tega ali onega razloga odvijanju rajši ooprve o Sicer pa 3e pri odvijanju včasih dogajajo prav nepričakovana presenečenja.
Stari Egipčani so svoje mumije pred pravo balzamacijo polagali v natronov lug jih potem preparirali s smolami in nato zavili Mišice trupla so bi'e pri tem nategnjene in to stanje je lahko trajalo 3000 do 4000 let. Balzs.macija je tkivo ohranila Ce odvijamo zavoje ln vezi, kl so dolge do 700 m, se mišična v akna sprostijo, stanle napetosti popusti, tkivo se skrči in telo s* zvije, kakor je opazovati včasih pri sežiganju mrličev. To da-
je včasih vt's da se je telo znova zbuf~K» Ko so nekoč odvili 3000 let staro mudijo neke egiptske princese »e je zgodilo, da se je ta ženska nenadno dvjgni'a in je sedla na mizo kar je imelo za p's'edico, da so prisotni domačini v grozi zbežali in j se niso več prikazali.
Nič manj ču^en nI bil primer kralja j Seta Pri odvijanju njegove mumije so i bili navzoči tudi sng ežki in egiprski dr-žanj uradmiki Razgaljeno truplo so pre-paratorji po'ožili v neko omaro, da bi ga obravnavali na posehen način Ko so uradniki stopili bližje da bi si trup'o podrobneje ogledali, so se zdrznili !n skočili nazaj Mrtvec je zgani) glavo tn iztegnil roko. ki se je dvignila do roba omare. In tedaj so uradniki vsi bledi opazovali, kako je ta roka šla večkrat 3em in 'Ja. .. Nekateri uradniki so se kmalu zbrali in spoznali, da ie stvar popolnoma naravna, drugi, zlasti prisotni Rg^ani pa so kretnje mrtvega faraona zelo presunile...
Dekle je padlo z neba
Originalna ideja vremenoslovne opazovalke
Kandidati za zakon ®o si izmislili že vse mogoče da bi dobili v ta namer potrebne st'ke Tako je znano, da so lepe nameščenke neke veMke tovarne za ananase svoje žerntne ponudbe sprnvMale eno. stavno v konservne škatle s sadeži. Druge mlade dame ki so si želele moža. so devale listke i natančnimi osebnimi popisi v cigaretne škafe zavitke čokolade in podobno Povsem novo Idejo je Imela te dni neka švedska mrteoroloeinja. Svojo ženitro ponudbo V s fotogrn*1io vred pripela na balon ki se je dvignil nekega
ZA SMEH IN KRATEK CAS
»Kako pa se počuti gospodična Lojzika?« »Hvala za vprašanje. Vsak dan je starejša vsako leto pa mlajša«.
V senci giljotine
Kako Je odletela Landrujeve glava
Med neštevilnimi usmrtitvami, ki jih Je izvršil nedavno umrli francoski krvnik Deibler »monsieur de Pariš«, je zbudila največjo pozornost pač usmrtitev zloglasnega množestvenega morilca žensk Lan-druja
Vest o tej usmrtitvi je šla
kakor krvava sled po Parizu in njegovih zabaviščih V Mou-lin-Rougeu in drugih montmartreških lokalih so prepevali takrat neduhovite ku-plete o tej stvari, a nobeden izmed nešte-vilnih radovednežev in radovednic, ki so prišli in se pripeljali ob določeni uri do kaznilnice v Versaillesu, ni mosel skozi kordon policije na konjih do morišča
Prostor pred kaznilnico je sličil običajnim kaznilniškim izhodom; vrata med dvema drevesoma pred tlakovano, strmo ploskvijo, potem linica in dve majhni romanski okni, ki sta dajali zidu zunanjost kakšnega samostana. Deset ur je čakalo kakšnih
trideset novinarjev v majhni kavarni, ki Je bila odprta vso noč nalašč zavoljo njih.
Avenija Je bila široka, črna !n zapuščena, nobeno okno ni bilo razsvetljeno. Proti trem je prispel težek tovorni voz in se ustavil tik ob zidu. Iz njega so stopile tri postave, krvnik ln njegova pomočnika. Kakor Iz ciganskega voza so pobirali vse mogoče reči in jih postavljali po vrsti ob zidu. Deibler se je bil zavil v zelo širok ln dolg površnik, njegova močna pomočnika sta si bila nataknila
moder tesarski jopič. Iz voza sta prinesla najprvo svetilko in Jo postavila čisto spodaj ob zid. Osvetlila je neko kinematografsko reklamo, kl je naznanjala film »Zadnji poljub«.
»Giljotina,« je dejal neki orožnik ln krv-nikova pomočnika sta postavila trioglato, črno omaro Petdeset drugih nenavadnih oblik, prav tako črnih, štirioglatih, koničastih, polkrožnlh je iz kričeče poslikanega lepaka napravilo ogromno kubistično sliko.
Dolgi Deibler se je sklanjal neprestano nad svojimi
grozotnimi orodji
in jih pripravljal skrbno kakor kratko-vidnež Njegovega obraza ni bilo mogoče opaziti, kakor da mož. ki seče glave, sam nima nobene glave Pomočnika sta delala premišljeno in z grozolno molčečnostjo
Iz voza so pobrali in strokovnjaško sestavili vse: križ, klado ogrod e Eden izmed pomočnikov je na lestvi preizkušal še enkrat vse vijake, spustil za ooskušnjo blesteči se nikljasto kolo klade Cim le bilo vse pripravljeno, se ie Deibler vsedel na težko košaro, pomočnika sta slekla dolga jopiča in
oblekla črne hlače. »Kaj je v tej vreči?« je vprašal neki novinar enega izmed pomočnikov »2agovi-na. ki jo damo takoj košaro,« je odgovoril ta. »Pred vojno so jemali otrobe« — »Ali gre to hitro?« — »To je odvisno od ušes Ce ima ušesa tik ob glavi, jih bo težje zagrabiti. Bolje je, če štrlijo ušesa od glave.«
Deibler je začel s sklonjeno glavo In glasno dihajoč stopati sem ter tja Zvezde so bledele Ko je odbilo šest. so se vrata
Peibler pri giljotini
na pol odprla Ljudje so se stisnili bližje, kakor takrat, kadar se
bliža nevarnost Deibler se je počasi odprašil od glave do nog, potem se je vseknil. popravil brke ln odhrknil Velika vrata so se na zadnje popolnoma odprla Prišel ie strašni trenutek Nekateri so svečano sneli klobuke, drugi so povsem okameneli Skupma ljudi Je stopila ven, v sredi je bilo videti grozotno razgaljeno zgornje telo nekega moža Bela kakor prsa je bila njegova lobanja, bel obraz tako da je bila temna brada videti
popolnoma nenaravna
Zdelo se je, da se mož opoteka Dva koraka je napravil, potem je obstal Eden izmed pomočnikov ga je polahko sunil v hrbet Bruno giljotine se je pokorno znižalo, obsojenec je bil videti z njim eno samo bitje Spoznati je bilo le nedoločno njegovo obrobljeno glavo Stroja skoraj ni bilo slišati, prav tako ne topega zvoka noža Glava je padla kakor glava kakšnega klovna v streljarni. Telo pa se nI tako hitro
zakotalilo v košaro,
videti je bilo. kako je koža nenadno vrtre-petala. kako strahotno so izstopile vratne mišice Dobil si vtis. da je glava, še med tem ko so stresli žagovino iz vedra, vzdr-getala in skočila v veliko košaro, ki so |o takoj pokrili In potisnili v voz, med tem ko je eden izmed pomočnikov
obrisal z gobo nekaj,
česar ni mogel nihče videti.
Časnikarji so obkolili zagovornika Moro-Giafferija. ki je gledal z bledim obrazom iz krznenega ovratnika Povedal je marsikaj. citiral Je tudi Victorja Hugoja In navedel besede nekega paznika, ki je dejal o Landruju:
»Bil J« prijeten človek...« Potem so se ljudje počasi odstranili Med tem se je bilo popolnoma zdanilo, sonce Je vstalo vse rožnato In na črnih vejah predčasne pomladi ao prepevale ptic«...
Jutra s postaje, da bi z avtomatičnimi me. rilnimi pripravami izmeril atm<.sferne prilike v višini.
Balon je pristal v bližfni Geldropa na Holandskem. kjer ga je našel lastnk velikega nasada zgodnjo zelenjavo Ve. liko je bilo njegovo presenečenje, ko s« mu je poleg treznega poziva, naj pošlje merilne Instrumente na švedsko postajo, zasmejal nasproti mičen dekliški obroz. Naravnost z neba mu je padla k nogam ta snubilka. In ker je bil mož slučajno neeženjen, pa je smatral vse skupaj za migljaj iz neha je mladi meteorologinjl odgovoril z obratno pošto. Sedaj sta rea sklenila, da se poročita.
MNOGO PRIHRANITE
£e Kupujete kvalitetno blago «»
zimske -oiknie pia^e m obleke pri ivtdkl
DRAGO S C H W A B
UliBU \ .\A. AI.KKS\\PKOVA 7. Ugotovljene zimske suknje obleke L L d.
vedno v zalogi Lastni Izdelki!	Moderni krofll
ANEKDOTE
Slovita francoska pevka Artotova se je napot la s svojim zaročencem Guyereom na poročni urad v Bordeauxu Stopnice so bile ozke in tako se je zgodilo, da je Guy6re nehote stopil nevesti na vlečko. Artotova je okrenila glavo ln dejala: »Bedak!«
V poročnem uradu Je ceremonier vprašal Guyerea:
»G. Guyere. ali hočete gdčno Artotovo za ženo?«
Guvčre je odvrnil: »Ne, takšen bedak pa nlspm!« Stvar je bila opravljena. Zaročenca sta se za vedno razšla.
Lady Cartwight soproga podkralja irske. je dejala nekega dne pisatelju Swiftu: »Ah. kako dober ln svež zrak imate v važi deželi!« Swi/t je odvrnil:
»Hvala za poklon, toda prosim vas. ne pripovedujte tega nikjej- na Angleškem, sicer nam bodo še zrak obdavčili«.
VSAK DAN ENA
»Koliko Je te star vaš mož,« »Lani Je tonel pet In trideset let Leto« sva šest let narazen«.
»Kaj. vi ste dele v ena in štiridesetem letu?«
(»Ric et Rac«)
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
M. Z. — R. Stranka Vam plačuje vsake tri mesece 150 din najemnine. Za to najemnino ji izročate v enakih rokih tudi monopol sko priznan ico, taksirano 1 din. Finančni organ pa zahteva, da morate izstavljati stranki priznanico za vsak mesec posebej. Ali je njegovo stališče pravilno? — Predvsem bi nam morali povedati, ali ste sklenili s strako najemno pogodbo, glase-čo se na mesečno ali na trimesečno plačevanje najemnine. Od pogodbe je namreč odvisen tudi plačilni rok. Tar. post. 33. taks. zak. samo veli, da se za potrdila o prejeti najemnini za stanovanja in lokale plačuje do 500 din 1 din itd., nikjer pa ne določa, da se morajo te priznanice izročati strankam za vsak mesec posebej. Zato smo mnenja, da finančni organ samo po nepotrebnem sitnari.
»Ljubljana« — Tožbo za uveljavitev Vaše terjatve iz naslova dediščine v znesku 150.000 din proti svoji materi, bratu in sestri ste izgubili, za nameček pa morate plačati na različnih sodnih taksah davčni upravi še 7.500 din. Vprašujete, kaj naj bi ukrenili, da se Vam ta taksa zbriše oziroma ali bi bilo mogoče, da bi davčna uprava počakala z izterjanjem takse do časa, ko boste imeli kaj premoženja? — Po zakonu o sodnih taksah z dne 30. V. 1930. morate plačati na različnih sodnih taksah 7.500 din iz raznih številk tarife k omenjenemu zakonu. Sodišče je dostavilo pristojni davčni upravi popis vseh teh taks z navedbo posameznih zneskov, davčna uprava pa Vam je morala na osnovi te dostave takso predpisati. Plačilni nalog je postal pravnomočen, in bo morala <davčna uprava takso prisilnim potom od Vas izterjati. Z izvršbo do časa, ko boste imeli kaj premoženja, žal ne bo smela čakati, če v resnici nič nimate, Vam bo za prvo silo zarubila plačo, takso pa šele tedaj predlagala v odpis., ko bo nadrejenemu ob-.lastvu dokumentarieno dokazala, da je znesek dokončno neizterljiv.
K. Sch. — č. Vas mož ima v rokah potrdila davčne uprave, ki veli, da je v 1. 1937. poravnal vse davke. Lani pa mu je davčna uprava dostavila poštno položnico za davčni zaostanek v znesku 400 din iz 1.1937. — V resnici nepojmljivo. Kaj naj Vaš ubogi mož stori? — Kar lepo naj se z dotienim potrdilom potrudi k davčni upravi, zapiski v davčni glavni knjigi pa bodo nedvomno odločili, kdo ima prav.
N. J. — P. Za državno cesto ste dobavili gramoz, pri čemer ste imeli 20.000 din prometa. Pri izplačilu denarja Vam je finančna direkcija odtegnila vse običajno predpisane dajatve. Ker pa ste kmetovalec, kar ste dokazali s potrdilom, Vam »prometni davek« ni bil odtegnjen; kmetovalci so namreč v smislu uredbe prosti prometnega davka. Sedaj vam je davčna uprava v V. g. za ta promet predpisala 764 din davka. Ta predpis se Vam zdi nepravilen in krivičen, ker ni bilo še nikoli čuti, da bi bili taki dobavitelji posebej obdavčeni. Ali je postopek davčne uprave na zakonu Osnovan? — če državna ali samoupravna oblastva ne odtegnejo splošnega davka na poslovni promet, ker je prodajalec blaga kmetovalec, morajo pri nabavah, ki so zavezane splošnemu prometnemu davku, kolikor vrednost posameznih nabav presega 5000 din, zahtevati od prodajalca, če trdi, da je kmetovalec in da se mu ne sme odbiti splošni poslovni davek, potrdilo, da je v resnici kmetovalec in da ne opravlja ni-kakega pridobnini zavezanega posla. Povsem verjetno je torej, da se bavite obrto-ma s prodajo in prevažanjem gramoza in morda še s kakšnim drugim pridobnini zavezanim obratom in da ste bili obdavčeni s prometnim davkom po oceni davčnega odbora ob priliki redne odmere pridobnine za 1.1938., o čemer Vas je morala davčna uprava s plačilnim nalogom tudi obvestiti. Pravilnosti predpisanega zneska 764 din ne moremo preizkusiti, ker ta znesek ne odgovarja niti splošnemu 2.5% prometnemu davku, niti 3.7% tarif, skupnemu prometnemu davku iz tar. post. 181. V ostalem pa se odmerja skupni prometni davek samo na gramcz in pesek, ki sta uvožena iz inozemstva. Ne preostaja Vam torej nič drugega, kakor da zahtevate pri davčni upravi vpogled odmemi spis.
C. F. — V. Doslej od nerodovitnega zemljišča v bližini kolodvora niste nikoli plačevali davka. Ker Vam to zemljišče ni do-našalo nobenega dohodka, ste ga dali lani v najem proti letni odškodnini 1000 din. Industrijalec J. porablja sedaj to zemljišče kot lesno skladišče. Letos Vam je davčna uprava naknadno dostavila plačilni nalog, s katerim zahteva plačilo davka v znesku 150 diin z 10% kaznijo. Kako je to mogoče? — V smislu določbe čl. 10. zak. o neposr. davkih so nerodovitna in kme-tiisko neporabna zemljišča trajno oproščena zemljarine; alco pa se dajo v zakup, ker so prikladna za skladišče, postanejo taka zemljišča zavezana davku na rente po točki . čl. 60. zakona. Davčna uprava Vam je torej v smislu čl. 69. — I. popolnoma pravilno predpisala 15% rentnino in v smislu čl. 137. zak. poleg te še kazen, ker ji niste bili pravočasno predali rentninske prijave.
F. P. — T. Ker stanujete v svoji hiši sami in ste mali obrtnik, se Vam mora osnovna in dopolnilna zgradarina v smislu čl. 37.—m. odmeriti po številu stanovanjskih prostorov, ki znaša po razpredelnici za tri sobe 750 din. Za stanovanjske prostore se smatra vsak oddelek, ki je prirejen ali prikladen za prebivanje, če davčna upra va pri predpisu zgradarine ne bo postopala v pravkar rečenem smislu, se pritožite!
Pravna
M. 3. Lj. Hišna preiskava. — Po zakonu se kaznuje radi prestopka s strogim zaporom, kdor ovadi oblastvu lažno zoper svoje prepričanje, da je storil kdo kaznjivo dejanje, z namero, da bi se začelo zoper njega kazensko ali disciplinsko postopanje. Ako bi mogli to ovaditelju dokazati, ga prijavite državnemu tožilstvu in bo v primeru sodbe dolžan plačati tudi vso škodo, ki Vam je bila radi lažnjive ovadbe povzročena tudi ob hišni preiskavi. Kaj več Vam na pomankljive podatke ne moremo odgovoriti.
»Državni upokojenec«. Ste državni upokojenec m posedujete hišo, ki Vam nosi mesečno najemnino. Ali vpliva ta dohodek na višino pokojnine. — Pripada Vam celotna pokojnina od plače, osebna draginj-ska doklada v istem odstotku in tudi rodbinska. doklada. Neposredni davek, ki ga
morate plačevati, ne vpliva na pravico do pokojnine ali draginjske doklade.
F. D. Lj. »Dolžnosti najemodajalca«. —
Po zakonu so najemodajalci obvezani vzdrževati najemno stvar na lastne stroške v rabnem stanju. Ako postane najemni objekt pomanjkljiv, da ni pripraven za pogojeno rabo, je najemnik oproščen najemnine, v kolikor je bil najemni prostor neraben. Najemnika pa zadeva dolžnost, da brez odloga naznani najemodajalcu, ako so potrebna kaka popravila, ki se tičejo v najem vzetega lokala, ker je sicer sam odgovoren za škodo. Hišnemu lastniku bi torej morali naznaniti, da je ograda jaška nad lokalom ob snegu prenizka, čim ste to opazili. Le v tem primeru bi Vam bil dolžan gospodar plačati odškodnino, ako bi potrebnega popravila ne hotel izvršiti. Odškodnino morete zahtevati le od dotičnika, kateremu morete dokazati krivdo pri nastali škodi.
N. N. Lj. Ali bo dobila Vaša hčerka, ki je dovršila 23 leto in čaka po dovršeni maturi na službo, rodbinsko pokojnino v primeru, da bi Vi, kot njena mati in vdova drž. upokojenca, umrli. — Hčerki pripada do njene omožitve brez ozira na njena leta starosti rodbinska pokojnina, ki bo znašala le 10% manj, kot jo pa sedaj prejemate za njo in za sebe. Hčerka bi pa izgubila pokojnino v primeru, da bi bila sodno obsojena ali da bi sprejela državno službo ali štipendijo od države ali katerekoli javne ustanove.
V. M. V. Kdo odgovarja za škodo, ki jo je povzročil obrtnikov pomočnik. — Ker
Vam je škodo v Vašem stanovanju povzročil pečarski pomočnik ob priliki, ko je popravljal peč, boste mogli s pridom uveljaviti odškodnino le od njega samega. Pomočnikov mojster ne odgovarja za škodo, ker sam ni ničesar zakrivil. Le v primeru, da bi mogli dokazati mojstru, da se je po-služil nesposobne ali vedama nevarne osebe za oskrbovanje svojih stvari, bi Vam odgovarjal za škodo, ki jo je taka oseba v tej lastnosti prizadejala. Mojstra ne morete prisiliti, da bi odbijal kake zneske od pomočnikove plače in jih Vam izročal, ako pomočnik tega sam ne dovoli — vse dotlej dokler nimate sodbe zoper njega.
H. S. Trbovlje. Ali odgovarjate za škodo. ki bi nastala najemnikom na njihovem pohištvu vsled popravljanja hiše. ako bi se kljub odpovedi ne hoteli izseliti pred popravljanjem hiše. Da se morete obvarovati vsakršne škode Vam svetujemo, da vsem najemnikom odpoveste v odpovednem roku najemne pogodbe potom sodišča. Ako odpovednega roka z najemniki niste dogovorili, jim morate odpovedati v odpovednem roku, ki je v Vašem kraju običajen. Le po sodni odpovedi boste mogli doseči zoper najemnike prisilno izpraznitev, ako bi se v roku ne izselili. Odpoved je vložiti pri pristojnem sreskem sodišču, kjer se nemudoma zglasite na uradni dan.
V. H. Lj. Predvojne Avstrijske obveznice. — Odgovor na slično vprašanje je bil objavljen v nedeljskem »Jutru« od 19. 2. 39. pod K. I. Dr. Sodno postopanje v našem primeru bi Vam prizadejalo le občutne pravdne stroške, ker država obveznic še ni prevzela "kljub mednarodni pogodbi. O stvari bi Vam moglo dati pojasnila le ministrstvo financ.
K. F. Ž. Ali bi mogli sorodniki razveljaviti vašo oporoko. — Ako ste oporoko sestavili sami in jo lastnoročno pisali in podpisali, Vam je sorodniki ne bodo mogli razveljaviti radi oblikovne napake. Vaši bratje in sestre Vam oporoke ne bodo mogli razveljaviti, če tudi jim niste določili nikakega deleža, ker nimajo pravice do dolžnega deleža. Dolžni delež imajo pra vico zahtevati le Vaši otroci, ako pa teh ni, pa Vaši roditelji. Ker živi le še Vaša mati, ji boste morali zapustiti dolžni delež. Dolžni delež za mater znaša eno tretjino tega, kar bi dobila po zakonitem dednem nasledstvu, t. j. v primeru, da bi ne zapustili poslednie volje, t. j. eno šestinko Vaše čiste zapuščine.
Kmetijska
posvetovalnica
Gnojenje sadnega drevja
A. K. N. m. — Ali škoduje sadnemu drevju, če ga gnojim vsako leto s hlevskim gnojem?
Mnenja smo, da vsakoletno gnojenje s hlevskim gnojem sadnemu drevju bolj škodi kot koristi. Dobro pripravljeni hlevski gnoj vsebuje precej dušika. S preobilnim dušičnim gnojem pa raste sadno drevo bolj v les kot v plod, namreč bujno raste Ln "slabo rodi. Les in plodovi so radi pre-obilega dušika nežnejši in občutljivejši za razne gljivične bolezni in živalske zajedal ce. Sadje je manj stanovitno, rado gnije in je močneje napadeno od fuzikladija. Zadrstuje. če gnojite s hlevskim gnojem vsako drugo ali tretje leto in sicer jeseni, ker pri pomladanskem gnojenju les težko dozori in rad pozebe.
Zasejavanje travnika
J. š. K. — Zasejati mislite travnik in bi radi vedeli, ali naj vzamete samo trave, ali deteljno in travno mešanico. Krmo boste rabili predvsem za mlečno živino.
Za vaše prilike, ko ne mislite napraviti stalnega travnika, bi vam svetovali, da sejete deteljno-travno mešanico, ki daje stalnejši in večji pridelek, kot same trave. Redilna vrednost take krme je večja in živina jo bolje izkorišča. Vaša zemlja je dobra in težka, pa ji bo še najbolj odgovarjala kranjska (črna) detelja in laška ljuljka. Prve vzemite na jutro, kot mislite zasejati 12 kg. druge pa 4 kg! Travnik vam bo trajal 2 do 3 leta in dajal seno. ki bo radi obiVh beljakovin izvrstno za mlečne krave. Sejte aprila meseca v strn!
IZBIRA KOKOST 7\ OGRAJENO DVORIŠČE
S. P. P. 83. Katera pasma bi bila najboljša z ozirom na nesnost v ograjenem prostoru, k.ie bi dobili jajca oz. piščance, in kakšna hrana jim najbolj prija? — Priporočiti vam moremo belo le?hornko, ki je pri dobrem krmljenju in skrbnem negovanju odlična nesnica (nekatere znesejo nad 300 jajc letno), a slaba koklja Za nabavo jajc. oz piščancev se obrnite na škofijski zavod v Št Vidu nad Ljubljano, Marijanišče, ali na društvo »Rejcev malih živali« v Lj. Ker kokoši poleti ne bodo na paši, morate skrbeti sami. da jim boste dajali zelene hrane: solate, ohrovta, zelja, repne cime, trave, deteljice in vsak dan cca 3 dkg čistega zrnja (pšenica, oves. ječmen, proso, ajda in koruza, ki pa ima najmanj
beljakovin in je boljša za po zimi). Razen tega jim potrosite peska, jajčnih lupin, ali starega zidnega ometa, da najdejo v njem potrebnega apna za tvorbo jajčne lupine. V zimskem času pa krmite več zrnja (4 do 5 dkg na kljun). Zrnje dajajte različne vrste! Za jutranjo hrano pa pripravite žgance iz skuhanega zdrobljenega krompirja, otrobov in zdrobljene suhe deteljice. Mlada suha zdrobljena deteljica je radi obilo beljakovin izborna krma. Dobre so tudi oljnate tropine, fižolova moka, mesni odpadki, posušene zmlete kosti, sploh hrana, ki ima dosti beljakovin. Tudi pozimi je treba zelene krme, ki je že omenjena, če pa te ni, pa sveža pesa, ki je dajte kokošim kljuvati. Tudi pozimi potrebujejo dosti apna.
GNOJILO ZA KORUZO
B. P. Hum-Ormož. Primanjkuje Vam hlevskega gnoja za gnojenje koruze, katero gnojilo in koliko bi rabili za površino 300
arov? Kje se kupi? — Koruza potrebuje mnogo hrane, ki jo dajemo v obliki hI. gnoja. Gnojenje s kalijevimi in fosfornimi gnojili pridelek precej poveča. Ker bo koruzi primanjkovalo vseh najvažnejših snovi za rast, je najbolje, da kupite kako me-šnno gnojilo. Primeren bi bil nitrofoskal. Če niste nič gnojili s hI. gnojem, vzemite nitrofoskal I in sicer 170 kg, če pa ste porabili hI. gnoj vzemite nitrofoskal II, kakih 100 kg.. Gnojila dobite pri kmetijski družbi Nitrofoskal I. stane 100 kg 175 din, nitrofoskal II. pa 100 kg 144 din. Posipljite ga z roko pred sajenjem in ga zabranajte.
RAK NA JABLANAH
D. S.-R. Jablane imajo rakava obolenja, po celem deblu. Ali se da rak odpraviti, ali bi drevesa iskopali, in ali se smejo na ista mesta posaditi druga drevesa? Kako naj razkužite zemljo? Ali je rak nalezljiva bolezen? Kako bi izboljšali travo v sadovnjaku z gnojem? — Rakova obolenja povzročajo gljivica Nectria Galligena, ki se naseli na male ranice na deblu in vejah, kjer razjeda organizem. Odpraviti se raka ne da, kvečjemu ga lahko omejimo, da se bolezen ne širi, in sicer tako, da obreže-mo robove ran in jih namažemo z močno raztopino galice, s čimer uničimo gljivice. Celo rano potem zamažemo s katranom, cementom, ali malto, da mrtev del debla ne trohni. Kanadke so v slabi, suhi zemlji in mrzlih legah tej bolezni zelo podvržene Ce so drevesa zelo rakava, bi bilo morda najbolje, da jih izkopljete, vendar je treba to dobro premisliti. Na isto mesto Vam ne bi svetovali takoj posaditi drugih dreves, pač pa počakajte par let in zemljo ne-kolikokrat globoko prekopljite ter ji primešajte mnogo živega apna, ki bo gljivice pokončalo. Ta mesta zasejte s kako deteljo (mogoče z lucerno), ki bo zemljo pognojila z dušikom. Šele ko se bo zemlja odpočila in bodo gljivice uničene, zasadite nove jablane. Gljivica raka preide tudi na druga drevesa, zato je treba vsak napad raka takoj odpraviti s polivanjem raztopine modre galice in ranice zamazati s katranom ali karbolinejem. Za gnojenje sadovnjaka vporabljajte gnojnico, če vam primanjkuje te, poskusite z apnenim dušikom in to-maževo žlindro (gnojite jeseni!) Sicer pa Vam bi mogli bolje svetovati, če točneje poveste kakšna je zemlja in kakšno je stanje ruše.
Zdravniška
R. S.: Zaradi obolenja grla ste se najprej zdravili pri splošnem zdravniku, kasneje pa pri specialistu. Vprašujete, dali je potrebno, da greste ponovno na pregled? Zaradi pomirjenja smatram ponoven zdravniški pregled za umesten. V vašem primeru gre po mojem nenju za kroničen katar grla, čegar zdravljenje traja dalj časa. Ostalih tozadevnih navodil mislim, da mi ni treba ponavljati, ker sta se o tem že podrobno pomenila z vašim zdravnikom.
Vida R.: Nadležne kocine po nogah bi bilo najbolje razbarvati z 12% vodikovim prek'som. Nato pa drgnite poraščena mesta s kamnom (Bimsstein), ki ga dobite v vsaki drogeriji.
Ista: Priporočam pretežno rastlinsko hrano in odvajalna sredstva v primeru, da je stolica neredna.
N. N.: Po mojem mnenju ni opisana lisa posledica mazanja z jodom, temveč posledica vnetja (tura). Sčasoma bo vse izginilo brez posebnega zdravljenja.
A. F. Šoštanj: Imate prav. Taka zdravila obstojajo. Obrnite se tozadevno na vašega zdravnika, ker na tem mestu ne prinašam receptov.
štajerka: Vsako nosečnost spremljajo vsaj v začetku razni neugodni pojavi, ki pa v drugi polovici običajno minejo. Po mojem mnenju ste lahko brez skrbi za usodo ploda. Držite se navodil zdravnika in uživajte zdravila, ki vam jih je predpisal.
Kopališče V. T.: Dve leti imate skoraj neprestano čire po telesu. Voda je bila pregledana, pa niso v njej ničesar našli. Uporabljali ste razna sredstva, vendar ni uspeha. Prebava ni v redu. Zvečer, zlasti pa po kosilu vas peče v želodcu, kakor da ste pili kis. — Z ozirom na slednje moram domnevati, da imate vsaj preveč želodčne kisline, če nimate celo rane na želodcu. Priporočam za enkrat sledečo dieto: slad-no kavo, mleko, prepečenec, umetne juhe, jajca, kompote, sadne sokove, prikuhe. Prepovedano pa je: prava kava, vse vrste mesa, mesne juhe, preveč soljena in okisa-na jedila, poper, paprika in alkohol. Hrano morate dobro prežvečiti. Koliko je obolenje želodca v zvezi s tvorbo turov, je težko reči. Možno pa je, da se bo vam stanje po tej dieti tudi kar se tiče kože izboljšalo, dasi vašemu dosedanjemu zdravljenju ni ničesar oporekati.
Priporočilo: Obrnite se na vašega zdravnika, ker ne morem o tem razpravljati.
Ks. F. B.: Preboleli ste kapavico, zlatenico in nekake gnojne mozolje po celem telesu. Najbolj vas pa muči to, da se počutite zelo utrujenega in zaspanega, dasi spite 10—11 ur dnevno. — Izpuščaji po telesu niso posledica prejšnjih bolezni, temveč jih je smatrati kot samostojno bolezen. Priporočam lahko, večinoma rastlinsko hrano in skrb za redno odvajanje. Utrujenost, ki jo čutite, je lahko izraz malokrvnosti, odnosno •slabokrvnosti, lahko pa je tudi začetni znak, da srce peša. Najbolje bo, da vas pregleda zdravnik.
M?ro: Imate malo izbočen nos. Ravno na izboklini opažate razširjenje žilice. Uporabljate razna sredstva, vendar brez večjega uspeha. — Obrnite se na dermatologa, • da vam to odpravi, bodisi da vam izžge 1
ali pa uniči razširjene žilice še na kak 1 drug način. Podrobnejše informacije vam I da vaš bližnji zdravnik. Pripominjam, da ni treba v vaši zadevi potovati nikamor izven Slovenije.
Nesrečna M.: Povečana temperatura, nočno znojenje, kašljanje krvi so tipični znaki za tuberkulozo. Nesmiselno je v vašem primeru tolažiti se, češ posredi je samo pljučni katar, ker se s tem samo zamudi čas za druge ukrepe. Ravno tako je tudi nesmiseln vaš obup. Vedeti namreč morate, da je jetika ozdravljiva. V vašem primeru svetujem, da pošljete moža v bolnico, dokler se mu sedanje stanje ne popravi, odnosno dokler zdravnik ne izjavi, da se lahko zdravi v domači oskrbi.
7G8: Upam, da je med tem časom zadeva že urejena.
5	A H
Slovenska šahovska zveza ima redni letni občni zbor danes ob 10. v hotelu »Orel« v Mariboru. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk predvsem sprememba pravil zveze, zlasti imena, ki je potrebno, ker se zvezo preosnuje v podzvezo j. š. saveza. — Po občnem zboru bo na 12 deskah tekma med reprezentanco Ljubljane ter kombinirano reprezentanco Maribora in Celja.
četrti naš mojstrski turnir za državno prvenstvo, ki bi se bil, kakor znano, moral prvotno vršiti o Božiču, je sedaj ponovno razpisan in bo odigran od 1. do 18. aprila v Zagrebu. Pogoji turnirja so v glavnem isti kakor oni, ki so bili že prvotno določeni. Igralni čas je dnevno od 16. do 20. in od 21.30 do 23.30. število udeležencev turnirja je omejeno s 16. Inozemskih udeležencev ne bo, pač pa imajo pravico udeležbe trije amaterji, člani Zagrebškega š. k.-a, ki turnir prireja. Za naše mojstre ostane torej na razpolago 13 mest. Ker pa imamo trenutno v Jugoslaviji 23 mojstrov, izmed katerih se jih po dosedanjih izkušnjah vsaj 16 do 18, stalno udeležuje turnirjev, še ni jasno, kako bo vprašanje zasedbe turnirja rešeno v splošno zadovoljstvo. Prijavni rok za vabljence je do 15. marca.
Čehoslovaško prvenstvo si je osvojil Opo-žensky, ki je v mat^hu porazil Hermana s 3% : Kakor znano, sta Opožensky in Herman lani poleti razdelila prvo mesto na turnirju za čs. državno prvenstvo. Match, ki je postal vsled tega potreba, pa je bil odigran šele sedaj.
V Kautsky-jevem turnirju za neoficielno prvenstvo Prage je zmagal Žita z 8% točkami iz 11 možnih. Drugi je bil Katjetov z 8. Izmed znanih mojstrov se je turnirja udeležil samo še dr. Skobrka, ki je z Ader-jem razdelil s 7% točkami tretje in četrto mesto.
Turnir za rusko prvenstvo se začne 1. aprila v Leningradu in bo imel 19 udeležencev. Med njimi bodo tudi Botvinnik, Le-venfiš in Lilienthal. Slednji je sedaj izstopil iz madžarskega državljanstva ter sprejel rusko.
Budimpeštansld gambit	'
Beli: Eliskases	črni: Bogoljubov
(11. partija mateha, Miinehen, 24. jan.)
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e4—e5! ?
Morda po krivici smatrajo ta gambit kot
nezadosten za črnega.
3.	d4 : e5	Sf6—g4
4.	Lcl—f4
Ostreje, pa tudi nekoliko dvorezno je 4. e4.
4.	. . s . .	Sb8—c6
5.	Sgl—f3	f7—f6! ?
Normalno nadaljevanje je Lb4-f, 6. Sbd2,
De7, 7. a3, Sge5:, 8. Se5:, Se5:, 9. e3, Ld2:, 10. Dd2:. črni dobi torej sicer kmeta nazaj, ima pa očitno slabšo pozicijo. — S potezo v partiji pa se črni dokončno odpoveduje kmetu, za boljši razvoj, ter igra torej pravi gambit. Poteza je v mojstrski praksi popolnoma nova. Mnogi so jo že doslej priporočali, toda nihče je še ni igral.
6.	e5 : f6
Kaj drugega skoro ne pride v poštev.
	6............Dd8 : f6
7.	Ddl—d2
Morda je 7. Lcl bolje.
	7............Lf8—b4!
8.	Sbl—c3	Lb4 : c3!
9.	b2 : c3	d7—d6
Za žrtvovanega kmeta ni črni samo bolje razvit, temveč ima radi dvojnega belega c-kmeta tudi prednost za končnico na dam-skem krilu. Videti je torej, da se je žrtev črnemu izplačala. Kmet, ki ga ima beli več, pa bo na vsak način prišel zelo pozno do veljave.
10.	e2- e3	b7—b6
Potrebna izguba časa. sicer sledi zelo
neprijetno 11. c5!
11.	Lfl—e2( ?)
še vedno je prihajalo c5 zelo v poštev.
11............LC8—b7
12.	o—o	Sc6—e7?
Črni hoče seveda dolgo rohirati ter potem začeti z napadom na odprto belo kraljevo krilo. Toda kot priprava za to je bilo vsekakor bolje h6. Poteza daje belemu važno prot:šanso.
13.	Sf4—d4	Sg4—e5
14.	Lf4—g3 ?
Po tej napaki pride črni dokončno v prednost. Pravilno je bilo 14. Sb5!, nakar bi bil moral črni dosledno žrtvovati z o—o—o, 15. Sa7:+, Kb8 še enega kmeta.
1	4............O—O—o
15.	f2—f4
Beli torej poskuša čim preje uveljaviti premoč kmeta na kraljevem krilu, kar pa se ne obnese. Črni skakač pride sedaj samo na najboljše polje, c5.
1	5............Se5—d7
16.	Le2—f3	Sd7—c5
17.	Dd2—c2	h7—h5
Med tem ko je napad na črnega kralja
skoro nemogoč, ima črni dobre izglede na napad.
18.	Lf3 : b7+	Kc8 : b7
19.	f4—f5
Sicer bi sledilo lahko g6 ter Sf5.
19............h5—h4
20.	Lg3—f4	g7—g5!
21.	f5 : g6 e. p.	Df6 : g6!
Kljub kmetu manj se črni ne boji končnice. Res bi bili po zamenjavi dam vsi beli kmetje slabi, tako da bi beli najbrž remija ne mogel odreči.
22.	e3—e4?
Tako pa se beli samo še izpostavi napadu na odprtih linijah, povrh pa še kmalu izgubi slabega kmeta e4.
22.	.... .	Se7—c6
23.	Sd4 : c6	Kb7 : c6
24.	Tal—el	Td8—e8
25.	Dc2—d2	Sc5 : e4! |
26.	Dd2—d5 +
27.	Lf4—e3
Kc6—d7
Grozilo je enostavno Thg8, pa mora beli poskusiti rešitev vsaj v proti grožnji Tf7+, ki pa jo črni seveda z lahkoto p-epreči. 27............TeS—e6
28.	Dd5—b5+	Kd7—c8
29.	Db5—c6
Ne gre 29. Ld4, Tg8, 30. Te2, Sc3:!
2	9............Kc8—b8
30.	Dc6—d7
Brezupno je bilo tudi 30. Ld4, Tg8, 31. Te2, h3 itd.
3	0............Th8—g8
31.	Tel—e2	Se4 : c3
32.	Te2—f2	Te6 : e3
33.	Tf2—f8 4-	Te3—e8
34.	Dd7 : e8+	Dg6 : e8
35.	Tf8 : e8+	Tg8 : eS beli se vda. Vasja Pire
Za nedeljski popoldan
Novi orehi
Delovni čas
Pri prezidavanju velike hiše so vse štiri glavne stene, ki so mejile na ulice, do prvega nadstropja opažili z deskami, da ne bi prah oviral prometa v okolici. Pri tem se je izkazalo, da so imele tri opažene stene še ettkrat tolikšno ploskev kakor četrta stena sama. Neka reklamna firma je vzela v najem vse štiri opažene stene in dala pleskarju nalog, naj jih prepleska, da bo mogoče lepiti nanje plakate. Mojster je poslal skupino delavcev in jim velel, naj najprej prepleskajo tiste tri stene, ki imajo še enkrat tolikšno površino kakor četrta, potem pa naj začno še s četrto steno. Vsi delavci so delali zdaj dopoldne na prvih treh stenah. Potem se je polovica pleskarjev lotila četrte stene, ostali pa so na-
daljevali začeto delo na prvih treh stenah. Na koncu prvega delovnega dneva se je izkazalo, da je ostala na četrti steni še tolikšna ploskev, kolikor bi jo mogel on delavec prepleskati v dveh dneh. Ostale tri stene so bile prepleskane do konca. Koliko pleskarjev je v celoti delalo?
Ženska leta
Kadar se ženska omoži, začne varčevati z leti. Marsikatera sploh ne izda svojih let (Govor srebro, molk zlato!) Druga pa ne pove čiste resnice.
če se mož postara za štiri leta, vam bo žena brez rdečice na obrazu povedala, da se je postarala le za eno leto. Tako je pri gospodu Kolovratu in tako je tudi mogoče, da ima gosnod Kolovrat danes dvakrat to-
vo let, kakor njegova žena, čeprav se je pred štiridesetimi leti oženil z enako staro nevesto. Ubogi gospod Kolovrat, kako se je le mogel tako hitro postarati! Sicer pa: ali veste, koliko let ima gospa Kolo-vratova v resnici?
Plavanje čez reka
Peter preplava reko v 25 minutah. Pri tem teče reka s hitrostjo 80 centimetrov na sekundo. Kako dolgo bi Peter plaval, če bi reka mirovala?
Za mornarje
Kako je to, da zadržuje nasprotni veter oceanski parnik, ki vozi med Evropo in Ameriko proti koncu vožnje dosti bolj kakor v začetku vožnje?
Pet jabolk
Šest dečkov si kupi kilogram jabolk. Slučaj hoče, da je vseh jabolk samo pet in da so enako velika. Najstarejši deček reče, da to ni nič hudega, saj se jabolka lahko razrežejo, najmlajši pa zahteva, da ne sme nobenega jabolka razrezati na več kakor tri dele in da ne sme nihče dobiti več kakor dva kosa. Kako so potem jabolka razdelili?
Denar
Peter ima toliko stotakov, kolikor ima Pavel dinarjev. Če pomnožimo število Pavlovih dinarjev s samim seboj, dobimo skup no vsoto denarja, ki ga imata Peter in Pavel v dinarjih. Koliko ima vsak izmed njiju?
Rešitve teh vprašani je treba poslati do petka popoldne. Stric Matic bo med reševalce razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad. Na ovitku ali ra dopisnici naj bo pripis »Oddelek za uganke«.
Strti orehi
Ta teden je bilo toliko rešitev, da se stric Matic skoraj ni videl iz njih. Pravilni so naslednji odgovori:
Skrivnostna hišna številka je 12. Vsota sodih števil pred njo in za njo je 30.
Nesrečni psiček preteče 10 kilometrov. Tu ni treba niti računanja. Prijatelja sta se srečala čez pol ure in psiček .je tekel prav toliko časa. Ker je bil pogoj, da napravi 20 km na uro, je torej pretekel v pol ure 10 km.
V hlevu je bilo vsake živali po 22 vsake vrste.
Številka, ki smo jo iskali, je bila 422.
Med reševalce je razdelil stric Matic osem knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji: Franjo Ferjan, Jesenice, Gosposvetska 24, Fanči Novinec, Ljubljana, Langusova 5, Jelko Tavš, Novo mesto in Olga Perhavec, Ljubljana, Jezica, dobe po eno knjigo iz »Jutrove« knjižnice.
Eda Subič, Škofja Loka, Spodnji tre 26., Jaka Kini, Zagorje na Krasu 16. Matra Obrol, Reteče 40., p Škofja Loka in Albin Leban, Sv Marjeta niže Ptuja pa dobe po eno knjig« revije -Življenje in svet«.
M P V K 1
Po smučarskem zietu in teKmah KID
Velik propagandni pomen športne prireditve v naši
veliki delavski družini
Pomen izreka »Zdrav duh v zdravem telesu« je znala ceniti tudi Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki je priredila za svojo veliko delavsko družino zlet v Kranjsko goro, združen s tekmami v teku na daljavo, v veleslalomu, slalomu in skokih, v katerih je nastopilo sedaj največje število tekmovalcev Uradništvo, ob-ratovodje, mojstri in delavci imajo svoje težko deio skoro izključno v zaprtih prostorih in tako so vsi zelo potrebni gibanja v zdravem in čistem zraku ter je podjetja že zadnji dve leti v poletju priredilo za svoje delavce razne izlete, katerih so se vedno udeleževali tudi uradniki in vodilno osobje Letos pa so storili še korak naprej in izvedli smučarski zlet s tekmami, tem laže, ker imajo med svojimi uslužbenci tudi najboljše smučarje v Jugoslaviji.
Vreme v nedeljo zjutraj ni obetalo nič dobrega, ko so se pripe.jaii s posebnim viakom z Jesenic člani vel k- delavske družine KID, toda cblaki so se pričeli trgati in kmalu je posijalo lepo soncema je bil tako lepi praznik še veiičastnejsi.
Tehnično vodstvo tekem so imeli pod vods.vom g Cerarja izključno le funkcionarji. ki so uslužbeni pri KID, nastopili pa so na tekmah tudi le izključno KID-ovi uslužbenci in njihovi otreci, tako da se tekme upravičeno lahki) imenujejo velik smuča, ski praznik deiovne družine KID Organizacija tekem je bila v rokah izvež-banih funkcionarjev in zato prav dobra Mcrda bo kdo rekel, da ni bilo tekmovanje resno, teda ta se moti Sem in tja je res kak »tekmovalec« vzel svoj nastop bolj s šaljive strani, toda ostali pa so se borili, kakor se niti pris adi raznih klubov ne borijo med sebej Nastopili so na tekmah naši najboljši smučarji, kolikor so bili doma, njim pa se je pridružila velika vrsta inže-ner.jev-cbratov dij. mojstrov preddelavcsv in delavcev, pa tudi njih ve mladine Jeseniški obrat se je boril proti obratu Ja-vornik, zopet med njimi pa so se borili za zmago in uspehe posamezni oddelki med j seboj in tako je nastala namesto raznih j klubov b„rba med posameznimi oddelki I tega vel kega industrijskega podjetja. In- ' ženerji-ob. alov^dje so navijali za uspehe svojih podrejenih delavcev in vsak je s ponosom pokazal na svojega delavca, ki je prismučal na cilj z boljšim usp;hom Neštetokrat si slišal klice: Živijo Javornik; Martinar.ia pritisni; Cevarna, daj, daj; Zdravo vaj n:ška šola; Uuu žel znica Vsak je pač hotel zma< o za svej cddelek D. poldne so inženjerja iz laborator ja kolegi šaljivo zapostavljali, ker zaradi manjšega števila svojih tekmovalcev ni imel velikih uspehov in so mu celo nagajali, da laboratorij ni toliko važen, da bi imet svojo štoparico Zato je pa popoldne vodja laboratorija trii mfiral ko je tudi brez štopari-ce dosegel njegov oddelek lepo zmago, ko je Jakopič Albin zmagal pri tekmi v skokih
Te prve tekme industrijskega podjetja, ki je ponosno na svoje dobre športnike, morda še niso imele pravega športnega po-mera, toda v najbolj dosegljivi meri pa so do?egli svoj propasandni namen Nobenega dvoma ni. da bodo tekme postale tudi s pravega športnega pomena važnejše in gotovo je, da bo v bodoče vsako leto revija najboljših tekmovalcev, katerim se bo-
do pridružili tudi manj znani tekmovalci in navadni smučarji, ki bodo praznovali v beli opojnosti svoj smučarski praznik.
Prav posebno pa je ta edinstvena prireditev navdušila prisotne zaradi velikega zanimanja s strani vodilnih funkcionarjev KID in ves dan so prisostvovali tekmam podpredsednik družbe g. Praprotnik, generalni direktor g. Noot, tehnični direktor dr. ing. Klinar, prokurista g. ing Petrovčič in g. dr. Obersnel in številni inženjerji v družbi svojih dam ter se tako prosto gibali med udeleženci prirfditve, da kar ni bilo stanovske in družabne razlike. Za vsakega so našli prijazne besede, pa naj si je bil inženjer, mojster ali delavec ali pa otrok, vsak je lahko govoril z njimi lepo po domače, nikdo ni bil zapostav jen, vsi od najvišjih do najnižjih so bili med seboj tako dobri, kakor se pač le more pričakovati med člani tako velike delavske zajedn;ce. Prireditev je tako dosegla p^leg propagande tudi uspeh v zbližanju med člani delavske družine in iz obmz~v	je žarelo ■'ad voljstvo, ko so videli, da jih podjetje ne ceni samo kot delivce, temveč jim nudi tudi potrebno razvedrilo ter k temu izda no prispeva tudi z ' krepčrom in povrnitvijo prevoznih strrškov Po končani tekmi v skok;h. se je ^br^lo vodstvo tovarne pr' mizi, ki je b;la obložena s številnimi p kali in vse to je obkrožil velik živ venec ki so ea tvorili član' delavne družine KID in domačini Podpredsednik g. Praprotnik je pozdravil v l°p;h navzočne predstavnike voi^ke. .T7.SS in občine ter prav posebno še člane delavske družine ter se iim zahvalil za ud"1 ~žbo Vse je bHo zadovoljno, najbolj pa vodstvo podjetja ki ie v:delo da je s s-"ojo uvidevnostjo dalo dokaz d^av^tvu, da ga ne ceni samo kot delavni stroj, veseli Da so bili tudi številni nravi in p^l ž^ostoi K-mn-valci. ki so iim že omenjeni voditelji pod-ietia izročali darila in jim čestitali k uspehom
Kranj~ka industrija družba je pri nas prvo zasebno podietje. ki s po^m razumevanjem spreml;a sportn; razvoj, ki ga m'č"io podpira in omoeoča tekmovalcem dober trenin? in jim r^zen te^a nudi tudi čas za udeležbo na tekmah d-mna in oo-sebno v tujini 2el~-ti je le. da bi se našlo vsaj nekai podjetij ki bi s'<=Hila t°mn lepemu vzgledu in bi t"di še druga podietia znala cen'ti izrek »Ne samo. kar veleva mu stan, temveč to. kar m°re. to mož ie storiti do^an «tako debro, kakor ga ceni KID.
Ko bomo po'ee KID lahko imenovali še več podobnih p d etij, po-em bo olajšano delo našim športnim orfanizacii^m in ni;-hov Jugoslovanski zimsko športni savez bo svoje delo opravlial še uspeš^eiše. če ga bodo podpiral tudi privatna podjetja Takrat bomo imeli tudi več SmolpjoV. Pr-č-kov in njrrn enakih -enr=?entantov in takrat bomo l^hko večkrat sl'š^H v ridiu vest, da je ta Jugosloven dosegel najboljše mesto.
Naš narod je trden, žilav in vztrajen, zato mu je treba nuditi le m žnost dela in tekmovalcem zasigurati eksistenco pa se bodo z dobrim treningom še bolj uve*javrli v vrstah močnejših narodov na smučarskih tekmah.
Prve prijava
za Planica
Dogovoru s Poljaki in Nemci glede udeležbe na letošnjem mednarodnem tednu Planice od 12. do 19. marca 1939 so sle dile sedaj poimenske prijave tekmovalcev
Poljski zwiazfk narciarski je prijavil Stan;slava Marusarza. Andreja Marusarza Andreja Czarniaka in Josipa Zajaca.
Nemški Skifachamt je poslal svojo prvo prijavo: Josef Bradi, Gregor Holl. Heini VViedemann, Hans Marr, Rudolf Kohlei in Rudolf Rieger, dočim piše da bo nekatere tekmovalce prijavil še naknadno.
Prijavljeni tekmovalci bodo dali letoš-njim prireditvam v Plan ci močan športni poudarek in bodo gotovo povzročili da bodo doseženi v Planici izredni rezultati Kakor znano bo v nedeljo 12 t. m. državno prvenstvo na 65metrski skakaln;ci. na katerem nastopijo najboljši naši domači tekmovalci, za katere prijave še niso zaklju čena, in inozemski tekmovalci, ki bodo staitali od 13. do 19. v tren:ngu na veliki planiški skakalnici ki je znano največja na svetu. Poleg nemške in poljske prijave se pričakuje še prijava Čehov, s čimer bo lista inozemcev zaključena, in pa — iromja — dopuste našh najmočnejših pla-niških skakačev Novšaka in Priboška. ki oba s^ž^.ta vojske in vse do danes nimata dopusta!
V neka| vrstah
Komaj so se naš* smučarski reprezentan-ti po uspelih nastopih v inozemstvu vrnili domov, jih že čaka -nova nailoga Italijanski smučarski savez je namreč pnvabi'1 naš sa-vez da se s t-emi ali štunmi najboljšimi tekmovalci udeleži tradicionalnega smuka v Sestriere v dneh 10 11.. i,n 12 t m Na sporedu je namreč takoimenovani »Coppa tre funnivie«, to je tekma v smuku s treh različnih vrhov na kateri sodelujejo vsa ko leto najboljši italiianski specialisti v al p ki panogi strmin ja. Italijanski savez je stavil zelo ugodno ponudbo in bodo naši tekmovalci ves čas svojega bivanja v Italiji gost je italijanskega «8 ve/a. To velja tudi za tri dni t-eninsa pred tekmo. Naš savez je vabilo sprejel m je odredb štiri tekmovalce. trenutno najboljše svoje zastop- I mke v smuku in sicer Pračka Heima. Kob-leria in Žvana Ker še ni gotovo, da bo dobil Praček pogrebni dopust je savez določil za rezervo Tržičana Ankeleta Naše zastopstvo bo odpotovalo v Sestriere takoj po končanem državnem prvenstvu na Pohorju pod vodstvom saveznega delegata g. Š ra mi a
Pred odhodom na svetovno prvenstvo v Kairo, se je naša tah'p teniška reprezentam ca srečala v petek v Subotici z reprezen
tanco Češkoslovaške Odigrali .-.o šesi sin-glov tn sicer 5 moških in I ženski Čeho vlova.ki so sigurno zmagali z rezultatom 6-0 Nato je sledila še tekma med Prago vn Subotico in so turi' tokra* zmaga1' češkoslovaški gostje prep ičevalno s ^ 0
Na'a teniška igralna M t:č in Srnerdu <>ta na tu-n iT ju v M on te Carlu do-eg>la prav lepe uspehe. M:tič je po vrsti premagal VVestmamcosta in Gahorva v sem i finalu pa je izgubil nasproti Francozu Pellizzi 5 7. 6:1 1:6 Tud' Smedu je prise' do se mifinaila po /mfloah n?<3 Olbrn.amn lack nemonom m Baware>vskim, a ga je ato porazil Čeh Casika 6 3. 6 3.
Skoraj 3 mesece ni bilo HgaSikega 'r'-m o vanja.- danes pa se ponovno ničneio bor be za točke Naši ojta+elji so prav gotovo že pohabili, kakšno sliko ie nudila nrven-stvena tabela no končanem jesenskem tekmovanju. zato jim hočemo neknl ko osvežiti spomin. Na "e!u tabele 'e RSK s 23 to* kami. slede Ju^o^avija m Hajduk s no 18. Gradjanski fZV s 17 Hark s 14. Jedinstvo s 13 SI a vi j a fS) z 12 Ra=k z II Ljubliana z 10. Slavi ja (V) in Gradjanski (S) s no 7 in Zcmun s 6 to'ik,ami To ie torej stanie po končani jesenski sezoni, vendar so klubi v decembru odigral; že 2 kola za pomladansko prvenstvo Danes so vsi ligaški klubi Za nosilen i. Spored ie naslednji-v S"*'tu: Haid"k Ljubljana, v Beogradu: Jugoslavija Bask, BSK : Jedinstvo, v Zemuriu: Zemun : Gradjanski S.. v Zagrebu: Grad janskj Z Slavi ja V„ v Sarajevu: Slsvija S. . He.sk.
Zadnji dan razstave
Černigoj—Cara
Danes se bo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani zaključila razstava slik in kipov dveh tržaških umetnikov: Uga Carkja in Avgi.jfa Černigoja. Zreta umetnost obeh
U. Cara
gostov je vzbudila pri vseh ljubljanskih prijateljih likovne umetnosti zasluženo pozornost Umetnika sfa glede na simpatični sprejem, ki sta ga bila deležna v našem mestu, podaljšala svojo razstavo, tako bo danes še ves dan dostopna občinstvu. Opozarjamo na njo vse. ki jih zanimajo poja-• likovnega ustvarjanja.
Na območju LNP se danes . nad^uiie tekmovanje za pokal LNP z naslednjim s pore d om:
v Kranju ob 15. Klanj : Bratstvo v Mariboru na iigriišču Železničarja ob H Železničar • Maribor, v Celiu na igrišču Olimpa ob 14.30 Olimp : Amater.
Kava
Gost je prišel v gost lno. želel si je skodelico dobre kave. Poklical je gostilničarja:
»Ali imate kaj cikorije?« ga je vprašal.
»Seveda.«
»Prinesite mi vso kar je imate.«
Gostiln'čar ga je sicer debelo pogledal, ° ubogal je le.
»Ali je to res vsa?« je vprašal gost.
»Da!«
Tedai je gost pustil cikoriio na mizi in velel pi -^neč°nemu gostPničarju:
»Tako, zdaj mi pa skuhajte skoderc kavel«
A. Čemijo j
Obenem prinašamo nt>bi obeh umetni kov: kipar U. Cara je narisal svojega to verna černigoja, A. Čeri igo j pa se mu je revanžirat s terr.. aa je nansai njega Risbi nista bili še nikjer objavljen-, in ju priebčujemo prvi.
D^sMaktarji v b^bi za §&siaR£k
Ljubljana, 3. marca
Društvo desinfektorjev dravske banovine je im:-iO cbčm z.bor Najvažnejše je bilo ptr_-če vprašanje ureditve po.ožaja članov Ses.av.jena je bila obš rna spomenica, ki razlaga, kako so desmfektorji z novimi zakoni in pravilniki diskvalificirani za vršenje svojih strokovnih poslov v socialno-zdravstvani službi, če tudi jih v polni me ri vršijo že 15 in več let, prav tako ka-k„r jih zdaj vršijo zdravstveni pomočniki Važno je zanje zlasti dajstvo. da se jim je zagrozilo z red kcijo in z odpustom iz službe Namen je da desinfekturje p istop no zamenjajo z zdravstvenim; pomočniki Naši desinfektorji imajo že po 15 do 1? let službe Od tega so 4 d > 11 let služil' kot dnevničarji, a ta di.ba se ne šteje ne za napredovanje, ne za pokojnino Tako bi bili desinfek orji ki nimajo 10 let za pekojniro ali so nameščeni kot dnevničarji, odo ščeni brez pravice do pokojnine; oni desinfek orji ki imaj nad 10 let prafma ične službe in pravico do pokojnine, pa bi dobili le boro rcnlošč no ka kršio pr jemajo obč nski reveži in sicer kakih 300 din mesečno Z uvedbo zakona o strokovnih šelah je skrajno ogrožen njihov obstanek. Z red; k' ij.> ali pr^d^s^o up k jitvijo bo prizadetih v naši d"žovi pr;b ižno 500 desinfsktorjav Z družbami pa bo pr'7adet h 3 000 oseb Zakun o strokovnih šolah za pom žno os bie v zdravstveni in socia'ni sli žbi iz leta 1931 m j se torej d prlni z novim paragrafom-»Desinfektorji, ki so opravili predpisani 4-, od-osno 12mesečni des'nfektorski tečoj in poiožili izpit ter prejeli diplome, se smatrajo za zd avstvene pomečnike in za strokovno pomožno osebje v socialni in z.d avstveni s uibi.« V pravilniku o desin-fekciji in desm^ekciji naj se besedama »zdravstveni pom čniki« di da še: »in desinfek orji« Enako v pravilniku o delu pomožnega osebja v socialni in zdravstveni službi, kakor tudi v uredbi za opravljanje podjetij za desins^kciio in deratizacijo. V novi finančni zak<-n naj se vnese amandma, s katerim se desinfektorjem, ki so dovršili predp sani tečij, priznata dva razreda srednje šole. Desinfektorji v dravski, savski in primorski banovin1 vrš;jo en^ke p-^sle, vendar je ra^l5ka v službenih položajih med dravsko in ostalima banovinama velika in za naše desinfektorje k ivična. Pod spretnim strokovn'm vod-st. om Higirn ke^a zaveda v Ljubljani in po dese^etja trajajočem strokovnem d lu so naši desinfektorji pridobili vsaj isto sposobnost kakor tovariši iz ostalih banovin. Zato jim je treba zagotoviti obstanek v službi ter jih izenačiti v službenem razmerju s tovariši v ostalih banovinah. Naši desinfektorji so poslali cb"irno spomenico ministr i za socialno politiko in narodno zdraje ter vs*m slovenski ministrom, senatorjem in poslsncem in prosijo, da bi se nj hovo pereče vprašanje čimprej uredilo.
S&kol
Sokol I. Ljubljana-Tabor priredi danes popoldne ob 15. v veliki dvorani na Taboru čajanko za moško in žensko deco Sokola I. Na sporedu so razne telovadne točke. igre, deklamacije in tombola. Vabimo starše naše dece ter vse prijatelje sokolske mladine, da se tega popoldneva udeleže. Vstopnine ni. Zdravo!
fa Juliisk* kraiin*
Populacijske težave v Trstu
Lani je tržaški tisk v smislu fašistične populacijske politike zaradi nazadovanja rojstev v Trstu sprežil novo kampanjo, da bi ojačil med prebivalstvom voljo in smisel za ohranitev rodu. Listi so si tudi od nekaterih novih populacijskih ukrepov obetali znaten uspeh. Dejansko se je v drugi polovici preteklega leta razmerje med smrtnimi primeri in rojstvi nekeliko ztoljšalo. V prvih dveh mesecih t. L pa je rastopilo revo mcino nazadovanje rojstev, ki je dalo iistom povod za prav ogoičene kritike. Dejansko razvoj narav, nega prirastka od meseca do meseca ni to kega pomena, da bi bilo mogoča po njem sk'epati na vitalnosti ali degenera-cijo prebivalstva. Tudi je treba upoštevati, da je v zimskih mesecih umrljivost zmerom večja kakor v poletnih, še posebej pa je leto-s v Trstu razsajala epidemija hripe, ki je tudi terjala nekaj žrtev. V prv'h dveh mesecih te leta se je v Trstu redilo 623 ctrok. umrlo pa je 868 ljudi, tako da je bilo slednjih za 245 več kakor novcro'encev.
Vendar je »Picco'o« objavil o tem pojavu naslednjo sedbo: če bedo Tržačani še rs^alie ostali na popu^ciiskem področiu trko neaktivni, ne bodo mogli iznolmti imperialnih nalog, ki so bi'e poverjene meftu. Zaman si bodo domišljali, da do-st~iro poda-^io izraz italijanske c;viliza-ciie na vzhodnih mejah države in na pra-
0-u	;zteka. Ni ie ek~Donz'vne sile, ne du. š<*vne moči. re luči mteMpence tam, kjer osnovni e1 Fin en t civilizaciie človek, pro-
im ro^i re^ežno n^z^du^e z ^manj-g-va^Vm roistev. s poštenim naz^dova-n-°TVi ir.č^p^^Ti^m s;le števila.
Porok- ki v se^arnem sistemu nredst.av. li"->o oBr>'vno obliko noniraoii?.kOCTa na--ip b;io v rrvsVH^-ijh 2 mesecih Glede na čas ko ie norok oh;ča^n-, nriv«1* na v r^r^^^ia'" s norok^mi ob torn	v preipi^ih !et:h. vh ni bi'0 ve-
liko. I r>«n5favli0. Hn. nost.q-in 7r"»'OH v^o1-!	o^n^vo koVktiv^p z°vest?. da
io trfHi vzbuditi v v«"1^ ir» v vsakem r»?»w>«ihi r>pi Trst W č^-e ne	op"->v-m duhovnim in material,
nim tradicijam.
Nov greb. V Trstu je preteklo soboto umrl znani in ugledni trgovec LueVk Za. f 'ed Dosegel je starest 39 let. Zspus^il je sopr-go Zoro in hčerko • Vido. Preostal:m n?š? rožab'e!
Dva begnrca, 22-^tni Starko G-a^nik in ?0-letni Henrik Cergo1. cfca iz T^st.a, sta bila pred dnevi arcfrr.ra na francoski meji. že pred mesecem dni sta se odpravila z doma. Pctovala sta iz kraja v kraj in se ponekod ustavljala za dan ali dva. da sta si priskala nekaj zasužka. Nekaj dni sta bila v Genovi, nato sta jo mahnila proti Vert;m;gliji. Dva ali 3 dni sta se mud 'a tam okrog. N?z?dnje fo ju pri;eli obmejni miličniki. OsumiM so ju. da sta nameravala Jobežat'" brez potnih listov čez mejo Fanta 3ta to odločno tajila. Pcs^Ji ju nszaj v Trrt, k-'e- ie hi-'a uvedena proti njima s^-^a preiska/n.
V Trstu je bil lazpr-s^en upravni odbor židovske cerkvene cbčine. S posebnim dekretom je bil imenovan zo ni-nesra ko-m sarja dr. De) Corro židovska cbč;na ie v zadnjh letih mzviisla ž'vh->o akc!jo na področju socsa'rf?ra in prosvetnega rkrbstva za svoV piip"rin:ke. Skrbela ie za onemogle starce in sirote, za bolnike, za katere ie OTaniz:r?'a posebno stvpno s'nžvo te r»red leti so imeli židie v Trttu svojo pos-b-"o boln!co. V zadnjem času ie b^a ustanovljena po'ee drugih manix:h in ->ižiih šol v okviru židovske -b^re tudi po-e^na s^e^nia šola ker so bili ž-^ovsk' ^"pdnipf^V' H nrofeseirji iz. "cfo^i iz re''nib srečni?ol.
Npgr»,la za «trv"ro drt^žre V Gotici ho^o	ra7,^-1«« gjrv) Vr "flrra^ 3 ^ai-
družinam v p~k-ai:ri. k« so
1-,iio	no ro^o^-pp-v)	-'irskem
o-'boni "fl	^t^r". rv"v~r se i°
m-ra.1 od'o."iti da do-Vi r>-v^ kme^ciru	^upniku v
čr^^m vrb" nri	k^ mu ""e ?e*>a v
/o^ri^vi io r^'"1" 8 p^rv r>rvTo na-
rrraHo jf ^rVi1' r>F.k' f""!"!i"k'	''"a*".
"nv? r)-r*!-"» ie v z?. 'v"b 11 'etib n°ra.srt'a ?q 7 rkr>v.
y SfvOp? -p ('pcVi	f-SVno kot
^i^rlTl' rv-r^-1-^.!--'"O—-	:lr
r p-i-pi-5 ^r ^ni je b'l imenovan za
vov>'"5m	v TrS^i cp ie
I7-*'l v T"-"-^ "M	r*G "."it"' Vell"
med ni'mi tu-""	p-d-
Pp-o^otta V	to-ek se ie
-7"-'i i * .i j o	ip v:,o ob-
97 ipt jj, g	^"s^ev je-
ip	rn	"jr ^anprrip 1r~Z"ii.	j
r'trn'I io ^T-pf-pk1«! np^plio rvonoči V Tdri',v;	F-stp Paviovčič star 12 let
;z Tdriie N^Pfcvn tunlo ip vod*' naplavi no rbrp?ip no 2 drph N' z*"ano, v VaVs-ivi	je rt^ss-pča z<rodi-
la 0"it*"> -p mož	z neke brvi v vo. j
do in utonil.	_	|
Smrtni padec. V Vitovljah pri šempa-su se je v četrtek smrtno ponesrečil 34-letni Andrej živec. Zgodaj zjutraj se je odpravil z doma. Na stepnjišču pa mu je v 1. nadstropju domače hiše spodrsnilo, tako da je padel in se ke talil po stopnicah prav do pritličja. Pri padcu je z glavo zaciel ob železno ograjo na stopnišču in si je prebil lobanjo. Pol ure po nesrečnem padcu je poškodbi podlegel.
Nesreča na delu. V puljskem pristanišču je bilo zaposlenih pri pretrvarjanju železa 8 delavcev. Sredi dela je vseh 8 zadel in podrl žerjav. Trije so bili nevarno ranjeni. Josip Lančič, star 44 let, ki mu je žerjav razbil lobanjo, je v bolnici umrl.
Požar v Kanalu. Na železniški tovorni postaji v Kanalu je nastal pred dnevi požar. Razvil se je tako naglo, da mu spočetka niso bili kes in je nastala nevarnost. da bo pogorelo vse skladišče. Požar so povzročile iskre iz nekega železniškega stroja, ki so padle na tovor žakljevine. železniško osebje je po hudih naporih požar omejilo. Povzročil je precejšnjo škodo.
Izžrebane loterijske številke; Bari 28, 23 35, 62, 88, Benetke 85, 61, 32. 35, 76, Florenca 1, 6, 2U, 24, 42. Milan 24. 79. 72, 59, 35, Neapelj 59. 86, 40, 43, 46, Palermo 9, 66. 7, 63. 29. Rim 2. 73, 72, 89. 3, Turin 34, 66, 55. 22, 82.
1 A D I O
Nedelja, 5. marca.
Ljubljana, 8: Ruski balet (plošče). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Pol ure veselja (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). — 10: Prenos cer-kvenene g'asbe iz stolnice. — 10.45: Operna glaska (plošče). — 11: Klavirski koncert gdč. Silve Hrašovčeve. — 11.30: Radijski orkester. — 12: Klavirski koncert s spremljevanjem orkestra (gdč. Silva Hra-š:vec in radijski orkester). — 12.30: Naše pesmi (plošče). — 13: Napovedi. — 13.20: Veseli godci. — 14: V sodobnem ritmu (plorče). — 17; Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. —-17.30: Po demo če (pNšče). — 18: Janko Moder: Domačija — ljudska igra (čl. rad igr. c'ru*->e). — 19: Napovedi, .poročila. — 19 30: Nac. ura. — 19.50: Koncert pevskega zbo-a »Ljubljanski Zvon«.
—	20.30: Vesel koncert rad;i=kega orkestra. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 18.1;): železničarska godba. — 20: Petje in orkestralni koncert. — 22: P'e£"a m-c.'ka. — Zcgreb 16-45: Zborovsko petje. — 17.15: Ruske pesmi in romance. — 20: čelo, recitacije, lahka gl"s-ba. — 21: Godalni orkester. — 22.20: Ples. — Praga 20.30: Slovaške pesmi in ples'. — 21.10: Komorni koncert. — 2145: čežka pesem. — 22.20: Piošče in p^es'". — Varšrva 21.10" Zabaven spored. — 22.30: Godba za p'os. — Sofija 18: Lahka in plesna muziks. — 15.30: Komorni koncert. — 20: Pet e. — 20.45: Operetna mu. zika. — 22 10: Ples. — Dunaj 11: Kmečka redelja. — 13: Go-abii orkester. — 15: Fta~i mojstri. — 16: lahka glasba. — 18: Zvcene s":ke. — 17.15: Italijanski pevci. — 20 10: Wagneriev večer. — 22.30: LaK-a in p!e"-a muz ka. — Be<rl:n 19 20: picžre. — ?010: Koncert veVkega orkestra.— 2?°0: Ve~eila muzka. — Miin-cben 20 25: Prenos opere . Evgen Onje-gin«. — 23.10: Lahka gooba in ples.
POnedeljeK, 6. marca
I "ubPana 12: Operetni napevi (plošče).
—	12A5: Poročila. — 13: Nap"vedi. — 13 TC: Koncert radivktga orkestra. — 14: Napovedi. — 18" Prcerki iz vsakdanjega zdravstva: O teku (dr. Ant-n Brecelj). — 18.20: Chr: pe-t.'er: Vtisi iz Italije, simf. pesritev p'ošče. — 18."0: Napevi Paglov-čeve pesma"ice ;z 1. 1733. — (dr. Jos. čerin). — 19: Napovedi, poroč:la. —19.30: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura.
—	19 PO: Žanimivcsti. — 20: Pkeče. — 20:?0: F"es-e pesmice (s1. Draeo žagar in ra-,;-'ski orkester) — 22: Narovedi, po-rr-.*'!a. - 22.15: Prenos iz Restavracije Emone.
Brr-ra*1, 17: Orkester, netje in violinske sklacbe. — 20: Radijska kcniedra.
—	2130: Na"o:lne pesmi. — Z~grcb 17.15: Pet^e in kitare. — 18: Sevdažinke. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19 25: Orkestralni k~ncart. — 21.10: Na-dalievanje koncepta. — 21 10: Zvočna igra. — 22 20: Pl 'fče. — Varšava 21: Komorni tro, —2155: Srmfor/čni koncert.
—	F^fiia 1730: Iz zvočnih *i!mov. — 18: Lahki eodba. — 19 15- Pstje in s;mfoni-.na glasba. — 20^5: Ruske romance. — 21.25: Lahka srodba — 22:Ples. —Dunaj 12: Orkest^a-ni koncert — 16: Vedela mu-zika. — 18.20: Pesmi in klavirske skladbe. — 2010- Vojaška godba igra po željah. — 22 30: Lahka in plesna muzika.
—	Berlin 19: I abka giQsba s oloSč. — 20.15: Pester g"zs. spored. — 22.30: Lahka g-^b* in n^es. — >Tij->r*-e- 10 15- Operetne melodije. — 20.10: Valčki in koračnice. — 2120: HavcVove komorne skladbe. — 22.35: Nočni koncert in ples.
Križanka št. 64
Vodoravno: 1. dragocen kamen 4. meteor, 7. kvarta, 8. egiptovsko božanstvo, 9. umrli patr arh srbske pravoslavne cerkve, 11 kvarta, 13. nevešč, 14. rimski cesar 15. držova v Aziji, 16. jugo-slov. otok 20. svetniški sijaj s tujo besedo. 21. egiptovsko božanstvo, 23. avtomob;lski znak Nizozemske, 24. premikanje morja, 25. hunski kralj (5. stol. po Kr.).
Navpično: 1. igralne karte, 2 del kolesa, 3. slovenska reka, 4. lokalni bog pri Feničan h, 5. avtomobilski znak Perzije (Iran), 6. taksa 9. glavno mesto Poljske, 10. del sveta, 12. otok v Jadranskem morju, 15. ima vsaka ladja, 17. mesto v drinski banovini, 18. žensko ime, 19. kulturna rastlina, 22. kvarta. 23. avtomobilski znak Nizozemske.
Rešitev križanke št. 63
Vodoravno: 1. Jahorina, 9. rum, 10. lev, 11. os, 13. Manila. 15. paž, 17. N.O. (Narodna odbrana), 18. Al, 19. Avar, 21. te, 23.. Alabama, 26. ep, 27. Rila, 28. tu, 31. iz;
33. raj, 34. Ararat, 37. Ha (hektar), 38. nad, 39. top, 41. Aragonit.
Navpično: 2. ar, 3. Hum, 4. Oman, 5. Ili, 6. Nela, 7. Avala. 8. lopa, 12. Sava, 14. notar, 16. Žale, 20. rapir, 22. em'r, 24. Alah, 25. Stana, 28. Ajan. 30. urar, 32. zato, 35. Ada> 36. ton, 40. pi.

... LJ&
L. WINDER:
13
GosMnJ£n<nMk
Roman o Francu Ferdinandu
(Avtoriziran prevod)
Otrokom so rekli: »Zdaj imate mater.« Marija Terezija se je z materinsko nežnostjo zavzela zanje. Z razumnostjo in nežnostjo radodarnega srca si je prizadevala, da ne bi samo igrala vloge dobre matere, ampak bi bila res dobra mati. Od kraja se ji je zdelo vse lahko. Najlažja ji je bila nega naj-mlajšeta pastorčeta, triletne Margarete Zofije. Ubogi črviček se je v nekaj dneh tolikanj privadil novega obraza, da je zajokal, kadar se ga je hotela dotakniti druga strežnica. Ob negi tega otroka pa Marija Terezija nikakor ni zanemarjala ostalih treh. Po prvih tednih si je ustvarila sodbo o značajih svojih treh pastorkov: desetletni Franc Ferdinand je bil resen, težko dostopen, razdražljiv, sam s seboj nezadovoljen deček, ki si je bilo treba previdno osvojiti njegovo srce; srečnejše nature je bil osemletni Oton, vesel, prešeren, zaupljiv otrok, ki je bil zmerom dobre volje; štiriinpolletni Ferdinand Karel je bil najkrotkejši izmed bratov, hvaležen za vsako dobro besedo, a telesno in duševno nerazvit kakor le malo otrok njegove starosti; z njim je Marija Terezija najmanj vedela, kaj bi počela. Vendar je upala, da jo bo ocena, do katere je bila prišla po resnem opazovanju, varovala vsake hude napake v ravnanju z otroki.
Kmalu je spoznala, da je bila vrednost njenih dušeslovnih dognanj in sklepov le majhna. Kar je bilo včeraj pravilno, se je danes izkazalo napačno; kar se je zdelo dopoldne samoumevno, ni imelo popoldne nobene veljave več. Franc Ferdinand je bil resen otrok; toda nastopale so ure, ko je norel bolj od razposajenega Otona; in Oton, očetov veseli ljubljenec, na oko bolj zdrav kakor vsi ostali otroci, je imel slabe dneve, ki so delali razposajenega dečka nedostopnega in zlobnega. Marija Terezija je zaradi tega kmalu opustila svoje nazore in si priznala, da je hotela biti, takisto kakor v Kleinheubachu, izkušenejša sestra otrok, ki so ji bil zaupani v varstvo. To ji pa ni zadostovalo. Hotela je biti mati. Da to postane, je morala presaditi otroke, ki niso bili nikoli okusili materinske ljubezni, v nov svet ter jih izpremeniti v nova bitja.
Ali je bilo to mogoče? Vsaj poizkusiti je hotela. Bivanje na kmetih, v samotnem gradiču Wart-holzu in na gradu Artstettenu pri Pochlarnu v Nižji Avstriji, zanemarjenem rodbinskem posestvu, ki mu je dajala Marija Terezija prednost pred drugimi, je pospeševalo zbližanje. Nadvojvoda za zdaj ni hotel spraviti svoje mlade žene na Dunaj. Marija Terezija je naročila z Dunaja knjigo, ki je bila izšla tisto pomlad in ki so jo njene mlajše sestre hvalile, ter jo je brala Francu Ferdinandu in Otonu. Knjiga se je imenovala »Potovanje okoli sveta v osemdesetih dneh«, in spisal jo je bil Jules Verne. Mlad žena, ki je najprej samo možu prebrala nekaj strani, je upala, da bo to branje priklenilo dečka ter ponudilo bralki prvo priliko, da
spozna skrite želje, sanje in nagnjenja svojih pastorkov. Osemletni Oton jo je poslušal komaj četrt ure, nato je jel zavijat} oči, se spakovati in oponašati izraz mačehinega lica. Opazila je to, prebrala začeto stran do konca in ga vprašala: »Ne maraš več poslušati, Oton?« Odrešen je poskočil in dejal: »Rajši se poj dem igrat. To, kar bereš, je od sile pusto.« — »Pa pojdi«, je prijazno velela. Zamišljeno je prenehala z branjem, smehljaje se pogledala za bežečim in rekla Francu Ferdinandu: »Seveda ga mora dolgočasiti. Premlad je še. Če bi le vedela, kaj naj storim, da bi me imel rad! Tak ljubezniv deček je.« Franc Ferdinand je razburjeno poskočil in zavpil: »Jaz tudi ne maram več poslušati!« Marija Terezija, ki se ji je zdelo, da spremlja branje z veliko napetostjo, je bila zelo presenečena. Franc Ferdinand je bil proti nji doslej vedno zelo plah, zmerom jo je ogovarjal le s tihim, dobrikajočim se glasom. »Zakaj kričiš? Zakaj se razburjaš, Franci?« ga je vprašala. Franc Ferdinand je bil ves prebledel. Hotel je nekaj reči, pa ni spravil glasu iz sebe. Požiral je in se prema-
Nadvojvoda Franc Ferdinand kot dete
goval, da ne bi zajokal. Nazadnje se mu je mukoma iztrgalo: »On lahko dela kar hoče, zmerom je ljubezniv deček. Naj bo še tako zoprn — ljubezniv deečk je. Vse si sme dovoliti, njemu je takoj vse odpuščeno! Ljubezniv deček je — zdaj tudi ti tako praviš. In vendar ni res!«
»Zakaj ne? Saj je tako ljubezniv. Takisto kakor ti. Zelo rada vaju imam, obadva.«
»Torej prosim, beri še nekaj časa«, je rekel, in mahoma ga je bila videti sama ošabnost.
Brala je, a niti ona niti on nista bila pri stvari. Franc Ferdinand se je očividno trudil, da bi bil miren ali da bi se vsaj zdelo, da je; jezilo ga je, da se je bil izdal. Mlada žena pa je zdaj vendar že vedela, kaj se je godilo v desetletnem otroku. Ljubosumen je bil. Mlajši brat, ki so ga vsi radi imeli, ga je težil. Resni, mrki otrok je čutil, da ni kos veselemu bratu, ki so ga pogosto oštevali, ki ga je pa oče ljubil in so ga imeli odgojitelji rajši.
Franc Ferdinand se je zdaj bal, da ne bi tudi nova mati razposajenega Otona bolj ljubila kakor njega. Vsega tega Marija Terezija ni vedela.
Sklenila je, da vrne Francu Ferdinandu duševno ravnotežje. Odslej je dajala njemu prednost. Ni se bala, da bi bila zaradi tega krivična proti drugim otrokom; malima dvema ni ničesar jemala, Oton. ki bi se bil utegnil začutiti prikrajšanega, pa ni bil ljubosumne nature. Nikoli mu ni srce dolgo viselo na kakem človeku ali na kaki stvari; hitro je pozabil vsako uslugo, ki si mu jo storil, a tudi vsako krivico. Le časih je postal brez vsakršnega vzroka trmast in uporen ter s presenetljivo zlobnimi, žaljivimi izrazi in kretnjami kazal okolici svoje zaničevanje, tako da si se moral razjeziti nanj in ga kaznovati; že naslednji dan ni ničesar vedel o tem.
Franc Ferdinand je precenjeval čar Otonove lahkokrvnosti in prešernosti; iz tega precenjevanja so izvirali vsi kalni, zastrupljeni vrelci njegove zavisti in njegovega ljubosumja. Kar je moral pri Otonu najbolj občudovati, je bila samoumevna lahkota, s katero je mlajši, čeprav je imel, takisto kakor on sam, nežno, slabotno telo, preziral to telesno slabost. Franc Ferdinand se ni imel za slabotnejšega od Otona; a vendar se ni mlajši nikoli utrudil pri igri ali jahanju, temveč šele potem, mnogo pozneje od starejšega brat?, ki je1 moral le prepogosto reči: »Ne morem več.« Pouk v jahanju sta imela skupaj. Franc Ferdinand je nerad jezdil, nobenemu konju ni zaupal, strah mu je zagrenjeval vsako veselje do ježe; Oton je jahsl kakor kak huzar, učitelj jahanja ga je moral mnogokrat opominjati, naj bo previden. Kadar ga je konj vrgel s sebe. se je smejal. Kadar je Franc Ferdinand padel s konja, se je hotel tudi on smejati, pa je nehote zajokal, naj se je še tako brzdal in krotii. Prav tako je Oton prekašal starejšega bjrata pri mečev£nju. Oton je bil sicer neroden mečevalec, a boril se je brez skrbi, mečevanje mu je bilo v zabavo, medtem ko je Franc Ferdinand častihlepno in resnobno pazil na vsa pravila in se izkušal odlikovati, kar pa ni pomagalo, da se ne bi bil previdno izmikal vsaki domnevni nevarnosti. Ogorčeno se je srdil na učitelja, ker ni hvalil njegove vneme in ker se je Otonovi prešernosti, ki je kršila vsa pravila, z dopadenjem smejal, namesto da bi jo bil grajal.
Marija Terezija je čutila s Francem Ferdinandom vse, kar ga je bolelo. Uganila je, da se je bila napak potegnila za njegovo ljubezen, ko mu je rekla, da ga ima prav tako rada kakor Otona. Potreboval je človeka, ki bi ga imel raiši kot Otona. Čeprav ji je, kakor vsem ljudem, Oton bolj ugajal, se je vendar namenila, da bo imela Franca Ferdinanda za svojega najljubšega otroka. Mlajši so lahko še čakali; njim ni bilo treba materinske ljubezni, Franc Ferdinand jo je pa potreboval. Marija Terezija mu je hotela dati, česar mu je bilo treba. Ohrabriti ga, je bilo očividno najvažnejši del njene življenjske naloge. Njega je morala pridobiti, morala si je osvojiti njegovo srce. Ljubiti desetletnega, čemernega, muhastega in mračnega pastorka ni mogla, vsaj zdaj še ne; zato je lagala sebi in njemu, kakor je mislila, da je njena dolžnost. Govorila mu je, da je njenemu srcu bližji od ostalih, a da naj tega nikomur ne pove. Val vroče
hvaležnosti ji je planil naproti. Videla je, kako so se Francu Ferdinandu oči zjasnile in zableščale. Videla je pa tudi, kako je to čuvstvo naglo uplah-nilo in kako se je zdramilo nezaupanje, ki je nastopilo po burnih izbruhih njegove nežnosti. Uganila je njegove misli. Mislil si je: »Ali je mogoče, da me ima nekdo rajši kakor njega? Zakaj naj bi me imela rajši? Kako bi neki mogel preizkusiti njeno ljubezen? Zakaj ji ne morem verjeti? Kaj me zadržuje, kaj me dela nezaupljivega?«
Sanjaril je o dnevu, ko najde pogum, da obsuje novo mater s temi vprašanji. A bal se je, da ne bo tega dne nikoli.
Vendar je raslo njegovo nagnjenje do mlade žene, ki jo je imenoval mater. Klical jo je: »Mama«. To je bilo že olajšanje, v tem je bila že nekakšna zjasnitev njegovega življenja. Iskal je njenih oči, ki so ga dobrotljivo gledale, pogosteje kakor dobrotljivih, a ravnodušnih očetovih oči.
Odgojiteljev mu ni bilo mar. Čeprav so dajali Otonu prednost — zapostavljeni deček se je maščeval s tem, da jim je zaklepal svoje srce. Zid hladne tujosti se je dvigal med njim in med svetom. Ta zid je mogel predreti samo nekdo — Oton; edini on, ki je bil kriv zagrenelosti starejšega brata. Oton se ni dobrikal Francu Ferdinandu, ni se menil za mračna razpoloženja starejšega, niti ni vedel, da mu starejši zavida in se čuti zapostavljenega. Oton ni hotel ničesar doseči — in prav njemu je mnogokrat uspelo tisto, kar je dosegala mačeha s svojim premišljenim osvajanjem le na pol in le redkokdaj. Franc Ferdinand je mnogokrat pozabil, da zavida Otonu. Brata sta pogosto doživljala trenutja skupne sreče, daleč od zlih spo-tik, ki so nastajale iz različnosti njunih značajev. Kadar so ta trenutja skupne sreče in skupnega zanosa minila, je Franc.Ferdinand sovražil samega sebe, ker je bil spet podlegel bratovemu čaru.
Ta čar je zasenčeval otroška leta Franca Ferdinanda.
Dne 18. avgusta leta 1374. so na gradu Wart-holzu kakor vsako leto obhajali cesarjev rojstni dan. Karel Ludvik se je oblekel v paradno feld-maršalsko uniformo in počastil cesarsko slavnost v Reichenauu s svojo navzočnostjo. Eden izmed odgojiteljev, ritmojster grof Nostitz. je hotel pripraviti nadvojvodi presenečenje. Krasoumni ritmojster je bil zložil poklonitveno pesem, ki naj bi jo nadvojvoda Franc Ferdinand in Otcn predna-šala pred zbranimi sorodniki in gosti. Štiri kitice; prvo in tretjo naj bi prednašal Franc Ferdinand, drugo Oton; pesem je bila zasnovana v obliki razgovora, začenjala se je z vprašanjem, kje bi mogla biti dežela, srečnejša od države, ki ji vlada Franc Jožef, in se končavala v četrti kitici s hvalo cesarske hiše, ki naj bi jo prednašala oba princa hkratu. Franc Ferdinand, ki ni bil prijatelj učenja na pamet, se je bil lotil naloge z enako nejevoljo kakor leni Oton, potem sta se pa oglasila v njem vnema in častihlepje, tako da je sklenil osupiti očeta, mater in vse poslušalce z neprekosljivim prednašanjem; to, da je bil Oton dokaj manj vnet in še pri glavni izkušnji dne 17. avgusta ni znal besedila, ni Franca Ferdinanda prav nič motilo, narobe, upal je ,da se bo sam tem bolj odlikoval, čim slabše se bo Oton obnesel.
=sm
GLAVNA KOLEKTURA DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE

v KI

BEETHOVNOVA UL. 14
obvešča, da je prejela telefonično in brzojavno »poročilo, od klasne loterije iz Sarajeva, da sta srečki
št. 91965 A 1/2 ln št. 91965 B 1/2 zadel! dne 4* marca 1.1.
Obe srečki sta bili kupljeni v moji kolekturi že v I. razredu. — Ena srečka je bila že včeraj izplačana naročniku, drugi lastnik srečke pa naj se takoj javi, ker ni dal naslova, da dvigne denar.
fe sSSI
KOL
KUPITE DOBRO IN POCENI TUDI NA OBROKE pri
H. SUTTM1E1R
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Brezobvezen ogled!
1 Večja tvornica svile Išče za takoj
STILNE JSTHE
Ponudbe pod šifro »Večletna praksa« na oglasni oddelek »Jutra«.
|i(uiiuuiiutuuiiiuiiiuuuuiitiiit:i:i.'<iii:uuiiu:i
...............................................................................................mmmmm«...................«»<|
■
Vse velikosti
od 100 — 500 ccm
Vsi REZERVNI DELI [
na zalogi! Zastopstvo:
J. HOJNIK |
MARIBOR
Frančiškanska ulica 13
(Bianchi - (Dictcria |
s
"mm
auiuuuiiuuiiuuiuiuiiiiai
.............................................................................................u«"""
iiiiiiiiiiuiiiiiiiii
z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las.
•vfc-A*'	- v^Vvie-v* i-if1«^*;
m -MASTE
vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trilysina še fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim, ki imajo suhe, krhke in nelepe lase.
MASTEN IN BREZ MASTI
VEČJE PODJETJE IŠČE
samostojnega delavca
za popravila harmonik
Namestitev stalna. — Pismene ponudbe z vsemi podatki poslati na Publicitas d. d., Zaigreb, Ilica 9 pod >35953«.
ŠLAGER BERLINSKE AVTORAZSTAVE
HANOMAG 1.3 L 3* HP HANOMAG STURM 55 HP HANOMAG OSEBNI DIESEL 35 HP
Zastopstvo za Slovenijo:
EMIL RUMPEL, Ljubljana, Langusova ulica 7
ZAGREB: ALBION k. d. — STARCE VICE V TRG 3; SPLIT: MINE OII^-GEORG STENIER — ZAGREBACKA SUŠAK: IVO F. PETRIC.
9;
AVTOMOBILISTI,
MEHANIKI in potrosači mazilnih olja
POZOR!
Originalna amerikanska ponsylvanska
automotorna olja; Auto »C« olja in auto masti; Strojna olja vseh vrst; Cylinderska olja za pregreto in mokro paro;
Tovorne masti in masti za krogljične
ležaje; Emugalno vrtalno olje; Kadilno olje; Ricinovo clje. Glycerin;
Bela olja zn šivalne stroje itd. stalno v zalogi —• zahtevajte ponudbe!
BENC OIL SERVICE,
LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA 35a.
>Ht
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA razpisuje mesto
GOSPODINJE
\ gospodinjski šoli in internatu »Mladike«. — V poštev pridejo le take prosilke, ki so dovršile gospodinjsko šolo, imajo dve '■eti prakse v kuhi ter so sposobne za mehansko kuho. — Plača znaša 500 din mesečno poleg brezplačnega stanovanja in hrane. — Prosilke naj vložijo svoje prošnje do 11. t. m. pri šolskem odseku mestnega poglavarstva v Ljubljani, Gosposka ulica 15.
Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič i. r.
INSERIRAJTE V »JUTRU«!
Oglasi v »Jutru" Imajo vedno največji uspeh!
■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■a

Umetne oči
[ izdelujemo čisto po naravi za nafte paciente.
F. AD. MtiLLER SoHNE, Wiesbaden
V LJUBLJANI — v splošni bolnišnici v očesnem oddelku
dne 13. in 14« marca L 1939»
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pri-stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Utfejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 30.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za beseda. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17--^.
Ponudbam na šifre ue prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« n: M <•	, .
odgovor, priložite UM	v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek
n
Jntra", Ljubifana.
Beseda 1 dm, davek din za šllro ali dajanje naslova 5 din. najmanj Š1 znesek 17 din
Do staroznane
gostilne
pri »Dolgem moifu« imate krasen sprehod od tramvaia 2 Viča. Postrežem boste izborno kapi|ico tei gorki-rai in mrzljmi icdili. — Za obisk se pripoiočata A. m F. Favlič.	4278-18
Pri novem zvonu
nova gosti'na v Tacnu se pripoio-a izletnikom na Šmarno goro. Tam boste priiazno in dobro postreže ni. Izbrana vina. Dobra ku hinja. "—••lačna shramba koles.	4417-18
Ne pozabite
kje se b~ste danes naj bolje zabavail, gotovo da v gostilni pri Panju v Vegovi uiici 10. Točim priznano izborni doienjski cviček in lina štajerska naravna vina. dobavljena direktno od vinogradnikov, zato pa kdor hoče dobro vin ce piti in se veseliti mora vedno in ob vsaki priliki samo v Vegovo ulico v gostilno k Panju hoditi, v zabavo se pa danes in vsak večer igrajo lepi komadi na klavirju, petje itd. Se vijudno priporoča in vas vabi TONE HTJč.
4478-18
Vljudno naznanjam
vsem cenjenim prijateljem, znancem in gostom. da vas do od da nes naprej zopet lahko postregla mama Rav bar jeva za Bežigra-lom
4476.18
Dobra vina!
Priznana cenena kuhinja. Vsako nedeljo koncert salonskega orkestra v gostilni Martine. Zg. Šiška.	4487-13
Gostilna Putrich
priredi danes domačo zabavo s plesom. — Izborna vina, gorka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni.
4538-18
Na gori Sinaj
iilo nekdaj, je vrag boru ponujal raj, a danes raj imaš doma, če tu zaplešeš foksa dva. Gostilna Kramer.
4567-18
Seseda 1 din. davek 3 din za šifro ah dajanje laslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Pošteno dekle
dobra kuharica, vajen:-, šivanja, ki bi imela veselie do prodaie delikates sprejmem v stalno službo. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4291-1
Inženjerja
arhitekta ah gradbenika za vodstvo visokih gradenj z prakso minimum 8 let, — iščem. Nastop taKOj. Javite se na oglasni zavod Šmol kn v Novem Sadu z nazna-čitvijo pogojev.
42S9-1
Mizarja
izurjenega v izdelavi stopnic (Stiegenbauer) spre)-memo. Ponudbe na M. Ma-ričič, Zagreb I., poste re-stante do 8. marca. .
4236-1
Iščem deklico
16 do 18 let <taro, ki bi pomagala pr gospodimstvu, obenem bi se tudi lahko izučila v trgovini z mešanim blagom, pridna in poštena. Nastop takoj. Drugo v hiši. K. Praznik, Koharje, pošta Mozirje.
4268-1
Krojaškega
pomočnika
za velike kose takoj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra.	4211-1
Iščem dekle
pridno in pošteno v pomoč gostilni in v gospodinjstvu. Starost nad 22 let Ponudbe Gostilna Zupan čič, Radeče pri Zidanem mostu.	42J7-1
Frizerka
prvorazredna ki dela vse.
Več pletilk
sprejmem za rokavice. — Tončka Ogrinc, Al.ševčeva 33, Ljubljana VII.
4615-1
Uradnika
tudi začetnika, • trg. akademijo ali gimn. maturo, — sprejme velepodietje za Ljubliano. Lastnoročno pisane ponudbe z vsemi podatki in referencami na ogl. odd. Jutra pod »Gibčen«.
4612-1
Pletilje
za fino ročno pletenje — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4535-1
Več krojaških
pomočnikov
dobrih, iščem za fina dam-ska dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4537-1
Mizarja
fanta, pridnega potrebujem Htana in stanovan e v niši. Stalna služba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4539-1
Pakarico
dobro izvežbano, špecerijske stroke, sprejmemo takoj v kanditni oddelek. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..
4541-1
Cenj. damam
sporočam, da sem se preselil na Poljanski nasip 32. Janko Cegnar, modno dam-sko krojaštvo.
4540-31
Izvežbano uradnico
s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezi ka, nemške stenografne knji govodstva zmožno, z dališo prakso, takoj sprememo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izven Ljubljane«.
4155-1
Maserja in maserko
iščemo za sezono od 15. ma a 'Mie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo strokovne naobrazbe, prakse, starosti, referenc in zahtevki pod šifro »Kopališče«.
4071-1
Krojaškega vajenca
sprejmem. Jamnik, Krakovski nasip 14.
4225-1
Plačilnega
natakarja
ki bi samostojno organiziral in vodi! kavarniški obrat samostojno v zdravilišču iščemo za sezono od 1. maja dalje. Ponudbe z zahtevki in z navedbo strokovne naobrazbe, prakse, starosti, sliko in reference ie poslati na ogl. odd Jutra pod šif ro »Kavcija 3378«.
4227-1
Natakarico
prvovrstno moč, potrebujem
dobi takoj mesto. PlaČ3 po 2a prevzem šanka. Potrebna dogovoru. Ivo Zabavnik, kavcija din 5000. Ponudbe frizer, Varaždin, Gajeva 1. ni ogl. odd. Jutra pod šifro
4102-1
INSEBIRAJ V „JUTSU"!
Mizarski pomočnik
zmožen samostojne izdelave v stavbeni stroki kakor na primer rolo-okna, izložbe. Itd. dobi takoj mesto kot vodja v obratu. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtevki plače na podruž. Jutra v Mariboru pod »Pri vsej oskrbi«.
4059-1
gk
Kakor
se počutit
bo posečaie HO VO KUHINJO
katera Va>n nudi vedno kvalitetno sveže pripravljena jtdila. Se priporoča lastnica
Kmetic Terezija
C«, i h. Kolman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve
»Gostilna«.
4548-1
Mlajšo uradnico
popolnoma izvežbano v strojepisju, stenografiji in Knjigovodstvu takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnica«.
4634-1
Šiviljo
za pletenine, spretno in ve-sčo prikrojevanja ter tambunranja sprejmem Ponudbe pod »Vestna-na ogl. odd. Jutra.
4o95-l
101
A to jima je bilo vse premalo. Stanko je bil videl na hodniku lonec z barvo in v njsm nekaj čopičev. Urno je skočil ponj. »Le poglejte, kakšen lep obraz naslikam stricu na plešo!« je rekel bratcu in mali hčerki neke potnice, s katero sta se pogosto igrala. Kakor je rekel, tako jt storil, ne da bi se bil ubogi stric prebudil iz spanja. Njegov umotvor best;' v-*/J°?i r>a {ntr?™-;; sliki!
T
Elektrotehnik
abso.vent srednje tennl-čne šole, zmožen slovenščine srbohrvaščine ln nemščine, poraoen za projektiranje m potovanje, vojaščine piost, se sprejme v večji elektrotehnični trgovini. Pon z navedbo referenc in zahtevkov naj se pošljejo na podr. Jutra v Celju pod »Samostojno mesto«.	4581 1
Mesto
k eni osebi na posestvu dobi kuharica srednjih let, vajena hišnih del, vrta, gospodarstva. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plače na ogl. odd. Jutra.
4573-1
Krojaški pomočnik
za ve ike komade, stai od 20 do 24 let, dobi mesto pri Josipu Ga-berščku v Grižah pri Celju.	4575.1
Šofer
trezen, samski, pošten, siguren vozač po možnosti :z-učen mehanik se 'šče za nastop 15. marca. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben šofer«.
4229-1
Kuharico in
natakarico
iščem za deželo. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošlute na ogl. odd. Jura pod »Dežela«.
4230-1
Frizerko -
mlajšo mor
sprejme za stalno ali samo za nedelje. Schneider, Dom Žale.	4260-1
Brivski pomočnik
dober delavec starejši, ki je zmožen samostoino voditi bnvnico, dobi takoj službo. Jožef Znidaiič, frizer, Golnik.	4285-1
Dva mlajša gosnoda
potrebuiemo kot manekena fpredvajalca) za veliko mod no revijo Potreben je do-t>er nastop, okretnos; in epa poiava. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
4519-1
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec, išče službe. Ponudbe na Kramar Gabrijel, Zagreb. Ilica 188.
4295-1
Pletilje {Fotografski
za stalno sprejmem. Po- !	nomoFnik
lanjko. Grosuplje l. ; , z . v pomotniK 454 (pomočnica) dober retušer
__■ in kopist, dobi mesto za
boljši atelje. Nastop takoj. Ponudbe s sliko in plačil-
Frizerko
dobro, iščem za stalno j nimi pogoji ter retuš probt službo proti dobri p a- ' aa Foto - centrala, Maribor.
51. Niko Kojič, Poljanska c. 1.	4561-1
4327-1
1 šivilji za perilu
ja moškr sraue prot do \ prodajalec.	_____
nri plači. nr?n> n <tanova i trgovini M. Kramar, Kam-
Manufakturist
vse skozi perfekten, dober dobi mesto
mu spieime zi <t<:l u • lvaimca perila Diitsch Pančevo.	83
nik.
Stenotipistko
, perfektnim zname.n slovenske in nemške stenografije, išče večie industrii-iko podietie. Služoa ie dobra in stalna. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Industriji«.
4242-1
Vrtnarja
creznega in izvežbanega v «eh panogah vrtnarstva, ščem za tal'., do ca 15. jktobra. Ponudbe naved-oo službovanja, mesečnega zahtevka in sliko na ogl idd lutra pod »Hotei«
4199-1
Pisarn 5bo moč
■amsko, verzirano v trgo »■mi z mehkim lesom, » pra-Kso in perfektnim znaniern slovenščine, nemščine in taluanšč ne v govoru in pisavi, iščem Lastnoročno pisane ponudbe / navedbo osedantga službovanja. — r.iesečnega zahtevka in sliko na ogl odd Jutra pod Nakup in predaja«.
419S-1
4326-1
Kot inkasant
dobi stalno siužoo, kdor vloži v avtopodjetje 15 do 20.000 din. Dobra prilika za naučiti šofira-nja. Ponudbe na podr. Jutra v Slovenjem Grad cu pod »Kompanjon«.
4335-1
Natakarico
pošteno, delavno, mlajšo, z dobr:mi spričevali, zmožno nekaj kavcije, spreme gostilna Rudolf Cimperšek. Sevnica.
_4329-1
Natakarica
simpatična, dobi mesto. Po možnosti z nekaj kavcije. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Čedna«. _ 4334-1
Postrežnico
rabim za vsak dan od 8 do 15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4477-1
Shiibe išče
v/eaka beseda 50 par da vek 8 din za Mfrr an 1aian)e naslova 5 din naimantil znesek 12 din
Inteligentna
gosoodična
perfektna v nemščini in srbohrvaščini ter izurjena šivilja, išče mesto ■ pri boliši družini kjerkoli. Cenj ponudbe na ogl. odd. (ura pod »Solidna«.
4252-2
Pomlad
»6»
Zanesljivega hlapca
rabim. Nastop takoj. Joško Kmfic, trgov,na z mešanim blagom Ruše.
4297-1
Šoferja
z din 10.000 kavcije takoj sprejmem k novemu tovornemu avtomobilu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4576-1
.O.
'ključavničarja
- strugaria
n ključavmčaria s šoferskim izpitom sprejme Motvoz. Grosuplje.
4176-1
'Brivski pomočnik
prvovrstna moč, inteligenten. s finim nastopom', ki zna tudi ondulirati, dobi dobro stalno službo Salon Mrak, Radovljica, Gorenjsko.	4156-1
102
Kar groza je bilo pogledati! Črni ladijski strežaj, ki je prav tedaj prinesel kavo, je od srahu zatulil in izpustil podnos iz rok; kava; mleko, skodelice, kruhki — vse se je razbilo, razlilo in pokvarilo! Kapitan Kozlostrelec se je ob tem trušču preplašen zdramil iz spanja. Lahko si mislite, da je pored-nežema korenito izprhal hlače!
Pisarniško moč
za vsa pisarniška dela z znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi sprejmemo — Pogoj perfektno znanje nemške stenografije. — Lahko tudi začetnica. Lastnoročno pisane po nudbe v nemškem jeziku s kratkim življenjepisom in navedbo družinskih razmer ter zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Nemška stenografija Celje« 3787-1
Kuharica
dobra moč, sposobna vodstva kuhinje dobro idoče gostilne v Ljubljani dobi mesto najkasneje do 20. t. m. Naslov v vseh posl. Jutra
4407-1
Frizerko
prvovrstno moč z zna njem nemščine potrebu jem za Bled. Pla*a od 1200 do 1500 din. Benda Vinko, Erjavčeva 15, — Ljubljana.	4431-1
Šoferja
s kavči'o najmanj 1000 din aU garancijo sprej m»m takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
4442-1
Fotografskega
pomočnika
-uajajaa iu.iu.ii.iAOA.id s c&mi, doore=a kopista in rttu„erja z mojstis-ko izkušnjo iščem za ta koj. Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod »Organizator«	4356-1
Frizerko
prvovrstno v vodni on-du:aciji išče boljši sa nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Prvovrstna fri Ion v Ljubljani. Po zerka.,	4355-1
Plačilno natakarico
prvovrstno starejšo moč s prima referencami takoj sprejmemo. Obširne ponudbe s sliko in pre pisi spričeval na ogl. od deiek Jutra od »Vodeča hotelska restavracija«
4314 1
Spretnega natakarja
treznega s kavcijo kot voditelja obrata sprejmemo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srre-ten«	4419-1
Restavracija
išče samostojnega ku harja. samostojno kuha ričo, pomoč kuharici in več pomočnic za kuhi-nio. Pon. na ogK oddelek Jutra pod »Re stavracija Ljubljana«
4414-1
Čvrsto natakarico
kavcije zmožno sprej memo za deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Guter Verdienn« 4365.1
Trgovska pomočnica
za podeželsko trgovino mešanega b.aga, katera bi bila voljna pomagati pri gospodinjstvu sprejmem. Le pridno, pošte ne in de a voljne naj pošljejo ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Deia-voljne«.
4342-1
Trgov, pomočnika
sprejmem takoj. Ponud "oe na podr. Jutra v Mariboru pod »Trgovski pomočnik«.
4583 1
Postrežnico
30 do 45 let staro, vajeno vseh hišnih del ln kuhe takoj sprejmem. Christof, povšetova 33a Kodeljevo.
4544-1
Lahko službo
dobe osebe obojega spo. la za 3 ve evažne pred mete. Začetna tedenska p'a5a 200 din in provizija. Za polacnlla priložite znamko na po-dru*. Jutra v Mariboru pod »Stalna eksi^ °i-a« 4585-1
Frizerka
dobi sta.no službo. Plača 250 do 300 din. hrana in stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4336 1
Adjunkta
išče večje gozdno posestvo na Dolenjskem. Isti mora biti samski, med 20 in 30 letom, mo ra obvladati slovenski ln neijiiki jezik, kakor tudi popolnoma slovensko in nemško stenografijo in hitro pisati na pisalni stroj, ter ime ti znanje v knjigovodstvu. Pcnudbe pošljite na Gozdni urad Kar'a Adolfa Auersperga v Ko čevju.	4330-1
Frizerko in briv.
pomočnika
prvovrstnega delavca sprejme v stalno s'uSbo Koman, Poljanska cesta 13.
4391-1
Frizerko
prvovrstno sodobno ondu leiko sprejmem. Plača 1000 . Din mesečno. Polde Habicht ;jdd- Jutra »Samo oskr
Perfektna kuharica
z letnimi izp:ičevali išče službo v boliši hiši. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«.
4266-2
Uradnica
starejša, pridna in poštena, z znanjem tujih lezikov, želi premeirti mesto Šla bi tudi za blagain-čarko. prodajalko v trafiki ali v pekarni Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »IJrad niča«.	4101-2
Verzirana
prodajalk?
mešane stroke .pridna in poštena, išče službo s 15. marcem. Volina tudi gospo din-skega dela Nislov v vseh posloval. Jutra.
4245-2
Gospodična
čedne postave, marljiva in poštena iz dežele, stara 15 let bi šla rada k boljši stro gi družini kot pomoč k go spodmjstvu. Govori sloven sko in nemško. Ponudbe na naslov. Julka M.irko v Zer javu, pošta Črna pri Pieva-ljah.	4241-2
Kakor priroda, je izčrpano tudi na^e teio in se težko brani zoper bolezni. Zato mu moramo pomagati in ^a uapra iti cd
__pornega in zdravega. O listi ti
ga moramo vseh nakopičenih ln telesu škodljivih snovi, ter mu dovajati nove in oživlju-Joče sokove. V to svrho se priporoča za na ravno zdravljenje
»PLANINKA« ČAJ
ki je pripravljen večinoma iz najboljših p:a-ninskih zdravilnih zelišč, katerih koristno delovanje je že znano v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrj-ijejo, da je »Planinka. zdravilni čaj zelo dobro ljudsko ždravilo. ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, deloma pa tudi Iz ljudske medicine
»Planinka« zdravilni fa.i Je dober regula tor za čiščenje in prenavljanje. Zaradi teza je zdravljenje 6 do 12 tednov s »Planinka-čajem Bahovec izredno dobro:
pri stabt prebavi in zapeki,
pri	neurejenem delovanju ' re ve« Ja. pri telesni napetosti in pr> »m 't ci, glavobolu, nesiie ni)'ti in z;agi,
pri	obolenju zaradi se.ne kisline,
pri	obolenju jetei in zlati žili,
pri	živ nosti m živ-nih boleznih.
»Planinka« zaravuni cai pospesuje tek Za-ntevajte v lekarnah izrerno >Planinka. čaj daliovec. ki ie ie tedaj pristen, ako je zaprt in plombiran ter nosi ime:
MR.BAH0VE0APOTEkA
LJUBLJANA
I %
1
1500 din
dam onemu ki mi preskrbi stalno službo sluge vratarja ali sllčno. Naslov v vseh posl. Ju tra	4411-2
Raznašalka
za čez dan najrajši v m!ekarno a!i trgovino išče službo. Naslov v vseh posl. Jutra.
4412-2
Kr cije zmožen
bivši državni uslužbenec ■šče s'užbo skl-d"ščn:ka. in-kasanta ali kaj sličnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4121-2
Uradnica
z večletno prakso v indu strijskem pod etju želi pre mrr.it- službeno mesto Sposobna vseh pisarniških del
Absolvent
trg. akademije
početnik, z znanjem ita lijanščlne ln nemščine lš!e službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ab-sO.vent«.
4517-2
Miklošičeva c. 4. L|ubl ana.
4385-1
Polirja
pridnega 'n treznega, išče stavbeno podjetje za takoi-šen nastop. Navedba prakse in dosedama zaposlitev. Pi smene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrben«.
4393-1
Služkinjo
pridno in pošteno, za vsa hišna dela, spreimem. Naslov v vseh poslovalncah Jutra.	446}T
Mlinarja
za valjčni mlin, ščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Stalna služba mlinarja«.
4453-1
Delavca
neoženjenega sprejmem takoj s kavcijo 4000.— a i hranilno knjižico. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod šifro »Stalna služba .
4588-1
Dva krojaška
pomočnika
fina velika in mala lela sprejme za stalno. L. Knol, Litija.
4471-1
Gospodična
vešča perfekne italijanščine bi šla k družini poučevat j samostojna korespondentinja otroka. Ponudbe na oglas. ; v slevenskem, srbohrvaškem. • • • - ■ -	nen.škem in italuanskem je-
ziku. Nastop 1. marca, (.e mene ponudbe na ogl. odd lura pod »Dolenjsko«.
4286-2
ba«.
4196 2
Tehnik poslovodja
s petletno prakso pri vodilnih gradbenih podjetiih in to na gradnji cest, mo stov, tunelov, vodovodnih napeljav in voinih objektov šče zaposlitve Ponudhe na ogl odd Jutra pod »Če trta kategorija«.
4204-2
Mlad trgovski
pomočnit
mešane stroke želi premeniti mesto kamorkoli. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »fošten«.
Brivski pomočnik
stai 27 let išče službo v me ■itu ali na deželi. Nastop takoi ali pozneje. Cenj. pu-nudhe na Alb'n Kcber briv. pomoč, v Sevnici ob Savi.
4287-1
Šiviljska pomočnica
išče službo najraje v Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4301-2
2 Samostojna
Frizerko
mlajšo mo; iščem. Dru-^kovič. Zelena jama. — Bernekarjeva 22.
4522-1
Frizerka
dobro verzirana v vseh delih dobi stalno službo takoj a'i po dogovo. ru. P"a*a dobra. Naslov v vseh posloval. Jutra 45S1-1
Krojaško
pomočnico
zmožno boljših del, išče modni salon A. Augustin, Gajeva ul. 8.
4499-1 Izurjeno pletiljo
in šiviljo (entlerco). izvežbano v izdelavi pletenin, spre mem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4526-1
Foto pomo"n;ka
sprejme takoj Atelje Weiss, Trbovlje.
4333-1
Fotografskega
pomočnika ali pomočnico ln valenca ali vajen-ko srpejmem Foto Ho-vnsk!. A'eksandrova 5. Ljubljana.
4467-1
Boljše dekle
vešča kunarl.a z zna njem šivanja, govori nemški, išče mesto pri-manjši družini. Sprejmem tudi mesto gospodinjske pomočnice. Nastop s 15. marcem. Naslov: Karolina Ambrož, R deče 196 pri Zid. mostu.	4366-2
Pekovski pomočnik
mlad prost vojaščine, do-bei in zanesljiv rn:šar, že li premeniti službo razna-šam lahko tudi z lastnim kolesom kruh. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4397-2
kuharica
stara 37 let, samska želi službo pri boljši starejši družini ali pri boljšem gospodu kot gospod-nja. Ponudbe na podr. Jutra v Ma-r.boru pod »Izvrstna.«
4300-2
Trgov, pomočnica
i verzirana v vseh strokah, simpatčna, želi premeniti službo takoi ali pozneje Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celiu pod »Poštena«.	4304-2
Diplomirana
pravnic?
doslej odvetniška pripravnica z lletno sodno in 15-mesečno podeželsko koncipi jentsko prakso išče kakršne-
Trgovski pomočnik
mešane stroke vojaščine	_____
prost, želi stopiti kierkoli,	koir'primerne zaposlitve^v
l-nr 7ir?tnv- Gre 6 ITlKt-	i :, ul	-l: l_lrr_::
Šofer
mlad, vojašč ne prost, trezen in pošten, išče službe Na deželi ali v mestu. Prak ticiral pri mehan ku v de lavnici in na avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šofer«.
4493-2
Knjigovodkinja
bilancistka, perfektna moč, z večletno prakso, vešča samostojnega vodstva pisarne išče službe, najraje pri več-icrn pod etiu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prvovrstna moč«.
4523-2
Absolventka
trgovske akademije išče primerne siužbe Zahteve skromne. Nastop ta koj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra v Mariboru p-d »Poštena«.
7590 2
Kuharica
za vse, z epimi spričevali išče službo s 15. marcem pri boljši družini v Mariboru. Naslov v vseh posloval. Jutra 4592-.
Izučen mizarske
obrti
vojašč;ne prost, vešč v govoru in p;savi perfektne nemščine, iščem stalno službo sluge ali kaj sličnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4455-2
Pekovski vajenec
star 17 let močan, doseda) se je učil 1 in pol leta pri očetu bi zaradi izpopolnive rad prišel v večio pekarno. Naslov v vseh posloval. Jutra.	4246-44
Učenko
z 1 do 2 leti učne dobe,
_	. .	^ ., zdr-vo in sposobno dekle
Trgovski pomočnik takoj sprejme trgovina z star 20 let, izurjen v vseh mtšrmm blagom na deželi.
. _	„	IVI nclnvf tv * rr rt f%nrl nir^ I I««.
strokah mešane trgovine, —
Pekovski pomor-ik
z mojstrskim izpitom 1-šie službe kot poslovodja, gre pa' tudi kot navaden pomoinik. Na slov v vseh poslovalni ?ah Jutra.
4527 2
Izurjena šivilja
?e!o praktična, za pe rilo, obleke ln odeje, se priporoča po ugodni -eni za na dom. (Tudi na deželo). Pleter^niko-va 10-1.	4552-2
Šivilja
gre na dem za vsakovrstno 5:vanie. — Gre tudi izven Ljubljane. »Okus«.
446-2
želi premen ti mesto. Na stopi takoj. Ponudbe na po družnico jutra Slovenj Gradec pod »Agilen«.
4341-2
Gospodinjska
pomočnica
marljiva in pj-tena, — srednjih let. ij.e name. stitve takoj ali s 15. marcem pri manjši, bolj ši družini. Cenjene ponudbe pčd »Dolgoletna spri evala na ogl odd. Jutra.	4458 2
Manufakturist
agilen, pojten s 15!etno prakso, 321eten, samski, zmožen samostojnosti, želi premestitve. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dčber in agi len prodajalec«.
4481-2
Starejša moč
z večletno prakso, knjl-govoiklnja, korespon-dentka, z znanjem tujih jezikov išče mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vestna in dobra moč.«
4489 2
Vzgojiteljica
k otrokom, vešča tudi vseh pi&arn-ških poslov, z zna
ric-m nenšč ne ;n srbohrva-šč ne, išče zaposlitve k bol--ši družini. Ponudbe na po-
kot začetnik. Gre 6 rnese- j Ljubi ani ali bližnji okolici. I družn eo Jutra Ptuj pod cev brezplačno, oziroma le Nasl0v v vseh posloval. Ju- »Ljubiteljica otrok«.
za hrano radi izpopolnitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lahko nastopi takoj«.
4400-2
Inteligentna
goospodi?na
Hrvatica, govori nemšč-no, išče mesto otrokom. Zr.a rr.anikirat. in češljat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »17letna«.
4390-2
Šofer
začetnik, vojaščine prost lš e nameš enje. Nastopi lahko takoj: Naslov v vseh posl. Jutra.
4343 2
Vzgojiteljica
z večletno prakso išče mesto k otrokom za do-tjo'danske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemška konverzacl*a« 4402-2
Šivilja
se priporoča cenjenim damam ven ali na dom. — Karlovška c. 26.
4292-2
tra.
4317-2
Slaščičarski
. pomočnik
samostojen želi spreme niti službo najrajši v Ljubljano, gre tudi na hotel. Naslov v vseh po slov. Jutra	4433-2
Hišnik
oženjen, brez otrok vajen hišnega ln vrtnega dela Išče s ulbo. Ponud be pod »Skrben ln zanesljiv« na ogl. odd. Jutra.	4443-2
Izvežban špecerist
vešč nemščine želi premeniti- službo. Najrajši v trgovino, kjer se vo di tudi manufaktura Ponudbe podr. Jutra v Ptuju pod »Polten«
4357-2
Praktikant
abso'veat trg. šole želi
5000-2
Perfektna sobarica
govori francosko, italijansko, nemško. Vešča šivanja, išče zaposlitve Narlov v vsen posloval. Jutra.	4565-2
Samostojna gospa
solidna, srednjih let. z naj boljšimi priporočili in go >tiln ško koniesno. — išče P':merne zaposlitve gospodinje. natakarice ali soba nce Samo v pošteno hišo. Konudbe na ogl. odd Jutra pod »V pošteno hišo«
4138 2
Šofer
vešč splošnega vrtnarstva in sadjarstva išče službo. Ponudbe z naveden mi pogoji poslati na ogl. odd. Jutra pod »Refoš«.
4394-2
Gospa
. srednlih :et, poštena ln takoj praktlclratl v pi- i zanesljiva ter snažna •-arnl večje trgov:ne a'l prosi zapos'enja za ves j tovarne brezpla*n" Na dan. Na=!o/ v vseh poslov v vseh posl. J -tra ?lovalnlcah Jutra * 4410-2	4474-2 J
iHiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiniiiiiiiiHiiiiK^^raiiii^iii'!'
Vajenci (ke)
llMIV.j	Minimum «MR
Beseda 1 din davek < lin ia šltrc au an'am>-lasluva 5 dlD Nalivam ši «n<»<Pl< 17 illn
Učenka
zobotehnke, ki se je že eno leto uč Ia. želi dowš:ti svoj poklic Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4158-44
Naslov v vseh posloval. Jutra.	4290-44
Vajenca
za mehanuo sprejmem takoj v Ljubljani. Oskr oa v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl iro »Kmetski fant 14 lete	4429-44
Brivskega vajenca in frizersko vajenko
>pre,meni taioj. Nt začetniki imajo prednost. Salon Videmšek, Za o-;ka cesta 27. LJub.jana (poleg stare remize).
4418-44
Učenca
po možnosti z znanjem nemščine vzamem v tr. sovino me anega blaga. Ponudbe pošljite na ogl cdd Jutra pod »Gorenj sko letovišče.«
4350-44
Vajenko
spieim'' večia trgovina r.a deželi. Predpogoi je zdravo, močno dekle, velike postave*- in dobra računarica. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vajenka za deželo« 4331-44
Krojaškega vajenca
zdravega, z dežele 1 prejme takoi A Žigon, Wolfova 10 I. nadstr.
4447-44
Učenko
sprejmem takoj v modno trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4351-44
Dekle z dežele
vešče nekaj šivanja se želi izučiti za šiviljo. Vprašati v ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«.	4159-44
Vajenca
ki ima veselie do sedlarske obrti sprejmem. Hrana in stanovan;e v h š;. Zaje Vinko, Kočevje 97.
42 .5-44
Brivskega vajenca
sprejmem. Prednost z nekai
Vajenko
za modistko, sprejme M. S^b na, Ljubljana, Stari trg 3.	4325-44
Sprejmem vajenko
v drogerijo, starost okoli 18 let, meščanska šola in trg. tečaj. N?s!ov v vseb poslovalnicah Jutra.
4324 44
Učenko
za fototrgovino, sprejmem. Pc.rudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fotoartikl«.
4500-44
Pekovskega vajenca
učenja. Oskrba v hiši. Ivo . sprejmem. Sašek fos-p. pe-Prcšern, Radovljica.	karna Ljubljana VII.
4316-44 I	4525 44


TOPLICE
LEšcE
blizu železniške postaje Generalski Stol
S POSESTVOM
cca 22 oralov, s kopališčnim noslopjam in 2-radio-aktivnima vrelcema
predamo ali damo v zckup
Vprašati pri H -vat3ki poljedelski banki, Zagreb, Smičiklasova 17/1.
»JUTRO« št. 55.	. 17 ____________	Nedelja, 5. m. 1939.
v	najnovejših vzorcih
v	največji izbiri
v	najboljši kakovosti
in po najnižjih cenah
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
_ ■■.________.	_ _ A____. iffF-ni Tlgiina	-—
CENIK ZASTONJ
DAMSKE PLAŠČE, KOSTUME in OBLEKE ter vse vrste
SVILE
v najnovejših modnih vzorcih
fti JR0FB".
LJUBLJANA
.MJEVli llLi[l3
Pred škofijo 3
"0 letnica obstoja zato posebne ugodnosti!
Vajenca
poštenih star-ev, za mizarsko obrt, sprejmemo. Hrana v h:ši. Mizarstvo »Sava«, Gajeva, Nebotičnik
4604-44
Vajenca
takoj sprejme modna krojačnica Tekavec, Lju blja:aa, Gradišče 4.
4596-44
Zaslužek
Vsaka beseda 50 par da vek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
400 barvic
za plrhe. sortiranih, — franko povzetjem za 100 din nudi Lindič, Ljubljana 245-f. — Ne vprašujte, temveč takoj naročite!
4509 3
40.000 din
zaslutite v letu dni, če odkupite zalogo šolskih knjig za isti znesek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odjemalci ljudske šole«.
4513-3
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj žil znesek 17 din
Abiturient instruira
vse predmete nižjih raz redov srednjih šol. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Strogi 4408-4
Pouk v angleščini
(Berlitz Schoul) iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Berlitz«.
4382-4
Pouk angleščine
želi dama Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Dobra metoda«.	4457-4
Siromašen
akademik
ki ie z odliko dovršil srednjo šolo, vesten in izkušen inštruktor, daje :nstrukcije Naslov ? vseh poslovalnicah Jutra.	4449-4
Dipl. učiteljica
poučuje nemščino, fran coščino, klavir. Dollar. Mestni trg 5-II. Informacije dopoldne in od 3. do 6.	4506-4
Potniki
Beseda i din. davek 6 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj iU znesek 17 din
Potnik
<lobro vpeljan v drav. ski banovini, avtovozač špecerijske stroke, išče mesto. Ponudbe pod »Aglen« na ogl. odd. Jutra	4534-5
Potnik
avtovozač za štajersko. Prekmurje in Mediimurje, išče mesto Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobro vpelian«.
4536-5
Potnika
maniifakturne stroke, potre-buiem takoj. Ponu Ibe pod »Tkalnica« na ogi. oddelek Jutru.	4545-5
Dva gospoda
do 30 let stara, stanujoča v Ljubljani, iščemo takoj za stalno delo v mestu. Pred-nogoj dober govornik, trgovsko verziran, zmožen male kavcije. Obširne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vsako delo«.
4195-5
Stalno namestitev
v svoistvu krajevnih zastopnikov, kakoi tudi zunamib uradnikov dobijo sposobne, T.arljive osebe Ponudbe na ogl. odd. Futra pod »Zavarovalnica«.
4165-5
Zaupnike
za Dolenisko in Štajersko išče solidno podjetje Lep post.-anski zaslužek za ljudi, ki imajo kakšne opravke po vaseh. — Ponudbe pod šifro »Mimogrede 400« aa ogl odd. Jutra.
4078-5
Poverjenike in
zastopnike
agilne ln sposobne, po vseh krajih Slovenije, za nabiranje članov, varčevalcev in posojilo-je-malcev. Resnim, vztrajnim sotrudnikom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismene prijave sprejme Posojil niča »Moj dom« Dvora-kova 8, Ljubljana.
3970-5
m
mL
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelir,
Ljubljana, Woifova ul.
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj si znesek 17 din
Kemijske knjige
posebno z tekstilne stroke, prodam zelo po ugodni ceni. šmid, Ko-lezijska 19-1, 4409-8
Slovenske pisatelje!
Prešeren, Jurčič, Stritar Kersnik, Cankar, tudi posamezna dela kupim Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Pisatelji.«
4383-8
Radio
Beseda 1 din, davek < din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman' ši znesek 17 din
Radio aparat
Orion dobro ohranjen zelo ugodno prodam. Po izve se na pošti na Jezici.	4440-9
Radio aparat
dobro ohranjen, poceni prodam. Gregorčičeva ul. 17 c IV. nadstr.
4314-9
Glasbila
Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
B klarinet
popolnoma nov, — ugodno prodam tudi na obroke v Mariborski ulici 24.
4273-26
Klavirska
harmonika
malo rabljena. 120 basov in register ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonika«.
4247-26
Oblačila
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje
naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din
Več ženskih oblek in plaščev
dobro ohranjenih prodam. Poizve se v Beethovnovi 15, levo vis. pritličje.	4434-13
Plašč
damski temnomoder, e-leganten, komplet drap, pom adanski, poceni pro dam Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
4505-13
Pridelki
Beseda 1 din, davek < din za šifro alt dajanjr naslova 5 din. najmanl ši znesek 17 din
Semenski oves
vrste »Svalof« in beli »Kir šes« priznan od osrednje komisije za semenogoistvo. semenski krompir različnih vrst, kakor tudi prvovrstni labolčnik ima na ->rodaj u Drava Julio Meini Apače.
3533-33
Vino
25 hI čisto naravnega, prvorazrednega dobrega namiznega belega vina naprodaj. Informacije pri J. Dečmanu, Koš. Hum, št. 18, p. Podčetrtek.
4215-33
Kruh
zdravniško priporočen po dr. Senftnerju (Berlin-London), ki ga lahko uživate dvakrat toliko kakor navadnega kruha, je naprodaj v pekarni Kirbiš, Celje.
4303-33
Prodam
Beseda 1 din. davek i din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj
ši znesek 17 din
Dolga miza
s stoli in klopjo, bela omara in kredenca na prodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra 4362-6
01ympia Opel
limuzina, predzadnji— model, brezhibna, malo rabljena naprodaj. Cena skrajno nizka Ostrož-nik, trgovina pasaža Nebotičnik.	4425-6
Dtomane	Din 340.—
\fodroce	» 175.—
VIreže	» 88.—
Kauče	» 1750.—
E. Zakrajšek,
LJUBLJANA, Miklošičeva 34.
Kisle kumarce
male v kozarcih pa 4 do 6 litrov, slane kumare ala Znaimer prodam. Kožarje št 90, Tržaška cesta.
277-6
Aparat za
trajno kodranje
v zelo dobrem stanju, prodam po nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajno kodranje.«
4234-6
Spalnico
iz mehkega lesa, preprosto dobro ohranjeno in čisto s postelinino — proda Adamič. Ljubljana, Malga-jeva 18.	4209-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, u-gcdno prodam. Brejčeva 16, Šiška.	4284-6
Otroška posteljca
tsena. skorai nova, z ogra-10 prodam. Musar, Streli-ška ul. 10, pritličje.
4288-6
Naročajte
iz Kupčičeve drevesnu in trsnice na Ptujsk: gori. Seznam ln cenik na razpolago	63-fc
2 štedilnika
že rabljena, prodam po niz ki ceni. Frankopanska ul. 12.	4614-6
Otroški voziček
globok, prodam Pestotn k Verovškova ul. 22 Ljubljana VII.
4616-6 Otroški voziček
globok dobro ohranjen, — poceni prodam P^ l<unska ul. 21, v podpritličju. — Ljubljana VII.
4617-6
Lep pult
z nastavkom, ugodno prodam; — Šuštar, mizarstvo Linhartova.
4621-6
Otroški voziček
globok, poceni naprodaj. Lutman, Vodovodna 77-1 4628-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, globok (avto) prodam Smodej, — Medvedova 5b, i. nadstr
4608-6
Globok voziček
poceni naprodaj. Sv. Petra cesta 41.
4613-6
Otroški voziček
avto, zelo dobro ohra njen, ugodno prodam takoj. Ažbetova 4.
456o-6
Kompresor
za vrtanje skale z enim revolverjem v uporab nem stanju, star ali nov kupim. Anton Soline, Sv. Jurij pri Celju.
4577-6
Kuhinjsko kredenco
prodam za ceno 200 din, mrežo kot posteljo za 70 din. In še otroški športni voziček, visok za 70 din. — Kremžar. Glince, Cesta IX št. 14, Vič - Ljubljana.
4452-6
Apna
gašenega 10 m3 poceni prodam. Vprašati Rožna dolina cesta VII-15
4420-6
Otroški voziček
spertm, dobro ohranjen — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4380-6
Foto aparat
6x9 dobro ohranjen prodam za Din 250.— Peternel, Hrenova ul. 14. Ljubljana.
4372-6
Bel pesek
za posipanje vrtov pio-daja in dostavlja na dom Tone Huč, Vegova ul. 10 Istotam se proda te nekaj voz prima konjskega gnoja.
4479-6
Perzijske
in druge preproge, ugodno napiodaj »pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ul. štev. 30.	4448-6
20 A. Ž. panjev
čebel
ter nekaj kranjičev, prodam. Cena po dogovoru. Alojz Loboda, Domžale, — Ljubljanska cesta 104.
4349-6
Otroške postelje
ali bele železne postelje — kupi hotel Triglav, Boh. Bistrica.
4323-6
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam Naslov v trafiki Okrožnega urada.
4465-6
Prikolico
za Ariel in magnet kom biniran z dinamo, pro dam, vse v dobrem sta nju. Poljanska c. 46.
4485.6
Otroška posteljca
bela, malo raljena u-godno na prodaj, šlška Kavškova 18.
4514-6
Športni voziček
moderen, dobro ohranjen prodam po ugodn! ceni. Naslov: Tržaška c. 27, dvorišče.
4518 6
Kupim Diesel avto
original, 6 do 8 tonski,, s prikolico 12 do 16 ton, malo rabljen. Cenjene ponudbe z opisom znamke, starosti in cene pod »62366 na Publicitas, Zagreb.
4119-10
Harley Davidson
■i00, novejše tipe, kompletno opremljen, zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ciril Metodova ui. 13- pritličje, desno.
4622-10
Stare avi mebile
nerabne vseh znamk, kupim po ugodni ceni. Franc Dolenc, Grohar, jeva 19, Ljubljana.
4504-10
Avto Opel Blitz
1 in pol tonski, polto-vorni nov ugodno prodam. Naslov: Bitenc, Ljubljana, Koblarjeva 11.	4507-10
Več osebnih
avtomobilov
ugodno proda mehanična delavnica in garaža Iv. Kopač, Frankopanska 21 — Ljubljana.	4491-10
Petsedežna limuzina
in 7 sedežen odprt avto ugodno proda Su-šteršič, Frankopan.-ka 21 4533-10
BSA 350 ccm
šport typa in moško kolo, prvovrstna itali-tanska znamka, zelo po ceni naprodaj. Bošič, — Ljubljana, Beethovnova 15-1.	4458-10
Dvosedežni avto
športni v dobrem stanju znamke Peugeot 14 HP zelo ugodno prodam Informacije Vodnikova 10, šiška	4436-10
Steyer Blitz Ford
avto tovorni, vinska stiskalnica, gumi voz za konjsko vprego, motor na ogl j. za pogon drobilca proda — Kristan Franc, Ljubljana, Tyrševa cesta 54.
4624-10
Fiat 503
prodam za 2.500 din Gu me skoro nove. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4528
Motorno kolo
Puch 250 ccm v zelo dobrem stanju . In fotoaparat 10x15 Rotenstok 1:45 prodam za ceno 850 din. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Rotenstok«.
4483-10
Škoda avto
model 1938, Cabrioletll muzina, 4 sedežen, ma-o vožen, ugoano prodam Ogled dopoldne od 9 do 11. ure. Strnad. Cigaletova 11-1.
4563-10
Motorno kolo
debro ohranjeno 200 do 300 ccm kupim po priložnostni ceni. Pismene ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na ogl. odd Jutra.
4274-10
Moški in damski
motor
(Saks) moški popolnoma nov. zadet na tom boli poceni prodam Sa meja, Dob, Domžale
4444-10
Avto Opel
štirisedežni prodam. Ljubljanska c. 53. Moste.
4371-10
Sachs motor
98 ccm prodam po u-,godni ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4480-JO
Fiat
limuzina, 6 sedežev skoro nove, dobro ohranjen se poceni proda. Vprašati Drašček, Domžale, Ljub Ijanska c. 60.
4364-10
Motosachoche
500 OHV, poslednji model v odličnem stanju, proda Čop, Jesenice, Podmirco.
4337-10
Motor
200 do 300 ccm, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na podružnico Jutra v Slo veniem Gradcu pod šifro »Takoj plačam«.
4340-10
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
PO IZKUSTVIH UTEMELJENO
je javno mnenje — da so »JUTROVI« MALI OGLASI NAJUSPEŠNEJŠA POSREDOVALNICA ZA VSE!
Danes
452
ponudb In popraševan?
Radio Telefunken
moško kolo in lovsko puško na kroglo, vse v naj-bolišem stanju, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4184 6
Na morju
v prometnem kraju, prodanr radi odhoda celokupni m veritar hotela. Hotel je do brj uveden in vse leto odprt. Kupec more napraviti novo pogodbo z astnikom za 5 do 10 let. Potreben kapital do 160.000 din. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Morje.«
4046 ■
Kupim
Beseda 1 din, davek 3 din za Šifro ali dajanje laslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Otroški voziček
za dvojčke ali samski velik, globok ter dobro ohranjen kupim. Triglavska 34.	4395-7
Biblioteko
ali večje knjižne zbirke kupim. Ponudbe pod »Knjižnica« na ogl. od. Jutra.	4384-7
W!BC!EE
Beseda 1 din. davek j lin za šifro ali dajanje <aslova 5 din. najmanl ši znesek 17 din
Mali avto
Ford moderen v popolnoma dobrem stanju, poraba bencina 8 litrov, na prodaj. Cena 16.000 din. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4262-10
Motor 125 ccm
v brezhibnem stanju, poceni naprodaj Naslov v vseh posloval. Jutra.
4267-10
Osebni avto
ugodno prodam. Vprašati; Tvrševa c. 75.
4309-10
DKW ali Opel avto
odprt, 4 sedežen, novejše tipe, v brezhibnem stanju, kupim, plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štev. 20.000«
4189-10
Tovorni avto
Opel-Blitz, naročen pri tvr-dki Fridau ugodno odstopim Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4085-10
Prodamo
elegantni »Tatra« športni kabrijolet, 4 ciiinderski, pol-tovorni »Tatra«, 2-cilinder-ski, ugodno prodam, oziroma zamenjam za novega. Kirbiš, Celje.
4302-10
Motor
Harley Davidson 750 ccm v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Ocepek Karel, Hrušica, Jesenice.
4339-10
Avtomobile
tovorne,osebne ln avto buse dobro ohranjene, vseh jakosti kupite naj ■eneje pri O Žužek, za stopstvo Krupp, Ljubljana, Tavčarjeva ul 11 4346-10
BSA 350
novejši tip v res dobrem stanju proda Ro-tar, Črnuče 4404-10
Avto
4 sedežni kabrio, novej ši model kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 20.000« 4405-10
Prodam avto
Morris 8. dobro ohranjen. Poizvedbe pri V. Bohinec, Ljubljana, Tyrševa c. 12.
4392-10
Mali avto
7 litrov bencina na 100 km, vse takse za letos plačane, T doam za din 4.500. Gostilna Avgust Kuhar, Vevče pri Ljubljani.
4376-10
Motorno kolo
200 ccm, dvotaktno, v prav dobrem stanju, prodam ali istega zamenjam za deželne pridelke. Pungeršek, Stra-žišče.	4328-10
[/
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro al) dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Kdor
si namerava Kupiti novo kolo, naj si ogleda ceno in kvaliteto. Rabljena kolesa vzamem v račun. Zatler, ježlca.
4441 11
Kolesa
več novih ln rabljenih, poceni na prodaj, pri: »Prometu« nasproti Kri žanske cerkve).
5453-11
Športno kolo
prvovrstne italijanske znamke in motorno kolo 350 ccm, šport type, zelo poceni na prodaj. Bašič Beethovnova 15.11 Ljubljana.	445S-11
Kolesa
najboljša ln velika izbi ra. nizke cene, na u-godna odplačila Oskar Remec, Ljubljana, Dolenjska 5.	113-11
Presto kolesa
večletna tovarniška garancija. Na ugodne obroke. Na zalogi tudi kolesa drugih rnamk Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa c. 33 (nasproti Gospodarske zveze).
4139-11
NAZNANILO!
Prva velika pošiljka ko les prispela Oglejte si brezobvezno pri Tehnik Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20. 3844-11
SERIRAJ V „ JUTRU .
eseda i din davek itn za šifro al) dajanj. <aslova 5 din Najman)
rne-selr i*» din
Lokomobilo
60 do 80 k s, dobro ohranjeno kupimo. A. Resman k. d., Zagreb, Nova cesta 42.	4187-29
Prešo za zidake
dobro ohranjeno, kompletno, kapaciteta 2000 komadov na uro, takoj kupim. Natančen opis, ceno in pogoje na ogl. odd. Jutra pod »Preša«.	4231-29
Lokomobilo
40 do 50 k s, v dobrem stanju, kupim. Podroben opis z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Lokomo-bila.«	4232-29
Pletilne stroje
(Flachstrickmaschinen) nove tvorniško za cene niže od 50 odst. ispod tovarniške cene prodam^ in to: enega št 8-60 cm po 4.000 din, enega št 7-60 cm po 4.000 din, dva št. 10-30 cm po 800 din. dva št. 12-30 po 80 din — Vprašati. Brača Hiršler, Zagreb, Gajeva 9a.
4228-29
Šivalni stroj
skoraj nov, zamenjam z motorjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4338-29
Šivalne stroje
in kolesa
prvovrstnih znamk tudi krojaške in čevljarske cUinderce rabljene od 300 din naprej prodaja Triglav, Resljeva cesta 16.	4484 29
Pletilni stroji
štev. 14—80 cm 8—70 cm in drugi, naprodaj Haušild, Tovarniška 27.
4497-29
Šivalni stroj
za 400 din, ln pohištvo prodam. Kolodvorska 11 a nadstr., 2 stopnišče levfi.	4531-29
8 Singerjevih
ln več Pfafovih in raznih drugih strojev, popolnoma novih, z 20-etno garancijo poceni naprodaj pri »Prome. tu« nasproti Krlžanske cerkve.«	4554-29
Razni stroji
za Izdelovanje keksov zelo ugodno na prodaj Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Zelo ugodno.«	4570-29
Elektromotor
5—6 KS na izmenični tok rabljen, a dobro ohranjen, v brezhibnem staniu kupim. Franc Hlebš, Sneberje, pošta Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani.
4044-29
Šivalni stroji
proti gotovini, kakoi tudi na obroke Zahteval* pro spekt1 Sprejema zastopnike Josip (Jršič, šivalni stroji, kolesa, otroški vozički, Ce-l ie Narodni dom.
2202 A
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Hrastovi plohi
manjše količine popolnoma suhi ugodno naprodaj. Vikrče 19 pod šmarno goro. 4423 15
Spalnico
imitacijo oreha, lepa o-blika, ugodno prodam. Bitenc, Gosposka 10.
4529-1?
Beseda 1 din. davek 3
din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Kupim spalnico
novo ali dobro ohranjeno iz trdega lesa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna in čista.«	4320-12
Različno pohištvo
razprodajam po nizki ceni. Vprašati pri Štefan Stojan, Teharje št. 6.
4345-12
POHIŠTVO
za stanovanja hotele trgovske opreme ln pen zlone dobite najhltre Je v največji zalogi po hidtva
»SAVA«
Spalnice že od 1.600 — Omare	400.—
Postelje	160.—
Kuhinjske oprave 750.— Kuh kredence 450,— Otomane	500.—
Madraci	190.-
Mreže	85.—
Sprejemamo naročila po predloženih načrtih. Rožna dolina. Predjam ska 32 ln 35. Trgovina: Gajeva Nebo tlčnlk.
4603-12
Polištvo
nove id te i-abljeno r ga želite orodat) al) sa Tic dat) v shramb* -urtjmemt v posebni k Jeiek w komisijske pr«. iaji pc £elc ugodnih po «'01h Kupcev |e v cen -učencu <"Xin< dovolj i"Or< tnranjenc pob -tvo tfsc reklame pre -Krb)m< <ami Sporoči i* uan ua dopisnici a. istno Prevoz pohištvi jieskrmmi sami Ivai Ala Ui i ari Ljubljana, i vrneva 12	70-
Francoski salon
pozlačen, z gobleni, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4602-12
Beseda 1 din. davek ^ 1in za šilro al) dajanjf naslova 5 din najmani šl	n din
Posojila
različna, pre^krblm hI tro. brez kakega pred plačila
Hranilne knjižice
novčujem proti takojšnji gotovini Oblastveno dovoljena pisarna
Rudolf Zore
ijubijana. Gledališka i2 Znamka za 3 Din
4515-16
Kdo vloži
din 50.000
i plodonosno podjetje, proti sigurnemu jamstvu. Obresto-vanje vloge po 10 odst. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost«.
4017-16
Kateri starejši
upokojenec
bi pristopil k gostilni da bi se udeležil s 5000 din. Drugo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 5000«.
4244-16
Pozor kapitalisti
Družabnika za veletrgovino krasno uspevajočo sprejmem. Ponudbe pod »Velik zaslužek« na ogl. odd. Jutra.	442-16
Dolgoročna posojila
državnim, samoupravnim, banovinskim uslužbencem upokoiencem in privatnikom Informacije brezplačno pri pooblaščencu Fra-njo Klemen, Ljubljana, Go-sposvetska c. 10. Banka in hranilnica.
4379-16
Ca 50.000 din
posojila
iščem na novo hišo v Ljubljani, vredno nad pol milijona, s pravico na vknjižbo na I. mesto. Ponudbe čimprej na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno jamstvo«.
4501-16
Posojilo
120.000 din kratkoročno, do dve leti najamem. Prva hipoteka. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Prvovrstna naložba.«
4574-16
TABLETE - MAST
Pri revmatizmu, gihtu in išijasu masirajte boleče dele z »N i b o 1« mastjo in vzemite »N i b o 1« tablete Tudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo »Nibcl« tablete. »N i b o 1« v lekarnah Din 20.—
Proizvaja Apoteka Mr. Bahovec — Ljubljana.
Reg Di 17 816/31
Znesek din 150.000
vložim v zdravo, solidno podjetje proti osebnemu sodelovanju. Sem trg. naobra-žen, komercijelno dobro podkovan obvladam slov., srbohrvat. in nemški jezik, ter imam obširna poznanstva. Samo resni interesenti naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Bogata izkušnja 5000«.	4495-16
Ureditev dolga
potom sodnih ln izvensodnih poravnav nasvet) v Konkurznit, iadevab in vseh druga, trgovske obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije Sestava ln aprobacija bilanc Preskrbe kreditov Nasveti glede branima, vlog ln plasiranje istib Vsi posli Kmečke zaščite solina koncesionirant; komercialna pisarn?
^OIZE ZAJC
Ljubljana. Gledališka TELEFON 58-18
230-1
Hranilne knjižice
zaščitenih cavndov
vrednostne papirjt
3"/« obveznice rnovčuieni stalne dc najviši :tm m proi takojšnemu zplačilu * gotovini
Alojzij PUninšek
Liubljana, Beethovnov« 14. teleton 35-10
310-lf Za ustanovitev
edinstvenega podjetja sprejmem družabnika. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Večji kapital«.
4556-16
Financierja
z din 8.000 iščem. Cenjene ponudbe na po-druž. Jutra v Mariboru pod »Inteligenten 8000=.
4582-16
Hranilne knjižice
Potrebujem večji znesek Krj^tske posojilnice ljubljanske ali Prve hrvatske štedionice, event. Jadransko podunavske banke. Plača se takoj v moji pisarni. — Alojz Planinšek, agentura za bančne in kreditne posle, Ljubljaca, Beethovnova 14.
4635-16
Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Gostilno
vzamem v najem ali prevzamem na račun. Prevzamem prevžitkarje. Na dobri točki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 787.«
4190-17 ---(
Gostilno
mesnico in trgovino z mešanim blagom v prometnem kraju na Notranjskem oddam v najem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Obrt«.
4280-17
Trgovski lokal
s stanovanjem, ki ima vsaj prometa do 20.000 D:n mesečno in je temu primerna najtmnina vzamem v najem. Poni-dbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzamem takoj«.
4401-17
iNSERIRAJTE
V »JUTRO« !
Dobroidočo gostilno
oddam najem gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra.	4584-17
Beseda 1 din, davek 3 3in za šifro aH dajanje laslova 5 din. najmanjši znesek 17 din
Hotele, gostilne,
bufete, trgovine,
trafike, industrije, restavracije, krčme, parfu merije, mlekarne, hiše, vile, posestva, prodajamo in posredujemo nakup uspešno in naglo: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
4358-19
rri
«r
HERSAN Čf!J
tftl



vam bo pomagal, da zopet zadobite zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih zelišč. Ne bodite sovražnik samemu sebi! Obolenja pri MENI ah BOLEZNI pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) bo ublažil »HERSAN ČAJ«. Ali vas ovira MAŠČOBA (odebelenje) ? želite biti VITKI? Tedaj uporabljajte »HERSAN ČAJ«. Zakaj bi trpeli na bolečinah zaradi REVMATIZMA ali PROTINA (gihta), če to ni potrebno? »HERSAN ČAJ« je sredstvo, ki vam more olajšati muke. »HERSAN ČAJ« pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res ne veste, da je »HERSAN ČAJ« dobro sredstvo' pri 'obolenjih ŽELODCA, JETER in LEDVIC. »HERSAN ČAJ« se dobiva SAMO v ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah. ZAHTEVAJTE brezplačni VZOREC. — »R A'D I'0 S A N«, ZAGREB, Dukljaninova ulica 1.	Beg. S. br. 19834-38
HEftSA
Ifelkc izbire
MODNIH
KAMGARNOV in SUKNA
za nove pomla danske obleke in površnike za gospode
Pri .ŠKOFU"
UHLJU!)
ilfiGfl m ULIL 3
Pred škofijo 3 70 lotnica obstoja zato posebne ugodnosti!
Pekarna
Da prodaj. Dela z dvema glinastima pečema za sedaj. .Izdela preko 400 kg kruha in 600 peciva. Pekarna je tik ob državnem kolodvoru. Vprašajte vsak dan dopoldne : glavna tržnica ,boks 34-a, u Zagrebu.
4226-19
Hotel z restavracijo
tik morta, dobro uveden, ob stoieč 35 let na prodaj. — Vprašajte: Masurka, Presto-lonasled. šetališče 39, Su-šak.	4186-19
Lokal
28 let dobro vpeljan z optiko in urarstvom, 7 minut od najstrožjega centra Liub ljane oddam za september, nairaje isti stroki, štrukelj Stari trg9-I.
4318-19 Velik lep lokal
oddam na Celovški cesti 53, istotam eno sobo prazno s kabinetom.
4437-19
Krasno gostilno
v Ljubljani oddam na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik promet«.	4421-19
Lokal za frizerja
na periferiji mesta oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljan promet.«.
4221-19
Špecerijsko trgovino
v prometni ulici Ljubliane, kupim ali prevzamem. Ponudbe na Strah, Maribor, poštno ležeče.
Gostilno
na prometnem kraju — v -jubljam ali okolici, vza mem v naiem. Ponudbe s pogoji na ogl. odd. Jutra 'od »Dobra gostilna«.
4458-19
Frizerski salon
Jobro vpelian, prodam. — Vaslov v vseh poslovalni-ah Jutra.
4459-19
Trgovski lokal
ep, oddam l. lunija v trgovsko živahnem trgu na Dolenjskem. Ponudbe na >gl. odd. jutra pod šifro »Lokal na Dolenjskem«.
4464-19
Izredna prilika!
-vadi izselitve v Ameriko prodam v Zagrebu dolgoletno obstoječo in do-oro idočo gostilno in to-;ilnico s trisobnim priključenim stanovanjem z vsem inventarjem ln pohištvom. 40 stainih abonentov. Najemnina mesečno 2.500 din Cena 60.000 din. Pojasnila daje Birimiša, Radl-ieva 16, Zagreb.
4589-19
Vinotoč ali gostilno
vzame v najem mlad zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Prvi maje.
4551-19
Lokal
takoj oddam. Poizve se na Dolenjski cesti 20.
4555 19
Gostilno in lokal
za trgovino z inventarjem n stanovanjem, oddam takoj ali poznei-. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stadion«.
4606-19
V Trbovljah - trgu
ugodno prodam donosno »•ečstanovan sko hišo. vrt in garažo, skupaj ali posebej. Informacije daje g. Goro pevšek, Trbovlje II.
4173-20
Vinograd
sadonosnik in hrastov gozd ugodno prodam. Pismene ponudbe na podr. Jutra v Ptuju pod »V Halozah«.
4118-20
Parcelo ali hišo
kupim v centrumu ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nudim gotovino«.	4134-20
Dcbičkanosno
hišo-vilo, novo, severni del Ljubljane, z zelo velikim vrtom, ki je parcela, ugodno prodam. Mirna lega, blizu električne cestne železnice. Kupcu ie veliko, kom fortno stanovanje takoj na razpolago. Nakup je priložnosten, zato ne zamudite prilike pridobiti si posestvo v Ljubljani. Za nadaljnje informacije se izvolite obrniti na ogl. odd. Jutra pod »Edina!«	4223-20
Mlin z žago
venicijalko na vodno turbino, električna razsvetljava, veliko enonadstropno hišo, poleg gospodarsko poslopje in barake, prodam. Pripravno za valjčni mlin ali lesno industrijo, poleg ba-novinske ceste. Cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4250-20
Parcelo
prav lepo, prodam v Ljubljani, Gerbičeva 26
4496-20
Hišo in velik vrt
ali parcelo, hlev, kladišče proda Sašek, Trata, ob. Št. Vid.	4524-20
Stanovanje
obstoječe iz dveh lepih sončnih sob in kuhinie oddam za maj v Gosposki ulici 7. Vprašajte v I. nadstropiu.
4257-21
Brezplačno
stanovanje
obstoječe iz sobe, kuhinje in shrambe, dobi, kdor prevzame varušvo hiše. Hiša leži v bližini postajališča v kraju oddaljenem 10 km od Ljubljane. Ugodna prilika za upokojence, vselitev v aprilu Ponudbe z navedbo poklica na ogl. odd. Jutra pod »Poštena človeka«.
4399-21
Stanovanje Gostilna Koop sobe ln kuhinje oddam Pohorje pošta Hoče, av- |	^ne
' 181.
Naprodaj imam
več trgovskih in stanovanjskih hiš, vil, parcel, kmečkih posestev, lokalov, gostllen v mestu in na periferiji. Vse po zelo ugodnih plačilnih pogojih in po nizkih cenah Pojasnila daje Jančar, Sv. Petra c. 27.	4598-20
Točna plačnica
išče za maj enosobno stanovanje v sredini me sta. Ponudbe pošljite na ogl. odd. pod »To nost.c 4510 21a
Dvosob. stanovanje
išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mai ali junij«.
4630-21 a
tomobilska cesta sezon- : cleljka naPreJ-skl kraj, ugodno naprodaj ali se odda v najem.	4586-20
Tyrševa 4396-21
Lepe stavbne
parcele
v neposredni bližini mesta Celja na prodaj. — Vprašati pri Faninger, Celje, Glavni trg 8
4580-20
Gostilno v okolici
Ljubljane oddam v na jem. Pismene ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Izletna točka.«
4600 19
Trgovina
na prometnem kraju na deželi se odda v najem. Ponudbe na podruž Ju tra v Celju pod »Pro metna točka«.
4572-19
Vpeljana
špecerij. trgovin?
naprodaj. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Celje 20 000«.
4578-19
Manufakturno
trgovino
dobro vpeljano, na prometni točki v Mariboru, takoj prodam Ponudbe na podružnico futra Maribor pod »250.000«.
4214-19
Gostilno s trafiko
gostilniškim vrtom, vrtom, za zelenjavo in gospodarskim poslopjem, 10 minut oddaljeno od kolodvora in končne avtobusne postaie, pro da Pulko, Tezno pri Man boru.	4298-20
Dvostanovanjska
hiša
z 1700 kv. ir vrta po ugodni ceni na prodaj. Krčevi-na pri Mariboru, Ribniška ul. -13-	4299-20
r/
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din.
Arondirano
Trafiko s prodajo papirja,
v najprometnejšem za
grebskem središču, z zasiguranim prometom, renomirano in vpeljano, prodamo z ceiokup-nim inventarjem, ceio zalogo papirnega blaga, tobakom in monopol-skimi predmeti za 45.000 din. Poslovalnica Pavle-kovič, Zagreb, Iiica 144.
4359-19
Izborno idočo
restavracijo
v najstrožjem centru v Zagreou, v bližini giav-ne tržnice in Jelaoiče-■vega trga z letnim in ve.ikim zimskim vrtom zajamčenim mesečnim prometom 200.000 din, prodamo z celokupnim velikim inventarom, te.
posestvo
26 oralov, vinograd, njive, travniki, gozd, sadonosniki 4115-19 s hišo in gospodarskimi poslopji, pol ure od postaj? tilov. Bistrica, se zaradi odsotnosti lastnika, proti gotovini ugodno proda. Poizvedbe na Kušar, Ljubljana, Komenskega 16.
4306-20
Manjša usnjarna
tvornica z vodno turbino, s stroji, hiša za stanovanje skladišča in sadovnjak, zaradi preobremenitve prostovoljno na prodaj. Tovarna se nahaja v Sarajevu. Vprašajte brata Alkalay trgovina z kožami, Sarajevo.
4271-20
Novo hišo
3 stanovanjsko, moder no enonadstropno, letni donos 18.000 poceni prodam. Jeniu, Zg. Šiška Bregarjeva 10 pri šoli.	4435 20
Malo posestvo
epo arondirano v dobrem stanju, event. z gostilno v znesku od 50 do 80.000 din kupim. Ponudbe na ogl. oddel. •Jutra v Celju pod »Posestvo«.	4579-20
Dvodružinska hiša
z vrtom v Mariboru ipds, solnčna lesa. 7 mi nut od Glavnega trea. stanovanja po 3 sobe s Drltlklinami, se proda Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Levi breg«.	4591-20
Enosob. stanovanje
tik tramvajske proge od dam za 230 din. Tržaška cesta 60. Rudolf Pajh.
4428 21
Komfortno
stanovanje
dvosobno oddam s 1. majem. Detelova 5, Ma carol.	4430-21
2-sobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, išče mirna stranka v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd lutra Dod šifro »Za 1. maj.«
4632-21a
Dvosob. stanovanje
z vsem komfortom v okolici sv. Jožefa, Stre-liške iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obltelj brez otr ok«
4569-21a
Lepo sobico
oddam 8 15 marcem boljšemu gospodu. Ko-ialnlca. poseben vhod.
4563 23
Prazno sobo
? posebnim vhodom v Dukičevem blosu oddam samo boljši osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra.	4633-23
Sobo
Lovski pes * ptičar
7 mesecev star, ugodno naprodaj v Celju, Masarykovo nabrežje 13.
4305-27
Psa volčjaka
čistokrvnega, 10 mesecev starega prodam. Ste-panja vas 114, Ljubljana.	4486-27
Lipicanka
8 let stara, kočija za enega konja in vagon sena ugod
Gospodična
nad 30 stara, izobražena in simpatična, se želi poročiti s starejšim isto izobraženim gospodom, samskim ali pa vdovcem. Biti mora pošten in dober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Četrtek«
4166-25
Enosob. stanovanje
oddam čisti solidni stranki. Tržaška cesta 66.
4377-21
Dve parkrtirani
stanovanji
trisobno aprila, dvosob no maia oddam. Pod-milščakova 7. BeSisrad.
4482 21
Trinadstroona hiša
lepa, v centru Maribora na ivodaj. Ponudbe nod »770.000« na podr. Jutra v Mariboru.
4594-20
Novo hišo
3 stanovanjsko, blizu centra ugodno prodam za 215.000 din. Naslov v vseh posl. Jutra
4368-20
Stavbna parcela
krasna, tudi več, Drav-lje, Ljubljana, Vodnikova 257, bilzu cerkve, šole in tramvaja napro. daj.
4352-20
Malo posestvo
odmaknjeno od vasi v mir, kmečka zdrava hiša z gospodarskim poslopiem sadovnjakom v najlepši rasti 70 dreves, ob hiši potok z vodno močjo, v idilični vasi v bližini Ljubljane u-godno prodam. Zelo primerno za one, ki želijo imeti malo posestvo v ljubljanski okolici. Interesenti naj zahtevajo podrobne informacije pod »Dom na deželi« na ogl. odd. Jutra.	4125-20
Trgovska hiša
nova petnajst let davka prosta, primerna za trgovi
_____________________ __ no mešanega blaga, železni
lelonom,* ogromnimi pro no a!i .gostilniško obrt na
stori, izoorno idočo ulično točilnico in tratic-nim lokalom, petietno zasigurano ceneno najemninsko pogodbo, za radi smrtnega slučaja za din 195.000 prodam Prvovrstna eksistenca. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
4360-1E
V centru Bleda
oddam lokal. Informacije v apoteki na Bledu
4332 19
Mesnico
novo opremljeno oddam v najem kavcije zmož nemu. Najemnina se pla ča z mesom. Event. dam tudi obrt. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4387-19
Lep trgovski lokal
s pritiklinami oddam v najem v sreskem mestu na Gorenjskem s 15. III ali s 1. aprilom. Lega lokala je na najpro metnejšl točki. Prodaj nI lokali z velikimi izložbenimi okni so po sebno prikladni za trgovino s koloniainim blagom, drogerijo, deli-katesami. Resni interesenti naj pošljejo ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Promet «
4311-19
Moderen lokal
velik, na prometni cesti takoi oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4381-19 Brivski lokal
primeren za podružnico se v novozgrajeni hiši v Liub Ijani oddam — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4374-19
prometni točki v mestu, so dno cenjena na 370.000 din proda na proui draž-Hi 13. marca za 185 000;-Pojasnila daje Tomaž Ko->ec, Ormož.
4116-20
Več parcel
v izmeri 7ha v bližini postaje Devica Marija v Polju ugodno na prodai. Naslov v vseh posloval. Jutra 4253-20
Gostilna
z lepim posestvom, dobrim in obsežnim gospodarskim poslopjem, poleg precej gozda in sadnega drevja, takoi na prodaj pri Slovenjem Giadcu. Informacije daje: G Zavec .trgovina z usnjem v Slovenjem Gradcu.
4238-20
Gostilno - posestvo
kupim ali se priženim. Dopise na ogl. odd. Jutra pod 50.000«	4205-20
Posestvo
z novim poslopiem, pol ure od Rimskih Toplic naprodaj za 28.000 din. Poizvedbe pri Štefanu Novaku Laško.	4216-20
Hiša v Celju
pri »Skalni kleti« ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4217-20
Ruše, Ruše!
Hočete zidati? Lepe stavbne ;n zemljiške parcele proda Stemberger, Bezena 5.
4145-20
Stavbišče
pod Rožnikom, 1.572 kv. m, na prodaj. Informacije daje dr. Maček Viktor, odvetnik. Dalmatinova 10.
4099-20
Naprodaj
VILA za Bežigradom s krasnim vrtom za ceno 450.000 din.
HIŠA, dvostanovanjska, novozidana, Podrožnik, Cena 135.000 din. H1SA, sedemstanovanj-ska, netto donos 30 000 din. Cena 325.000 din. Severna Ljubljana, ter razni večji in manjši objekti, parcele, posestva itd.
Brezplačne informacije daje realitetna pisar, na Adamič. Ljubljana, Gosposvetska 7.
4406-20
Večie število oarcet
<umplPKsnv parcel ^<17 iov trgovskih in stano Hnl^klh hiš ln vil Imf ■ aprodal gradbeno strr> <ovn r Izobražen Dosre ' -valeč
Kunaver Ludvik
esta iktubra 6 Testni) 37 33 PooDlaščei THdn.ell ln «odni ceni t.plt za nasvete tirezplaf nr na razpolago 25-3f
Hiše
ttgovske m stanovanjske ter stavbene parcele nud' v ugo den nakur Pustavec Franio. real pisirna, liubliana Er lavčeva c 4a
Dvosob. stanovanje
lepo. *mčno, oddsm 1. anrila v T^v-^Vovi ul. 8 v Zg š:ški (poleg nove šole) Informacije: restavracija Na Na, Tyršc-va 12.
4454-21
Dvosob. stanovanje
v novi hiši sončno za 350 din. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4490-21
Dvosobno solnčno stanova, ie
oddam za april. Hrovat, Postojnska 22.
4493-21
Dvosob. stanovanje
parketirano, oddam 1. aprila. Aleševčeva 44.
4503-21
2 lepi enosobni
stanovanii
pritlično in kletno, odd-m aprila dvočlanski redni 96*20 stranki. Poiasnila, Celovška 144.	4618-21
Pdrcslo
v Rožni dolini, v lepi legi	Dv<«o]b- stanovanje in solnčno, ugodno proda	s kabinetom, ves sodo. pisarna Tribač, Tržaška 42.	bnl komfort se odda s telefon 2605.	1 majem. Vprašajte pri 4610-20	hišniku v Gajevi 2a, po. ______leg palače banke S'avl-
Enosob. stanovanje il_4367'21
oddam 1. aprila. Janševa ul. 14. Ogleda se do 15. ure.	4619-21 .
Hiše
v Ljubljani ali okolici do
Stanovanja
Beseda 1 din, davek o din za šifro aH dajanj« 100.000 proti gotovini, išče naslova 5 din, najmanl realitetna pisarna Tnbuč, I ši znesek 17 din Tržaška cesta 42.	1
4609-20 Dvosob. stanovanje
——————- s pritiklinami išče tričlan-
Večjo parcelo I uradniška družina za
Dvosob. stanovanje
j pritiklinami iščem za inai Pismene ponudbe na ogl. oHH Futra pod šifro »Maj 39.
4124 21a
Sobo odda
Beseda 1 din. davek d din za šifro ali dajanje •lasiova 5 din. najmanj šl znesek 17 diD
Opremljeno sobo
s pr -•m vhodom za 1 ali dve osebi oddam s 15 marcem v Pleteršnikovi 4-1., n. _ 4319-23
Separirano sobo
s kopalnico oddam za nizko ceno. Vprašajte v trgovini Mitič, Povšetova ulica, Kodeljtvo.
4235-23
Samostojna gospa
starejša išče upokojen ca a:i sllčno v solnčno čisto sobo z vso oskrbo. Naslov v vseh poslov. Jutra	4433-23
novo opremlieno, s hrano	„	_
ali brez takoj oddam. Po- no prodam. Ponudbe na ogl
izve se v gostilni »Kolovrat«, Pred Škofijo 14.
4167-23
Lepo solnčno sobo
oddam dvema osebama. Ho ynski. Stari trg 28 II desno.	4473-23
odd. Jutra v Ptuju po šifro »Ugodno«.
4170-27
šče
1 j.'j
cSpRfda 1 dm davek » din za šifro ali 3n<anjp naslova S din Najmanl šl Jtnesek 17 din
Opremljeno sobico
s strogo separiranim vhodom najraje v Šiški iščem za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod •>Do 220«.
3913-23a
4520-23a
Sobo z zajtrkom
za 15 marec v sredini mesta išče gospodična, ki ie ves dan zaposlena. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Mirna«.	4254-23a
Višji drž. uradnik
išče elegantno sobo s posebnim vhodom strogem centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center«.
4446-23a
Opremljeno sobico
Iščem v centrumu s stro go separiranim vhodom Ponudbe pod »Mir in snažno« na ogl. odd Ju tra.	4475-23a
Sostanovalca
s popolno oskrbo poleg sodni je iščem za 550 din. Naslov v vseh poslov Jutra	4347 23
Opremljeno sobo
3 posebnm vhodom in zajtrkom oddam za 150 din mesečno. Naslov v vseh posl. Jutra.
4426-23
Komfortno sobo
opremljeno v Dukiče vem bloku oddam. Ev. tudi s prvovrstno doma čo hrano. Naslov v vseh posl. Jutra. 4424-23
Sobo
->ddam sostanovalcu v sredini mesta z vso oskr Nd Naslov v vseh posl Jutra.	4416-23
Sobo prazno
oddam. Glinška 5.-I. levo.
4373-23
Sobo
s hrano in vso oskrbo oddam in sostanovalca z vso oskrbo sprejmem. Sv. Jakoba trg 5.
4462-23
novejšo trgovsko in stano- ma' a1' aPff V Ponudbe «» anjsko, prodam. Ponudbe	Jutr? .P°.d »Re"
ogl. odd. Jutra, pod den ln tocen P1""'}«
van na
<>Tyrševa cesta«.
4611-20
Krasno posestvo
in poslopja, 38 oralov pri Mariboru proda za 270.000 din. Zagorski, Maribor. Aleksandrova cesta 33.	4363-20
Posestvo
malo in zelo pr'jetno, v dobrem stanju na biv. Štajerskem, postaja sv. Ju rij ob j. ž. v kraju občina in fara, posebno prikladno za upokojenca, se pod ugod nimi pogoji odda v najem. Pitirene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »300«.
4427-20
Trgovina s sadjem
v zelo prometni ulici, center mesta, ugodno naprodaj radi odpotovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4599-19
Hiša z zemljiščem
v lrpem prometnem trgu se ugodno proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4389-20
Stavbno parcelo
poleg Hribarjeve tovarne prodam. Vižmarje št. 23.
4375-20
Vilo
(hišo) tristanovanjsko — v Ljubljani, kupim. Nekaj plačam v gotovini, ostalo hipoteka ali obročno odplačevanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačija« 4451-20
Novozgrajeno hišo
enonadstropno v surovem stanju, prodam. Uporabna za obrt ali stanovanje. Poizve se v Domžalah, Šolska ulica 16.
4461-2C
Krasna parcela
na Kodeljevem, v bližini tramvaja, solnčna lega, zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
43"8-2C
Parcelo
ugodno prodam. Kaučič, Gallusovo nabrežje 11-11.
4543-20
Hiša
z dobro vpeljano trgovino, visoko donosno v centru Ljubljane naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Red-ka prilika.«
4532-20
4294-21a
Trgovska hiša
manjša v Celju na Glav nem trgu ugodno napro daj. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro »Prilika«	4571-20
Stavbeno parcelo
sončno pri Bežigrajski šoli, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4530-20
Krasne parcele
na Gorenjskem
c-b asfaltirani cesti, z vo dovodom in elektriko, 1 km od Lesc, za vile sli wee-kccde, ugodno r.apradaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3821-20 Weekend hiša
i mladim gozdom, kra sen mireD kraj v bliži ni celjske koče. pripo ročljivo za ljudi ki že lijo tnlf ln samoto, na :>rndaj Kirbiš. Celje
2562-21
tanovahje
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmani ši znesek 17 din
Stanovanje
moderno, komfortno od dam na periferiji za a pril ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija.	4413-21
Lepo parcelo
čez 1000 kv. m blizu Vr. tače južno ležeča prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4488-20
Dvosob. stanovanie
oddam s 1. aprilom Sto-žice št. 177, Ljubljana.
4259-21
Enosob. stanovanje
oddam Povšetova 63 poleg št. 100 — Kodelievo.
4386-21
2 stanovanji
dvosobno komfortno in enosobno s kabinetom iščem za 1. maj Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Stalne stran ke«.	4310-21a
Starejši uradnici
iščeta za april ali maj dvo ali trisobno stanovanje Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mirno.
4403-21a
3-sobno stanovanje
na Dolenjski cesti, iščem za takoj. Plačam 4 mesece v naprej. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stalen 999« 4460-21a
Iščem stanovanje
s 4—5 sobami v sredini mesa za april ali maj. Našla*' v vseh poslovalnicah Jura.
4354-21-a
Enosob. stanovanje
išče uradnica za april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 979«.
4353-21a
Dvoje stanovanj
dvo in enosobno v isti hiši ali v neposredni bližini iščem za maj. Ponudbe pod »Zračno« na ogl. odd. Jutra.
4511-21a
Komfortno
stanovanip
dvosobno, 2 vsemi pritiklinami, za maj. junij, išče samostojen boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Stanovanje s kabinetom«.	4321-21a
Solnčno sobo
opremljeno, veliko, za dve osebi, oddam v vili v cen tru, s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice m vrta. _— Istotam oddam še manjšo opremlieno sobo po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4445-23
Malo sobico
s posebnim vhodom, v novi hiši, oddam s hrano ali brez oddam 15. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4322-23
Sobo
s posebnim vhodom od dam za 150 din. Hradec. kega cesta 3.
4470-23 Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam takoj v centru mesta Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4605-23
Iščem pošteno,
dobro družino
ki bi vzela mlado ma ter z lletno deklico na stanovanje ln hrano. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober plačnik«.
4550-23a
Drž. uslužbenec
fant, išče sobico, opremlieno za 15 marec Ponudbe na ogl odd. Jutri pod šifro »Čista 88«.
4625-2ia
Sobo
zračno, solnčno, z dvema posteljama, s postrežbo in vso oskrbo v središču mesta. išče mlad zakonski par za ma|. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«.
4631-23a
Prehrana
Bespda 1 din davek < lin za šifro aH -la-anj* naslova 5 din Nalmani 51 znesek 17 din
Dobro domačo hrano
po nizki ceni nudim tik opere. Naslov v poslov. Jutra. 4432-14
Družino
iščem, ki bi sprejela otro-čička v rejo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Nujno«.
4607-14
rul
Vsaka beseda 2 din. da vek 5 din, za dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 20 din
Starejša gospa
želi biatsko prijitelistvo, — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plato«.
4164-24
40 letna gospa
nesrečna v zakonu išče gospoda, ki ji posodi 2000 d.n Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Ne bo obžaloval.«
4243-24
Gospodična
inteligentna z denarjem želi akademika srednjih let. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Dom«	4370-24
Gospodična
želi resnega znanja z boljšim državnim uradnikom. Ponudbe pod »Srečna usoda« na ogl. odd. Jutra.
3695-25
Mlad brivsko-
frizerski mojster
bi poročil mlado in simpatično frizerko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra na Jesenicah pod »Slika zažel ena«.
4157-25
Upokojenec
želi poročiti hišno posestni-co ali dobro kuharico z last nim stanovanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Neodvisen«.
4076-25
Prijateljico
iskreno žeilm spoznati. Ponudbe pod »Državni rob« na ogl. od. Jutra 4398-24
Mlajši gospod
želi poznanstva s sim patično gospodično, ločenko ali vdovo. Nea-nonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Srčno razvedrilo.«
4472-24
Gospod
ki bi gosood:čno gmotno podpiral, naj se oglasi pod »Skromna« na ogl. oddelek Jutra.	4623-24
Dekle
staro 30 let, se želi poročiti s stareišim lesnim gospodom. Dopise na oglasni odd. Jutra pod »Osamljeno srce«.	4502-25
Boljši, dobro
situiran obrtnik
želi znanja s prepro. sto damo do 33 let z ne. kaj kapitala v svrho že nitve Cenj. ponudbe po možnosti s sliko pod »Povečanje obrata« na podr. Jutra v Mariboru.
4587-25
Podjetnik
401etnik, naot>ra->en, pri jetne narave, želi radi ženitve znanja s simpatično in znaiajno gospodično z nekaj premoženja. Samo resne ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Znača-«.
4593-25
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din
Letoviščarjem
ugodno oddam za takoj ali pozneje vilo v Dalmaciji. Oprema event. za 5 članov. Kupim železne noge za vrtno klop. M ra Klemenčič, pošta Ljubljana I.
4450-38
Razno
tseseda 1 din davek i din za šifro an dajanje oaslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Pred nakupom
obutve
si oglejte naše najnovejše modele ln nedeljsko razstavo. Brajkovid Zivko, Ljubljana, Igrl-jka ulica 3.
4466-37
KURIVO
po najugodnejši ceni, drva, koks, la trboveljski premog brez prahu
VINKO Podobnik
TRŽAŠKA 16, tel. 33-13.
Gospa
iz boljše družbe, m'a-da. lepa, elegantna, lšce diskretnega prijatelja. Neanonlmne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavalir«.
4564-24
Stanovanje
eno ali dvosobno, solnčno, po možnost' s kopalnico, iščem, najrajši v šrški•ali za Bež:gradom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna stranka«.
4494-21a
Enosob. stano-anie
išče mirna stranka 2 oseb v bližini Sv Petra ali stari Vodmat za 1. april Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štev 21«.
4498-21a
Stanovanje v vili
4 do 5 sob, prltikMne.
mfort, ali celo vilo vzamem v najem. Pon na ogl. odd. Jutra pod »Bližina tramvaja«.
4562-21a
Svetlo solnčno sobo
oddam s 15. marcem. Vojvode Mišiča drevored 4-1 (pri Streliški ul) 4512-23
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vhodom takoj oddam boljšemu gospodu Groharjeva 9.	4516-23
Sobo
strogo separirano, prazno ali opremljeno od dam. Linhartova 11.
4549-23
Opremljeno sobo
solnčno s posebnim vho dom oddam 15. marca "Marica Iliaš, Gosposvet ska 10-n.	4437-23
1. aprila
oddam v centru sončne sobo z 2 posteljama in vso oskrbo. Naslov v vs-n posioval. Jutra.
4560-23
Lepo solnčno sobo
v komfortni vili, oddam takoj dvema stalnima osebama. Centralna kurjava, terasa, souporaba kopalnice telefon. Kocenova 6-1 (tri minute od tramvaja).
4626-23
Pošteno gosnodtčno
sprejmem kot sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4627-23
(i
Seseda 1 din davek i din. za šifro ali iaianje naslova 5 din Najmanl
ši znp«ek 17 din
Izjava
Odrekam se svoje žene Ale-ksandrine, rojene Jelovac, ket me je 26. maja 1938 zlobna zapustila. Njene doi-ve ne priznam. Risto Grijič.
4264-31
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da to čim dalmatinska in šta. jerska vina res prve vrste pri novi cerkvi v gostilni pri Korelnu. Za poset se priporoča Karel Cindica, gostilničar 4388-31
Dražbe
Beseda 1 dm. davek 3 lin za šifro ali dajan|e •iasiova 5 din na imam
šl znesek 17 din
Hišo z vrtom
orodam na sodni dražbi 24. t. m. Mala vas št. 53. Potrebno 40.000 ostalo hipoteka. Poizve se Mala vas 18. 4439 32
Ženitve
Vsaka beseda i diu ja vek S din. za dajanj> naslova 5 dm na t man šl snpsek 20 din
Vdovec
soliden in v u^ori službi, išče znanja s po-,teno gos^od.-no do 30 let in nekaj gotovine, lepe postave, polteno in dobro gospodinjo, v svrho ženitve. Neanonim-ne ponudbe na ogl. od. Jutra pod »1939=.
4542-25
Ženitve in možitve
boljšin Krogov posredu jemo najvestneje, solidno in reelno. Imamo prvovrstne rodbin-ke zveze. Uiformativne pro spekte razpošilja proti vpos anim 10 din v poštnih znamkah diskretno REZOR, Zagreb. pošta 3.	4361-25

ZAHTEVAJTE B»tlPLA<i« KATAIO«:
MEINEbHEROLDfi
TVOKHKC 61/U3'L MARIBOR 2 101
s svojimi 22 barvami daje VSE MODERNE
ODTENKE LAS
Vaš dobavitelj kozmetike Vam bo pokazal tabelo nijans, od katerih druga drugo naakrilju-je po prirodnosti in svežini. V parfumerijah. drogerijah in lekarnah zavitek 12 din. Pojasnila daje A. Blum, Subotica 107 in de-pot za Zagreb: Parfumerija »OMNIA , Gun-duličeva 8.
|^ra»J^BRE5PLA£HI CENIK
nikdliCeva Yo
PRESELITVENO NAZNANILO!
Podpisana vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da poslujem
sedaj na Starem trgu št. 3, <prei Gosposka ulica 5)
v bivšem lokalu cvetličarne F. HerzmarLsky. — Priporočam se p. n. damam in drugim še za nadaljnje zaupanje in cenj. naročila, katera bom hitro in skrbno ter po zmerni ceni izvršila. Z odi. spoštovanjem
MARIJA SLABINA
modistka — Ljubljana, Stari trg 3.

Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljub-liani. Cesta 29 oktobra št. 24-1.. proda dne 20. marca 1939 na javni dražbi ca 590 kub m iglastega tehničnega lesa na panju iz razlaščenih gozdov pri Sf-iži. Dražba s: bo vršila pri šumski upravi v	pri Nov;m
niestu. Razglas, pogoji, tiskovine in poiasnila se do-biio pri gornji upravi v Ljubljani in pri Šumski upravi v Straži.
4233-32
Opremlieno sobo
solnčno. oddam za eno ali dve osebi. Sv. Petra nasip 43, buffe.
4601-23
Seseda 1 din. davek 3 1in. za šifro ali dajan le »-"-vi S din Nnlman) šl znesek 17 din
Udomačenega
srnjaka
polletnega prodam. Mošker-čeva 18, Zelena jama.
4188-27
Fazanko
zlato kupim ali zamenjam za zlatega fazana. Leopold Jesih. Medvode,
4251-27
Za večji hotel Iščem KOMPANJONA-KO
Pismene ponudbe pod »56 sob« na podr. »Jutra«, Maribor.
;nr
Dvo&olesa motorji, trlcikljl
Šivalni »troji pogrezljlvl
Otroški vozlčld najnovejših modelov
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko!
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBI A AN A, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
f
ZDRUŽENJE KLJUČAV. MOJSTROV V LJUBLJANI
javlja vsem tužno vest, da je danes preminul njega član, gospod
MEKINA ALOJZIJ
dolgoletni odbornik Združenja ključ, mojstrov v Ljubljani
Dragega pokojnika spremimo v ponedeljek, dne 6. marca ob 2. pop. k večnemu počitku iz hiše žalosti Čopova ulica.
Ohranimo dragemu kolegu časten spomin!
ODBOR.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. 11 LJUBLJANI
PODKCZNICE: Klert Kram Maribor Novi Sati Split Vloge obrestuje po vezane oa odpoved po 6%
Oovoiju.e kratkoi o ie kr dite • ek m r um - Eskontni.
NOtffc tfLOGE Z..AaA*0 Oin 67,000.Uu0 -

e.ce DELNIŠKA GLAVNICA DIN 30.000 000.— Vrši vse bančne posle na j ku1antneje
TISOČE ZAHVAL PREJEMA
Takoj ustavi izpauanje las, odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti. Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povaetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—•
MORANA — SPLIT.
»P«
lil

-a s
Naše izdsnie za codlnu 1939
je srčaste iz stompe
le čemo ga našim cij. mušterijama slijedečih dana besplatno razaslati.
UPOZORENJE!
Na svekoj stranici ovog kafaloga nalazi se naš znak »P«
Sil
jianini, harmoniji:
Steinway & Sons, Bliithner, Bosendorfer, Forster, HolzI, Manborg so nesporno najboljši
fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki
\LFONZ BREZNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka zposojevalnina. Tudi preigrani klavirji na
zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzika-lij in strun.
1
f
BLICITAS D, D.
ZAGRE3 — BEOGRAD vodeči ociasni zavod u državi.
a i
Občina HRASTNIK-DOL razpisuje na podlagi členov 86 do vštetega 98. zakona o državnem račuijj»On... . „ .	_______, ..Citacijo
za oddajo:
1.	Težaških in zidarskih del;
2.	tesarskih del;
3.	krovskih del;
4.	kleparskih del;
5.	mizarskih del;
6.	pleskarskih del;
7.	steklarskih del;
8.	ključavničarskih del;
9.	soboslikarskih del,
za zgradbo štiridružinske stanovanjske hiše v Hrastniku.
Licitacija se bo vršila na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 28. februarja 1939 v skrajšanem roku dne 22. marca 1939 ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Hrastniku.
Podrobni pogoji so do dneva licitacije na vpogled v obč. pisarni v Hrastniku, kjer se dobe tudi ofertalni pripomočki proti odškodnini din 50.—.
Kavcijo, ki znaša za tuzemce 5%, za inozemce pa 10% proračunske svote, je do 10. ure istega dne položiti pri občinski blagajni.
Občinski odbor si pridržuje pravico oddati dela brez ozira na Višino ponudbe.
V slučaju, da prva licitacija r.e bi uspela, se bo vršila druga ofertalna licitacija v smislu čl. 94. zakona o državnem računovodstvu v skrčenem roku 10 dni. t. j. 31. marca 1939 ob isti uri, na istem mestu in pod istimi pogoji.
OBČINA HRASTNIK-DOL, dne 1. marca 1939.
VODNE
turssb^li za vse razmere autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline
izdeluje In dobavlja
G. F. SCHNEITER.
t
ŠKOFJA LOKA	TOVARNA STROJE\
Prvovrstne refereoc«, — Zmerne cene;
OB0i030«0S0acDa0!0«0a0g0a0iicfi0
V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO
je naprodaj: Johanova hiša z gospodarskim poslopjem vred, površine cca. 1000 m2; prostor leži v središču št. Vida ob betonirani drž. cesti in tramvaju. — Pojasnila daje: Dr. KAVEC, št. Vid
nad Ljubljano.
oioioicioioioioioioioioioiaio
ki trpite na seksualni nevrasteniji odnosno
isnpotenci,
nezadostni tunKcij; spomin žlez, duševni depresiji, poskusite
K A S A
100 tablet 220 din; 50 tablet 110 din. ki so )lh mnogi zdravniki preskusili ln so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo naravnost. Poštnine ne zaračunavamo. Lekarna Mt. Rožman, Beograd. Terazlie br. 5.
Izvozna banka.
Reg S. br. 5732-1934 . ...... — ^
Klavirji
p! a n i a i
Warbinek
so prvovrstne tvalltete vredne cene krasnih Instrumentov Konkurira jo vsem znanim Inozem sklm tvrdkam. Izredne tonsfef lastnosti ib traj nosu. ki so plod dol goetne Izkušnje v tzde lavi klavirjev, preseneč«.
Izposojevanje po naj ugodnejših pogojih.
WarS>mek
tovarna klavirjev IJUBLJANA
Miklošičeva cesta št. 4
pri Frančiškanski c. .kvl.
CONTINENTAL
nesečno pc Din 200; id državne uslužbence po Din 100.—
Ivan Legat,
LJUBLJANA, Prešernova 44.
MARIBOR, Vetrinjska 30.
... dokler ga ni primerjala z Radion belo bluzo!
Vsaka žena pere na svoj način. Vendar pa se boste iudi Vi takoj prepričali o doHrih lastnostih Radsona, če primerjate navadno prano perilo s perilom, pranim s Schichtovim Radionom. Rad ion odpravi vso nesnago. Pri kuha nju v raztopini Radiona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi per:lo in na ta rcsčin temeljilo odstrani vso nesnago. Tako je Radion belina pojem popolne čistote, uspeh pranja
pa Radion belo perilo.
SCHICHT0V

H i čistejše beline od Radion beline
FUBI V DOLINI
* ¥ ISlflSlC
V enaki meri kakor sonce na visokih planinah, daje tudi »Višinsko sonce« — original Hanau — zdravilne ultra-violetne, mile in tople žarke. Ni treba več čakati na svoj dopust tega leta, pa vendar uživate na soncu Treba je samo vklopiti »Višinsko sonce« in takoj kjerkoli in kadarkoli želite, imate lahko sončno kopanje.
Ako ste bledi ln preutrujeni od dela. Vas bo »Višinsko sonce, posvežilo in koža vam bo potemnila, ako stp vznemirjeni in nervozni Vam bo »Višinsko sonce« pri-
___ neslo olajšanje ln po
mlrjenje, ako Vam zdrav Je ni zadovoljujoče. Vam bodo redna obsevanja z »Višinskim soncem« po pravila splošen počutek. Za to zadostuje vsega 3 do 5 minut za blagodej
SB3 O
liG-
no sončno Kopanje.
Poznate ilustrirano brošuro , ,Višinsko sonce"?
Priporočamo Vam. da si na. bavite to brezplačno knjižico št. 843-J na 40 straneh z 18 lepimi slikami v barvah. Zahtevajte to brošuro pri eni niže navedenih tvrdk, dobili jo boste takoj in brezplačno.
Zahtevajte, da vam neobvezno SONCE« — Original Hanau -
predvajajo »VIŠINSKO - pri:
V : -v/ \\
Z'
. Ik* :•• ,"3
JiUfUO IEG
Beog.-ad, Brankova ul. 30,
m union
J0&0OTK0 D. D.
Zagreb, Karadžlčeva St. 1. Ljubljana, Livarska ul. 6
Zahtevajte ponudbe in pogoje plačevanja.
Jugoslovensko Siemens A. B.
Beograd, Kralja Aleksandra 8 Zagreb. Bogovičeva ulica 1 Ljubljana, Tyrševa cesta la
■-> j* . v i
.».Višinsko solnce" - Original Hanau -
Prosim pošljite mi brezplačno Vašo brošuro štev. 843-J Ime:	_______
Mesto:
Ulica:	v
668B
Če boste enkrat kupili v
ROŽ A"
»V IC T O RI A«
cvetličarni boste stalno njen odjemalec, ker ima največjo izbiro krasnega cvetja, najnižje cene in res okusne aranžmaje. — Zapomnite si:
Frančiškanska 3, naspr. Uniona, tel. 31-74
HltilllMIlItlllllilllltll
iii:iiiiiimiiiiii:ii::iiiiii!iiiHitiliiiiiiiiimiiuiii>iit!iiiiiiii.':iiiiitiilllllinitUlli>l
LIG
LIT
za
tovarne |
delavnice
restavracije I
trgovine
bolnice
pisarne
Najprikladnejša tla sedanjosti!
Brezplačne ponudbe
„L I G N O L I T"
RADEČE PRI ZID. MOSTU stanovanja I
Prvovrstne reference!	t. d.	|
i m
. •nmmii»mu«MitiniH»iii»nin»uiiini«HiiiiiiitM:im"!m?inmw^
Električna centrala v Krku (otok Krk) išče za 15. ali najkasneje 31. marca t. 1. kot prvega
strojnika
samca od 28.-35. let. ki je sposoben, da vrši službo s pogonom Dieslovega motorja Leobersdorf in Ganz in da lahko tudi sam izvede eventuelno potrebna popravila. V poštev pridejo oni, ki so bili že nameščeni v slični službi. — Ponudbe z navedbo plače poslati Električni centrali na Krku.
PE
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s birojem čiščeno in čohatio.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.	™
Dobavlja se v vsaki množim ^
E. Vafila, Čakovec J/^p
Telefon stev. 5a. 60, S, i
CENE PERJA ZELO ZNI2ANE. ZAHTEVAJTE CENIT. IN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
VODI POVSOD
Zahtevajte cenik! IZDELOV. GLAS3IL
D O R J A T H JAK OB
LJUBLJANA — Frančiškanska ulica št. 3.
ITKL.
2 9 5 1
Za vsako družino i. najlepša oblačila.
? Posebno moške | obleke, trenškoti,' £ krasno perilo itd. ] I si nabavite naj- j t boljše in najceneje^ pri
Preske?,
f Sv. PETRA C. 14. JHHMMBBM
Priznano prvovrstna francoska kolesa
AIGLON
Najlažji tek. VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA Tyrševa c. 12 — dvorišče

stanovanjska hiša
na DUPLICI PRI KAMNIKU bodo prodani
NA JAVNI DRAŽBI
pri okrajnem sodišču v Kamniku, dne 31. marca 1939 ob S. uri.
Prva skupka:
mlin. opremljen z modernimi valčki, vodna naprava z vzidano turbino, žaga, garaža.
Cenilna vrednost din 398.521.—. Najmanjši ponudek din 199.260.—.
Mlin leži ob industrijskem kanalu s stalno vodo. Vodna sila sama je bila ocenjena na din 90.000.—■.
Druga skupina:
stanovanjska hiša, ocenjena na din 65.940.—, najmanjši ponudek din 32.970.—.
Tretja skupina:
vrt s površino 3.409 m2, ocenjen na 34.090.— din, najmanjši ponudek znaša din 27.727.—.
Zraven mlina je na razpolago travnik s površino 39.000.— m-, la3t Mestne hranilnice v Kamniku, ki je naprodaj v celoti ali delno, pod zelo ugodnimi pogoji.
Informacije daje odvetnik dr. ŽVOKELJ v Kamniku, tel. št. 9.
GRADBENEGA INŽENJERJA ali STAVBENIKA
oziroma tehnika s prakso sprejme gradbeno podjetje v Ljubljani, z dobro plačo po dogovoru. Prednost imajo dobri kalkulanti z dobrim nastopom v občevanju s strankami. — Službeno mesto je stalno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
»JUTRO« ZAVARUJE!
cdff
rod
nttssccbo in nec'&tcc€
jedilnega pribora, | kuhinjske posode, kadi za kopanje, cken, steklenic za ; brz© in lall.ko olje in vino. mastnih krp, keramičnih podov itd. itd.
I pranje:
s pomočjo
Brezplačni vzorci pri Vašem trgovcu
da imate obleko vedno kot novo
^ato jo pustite redno kemične čistiti ali oarvati v tovarni
JOS. REICH
Ljuhlju na
Poljanski nasip 4-6
'ralnica -» S»«W'kaln"
;Pi Afetj eou*
iLtviPUE n«/^ anoMinc .,tu* *so /AHTtVAJTE BRElPl.*«« KAT4L06
MEINEL\HER0LDfi
rvoKHHt 6t/>JB"- MARIB3Ral01
uspehov
moška pisarniška moč
s perfektnim znanjem slovenščine in srbohrvaščine, strojepisja, dober računar po možnosti s prakso. — Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod. r.Maiec«.
SPOMLADANSKO BLAGO DOSPELO!
TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ul. 15 Pol delen 6 din, krep desen 8 din itd. pri
v'.-.: -

SERIRAJ V„JUTRU" !
WP——g——
ZAHVALA ■
Ob prerani smrti našega ljubljenega soproga, dobrega očeta, dedka, brata, zeta, strica, svaka in tasta
ZORKA PRELOVCA
SKLADATELJA I. T. D.
izrekamo prisrčno zahvalo gg. zdravnikom in čč. sestram za njihov trud, čč. duhovščini in vsem društvom, ki so se udeležila pogreba s prapori, vsem korporacijam in številnemu spremstvu. Posebej še zahvala za vse krasne vence in poklonjeno cvetje, gg. govornikom za ganljive besede v slovo. Hubadovi župi za občuteno zapete žalostinke, kakor tudi za vsa sožalja.
Ma.ia zadušnica bo v Cerkvi Marijinega Oznanjenja v ponedeljek 6. marca ob 7. uri.
Žalujoča družina PREI.OVČEVA in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Povodom težke izgube, ki nas je zadela ob smrti našega nepozabnega gospoda
FRANCA TURKA
posestnika in trgovca
smo prejeli nešteto izrazov sožalja, kar nam je v težkih trenotkih v veliko uteho in se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebna zahvala onim, ki se niso ustrašili slabe poti in vremena, in ki so prihiteli iz bližnjih in daljnih krajev, kakor iz Ljubljane, Kočevja, Ribnice. Sodražice, Loškega potoka, Loške doline, Cabra, Grahovega, Cerknice, Stične, Cerkelj itd da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja številnim darovateljem krasnih vencev in cvetja, častiti duhovščini, županu in občinskim odbornikom, gasilcem, kakoi tudi sreskemu zdravniku dr. Ivancu iz Cabra, za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja našega dragega pokojnika
DRAGA PRI ČABRU, dne 3. marca 1939.
Žalujoča rodbina TURKOVA


ZAHVALA
Ko nas je za vedno zapustil dragi soprog, oče, ded, brat in stric, gospod
<JAfC€iiI
carinski inšpektor v pok.
smo bili deležni toliko izrazov sožalja. da nam je bilo v dobro-dejno tolažbo. Zato se vsem, iskreno zahvaljujemo.
Maša zadušnica bo 6. marca 1939 ob 6.30 v župni cerkvi sv. Petra.
Žalujoča družina
m*mfc0-	i-MM

Mestni pogrebu zasod UdCioj Ljubi,aoa
f
VIDA FLERfi, roj. Koch, naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Ede ter ostalega sorodstva pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, najboljši oče, brat, zet, svak iii stric, gospod
Viktor Flere
prokurist Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani
po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 4. t. m mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 6. t. m ob 4. uri pop. izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče v Štepanjo vas, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 7. t. m, ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 4. marca 1939.

Inserirajte v „ JUTRU"!

Uprava, ravnateljstvo in uradništvo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani
sporočajo tužno vest, da je danes preminul gospod
VIKTOR FLERE
prokui-Iist centrale v Ljubljani
Blagemu pokojniku, ki je bil polnih 28 let nad vse vesten in nesebičen naš sodelavec, bomo ohranili hvaležen spomin.
V LJUBLJANI, dne 4. marca 1939.
ffl-Efif.

ZAHVALA
V težkih urah neizprosne ločitve od moje ljubljene žene
ANICE HOČEVAR
sem bil deležen od najinih prijateljev in znancev iskrene tolažbe. Vsem se v svojem in v imenu svojih otrok prisrčno zahvaljujem. Prav posebno zahvalo pa sem dolžan \ elečastitemu gospodu dekanu za poslednjo tolažbo njene umirajoče duše, gospodu banov, zdravniku za skrb in nego v bolezni in vsem, ki so okinčali njeno zadnje počivališče s toliko prekrasnimi venci. Zahvaljujem se celokupnemu oficirskemu zboru z gospodom komandantom polkovnikom šaškijevicem na čelu, dragemu prijatelju senatorju dr. Marušiču, gospodu sreskemu načelniku Maršiču in vsenj drugim odličnikom ki so spremili drago pokojnico in tako iskreno sočustvovali z menoj, Srčna hvala bratom Sokolom za častno stražo ob mrtvaškem odru, za v srce segajoče žalostinke in številno spremstvo, dalje Godbenemu društvu, vsem gasilskim četam in podmladku JS ter šolski mladini Najlepša hvala sestri Veri Piklovi za ganljiv govor ob grobu in vsem, ki so s svojo navzočnostjo ali kakorkoli izkazali ljubezen in spoštovanje.
Vsem najtoplejša zahvala!
Slovesno mašo zadušnico bodo opravili v torek, 7. L m. ob 7. uri v cerkvi Sv. Pavla.
VRHNIKA, dne 5. marca 1939.
Ph. Mr. Stanko Hočevar
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko VuauL — Za Naiuono uskaruo d. d. kot uajuu uai ja t ran Jeran. — Za mseiauu del ]e odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.