KATOLISK CEHKYEN LIST. ».Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po po*ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl 20 kr. tis&arnici sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr., za pol letalgl. 80kr„za ' 4leta90kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan popi ej. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 12. vinotoka 1894. List 41. Mesec rožnega venca. (Dalje.) V naslednjih častitljivih skrivnostih nahaja se poterjeno še bolj prav tisto preblaženo sodelanje velike Device, kakor je naravno. Castit-ljivost svojega smert premagavšega Sina okuša Marija v tihem veselji; ko gre v nebesa, ga spremlja z materino ljubeznijo: vender akoravno je vredna nebes, je še ohranjena na zemlji kot naj boljša tolažnica in učenica mlade Cerkve, Marija, „ki je bolj kot bi mislil razumela naj globokejšo globočino modrosti božje." (S. Bernard. De XII prerogativis B. M. V. n. 3.) Ker se pa skrivnost človeškega odrešenja ni imela doveršiti, predno je prišel od Kristusa obljubljeni sv. Duh ; torej vidimo Marijo v oni spominljivi obednici, kjer je bivala z aposteljni in za nje molila ter s prevročimi vzdihi pospeševala polnost od tega Razsvetitelja kot poslednjega darti, in ko nikdar neminljivega zaklada. Vender bolj obširjeno in za stalno postala je naša besednica, odkar je stopila v neumerljivo kraljestvo. Gledamo jo tukaj, kako je s te solzne doline povzdignjena v sveto mesto Jeruzalem, obdajana z angeljskimi kori, in častimo jo, ki je povzdignjena nad čast svetnikov, od svojega božjega Sina kronano z zvezdnatim šapljem. Zraven Njega sedi kot Kraljica in Gospa vesoljstva. Vse to, Častitljivi Bratje, v čemur se „sklep Božji44 razodeva, „sklep modrosti, sklep dobrote14 (S. Bernard, serm. in Nativ. B. M. V. n. 6) in se ob enem silno velike zasluge deviške Matere skazujejo, vse to mora slehernega razveseljevati, in to po zanesljivem upanji, da doseže božjo dobroto in usmiljenje po Marijini pripomoči. Ravno na to v lepi zlogi s skrivnostmi meri ustniena molitev. Kako primerno je. da se na pervo stavi molitev Gospodova k nebeškemu Očetu. Potem ko se ta nagovori v častitljivih prošnjah, oberne se proseči glas s Sedeža Božjega Veličanstva do Marije, in to po omenjeni postavi sprave in priprošnje, kar sv. Bernardin Sienski takole izreka: „Vsaka milost, ki se deli temu svetu, ima trojno pot. Zakaj redoma gre od l»«.ga na Kristusa, od Kristusa na preblaženo Devico, od Device na nas.44 (Serm. 6 in testis B. M. V. de annunc. a. I. c. 2.) To so nekako razne, po kakosti med seboj razločne stopnice: na zadnji teh stopalic primerno njeni vravnavi, djal bi, rajši in delj ostajamo, ker angeljev pozdrav po desetkrat ponavljamo, kakor da bi tako bolj zaupljivo stopali kviško po družili stopkah, namreč po Kristusu k Bogu Očetu. Zato pa ravno ta pozdrav tolikrat obračamo na Marijo, da se naša pomanjkljiva in slaba molitev podpira s potrebnim zaupanjem, ker k njej zdihujemo. da naj kakor v našem imenu pri Bogu za nas prosi. Sej naši klici bodo pri Njeni veliko naklonjenost in moč dosegli, ako jih priporočajo prošnje Device, kteri On sam pohlevno in vabljivo kliče: „Zazveni naj tvoJ glas v mojih ušesih, ker tvoj glas je ljubeznjiv." (Cant. 2, 14.) Prav zato tolikrat izgovarjamo one častitljive naslove, kteri nji delijo pravico za uslišanje. Pozdravljamo jo kot Tisto, ki ,je pri Bogu milost našla,'4 zlasti od Njega „polno milosti,44 ktere polnost se ima na vse razlijati; kakor Tisto, ki v nji Bog prebiva z naj večo mogočo zvezo; kot „blaženo med ženami44, ktera „sama je odvzela prekletstvo in prinesla blagoslov44 (S. Thom. op. VII. super salut. angel. n. 8), blaženi sad svojega telesa, v kterem bodo oblagrovani vsi narodi: kličemo jo poslednjič kakor „Mater Božjo44: kaj vse bode v.sled te vzvišene časti „nam grešnikom14 z vso gotovostjo sprosila. kaj vse smemo upati v vsem življenji in v poslednji dušni vojski! Kdor se prav pridno in verno peča s temi molitvami in skrivnostmi, gotovo ne more drugač, kakor le stermč čuditi se božjim sklepom z veliko Devico za vesoljno zveličanje narodov, in z veselim zaupanjem bo kopernel sprejetbiti v njeno p«»moč in brambo: recimo torej s serčno prošnjo sv. Bernarda: Spomni se. o pred o brotlji va Devica M ari ja. da ni še nikdar bilo slišati. da bi kdo bil zapuščen, ki je p rili ežal pod tvoje varstvo, v tvojo pomoč klical, se v tvoje prošnje priporočil. (Dalje na si. j ,.Kteri se usmili vernih duš v vicah." Že od mladih nog ves vnet za sv. Cerkev, opazoval sem vedno z največjim zanimanjem njeno gibanje in razširjanje: z njo sem vedno jednako čutil: žaloval sem. kadar so terpeli ali žalovali sv. Oče. katerim so njihovi nasprotniki napravljali, in jirn — žal — še sedaj napravljajo mnogo žalosti in bridkosti, veselil sem se pa vselej serčno o pridobitvah in zmagah sv. Cerkve in sploh o vsem, kar je koristilo in prijalo svetim, vzvišenim namenom, kajti, kar koristi sv. Cerkvi, to rodi neskončne milosti vsemu človeštvu. Zato z veseljem zbiram razne dogodke in slučaje, ki dovolj pričajo in terdijo, kako je Bog v sv. Cerkvi pričujoč, in kako kot neviden poglavar. On sam vlada vesoljni svet. Dovoljujem si dragim čitateljem in čitateljicam našega lista popisati dogodek, ki je na več strani podučljiv in jim pojasni to stvar živo in presunljivo, je pa tudi prav primeren za bližnji prihodnji mesec. Vsi vemo, kako zelo nas sv. Cerkev prosi in spodbuja, da naj se prav pogosto spominjamo ubozih duš v vicah. in pa. da naj delimo dobrote ali milo-ščinjo. ker to se nam poplačuje ne le po smerti. temveč tudi že na zemlji. — Naj bi bil naslednji dogodek seme. ki bi padlo na rodovitna tla in budilo mnogo pomoči ubogim dušam v vicah. ki nam kličejo: O usmilite se nas. vsaj Vi, ki ste bili nekdaj naši prijatelji! V majhni, samotni planinski koči je živel ubog dninar. V potu svojega obraza, a vendar pošteno si je služil vsakdanji kruh; bil je pa jako pobožen in veselo hodil vsak praznik in vsako nedeljo v dve uri oddaljeno župnijsko cerkev k službi božji. Nekega večera nastane strašna nevihta. Dež lije, veter tuli. strašno gromi, vmes se pa bliska neprenehoma. Kar pa poterka močno nekdo na dninarjeva hišna vrata. Naglo skoči s postelje in vpraša, kdo tako pozno lazi tu po hribih. Močno se pa začudi, ko spozna glas domačega gospoda duhovnega pastirja, ki se je v ti grozni uri vračal iz daljne koče, kamor je bil šel smertno bolnega človeka obhajat. Cerkvenik je ostal že poprej v nekem zavetju, a župnik je šel kar dalje, boreč se s silnim viharjem. Ko pa naposled vidi, da v takem vremenu nikakor ne pride domu. stopi v dninarjevo kočo in ga poprosi, ako mu dovoli ostati pri njem do jutra. Od veselja ves iz sebe poljubi ubogi delavec gospodu roko in niti ne vč, kako bi se mu zahvalil za toliko čast. — Duhovnik postavi Najsvetejše na mizo, potem pa molita dolgo kleče oba Jezusa, ki se je ponižal priti v tako ubožno človeško bivališče. O, kako so pojoč okroževali nevidni angeljski kori blaženo hišico, v kateri biva On, ki je vstvaril nebo in zemljo, in čegar kraljestva ne bode konca. — Do treh v jutro je ostal duhovni pastir pri verlem možu. kateri je prečastitemu gostu tudi vesel postregel z malo večerjo. — Ob treh so se bili oblaki malo razpodili. in bil utihnil tudi vihar; duhovnu je bilo sedaj mogoče oditi. Iskreno se zahvaljuje dobremu možu za skazano čast Najsvetejšemu in za gostoljubnost, podeli mu še blagoslov, ter odide proti vasi ... Misel, da je prenočil Boga samega in tudi Njegovega raašnika. mu je sladila vse življenje; ni bilo dne. da bi ljubega Boga za to veliko milost ne bil hvalil. To je bila, kakor je sam rekel, njegova najsrečnejša ura. — Platna, s katerim je bd takrat pregernil mizo, ni obračal več za vsakdanjo rabo; skerbno ga je shranil; tudi vsa hišica je bila od takrat veliko bolj snažna in čedna. Preteklo je od onega Časa pčt let, in župnik, oni priljubljeni župnik je — umeri. Zelo so žalovali po njem vaščani; kajti bil jim je največji dobrotnik, tolažnik in prijatelj. Ubogi dninar se ni mogel uto-lažiti... Preteklo je ravno deset let po tem dogodku in govori se zopet po vsi okolici o ubogem dninarju. Zgodilo se je bilo z njim nekaj posebnega, čudovitega. Neko deževno, temno noč gre po nujnem opravku v vas. Bilo je jako polzko, in spodersne mu, ter pade v brezno, čez deset čevljev globoko. Ni si mogel prav nič pomagati. Poskušal je sicer na vso moč. da bi se rešil, pa vse zastonj, ker je bil ob enem pobit, omamljen. Že čuti, da se mu bliža smert. Okrog je vse tema, njegovega klicanja ne sliši nikdo. Prepričan je, da mora v tej rupi umreti. Začne na Boga misliti, resnično in popolnoma se skes& vsih grehov, priporoči se Materi Božji, sv. Jožefu, kerstnemu patronu in angelj-varhu. Naposled moli še prav iskreno za uboge duše v vicah in prosi tudi nje za pomoč in priprošnjo v tem groznem stanu. Terpelo je to silno stanje še eno uro; kar mož, ki je toliko časa zastonj klical na pomoč, zasliši nekak šum, in kmalu še korake; zapaziti pa le ni mogel nikogar, ter začne klicati. Čez par minut pa vidi, da je prišel na rob brezdna neki mož in prične prašati. kaj želi. „Pomoči, za Božjo voljo, pomoči!" kliče ubožec v globini. Začuden gleda, kako neznani mož precej gre po stermi steni navzdol, kakor po navadni poti, mu poda rešivno roko, in za trenotje, pa sta že na verhu. Dninar zdaj pade pred rešiteljem na kolena in se mu priserčno zahvaljuje. Ko ga pa potem natančneje opazuje, spozna, da rešitelj je duhoven. Poteze na obrazu so se mu zdele znane, isto tako tudi glas; zdi se mu, da vidi pred seboj pokojnega gosp. duhovnega pastirja, katerega je bil pred petnajstimi leti oni viharni večer prenočil. Nekak strah se ga polasti. Tujec mu pa reče prav prijazno, da naj v zahvalo za srečno rešitev zmoli tri „očenaše" in tri „češčenamarije" za uboge duše v vicah. Kmalu sta prišla čisto ven iz nevarnega kraja, vedno bolj tiho je bilo okrog moža, in naposled ne sliši več tujčevih stopinj. Med tem, ko pobožno moli, zasliši še prav tihi „Hvaljen bodi Jezus Kristus;" naglo okrog pogleda, toda, zvestega spremljevalca, ki ga je rešil smerti. ni več. Stoji, posluša, vprašuje, glasno kliče, pa ni odgovora, bil je zopet sam! — Bog je njegovo prošnjo uslišal, duše v vicah so prosile zanj, in usmiljeni Gospod je poslal rešitelja iz nebesnih visočin. Tako storimo tudi mi. Nobenega dne ne opustimo, da bi ne prosili ljubega Boga milosti in usmiljenja ubogim dušam v vicah, za katere hočemo radi ubogajme dajati, moliti, k sv. maši hoditi in često klicati: „O Bog daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! Naj v miru počivajo! Amen." Prof. Jan. Repič. Ljubezen do ubožnih. Garcia Moreno, kterega so framasoni pred ne-kterimi leti zaklali, je bil predsednik Ekvadorske republike, nad vse pošten katoličan in velik prijatelj ubožnih. Takrat, ko je bil pervipot izvoljen za predsednika. ga je njegova soproga opomnila, da predsednik pri nastopu svoje službe mora diplomate, ministre in drugo odličnjaštvo prav bogato pcgosto-vati. Odgovoril je, da njegovi zmerni prihodki mu tega bahanja ne dopuste. Od svoje plače je on en del deržavi dal nazaj, ker bila je še ubožniša kot on sam; drugi del pa je obernil za dela usmiljenja. Blaga gospa pa je hotla stroške sama prevzeti in izročila je soprogu v ta namen 500 „pesos" in priporočila mu. da naj le prav bogato pojedino napravi. Garcia Morena zdajci odide s svojim adjutantom v bolnišnico, oskerbi bolnim, kar jim je najbolj potreba in ukazal, da naj se jim napravi prav dobra južina. Ko se je vernil na dom, ga soproga praša, če je bilo zadosti denara? Sladko se Garcia smeja in pravi ženi: „Jaz sem tako menil, da dobra južina. bi se bolje prilegla bolnikom, kakor pa diplomatom. Zato sem denar nesel v bolnišnico in tam so mi rekli, da za 500 pesos se da napraviti verlo dobra južina." („Sonntagsbl.") Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Bogoslovje in novi bogoslovci.) Kakor vsako leto, pričelo se je tudi letos šolsko leto v knezoškofljskem semenišču dne 1. vinotoka. Vseh bogoslovcev šteje sedaj semenišče 88; med temi je četertoletnikov 16, tretjeletnikov 23. drugoletnikov 23, pervoletnikov pa 26. V sredo, dne 3. vinotoka, so se prebrala boguslovcem hišna pravila v navzočnosti prevzvišenega gospoda knezoškofa. Po prebranih pravilih so Premilostljivi prav serčno pozdravili zbrane. Priporočali so jim, da naj se z navdušenjem in veseljem poprimejo nelahkega dela, ktero jih čaka. Dali so jim veliko lepih navodov, s kterimi naj bi si olajševali tehtni poklicni posel; posebno so povdar-jali, naj pridno obiskujejo Jezusa v najsvetejšem Zakramentu. Opomnili so, naj tu premišljujejo, koliko se je sam Bog in Zveličar trudil za zveličanje ne-umerjočih duš; po tem vzgledu naj tudi gg. bogoslovci vse pritežnosti in neprijetnosti radovoljno prenašajo in vse obračajo v čast Božjo in zveličanje duš. Velik pripomoček bogoslovcu je tudi vsakdanje premišljevanje, da vsak sebe natančneje spozna in tudi drugim prav vč svetovati, ter so nadalje jim priporočali premišljevalno molitev. Slednjič so opomnili, da vsak dober dar pride od „Očeta svetlob^" in torej morajo tudi bogoslovci pogosto z nebes prositi razsvitljenja; obljubili so. da bodo tudi sarni storili, kar bode moči, v nadi, da bodo potem gg. bogoslovci res se vzgojili v mašnike po volji in sercu Božjem (secundum cor Dei), kar je namen semeniščem. — V petek zvečer, 5. vinotoka, pričele so se duhovne vaje ter se nadaljevale do nedelje zji .raj Vodil jih je preč. gospod semeniški spirituval Jož. Erker. V krasnih govorih razlagal je posebno novincem čast duhovskega stanu in povdarjal. da je treba za pravi poklic moliti in dobro premisliti, ima li vsak resnični poklic ter z molitvijo in vestnim pripravljanjem do-mestiti, kar bi se še pogrešalo. Pervoletniki so naslednji gospodje: Ažman Andrej; Bavec Jožef; Berlan Anton; Čebašek Jakob; Čemažar Frančišk; Čemažar Jakob; Franke Frančišk; Hartman Jožef; Jan Jakob; Jane Janez; Jesenovec Matevž; Jereb Ljudovik; Knific Janez; Koželj Frančišk; Keržišnik Jožef; Lavrič Andrej: Lavrič Jožef; Lovretič Jakob; Papež Jurij; Peče Emil; Podobnik Alojzij; Rebol Daroslav; Sadar Frančišk: Schauer Avguštin; Zega Valentin; Zor- Janez. Iz Šent-Vida nad Ljubljano. (Pomoč bolnim.; Bilo je pred par leti, kar je sedel v družbi več zbranih duhovnov tudi sicer jako čislan in spoštovan gospod svetnega stanu, ki pa je verske dolžnosti zanemarjal. Med govorjenjem, ki se je sedaj na verske reči obernilo. rekel je nekako naglo: „tudi jaz bi rad imel močno vero — pa kar ne morem." Eden duhovnov, ki je sedel prav blizo njega, pa mu šepne na uho: „vere nimate? tedaj molite sv. ružni vene<\" Zabavni pogovori so se nadaljevali, pa v ti verski stvari se ni več govorilo. Tri leta potem dobi oni duhoven pismo, v katerem je bilo brati naslednje: „Gotovo se še spominjate. gospod župnik, da sem pred tremi leti v neki odlični druščini javno govoril, da nimam vere, in pa. da nikakor ne morem verovati. Vi ste mi o ti priliki svetovali, naj molim zato rožni venec. Besede Vaše so mi bile v začetku tuje, a zvenele so mi vedno po ušesih, bolj in bolj so se pa vrivale mi v spominu, polagoma sem se jih privadil, prešle so mi v serce, postale so mi prijetne, sladke. Začel sem moliti sv. rožni venec. Danes sem srečen, in z veseljem spolnujem vse verske dolžnosti. Molite sv. rožni venec, kličejo zopet letos sv. oče Leon XIII, v tem rožnovenškem mescu, molite ga posebno oni, ki ste oslabeli v veri. oni, katerim manjka moči, da bi raztergali vezi grešnih strasti, molite tisti, ki nimate poguma, da bi skesani odkrito se obtožili svojih grehov. Koliko spreobernjenj se je že zgodilo na priprošnjo preblažene Device Marije, katerih ne moremo drugače imenovati, kakor čudeže milosti Božje. V življenji slavnoznanega moža in ljubitelja mladine, Don-Boska, zapisan je dogodek, ki prav lepo kaže. kako Marija pomaga brezvernim ali slabo-vernim, do žive in močne vere in kerščanskega življenja. Visokospoštovan, daleč znan kot jako spreten zdravnik v mestu Turinu stoji neki dan v oratoriju sv. Frančiška Šaleškega, in želi, da bi smel govoriti z Don-Boskom. Začne ta-le pogovor: rKaj ne, vi ozdravljate vse bolezni." Jaz? „Ne, pravi Don-Bosko začuden." Ali. častni gospod, saj so slučaji, saj so mi povedali imena oseb in bolezni, kterih so bili čudežno ozdravljeni. „Veliko jih pride bolnikov sem pomoči in ozdravljenja iskat „k Materi vedni pomočnici* po tri- ali devetdnevni pobožnosti, ki jo opravijo tukaj, vernejo se ozdravljeni in potolaženi na svoj dom." „K temu14, pravi Don-Bosko, „sem jaz prav malo pripomogel, k večemu, da sem svetoval, naj se ta ali oni oberne do „Matere vedne pomoči", da naj mu v potrebah pomaga-4... „Naj pa Marija še ineni pomaga.*4 pravi učeni zdravnik, naj me ozdravi, pa bom veroval tudi čudež*." „Kako bolezen pa imate." vpraša Don-Bosko. Že leto in dan je tega, kar t^rpim za božjasijo, pa tako pogosto me napade, da se že ne upam sam od doma Sam sebi ne morern pomagati, da-si sem zdravnik, pa tudi drugi uf-eni zdravniki me ne morejo ozdraviti ... „Pa storite p » zgledu druzih: pokleknite na kolena, molite z mano. očistite si dušo v zakramentu sv pokore, posvetite se v sv. obhajilu, in blažena Devica Vam bo pomagala" ... .Zapišite mi, gospod, saj druga zdravila in poinočke." pravi zdravnik. _jaz bi bil hinavec, hlinež. ker ne verujem ne v Boga. ne na Marijino poino<\ ne na moč molitve, ne na čudeže." Don-Bosko. na pervi trenutek osupnjen, ne ve, kaj bi na to rekel. Kmali pa začne govoriti s toliko močjo in tako pretresljivo, da se res zdravnik pred njega verže na kolena in naredi križ. katerega ni storil že 40 let. Konec tega je bil da se skesano spove. in najde dušni mir, k temu pa tudi — telesno zdravje. Od tega časa ga ni več verglo. Pozneje večkrat so videli tega zdravnika v Oratoriju v Turinu, kako se zahvaljuje pred podobo Matere Božje klečeč, zahvaljuje Marijo za ozdravljenje — dušno in telesno. Kakor drugi Matatija šel je v 13. stoletji sv. Dominik z rožnim vencem v boj zoper krivo vero in pohujšljivo življenje tedanjega časa, in zmagal je. Ne manj potrebno je dan danes to zdravilo; Bosko Vam je včliki Leon XIII, luč, pa tudi zdravnik z neba. ki bolnikom zapisuje kot zdravilo sv. rožni venec. Černi verli nad Idrijo. (Cerkvene slovesnosti.) Dan posebnega veselja je bila za Černoverško župnijo Rožnovenška nedelja Ta dan nam je bila blagoslovljena kapela sv. Križa na pokopališču, razširjeno pokopališče in pa prenovljena stranska oltarja v cerkvi sv. Jošta. Lepa in čedna je bila že doslej Černoverška župnijska cerkev, le stranska oltarja sta nekoliko zaostajala za drugimi popravami. Preskerbni, za lepoto hiše Božje ves vneti č. g. vikar J. Hladnik ni miroval, da sta tudi ta dva oltarja bila popravljena. D--bil je dva dobrotnika, ki sta dala potrebnih svot; za oltar Rožnivenške Matere Božje je plačala vso popravo I ršula Rupnik iz Zadloga. za oltar sv. Valentina pa J. Pire iz Idrijskega Loga. Vsa kamnoseška dela je v občno zadovoljnost napravil kamnosek g. A. Vodnik v Ljubljani. Podobe na oltarjih so ostale stare, a so krasno polihromirane. tako da sta dobila oltarja popolnoma novo lice. Podobe so prav krasne nar-j-n»* v cerkvenem duhu in ne prežive. Polihro-miral jih je mladi, nadebudni podobar gosp. Andrej Rovšek iz Moravč. Ob jednem pa je bila te dni tudi doveršena kapela sv. Križa na pokopališču. Rajni č. g. Anton Lampe, Čemoverški rojak, ki je umeri vpokojen v Gorici, služboval pa poprej na Gočah, je zapustil svoje premoženje za to, da se napravi na Cernover-škem pokopališču lepa kapela. Cerkvica je sedaj doveršena; dolga je kakih 14m, široka 6m in zidana natančno v gotiškem slogu. Ličen oltar s podobo sv Križa je popolnoma prikladno gotiškemu slogu naredil g. kamnosek Alojzij Vodnik. Tlak je iz mozaik-marmorja. Kapela in oltarja sta bila Rožnovenško nedeljo blagoslovljena. Župljani so že komaj pričakovali te slavnosti. Mladenči so postavili nekaj mlajev, dekleta pa lepo ozališale oltarje! V nedeljo ob devetih se je med ubranim priterkavanjem in strelom iz topičev pričela slovesnost. Ker preč. Idrijski g. dekan nikakor ni mogel priti na nedeljo v Černi verh, prevzel je cerkveno opravilo preč. gosp. dekan iz Cirknice, Fr. Kunstelj. Vdeležili so se slavnosti tudi sosednji gg. župniki iz Godoviča. Podkraja in Cola. Gosp. dekan je najpoprej ob azistenci vseh navzočih gg. duhovnov blagoslovil podobe na oltarjih sv. Valentina in Rožno-venške Matere Božje, potem pa je v lepem cerkvenem govoru vnemal Černoveršce k serčni pobožnosti do Matere Božje, ki naj jo časte zlasti s pobožno molitvijo sv. rožnega venca. Po pridigi je bila slovesna sv. maša in potem sprevod na pokopališče do nove kapele. Vse obrede pri blagoslovljenji zunaj in znotraj kapele je zopet prav spodbudno opravil preč. g. dekan. Dasiravno so vsa dopoldanska opravila trajala že blizu tri ure, vdeleževalo se jih je ljudstvo z vidno pobožnostjo in ostalo še pri sv. maši, ki se je nato v blagoslovljeni kapeli brala za dušni pokoj g. Ant. Lampeta. Popoldne so bile ob dveh pete litanije, potem pa je g. dekan blagoslovil novi križ, ki se rabi pri procesijah Ta križ je zadnji dar velikega dobrotnika Cernoverške cerkve, lansko jesen umerlega Andreja Rupnika, ki je napravil za cerkev sv. Jošta nov tabernakelj. novo monštranco. podobo sv. Jošta za veliki oltar, i. t. d. Precej po blagoslovljenju sv. križa je pa procesija šla na pokopališče. Dosedanje pokopališče, ki je bilo 1. 1824 blagoslovljeno. postalo je bilo pretesno in treba ga je bilo razširiti. Stari ljudje še dobro pomnijo blagoslova pokopališča, dokaz, kako globoko se v serce vtisnejo vernemu ljudstvu pomenljivi obredi sv. katoliške Cerkve. Sicer pa, kdo bi mogel ostati merzel, ko vidi. da se blagoslavlja kraj, kjer bo sam počival, ko sliši, da duhovni kličejo v litanijah na pomoč svetnike, ki naj prosijo zanj pri Bogu, ko glasno molijo za duše v vicah, zlasti za duše. ki počivajo ali bodo počivale na pokopališču. Ljudstvo ob taki priliki zlasti pazljivo posluša pridigo. V govoru se je primerjalo pokopališče njivi, saj je res božja njiva. Stariši semkaj sejejo svoje otroke, otroci stariše, prijatelji prijatelje, itd.; sejalo se bo dobro, nedolžno seme, žali, tudi slabo seme slabega življenja, Bog daj, da bi se sejalo vsaj seme omito v zakramentu sv. pokore. Kar se bo sejalo, to se bo želo sodnji dan. Angelji bodo želi in postavili nekatere na desnico. druge na levico. Da bomo na desnici, glejmo na sv. križ. ki je sredi pokopališča, ki je naše upanje, glejmo tudi po grobeh, kjer imata bogatin in revež enako počivališče in nas učita, da so le dobra dela pravo bogastvo, glejmo po grobeh, kjer počivajo mladi in stari in nam kličejo, da bodimo vedno pripravljeni. Po govoru (č. g. Al. Stroj-a) so navzoči gg. duhovni opravili še mertvaške molitve na grobu gosp. Lampeta, čegar truplo se je ob smerti iz Gorice semkaj pripeljalo. Tako se je veršila ta slavnost, ki ostane Černo-veršcem v živem spominu dolga leta. Bog poverni dobrotnikom, ki s svojim premoženjem tako po Božji volji gospodarijo! Bog poverni pa zlasti še čast. g. vikarju J. Hladniku ves trud in skerb! Terst se povzdiguje! Res se povzdiguje, kajti vedno je kaj novega veselega slišati. Začelo se je nedavno s časništvom. Zbudila sta se prav dobra lista: „Ricreazione" (po dvakrat na mesec) in potem pridni dnevnik „11 Popolo"; sedaj pa poslednji list napoveduje novo katoliško družbo v Terstu: rCircolo San Giusto", družbo za branje in pošteno vedrilo v katoliškem duhu Nje naloga bode zedinjevanje meščanov zdravih načel in pospeševanje tistih. Imelo bo društvo svojo sobano z najboljšimi časniki, politiškimi, slovstvenimi, tehničnimi in vedril-nimi, sčasoma tudi svojo knjižnico, ktero bodo smeli rabiti ne le samo društveniki, temveč tudi njih družine. Tudi veselic, govorov itd. se bodo smele vde-leževati družine zadevnih družbenikov. Stanovanje ima za sedaj „Via Cavana 8,tt drugo nadstropje. Družbeniki plačujejo po 1 gld. na mesec in sprejemajo se v starosti vsaj 18 let; vender udje smejo voditi seboj tudi sinove, ki so dosegli 14. leto, in taki do svojega 18. leta nič ne plačujejo. Slovesni pričetek bode 1. novembra. K temu par opomb: 1) Ali bi ne mogli podobnega katoliškega društva vstanoviti tudi Slovenci v Terstu? 2) To društvo bode imelo samo v resnici katoliške časnike in knjige, ne pa kakor marsiktere čitalnice po Slovenskem, ki v sramoto društva in v dušno škodo družbenikov mnogotero judovsko in liberalno časniško nesnago naročujejo, če tudi je od sv. Cerkve to prepovedano! V cerkvi starega sv. Antona je bila 6. t. m. imenitna slovesnost. Bila je namreč s sv. kerstom v katoliško Cerkev sprejeta 24letna izraelka Regina Luzzatto. Bog ji daj kerščansko stanovitnost! Kneipp in njegov poklic. Vesoljni svčt govori in piše o Kneippu, zakaj bi samo „Danica" molčala o njem? Tudi Don-Boskova berila („Letture Cattoliche") so se o njem oglasila. Nič ne dvomimo, da bode prav drago čitateljem, ako nekoliko zapišemo o Kneippu za drage Slovence, ko smo doveršili Mortarovo življenje, kolikor ga je ta posebni spreobernjenec sam o sebi popisal. Kneipp tedaj je tudi pri nas na dnevnem redu! Kneipp ni več mlad gospod in duhoven; že pred štirimi leti je obhajal svojo 701etnico. Zdravi z vodo že dlje časa; začčl je pa tudi zdravilstvene bukve na svitlo dajati in njegove knjige se razširjajo na dolgo in široko, tolmačijo se v vse jezike, vsi časniki o njih pišejo. Učeni zdravniki sami postajajo Kneipp-ovi učenci, in v neznatni Worishofen prihaja vsako leto do 30.000 bolnikov. Pa koliko jih ozdravlja tudi po pismih. Še le v kratkem sem zvedel, da tudi iz Kranjskega so mnogi iz raznih stanov, celo dijaki, zlasti mnogi duhovni, ki ga za svet po-prašujejo pismeno, in on vsakemu priljudno odgovori in svetuje. Na prošnjo prijateljsko je Kneipp sam popihal svoje silo zanimivo in mično življenje v časniku, ki ima njegovo ime. Župnik Kneipp je bil rojen 17. maja 1821 v malem teržiču duhovnije Ottobeuren. sin prav ubožnega tkavca; toda bil je oče njegov do čuda učen mož. zlasti znajden v zgodovini. Ta ubožni bavarec, kakor se pripoveduje, je svojega sina. že duhovnika (klerika) s svojo zgodovinsko oliko večkrat v zadrego spravil. Učenost ni vselej v „fraku" in gosposki suknji, kakor pobožnost ne. Župnik, zdaj tako sloveč, se jasno spominja tistih, če tudi davnih časov. Prišel je Kneippiču dan pervega sv. Obhajila — in kako so ga opravili in oblekli? Mamica mu je osnovala in sošila obleko iz svojega lastnega že-nitvanskega oblačila. Oče pa mu je podaril klobuk, kterega je sam nosil v meščanski vojski. In kako vesel je bil dečko v tej opravi' In kdo bi si bil takrat mislil, kaj spi pod čelom verlega Kneippoviča? Komur so znane okoliščine nekdanjih „tkavskih kandidatov." kakor je bilo n. pr. v loških hribih, se bode spominjal, kako se je utegnilo goditi tudi našemu sedanjemu vodnemu zdravi-telju. Naj nižja osebica pri hiši je r pomaga vček", ki poleti pomaga „volarju" vole goniti na pašo. Po zimi o večerih vsa družina sedi po klopeh in vsak svoj kolovrat goni. ter urno prede. To pa s toliko silo, da je vstal pregovor: Pri tej ali tej hiši