Štev. 15. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 11. aprila 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". _ Izhaja viako iredo ob 5. uri zjutraj. — Cena m« je 13 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Posamezne Številke se prodajajo po i Diu. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredniitvu „Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravnižtvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Državno edinstvo. Nasprotniki avtonomijo trdijo: smo proti avtonomiji, ker le-ta ogroža državno edinstvo, ki je za obstoj državo nujno potrebno in ker bi avtonomija razbila Jugoslavijo v več manjših držav, od katerih bi nobena ne mogla živeti in bi s tem cela država propadla. Zato je treba vztrajati na državnem edinstvu, ki ga varuje samo centralizem. Naši nasprotniki se v tem oziru ne samo motijo, temveč vedoma in hote lažejo. Prvič. Državno edinstvo je za obstoj države potrebno, to je res. A kakšno je državno edinstvo, kakor ga danes z nasi-Jjem vzdržuje centralizem in ga branijo naši liberalci in samostojneži? Današnje centralistično državno edinstvo je podobno pasjemu hlevu, kjer je privezanih na eno verigo pet sestradanih psov, ki se vsak dan bolj koljejo, grizejo in davijo med seboj. V prvem trenotku, ko so veriga pretrga, se bodo rnzleteli na vse štiri vetrove. Danes državnega edinstva med nami sploh več ni. Tistega državnega edinstva namreč, ki državo skupaj drži. Zakaj tako državno edinstvo je le med tistimi, ki so svobodno skupaj, v popolni enakopravnosti in resničnem notranjem prijateljstvu. To drži državo skupaj, pa nič drugega. To državno edinstvo — v du;. in srcu — smo pri nas imeli ob prevratu. Tekom Štirih let psi ga je belgrajska vlada s pomočjo slovenskih liberalcev in samostojnežev tako temeljito pomedla iz src slovenskega in hrvatskega naroda da ni .nobene sledi več o njem. Zakaj belgrajska vlada je dosledno potom centralizma dušno in telesno tako izmozgavala slovensko in hrvr.tsko ljudstvo, da je v obeh ubila vse, kar ju je v^alo z brati Srbi. Tako je ravno centralizem, ki skozi štiri leta ni prav nič drugega naredil, kot iztesal široka in globoka korita iz Slovenije in Hrvatske naravnost v žepe belgrajskih verižnikov, uničil prepotrebno državno edinstvo in spravil državo na rob prepada. Strašno se motijo orjunci in njim podobni ljudje, če mislijo, da bodo z nasiljem in krivico nad dvema narodoma upostavili državno edii stvo. Dosegli bodo ravno nasprotno. - j Mi pa hočemo, da Jugoslavija ne samo obstoji, temveč so kulturno in nospo-dasko dviga. Zato je prva potreba, da državno edinstvo, ki ga jc centralizem ubil, zopet oživi in upostavi med jugoslovanske narode tisto notranjo, dušno edinost, ki je za obptoj in procvit države potrebna. To jo pa mogoče ravno potom avtonomije in prav na noben drug način. Svoboda in popolna enakopravnost, samovlada in samoodločba — to je ravno avtonomija. Kadar bomo imeli Slovenci in Hrvati v državi do pičice iste pravice kot Srbi, kadar sa nam ne, bo treba bati iz Belgrada nobenega nasilja in krivice, kadar .jomo na svoji zemlji svoji gospodarji -— takrat bomo zopet prijatelji med seboj, takrat bomo držali skupaj kot en mož,- državno edinstvo bo upostavljeno. Mi smatramo avtonomijo danes za tako nujno državno potrebo, da bi jo z vso silo zahtevali tudi v zavesti, da bi v avtonomni Sloveniji naša stranka popolnoma propadla. Drugič. Trditev, da bi avtonomne pokrajine v Jugoslaviji gospodarsko propadle in s tem cela država, je naravnost hudobna. Vsi vidimo, tudi samostojneži in liberalci, da ravno države, ki imajo veliko avtonomnih pokrajin, kulturno in gospodarsko najbolj napredujejo in cveto — centralistično urejene pa da so mnogo slabše. Poglejte ameriške Združene državo. Ime samo pove, da je ta velika in gospodarsko na višku stoječa država sestavljena iz samih majhnih čisto samostojnih državic, od katerih vsaka ima svoje postave in svojo kaše. Poglejte mogočno Anglijo! Njen proračun izkazuje že dve leti resničen profit in to je edina država, ki more Ameriki odplačevati vojne dolgove. In Anglija se-stoii iz cele vrste še bolj samostojnih držav, kot so ameriške Združene države. Poglejte Švico in njeno visoko valuto! Švica jo neprimerno manjša in po svojih prirodnih darovih mnogo siromašnješa država kot je Jugoslavija. In vendar ima najvišjo valuto. In Švica je razdeljena na polno malih, res majhnih držav — nobena ni tako velika kot je Slovenija — ki so več kot avtonomne. Poglejte predvojno Nemčijo! PolncK samostojnih držav, ki so imele celo svoje lastne kralje! In vendar se je Nemčija dušno in gmotaio tako razvila, da je čel svet moral nad njo, da jo je ustrahoval. In če danes vsa oskubena in izmozgana š« vedno klubuje — črpa svojo moč v državnem edinstvu, ki živi med nemškimi združenimi državami. Nasprotno pa jo bila Avstrija kulturno in gmotno daleč za Nemčijo, istotako Italija. Vzrok — centralistična ustava obeh teh' držav. Današnja Francija -- strogo centralistično urejena — se upa samo še z nemškim denarjem finančno vzdržati na površju. Kakšna ogromna razlika med njo in med Anglijo! In čo Jugoslavija danes gospodarsko in kulturno povsod nazaduje in radi tega trpijo, silno trpijo vsi stanovi — je vzrdk centralizem in korupcija, s katero je najožje zvezan. Dajte Jugoslaviji avtonomistično ustavo, pa bomo pri svojem prirodnem bogastvu kmalu hodili po švicarskih stopinjah. V velesrbski službi. Sokoli so pri našem ljudstvu skrajni' osovraženi. In to vsled brezverstva, ki ga sku" " iti rjihov" organizacija in vsled nravne propalosti mnogih članov, ki vsled tega šo vedno lahko d.kujejo v organizaciji in to celo na vodilnih masi... Vrhute-ga je ^ . tal sokol avantgarda najbolj proti-ljudske stranke — L jo zlasti proti!~.3b':e in protidelavske etrai .:s — 1 Moralizma. Zato ni črda, da zlasti na de;li pristopajo lc sokolom jartje, k; so na najslabšem glasu. Zdaj pa so storili sokoli zadnji korak, ki je njih vr len. Dasi smo i!i " verskem oziru 7, njim v o-', -ota nasprotju, v narodnem oziru smo bili istega inivi.jenja. >edaj so sokoli tr " j-ostali nar Ini odpadni..! ia se vdinjal' v velesrbsko službo. Liberalni čas o' "si so namreč te dn? priobčili oklic sokolskega saveza vsem sokolom in soko-licam. V tem oklicu se popisuje bratom in: sestram, kako je r idaj v nevarnosti državno edinstvo (pravilno: nikdar sita belgrajska bisaga, ki se redi iz slovenskih in hrvatskih žuljev. Op. ur.). Zato je treba, da stopi »so- i* fcolstvo na plan kot bojna organizacija«. To se pravi, če se slovensko ljudstvo noče zlepa ukloniti radikalnim in liberalnim l""vosesom v Belgradu, naj se prisili Egrda. In v tem naj pomagajo sokoli. Prav, naši kmctski fanijc že čakajo. Doslej smo se borili proti sokolom kot verskim odpadnikom, odslej bo veljal naš boj tudi kot narodnim odpadnikom. V zasedenem ozemlju sokoli pristopajo k fašistom, pri nas pa k velesrbskim nasilnežem. lastne brate. Tako ostudne vloge slovenski liberalci še niso igrali v celi svoji nečastni zgodovini kot sedaj. Včasih so hoteli vsaj na videz ohraniti, da so narodni, kljub temu, da so se vezali z Nemci proti Slovencem, danes pa že javno hujskajo Srbe proti Slovencem, Slovence blatijo in obrekujejo v svojih listih, tako da v liberalnih listih danes ni več drugega slovenskega kot pisava. Da so liberalci vedno pobijali to, kar je bilo slovenskemu narodu svetega, tega smo bili vajeni. Da pa bodo ta narod naravnost zatajili in ga izdajali velesrbskim krvosesom, to nas naravnost preseneča. Slučaj v Slovenski Bistrici pa je celo pokazal, da se (i ljudje niti ne strašijo z bombami iti nad svoje lastne brate, da bi jih uklonili tujemu jarmu. 7. aprila zvečer so imeli Orjunci ustanovni občni zbor v Slovenski Bistrici na Štajerskem. Prišlo je iz cele Slovenije blizu 300 Orjuncev, oboroženih z gorjačami, samokresi in bombami. Že popoldne so napadli nekega kmeta, ki se je slučajno mudil v mestu, pa jim je s konjem ušel. Ustanovni občni zbor se je vršil čisto mirno, ker ni nikdo vedel zani, razen Orjuncev. Po občnem zboru pa so se Orjunci podali na ulice, kjer so grozili z orožjem. Ljudje so se umaknili v hiše, nekaj jih je skočilo tudi v vežo holela Neultold, kjer so vrata hitro zaprli. Orjunci pa so hotel napadli, s silo odprli vrata ter med neoborožene ljudi vrgli bombo, ki je šest ljudi ranila, dva izmed njih smrtno nevarno. Težko sta ranjena Podplatnik Anton, kovaški pomočnik in Soršak Ivan, železničar. Njuno stanje je brezupno. Slovenija piše najžalostnejšo dobo svoje zgodovine. Naša sveta dolžnost je, da branimo Slovenijo pred njenimi odpadniki in vztrajamo v orjaškem boju, ki smo ga započeli za njeno svobodo. Besnost narodnih odpadnikov dokazuje, da so z zadnjimi volitvami doživeli strašen poraz in da Slovenije ne bodo mogli uničiti. Vsi poštenjaki, brez razlike mišljenja, na krov za obrambo Slovenije! Razgled po svetu. DOMA. Političen položaj se tekom tedna ni do-ptf izpremenil. Pašič še vedno ne ve, kako 2* bi se znebil dr. Korošca, Radiča in Spahe, da bi nemoteno še naprej molzel slovensko-hrvatsko kravo. Ker grožnje nič ne pomagajo, je začel misliti na demokrate. Ce se zveže z njimi, bi se centralistična politika lahko nadaljevala, iz Slovenije in Hrvatske bi se še naprej lahko izžemali davki, vele-srbski verižniki in belgrajska porodaica bi še naprej lahko bogateli na slovenskohrvat-ski račun in naši fantje bi še nadalje prezebali in stradali po Albaniji in Macedoni-ji. Pribičevič, ki je glede nasilja Pašiču do lasu enak, le da je veliko bolj omejen, je takoj pripravljen skleniti Pašiču neomejeno družbo za izkoriščanje Slovencev in Hrvatov. Toda med demokrati je tudi Ljuba Davidovič, ki ima demokratske poslance za sabo in ki o tej zvezi s Pašičem ne mora nič slišati. Samo s Pribičevičem pa si Pašič ne more pomagati — če pride Radič v Belgrad. Če pa Radič zopet ne pojde v Belgrad, bo pa Pašič lahko vladal tudi brez Davido-viča. Še druga pot je odprta, ki jo svetuje belgrajska Politika , list, ki stoji blizu dvorskim krogom. Ta list svetuje, naj v ta zamotani položaj poseže kralj sam s tem, da skliče vse merodajne politike na posvet, kjer naj se sklene sporazum med vsemi narodi. Obenem poživlja Srbe, naj se sprijaznijo s sporazumom. Zakaj brez sporazuma je država v resni nevarnosti. Dvomimo, da bi ta klic velesrbski politiki razumeli. Zakaj njim ni za državo, temveč za novac, ki bi ga jim sporazum snedel. In novac mora biti, če gre vse drugo kaput. Veliko se govori tudi, dtf bo državni zbor razpuščen, preden bo sklican in da se bodo vršile nove volitve, ki naj se tudi v Sloveniji in Hrvatski izpeljejo po — balkanskem vzorcu. DRUGOD. V Rusiji se preganjanje Cerkve nadaljuje. Katoliške in pravoslavne cerkve zapirajo in jih spreminjajo v gledališča, čital- nice, skladišča itd. O Veliki noči je vlada povsod zapovedala predavanja proti cerkvi, veri in duhovščini. Prelata Butkievvi-cza so menda usmrtili, dočim so smrtno obsodbo škofa Cieplaka spremenili v 10 letno ječo. Pravoslavnega patriarha Tihona istotako nameravajo postaviti pred sodišče, če se ne bodo zbali evropske javnosti. Cerkev — tako katoliška kakor pravoslavna — bo kakor je videti, pila kelih trpljenja do dna, obenem pa bo to preganjanje začetek mogočnega razvoja verske misli v ruski državi. V Rumuniji imajo ravno tako vlado kot pri nas: na ministrskih stolcih sede ljudje brez vsake poštenosti, propali, ve-rižniškega tipa. Uvedli so najn; ilnejši centralizem, ki samo izmozgava rumunske-ga kmeta v korist vladnih verižnikov. Zato se je tudi v Rumuniji začel najodloenejsi boj prot centralizmu. Ta boj dobiva vedno ostrejše oblike in te dni je časopisje pisalo že o revoluciji v Rumuniji. Govorice so pretirane, a vojska med central isti in avtono-misti je na višku. Na madžarskem se je hotel o Veliki noči sedanji državni upravnik Horty proglasili za kralja. Dal je tiskati že proglase na narod. Podpisal se ja kot Nikolaj T. tto je angleški poslanik za to zvedel, je takoj odločno protestiral, vsled česar je Hortvjev načrt padel v vodo. Anglija sijajno gospodari. Proračun za 1. 1922 jc bil sklenjen z 910 milijoni funtov dohodki in ravno toliko izdatki. Računski zaključek pa je pokazal dohodkov 914 milijonov, stroškov pa samo 812 milijonov. Torej so profitirali dobrih sto milijonov funtov, kar znese v našem denarju 50 milijar'1 dinarjev. Samo angleški prebitek bi zado-stovai za vse naše stroške pet let. In Angleška je država, ki je sestavljena iz samih avtonomnih držav. Naši centralisti sicer niso slepi, da bi tega ne videli, toda pri centralizmu se zasluži in to je glavno, čeprav vse drugo vrag vzame. ia Morebiti se bo kdo čudil temu naslovu in pri tem vzbujal spomine iz polpretekle dobe, ko je imel marsikdo priliko na svoji koži rediti raznovrstne male živalice. Toda s takimi vrstami malih živali se umni gospodar ne bavi, kajti v njegovi hiši, kjer vlada največja snaga, takih živalic ne poznajo. Pri tem mislim pač le na tiste male živali, ki so človeku v korist in sicer raznovrstno perutnino, zajce, koze in ovce itd. O teh rečeh se pri nas prav nič ne piše, med ljudstvom ni tistega razumevanja za rejo malih živali kot ga imajo v drugih gospodarsko naprednih državah, nadalje pa še niti nimamo organizacije, ki bi imela nalogo pospeševati in širiti misel umne reje malih živali. V Nemčiji imajo organizacije, ki se pečajo za rejo malih živali in ni skoro kraja, kjer bi take organizacije ne bilo. Pri tem pa moram pripomniti, da so Nemci zelo praktičen narod in da se navadno lotijo samo takih stvari, ki dajo gotove dobičke. To je menda zadosten migljaj nam, da reja malih živali vendar ni tako brezpomembna, da nosi tudi čedne dobičke, če je seveda v rokah pravih in pametnih ljudi. Koliko družin je v Nemčiji, ki se sama na ta način in pa dobro preživljajo. Naj navedem slučaj iz letošnjega leta t. j. razstavo perutnine v Lipskem, ki je trajala 3 dni. Zanimanje za to razstavo je bilo med Nemci veliko in cel dan je bil razstavni prostor, ki je meril nad 4 tisoč kvadratnih metrov poln občinstva. Skoro vsak izmed njih si je prinesel s seboj za-jutrek in kosilo, ker se je pač rabilo pre; cej časa, predno je mogel vsak pregledali nad 6.000 glav razstavljene perutnine. Na tej razstavi si mogel tudi kupiti raznovrstno perutnino. In pa cene! Kokoši orpingtoni in vijandotke so bile prodane komad od pol do 1 milijona mark. Ce računamo, da je 100 mark vrednih 1 K 50 v, potem vidimo, da je 1 kokoš stala 7500 do 15.000 naših kron. Emdenske gosi so bile prodane po 800 tisoč mark, pomorjanske po 600 tisoč mark itd. Celo golobov je bilo razstavljenih nad 40 pasem in posamezni golob je bil prodan od 10 do 100 tisoč mark. Ravno tako je v Nemčiji zelo razvita itd. reja kuncev (zajcev), koz sanske pasme itd. Vse to jim donaša lepe denarce ker znajo, ker so se teh stvari naučili, ker hočejo, da kljub vsem nesrečam, ki so Nemce zadele, napredujejo na vseh poljih, ne pa nazadujejo. Sedaj pa poglejmo še malo doma okoli sebe. S strahom v srcu bomo morali priznati, da pri nas v našem gospodarstvu ni skoro sledu tistemu umnemu gospodarstvu, ki ga opazmo v nekaterih drugih državah. Zelo zanemarjena pa je pri nas posebno reja perutnine in zajcev. O kaki pasmi skoro ne more biti govora, ampak kar se dobi, to se ima. Saj kar lisice ne pohoto, to še vedno lahko ostane za dom ali pa za prodajo. Da bi se kdo pečal res umno z rejo malih živali, se brigal zanje, nak, takega pa res ne poznam, čeprav so mi lepi kosi naše Slovenije dobro znani. In koliko bi se dalo pri taki reji zaslužiti. Jajca, če jih ne porabimo doma, jih lahko prodamo v Švico, Francijo in Anglijo, kjer plačujejo jajca iz Slovenije dražje, kat pa vsaka druga z Balkana, koliko perutnine se izvozi v naštete drčave in koliko bi je šele, če bi celo reč prijeli od prave strani. Da bi pa samo »jamrali« nad sedanjim položajem, to vendar ne gre, ampak povejmo si resnico, takole žal je in kaj naj storimo, da bo drugače. Predvsem nam je treba takoj v začetku dvojnega: Na eni strani organizacije, ki bi imela v programu povzdigo reje malih živali, na drugi strani pa že toliko ljudi, ki bi imeli zmisel za tako organizacijo in bi v njo vstopili. S tem je začetek narejen. Toda nc':aj moram pa vseeno omeniti. V Sloveniji imamo že dvoje društev, ki imajo nalogo pospeševati rejo malih živali. Eno tako je »lcozjerejsko društvo« s sedežem v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Šteje okoli 150 članov, sej pa je imelo doslej šele eno. Drugo društvo pa se imenuje »Prvo zajčjerejsko društvo v Sloveniji« svoj sedež pa ima v Mariboru. O tem drugem društvu vem povedati le toliko, kar sem izvedel iz časopisov, da se je dne 25. marca vršilo predavanje o zajčjereji v Celju, da je bila tam tudi majhna razstava, toda s kakšnim vspehom, o tem naše časopisje molči. Slovenci smo majhen narod. Z ozirom na to pač ne gre, da mi ustanavljali dru-2 štva, kot sta že gori navedeni, zraven bi prišlo še kakšno društvo za rejo perutnine, golobov itd. Tako bomo končno dobili kup majhnih društev, ki bodo 'e životarila. Članov ne bo, kajti biti v 10 društvih član to stane, vsled pomanjkanja članov, tudi ne bo denarnih sredstev. Taka društva bodo lahko životarila tudi 50 let, otda uspeh njihovega delovanja med ljudstvom bo enak ničli. Da se izognemo vsem tem nevarnostim, je nujno potrebno, da si ustanovimo za celo Slovenijo društvo zi i o jo malih živali. Navedeni društvi naj se pridružita temu društvu oz. spremenita v njegovi podružnici. Le tako osrednje društvo bo moglo biti kos velikim nalogam, ki ga čakajo, bo v stanu lepega dne stopiti pred slovensko ljudstvo s svojim lastnim glasilom. Pred vojsko smo že imeli po<' ' o organizacijo, tudi list smo imeli. Danes vsega tega nimamo. Zato je dolžnost merodajnih krogov, da store svojo dolžnost in pospešijo ustanovitev take potrebne oragnizacije. Pojdimo naprej, ne pa nazaj' P. Zadružna zavest in zvestoba. 1. Zakaj je kmetsko zadružništvo še slabo? V Sloveniji imamo veliko število kmet-skih zadrug. Namen teh zadrug je zboljšati kmetsko gospodarstvo, pomagati našemu srednjemu in malemu kmetu do boljšega gospodarstva. Skoro vsak kmet je član ene ali celo več zadrug hkrati. Mnogi izmed njih so tudi v načelstvu ali nadzorstvu ene ali druge zadruge. Pa vendar moramo reči, da kljub velikemu številu najraznovrstnejših kmetskih zadrug: hranilnic in posojilnic, kmetijskih društev, nabavnih in prodajnih zadrug, zadružnih mlekarn, živinorejskih zadrug, strojnih zadrug itd., ni tistega i peha, kot bi ga upravičeno pričakovali. Kje je vzrok? Kdor boljše pozna naše zadružništvo, ta dobro ve, da zelo mnogo kmetskih zadrug ne dela, da spijo, mnogo izmed njih pa jih životari. Delajo le toliko, da ravno ne zaspijo. Res delavnih zadrug je le majhen odstotek. Da je toliko zadrug nedeiav-nih, je vzrok pomanjkanje zadružne zavesti in zadružne zvestobe, predvsem pri članih, žalibog mnogokrat tudi pri vodstvu zadruge. Kmetje se še veliko premalo zavedamo, kakšna moč je v zadružništvu, kaj vse lahko dosežemo z zadrugo, ako ima zadruga zavedne, zveste člane. 2. Združimo se. V združenju je moč. Vsi poznate tisto pripovedko o očetu, ki je ležal na smrtni postelji. Poklical je k sebi svoje sinove, jim pokazal nekaj palic zvezanih v butarico in jih pozval, naj palice zlomijo. Vsi so poskušali, toda nobeden ni mogel v butarico zvezanih palic prelomiti. Nato je ha smrt bolni oče vzel sam butarico, prerezal vezi na njej in s svojimi slabimi silami prelomil vsako palico za se. Ko se je že poslavljal od življenja, jim je s tem dal pri slovesu moder nauk: »Ako boste složni, ako boste združeni, nobena sila vas ne bo zlomila. Ako boste nesložni, premagali vas bodo z lahkoto vsakega posamič, kakor sem jaz zlomil vsako posamič te palice! .. Ta nauk bi morali uvaževati kmetje, zakaj ravno med kmeti zelo pogosto čujemo pritožbe, da je eden čez drugega, da ne držimo skupaj, da eden izdaja drugega, da ni nobenega smisla za skupnost, za zadruge. Ravno kmetje se zelo pogosto pritožujemo čez svoj težavni gospodarski položaj, čez to, kako nas drugi stanovi izkoriščajo, kako smo brez varstva in brez zaščite proti organiziranim trgovcem, proti organiziranim obrtnikom, delavcem itd- traba Dritožb, ni treba moledovanji Svoje slabosti, svojega težavnega gospodarskega položaja smo si sami krivi. Treba je, da enkrat spoznamo in začnemo uvaževati potrebo stanovske zvestobe in zavednosti. Potrebno je, da začnemo v dejanju izvajati kmetsko slogo in disciplino. 3. Kako so delali naši dedje? Svojčas, ko je grajska gosposka pritiskala in neusmiljeno trpinčila kmeta, tedaj so se združili slovenski in hrvatski kmetje na klic: »Le vkup, le vkuplc Pripeli so si zimzelen in šli s kosami, vilami in cepci na svoje tlačitelje. Danes ne gre za boj z orožjem, ne gre za boj proti graščakom. Danes se bije gospodarski boj, v prvi vrsti boj za osamosvojitev kmeta potom združenja, potom zadružništva. Nemogoč bo za nas ta boj in preslabi bomo, dokler bo hodil vsak k svojemu trgovcu, zadrugo pa zanemarjal. Ne bodo nas upoštevali, dokler bomo denar nosili v liberalne banke in mestne hranilnice, domačo rajfajzenovo posojilnico pa bomo pustili hirati. Ne bodo nas poslušali in vpoštevali naših zahtev, dokler bomo jemali električni tok od kapitalistične elek« trarne, mesto da bi si sami s skupnimi sred« stvi zgradili zadružno elektrarno. Nimamo upanja na zmago v gospodarskem boju, do« kler bomo mleko oddajali raznim posredo. valcem in prekupovalcem, mesto da si usta. novimo zadružno mlekarno. Gospodarsko zaostali in izkoriščani bomo od prekupcev in mešetarjev, dokler bomo čakali, da nam vlada pomaga pri povzdigi poljedelstva in živinoreje, mesto da si sami pomagamo s kmetijskimi strojnimi zadrugami, z živinorejskimi zadrugami. Ne bomo v stanu braniti svojih gospodarskih pravic, dokler bo. mo voljni biti hlapci, biti podložni vsako, mur in izkoriščani od vsakogar, mesto da se združimo v zadruge in potom teh zahtevamo in uveljavimo svoje gospodarske pravice napram drugim stanovom in napram vladi. Naj se dvigne kmetska zavednost in naj nas za gospodarski napredek združi v zadruge zopet stari klic: »Le vkup, le vkup!« (Konec sledi.) Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar 3. npr. K v 5.apr. K v 2. apr, K v 392 — 380 — — 56-- 11 68 — — 19 60 — — ameriSkl dolarji (eden) 388 — avstrijske krone (sto) — 55 češkoslov. krone (ena)-- angleški funti (eden) — — francoski franki (eden)-- Italijansko liro (ona) 19 60 bolgarski levi (eden)----— —> carski rublji (sto) ------• ncmSske marke (sto)----— — rumunski leji (eden) — —--— — švicarski franki (eden) — ----— — poljske marke (sto)----— — mažarske krone (sto)----— — g Novi 1000 dinarski bankovci. Narodna banka dn dne 11. aprila v promet uove bankovce po 1000 Diu, ki so izdelani v Franciji. Na njih je izdelana glava Karagjorgja. Na eni strani je slika naših največjih mest Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, v sredi med mesti pa je slika kmeta ■ voli, ki so vprežeoi v plug. Bankovci so izdelani v štirih barvah. CENE. g Mariborski trg. Cene v dinarjih: 1 kg govejega mesa I. vrsto 20, II. vrsto 19, III. vrste 17.50, 1 kg teletine I. vrste 10, II. vrsto 17.50, 1 kg prašičjega mesa 41 do 45, 1 kg konjskega mesa I. vrsto 9, II. vrsto 8, 1 kouiad kokoši 50 do 00, 11 mleka 4.50 do 5, 11 smetano 15 do 30, 1 lig surovega masla 58, 1 jajce 1.23 do 1.50, 1 kg kave I. vrste 80, II. vrste 45, 1 kg sladkorja v prahu 20, 1 kg sladkorja v kockah 20, 11 namiznega olja 32.50, bučnega 84 do 38, 1 kg pšenice 4.50, 1 kg rži 4, 1 kg ječmena 4, 1 kg ovsa 3.50, 1 kg koruze 4, 1 kg pšenične moke »0« 8, r>l, 7.50, >4-: 0.75, 6.25, 1 q sladkega sena 200 do 237, lq ovsene slame 150 do 160, 1 kub. meter trdih drv 17."), 1 kub. meter mehkih drv 120, 1 q trboveljskega premoga 40.50, J i) velenjskega 2(3.50. g Celjski trg. Cene v dinarjih. Govedina v mesnicah I. vrste 20, II. vrste 17, na trgu I. vrste 18, II. vrste 17, vampi in pljuča 7, jetra iu ledice, 12, loj 12 do 10: teletina I. vrste 20, II. vrste 19, jetra 17, pljuča 0; svinjina: prašičjo meso I. vrste 30, II. vrste 25.50, slanina 30, mast 42, Sunke 45, prekajeno meso I. vrste 45, II. vrste 40, glava 10, jezik 35; klobase: hrenovke kg 30, sveže kranjske 50, suho <30, salami 110: perutnina: kokoš 40. raca 100, puran 150; mleko 14; surovo, maslo 50; čajno maslo 48. do 50; jajce 1.50; staro vino 12, novo S do 10; pivo 0; žgaujo JJ8; kruh: JjoJi kg 7.50, črni 0.50, ženil je kg 10; špecerijsko blago: kava Por-tor.iko 05, Santos 48 do 52, Rio -I-', sladkor v kristalu 25, v kockah 27, ii?, I. vrste' 14, II. vrsto 9, namizno oljo 30 do 32; bucnrt 32 do 34, petrolej "7, sol 3.50 do 4.50, testenine I. vrste 20, II. vrste 15, . milo 18 do 22: iuok«i s0•: 7, .->4* 6.60, ješprenj 5.25, zdrob 5.25, ajdova moka ,7.25; kurivo: premog črni 42,'rjavi 24, kub. meter trdih drv 125, mehkih 35; zelenjava: kg glavnate 'alate 20. radič 20, kislo zelje 5.50, karfijol glava J, čebula 5, česen 12, krompir 8. Cene vseh živil io znatno poskočile. g fjusni trg. Zdi s«, da postajajo cene le»u, jdkar je vrednost krono oziroma dinarja padla, stalne. Uvoz bukovih drv se nadaljnje m: Francosko Cene so: Hrastovi bouler 32 DobroVtf 4(35 i 286 .15 5 O 0 26 — ■ r» ■ 318 I). M. v Polju . . ; D, IVI. v Polju ! m ii 276 59 39 5 03 271 1 111 715 Dol..... Dolsko . . . . Dolsko 403 i! 306 45 4 — 0 26 — a J ; 389 Grosuplje . . . Slivnica . . . 1 Grosuplje 051 1 391 54 1 8 18 7 •3.8!) Vič.....i Gliuco j Vič Horjul 1311 Ji 416 22 15 15 121 100 15 33 790 Horjul! ....'' Št Jošt . . . . 1 559 II jj 355 73 5 o 3 •> »i 2 1 444 Crnučo .... ! 1 i Jezica .... •Jezic« i •Sol • 4'J3 30 17 n 25 60 o 30 073 1'odgoricn . , . 107 Hačna .... Kopanj 101 j 93 7 — . _ R 1 __ _ Medvode ... I Medvode Mosto. Cnola) . 552 | 207 26 :) o 31 3^ 3. 34 •125 Modo' . .'-._,] 608 , 224 4 5 18 56 127 7 5 440 .... j Vodmal-Selo 583 | 317 •J 3 15 38 137 — 420 Cnu vrh . . , 1 Polh-v gradeč. . Polhov gradeč- 578 , 386 1 _ 6 — Jk O 414 S 305 Preserjo '. . . Preserjo ;! 348 132 42 1 3 9 7 __ „ ... Itakitna : wo 89 13 1 _r r 103 ltudnik .... ltudnik ! 182 119 6 1 2 10 1 1 110 Dobruujo . . . Sostro \ 508 31 8 855 Sp. Hrušicu 1 | 1001 O •J 03 171 (i 13 Iška loka . , . h' Isltu vas . . . | Studenec , . . Tonušelj . . . | Sludeuec-Ig i 748 1 333 174 8 0 13 6 o O 1 j 243 Vrbi; - o . . . j i Liolieno . . . št. /uri j, . . . : št. Jurij p.Gros. 303 j 238 30 1 6 1 O j 278 Št. Vid .... Šnuujo .... št, Vid ji. Ljub. 019 j 327 t>3 15 3 60 27 5 2 o; 499 Šnuirjo p. Gros, 362 i 167 40 2 17 | 4 4 213 338 Šmartno . , . Šmartno p. S. g. 493 i 173 35 G 8 23 ;) 89 ' Vrhnika , . . Vrhnika I i 1.040 Zg. Šiška . . . Pijava gorica . . Vrhnika lf. ) 1 ;i72 714 32 0 7 79 J. 78 14 7 i Zg. Šiška 587 170 48 12 17 98 30 2 01 ; 411 S Žellmljo . . . Želimljo 1349 II 123 I 114 5 1 11 3 1 1 | 259 1 Skupnj 15.517 j 7.245 1.098 m lžl 776 1,553 73 329 11.480 i Kratico pomenijo: SLS .■— Slovenska ljudska stranka; SKS Samostojna kmetska stranka;. NLS - šusteršičeva stranka; ■NSS ~ Narodna socialna stranka; JDS ^ Jugoslovanska demokratska stranka (liberalna); Kom. — komunisti; Radik. = Radikalna stranka. d Veličasten shodi SLS so se vršili preteklo nedeljo pri Kostanjevici pri Materi božji dobrega sveta. 2000 zborovalcem sta govorila poslanec Sušnik in kaplan To-mazin. — Na Studenci in ua Bučki sta imela shod poslanec dr. Kulovec ln ravnatelj Žarn. — V Boh. Srednji vasi se je vršil shod, na katerem jo govoril poslanec Go-stinčar. d Javno zahvalo g. poslancu Sušniku izreka v imenu ljudstva Odbor za gradbo mostu čez Krko pri Cerkljah. — Vsi naj vedo, da bi mi tu prepotrebnega mostu še ne imeli, uko bi nam g. poslanec ne izpo-*loyal lani spomladi, da smo dobiti les iz gozdov verskega zaklada po zelo ugodni ceni. Se več pa nam je pomagal g. poslanec s teni, da je baš na njegovo neumorno prizadevanje Belgrad dal — kar je pač moral dati — podporo za most v znesku K 400.000. Ko bi g. Sušnika ne bilo, bi mi najbrže ne prišli do to svoje pravice. Sami bomo nosili še vedno okrog 800.000 K bremen, a nič ne del Most pa le imamo, čeprav se je takratni pokrajinski namestnik Hribar 1. 1921 izrazil, da ni potreben. — Bog povrni vso skrb in trud! V« Cerkljah, 6. aprila 1923. — V imenu odbpra — pooblaščena od istega: Tomažin, t. č. tajnik. Grame, t. č. načelnik. d Kmetje ljubljanske okolice! Da bo imelo naše pošteno blago vedno poštene <*ne, zato jo stanovska sveta dolžnost vseh, ki mleko prodajate v mesto zadrugi ali mlek. trgovcu, d a p r i -stopite kot član k .»Mlekarskemu društvu«! Čim vc;ja bo zavednost, tem večji bo uspehi! Odbor. d Tajništvo SLS v Novem mestu sporoča somišljenikom, da morejo govoriti s tajnikom v pondeljkih, torkih, petkih in sobotah in sicer v pisarni na Sv. Florjana trgu št. 123. Druge dneve je tajnik navadno odsoten. d Obrtna zveza — Podružnica Novo moslo vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo 15. aprila t. 1. ob 10. uri dop v Rokodelskem domu v Novem mestn. Ker je na dnevnem redu tudi sprejemanje novi'i članov, se vabijo vsi obrtniki, ki še niso člani naše Zveze, da pridejo tudi oni. — Obrtna zveza — podružnica Novo mesto. d Dragi glasovi. Vsak glas za radikalce pri zadnjih volitvah je stal državno blagajno, oz. davkoplačevalce povprečno do 2500 kron. Glasov so dobili radikalci 1400. d Nova iznaHba. Posestnik mlina, žage m elektrarne v Bistrici pri Podbrezjah g. Franc Aljančič je pravkar prijavil patent na pomembno /najdbo na elektro tehničnem polju. Iznašel je zredno praktičen avtomatčen regulator za vodne električne centrale, ki sc pa da uporabiti tudi v parnih električnih centralah. Glavna prednost nove iznajdbe je enostavnost in cenost. Male podeželske vodne električne centrale doslej niso imele regulatorjev, ker stanejo ti ogromno vsote. Vsled tega so morale električne centrale okoli 1Q. zvečer, ko ve, čina že ni več rabila luči, pripreti vodo, ali pa obrat sploh ustaviti, da ne bi bila napetost prevelika. Posledica je bila potom ta, da je bila električna luč v šo ostalih žarnicah toliko medlejša, vsled česar pritožb ni bilo konca. S pomočjo novega regulatorja so pa električni tok avtomatično regulira z največjo točnostjo in natančnostjo, kakor pri dosedanjih kompliciranih in drugih regulatorjih. Novi regulator deluje, kakor rečeno, popolnoma avtomatično in ne potrebuje nikake strežbe. Enostaven je tako, da bo stala njegova naprava komaj nekaj tisoč kron in si ga bo mogla omisliti tudi najmanjša električna centrala. V centrali v Bistrici deluje regulator že dva meseca popolnoma brezhibno. Umevno je, da vzbuja iznajdba g. Aljančiča v strokovnih in interesiranih krogih največje zanimanje, saj pomenja na polju elektrotehnike silen napredek. (1 Bogat ribolov. D. M. Polje. Dne 3. aprila je tovarna- vsled neprevidnosti spustila okoli 500 litrov klorove raztopine, vsled česar so se vse ribe daleč navzdol zastrupile. Na stotine ljudi je celo popoldne stalo ob Ljubljanici in lovilo omamljene ribe. Nekateri so jih nalovili po cele škafe. Škoda je ogromna, -ker so poginile največ žlahtne ribe. d Blagoslov novega društvenega doma. Tretjo nedeljo po veliki noči bo na Selili pri Kamniku velika slovesnost. Škof bodo blagoslovili nov društveni dom, katerega so selski župljani sami naredili, kakor ču-jemo, večinoma s tlako. Pričetek je ob dveh popoldne v cerkvi sprejem v Marijino družbo, potem blagoslov društvenega doma. Nato se bodo vršile razne pevske točko, de-klaniacije, nastopi otrok in različni prizori. Kamniško okrožje Orlov pošlje svoje mnogoštevilno zastopstvo, ki bo tudi nastopilo, istotako so vljudno povabljena vsa bližnja sorodna društva in Marijne družbe. <1 Trije roparski napadi v Ljubljani. Na Veliki teden so — kakor smo že poročali — trije moški podnevi vdrli v stanovanje nekega vseučliškega profesorja v Wolfovi ulici v Ljubljani — torej v najbolj živahni ljubljanski ulici. Odnesli niso ničesar. 5. t. nt sta zvečer ob pol osmih dva moška potrkala na podstrešno stanovanje Ano Debeljak v Florjanski ulici. Misleč, da je prišla njena sostanov alka domov, je odprla. Moška sta dekle zvezala ii ji s cunjo zamašila usta, na kar sta stikala po omarah a vzela nista nčesar. Grozila sta dekletu tudi z nožem. Naposled sta odšla. — V petek dopoldne pa so v 1 na Cesti na loko našli pred lastno posteljo ležečo Šest-desetlotno Ano Vidergar ki je umirala. Ko je zdravnik došel, je že umrla. Ugotovil je, da je bila Vidergarjeva zadavljena. Soba je bila precej v neredu, ne ve se pa, če kaj manjka. — Glavni vzrok je v tem, da varnostni organi vsled slabe plače ne vrše zadostno svoje službe. Kmalu b">mo imeli pri nas po zaslugi centralizma, ki samo belgraj-sko porodico dobro redi, drugo Maeedonijo. d Rodbinska tragedija v Zaloga. Mož zadavil ženo. Delavec na premikalnem kolodvoru v Zalogu ščuka je prišel 5. marca ob 12. domov. Njegova 32 letna žena je napajala kozo v drvarnici. Ščuka je stopil za njo, jo prijel z eno roko za vrat in jo toliko časa tiščal, da je umrla. Morilec, o katerem se sodi, da ni normalen, je bil na svojo ženo silno ljubosumen. Zadavljena žena je zapustila 14 letnega sinčka Viktorja in 12 letno hčerko Marijo. d Smrtna nesreča. Nočni čuvaj v Tiin-niesovi tvornici, 58 letni Jurij Fajdiga se je vrnil 5. t. m. domov iz službe. Ko si je odpasal samokres, mu je ta padel po nesreči na tla in se sprožil. Kroglja je predrla Fajdigu desno nogo pod kolenom in mu prebila žilo. Pozvana je bila rešilna družba. Med vožnjo v bolnišnico je Fajdiga v vozu umrl. Prenesli so ga nato v mrtvašnico k sv. Krištofu. d Prostovoljno gasilno društvo na Verdu priredi dne 3. junija vrtno veselico pri gospodu Hrencu. Vsled izrednega zanimanja za prireditev, se vse druge za ta dafl določeno veselice prelože. Podroben spo* red še objavimo. Nagradni razpis. Kalu« » «d»M« daj. „ . „B ■ R S O N" gnal p»tptaliiT 1 Vdflu obi|ubljm«sl katar. «*»«.• •»* luktr hidl gualjolplatl dal« ■»■ • » ^J1« 1 nnisrada........2000 Diliri 2 2£E............ Dinar. Ii IT2........ SOO Dinar« 30 nagrad.......... SO nagrad......80 N""1 Odtevori s« z I.S&o naraak« !««»« I« ffiMr S&iiSfi:!- M. p*M U«i|«y nM k»v, a Imena namenil, s. hod. MnttU« v dMvniktt. BERSON Kautuk d. d. Zagreb, Vllsenov trg d Jezica pri Ljubljani. V nedeljo, 15. aprila t. 1. vprizori Orel ljudsko igro v treh dejanjih Pritožne bukve. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na svidenje. d Zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljub-l*ino priredi v nedeljo, 15. aprila predstavo Amas. rimsko igro v 5 dejanjih iz časa preganjanja kristjanov. Začetek ob 4. uri. Vabimo 1; obilni udeležbi, ker je dobiček namenjen za dijaški list Mentor. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga LjubRr.na, Prog 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. j^^p^^^coooooooooooooooot 1 Sirom domovine. SELA NAD KAMNIKOM. S požrtvovalnostjo vse fare se nam je posrc--i'o postaviti sicer skromen, pa lep društven dom i napisom »Marijin dom«:. Nekateri so sicer imeli nekoliko pomislekov in nas bolj od strani gledali, pa hvala Bogu, vse sc je posrečilo. Upamo, da bodo nuše organizacije imele sedaj miren in prijazen kotiček v njem. Blagoslovili ga bodo dne 22. aprila presvetli g. knezoškof. Nato pa bodo nastopile naše organizacije s petjem, deklamacijami in govori Obljubili so nam tudi Orli, da nas obiščejo. Pričakovati je velike udeležbe, ker dokazali hočemo, da Tuhinjska dolina ni tako zaspana, kakor pravijo. IZPOD K UMA. Občina St. .Turij pod Kumom je 18. marca prav menimo volila, namreč šusteršičevo in Županičevo obodomiselea Žerjava njegov lilaper, učitelj iz Svibna. Ivan Pečnik. Celi božji dan jc (a človek talita! Zeijavovo skrinjico, da so sc mu gotovo žulji naredili. Volivci iz vseh treh tara, ki jih obsega občina št. Jur, so se pa poredno muzali nestrpnemu in predrznemu lantku, in samo 2S volivcem sc je resnično smilil, da so mu podarili frnikulo, vsi ilvugi pa so mu pokazali ligo. Tak učitelj tudi ne zasluži drugega Od Žerjava bo morda dobil pohvalo ali medaljo, a cd ljudstva pa potovo samo prezir in zaničevanje za svoje delovanje. — (>o'p. urednik, ali je še kje drugod sc predrznil kak učitelj tako očitno postaviti se v nasprotje z mišljenjem in duhom ljudstva, med katerim naj uči in vzgaja njegovo deco? (Pač liberalno učiteljstvo je vedno prvo, kadar je treba lilapčcvati velcarbskim podjetnikom. Op. nred.). ST. 3 \Nž. Volitve so pri nas izuomo izpadle. SLS jc dobila 231 glasov — za .št. Janž p.ič častno število — zmagala jc s 40 glasovi absolutne večine nad vsemi drugimi strankami. Kar je pri tem nujrazveseli-vejše, je pa dejstvo, da je naša stranka zmagala brez vsake agitacije. Nikjer pa ni veselja brez žalosti. Tako je tudi pri nas. Poročati moramo z žalostnim srcem, -da je dne 18. marca zmrznil pri nas Kebor. Celi dan se jo grel na solncu, zvečer ob pol 7. uri pa ga je slana umorila. Toda čo mislite, da jc s tem konec vseh »kebroT«. se zelo motite — ker naš kelier stoji ia hodi po dveh nogah. Obletal jc celo župnijo — na teli polili ga je spremljal Vo-ilenik, bivši predsednik kmečke zveze — Vodenik kam ste zašli — irčal po Komvla — pa vse zastonj. Naše ljudstvo, ki je kmečko, ne mara za kebra — pa tudi rudarjem n« ugaja njegovo burenje — znto sc je revček razje/il in umrl. KRMEL. Volitev jo konec in ml rudarji smo ostali brez vsakega zastopnika. Socijalisti in komunisti so v Sloveniji popolnoma pogoreli. Dobili niso niti enega mandata. 2(1.000 volivcev jc tem varalicam delavnega ljudstva pokazalo hrbet. Pri zadnjih volit vak so dobili okroglo 46.000 glasov — sedaj pa še niti 19.000. Ni pa tudi nič čudnega. Voditelj socijul-nih demokratov Kristan nas je v Belgradu prodal — zato je dobil mesto oskrbnika na posestvu Bclje — 5' kar mu je neslo letno 30-36 milijonov. V oditelji komunistov Štcfanovič, Šuntajs, Koren Miha so se pa zadnji teden prelevili v radikale m hoteli prodati delavstvo vclesrbskemu nasilju. Zadnji casje, da bi tudi mi na Krmelu spregledali, kje naj is6c rudar varstva in pomoči. Saj nas vendar skušnja uči, da so nas farbali socijalni demokrati, komunisti ali kakor se sedaj imenuje soeijalistična zveza delavnega ljudstva. Spoznati bi morali tudi, da stranka, za katero agitira Kragcl ali gomilski Keber, ue more biti dosti prida. Ali nista ta dva zastopnika rudarjev v občinskem odboru? Gotovo, saj smo jima mi dali svoje glasove. Ta v odboru sta nas prodala in sc združila s samostojnimi kmeti in pomagala bivšemu poslancu Najccnu, da ni bilo skoraj dve leti nobeno poštene seje občinskega odbora. Za svoje izdajalstvo je pa dosegel Keber mesto podžupana iu postal celo predsednik krajnega šolskega svetu. Ako sta izdala ta dva možakarja nas delavco radi častihlepja, kaj bi šele naredila, ako bi dobila za to »paroi. Ali zamore količkaj zaveden rudar šo kaj zaupati takim ljudem V Zato rudarji, bodimo že enkrat pametni in otrosimo sc vseh delavskih izdajalcev in oklcnimo se edino poštene SLS. Kadar bo pa Keber še frčal po Krmelu, pa vzemimo v roke brezove veje in ga zapodimo na Ivamauške hraste, tja, kamor spadajo take živalce. IZ BlROEVASI Plil NOVEM MESTU. V naše zakotje jc bila baje kazensko prestavljena učiteljska dvojica Grudnik, ki si dovoljuje v naži šoli naše otroke nadlegovati s svojimi neslanostmi in jih, namesto zgledno in pametno poučevali. trapiti s sokolskim vsiljevanjem. Odtrga si kar celo uro poučevanja in neumorno agitira za sokol-stvo, če pu se naša, sicer neinteligentna, n nepokvarjena, poštena kmetska dekleta zonerstuvijo njenim idejam, tedaj jih nahruli s kmetskimi štorkljami, bu-teljni itd Za enkrat sc poslužujemo najmilijšega sredstva proti vsakršnemu vsiljevanju in pritisku na naše otroke in Vam. gospa Grudnik, enkrat za vselej odločno prepovcino, še kdaj agitirati med učnimi lirami za sokolstvo. Ne pomaga nič, četudi si vse nohte pogrizete od jeze in studa nad kmetskimi štorkljami, vi glejte, da boste naše »kmetske štorklje« naučili brati in pisati, zakar ste postavljeni in plačani, če pa je to za Vašo neumornost premajhen delokrog, pa Vam je na prosto voljo dano, nas zapustiti in jo pobrisati inagari v Ilahuo polje, odkoder ste prišli. Razumeli? Dcca jo naša, za njih živ-Ijcnsko dušno in telesno srečo smo odgovorni mi slariši in ta dolžnost nam nalaga tudi pravice, čuvati in braniti naše poštenje. Kadar bi pa Vas so prijela sokolska žilica ob nepravem času in v neugodnem kraju, storite večje zasluge za sokolske ideje, če si zažvrgolite: »Ajmo, mi Sokoli...«, katere no bodo nikdar znale kvakati naše »kmetske štorklje«. Zdravo! Vam zavednim birčenskim dekletom, četudi ste še šolarke, pa kličem: Bog vas živi! Eden v imenu vseh. Listek. lOOOOOOOOOOOOOOOO ^^ Njiva. Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo. Spisal I. M o h o r o v. Od planin do planin leži razgrnjena ravan, samo polje, nelepo, skoro enolično, kakor preprosla pravljica prav stare matere, ki že gre na otroško pamet. Zakaj nckuleri tako zelo ljubijo to enolično zemljo, zakaj je drugi ne marajo? Ali jim ni vsem, ki so na njej rojeni, skrbna, krušna mali? Ali jih ne redi in oblači, ali ne redi njihovih otrok? Ali so se preobjedli? Ali je tkanina domačega lanu pretrda in ržen kruh prehd in mlečna kaša preolroška jed? Gorje deželi, kjer je začel kmetovalec ljubili čaj z rumom, goljaš in obleko, ki jo je Ikal stroj. Gorje mu, ki je postal nezvest rodni zemlji, črni grudi in zašel poln sle po meslnem življenju proč od nje, ki ga je rodila in iz- redila. Ni samo izmišljeno, kar se je zgo, dilo in kakor sem napisal... I. Izkušnjavec. krčmar Anžonec je sedel ob peči na klopi in ves obraz se mu je svelil od zado« voljnosli: soba je bila namreč čislo nalla-i čena s pivci, domačimi in iujimi gosli iz mesla. Dve mizi sla bili v sobi, pogrnjena in nepogrnjena. Za nepogrnjeno so se stiskali kmetje, za pogrnjeno se je šopiril debel mestjan s štirimi lovariši. Kmetje so vlekli vivčke, eden je kadil čedro s stoN pičem. Mestni so kadili cigarete in le naj< močnejši med njmi je vlekel dolgo viržinko. Še krčmarju je bil ponudil eno, pa je krčmar vljudno odklonil, ker ni bil kadilec. Kmetje so samo pili, mestni pa so ludi jedli, pi|j( pa zopet kadili in še enkrat jedli. Vmes so govorili veselo, razposajeno, po sili doma-, če, ker so bili očividno gostilne bolj vajeni, kakor kmelje. Med njimi je jedel in pil za dva rejeni in loislolčni meščan, ki se je venomer potil, puhal od vročine in govoril oblastno, dočim so mu lovariši dvorljivo pritrjevali. Nalivajoč jim vina, se je smejal neskončno zadovoljen s samim seboj in menil: »Kaj, smo mi ali nismo?« »Smo,« so v zboru rekli lovariši. Tedaj je menil vljudno krčmar Anžonec: »Kako pa z zdravjem, gospod Aleš?« »Hahalta!« se je smejal gospod Aleš, »šema si, Anžonec! Ali me ne vidiš? Ha-liahal Ampak, mojo \,ico, mojo ženo bi šele videl in pa hčeri. Kakor buče! tiahaha« Še kmetje so se smejali. Eden med njimi (gruntar), Kobiljekar je menil: »Glej, no, svojčas je bila ko drenulja« »Svojčas!« je polrdil gospod Aleš. »Svojčas, ko je še garalal Ampak zdaj!« Pil je. Nato je govoril: »To je res!« Gospod sem in moja Mica klobuk nosi in hčere imajo židana krila, pa dve hiši premorem in še lovarno. Ampak človek sem osial, kakršen sem bil. Prav nič se nisem prevzel. S petimi groši sem začel, prav nič me ni sram povedali! Naj Anžonec pove, če ni res tako!« Krčmar je prikimal: »Presneto malo lakih mož, gospod Aleš!« Kakor da zavidajo Alešu, so molčali kmetje, dočim so Alešovi tovariši kot na povelje dvignili kozarce na njegovo zdravie in jih izpraznili. Gospoda Aleša je vse to razveselilo in je postajal še zgovornejši in zanosnejši. Kmelje so bolj resni poslušali. Trdi, oslrorezani obrazi; široki starejši, sveži mlajši, iu tam koničast nos, lu lam ponižne, občudujoče oči, rahlo blagrujoče, rahlo za* vidajoče; lako so sedeli gruntarji in bajtarji za mizo; med gruntarji Kobiljekar, med bajtarji Anže. »Kakega rodu pa je škof?« je vprašal Aleš govorniški. »Saj berete, da je iz baj-< tarske hiše doma, pa je le spravil do škofovske palice. Glavica, kaj! Pa pravim: Škof je škof in Aleš je Aleš; in prav iz take bajte doma, kakor škof. še v listih bi pisali o meni, kakor o škofu. Pa ne!« Hrup-« no se je zasmejal in pristavil: »Nič ne de. Saj jih ne berem.« Kobiljekar je menil skoro zasmehljivo; »škof je eden in Aleš je eden. Vsak pa nima te sreče. Pravim, kakor moj oče, ftog mu daj nebesa: Vsak se drži svojega stanu!« »O, ti se ga lahko držiš,« je ugovarjal krčmar za meščana, »li, ki si gruntar!« »Kaj ne,« se je smejal Aleš pritrjevaje; »gruntarjem ni sile. Vsega imajo dovolj; saj jim bajtarji pol za božje ime obdelajo! Po brez zamere! Vsakemu, kar gre! Jaz vem zase, kako je prav. Pa tako-le rečem: če nimaš sveta, saj imaš roke. S temi-le rokami sem si jaz prisluži! kar imam, s temi-le.« Dvignil je tolsti, zaliti roki, obteženi na prstih z neokusno velikimi prstani. Vsi so pogledali nanje. Kobiljekar je deja! zasmehljivo: »Koliko šivov je bilo prej treba!« Obogateli krojač Anže se je čutil užaljenega in je odvrnil: »Ošabnost ni dobra!« »Na-ak 6e je smejal Kobiljekar, >pa hodite vendar na deželo, vi mestni, samo da bahate!« »Čast komur čast,« je odgovoril Aleš užaljen. »Ampak zaradi gruntarjev gotovo ne prihajamo mi mestni. Kaj pa moremo, če toči Anžonec tako presneto kapljico.« Krčmar je prišel skoro v zadrego ob toliki hvali in je mencal, da je res, in da so včasih domačini bolj sitni in nezadovoljni, kakor gosposki ljudje. »Jaz sem prav zadovoljen ž njim,« je porinil Kobiljekar svojo prazno posodo na konec mize. Tudi bajtar Anže bi bil rad poklical še eno. Preko mize je gledal na gospoda Aleša, ki je nalijal svojim tovarišem. »Lej,« si je mislil Anže, »nalija jim in plačuje zanje, ker so njegovi delavci. Jaz sem Kobiljekarjev hlapec, pa mi še nikoli ni plačal merice.« Bridko je okusil Anže ta hip fežkoče svojega stanu, čevljar po poklicu in očetu, je stanoval v Kobiljekarjevi bajti; obdeloval kos polja, ki ni bilo vse njegovo, delal kme-i ti), da odsluži pravico do užitka bajte in polja. In je bi! vendar izučen in vesten čev-! ljar. Pa je moral zanemarjati svojo obrt, ki bi ga bogatila, in mu sezidala lastno hišo, blagostanje in moč. Ali ni morda podoben g. Alešu. Ali ni rekel, da je začel s petimi groši in da premore zdaj dve hiši in denar? (Dalje.) 7AHVAI A Gospodu FRANC PERKO, sej- LHliTHLHi marju z usnjem, pri katerem sem kupil lansko leto, na Beli ponedeljek, večjo množino usnja, da obujem mojo mnogobrojno družino in sem bil pri tej priliki od gosp. Perko res dobro in s prvovrstnim blagom postrežen, izrekam tem potom imenovanemu največjo zahvalo ter ga najtopleje priporočam vsem kupovalcem usnja. — Prepričan sem, da bodo tudi oni tako zadovoljni kot jaz. Bog živi! — Ribnica (Dol.), 9. aprila 1928. NOVAK IVAN, upokojenec juž. žel. Malo posestvo NAPRODAJ v bližini premogovnika Zagorje, v vasi Čolniše, občina št. Lambert ob Savi. — Obstoji iz hiše in hleva in precej zemljišča, da se lahko redi krava in par svinj. Cena 12.500 Din ali 50.000 K. Natančneje pove lastnik VALENTIN LIPOVSEK, posestnik v šemniku št. 10, pošta Iilake-Medija, Dva kovaška učenca od teh enega, ki se je že učil nekaj časa. SPREJME JOŽEF MEDVED, kovač, Zapuže, pošta Begunje, Gorenjsko. 2025 Trezen KONJAR, 'it hlapec K volom, tudi prileten, dobita stalno službo. Vstop takoj, plača po dogovoru. — FUŽINE pri Ljubljani, pošta Devica Marija v Polju. 1946 KMETOVALCI POZOR! Naprodaj sla ugodno dva tioliira clfPrlnia 'p^"' 8 suf,°- v p°p°|- vglina oivguiijci nonia dobrem stanju e opeko krila radi premembe posestva. — Istotam je naprodaj skedenj 650X650. Vpraša se pri ANT. TRSAN, KRANJ. _2032 kdor hoče svojo družino DOBRO OBUTI, naj kupi usnje na sejmu v Škocijan«, Grahovem, Novemmestu in Sevnici na stojnici Franc Perko. Bremen- Nem Y®rk Direktna zueza a krasnimi ameriškimi oladnimi Earniki. Meprekosnl po ndoinrasii, čistoCi In po Izurili oskrbi. Elagie in uarns JadjeS „George Was/ * igton" „America" „President Roosevelt" „Pres/dent Hard/ng" Zahtevajte podrobna pojasnila in biodar. list. 215. Izborna prilika za prevnžanjo blaga UNITED STATES LINES zavarovalna In pozavarovalna družba v Beogradu. Osnovni kapital 5,000.000 dinarjev. Havnateljsfyo podružnice u Slovenijo v Ljubljani, Sodna nI. Z/I. mmmmm Družba Izvršuje zavarovanja vseh vrst: 5. zavarovanje vseh transportov; 6. zavarovanje jamstvene dolžnosti; 7. vse vrste zavarovanj življenja pod najugodnejšimi pogoji; 8. zavarovanje stekla. 1. zavarovanje proti požaru; 2. zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod; 3. zavarovanje proti škodi po toči; 4. zavarovanje proti vlomu in tatvini; Glavna zastopstva se nahajalo v vseh večjih krallh. PoroC. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Žepne ure Uhani Ha|itarejša trgovina ur, zlatnine in sretroine ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 j NAPRODAJ imam dva dobro ohranjena stroja za izdelavo cem. opeke » podlagami^_Prmudbc_na^^_ jMM^trgovec, Kranj. Lepo domače platno b: lanenc preje, 75 cm ali 150 cm široko, izredno trpežno, izdeluje najceneje tkalnica „ »Krosna« v LJubljani, Zrinjskega cesta 6, nasproti cerkve svetega Jožefa. - Sprejema laneno prejo v tkanje, zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce. 160:5 itednt brzi poštni parniki iz Amsiertfama in Cherbourga v Južno imeriko Eio de Joaeiio, Santos, Montevldeo in Bneoos Atics. Vsa potrebna uavodita daje Er.HolantSski Iiloyd. Glavni zastopnik za JUGOSLAVIJO HiaOiH-AVEKIKil BAI.KA • ZASREB B-ccsta 33. — Telefon: 24—65. Brzojavni naslov: „ltealloyd" Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo: LJubljana, Kolodvorska ul. 26. PRIZNANO NAJBOLJŠE »PEKLENSKE KOSE« (HGLLENSENSEN) priporoča založnik in snmo-prodaja te znamke za Jugoslavijo, tvrdka: F. S. ŠKRABAR, ViŠNJA GORA. - Preprodajalcem , i 1751 ugodne cenct _____ stenice- -ferki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesu na sadiu in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in ZO K-Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za el;sp: M. J0NKER, Petrinjika ul. 3, ZAGREB 1. Najboljša in ves materija! Vam nudi najceneje J 3. Goreč, Ljubljana Palača LJublj. Hred. banke. I Varčna gospodinja krije svojo potrebščino pri obče znani in zanesljivi trgovini (obstoječi nad 50 let) R. Mihlauc v Ljubljani Lingarjeva ulica, Ifledarska ulica, Pred Škofijo 3 katera ima v lastnih prostorih za veliko in lepo izbiro oblačilnega blaga po zanesljivo najnižjih cenah. Blago za moške obleke, SSi; sukno, kakor tudt močno hlačevino in baržun (žamet). Za ženske obleke neno in polvolnono blago, perllni kambrtk in cefir v zelo brgatt izbiri. Balo tkanino za perilo in postelje. Velika izbira svilenih in polsvilenih rut in šerp zadnje novosti. Predpasn-kl in srajce se izdelujejo domn iz dobrega in okusnega blaga. Nogavice za moške ter ženske in otroke i. t. d. Prodajalna tvrdka B. Miklanc se nahaja samo t tej hlfil. iS« Tvrdka F. in I. Goričar pri Ivanki Ljubljana Sv. Petra cesta 29 priporoča veliki izbiro bla^a za spomladanske in letne obleke in sicer raznovrstnega sukna in kamgarna za moške ter različnega ševlota pol in čistovolnenega v vseh barvah za ženske obleke, lister, žamet, hlačevino, kotenino belo in temno, platno za rjuhe, cviih, vsakovrstne odejo- svilene šerpe in robce v bogati izbiri. Moške srajce bele in v modnih barvah, otroške oblekce za dečko in deklice, predpasnike, bluze, krila m razno druge narejene obleke, kravate, ovratnike, nogavice i. t. d. Prepričajte se, da kupite tu znatno ceneje kot povsod drugod. Ali se hočete temeljito osvoboditi remnatizma? Tisoči so že bili ozdravljeni I Bolečine v udih In členkih, oleklt udje, sključene roke In noge, trganje, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabost oči so posledice revmatičnih In prolinsklh boleznU Ponudim Vara r»ara«no sredstvo za ozdravljenje 1 Nikako univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, ki je nudi bolnemu človeštvu mali narava. Vsakemu brezplačna poizkušnjal Pišite ml lakoj in vam pošljem' sredstvo in poučno razpravo popolno zastonj. Ostali ml bodele trajoo hvaležni. Ekspediiiija Gpern-flpotheke, Eudopest. Vi nbtb. Wl. Zadružna gospodarska banka d. d, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. Telefon št, 57. ▼ lastni palači (vis & vis hotela „Union"). Kopita! in rezerve skupno nad K 60,000.000- — , » — w — —---- — — Podružnice; Diakovo, Maribor, Sarajevo, Sorabor, Split, šibsaik. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost a Sveopčo Zaoatlljako banko d. d. v Zaijrebu in njeno podružnico v Knrlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sad«. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tujo valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložno knjižico ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije,pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. izdala konzorcij »Domotiuba«, 1" Odfiovomi urednik Anton Sušalk v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiikarnfc