SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 96Í, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 12. JANUARJA 1935 Štev. 65 VSEBINA IN POMEN RIMSKIH DOGO V O ROV Mus solini in Laval stapodpisala že pripravljene pogodbe, kijih je tudi francoska vlada že odobrila - Vzroki preokreta v italijanski zunanji politiki - Konferenca Male antante v Ljubljani tO ot Go6Pod Laval se je že vrnil v Pa-Ceremonije, pojedine, svečani sPrejemi jn prijazni govori so se vrs-v lepem redu. Zastopnika Fran-(1Je 'ri Italije sta podpisala že pripravljene govore in prav dobro razpolo-Zeri Sp je francoski zunanji minister 'rnil sPet v svojo domovino. Vladi je ,ak°j poročal o uspehih svojega poto-Xanla v Rim in kabinet ga je soglas-> 0o Pooblastil, da sme predložiti pogo-: k® Parlamentu v odobritev. Francozi so zadovoljni in se temu |ne Oioremo čutiti, saj slavijo novo j'"3«" svojih spretnih diplomatov; rftOcija je danes, bolj ko kdaj prej | Zil(lnjih letih, vodilna sila v evrop-I •1 PHitlki. dogovori pomenijo namreč f )■; )(;^ito spremembo vse povojne ita-r "larisVn ga zunanje politike, ki si je dol- jjmj a Zainan prizadevala, da bi za- ^ tl'a«coski vpliv v Evropi. Mu«» . Se še spominja gromovitih 8S°nni¡. let L- govorov iz poslednjih ' K° je - svojih obiskih v Sever-•&0s'a sv I JJi da bo Italija podpr- •t|v0jih J° ZUnanio politiko z grmenjem ' toP°v ter z brenčanjem svojih l.TI)L ' 'n kdor se še spominja, da so ¡.60f' e te besede usmerjene proti Franci i)01' je tedaj še veljala za "tradicl- - temu ).0C|a'n° nasprotnico Italije f skoro ne zdi verjetno, da so se 1- f ijani sedaj tako zelo navdušili, ko ?'h i etif« prišel obiskat Laval. In kdor spominja, kako je "duce" pri- .hlfUgni , . niak ° čnosti mirovnih pogodb, oC Se ie Proglašal za zaščitnika re- strašil s svojim "kritič- 05<' 01 l(ltOm 1935" ter proglašal Zvezo r ,f,clou v ¿a mrtvo in pokopano — ta pr¡S(!f,(| 6 v vsem njegovem velikem ob Či^itu)-- Važ«i preokret zunanje politike Ijftaj kraljevin», ki nastopa se- jj^ii,. rimskih dogovorih kot zaščit-nekdaj "krivičnih mirovnih la^Vtvtcr prisega zvestobo Pr°i že njaa(.¡f. 111 pokopani" ženevski organi- 'Ji. rti j Ker „ ugi'iltOj n' llčinka brez vzroka, ima -¡L 1,1 ducejeva "spreobrtnitev" svo- fr. v ,nne ««Joge. -njk„. ltail.ianskih kalkulacijah za ust-i5'oka držav, ki naj bi tvorile protiutež napram Franciji in njenim zaveznicam, je bila Nemčija nad vse lahka zadeva, pa so radi tega pozdravili Hitlerjevo zmago z velikim nav-zdušenjem. To navzdušenje se je pa brž poleglo, ko so Nemci vrgli svoje oko na Avstrijo in so se v Rimu u-strašili, da utegne Italija doživeti veliko neprijetnost: postati soseda Velike Nemčije, ki bi prej ali slej smatrala za svojo dolžnost, da osvobodi tudi Italiji priključene tirolske Nemce ter bi sčasoma začela siliti proti Trstu, ki bi bilo naravno izhodišče južnega dela velike nemške države na Jadran in Sredozemsko morje. Ta nevarnost, ki je Mussolini ni mogel odstraniti tekom svojega beneškega razgovora s Hitlerjem, je prekrižala vse račune. Italijansko-nem-ško prijateljstvo se je, skoro čez noč, spremenilo v mržnjo, medsebojne grožnje in jezno zmerjanje po časnikih. Iz italijanskih kalkulacij je tako izpadla najvažnejša postavka in računi se niso več skladali. Francija je izkoristila ugodno priliko ter je Mussoliniju ponudila prst. V Rimu so brž iztegnili roko. Začel se je pripravljati sporazum, ki se je sedaj dosegel. Kakor smo že zadnjič pisali, pogajanja niso bila baš lahka, ker so Italijani skušali iztisniti za svoje prijateljstvo čim višjo ceno. Šlo se jim je pred vsem za vpliv v Srednji Evropi, a baš v tem vprašanju niso hoteli Francozi popuščati. Laval je s spretno gesto, zlomil obotavljanje rifnskilf gospodov. Izjavil je, da se mu v Rim ne mudi ter je Obenem baje naročil francoskemu poslaniku pri italijanski vladi, naj vpra ša Mussolinija, kako bi se mu zdelo, če bi se po plebiscitu v Posaarju polastilo nacijevcev takšno navdušenje, da bi jo mahnili še v Avstrijo ter s tem udejstvili vsaj prvi del svojih ve-likonemških sanj. To je pomagalo. V Rimu so brž postali popustljivi; mudilo se jim je, da se s Francijo domenijo še pred 14. januarja. V čem obstoja rimski dogovor? V Afriki je Francija odstopila Italiji. od svoje ekvatorialne posesti, 114.000 kvadratnih km zemlje, v svoji pretežni večini puščavnate, ki se priključi Libiji; od Somalije je odstopila ozek pas obrežja ob prelivu Bab el Mandeb ter otok Doumarran, ki se priključita italijanski Eritreji. Poleg tega bodo Francozi prepustili italijanskemu kapitalu del akcij železnice, ki gre iz Džibutija v glavno mesto Abesinije. V Tunisu bodo smatrali vse otroke italijanskih staršev, ki se bodo rodili do 1965, za italijanske državljane, ki bodo pa smeli optirati za francosko državljanstvo, ko postanejo polnoletni. Do 28. marca 1955 bo francoska vlada skrbela za italijanske šole v Tunisu, po tem dnevu pa bodo smele še nadalje obstojati le kot zasebne šole. Italijani, ki bodo pred 1945 izvrševali kakšen svoboden poklic v Tu nisu, bodo do svoje smrti smeli ohraniti pravico do njegovega nadaljnjega neoviranega izvrševanja. Za te ugodnosti v Afriki, se je morala. Italija*obvezati, da ne naredi v Evropi nobenega koraka brez francoske vednosti. Italija in Francija sta sklenili pred lagati celi vrati držav (med njimi tudi Nemčiji in državam Male antante) sklenitev pogodbe, s katero se medsebojno obvežejo, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve drugih dr- Rooseveltovi načrti Roosevelt je poslal kongresu poslanico, v kateri razlaga nadaljnji program svoje vlade. Pravi, da je glavna skrb mož, -katerim je poverjena usoda Zedinjenih držav ta, da si prizadevajo čim prej ojmoviti blagostanje. Boj proti brezposelnosti se mora nadaljevati, a ne kakor doslej z dajanjem podpor, marveč s tem, da Se nezaposlenim državljanom nudi delo pri velikih javnih delih. V. to svrho je predvidevan v novem proračunu izdatek od 4 milijard dolarjev. Socialni položaj ljudstva hoče Roosevelt izboljšati tudi z uvedbo splošnega zavarovanja proti brezposelnosti, z uvedbo penzije za stara leta ter z zaščito materinstva. žav ter da ne bodo podpirale nobene akcije, ki bi bila usmerjena proti teritorialni in socialni integriteti ali pa proti režimu katerekoli druge pogodbene stranke. Ta dogovor bo podpisala, zlepa ali zgrda,tudi Madžarska, ki se bo morala s tem odpovedati vsem svojim dosedanjim revizionistič-nim mahinacijam. Tudi glede Avstrije Italija nima prostih rok, marveč se mora posvetovati s Francijo in drugimi prizadetimi državami glede skupnega nastopa, a ko bi neodvisnosti avstrijske republike grozila kakšna nevarnost. Vsi dogovori so strogo v okviru Zveze narodov. G. Jevtič snuje novo stranko Iz Beograda poročajo, da namerava sedanji ministrski predsednik B. Jevtič ustanoviti novo stranko, ki bi se nazivala "Jugoslovenska državljan ska stranka" in ki bi zbrala v svojih vrstah zastopnike vseh treh plemen, torej Srbe, Hrvate in Slovence. G. Jevtič je baje že načel pogajanja z nekaterimi politiki in po dosedanjih vesteh je verjetno, da bosta v tej novi politični organizaciji sodelovala tudi dr. Anton Korošec, bivši vodja nekdanje Slovenske ljudske stranke, ter dr. M. Spaho, voditelj Muslimanov. Zastopniki Ilrjvatjov in srbskih radikalov se menda še niso izrazili glede Jevtičevega načdta. Ta načrt temelji na zamisli pok. kralja Aleksandra in gen Živkoviča, ki sta želela, naj bi se ustanovili dve močni stranki v državi: močnejša bi vladala, druga pa bi izvajala, kot opozicija, potrebno kontrolo. Za razvoj Jugoslavije bi bila takšna rešitev velikega pomena, ker bi se narodove sile ne cepile v nebroj strank in strančič, kakor pred leti, marveč bi bile združene v dveh velikih taborih. i onferenca ríale antante "Ha . Kan antanta je včeraj določila svo napram rimskim dogovo- jj¡ ' 1 v petek v Ljubljani na posebni . __ . .. „ .. P8o 0riferenci. Ker izide naš list prej "' v Í1/,l)íereru'e, bomo o njih poročali ei te llJ mogoče doznati za zaključke ''' K' ra | k ednji številki. 1 %eč- fia in Titulescu odpotujeta v Že , lij^ ' Jugoslovanski ministrski predsed pl)jL Pojde prej v Beograd, odko-«Premija, kiTeza namestnika 11 jir11 h V ^Vico' Na sedanjem zaseda-'' il^j. ° Zveza narodov razpravljala .' tudi 0 preiskavi, ki jo je mo-' .'^JNstZVrŠiti Madžarska med svojimi S' l¡í "^t"1' V ZVCÍ''Í L marseiHeskim a- 0,1 f>*oh0t)a' V evetu i« vzbudilo veliko gjj i i °rno Noj.¡ St dejstvo, da se zasedanja u-"if^.^di knez Pavle, neposredni za 5i¡ Jn izvrševalec vladarske ob-jugoslovanski kraljevini. Ta b° nekaJ novega v zgodovini e meddržavne organizacije. nesreča v rudniku V rudniku Trepci, kjer kopljejo ci-nek, se je dogodila težka nesreča. U-trgal se je velik plaz zemlje, rude in kamenja ter pokopal več delavcev. Pet. jih je izgubilo življenje, šest pa Jih je bilo ranjenih. K ljudskemu glasovanju V "Pasaarju.ki se jc deloma že pričelo te dni, a se dovrši v ponedeljek: Gen Visconti Prasca, poveljnik italijanskih Bet, ki so tudi prišle skrbet za mir in red pri plebiscitu. pravoslavni božič V Jugoslaviji so v ponedeljek praznovali pravoslavni božič. V nedeljo, na božični večer, je mladi kralj Peter II. prvi krat uradno nastopil kot načelnik vladne hiše Karagjorgjevi-čev, ko je sprejel delegacijo kraljevske garde, ki se mu je prišla poklonit po starem srbskem običaju ter mu pri nesla liakljo in daril za božično drevesce. proces proti ugrabitvi lindberghovega sinčka Proces, ki se vrši v Flemingtonu proti B. Rihardu Hauptmannu, kateri je obdolžen, da je ugrabil in umoril Lindberghovega sinčka, vzbuja po zornost ne samo v Severni Ameriki, marveč tudi po vsem svetu. Obtožencu huda prede, ker je mnogo dokazov in okoliščin, ki govore proti njemu. Največ senzacije je vzbudilo zasliševanje dr. Condona, ki je v obtoženci spoznal človeka, kateremu je na pokopališču izročil odkupinino^ Con-don je posredoval, kakor znano, med ugrabiteljem in Lindberghom. Vsi bankovci, izročeni ob tisti priliki, so bili zaznamovani in Hauptmannu so prišli na sled baš ker je te bankovce razpečaval; prijeli so ga ter pri hišni preiskavi našli še večjo množino za-znamenovanega denarja. Mož se izgovarja, da je denar dobil od nekega svojega rojaka, ki je lani umrl v Nem čiji. Sorodnike tega Nemca so šli a meriški detektivi iskat v Nemčijo ter so jih povabili, naj pridejo pričat na proces; štirje so se že vkrcali na par-nik, ki jih pelje proti New Yorku. Rubel - svojevrstna valuta (Konec) Vkljub tem razlikam v plačah, so vsi vsak dan siti — profesorji, ravnatelji tovaren, delavci, tajnice — nosijo čedno perilo in obleko, ce;e člevlje ■in tople suknje... Prosti trg s svojimi okrašenimi in razsvestljeninii izložbenimi okni je namreč samo eden izmed načinov razpečavania blaga. Kdorkoli ima poklic, je član organizacije in kupi v "Insnapu" (konsum-ni prodajalni) en par črevljev fca 'kakšnih 30 rublov; kilo kruha za pol rubia; kilo prešanega kav ijarja «a šest; onih dvajset cigaret, ki so mene stale tri ruble, pa za enega — blago stane več ali manj in se cene ravnajo po spretnosti, sreči in iznajdljivosti vodstvo konsunme prodajalne. Človek kosi in večerja doma ali pa v tovarni (nekatera združenja imajo celo lastne restavracije) in plača za toplo in dobro kosilo od enega rubia do pet rublov. To se pravi: "plača" prav za 'prav ne, marveč mu na plačlni dan pridržijo toliko, kolikor je zajedel, za pil, potrošil v nakupovanju in v stanarini. Ker že govorimo o stanarini, sem se spomnil na stanovanje. To je nekaj zelo zanimivega! Koliko more potrošiti za stanovanje umstveni delavec, ki zasluži morda 300 rublov? Ru-'bel, ki je bil na ulici zlato, pozneje pa je sličil franku, postane sedaj povsem zagoneten. Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, kopalnico, balkonom, spravico uporabe vrta ter igrišča za otroke, stane mesečno šestdeset rublov, ali dvesto ali pa samo trideset — najemnina se ravna po na-jemnikovi plač;. Po stanarini sploh nihče ne vprašuje, glavna stvar je, da stanovanje dobi?;. Tovarniški delavec ima stanovanje, ker je njegova tovarna zgradila cel okraj s tisoči takšnih stanovanj, znan pesnik, ki več zasluži nego inženeri; in specialisti, ga morda nima, marveč plačuje dvaj set rublov za sobo v palači, katero so preuredili v stanovanjsko kisarno; v vrsti mora čakati, ko se mu mudi tja, kamor še cesarji peš gredo, zjutraj pa čaka po cele tri ure, preden je kopalnica prosta, in povrh vsega ga še slikajo in opevajo na zidovih kot velikega sitnežaker je nepotrpežljivo trkal na vrata kopalnice. Pojutrišnjem ali pa prihodnje leto, ko se zgradi nova stanovanjska hiša za pisatelje, bo za isto ceno dobil tri sobe, opremljene z najbolj modernimi udobnostmi. Njegovi rubli nimajo pri tem prav nobene vloge. Če bi mi pa kdo .danes tu, v Pragi, ponudil za en satu lastnoročni podpis 'milijon rublov, bi se mu jaz smejal. Izven Rusije je rubel samo papir; po zakonu je prepovedano nositi ga preko meje in v tujini nima nobene vrednosti; noben evropski skopuh ga ne pogleda. Moji čitatelji pa gotovo še računa-vajo v rublilt in ugotavljajo, da so cene, v primeru z dohodki, strašno visoke. Nepredvidevani izdatki, bolez ni, otroci, potovanja, zabave muzika, gledališče, knjiga — ali je za vse to prostora v proračunu? Rubel dragi moji, ni deviza, marveč samo pojin, ki ga ni mogoče meriti z evropskimi merili. Ako pričakuje žena porastek v družini, ji dajo osem tednov dopusta s polno plačo (99,9 od sto vseh delazmožnih žensk je zaposlenih). — Dopust, zdravnika, babico 'plača tovarna ali pa zadruga, skratka: delodajalec, ki prav tako plača zdravnika, bolnišnico in lekarno, ako kdo zboli. Potovanje, bivanje v "sanatori-ju", kakor imenujejo letovišča ob o-balah, otroški vrtec, šola, vSe to je del plače. Vsi dijaki brez izjeme, prejemajo štipendijo. Pri nešteto mnogih vsakodnevnih potrebščinah Rus ne govori o rublu, dasi ga je zaslužil in ga po- NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dažele 2.50 USA-Dolarj«v. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH RAZNE VESTI 94,467.000 ton žita so pridelali tekom zadnje letine po vsem svetu; všteta ni ruska proizvodnja, glede katero mednarodne uradne statistike ne navajajo podatkov, a je iz ruskih poročil razvidno, da je bila zelo zadovoljiva. 6-nadstropna hiša se je zrušila v Milanu, ko so jo dokončavali in je bilo pri delu zaposlenih okrog 50 zidarjev. Deset delavcev se ni utegnilo rešiti, dasi so jih razpoke opozorile na nevarnost. Poginili so med ruševinami, dočim so bili drugi njihovi tovariši ranjeni. Arhitekta, ki je izdelal načrte, so aretirali, gradbenike pa išče policija. Von Ribbentrop, kateri je V Hitlerjevem imenu Iskal v Parizu .in Londonu stike z vplivnimi osebnostmi za zbli-žanje med Nemčijo ter Francijo in Anglijo O finančni politiki bodo v kratkem glasovali v Švici. Ljudstvo naj odloči, ali naj se vrednost franka zniža ali ne. Pismeno zahtevo, naj se to glasovanje izvrši, je podpisalo 335.000 oseb. Švico je začela vsak dan bolj pritiskati kriza; izvoz je močno padel in ga bo mogoče dvigniti le, ako se znižajo proizvodni stroški (t. j. pred vsem pla če), a!i pa ako se zniža vrednost fran ka. Za prvo rešitev so konservativci, za drugo pa nekateri industrijalci in socialistične organizacije. Dva znana urugvajska letalca, Bo-tto in Pradere, sta zgubila življenje v soboto v montevidejskem zalivu, ko je njuno letalo padlo v vodo radi nekega nedostatka pri motorju. Japonska konkurenca povzroča vedno večje skrbi severnoameriškim industrijalcem in izvoznikom. Japonci izpodrivajo konkurente z izredno nizkimi cenami, po katerih ponujajo svoje blago, ker jih proizvodnja stane mnogo manj, nego industrijalce drugih držav; njihovi delavci se namreč zadovoljijo z naravnost neverjetno nizkimi plačami: specializirani delavci imajo na Japonskem dnevno komaj 20 centov zlate dolarske vrednosti. Posebna občutna je japonska konkurenca v tkaninah na Filipinah, Kitbi ter v Srednji in Južni Ameriki. Novi sovjetski poslanik pri italijanski vladi je prispel, pretekle dni v Rim. Imenuje se Boris Stein. & * * * * * 'trosil; rubel postane v takšnih slučajih neviden. Na podlagi zapisanega se bo morda komu zdelo, kakor da v Rusiji nimajo nobenih skrbi; o tem pa ni govora in ne more biti govora. Jaz samo primerjam rubel z valutami kapitalističnih držav in ugotavljam, da jih ni mogoče vzporejati. V Rusiji ni dneva, ki bi bil podoben drugemu. Danes sem uvedel, da bodo s 1. decembra zvišali vse plače za 10 od sto, cene pa da znižajo za 8 od sto! O tem ni nihče govoril, ko sem se pred tremi tedni od tam poslavljal. Govorili pa so, da se bodo cene na prostem trgu prilagodile cenam "Insapa" in ta proces se prav gotovo prične v kratkem. Potem pa ne odgovarja več dejstvom nobena beseda, ki sem jo povedal, in prav gotovo ne nobena številka. Stran 2 NOVI LIST vV> C^A^AVi ARGENTINSKE VESTI J r/. Ustreljen, ker je ; umoril majorja V sredo popoldne je bil ustreljen v vojašnici 18. pehotnega polka podčastnik Lui/. L. Paz, katerega je vojno sodišče obsojilo na smrt, ker je v istem mestu umoril poveljnika svojega bataljona majorja Sabello. Major je bil Pazu prisodil 15 dni za pora radi nekega prestopka. Mladega vojaka je ta kazen zelo razburila in še bolj mu je razvnelo kri, ko je videl da je major gluh za njegova opravičila. Kei; drugače s svojim poveljnikom ni mogel govoriti, je Paz šel v oficirski krožek ter tam izjavil službujočemu vojaku, da ima nekaj nujnega sporočiti majorju Sabelli. Major ga ni hotel sprejeti, marveč je Paz v predsobi slišal, kako je Sabella, ki ee je nahajal v jedilnici, ukazal nekemu porččniku, naj podčastnika takoj odvede v arest. Pazu je zavrela kri. Odprl je vrata, stopil v jedilnico, izvlekel samokres ter ga več krat sprožil proti majorju, ki se je zgrudil mrtev na tla. Morilec je skušal zbežati, a so ga prijeli. Kakor že rečeno, ga je vojno sodiš-čt obsodilo na smrt. Obsodbo je potrdil predsednik republike in v sredo se je izvršila. Ustrelitvi sta prisostvo vali dve stotniji, izvršilo pa jo je o-sem vojakov. Paz se je do zadnjega trenutka vedel mirno ter si ni pustil zvezati oči. Listi poročajo, da je tik pred usmrtivijo na vso moč zavpil: "Viva Dios y mi patria". Kot poslednjo željo je izrazil naj bi njegovo trup lo položili v skupen grob z zemeljskimi ostanki njegovih staršev. Prebivalstvo Santiaga del Estero je bilo zadnje dni pred izvršitvijo smrtne dbsodbe zelo razburjeno. Velika množica se je bila zbrala v okolici vojašnice in ko so odjeknili streli, je nastala, zmeda. Mnoge ženske so se onesvestile. Množica je krenila po mestnih ulicah, napadla uredništvo časnika "El Liberal", sedež tamošnie ujedinjene radikalske stranke, več tr govin in tudi škofijski dvorec. Razburjena množica je krenila tudi proti elektriški centrali z namenom, da jo naskoči, tu pa so jo zadržali streli. Šele proti večeru se je policiji posrečilo vzpostaviti red. Protest proti davkom Podjetja, ki imajo v San Juanu v svojih rokali vse kinematografe, so sklenila zapreti vse dvorane, kjer so se predvajali filmi, ker se jim zde pri stojbine, ki jih pobira občina, previsoke. Intendant pa je nasprotnega mnenja in pravi, da ne namerava odnehati. Zlato v La Rioja Iz Chileciteja poročajo, da so z u-spehom začeli pridobivati zlato v dolinah Angula, teeverno od Ville Fama time, dalje v Los Corrales, v prostrani dolini Vichingasta ter južno od mesta Chilecita. Potrdile so se s tem stare govorice, ki so zatrjevale, do so omenjeni kraji zelo bogati na tej dragoceni kovini. Zlato pridobivajo z izpiranjem peska. V Los Corrales je že začela delovati družba, ki razpolaga s 40 milijoni pesov kapitala; v rudnikih pri La Mariposi pridobivajo po 7 gr zlata iz vsake tone. Družba bo svoj delokrog še razširila in brezposelni delavci upajo, da bodo tako prišli do zaslužka. Hiše za rosarijske delavce Družba "La Vivienda del Trabajador" v Rosariju je spet začela s propagando za prodajo hiš, ki jih je zgra dila pred več leti v okrajih Parque Independencia, Azcuenaga in Sarmiento za delavce in uradnike. Hiše pro daja na obroke, ki jih je sedaj znižala, sporazumno z mestno upravo, ta-ko-le: za hiše z dvema sobama, kuhinjo in kopalnico mora kupec plačevati mesečno 45.80 do 49.09 pesov; za tri sobe 58.52 do 66.03, za hiše s štirimi sobami 80.30 do 84.89, s petimi sobami pa 105 do 116.68. Kupci morajo plačati prvi obrok v najprej ter položiti kot jamstvo tri cd sto od kupne cene. Do leta 1945 so te hiše oproščene direktnih in mestnih davkov. Novi notranji davki V ponedeljek, 7. t., m., je stopil v veljavo zakon štev. 12.148, ki na novo ureja notranje davke. Ti davke nanašajo na vse tobačne izdelke, žigice, vžigalnike, pivo, plašče za pnevmatiko, parfumerijske izdelke, alkoholne pijače, alkohol, mineralno vodo in eks trakte. Proizvajalci so morali z omenjenim dnem začeti uporabljati že no ve koleko, ker so se dotedanji razveljavili. Koliko potroši delavska dru- v • O zina ! Temu vprašanju hoče najti točen odgovor Državno delovno oddelenje. Izbralo je v to svrho nekaj delavskih družin, ki imajo vsaka po tri otroke izpod 14 let; vsaka družina je dobila posebno knjigo, v katero bo zkozi vse leto zapisovala vse izdatke za prehrano, stanovanje, obleko, obutev in vse drugo stroške. Tako bodo koncem leta ugotovili, koliko porabi povprečno takšna družina za svoje vzdrževanje. TEODQLINDO RODRIGUEZ VALERIJ GODINA Mozaiki vseh vrst — Imitecije marmorja — Zastopstvo cementa "San Martin" Konstrukcije, preuredbe in popravila zgradb. — Zdravstvene in elektriške naprave Gradbeni material AÑASCO 2763 .UT.59 Paternal 1925 Odbor Jugoslovanske Izseljenske zaščite Upravni odbor Jugoslovanske Izseljenske zaščite nam sporoča, da se je 29. decembra 1934 vršii v prostorih Jugoslovanskega kluba ustanovni občni zbor te organizacije ter da je bil ob tej priliki izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Viktor Sulčič, arhitekt. Podpredsednik: Nikola Dabinovič, kapetan. Tajnik: Dr. Kosta Veljanovid, zdrav nik. Blagajnik: Avgust Gobič, gradbenik. Odborniki: prof. Baríul Fontana, trgovec Jovan Ostoič-Toškovič, bančni uradnik Anton Grego ter gradbenik Anton Smoje. Dan, kdaj bo udruženje začelo s svojim delovanjem in kje bodo uradi izs. zaščite, bo odbor pravočasno sporočil. Jugoslovanska izseljenska javnost bo gotovo sprejela z zadoščenjem na znanje vest, da bo v kratkem začela poslovati tako potrebna ustanova, ka kršna je Izseljenska (zaščita, in to tem bolj, ker smemo biti prepričani, da je bila ta krat organizirana na trdnih temeljih. Novemu odboru želimo kar največ uspeha v njegovem težkem in nesebičnem delu v prid na šim brezposelnim in bednim izseljencem! VRTNA ZABAVA Pri rojaku Fr. Kurinčiču bo Jutri popoldne vrtna Nabava. 'Svira kvartet. Pridite! Predavanje Predavanje ki se je imelo vršiti jutri v "Taboru", je bilo odgodeno, ker je predavatelj zadržan. Vršilo se bo 27. januarja. Piknik Izseljensko društvo "Tabor" javlja, da póredi v nedeljo, 20. t. m., izlet v San Isidro. Najelo je v to svrho izletniški prostor (recreo) "El Corsario", oddaljen dve kradri od postaje F. C. C. A. Odbor vabi na udeležbo vse rojake, ki žele preživeti nedeljo v prosti naravi. Štorklja V družini rojaka Leopolda Lojka je bil v soboto zvečer vesel dogodek: štorklja je prišla v obiske. Gospa Ma rija roj. Berginc, je povila čvnstega fantka ter s tem razveselila moža in sorodnike, med katere spada tudi naš buenosaireški "učitelj Šviligoj", ki se z velikim veseljem uživlja v zanj doslej popolnoma novo vlogo mladega strička. Srečni materi in očetu naše čestitke in voščilo, naj bi jima potomček rastel, se krepil in razvijal v vedno več je veselje in zadoščenje! IZ CORDOBE Na Silvestrovem večeru "Iskre" 1 Vklub slabemu vremenu sem se bil odpravil na Silvestrov večer naših Vrlih "Iskrašev", skupno z nekaterimi prijatelji. Ko smo prišli do cilja, |je bilo navzočnih. le malo udeležencev in povrh vsega je bila še dvorana v temi. Povprašal sem in izvedel, da je po neprevidnosti nastal (kratki stik; z lojevimi svečami v rokah, so hiteli nekateri člani društva sem pa tja po dvorani ter svetili drugim, iki so si bili zavihali rokave ter marljivo delali in popravljali. Črez nekaj čqsa so žarnice spet zagorele in v^ dvorani je spet začelo veselo vrvrerije in pri pravljanje za nastop. Manjkalo je le nekaj minut do 10. ure, ko se je pričel izvajati program. Prvi krat, odkar obstojajo izseljenska društva v naši tukajšnji naselbini, je nastopil mešan zbor s pesmijo "Oj planine!" Za mlad zbor je ta pesem še precej težka, kar se je tudi pri izvajanju pokazalo. Ker je bila prenizko prijeta, basisti niso prišli do veljave tako, kot bi morali. Sledil je moški oktet, ki je zapel "Oj Triglav!"; občinstvo je znalo ceniti dobro voljo pevcev, pa jih je nagradilo z obilim priznanjem. V kupletu "Učeni Mihec" je predVajatelj, v fraku in s kitaro v rokah, brenkljal in pel svojo učenost. Nastop Mihca je bil dober, le izgovarjava ni bila dovolj razločna in zato kuplet ni žel onega uspeha, ki bi ga bil sicer imel. Pri solospevih in ku-pletih mora biti izgovarjava posebno razločna. Sledila je burka "Mutasti muzi-kant", enodejanka, v kateri so nastopili sami stari in izkušeni pionirji tukajšnjega našega odra; izjemo je tvorila le Mara, ki je doslej še nisem videl na odru; kljub temu pa je nastopila s takšno sigurnostjo, .bodisi v mimiki kot v izgovarjavi, da bi bila lahko marsikateri stari igralki za Vzgled. Škoda, da pri moških vlogah šminkanje ni bilo pravilno. Igralci so želi obilo priznanja ne samo od naših izseljencev, marveč tudi od pripadnikov drugih narodov, ki našega Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. VOJAŠKA MOČ RUSIJE Francoski vojaški časopis "La Fran ce Militaire" je pred kratkim priobčil znamenite podatke o rdeči armadi. Pri tem se je pisec skliceval tudi na članek Leva Trockega v poljskem časopisju. Po teh podatkih ima sovjetska armada vsako leto 1,300,000 novincev, od katerih jih 900.000 odbe ro za aktivno armado. Aktivna armada bi takoj oh izbruhu vojne štela 3,000,000 bajonetov (pešcev), 100,000 sabelj (konjenikov), 10,000 topov. Reserve pa so ogromne ter znašajo najmanj 18,000,000 mož vojaško izurjenega moštva. Seveda njihova izurjenost ni vedno enaka. Francoski časopis ugotavlja, da ti podatki približno soglašajo s podatki, katere je v poljskem časopisu priob čil poljski general Sikarski. Poleg teh milijonov mož ima Sovjetska Rusija še 70 oklopnih vlakov, 300 tankov in 10 polkov za vojskovanje s kemičnimi sredstvi. Pri navajanju številk ruskega letalstva navaja list podatke poveljnika japonskih vojnih sil, ki je pred časom trdil, da imajo sovjeti nad 2500 letal, katera so razdeljena v 200 jat. Toda londonska "Times" ¡e te dni prinesla iz Tokia zanimivo vest, da je japonslko vojno ministrstvo v 10,000 izvodili razširilo letak, kateri podaja osebno mnenje japonskega vojniega ministra Hajašija. Ta letak japonskih vojaških krogov trdi, da ima Rusija danes že šest tisoč letal, ki ¿o Japonski najbolj nevarna. lir * * * ¿t * jezika ne razumejo in ki so se morali zadovoljiti samo z mimiko, v Točno o polnoči je stopila na oder naša stara, a po letih mlada dekla-matorka Vila in deklamirala pesem: "Voščilo k novemu letu". Njen posrečeni nastop in čista izgovarjava sta kar očarala navzočne, ki so jo pohvalili z gromovitim ploskanjem. Omeniti moram, da je tudi tambu-raški odsek častno vršil svojo nalogo, čeprav je prvič nastopil pred našo javnostjo. Posebno naše izseljence je njihovo sviranje navdušilo. Po več letih smo spet slišali naše domače valčke in poskočne polke. Človeku se je zdelo, da se nahaja tam daleč, daleč, onstran velike luže in ne v tuji deželi. Udeležencev je bilo mnogo in prav gotovo bi bila udeležba še večja, da ni ves poldan in skoro do polnoči Škropil vprav zimski dež. Med udeleženci sem opazil lepo število naših rojakov in bratov Hrvatov, ki so prihiteli daleč iz pokrajine, da se udeležijo lepe prireditve naših kulturnih delavk in delavcev. Bili so iz Rio III., iz Dumesnila, Alte Gracie, Malague-ne in iz drugih krajev, ki jim ne vem imena, skratka: zastopani so bili naši izseljenci iz skoro vse province. In še nekaj: ves čas je bil v dvorani lep mir in red, dasi je bilo na prireditvi zastopanih nič manj ko pet različnih narodov. Solnce je s svojimi blagodejnimi ^arki že posijalo v dvorano, ko smo se zadnji udeleženci poslovili od vrlih društvenikov v upanju, da nas kmalu spet razvesele s kakšno lepo prireditvijo. Moja dolžnost je, da na tem mestu čestitam vrlemu odbiru in celokupnemu članstvu "fskre", ki stopa po pravilno začrtani poti naše izseljenske delavske prosvete in- solidarnosti vsega našega delavstva. Do veselega svidenja na drugi prireditvi ! Udeleženec. r Cenjenim slovenskim rojakom se priporoča BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPEUN" 25 de MAYO 722 U. T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči ODPRTO PODNEVI IN PONOČI Pivo iz sodov in v steklenicah — Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjavanje denarja po vsakodnevnem tečaju DARUJEM povečano sliko v barvah za vlakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires Volitve so imeli pred nedavnim v In diji. Slika kaie skupino vililcev mestno hišo v Delhiju PODRŽAJA SO IZROČILI Bivšega jugoslovanskega stotnika Podržaja, ki so ga bili aretirali na Dunaju, so avstrijske oblasti končno izročile Severni Ameriki. Podržaja vkrcajo 15. t. m. v Genovi na parnik, ki ga bo peljal v Ameriko, kjer se bo moral mož zagovarjati zaradi dvoj-ženstva. Obenem bodo skušali tudi u-gotoviti, ali ni kaj v zvezi s še nepojasnjeno usodo njegove druge žene ge. Tugversonove, o kateri že dolgo ni nobenega sledu ter zato domnevajo, da ie bila umorjena. HUD POTRES NA TURŠ KEM Hud potres, kakršnega ne pomnijo v novejšem času, so imeli pretekle dni na Turškem. Potres je močno razdejal celo vrsto vasi okrog Marmar-skega morja, povzročil je veliko materialno škodo, pa Uudi mnogo človeških žrtev. Lažje potresne sunke so imeli tudi na Bolgarskem, Grškem in drugod. Radi pomanjkanja deviz je brazilj-ska vlada naletela na velike težkoče pri izvrševanju svojih obveznosti napram tujim upnikom, katerim mora plafevati obreisti in amortizacijske obroke posojil. Vlada je poslala v Se verno Ameriko in v Evropo posebno delegacijo, ki naj bi od upnikov dosegla plačilne olajšave. IZJAVE NOVE JUGOSLOVANSKE VLADE V četrtek, 3. t. m., se je s svečano sejo otvorilo novo zasedanje narodne skupščine. Ministrski predsednik je na seji prečital deklaracijo nove vla de. Povedal je, da bo politika novega kabineta slonela na načelu narodnega edinstva. Naglašal je tudi, da sme narod popolnoma zaupati v svojo močno in dobro izurjeno vojsko, ki bo vedno znala čuvati državo in varovati ugled jugoslovanskega naroda. PARAGVAJSKE ZMAGÉ Paragvajska vojska je že začela P dirati v gorato ozemlje Bolivije. P' tekle dni je zasedla utrdbo Capitf do in je radi tega močno omajan f .ložaj glavnega bolivijskega opori-Villamontes. Bolivijci, po svoji s" navadi, trde, da ni res, da bi bili bili Capirendo. DROBNE VEST Nov podmorski čoln, kateremu dali ime "Glauco", so splovili v í:¡ žiški ladjedelnici. Dolg je 70 meti* širok pa 7.20. Eksplozija je nastala v neki b<> rajski prodajalnici igrač in umeten ognjev, in sicer po neprevidnosti | ke klijentinje, ki je nekam dregU' s svojim zabojem. Štiri osebe so i^ bile življenje in kakšnih 20 jih je ! lo ranjenih. Eksplozija je povzro'1 tudi požar, ki je uničil poslopje, j- 400-letnico ustanovitve Lime, i?" nega mesta Peruja, so začeli profi'8' jati preteklo nedeljo. Proslave ^ trajale do konca meseca in za to P liko prišle v Limo posebne delegó1 iz vseh ameriških republik. Skupina vstašev, pripadajočih kozvani apristovski stranki, je n8P dla v Cajamarki, v Peruju, vojaŠl» civilne garde ter jo zavzela. Prišle f so čete, ki so upornike pregnale-; bojih je padlo več oseb. Vlaka sta se trčila na železni proti južno ód Leningrada. Izmed F; tnikov jih je bilo 16 ubitih, 67 pa 'f njenih. Strojevodjo in nekatere dr^ železniške uslužbence so oblasti ar tirale. K R 0 J A Č N IC' "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega bil po zmernih cenah. Pridite in prepih te se! Velike olajšave pri plačeval' Franc Melinc Baunos 187 (vogal Paz Sold^ Bs. Aires — U.T.59 Paternal ? [^'^q^s-i.^ - ■íiiiiaBMMBMnir^^K _ I......lUlllllllllllllMllfflfl* Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE E ZDRAVNIKE IN NAJMODER-NASI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE ) UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VEL J ANO VIČ 1 NASA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO g OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. ....................................................................................................................................................f ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles ..........m............................................................... ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 ***************************. VESTI S PRIMORSKEGA * * * * | Dra. Dora Samojlovich de * Zobozdravnika Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirani v vseh ženskih boleznih. Govorimo Jugoslovanske Jezike in sprejemamo od. 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Šempaska hranilnica dobila komisarja Gospodarske ustanove našega primorskega ljudstva, ki so se tako lepo množile in napredovale, propadajo druga za drugo. Od številnih hranilnic so ostale le še nekatere, ki so ee izognile gospodarskemu polomu ter prisilni likvidaciji, pa prehajajo sedaj v fašistične roke. V zadnjem času je dobila fašističnega komisailja Hranilnica in posojilnica v Šempasu, pa je tako tudi ona zapisana propadu. Troje aretacij Politične oblasti so v novembru a-retirali gostilničarja M. Princa iz Vipavske doline in njegovega oskrbnika. Omenjeni gospodar je imel dva hlapca, katerima je odpovedal službo. Hlapca sta se maščevala s tem, da sta Princu poškodovala vinogran ter nesla razne neresnične vesti na uho goriški kvesturi, ki je takoj odredila aretacijo. Oskrbnika so takoj izpustili, gostilničar pa je še zaprt. Pozneje so prijeli še hlapca, ker sta poškodovala trte. Vljudnost italijanskih železničarjev V nedeljo dne 25 novembra sta se dva dijaka peljala z vlakom iz Reke domov. Fanta sta se mirno razgova-rjala seveda v slovenščini. Mimo je prišel sprevodnik, zavpil nad dijakoma in prisolil enemu krepko klofuto rekoč: "Parla italijano, perché qui ti portano ferrovie italiane!" (govori i-talijanski, ker tu se voziš v italijanskem vlaku). Naš otrok, naš dijak ne bi smel govoriti v materinem jeziku zato, ker se vozi v Italijanskem vlaku! postopajo li sprevodniki italijanskih vlakov tudi s tujci na ta način, zlasti z letoviščarji, ki prihajajo v Li-burnijo? Srbi nadomeščajo "bavbava" Iz Jelšan, v Istri, poročajo: Kakšnih metod se poslužujejo v šo-laih, kolikor jih smemo kot take imenovati, nam je v jasen dokaz dogodek v naši šoli. Da bi zbudili v otrokih strah in jih čim bolje odtujili od domačega vpliva, so pričeli otrokom v šoli žugati s Srbi. Pri tem so jim slikali te ljudi tako nekako kot so nam včasih govorili v ljudskih šolah o pa-soglavcih, o Hunih, ljudožreih itd. Za pravljice dovzetna otroška fantazija si ob takem ustvarja popolnoma svoje predstave in težko je bilo zbiti iz glav malih šolarčkov vse, kar so jim natrobili. Ta dogodek je, kot nam je do sedaj znano, osamljen in ta nov pedagoški izum še ni patentiran ter predpisan za vse šole. Rodil se je v glavi italijanskih učiteljev naše šole. Slični primeri, pa so znani in trud, da bi vzbudili strah pred Jugoslavijo že v ljudskih šolah, je vsesplošen. Kakovost šole je iz tega več kot jasno razvidna. S takimi pedagoškimi sredstvi se pač fašizem ne more ponašati in mu tudi ne boda prinesla posebnih uspehov. Nov drog za zastavo Sredi Prema, poleg kapelice, so postavili velik drog za zastavo. Blagoslovili so ga z vso slovesnostjo na obletnico fašističnega pohoda na Rim. Na slavnost so prišli tudi razni imenitni fašisti iz Ilinske Bistrice. Likvidacije posojilnice v Oseku Z likvidacijo Centralne posojilnice v Gorici so naše podeželske hranilnice in posojilnice izgubile svojo centra lo. Radi tega so mnoge napovedale prostovoljno likvidacijo. Tako je tudi hranilnica in posojilnica v Oseku, ki je bila ustanovljena leta 1906. in ki je več ali manj nepretrgoma delovala, razen nekaj časa med vojno, prijavila pred meseci prostovoljno likvidacijo, ki bo kmalu zaključena. Obsodba v zvezi z eksplozijo v Košani Tisti večer pred praznikom sv. Jožefa letošnjega leta je Košance naen krat preplašila močna eksplozija. Kme tje, ki so še delali na polju, so se brž vrgli na zemljo ali pa se skrili, ker jo pa zraku frčalo kamenje. Sprva nihče ni vedel, kaj pomeni ta eksplozija. Šele karabinjerji so ugotovili, da je bila na zemljišču Antona Kranjca narejena mina, katero je zažgal Anton Bobek. Ta je pri tej priliki obležal, hudo ranjen po obrazu in drugod po telesu. Ranjenega Bobka so kmetje odnesli. Bil je nezavesten. V tpžaški bolnišnici je sicer ozdravel, ostal pa je slep. Preiskava je ugotovila, da je Bobku pomagal sam Kranjc pri kopanju mine in pri basanju. — Kranjcu je dal razstrelivo Anton Sam sa. Kmalu so bili zapleteni v nesrečo še Miha Bobek, Janez Bobek in Uršula Čelešnik. Sedaj so bili obtoženi Kranjc in drugi zaradi hude letesne poškodbe, Anton Bobek pa zato, ker ni naznanil razstreliva. Obsojeni so bili: Anton Kranjc na štiri mesece za pora in 400Jir globe, Anton Samsa in Uršula Čelešnik na 400 lir globe, Anton Miha in Jože Bobek pa so bili oproščeni. 9SI5IS5ISISISI3IBM HOTEL PENSION VIENA 1 SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 6207 Oddajajo bo lepe zračne sob« s zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA ŽENITNA PONUDBA. Slovenski izseljenec, resen človek in posestnik, ki radi zaposlenosti nima priložnosti, da bi iskal znanja, bi se rad seznanil s poštenim »slovenskim dekletom, od 24 do 32 let, v svrho čim ¡prejšnje poroke, da bi prevzela vodstvo ^gospodinj-stva v lepem kraju tik Buenos Airesa. Le resne ponudbe poslali ¡na upravni-štvo lista: Novi list, Lambaié' 964, D. 6 — Bs. Aires. Zapisati na kuverto: Srečna bodočnost" Tolminski konvikt razširjen Koncem novembra so je vršila v Tolminu svečana otvoritev novih prostorov konvikta "Francesco Scodnik". Ceremoniji so prisostvovale najvišje osebnosti goriške pokrajine. * Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 % * U. T. 59 La Paternal 1723 * * * **************************** krojacnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) 'I Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začerija pri ul. Dorre&o 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 ir. 2094 KROJACNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aire» KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanie MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271. NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO 0 ribjem olju Ribje olje je v prešnjih letih med ljudstvom in medicino imelo veliko vlogo. Pripisovali so mu skrivnostno zdravilno moč proti različnim boleznim, kakor zoper skrofulozo, jetiko, malokrvnost, živčnost in posebno ra-hitis. Malokateri otrok je z veseljem požiral cele žlice te čudežne medicine, ki so jim jo vsak dan vsiljevali skrbni starši in predpisovali zdravniki. Ne da se utajiti, da je bil uspeh tega zdravila tudi prav očiten. Kaj je ribje olje? Ribje olje je v resnici iz j^ter polenovk pridobljena oljnata tolšča ki sestoji iz 97 odstotkov masti, poleg tega pa iz nekaj maščobnc iz žolčne kisline, kolsterina in zelo majhnih količin joda in broma. Prej so zdravilni učinek ribjega olja pripisovali posameznim iz teh primesi; tako ihomeopatskhn dozam joda, potem kolestrinu ali tudi dou-mevni grenki snovi v olju, tako imenovanemu moruolu, velik del zdravnikov pa je menil, da je odgovorna «a ves učinek tolšča, ki je lahko prebavljiva in bolnika hraniv V resnici so se vsi motili, kajti moderna znanost je odkrila kot učinkovito snov nenavadne količine vitamina v ribjem olju. Ta vitamin sam zase ni hranilna snov, a če ga v hrani primanjkuje, sledijo temu razne čudne bolezni, kakršna je baš rahitis. S poskusom so to ugotovili: živali so lira nili s hrano, ki je Vsebovala naravno maslo. Uspevale so dobro. A čim so jih začeli braniti z margarino ali s svinjsko mastjo, so obolele. To obolelost so na mah odpravili z dodatkom ribjega olja v hrano. Od kod prijala vitamin v to olje? Stvar je precej komplicirana. Večino vitaminov dobimo v zelenih rastlinah in iz teh krijejo živali in človek svojo potrebo po vitaminih. Tudi neke morske "alge so pod vplivom ultraviolič-nith žarlkov polarnega sonca zelo bogate na vitaminih. Te alge so hrana majhnih rakov in rib, ki so spet hrana slanikov, a elaniki so hrana polenovk, ki kopičijo s brano pridobljeni vitamin v svojih jetrih. Od alg do naravnost koncentriranega vitamina v ribjih jetrih je tedaj precej dolga pot. ŽENSKI KOTIČEK OPLETANJE Z JEZIKOM Med nami, ki pripadamo k tako-zvanemu nežnemu spolu, je prav mo-iino razširjena bolezen, ki ji pravimo opletanje z jezikom, kvantanje ali opravljanje. Mnogo je takšnih žensk, ki vsak dan po ure in ure pre-sede v razgovorih, ki 6e tičejo znancev in znank. Komaj imaš v mislih kakšno osebo, že ti bo opravljivka začela pripovedovati vse mogoče in nemogoče o njej; natančno si je zapomnila, kar je morda že pred leti slišala od te in one svoje prijateljice. Vse to ti bo servirala, poleg tega pa še njena lastna opazovanja in ugiba- prepariranja in zlasti ne vročine, je ranljivo, da je ribje olje tem bolj u činkovito, čim bolj je naravno. Najboljše je belo ribje olje, ki ga pridobivajo tako, da zmešajo zdrava in od žolča ločena ribja jetra v sode. Mast ki priplava na površje, posnemajo in je tedaj čisto nespremenjen naravni pridelek. Druge vrste ribjih olj pridobivajo že s segrevanjem ali celo s praženjem jeter, tako rumeno ribje olje ali rjavo ribje olje. Ta niso več taka dobra. Sicer pa je tu pripomniti, da ima ribje olje poleg vitamina še druge dobre lastnosti. Rekli smo že, da vsebuje 07 odstotkov tolšče in 100 g te tolšfce daje 920 kalorij. Olivno olje ima istotoliko tolšče in 905 kalorij, svinjska mast 95 odstotkov tolšče in 885 kalorij, margarina 83 odstotkov tolšče in 790 kalorij, maslo 81 odstotkov tolšče in 701 kalorij. Ribje olje je torej izredno redilno, bolj ko vsaka druga maščoba. Radi svojega močnega duha in svoje vrstnega okusa, je ribje olje v navadnem stanju za mnoge neužitno. Dandanes pa že preparirajo olje tudi tako, da je popolnoma brez duba in brez okusa. Pred nedavnim so tudi dognali, da svetloba uničuje vitamine, ako se olje hrani v navadnih steklenicah, pa ga zato sedaj razpro-daj.ajo v posodah iz tcmnorjavega Ker vitamini ne prenašajo mnogo stekla. nja. Nobene beseda ji ne ubeži, nobena gesta ji ne uide. Opravljanje je bolezen, je strast, — Ženska, ki ima to v krvi, se ne more premagovati in izrabi vsako priložnost da drugega in drugo "obira". Ni nikakor rečeno, da dela to z zlobnim namenom; v večini slučajev ise niti ne zaveda, koliko zla, koliko zdražb, prepirov in sovraštev povzroča 6 svojim jezikom. Opravlja, ker je tako na vajena in ker — o drugem govoriti ne zna. Kvantanje je namreč tudi znak velike duševne omejenosti. Jasno je, da se v družbi na moreš držati ko lipov bog, marveč moraš nekaj govoriti, moraš svojega druga ali svo jo tovarišico zabavati s tem, da mu kaj praviš. Za kvantanje pa ni potrebna nobena izobrazba; zadostuje dobro uho, bister vid in pa namazan jezik. Opravljivka je zelo nepristranska: ko je obišče Špela, bo opravljala Uršo, ko sreča Uršo, bo pa "obirala" Špelo. Vsaka pride na vrsto.— da le ni prisotna. Opravljivka ti namreč nikoli ne pove v obraz ono, kar smatra, da je na tebi zanimanja in jezika vredno. Pred tabo se lepo potuhne, kajti zdražbe in prepira navadno ne išče, dasi ju povzroča. Seveda je kvantanje grda bolezen in smo ženske same krive, da se je med nami tako razpasla. Kar nas je treznejših, bi morale vse zmatrati za svojo dolžnost, da svoje znanke, ki takšno bolezen imajo, z vnemo in vztrajnostjo zdravimo. To zdravljenje ni težko, marveč je prav lahko. Treba jo le nekoliko dobre volje in pa nekoliko korajže. Opravljivka pred tabo ne bo brusila jezika, ako ji daš nedvoumno razumeti, da tega ne maraš. To ji moraš povedati in s tem jo najbolje zdraviš. Ko se približa in ti začne govoriti v uho: "Ali si slišala, kaj pravijo o tej in tej...", jo takoj prekini in ji obrazloži, da tebe prav nič zanima, kaj drugi ljudje o svojih bližnjih govore, ker zlobnih jezikov je povsod mnogo; da je nespameten tisti, ki zlobne jezike posluša, ter da je hudoben oni, ki njihove besede naprej raznaša. Povej ji, da te bo bolj' zanimalo, akó ti pove, kako se pripravi kakšen poseben izdelek kuharske umetnosti, kako odstranja madeže, kako se bori proti ščurkom in mravljam, katere cvetlice ima najrajši, ali pa naj ti pri-1 poveduje, kako je bilo na potovanju iz Evrope, kako se je imela na zadnjem izletu itd. Paziti pa moraš pri tem seveda zmerom na to, da ne pade v svoj stari greh, kajti skušnjavec je zmerom na preži in bo ob vsaki priliki poskušal zapeljati jo na njen običajni predmet. Bodi ti njen angel varuh in drži jo na pravi poti: Ako se tako obnašaš, ti že ne bo zaželela tako zlepa kvantafci,ko jo dru gič obiščeš. Pazila bo na svoj jeziček ter napenjala možgane, da najde bolj nedolžen predmet razgovora. In polagoma jo ozdraviš, posebno še, ako 'ne boš njena edina zdravnica, marveč jo bo zdravila še katera druga izmed njenih treznih prijateljic, ki bo morda čitala te vrstice in bo skušala poslušati moj nasvet. Prepričana bodi, da ti bo končno tudi opravljivka hvaležna, ko bo pozneje videla, da si jo rešila prav grde bolezni, ki je poleg vsega še dokaz pomanjkanja sleherne omikje in o-like. Mara. ZA KRATEK ČAS Potrpežljivost. — Za svoje imetje in blagostanje se moram zahvaliti samo svoji izredni potrpežljivosti. — Saj si vendar podedoval svoje imetje po stricu. — Da, toda čakati sem moral 30 let, da je stric umrl. KROJACNICA LEOPOLD USAJ Vam nudi najboljšo postrežbo. Na izbero imate vsakovrstno blago. Zmerne cene. Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od postaje) SLOVENSKA GOSTILNA calle trelles 1167 buenos aires (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako fiedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak ¡e dobrodošel - MALI OGLASI Anglež in Škot. Anglež se norčuje iz Škota, da jé zjutraj v juhi oves, dočim krmijo Angleži z ovsem konje. — Dobro, — odgovori Škot, — zato imate Angleži izborne konje, mi Škoti pa izborne ljudi. Ubogo tele! V nekem izselj. listu se je moje oko ustavilo slučajno na sledečih vrsticah: "Beograd. Novo ministerstvo je odredilo, da se penzijonira dosedanjega vodjo beograjske policije Manolja La-zarevica, ki je močno obsovražen od opozicijonalnih elementov vsled njegove krutosti s katero je tele preganjal." Ubogo tele! Kaj pa je delala družba za zaščito živali, ki jo gotovo imajo tudi v Beogradu!? (Pripomba: prosim cenj. uredn., da ne popravlja onega, kar je med na-vednicami, ker je skrbno in do piči-ce natančno prepisano.) S. H. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. Pje. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 KROJAČ, diplomiran v Bs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernejšem kroju in po najnižji oeni.Rojakom se priporoča: JOSIP FAGANEL, Soliš 1235 (blizu trga Constitución). PREK0M0RSKA POŠTA* * *S6] Iz Evrope dospejo H t 12. Cte Grande, Belvedere in High »ik( Monarch. teč( 14. Gral San Martin ll{Q 17. Kerguelen j/ 18. Almanzora Proti Evropi odplovejo tek, 21. Oceania mc 15. Florida L/ 16. Cte. Grande H 17. C. S. Antonio in Mte. Sarmienta p 18. Belvedere »a Jugoslovanskim gospem ¡ J« želim vso najboljše v novem letu l03 e,i Ako Vam preteklo leto ni dalo oJ»e Jr», ga, kar ste pričakovala, naj bo novo leto polno sreče za Vas! Življf^ nje je dragoceno in življenje postav«) tudi mnogo vprašanj: .Kako naijv ' ohranim zdrnvn In Veino mlndn, J^let na duševne lepote? In kako z ott0^..ig(3 Ne mučite si glave s takšnimi in P® dobnimi vprašanji: obiščite me in vem Vam, kaj Vam manjka in kaK »Iji morate skrbeti za svoje telesno in d" ševno zdravje! X Dipl. babica F. Beneš Bilek, Lima 121'p _____--Ji dr» travesaro z Spesialist za otroške bolezni v tuto de Maternidad", Dodeljen stolni za pediatrijo in otroško vzgojo y zdravniški fakulteti. — Sprejema: ponerelj., sredah in petkih od 15. do Rivadavia 3434 UT. 62 Mitre05* Razbojnik Dubrovski (Nadaljevanje Knez Verejski se je radoval nacl njenim vzhičenjem in Trojčku rov je bil ž njim neizmerno zadovoljen. Vse knezove fraze je sprejemal kot simbol njegovega 'uvaževanja in časti. Večerja ni ,bila slabša od kosila. Gosta sta se odpravila v zanje pripravljene sobe in se poslovila od 'ljubeznivega gostitelja šele naslednji 'dan z obljubo, da se skoro vidijo. 15. poglavje. Marija Kirilovna je sede'.a s plete-nico pred odprtim oknom v svoji so-0». Pod roko Marije Kirilovne je platno brez napake ponavljalo vzorec risbe, toda njene misli niso zasledovale dela. i Naenkrat se je na okno mirno stegnila roika, nekdo je na vezivo položil pismo in izginil, preden je imela Marija Kirilovna čas, dobro zavesti se. Isti trenutek je vstopil sluga in jo pozval h Kirili Petroviču. Skrila je pismo pod svileno rutico za vratom in hitela k očetu v kabinet. Kirila Petrovič ni bil sam; pri njem ¡je sedel knez Verejski. Pri vstopu Marije Kirilovne je knez vstal in se iji priklonil v zadregi, ki pri njem ni bila običajna. "Pojidi sem, Maša", je flejal Kirila Petrovič. "Povem ti novico, ki te bo, kakor upam razveselila. Glej tu ženina! Knez je prosil za tvojo roko." i Masa je ostrmela; smrtna bledica se ji je razlila po licu. Molčala je. Knez se ji približal, ali je voljna postati njegova žena. Maša je molčala. "Soglaša, seveda, soglaša", je odgovoril Kirila Petrovič. "Veš, knez, dekletu je težko izreči to besedo. No, otroka, poljubita se in bodite srečna!" • Maša je stala nepremično, stari knez ji je poljubil roko; naenkrat so oblile solze njeno lice, čelo kneza se je nalahno zmračilo." "Idi, idi, idil" je dejal Kirila Petrovič, posuši svoje solze in se vrni iveselejša. "One vse jokajo, kadar se 'zaprosi zanje", je nadaljeval, obrnjen k Verejskemu. "Zdaj, knez, se pogovorimo o strari, to je o doti!" Marija Kirilovna je zbežala v svojo "sobo, zaprla jo in se svobodno razjokala. Ko si je predstavljala, da bi mo rala biti žena starega kneza, ji je ta naenkrat postal zopern. Poroka se ji je dozdevala kakor vislice... "Ne, ne", je obupno ponavljala, "raje v samostan, raje grem k Dubrovske-tou..." Tedaj se je spomnila pisma in ga željno jela čitati, sluteča, da je od njega. Bilo je res od njega in je vsebovalo naslednje besede: "Zvočen ob desetih na prejšnjem mestu." Luna je sijala. Noč je bila pokojna. ' Kot lahna senca se ^je mlada kra-sotica približala kraju napovedanega sestanka. Naenkrat je Stopil pred njo izza drevja Dubrovski. "Vse vem, je rekel počasi in žalostno, mislite na svojo obljubo!" 1 "Vi mi ponujate sivoje varstvo", je odgovorila Maša, "no, ne zamerite, jaz se bojim sprejeti ga. Na kak način mi hočete pomagati?" "Tega človeka bi Vas želei rešiti." 1 "Za božjo voljo, ne dotaknite se ga, če me ljubite. Ne smete tega poskusiti! Nočem biti kriva česa groznega." ■ "Ne bom se ga dotaknil. Vaša volja mi je sveta! Nikdar se ne bo izvršil kak zločin v Vašem imenu. Vi morate ostati čisti prdd mojimi zločini. Toda, kako naj Vas rešim strašnega očeta?" ' "Še je upanje: nadejam se, da ga bom ganila s svojimi solzami in bre-zupjem. Oče je trmast, toda ljubi me." 1 "Vi upate zastonj: v teh solzah bo videl samo navaden strah in nasprotovanje, lastno vsem mladim dekletom, kadar se može po pameti, a ne po srcu. Toda če Vam bo hote! šiloma položiti na glavo poročni venec, da boste morali svojo srečo za vedno žrtvovati pokveki?" 1 "Tedaj, tedaj ni storiti ničesar — Pridite in Vaša žena bom!" Dubrovski je vztrepetal, bledo lice mu je škrlatno pordelo in ta hip obledelo še bolj, kakor je bilo prej. — Dolgo je molčal s sklonjeno glavo. "Zberite vse svoje duševne sile, prosite očeta, vrzite se mu k noga-'ma, predstavite mu vso svojo strašno bodočnost, svojo mladost, venečo poleg bolehnega in pokvarjenega mo za, povejte, da Vam bogastvo no bo idalo ni ene srečne minute. Nikar ga ne pustite v miru, ne bojte se ne nje gove jeae ne grožnje! Če ne bo drugega sredstva, mu recite, da si boste ... poiskali... strašno varstvo..." i Ob teh besedah 'je zakril Dubrov- ski obraz z rokama; videlo sc je, da •se duši v solzah. Tudi Maša je plakata. "Bedna, bedna moja usoda", je rekel in zavzdihnil. "Življenje bi dal za 'Vas. Videti Vas od daleč ali podati IVam roko, je bilo zame opojnost. Ko je naposled mogoče, da bi Vas prižel na svoje nemirno srce in rekel: tvoj sem na veke! moram nesrečnik iz-begavati misli blaženstva in jih pehati šiloma od sebe. Ne sinem pasti k Vašim nogam in zahvaliti nebo za zasluženo nagrado. O, kako naj ne sovražim tega... toda čutim, da v mojem srcu zdaj ni prostora za Sovraštvo." Tiho je objel njeno nežno postavo in jo tiho privil na svoje srce. Zaupljivo je naslonila glavo na nrsi mladega razbojnika. Oba sta molčala... Čas je bežal. "Iti moram", je rekla naposled Maša. Dubrovski Je bil kot vzbujen iz sanj; prijel,jo je za roko in ji nataknil prstan. "Če se odločite žbozati k meni", je rekel, "prinesite prstan sem kaj, spustite ga v dublino tega hrasta; vedel bom, kaj rrp je storiti." Dubrovski ji je 'poljubil roko in se skril med drevjem. 16. poglavje. Snubitev kneza Verejskega v soseščini že ni bila več tajna. Kirila Petrovič je dobival čestitke, vršile so se priprave za poroko. Maša je od dne do dne odlašala odločilno besedo. Med tem je bilo njeno obnašanje proti sta rikavemu ženinu hladno in prisiljeno. Knez si zato ni belil glive, on ni prosjačil za ljubezen, zadovoljil sc je z njenim molčečim soglačanjem. Toda čas je bežal. Maša se je odločila in je knezu Verejskemu pisala pismo. Poskušala je v njegovem srcu vzbuditi čut velikodušnosti, odkrito mu jo priznala, da ne čuti niti naj-najmanjšega nagnenjn do njega, prosila ga, naj se odpove njeni roki in jo reši pred usiljivostjo njenega o-četa. Prosila ga je, pa ni bil niti malo ginjen zaradi njene odkritisrčno-, sti. Nasprotno je uvidel, da je- treba pospešiti poroko, in zato se mu je zdelo potrebno, pokazati pismo bodočemu tastu. . Kirila Petrovič je pobesnel: šiloma ga je moral knez pogovoriti, da na zunaj ne sme Maši pokazati, da ve za njeno pismo. Kirila Petrovič je pristal, toda sklenil je, ne tratiti časa, in odločil je poroko že na naslednji dan. Knez je smatral to za zelo pametno, šel je k svoii nevesti, ji povedal, da ga je pismo zelo užalilo, da pa upa sčasoma pridobiti njeno naklonjenost. Potem ji je poljubil roko in odšel. Toda komaj je odšel iz dvora, je prišel njen oče in ji naravnost ukazal, naj bo pripravljena za prihodnji dan. Marija Kirilovna, razburjena že zaradi izjave kneza Verejskega, je za plakala in se vrgla očetu k nogam. "Očka," je zakričala z žalostnim glasom, "očka, ne uniči me, kneza ne ljubim, ne maram biti njegova žena." "Kaj naj to 'pomeni", je kruto odvrnil Kirila Petrovič, "do zda i si mol- sklenjeno, si se začela upirati, fui «a š tem ne boš ničesar d®F <*li „il8 norčuj se, s segla pri meni! "Ne uničite me", je ponovila bed)1"" Maša. "Zakaj me podite proč od be in me izračate neljubljenemu ¿'"j 1 veku? Ali sem vam tako odveč? Pr'f1 vas hočem še nadalje ostati prav k" F1 1)" i ,8|« r Kirila Petrovič je bil Kinien. to