LETO X7L, ŠTEV. 188 LJUBUm, NEDELJI, 14. IVGÜSTI 1955 Cena 10 din SLOVENSKI Izdaja m Uska Casopisno-zaiožm&ko podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni to odgovorni uredniki Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, *Tomšičeva 5/П., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica S, telefon 21-896, za Ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna na- ročnina 200 din Prazni k M n d i I e V noči od 14. do 15. avgusta leta 1847., je indijska ustavodajna skupščina proglasila neodvisnost Indije. Leto dni kasneje so se iz Indije umaknili zadnji predstavniki bivših britanskih kolonialnih oblasti. Jutri bodo v vseh indijskih mestih razobešene zastave, ljudje bodo izkoristili prosti dan za sprehode, za vaške zabave, mladi se bodo zabavali, starejši pa se bodo spominjali na čase, ko je bila neodvisnost nekaj nedosegljivega. Toda boij kot spomini bodo predmet vseh uvodnikov v časopisih in govorov različnih govornikov na proslavah uspehi, ki jih je v kratkih osmih letih svoje neodvisnosti dosegla Indija v svoji politiki doma in na področju mednarodnih odnose1/. Seznam uspehov ni kratek. Kdo bi naštel električne centrale, ki poganjajo elektriko v obsežno, novozgrajeno omrežje, izmeril namakalne prekope in zajezene hudournike, preštel denar, ki ga je investirala vlada, pa tudi posamezne države in pokrajine v nove tovarne in porabila za razširitev starih. V teh letih so stekli po novih železniških progah vlaki, številni traktorji in buldožerji so se zagrizli v poraščene, opuščene planete — danes Ima Indija 6 milijonov juter obdelovalne zemlje več, kot takrat, ko je postala samostojna. Lakota, ki je še pred kratkimi desetimi leti terjala dva milijona žrtev na leto, potem ra vedno manj, je izginila. V teh letih je vlada mlade Indije dosegla pomembne uspehe na področjih, ki so pod prejšnjimi gospodarji veljali za nedotakljive — prepovedala je otroške poroke, izglasovan je zakon, po katerem so ženske enakopravne, prepovedano je kastno razlikovanje itd. V šole bodi 5 milijonov otrok več, univerze pa dajejo gospodarstvu in znanosti trikrat več strokovnjakov kci prej. Vsi ti uspehi, ki predstavljajo prav takšen uspeh, kot doseg neodvisnosti, so omogočili indijskemu ljudstvu še en korak: januarja meseca je stranka kongresa na svoji konferenci skle-niia, da bo gradila indijsko gospodarstvo na socialističnih načelih. Notranja trdnost Indije in njena velikost pa sta ji omogočile tudi to, da je v osmih letih, ki v njeni zgodovini kot časovno obdobje ne predstavljajo ničesar, naredila korak cd kolonije do države, ki igra izredno važno vlogo v mednarodni politiki in ki je že večkrat neposredno vplivala, da se je zmanjšala napetost. Posredovanja pri korejskem spopadu, pri zapletih med ZDA in Kitajsko, predvsem pa neomajna politika nenasilja, so Indiji dala položaj, ki ji ga lahko zavida marsikatera starejša država. Njena miroljubnost je tako globoko vkoreninjena, da se Indija obotavlja nastopiti tako, kakor bi marsikatera druga država nastopila proti izzivanju portugalskih oblasti, ki imajo v rokah več pokrajin na indijskem polotoku. Njeno stališče do tega vprašanja je v pravem nasprotju z ostalo notranjo po-litko, kjer se ji mudi, da bi cimprej napredovala — glede Kašmirja in Goe so vodilni indijski državniki mnenja, da je čas na strani Indije, in da ne gre tvegati mednarodnega spopada za stvar, o kateri ne more biti nobenega dvoma, kako bo rešena — preje ali kasneje. Seveda je težav, zlasti notranjepolitičnih in gospodarskih, še mnogo — življenjska raven prebivalcev Indije je še vedno ena najnižjih na svetu. Toda uspehi zadnjih let morajo dati novega poguma tudi malcdnšne-žem, teh pa v Indiji ni mnogo-A. Furlan Obisk češkoslovaškega sindikalnega zastopstva Beograd, 13. avg. Centralni svet Zveze sindikatov Češkoslovaške je obvestil Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, da bo njihovo zastopstvo treh članov prispelo 2. septembra v Jugoslavijo. Češkoslovaška delegacija, ki jo vodi sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Češkoslovaške, Franti-Žek Kaha, se bo mudila v naši državi deset dni. Med tem časom bo obiskala več industrijskih podjetij in se seznanila z delavnostjo sindikalne organizacije in delavskih svetov v naših podjetjih. Kakor je znano, so zastopniki Jugoslovanskih sindikatov prisostvovali v začetku maja tretjemu kongresu sindikatov Češkoslovaške. Rešitev ali lzmlkanle Po posvetovanju s predsednikom republike je Faure napovedal zaselek ukrepov za rešitev mar oške krize — Notranjcr nasprotja v francoski vladi dopuščajo sum, da bistvo Grandvalovih predlogov ne bo izvedeno. EDVÄRD RfiRDEU RA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU PARIZ, 13. avg. (AFP). Predsednik francoske vlade Edgar Faure in zunanji minister Antoine Pinay sta danes dopoldne obiskala predsednika republike Reneja Cotyja, ki je na počitnicah v mestecu Vizille. Po sestanka je predsednik vlade razložil novinarjem glavne obrise vladinih ukrepov v zvezi z maroškim vprašanjem. \ »S predsednikom republike sva precizirala sklepe koordinacijskega odbora m mäüKstr’kJz. >'eu«, je dejaJ Fauire. Sestavni deli sklepov so: načrt, program in metoda. Nato je dejal, da podrobnosti o razgovorih ne mora povedati, dodal pa je, da bo generalni rezident Grandvai odpotoval v Maroko z natančnimi navoditi. O-semnajstega avgusta, ko se bo začela »druga faza našega načrta«, se bo vrnil v Francijo. Na koncu je predsednik francoske vlade dejal, da je njegova vlada sklenila dela® naälo im da bo sedanja kirtričoa faza končana največ v enem mesecu. Faure je nato dejal novinarjem, da bo prihodnji teden sestanek ministrskega sveta, da pa dokončni; datum še ni določen. Danes popoldne se bo predsednik francoske vlade sestal z generalnim rezidentom Gran d valom in mu da! zadnja navodila in dve pismi za maroškega sultana Ben Arafo. Eno pošilja predsednik vlade, drugo pa predsednik republike kot odgovor na sultanovo pismo, ki ga je poslal pred nekaj dnevi. Pariz, 13. avg. (Tanjug). — Ukrepi za rešitev maroškega vprašanja, ki jih je sinoči sprejela vlada, imajo za podlago kompromisni sporazum, dosežen na dvodnevnem zasedanju koordinacijskega odbora za Severno Afriko. Čeprav uradno sporočilo o podrobnostih pompromisa še ni bilo objavljeno, se je iz krogov, ki so blizu vladi, zvedelo, da je vlada sinoči sprejela naslednji kompromis: »Naloga sedanjega sultana bo, da sestavi vlado, v kateri bi bili zastepni-i ki vseh političnih in verskih smeri v državi. To pomeni, da bi bili v vladi tudi pristaši odstavljenega sultana Ben Jusefa. Ta vlada bi se s francosko pogajala o izvajanju reform. Fau-reova vlada je že določila glavne črte reform na podlagi Grandvalovega predloga. Reforme bi polagoma pripeljale Maroko do notranje avtonomije. Vlada je sinoči razpravljala o Grandvalovem predlogu, naj bi sedanji sultan Ben Arafa odstopil, regentski svet pa bi sestavil maroško vlado, ki bi se pogajala s francosko o reformah v Maroku. Grandvalovemu predlogu so nasprotovali nekateri neodvisni degolovci in kmetje. Če sultan Ben Arafa ne bo mogel sestaviti take reprezen- tativne vlade — francoski politični krogi, pa tudi maroški krogi v Parizu povečini sodijo, da je to zelo verjetno — bo to pomenilo, da ne more združiti maroškega ljudstva. Posledice tega bi bile ra francosko vlado jasne: v tem slučaju bi pozvali Ben Arafo, naj odstopi, postavili pa bi regentski svet. Tisti, ki so proti kakršnemu koli kompromisu pri reševanju dinastičnega vprašanja v Maroku, ne vidijo v sinočnjem sklepu nobene rešitve. S tem bo po njihove mmnenju samo za nekaj časa odloženo izvajanje Grandvalovih predlogov, ker ne verjamejo, da bi pristaši starega sultana šli v vlado, ki bi jo sestavil Ben Arafa, kajti ta za maroške nacionaliste ne pomeni nobene avtoritete. Čeprav je po izjavah nekaterih ministrov vlada soglasno sprejela kompromis, neodvisni republikanci, kmetje, degolovci in degolovski desidenti . niso skrivali svojega razočaranja zaradi vladinega sklepa o Maroku in so o tem pismeno obvestili Faurea. Iz krogov, ki so blizu vladi, se je zvedelo, da je bilo na sinočnji seji vlade sklenjeno, da bo odbor ministrov, v katerem Buenos Aires, 13. avg. (AGP) — Danes se je začel kongres radikalne stranke, najmočnejše opozicijske skupine v Argentini. Na kongresu bodo razpravljali o političnem položaju v državi in o stanju v radikalni stranki. so Edgar Faure, Pierre July, Pierre König. Antoine Pinay in Robert Schuman, ki predstavljajo obe smeri, ki sta se pokazali med razpravo o maroškem vprašanju, v imenu vlade spremljal razvoj položaja v Maroku po objavi sklepov o reformah, posebno v zvezi z bližnjo sestavo maroške Vlade. Omenjeni ministri bodo najbrž nadzorovali, kako generalni rezident Grandvai izvaja sklepe vlade,, posebno v odnosu do sultana In za časa sultanovih poskusov za sestavo maroške vlade. V spomin padlim Oslo, 13. avg. (Tanjug). Jugoslovanski poslanik v Oslu dr. RadivoJ Hvalič je danes obiskal mesto Boten v severni Norveški, kjer je položil venec na grob padlih jugoslovanskih internirancev. Atene, 13. avg. (Tanjug). — Na pobudo grških invalidov iz prve svetovne vojne in članov Jugo-slovansko-grške lige je bila na otočku Vido spominska svečanost za žrtvami prve svetovne vojne. Ob tem so položili vence na grobove srbskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni. Komemoraciji so prisostvovali tudi ugledni zastopniki grške invalidske organizacije in oboli 400 članov Jugoslovansko-grške lige, ki so potovali na Krf, s posebno ladjo, ki jo je za to priložnost dala na razpolago grška vojna mornarica. Poleg zastopnikov krajevne oblasti so bili na svečanosti tudi krfski vladika Metodij in sekretar jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah Stanoje Stojkovič. Ljubljana, 13. avgusta. Danes ob 14.30 je obiskal prvo mednarodno razstavo embalaže na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podpreds edndk zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo. Po dvournem ogledu razstave sta obiskala tudi začasno trgovino, kjer sta kupila nekaj blaga. V tem lokalu si vsakdo sam post reže in plača ob izhodu. Tov. Kardelj j è menil, naj bi trgovina stalno poslovala, ker je zelo praktična in vzgojna za ljudi. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad razstavo, ki potrjuje velik napredek v proizvodnji domače embalaže. Zadržala sta se zlasti v paviljonih jugoslovanskih železnic, italijanskega inštituta za embalažo in pri razstavljalcih iz Frankfurta. Ob zaključku sta ostala nekaj časa še v restavraciji Gospodarskega razstavišča. Pred ustanovitvijo balkanske trojne trgovinske zbornice BEOGRAD, 13. aivgusrva. Jugoslovanski načrt statuta jugoslo-vansko-grlke-iturske trgovinske zfcemice, kiNbo v krankem predložen stalnemu sekretariatu Balkanske zveze, -določa organiziranje naoionalnlih odborov zbornice, katerih člani bodo gospodar- Razprava o reaktorjih Na svetu jih gradijo že okrog dvajset, vendar znanstveniki niso na jasnem, kateri ima najboljše lastnosti — Nadaljuje se proučevanje preprečenja posledic radioaktivnosti — Prihod pekinškega opazovalca ŽENEVA, 13. avg. (Tanjug). Sesti dan konference »Atomi za mir«, ki ga smatrajo tu za nenavadno plodnega, je potekel ob pomembnih znanstvenih razpravah francoskih, ameriških, sovjetskih in nizozemskih znanstvenikov o različnih vrstah atomskih reaktorjev. Po njihovih izjavah gradijo v vseh deželah večje število takih reaktorjev. Lepa poteza Dunaj, 13. avg. (TASS). Sovjetsko veleposlaništvo v Avstriji je sporočilo, da je sovjetska vlada izročila avstrijski vse železniške naprave v Avstriji, ki so bile do zdaj vojni plen ZSSR. Veleposlanik Iljičev pravi v pismu, ki ga je poslal v zvezi s tem kanclerju Raabu, da ZSSR izroča naprave Avstriji brezplačno. Ameriški znanstvenik Chaun-cey Starr je izjavil, da gradijo v ZDA atomski reaktor, ki izkorišča sodo in grafit. Njegova moč znaša 20.000 KW, dograjen pa bo prihodnje leto. Njegovo moč bodo uporabili za neko atomsko tovarno. Ameriški znanstvenik Williams pa je sporočil, da gradijo v ZDA reaktor, ki bo proizvajal 210.000 kilovatov električne energije. član francoske komisije za atomsko energijo Ailerett in znanstvenik Chambadal sta objavila, da gradijo v znanstvenem atomskem središču Marcou-le dva nova reaktorja, ki ju bodo uporabili za proizvodnjo električne energije. Prvi bo stekel prihodnje leto in bo imel moč 60.000 KW. Oba reaktorja izkoriščata naravni uran in grafit. Tudi v drugem francoskem atomskem središču Caslayu gradijo dva reaktorja. Odkritja francoskih znanstvenikov kažejo, da njihova dežela želi čimprej izkoriščati vire jedrske energije. Prej so mislili, da težavni finančni položaj Franciji ne dovoljuje nagle izgradnje atomskih električnih central, toda opazovalci sodijo, da je ta uspeh omogočil sklep pariške vlade, da ne bo izdelovala atomskih bomb. Profesor Suborov je obrazložil izkušnje sovjetskih znanstvenikov o homogenih reaktorjih, ki jäh gradijo v SZ za proizvodnjo električne energije. Ti reaktorji so nenavadno ekonomični in ne zaostajajo za heterogenimi reaktorji. Ameriški znanstvenik Zinn je opozoril na možnost znižanja cen električne energije, pridob- vss m Vremenska napoved za nedeljo: Pretežno oblačno z vmesnimi razjasnitvam.:. Predvsem v zahodni sloveni); od časa do časa še ne-Jtaj padavin. Temperatura ponoči med 10 in 15, čez dan do 2». at. Ot Z oWsfcÄ JU0O Moskvi, Ha osice partamen ta-me delegacy« v Sevjetofci svest: l» AgeMMtjpito^todemik J" Mašni kmetijski razstavi v : voditelj delegacije Ijene s pomočjo reaktorjev. Dejal je, da bo cena električne energije, pridobljena v ameriških atomskih centralah, kmalu enaka ceni energije, pridobljene v hidroelektrarnah. Uradno je bilo objavljeno, da tudi v malih državah v Belgiji, Nizozemski, na Norveškem in na Švedskem gradijo prve reaktorje. Prvi belgijski reaktor bo sitekel čez eno leto. Čeprav je bilo že uradno objavljeno, da gradijo na svetu več kot 20 reaktorjev, si znanstveniki še vedno niso na jasnem, kateri od njih ima najboljše lastnosti. Zato se razprava o tem vprašanju na ženevski konferenci še nadaljuje. V komisiji za medicino in biologijo so znova razpravljali o vprašanju nevarnosti zaradi radioaktivnosti jedrske energije. Več znanstvenikov je govorilo o potrebi pravočasnega preprečenja prodiranja žarkov v človeške kosti, ker to otežkoča zdravljenje. Znanstveniki skušajo tudi določiti dovoljeno mejo za radiacijo zraka. Sovjetski in ameriški znanstveniki so objavili več dokumentov o posameznih poskusih z otroki in odraslimi ljudmi, pa tudi z živalmi in sploh o vplivu radioaktivnosti na določeni površini. Splošni sklep je, da je možno preprečiti škodljivi vpliv radi-aktivnosti. Sovjetski znanstvenik Pigaljev je sporočil na mednarodni konferenci, da je ena glavnih posledic atomskega žarčenja pri živih bitjih zmanjšanje odpornosti do bolezenskih klic in slabitev zaščitnih mehanizmov proti okužbi. Dodal je, da so najpogostejša obolenja na dihalnem in hranilnem sistemu, n. pr pljučnica, bronhopneumonija, septična angina in vnetja črevesnih in obistnih organov »Ilustracijo teh motenj nudijo klinična opazovanja tistih, ki so preživeli atomsko eksplozijo v H troši mi in Nagasakiju«, je dejal. Po njegovem so sovjetski znanstveniki proučili zakone in imunosti proti okužbi in opozorili na vlogo živčnega sistema pri teh spremembah. Profesor Tučan Vang, znani kitajski meteorolog je prispel iz Pekinga v Ženevo, kjer bo kot opazovalec Svetovne federacije znanstvenih delavcev prisostvoval mednarodni konferenci o miroljubni uporabi atomske mm*. *. * scventki dorične države. Nacionalni; odboji bodo poslovali po pravilih,, ki jih Bodo sami sprejeli, vsak odbor ,pa bo po&lail 15 svojih članov v skupščino skupne zborniice, Mi naj bi imala S70jj izvršilni odbor: predsednika in dva podpredsednika. Za opravljanje admmLsttradiivnih ploaiov in izva-' janje 'sklepov • izrvršSlnega odbora naj bi se ustanovil stalni sekretariat z generalnim sekretarjem in trami sekretarju Sadež zbornice bo izmenoma v Ankari, Atenah in Beogradu. Po zamisli; zainteresiranih jugoslovanskih ekonomistov naj bi bodoča trojna zbornica dajala predloge in mnenja stalnemu sekretariatu o raznih gospodarskih zadevah, Idi zanimajo vse tri dr-, zave. Njena dolžnost bi bila, da stallno sodelujejo s sekretariatom m da pospešuje trgovinske m ekonomske zveze med tremi državami. Načrt določa tudi možnost sklepanja ekonomskih sporazumov med p.irizvajailai. istega blaga v Jugoslaviji, Grčiji in Turdiijli zaradi omogočanja prodaje tega blaga na drugih trgih. Bodoča skupna trojna zbornica hi imela pravico predlagati vse učinkovite ukrepe za izvajanje ekonomskega sodelovanja na področju financ, carin in prometa na kopnem, na morju in v zraku. Zbornika bi tudli predlagala ukre- pe za sodelovanje na področju turizma ter bi proučevala olajšave alede [plačevanja in transfera. Obenem bi posredovala, da bi se v vseh treh državah organizirale trgovinske razstave in sejmi, prav tako pa bi sodelovala pri proučevanju morebitnih sporov med gospodarstveniki oreh držav. Vlada z malo ministrov Karači, 13. avg. (AFP). Začasna razdelitev resorov v novi pakistanski vladi predsednika Chaudrija Mohameda Alija, ki je bila sinoči sporočena, je naslednja: »Chaudri Mohamed Ali ima poleg predsedstva vlade tudi finančni resor, ki ga je imel že v prejšnji, začasno pa opravlja t,udi posle ministrov za zunanje zadeve, za obrambo in za gospodarstvo. Clan Muslimanske lige in bivši glavni urednik nekega lista Mohamed Rushdi je dobil resor za informacije In radiofuzijo, Ibrahim Rahimtoola je obdržal resor za trgovino, ki ga je imel že v prejšnji vladi. Zastopnik združene fronte Faz-lul Huq pa je postal minister za notranje zadeve.« Podpore za strokovne šole Predlogi zastopnikov gospodarskih zbornic Beograd, 13. avg. Sredi septembra bo okoli 100 strokovnih industrijskih šol po vsej državi prejelo prvi del pomoči iz zveznega sklada za strokovno .vzgajanje kadrov v industriji, ki se zbira v višini okoli poldruge .milijarde pri Zvezni industrijski zbornici. Prav tako bodo v septembru prejele podporo tudi šole gradbene industrije in operative ter šole učencev v gospodarstvu iz skladov, ki se zbirajo pri Zvezni gradbeni zbornici in Zvezi obrtnih zbornic FLRJ. Tak je bil sklep današnjega posvetovanja o problemih strokovnih šol glede na bodoče šolsko leto. Posvetovanja so se udeležili zastopniki vseh združenj in sekcij Zvezne industrijske zbo—rice, Zvezne gradbene zbornice, Zveze obrtnih zbornic FLRJ in sekretariata za prosveto pri zveznem izvršnem svetu. Zastopniki gospodarskih zbornic so sklenili, da bodo poslali zveznemu izvršnemu svetu zahtevo, naj odobri nakazovanje finančnih sredstev šolam za pokritje najbolj nujnih potreb ob začetku novega šolskega leta, čeprav še ni s posebnim predpisom izvršena razdelitev teh skladov med zbornice ter njihova strokovna združenja in sekcije. Strokovne Šole v industriji, gradbeništvu in obrtništvu bodo prejele podpore iz zveznih skladov za strokovno šolanje kadrov na počflagi dokumenti ranih zahtev ha psejjfeečunov, ki jih bodo upravnim odborom zbornic predložila strokovna združenja in sekcije. To bo prva direktna pomoč gospodarskih panog za šolanje njihovega naraščaja. Podpora šolam se bo podeljevala po obsegu pavšalnih zneskov za dobo september—december, da se medtem podrobno prouči problematika šolanja naraščaja v vseh panogah proizvodnje in razdelitev skladov med upravnimi organi zbornic ter njihovimi združenji in sekcijami. Na današnjem posvetovanju so poudarili razen tega, da bi bilo treba v najkrajšem času urediti tudi odnose ljudskih odborov do strokovnih šol, zlasti zaradi tega, ker je v zadnjih nekaj mesecih sklenilo več ljudskih odborov, da ukinejo strokovne industrijske šole. S tem v zvezi so poudarili, da precejšnje število organov komunalnih skupnosti ne uvideva pomena šolanja novih kvalificiranih delavcev za našo industrijo in da postavlja pred to vrsto šolanja druge šole, na primer razne umetniške , akademije, glasbene šole itd. Zastopniki gospodarskih zbornic so se dogovorili danes o načinu uporabe prvega dela pomoči iz zveznih skladov za strokovno šolanje kadrov. Poleg drugega so v zvezi s tem poudaril! tudi potrebo ustanavljanja čim večjega števila šol ▼ okviru posameznih obratov toil! podjetij. Je bil rojen 6. Junija 1875 v starem hansenatském Debeoku. Njegov če Je pripadal patricijski rodbini premožnih tr- govcev, ki so imeli skozi več generacij v lokalnem krogu velik ugled, za mladih let Thomasa Manna pa so gospodarsko zdrknili navzdol in malone obubožali. Bralec njegovega romana »Die Budenbrooks« dobro pozna ozračje take propadajoče meščanske družine. Mati obeh bratov-pisateljev je bila po rodu Braziljanka: ta je prinesla v nemško patricijsko družino nekaj novega: smisel za umetnost in za širše, svobodnejše življenje. Sam Thomas Mann je prisojal izvor svojega umetniškega talenta materi, ki je močno ljubila muziko Njegovi življenje-pisci sklepajo, da sta se v njem združevala’ romanski čut za formo in nemški čut za stvarnost in natančnost, francosko nagnjenje k logični analizi in nemški smisel za čisto poezijo in glasbo. Thomas Mann je že zgodaj zaslovel kot pripovednik. L. 1898 Je \rzbudil pozornost z novelo »Mali gospod Friedemann«, ki je ostala med njegovimi najboljšimi spisi. Ko je bilo temu potomcu hanze-natskih patricijev 25 let — in niti ni imel za sabo rednega šolanja, kakor mnogi drugi vrstniki - je izdal že omenjeni roman »Die Buddenbrooks« (1. 1901). S tem spisom je imel velik uspeh: samo v izvirniku je bilo doslej prodanih več ko milijon izvodov, preveden pa je skoraj v vse moderne jezike. (Slovenski prevod pripravlja DZS.) V romanu prikazuje propad bogate meščanske družine. Ze tu je pokazal tiste pisateljske odlike, ki so se v nadaljnjih spisih še poglobile: natančna opazovanja stvarnega življenja, psihološko ràziskavanje in razlago vsega človeškega dejanja in nehanja, skrbno opisovanje ljudi in njihovih medsebojnih odnosov. Njegov slog je zelo izrazit, jezik bogat in obilno niansiran: vsa njegova pripovedna proza kaže izredno lepočut-nost ter intelektualno in srčno kulUiro L. 1903 je izdal pomembno zbirko novel »Tristan« (v nji je tudi ena njegovih najznačilnejših novel »Antonio Kröger«). Med razvojno potjo do drugega najvišjega vrha romana »Zauberberg« (1924) je objavil roman »Königliche Hoheit«, novelo »Tod in Venedig« in dr. S »čarovno goro« le vzbudil mednarodno pozornost Roman se dogaja v Sh*et. v D«vo^ su, kjer *e je Tornai Mann sam nekaj časa zdravil in odkriva med jetičniki nekaj tipov, ki — kakor pravi H. Slochower — označujejo nemško omahovanje med liberalizmom in nacionalizmom, med tehniko in misticizmom. Mann je pokazal, da je imeniten analitik človeške narave in posebej še njene nemške variante in da dobro pozna tudi druge narode (n. pr. Italijan Settembrini). »Čarovno gora« je velika literarna študija o evropskem meščanstvu in po psihološki poglobljenosti in umetniški zgradbi prekaša popularnejše Galsworthyjeve romane o For-sytih. Med drugimi velikimi pripovednimi stvaritvami je roman iz starega Egipta »Joseph und seine Brüder«, ki je nastal v letih 1933— 1936, na pragu nove svetovne vojne se je z romanom »Lotte in Weimar»« vrnil v tako dragi geothe-jevski svet. Leta 1949 je izdal sloveči roman »Doktor Faustus« in v posebni knjigi opisal nastanek tega dela, ki združuje pripovedno snov s filozofsko esejistiko, 1. 1952 je segel v srednji vek z romanom »Sveti grešnik«, letos pa je izšla prva knjiga njegovega novega romana »Hochstapler Felix Kruli«, presenetljivo sveže napisanega dela, s katerim se je Mann vrnil kompozicijsko in stilistično k svojim najboljšim novelam. V tem trenutku ni znano, ali Je pred smrtjo končal ta roman ali ne. Mimo pripovednih spisov je priobčil vrsto esejskih knjig, ki obravnavajo z močnimi prijemi Shoppen h ar ìerjevega in Nietzschejevega učenca bodisi problematiko časa, bodisi stalna vprašanja umetniške kulture, poezije in mo-droslovja. Tudi v teh spisih je nokazal, da je bil človek goethe-ievskega tipa, nič manj globok kot širok, Nemec nadnemškega značaja, kritičen, vseskozi napreden meščan, humanističen Evropejec, strogo antifašistične mentalitete, eden zadnjih Nemcev klasičnega kova in morda eden prvih svetovljanov iz vrst današnje nemške demokratične elite. Thomasa Manna delo bo še dolgo, tudi v atomski dobi, izžarevalo v zavest človeštva. B. B. • Zürich, 13. avgusta. Posmrtne ostanke Thomasa Manna bodo za-gre*>M na malem pokopališču v Kilksohbeeigu b&m Zürich*. čar«. Zatem bodo funkcionarji egiptovske policije odšli na Reko, kjer si bodo ogledali ladjedelnico »3. maj«, nato pa odpotovali čez Postojno in Ljubljano na Bled, kjer bodo ostali en dan. V torek 6. avgusta se bodo vrnili v Beograd, naslednjega dne pa bodo od-potovadi z letalom na Dunaj. Jugoslovanski ekonomisti na Finskem Beograd, 13. avg. Na svetovnem kongresu kmetijskih ekonomistov, ki-bo od 19. do 26. t. m. v Helsinkih, bo sodelovalo tudi 5 zastopnikov jugoslovanskih ekonomistov za kmetijski zadeve. Univ. profesor dr. Stane Krašovec iz Ljubljane bo na kongresu poročal o uporabi tehnike v kmetijstvu na področju jugovzhodne Evrope. — Glavni predmet tega kongresa bo problem tehnike v kmetij s tv Mednarodni seminar kvekerjev v Kranju Kranj, 13. avg. v Kranju se Je začel mednarodni seminar organizacije icvekerjev o vlogi malih narodov v mednarodnih odnosih. Seminarja se udeležuje 36 zastopnikov iz 21 držav. To Je že tretji seminar te mednarodne organizacije v Evropi, v Berlinu Je bil končan seminar o aktivni koeksistenci, v Brixenu pa Je bil prirejen seminar o vlogi pogajanj v mednarodnih odnosih. Strela povzročila požar Maribor, 13. avg. Med sinočnjo nevihto je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Antona Kaca v Razvanju pri Mariboru. Gospodarsko poslopje, natrpano s senom in drugimi poljskimi pridelki je bilo v hipu v plamenih in je kljub hitremu nastopu mariborskih in okoliških gasilcev pogorelo do tal. Škodo so ocenili na 2.5 milijonov din. Gasilci so obvarovali stanovanjsko poslopje in druge sosedne stavbe, sicer bi bila škoda še znatno večja. Prvi varaždinski sejem Varaždin, 13.. avg. V Varaždinu so danes odprli prvi sejem, ki bo s časom postal stalni sejem tekstilne industrije Hrvatske, oziroma Jugoslavije. Na tem sejmu razstavlja nad 50 razstavi j alce v iz severnih krajev Hrvatske in nekaterih drugih krajev naše države. PRVENSTVO FLRJ V ŠAHU ZA ZENSKE Vukovičeva pred prvim porazom Rag. Slatina, 13. avg. V VII. kolu diržavmega prvenstva, ki je bilo v Rogaški Slatini, so bili doseženi naslednij rezultati: Arih : Dvoršak o a, Vlnceljak : Lazič remi, Stadler : Ivnik 1:0, Lukinec : Timofejeva 0:1; partija Radenkovič : Vukovič je prekinjene v izgubljeni poziciji za črno. Vse kaže, da se bo partija Balaban : Osterc končala z delitvijo točke. Po VIL kolu vodj Vukovič 6(1), Timofejeva 5, Stadler, Dvoršak in Vinceljak 4 itd. Zborovanje duhovnikov, članov CMD v Celju V Celju so imeli duhovniki — člani CMD, dvodnevni socialnopolitični seminar. Udeležilo se ga je nad 100 duhovnikov iz raznih krajev Slovenije in več delegatov iz Hrvatske. Župnik Franc Smon je predaval o temi: Naše gospodarstvo ob desetletnici osvoboditve. Ljudski poslanec Vlado Majhen iz Maribora je govoril o vlogi Jugoslavije v mednarodnem političnem življenju, dr. Vinko Močnik pa o tem h Verska strpnost, medtem ko je predaval dr. Stanko Cajnkar o raznih sodobnih. vprašanjih. Prvi dan je tečaju prisostvoval tudi sekretar okrajnega odbora SZDL Celje tovariš Jakob 2en. ob zaključku seminarja so priredili ’ proslavo \ čast desetletnici osvoboditve v veliki dvorani Narodnega doma, ki je lepo uspela ob številni udeležbi celjskega in okoliškega občinstva. Nastopil je pevski zbor duhovnikov, nekateri duhovniki pa so brali odlomke iz svojih del. Udeleženci zborovanja so obiskali tudi grobove žrtev na Frankolovem, kjer so položili venec. M. C. KRAJEVNI ODBORI sestavni del občinske samouprave Nova ureditev občin in okra- jevnih pašnikov, nadzoruje zala vse potrebno za oblikova-jev pomeni nadaljnje izpopol- delo poljskih čuvajev, skrbi nje delovnega področja kra-njevanje in razvijanje meha- za čiščenje in vzdrževanje jevnih odborov. Zato zaenkrat nizma naše socialistične de- krajevnega trga, ulic, uličnih ni umestno širiti delovno pod-mokracije, ki teži k tesnejše- kanalov; skrbi za upravljanje ročje krajevnih odborov, ozi-mu povezovanju delovnega krajevnega pokopališča in za roma je glede tega treba biti človeka z organi ljudske obla- organizacijo ukrepov proti po- preudaren. Da bi se pa zagosti. S splošnim zakonom o žaru, poplavam in drugim eie- tovilo, da se s prenašanjem ureditvi občin in okrajev je mentarnim nesrečam. Vse po- nalog z občinskega ljudskega med drugim rešeno tudi vpra- membnejše zadeve mora kra- odbora na krajevne odbore sanje neposrednega družbene- jevni odbor predložiti poprej Je-ti ne bi pretvarjali v loga upravljanja javnih zadev v obravnavanje zboru vo- kalne organe oblasti, pa je v še ožjih teritorialnih druž- livcev. sprejeto načelo, da mora tak benih skupnosti, kot je to no- Krajevni odbor odloča v prenos potrditi okrajni ljuri- va občina. Občinski ljudski upravnih zadevah v mejah st; odbor, odbori So namreč pooblaščeni, svojega delovnega področja da lahko z občinskim statu- s sklepom, upravno odločbo tom ustanove krajevne odbore pa izda krajevni urad. Zoper v posameznih krajevnih ob- to odločbo oziroma sklep ima močjih. Krajevni odbori so državljan pravico do ugovora torej sestavni del občinske sa- na občinski ljudski odbor v mouprave, ki imajo nalogo, da 8 dneh potem, ko mu je od-pomagajo občinskemu ljud- ločba bila dostavljena oziroma skemu odboru in njegovim sklep sporočen. Krajevni od-organom pri izvrševanju za- bor dela torej po predpisih, če občin“ od“ prejŠnjtC^zadev na območju krajevnega pa le-teh m. pa v skladu s e občinske „nrav dSci%tnranienidaStrfanmos?o “n %е™Шј olf aii’ ne službe od rok prebivalstvu, nnrfll £ samostojno Krajevni odbor sestavljajo Da bi bile občinske upravne opravljajo tiste zadeve, ki odborniki občinskega ljudske- službe bliže prebivalstvu lah- nasil°ienterSrfibI1IieP0^bčI?T1 ga °ffbora’ ki s° bili izvolieni ko občinski ljudski odbori s Uudll Odborponeselnakr£ novlfeTKvnf StatUt°m UStan°Ve 73 poeamez- Krajevni uradi in njihove naloge Namenu, ki ga zasleduje nova ureditev občin in okrajev, ustreza tudi ustanavljanje krajevnih uradov. Med drugim je razlog za to tudi v večji oddaljenosti sedežev jevni odbor. posamezen na območja krajevne urade. O funkciji krajevnih odborov Krajevni odbori torej sodelujejo pri izvajanju politike občinskega ljudskega odbora nä svojem območju. Oni pomagajo občinskemu ljudske člani, ki jih izvolijo volivci Krajevni uradi se ustanavlja-na zborih volivcev. Šteje pa 5 j0 takorekoč praviloma na sedo 9 članov, kar določi občin- dežih dosedanjih občin, izje-ski ljudski odbor. moma pa tudi drugod, kjer je t- . . v. . za to utemeljena potreba. Enotnost občine in v . . ,. ... , . ,, . Krajevni uradi opravljajo krajevni odbori naslednje zadeve: 1. vodijo Gotovo je. da se zato. ker matične knjige, državljansko - - .- nudijo pomoč pri izvajanju knjigo in volilne imenike ter mu odboru oziroma njegovim politike občinskega ljudskega izdajajo izpiske iz njih; 2. organom pn organiziranju m 0(j}jera }n samostojno oprav- izdajajo živinske potne liste; izvrševanju vseh zadev, ki jih ijaj0 določene zadeve krajev- 3. opravljajo poslovanje za opravlja občinski ljudski od- nj odbori ne smejo spremi- krajevni odbor; 4. sprejemajo bor na območju krajevnega njati v neke posebne lokalne vloge državljanov za občinski odbora; seznanjajo državljane organe oblasti. S tem bi se ljudski odbor; 5. opravljajo na zborih volivcev ali pa ne- namreč rahljala enotnost ob- druge zadeve, ki jim jih neposredno z odloki in drugimi kot temeljne politično- loži občinski ljudski odbor. predplsl občinskega ljudskega teritorialne organizacije sa- Na gelu krajevnega urada je odbora m njegovih svetov ter m0Upravljanja delovnega ljud- gef „.a postav; občinski s predpisi drugih državnih o* stTaPin hmeljne družbenp-go- 0^or v nlzi^a^i- tpti °n’r»Hn'r^f1 ^ ° n spodarske skupnosti prebival- njstratorja. Krajevni urad ima pf.edpl5?y j1" Predlagajo cev na občinskem območju. j delovodnik in pečat. De- nWpnpTklÄfTni' K Z Ze v splošnem zakonu o ia po navodilih tajnika ob«n-wLÌLl. ljudskih odborih iz leta 1952 skega ljudskega odbora, v n p+p}i nalnp- Krajevni uradi s0 kila določila o vaških od- strokovnem pogledu pa tudi dajejo^občlnskemu^ljudskemu borik, k.terih ust.uo.iler in po navodilih upravnega orga- odborn mnenja in predloga , SCiSÄÄt ^ГКје^ <ЖГ£ ljudskega odbora. Tudi ti so navodilih krajevnega odbora, bili organi krajevne samo- Krajevni odbor nadzoruje de-upratSe, vendar pa vaških od- lo krajevnega urada in lahko borov takorekoč ni bilo, ker predlaga, da se zoper njegove za njih ni bilo potrebe, oziro- uslužbence sproži disciplinski ma ako so bili ustanovljeni, postopek. Občinski ljudski odbori mnenja in predloge posameznih vprašanjih iz njihovih pristojnosti; predlagajo skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo, ter spremljajo delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih usluž- . . , . , henrev občinskega liudskega mso v svojem delovanju doti dbora, kadar dllajo na ob- «gli pomembnejšega razvoja, ustanavljajo krajevne odbore močju krajevnega odbora itd. To J® dokaj razumljivo, kajti m krajevne urade glede na Zlasti so pomembni tisti jav- dosedanje občine so bile ten- potrebe prebivalstva na пека-ni posli, ki jih krajevni odbor torialno majhne, vsebinsko so tena krajevnih območjih. Ni opravlja samostojno. Tu je Pa imele pičlo število pristoj- nujno, da bi moral biti usta-mišliena nredvsem 'skrb za nosti. Zato imamo glede tega novljen krajevni odbor na pr. graditev in vztevanje ko- relativno malo izkušenj. Ker tam. kjer je ustanovljen kra-munalnih naprav: cest, ulic, nove občine zavzemajo večji jevni urad, oziroma obraino. vodovodov, vodnjakov, napa- teritorij in imajo številne pri- Tudi v tem pogledu bi šablo-jališč, javne razsvetljave, par- s-tojnosti, ima ustanavljanje niziranje samo škodovalo, kov in podobno ter nadzor krajevnih odborov vsekakor Upravičeno lahko pričakuje-nad tem, ali se omenjene na- velik političen in praktičen mo, da bodo volivci na zborih prave uporabljajo v skladu i pomen. Osnovno je seveda volivcev našli tudi glede tega predpisanim redom. Dalje, utrditi občinske ljudske odbo- najboljšo rešitev. Njihovi krajevni odbor upravlja sploš- re i» šele nato postopoma pri- predlogi občinskemu ljudslce-no ljudsko premoženje, ki je stopiti k utrjevanju krajevnih mu odboru bodo veliko pridano kraju v uporabo, skrbi odborov. Praksa občinskih spevali, da bo zaživela občin-za pravilno izkoriščanje kra- ljudskih odborov pa bo poka- ska samouprava. C. B. 25-Ietnica Zavoda za izdelavo bankovcev Beograd, 13. avg. Ob prisotnosti mnogoštevilnih gostov je delovni kolektiv Zavoda za izdelavo bankovcev proslavil 25 letnico svojega obstoja. V petindvajsetih letih je ta zavod popolnoma spremenil svoj prvotni sestav. Danes delajo v zavodu stroji, ki pomenijo zadnjo besedo tehnike in ki omogočajo pod vodstvom odličnih strokovnjakov proizvodnjo visokè kakovosti. Po krajšem govoru direktorja zavoda je guverner Narodne banke Vojin Guzi na čestital kolektivu k uspehom v delu in izročil darove veterančm podjetja. 21 členov delovnega kolektiva, ki delajo v zavodu od njegove ustanovitve, je prejelo zlate ure kot darilo Narodne banke. Ob koncu proslave je deflovni kolektiv poslal pozdravno brzojavko predsedniku republike. Opozorilo vinogradnikom Nevarnosti po peronospori vinske trte. kakor smo že sporočili, ni več. V tem letu nam peronospora ni naredila takorekoč nobene škode. Poleg peronospore in oidija nastopa v času, ko že pričakujemo obilno trgatev nevarna glivična bolezen grozdja, ki jo imenujemo siva grozdna plesen ali strokovno Botrytis cynerea. Glivioa sive grozdne plesni je v naravi zelo razširjena in največkrat okuži le oslabljene ali ranjene rastline. V teku tega poletja je bila v mnogih vinorodnih okoliših toča. Ponekod Prva avkcijska prodaja limon BEOGRAD, 13. avgusta. Danes 246 dm za kilogram. Enio samo je bila v Zvezi trgovinskih zbor- podjetje je moglo kupiti največ nlic FLRJ prva avkcijska prodaja tni vagone. Zato so nekatera pod-500 ton limon, pri kateri je so- jeeja ponujala tudi do 246 den, delovalo okoli 60 podjetij Sz vse da hi čimprej dobila to koliano. države. Lio.tirali so vagon za va- To so bila v glavnem podjetja, gonom in dosegli cene od 220 do na katerih področju je veliko UPORABA RADIOAKTIVNIH IZOTOPOV STfŠ ZA BIOLOŠKE Ш MEDICINSKE NAMENE diri Višje cene zaradi manjših t) i zr , . , , . ,, stroškov prevoza, ker so limone in Kakor se* zvedeilo, >e odbor franco Sežana. Največ- 2AGREB, 12. avgusta. za7fiÄ° »Rudtier B?: Ц Prejel več zahtev, naj «e pro- ;e keffidme so kupila podjetja iz skovč« v Zagrebu so ustanova!i uce možnosti za updrabo «odofe- Zaeireoz. Reke Solita. Osdka ÄS »ih metod n^efiAc., Tri gfc ÄriS^BeÄa bo proučevat možnosti za ,pkak- reševanju biološkiih, kmetijskih In J^;d; učno uporabo radiloaktivriih izo- medicinskih problemov. Čeprav ™ topov za biološke in medicinske se bo moglo tem zahtevamugo- Pf Tagonov, J» P° »aP*- namene. Podrobni delovni načrt diri šele mdaj, ko P tega odbora še ni znan, mene jo ržji sposobni za proučevanje po- Prva avkcija v Zveni trgovim-Pa) da bodo že letos začeli uspo- sdbnih področij za uporabo radio- drib zbornic pomeni začetek svo-sabljati nekaj lalttoratorijev v akrivmh izotopov, so vendar po- bodnega določam ja cen. Do kon-medioinskiìh h drugih znanstve- memime, ker kažejo, kolikšne slo ca meseca pričakujejo sestanek za nih ustanovah, ki se bodo bavili potrebe in zanimanja za praktič- avkcàjsko prodaijo še 500 ten la-z uporabo radioaktivnih siroto- no uporabo dognanj modeme ft- mom. Zatem bo prišla avkebja pov pri zdravljenju in odkrivanju zite na različnih področjih. ostalih vrst južnega sadja, masti, * proučevanjem ш faoTOpoT) margarine, olja, riža, kave in enoave snov« v orgartBZmu, namene, hn AnLI kontingenta Izdelkov črne meta- struktUre celic m bioftzhalno п ” *»! l««NÌe iz izvoza. Izmed domačih u?OTabo radiotaptopov. P™ dWompn kt vAédk„f к av?cc№ V odboru so ratzen zastopnikov gu grade v Лти »Rodjer Btf- prodala koruze, ШАл, ječmena mimetica »Rudjer Baškovič« tudi skovuč«. _ Pričakujejo, da bo z in industriiskh predmetov za ši-z as topnici nekaterih zavodov m vzpostavitvijo mednarodnega »o- roko poatošnjo. V Zvezi trgovin-V c*?011! meеГХ T energije razširjena tudi možnost prihajale zadostne koMü&ie aJ!, h raziskavam ja pri . гаЛпЛМ, da kljub svobodnemu Jugoslovanski akademi« znanosti “ naoavo nekaterih raJioakmv- furniran*! cen m' j- 4n umetnosti ter drugJh znanstve- «K»qpoiv pò mednarodnih or- кГиееле tega Maea ^zmameie nih uataa»*, «мккдаа. фвдвјаи. se je tudi pojavil grozdni črv ali kakor ga imenujemo kiseljak, ki poškoduje grozdne jagode. Ranjene grozdne jagode posebno v vlažnem vremenu v precejšnji meri lahko napada siva grozdna plesen. Zaradi tega svetujemo vinogradnikom, da povsod tam, kjer se je grozdna plesen v večjem obsegu pojavila, izvršijo naknadno zaščitno škropljenje grozdov z 14 — 0.5 odstotne razstopine mazavega mila (1'4 — 0.5 kg mila na 100 litrov vode). Razstopino pripravimo enostavno tako, da mazavo milo raztopimo najprej v nekaj litrih mlačne vode, nato pa raztopino razredčimo z mrzlo vodo do predpisane koncentracije. Pripominjamo, da proti omenjeni sivi grozdni plesni bakreni in žvepleni pripravki nimajo nobenega učinka. Mazavo milo imajo delno na zalogi kmetijske zadruge ali pa se dobi pri Kmetijskem magazinu v Ljubljani, Celju in Mariboru. Mazavo milo sicer ne more ozdraviti že okuženih grozdov, pač pa vsaj delno omejuje nadaljnje močnejše širjenje sive grozdne plesni. Kmetijski inštitut LKS Ljubljana Popravek Drugi stavek v včerajšnjem članku »Volivci terena Stadion so razpravljali« se pravilno glasi: Najprej so izvolili 4 odbornike v odbor občine Bežigrad. fićpćčeuahc. DKIJOJIJOl SERGEJ VOSNJAK (glavni tu odgovorni urednik) FRANČEK DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo) IUSAN BENKO (zunanja potttSc* Milan Sega (kultura) • STANE LIPAR (Sport) Ea oglase odgovarja вддов УЂЦјд саодосЛ' ам Nemški premiki Na tistem delu svetovne politične šahovnice, kjer se vodi trdoživa pozicijska bitka okoli nemškega vprašanja, je zadnje čase prišlo do nekih novih potez. Do novih premikov, ki res zaenkrat še ne napovedujejo bogvekakšnih temeljitih sprememb, ki pa vseeno kažejo. da je poženevska odjuga načela tudi doslej tako zaledenelo nemško področje. Ze toliko načela, da sili oba nemška posvojenca velikih sil k večji elastičnosti, novi, po-ženevzkemu času in duhu primerni taktiki. Govora, ki sta ju imela te dni vicekancler Blücher in predsednik vlade Grotewohl to potrjujeta. Nemškega vprašanja ne bo mogoče rešiti naenkrat — pravijo v Bonnu. Zraven pa dodajajo: Nemčija v Atlantskem paktu, nemške divizije, politika moči. Le na tej osnovi je mogoče razgovarjati z T-Ioskvo. Pravzaprav tako so vse doslej trdili. Še zlasti v tistem času — pred ženevskim sestankom — ko so se po zahodu po vseh mogočih kanalih trdovratno širile vesti o ekonomskih in drugih težavah Moskve, o trenju v vodstvu, c pritisku Kitajske. O vsemu ’Istemu, kar je napotilo Hru-ščeva, da je na znanem sprejemu v ameriškem veleposla--Ištvu v Moskvi zatrdil, da se bridko moti vsakdo, ki mieli, Ca prihaja sovjetska delegacija v Ženevo z »zlomljenimi nogami«. Tiste dni je Adenauer v nesem govoru dejal, da bo nemško vprašanje mogoče rešiti sčasoma, da bo do prvih re-: alt atov njegovega političnega koncepta prišlo čez kaki dve leti. Bržkone ne bo krivično, če se reče, da se je za tem r.enjem skrivala misel, da sodo čez dve leti težave Sovjetske zveze tolikšne, da bo sahodnonemška politika moči ki nemškega združevanja ro-dila želene sadove. To je bilo t:ste dni,.ko se je v bonnskih uradnih in neuradnih krogih slišalo pod kakšnimi pogoji je kancler pripravljen razgovarjati v Moskvi, takrat ko tamkaj nihče ni hotel ničesar slišati o kakršnih koli stikih z vzhodnim delom Nemčije. Nemškega vprašanja ne bo mogoče rešiti naenkrat, ampak postopoma — v tem se strinjajo z Bonnom tudi v Pan-kowu. Samo temelji tega mnenja in njem.u ustrezajočega vzhodnonemškega političnega koncepta so docela drugačni, diametralno nasprotni bonn-skim. Čeprav nemško vprašanje ni rešeno, je vrsta dogodkov (avstrijska pogodba, sovjetska pot v Jugoslavijo in drugo) pokazalo, da je pomiritev vseeno mogoče doseči. To mnenje je kronala in potrdila tudi Ženeva. Treba je po tej poti nadaljevati, ker bo le po njej mogoče priti do združitve Nemčije — pravi Pankow. V kolikor se bo ta razvoj nadaljeval, v kolikor se bodo ljudje vse bolj zavedali nesmiselnosti nove vojne, strahot. ki jih prinaša A- in H-bo"'ba, v kolikor bo vedno več politike nasmeška in medsebojnih stikov, v toliko bolj bo nesmiselna politika Adenauerjev ih dvanajst divizij in njihovega najbolj sodobnega o-rožja, v toliko bolj bodo v Zahodni Nemčiji zahtevali drugačen, nov, boljši političen koncept, razgovore z vzhodnonemškim režimom, nemško pobudo za vsenemško rešitev ... tako mislijo v Pan-kowu. In mednarodni razvoj jih podpira, saj gre še naprej v smeri popuščanja napetosti. Dosedanji koncepti obeh nemških antagonistov zaenkrat ostajajo takšni kot so bili. Zaenkrat še obe strani vztrajata na svojem »conditio sine qua non«, ki je .. Blücher: »... Dokler Nemčija ne bo združena, ne more biti govora o evropski varnosti.« Grotewohl: »____Dokler bo Zahodna Nemčija član Atlantskega pakta ne more biti govora o združitvi Nemčije.« Politični koncepti ostajajo isti, vendar pa vse kaže, da se fronte bolj prilagajajo po-ženevskemu ozračju, kar še posebej velja za bonnske politike, ki so jo doslej dogodki marsikdaj prehiteli. Govor podkanclerja ВШ-cherja napoveduje vsaj večjo elastičnost. D. Benko Morda v torek TRST. 13. avgusta. Tudi danes =e mešana ka! jjansko-jugoslo-vansfca komisija za ureditev malega obmejnega prometa med Ita-Sijo in Jugoslavijo v Vidmu nadaljevala r. delom. Komßsi'ja je prekinila torka. Raču-■aiio, da. bo tedaij podpisan spo-rezum o obmejnem prometa S. L Le „simbolični pohod“ Indijska vlada želi omejiti demonstracije za osvoboditev portugalskih posesii — Grožnje portugalskih oblasti, da bi prestrašile prebivalstvo in vnaprej upravičile neutemeljene ukrepe *«A, da bodo varovale nevtralno komisijo, so bila v Londonu zelo dobro sprejeta. Britanska vlada ne odobrava Sdng Man Rijevega početja in sodi, da je komisija koristna in da mora zaenkrat Nadaljevati s svojim de- lom. Vendar sodijo diplomatski krogi v Londonu, da je po zadnjih dogodkih bodočnost komisije dvomljiva. Komisija sama predlaga, naj bi nadzorne skupine zmanjšale svoje skupine od deset ciano vna šest. Poveljstvo Združenih narodov predloga ni sprejelo. ZDA sodijo, da mora komisij anada.ljevati delo kot močna ustanova ali pa naj sploh preneha v določenem času s svojo dejavnostjo. Sporočilo kitajskega zunanjega ministra, ki predlaga novo mednarodno konferenco o Koreji, je bilo izročeno britanskemu odpravniku poslov v Pekingu brez vsakega komentarja, še preden je bilo objavljeno v radiu. Dejstvo, da je bilo to sporočilo izročeno britanskemu zastopniku v Pekingu, pravijo v Londonu, daje temu predlogu večji pomen, čeprav v britanski prestolnici! nad njim niso posebno navdušeni. Londonske diplomatski krogi sodijo, da čas ni primeren za konferenco o Koreji. Če bo kitajsko-ameriška konferenca v Ženevi odstranila medsebojno nezaupanje, bi megoče prišel čas za razpravo o korejskem vprašanju. V zvezi s kitajskim predlogom opozarjajo v Londonu tudi na ženevsko konferenco o Indokini, na kateri pogajanja o Koreji niso usoele. Zaradi neuspeha teh pogajanj, pa tudi zaradi tega. ker so kitajsko stališče glede volitev na Kogeji od tedaj ni spremenilo, sodijo Velika Britanija in ostale zahodne sile, da trenutek za novo konferenco ni primeren in da je belie počakati, da bosta oba Koreji nokazali več smisla za kompromisno rešitev. V Londonu tudi nasprotujejo kitajskemu predlogu za umik trnih čet s Kor*»ie. Britanski diplomatski krogi vidijo v trenutnem položaju na Koreji najboljše potrdilo svoleva stali«* šča o tem kitajskem predlogu. BODO EMIGRANTI ODLOČILI? San Marino: mestna vrata Volitve v San Marinu, najmanjši europski republiki s 60 kvadratnih km površine in okrog 14 tisoč prebivalci gatemo miso posebno važne za svetovno politiko, niso pa brez pomena za Italijo. V itej mali republiki na Titanskem griču, kjfY vladata Veliki svet in kapitani regenti, je že Ipd lota 1945 oblast v rokah socialistov in komunistov in je Kla talko vse doslej San Marino edina »ljudska demokracija• na zahodnem delu Evrope, povrhu pa še v središču najbolj katoliške države — Italije. Kakor ZDA pro-■ ti Kitajski, je Scclba nekaj časa izvajaj blokado proti San Marinu, italijanska policija pa je obkolila dohode k tej republiki, da Zahteve siemšbh radarjev Skrajšanje delovnega časa in zvišanje mezd - protiukrep naraščajočemu pomanjkanju delovne sile V Kasselu se je začela peta povojna generalna skupščina za-hodnonemške Zveze rudarjev. Potek in sklepi tega velikega zborovanja strokovno organiziranih delavcev in nameščencev nemškega rudarstva bodo imeli velik vpliv na delavsko gibanje v državi. Rudarji zahtevajo skrajšanje delovnega časa predvsem v jamah in šele v drugi vrsti na dnevnih kopih. Ta zahteva je v skladu z akcijskim prograniom Zveze zahodnonem-ških sindikatov. O skrajšanju delovnega časa je bilo že več razprav med predstavniki delavskih organizacij in predstavniki industrijskih obratov, rudarji pa bodo kot prvi o tem razpravljali na svojem kongresu. Pri vseh dosedanjih pogajanjih in razpravah so predstavniki industrijskih krogov zavračali delavsko zahtevo o skrajšanju delovnega časa, češ da je v sedanji gospodarski situaciji to nemogoče in da se bo dalo o skrajšanju delovnega časa govoriti šele pozneje, ko se bo položaj industrijskih obratov zboljšal. Predstavniki delavskih strokovnih organizacij pa poudarjajo, da je racionalizacija v za-hodnonemškem gospodarstvu, v prvi vrsti pa ▼ industriji, tako Heinrich I«nig napredovala ter da je produktivnost dela dosegla tako stopnjo, da je mogoče delovni čas skrajšati takoj brez vseh težav za gospodarstvo in za posamezne industrijske obrate. Na dosedanjih pogajanjih so predstavniki sindikatov navedli podatka, ki dokazujejo, da pov- prečni delavski zaslužki niso v skladu z večjo produktivnostjo podjetij ter da so marsikje ostali na isti višini, kot so bili že pred nekaj leti. Zveza rudarjev je zahtevo skrajšanja delovnega časa kot prva uvrstila v svoj akcijski program, na svojem kongresu pa bodo rudarji zahtevali tudi zvišanje mezd, zlaSti za rudarje v porurskih premogovnikih. V primeru negativnega stališča lastnikov rudnikov bi utegniio priti do nove rudarske stavke. Zadnja rudarska stavka je bila končana z zmago rudarjev, ki so dosegli povprečno zvišanje svojih mezd za 3%. V splošnem bo rudarski kongres zahteval zboljšanje delovnih pogojev v rudnikih, kajti rudarstvo ni samo gospodarski, temveč tudi socialni problem Zahodne Nemčije. Ker doslej delovni pogoji v zahodnonem-ških rudnikih niso ugodni, je čedalje večje pomanjkanje delovnih sil. V prvem letošnjem četrtletju je v zahodnonemških rudnikih primanjkovalo 7500 kvalificiranih rudarjev, od leta 1946 do konca lanskega leta pa je prišlo v zahodnonemške rudnike nad 801.500 novih delovnih moči, odšlo pa jih je iz rudni- kov nad 609.000, ne samo faradi smrti, invalidnosti in starosti, temveč tudi zaradi lastne odpovedi dela. Odstotek invalidnosti in smrti je bil pred dvema letoma 11.7, lani pa že 15.3, odstotek izstopa iz službe pa pred dvema letoma 11, lani pa 12.7. Statistični podatki pravijo, da dobijo zahodnonemški rudniki zadnja leta povprečno na mesec okoli 5290 novih delovnih moči, izstopi pa jih nad 5800. Če se ne bodo delovni pogoji v zahodnonemških rudnikih zboljšali, utegne priti do takih težav, kakršne imajo zdaj premogovniki v Veliki Britaniji, kjer stalež strokovnih delovnih moči po dr>gi svetovni vojni še nikdar ni bil tako nizek, kakor je sedaj. V Zahodni Nemčiji so rudarji razdeljeni na tri kategorije. V naj nižji kategoriji so rudarski vajenci in traja vajenska doba 3 leta. V drugi kategoriji so pomočniki, tudi z dobo treh let, in šele v tretji kategoriji so kvalificirani rudarji ali kopači. V prvih dveh kategorijah je največ delovnih moči, ki zapustijo svojo službo, tretjo kategorijo pa reducirajo predvsem smrt, starost in invalidnost. Zgodi pa se seveda tudi mnogokrat, da kvalificirani rudarji odpovedo svojo službo, ker jim kako drugo industrijsko podjetje nudi ugodnejše delovne pogoje. Zaradi vsega tega zahteva Zveza rudarjev, da morajo biti delovni pogoji ▼ rudnikih prir vabljivi za vse delovne ljudi. Eden izmed teh delovnih pogojev je uvedba 40-urnega delovnega tedna in je to tudi poglavitna zahteva Zveze rudarjev. Če v rudnikih ne ho uveden 40-urni delovni teden, bo rudarstvo čedalje bolj zaostajalo za drugimi industrijskimi panogami. V glasilu Zveze zahodnonemških strokovnih organizacij »Die Welt der Arbeit« (Svet dela) je predsednik zahodnonemške Zveze rudarjev in predsednik mednarodne zveze rudarjev Heinrich Imig napisal pod naslovom »Človek je v središču« v pozdrav rudarskemu kongresu kratek članek, v katerem so med drugim naslednji, vsega upoštevanja vredni poudarki: »Rudarji iu nameščenci v rudnikih radi delajo, če vedo, da se vsi ljudje v Nemčiji res-ničpo trudijo, da bi delali za človeka. Rudarsko delo je težko in nevarno in ima zaradi tega rudar pravico zahtevati, da ga vsi upoštevajo. Zaslužek mu mora omogočati dostojno življenje, socialno zavaravanje pa ga mora obvarovati strahu pred starostjo. Njegova delovna doba mora biti tako urejena, da se bo lahko po dnevnem naporu popolnoma odpočil. Poleg tega pa mora imeti kot enakopravni činitelj v gospodarskem življenju vso pravico, da odloča, kaj se bo zgodilo z uspehi njegovega dela.« _tg bi pošteni italijanski »demokrati« ne hodili zapravljat denarja v Kazino »rdeče« sanma1,inske republike. Opozicija se je v zadnjih lepih precej okrepila in ima sedaj v Velikem svetu že od skupnih 60 svetnikov že 29 (26 krščanskih demokratov in tri fašiste) in precej močno upa, da bo prej ali slej osvojila oblast in vrgla »rdečo« vlado. Organizirala je celo žensko gibanje — v San Marinu namreč ženske nimajo volilno pravico, in italijanski komunistični in socialistični poslanci so jih zaradi tega že precej preslišali od svojih krščansko-denmkraiskih kolegov. Toda veliki svetniki до pametni ljudje in se razumejo na taktiko in strategijo. Volitve, ki bi morale biti septembra so razpisali za 15 avgust — italijanski počitniški praznik — ko prihajajo vsako leto domov na počitnice tudi delavci iz Belgije, Francije iz ameriškega letala izkrcalo 71 emigranti naj hi s svojimi glasb- vi pomagali,, da bi se vlada ne spremenila. Opozicija, ki je moč no kritizirala predčasni razpis volitev, pa se tudi ne da kar tako prelisičiti. Ker zaradi predčasnega razpisa volitev ne bo moglo voliti za apzicijske stranke okrog 400 emigrantov iz ZDA, ki se bodo pripeljali z ladjb šele septembra, so v nagliei organizirali prihod z letalom. In tako se je v četrtek- na rimskem letališču iz ameriškegai et ala izkrca lo 71 emigrantov namenjenih na volitve v San Marino. Že preje pa jih je prišlo 29. Voznih kart seveda niso sami plačali. Ženske pa si kljub citiranju sovjetske ustave še niso priborile volilne pravice in tali o bodo zopet le moški vključno z emigranti odločili kdo bo naprej vladal v San Marinu. Zaenkrat do Poljske Moskva, 13. avg. TASS poroča, da je prvič odpotovala v tujino večja skupina sovjetskih turistov. Skupina 148 delavcev in nameščencev moskovskih in leningrajskih podjetij in ustanov je odpotovala na obisk na Poljsko. Obiskali bodo Varšavo, Krakow, Gdinjo in druga poljska mesta. Te dni bo tudi druga večja skupina sovjetskih turistov odpotovala na Poljsko. Novi občinski ljudski odbori V Postojni je bil izvoljen za predsednika občinskega ljudskega odbora Jože Baša, za podpredsednika Miro Lunder, za tajnika pa je bil imenovan Tone Strle. Postojnska občina bo imela nad 10.000 prebivalcev. Občinskemu ljudskemu odboru v Cankovi bo predsedoval Alojz Mekiš, za podpredsednika je bil izvoljen Leopold Kerec, tajniško delo pa bo opravljal Vogrinčič. Na svoji prvi seji je sklenil ustanoviti občinsko gradbeno podjetje, klavnico v Roga-ševcih, dalje so se pomenili o izkoriščanju mineralne vode in o kulturnem domu v Rogaševcih. Na prvi seji občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti so izvolili za predsednika Jožeta Velnarja, za podpredsednika Franca Graha, za tajnika pa je ljudski odbor imenoval Jožo Puncer. V novem ljudskem odboru ja 40 odbornikov. 45-članski občinski ljudski odbor v Ptuju, v katerem je le šest odbornic, je izvolil za predsednika Janka Vogrinca, za podpredsednika Marijana Berliča, za tajnika pa je imenoval Jožeta Kolška. Ptujska občina bo imela 24 krajevnih odborov in 11 svetov. Predviden je samostojni svet za kmetijstvo. Občinski ljudski odbor Bori je izvolil za predsednika znanega aktivista med vojno kakor tudi danes tov. Franca Belšaka-Simo-na, za tajnika pa je imenoval Franca Majcna. Novi občinski ljudski odbor v Ormožu ima 36 odbornikov. Iz svoje sredine so izbrali za predsednika Zlatka Kovačiča, učitelja iz Vel. Nedelje. Tajniška dela bo opravljal Jakov Plohl. Na prvi seji so izvolili več začasnih komisij. V Gorišnici so občinski ljudski odborniki izvolili za predsednika Dušana Cokla, za občinskega tajnika pa je bil imenovan Franc ßanaj. Na prvi seji občinskega ljudskega odbora Lešje je bil izvoljen za predsednika Anton Kolenko, za podpredsednika pa Viktor Žnidar. V Juršincih je 13-članski ljudski odbor izvolil za predsednika Janeza Toplaka, za tajnika pa je imenoval Romana Dornika. V ljudskem odboru je samo ena odbornica. 40-članski ljudski odbor mestne občine v Kočevju je izvolil za predsednika republiškega poslanca Karla Grma, za podpredsednika Miho Kogoja, za tajnika pa je imenoval Potiska. Za predsednika občinskega ljudskega odbora v Gradu je bil izvoljen Alojz Flegar, v občini Šalovci Ludvik Kerčmar, v občini Martjanci Jožef Kuhar, v občini Videm ob Ščavnici Vlado Kreft, v občini Lendava Slavko Lindič in v občini Gornja Radgona Branko Zadravec. V Ilirski Bistrici je 33-članski občinski ljudski odbor izvolil za predsednika Antona Gustinčiča, za podpredsednika pa Lojzeta Čeligoja. V piranski občini bo predsednik Davorin Ferligoj, podpredsednik Plinij Tomasin, za tajnika pa je imenovan Josip J akin. Občinski ljudski odbor v Izoli je izbral za predsednika Srečka Vidiča, za podpredsednika Rada Cotarja, tajniška dela pa bo opravljal dr. Branko Furlan. Na prvi seji so odborniki razpravljali o nujnosti, da zgradijo pekarno, slaščičarno itd. Občinskemu ljudskemu odboru v Hrpeljah bo predsedoval Anton Ovčarič, za podpredsednika je bil izvoljen Jože Mahnič, za tajnika pa so imenovali Slavka Kovšca. Na seji so odborniki soglašali s predlogom, naj bi se pri reševanju gospodarskih problemov večkrat sestajali z odborniki sosednje di-vaške komune. Za predsednika občinskega ljudskega odbora v Divači je bil izvoljen Janko Valentinčič, za podpredsednika Franc Škrlj, za tajnika pa so imenovali Leopolda Renerja. Na seji so odborniki poudarjali, da je nujno povečati proizvodnjo mizarskih podjetij v .Divači in Senožečah in pa zgraditi novo poslopje za zdravstveni dom. Za razvoj turizma bo predvsem potrebno usposobiti Škocjansko jamo. V Pivki so izvolili za predsednika občinskega ljudskega odbora Milana Zakrajška. Občina obsega 27.449 ha in ima 9000 prebivalcev. V svojem območju ima tudi tovarno »Javor«, ki zaposluje nad 500 delavcev- Ljudsk: odbor meste občine Kamnik je izvolil za predsednika Alfreda Janka, republiškega ljudskega poslanca. Za podpredsednika je bila izvoljena Marica Brejc, za tajnika pa so imenovali Danila Cerkvenika. Na prvi seji občinskega ljudskega odbora so izvolili tudi predsednike in člane začasnih svetov. Občinskemu ljudskemu odboru v Tržiču bo predsedoval Lovro Cerar, za podpredsednika je bil izvoljen Karel Kravcar, za tajnika pa j« bil imenovan Jože Roblek. Na seji občinskega ljudskega odbora so tud: izvolili razne komisije. V okraju Trbovlje so bili za predsednike občinskih ljudskih odborov Videm—Krško, Sevnica, Senovo in Radeče izvoljeni Stane Nunčlč, Karel Kolman, Karel £ terbam in Ferči Miler. PRED DVAJSETIMI LETI V LJUTOMERU Po celjskem izletu Svobod julija 1935 v delavskih središčih niso več utihnile zahteve po ukinitvi zakona o zaščiti države, po amnestiji političnih obsojencev, po svobodi tiska in zborovanja, po priznanju Sovjetske zveze in podobno. Vse močneje pa je delavski razred zahteval tudi odpravo brezposelnosti, ki ga je obsojalo na bedno življenje, zahtevali so pravično mezdo, enako plačo za enako delo. geslo, ki je mobiliziralo zahteve, ki so prišle do izraza v stolpcih »Ljudske praoice«, je Odobravalo tudi delovno ljudstvo kmečkega podeželja. Shod, ki so ga sklicali 1. septembra 1935 v Ljutomeru, naj bi manifestiral solidarnost kmečkega ljudstva z delavstvom v boju za skupne pravice, predvsem pa za demokratizacijo političnega življenja. Shod so sklicali na pobudo ptujske partijske organizacije 1. septembra 1935 na Glavnem trgu v Ljutojneru. Še preden se Ljutomer predvsem žene, starostno zavarovanje, ki bi naj zagotovilo delovnemu človeku sredstva za preživljanje, ko je postal za delo nesposoben. Vse te delavske Nov letnik »Geografskega vestnika« Pred nekaj dnevi je pni Državni založbi Slovenije izšet 26. letnik »Geografskega vestnika«, časopisa za geografijo in sorodne vede, ki ga izdaja Geografsko društvo Slovenije m ga urejata univ. profesorja dr. Anton Melik in dr. Svetozar Ilešič. Na 249 straneh se najprej zvrste strokovne razprave in prispevki. Univ. prof. dr. Anton Melik obravnava z geografskega vidika vzroke in učinke »Povodnji okrog Celja« v juniju 1934, ob koncu razprave pa sledi po poročilih opis te katastrofalne povodnji v posameznih krajih od Šaleške doline preko Savinjske doline do Kozjanskega m Brežic. V naslednji daljši študiji razpravlja Danilo Furlan o »Padavinah v Sloveniji v maju 1954«, nato pa sledijo prispevki Alfonza Pirca (»Gospodarski pojem planine v Sloveniji«), Jovan# Čiriča (Cilimar-stvo u Pirotu) in Vladimirja Lebana (Henrik Karl Freyer in njegova karta Kranjske). Krajši sestavek je napisal tud: Mavricij Zgonik o Dravi kot hidroenergetskem viru. Drugi del vsebine »Geografskega vestnika« obsega rubrike Razgledi, Književnost in Kronika. V Razgledih univ. prof. dr. Svetozar Ilešič v svojem, članku »Za enotnost geografije« kritično premo-triva večletno polemiko o bistvu in enotnosti geografske vede v sovjetski sferi in opozarja na nevarnosti, ki tiče za takšnimi diskusijami. »O kriteriju geografskega -prostora v ekonomski geografiji« piše univ. docent Cene Malovrh, zvrste pa se še prispevki Vladimirja Kokoleta (Nekaj misli o agrarni geografiji), Ivana Gamsa (Kras in klima). Franca Habeta (Jugoslovanska speleologija se je našla na skupni poti in Nekaj misli o soeleogenezi). Vladimirja Klemenčiča (Pomen popisov prebivalstva leta 1948 in 1953 za geografijo prebivalstva Slovenije), Igorja Vrišerja (Geografija in regionalno planiranje) 'in Jovana Trifunovskega (O eroziji tla u Makedoniji). Ob zaključku je v Kroniki med drugim poročilo asistenta V. Kokoleta o geografskem proučevanju novomeške kotline, ki ga je organiziral Geografski inštitut univerze v preteklem letu, pri čemer je polovico stroškov kril okrajni ljudski odbor v Novem mestu. »Geografski vestnik«, ki je strokovna znanstvena revija, je letos izšel že kot 26. letnik ter nam nudi lep pogled v plodno delo slovenskih geografov, ki se strokovno vsestransko udejstvujejo. B. L. Vsak četrtek — »TEDENSKA TRIBUNA« je shod začel, je orožništvo ukazalo gasilcem, naj prskajo na množico smrdljivo vodo, nato pa je začelo na množico še samo streljati. Na mestu so ubili demonstranta Alojza Mavriča iz Vitana, tri zborovalce pa so huje ranili. Ogorčenje ljudstva zaradi tega prelitja krvi je bilo veliko. Partija in »Ljudska pravica« sta pozvali ljudstvo na protestno zborovanje pri Sv.Juriju ob Ščavnici, v rojstnem kraju notranjega ministra dr. Korošca. Zborovanja pa ni bilo mogoče izvesti. Bilo je ne samo takoj ob prijavi prepovedano, zaplenjena je bila tudi »Ljudska pravica« s pozivom na protestno zborovanje, vsem tiskarnam v Sloveniji pa je bilo prepovedano tiskanje letakov s pozivom na prepovedano zborovanje. Z osebno agitacijo bi bilo kljub temu mogoče obvestiti ljudi o zborovanju, toda to so preprečili na ta način, da so zaprli skoraj vse člane ptujske partijske organizacije, kakor tudi organizatorje ljutomerskega shoda, za prijaviteljem jurjevskega shoda pa so izdaii tiralico. Orožniki in zagrizeni pristaši JRZ so ljudstvo strašili še z večjim krvoprelitjem, kakor je bilo ljutomersko, če bo vztrajalo na prepovedanem shodu. Hkrati pa so začeli med ljudstvom z agitacijo za shod ministra dr. Kreka 15. septembra v Križevcih pri Ljutomeru. Vidimo torej, da je bil ves strankin in oblastni aparat na delu, da prepreči protestni shod pri Jurju in zagotovi čim večjo udeležbo na shodu ministra dr. Kreka v Križevcih. Shod pri Jurju je res uspelo preprečiti, ni pa uspelo mobilizirati množic za »jeerzejevski« shod v Križevcih. Iz potočila »Bojevnika* štev. 16, z dne 22. sept. 1935. je v dopisu Iz Ljutomera ugotovljeno, da je bila udeležba na dr. Krekovem shodu za polovico manjša v primerjavi z udeležbo štirinasit dni prej v Ljutomeru. To je bil dokaz, da so bile množice site praznih obljub, pa naj so jih dajali celo ljudje prve garniture, kakor je bil minister dr. Krek. Najteže je bil JRZ režim prizadet zaradi dejstva, da je moral uporabiti orožje proti ljudem v dr. Koroščevem rojstnem in domačem okraju. Ivan Kreft Hmalu bodo padle prve bmeljevbe Slaba organizacija zaščitne službe pri kmetijskih zadrugah — V Savinjsko dolino pride okoli 25.000 obiralk — Povečanje hmeljskih površin — Še več žičnih nasadov — V oktobru hmelj- skL gospodarska razstava Se nekaj dni in Savinjska dolina — dolina zelenega zlata — bo znova zaživela. To je čas spravila hmeljskega pridelka, ki se začne z obiranjem, prevozom v sušilnice, sušenjem ter ostalim delom do prodaje. V Savinjski dolini so priprave za obiranje hmelja v polnem teku. Prav gotovo pa zavzema v teh pripravah prvo mesto še zadnje škropljenje proti peronospori, ki ponekod močno napada. Čeprav je prejšnja leta marsikaterega hmeljarja bolela glava, ker je podcenjeval zaščitno škropljenje, se malomaren in neodgovoren odnos do škropljenja pojavlja tudi letos. Pomanjkljiva zaščitna služba je zlasti odraz neodgovornosti kmetijskih zadrug. Slaba organizacija zaščitne službe se kaže tudi v nepolnem izkoriščanju škropilnic. Ta napaka je toliko večja, ker škropilnic že tako primanjkuje. Zaradi podcenjevanja zaščitne službe se je tudi drugi škodljivec hmelja — rdeči pajek preveč razširil. Pri ljudeh je prevladovalo mnenje, da rdečega pajka sploh ni. Ko pa so strokovnjaki hmeljarskega inštituta pregledovali hmeljske nasade so ugotovili tudi rdečega pajka. V glavnem se je rdeči pajek pojavil v sredini julija in to predvsem na področjih Prebolda, Petrovč in Trnave. S pomočjo hmeljarskega inštituta ter njegovih strokovnjakov je uspelo tega škodljivca lokalizirati. Čeprav je bila prva podoba na okuženih hmeljskih nasadih po rdečem pajku precej žalostna, je zaščitna služba toliko uspela, da bo tudi na teh nasadih pridelek delno dober. Pomanjkljiva zaščitna služba je prišla do izraza tudi pri nepravočasnem preventivnem škropljenju proti peronospori v cvet rastline. Tudi to škropljenje je pokazalo na slabo organizacijo zaščitne službe pri kmetijskih zadrugah, nadalje na čuden odnos nekaterih hmeljarjev; k vsemu temu pa je svoj delež dalo še slabo vreme. Škropljenje je bilo sicer pozneje opravljeno, toda bilo je prepozno. Sedaj pa je pridelek na takih nasadih odvisen le od muhavosti vremena. Ce bo vreme lepo, potem bo tudi pridelek kolikor toliko zadovoljiv. Ne glede na vse te negativne odnose, ki so se kazali pri sicer mnogih posameznikih in kmetijskih zadrugah, pa je vendarle hmeljarski inštitut vložil maksimum sredstev in naporov v zaščitno službo. Tem naporom so se odzvali mnogi hmeljarji. Niso bili redki primeri, da so nekateri škropili z vso odgovornostjo, Savinjski hmeljarji pričakujejo od letošnje letine povprečen donos. Računajo na okoli 1650 ton hmelja, kar je za okoli 100 ton manj od lanskega pridelka. Sicer pa je ta donos in kvaliteta hmelja še močno odvisna od vremenskih razmer v naslednjih dnevih. Množično obiranje hmelja se bo v Savinjski dolini začelo približno od 16. do 18. avgusta ter bo trajalo do konca avgusta in bržkone še nekaj dni v septembru. To delo bo opravilo okoli 20.000 do 25.000 obiralk. Za en škaf obranega hmelja bodo obiralke dobile 35 dinarjev. Ce pa bodo prejemale pri hmeljarjih tudi hrano, se bo cena za 1 škaf zmanjšala na 25 dinarjev. Za obiralce, oziroma obiralke je zagotovljen tudi 25°/» popust za prevoz po železnici. Urejena je tudi preskrba za obiralce. In da bodo imeli hmeljarji te dni na zalogi dovolj mlevskih izdelkov (moke) jim je zagotovljena takojšnja zamenjava žit za mlevske izdelke. To zamenjavo bo opravljal mlin v Vrbju vsak ponedeljek in torek, mlin v Sempe- 50 let zadružništva v Komendi V Komendi slave letos 50-let-raico zadružništva; leta 1905 so komenski kmetje namreč sklenŽK ustanoviti mlekarsko zadrugo, v katero so se včlanili kmetje s področja sedan ich treh kmetijskih zadrug. Nastala je v obdobju, ko je na Primorskem in Gorenjskem (Naklo, Vrhmia, Prevoje, Ra-domlije . . . ) že delovalo več mlekarskih zadrug. S stroji na vodni pogon je rta novo opremljena mlekarna skraja prido4»tvala surovo maslo, pozneje pa sir, kajti mleka mesta (Ljubljana, Jesenice, Kranj) tedaj niso potrebovala veliko. Živinoreja je precej napredovala zlasti .po letu 1911, ko je pričela z delom živinorejska zadruga. Obe zadruga sta med prvo svetovno vojno prenehal} delovati. Pomemben mejnik v razvoju živinoreje in zadružništva nasploh je bilo leto 1937; gorenjski rejoi so tega leta začeli namreč ustanavljam! kranjsko mlekarno. Odtlej tudi mlekarska zadruga v Komendi ni več predelovala mleka, temveč ga je oddajala kranjski mlekarni. IZ KAMNIKA Kamniška mestna hranilnica, ki je začela obratovati letos februarja, je v prvem polletju izdala za 14 milijonov dinarjev kratkoročnih posojil. Tudi vloge stalno naraščajo. V Duplici imajo že od julija letni kino na prostem. Kraj je za kino predstave zelo primeren, pa tudi obisk je zadovoljiv. Gledališka sezona se bo letos začela mnogo prej kot lani. Dramska sekcija »Solidarnosti« pripravlja za začetek septembra ponovitev škotske igre »Molčeča usta«, s katero bodo verjetno gostovali tudij v Mestnem gledališču v Ljubljani in v Domžalah, v oktobru pa bodo uprizorili dramo »Inšpektor na obisku«. V letih po osvoboditvi sta se precej različno razsajali kmetijska in delovna zadruga; medtem ko je slednja zgradila zadružni dom, arondirala zamlalca in nakupila mnogo strojev, je kmetijska povsem zaživeia šele predlanskim. Sper sio pričeli uvajatli molzno kontrolo, ki pa seveda ni tako hitro stekla, ker so se živinorejci bali, da bi na .podlagi podatkov o molznosti krav prti morebitnem odkupu morali oddajati več mleka. Organizirali so tudfi umetno osemenjevanje krav. Us-speh osemenjevanija se že kaže v razmeroma dobrih teletih. Še istpga leta so na občnldi zborih sklenili gradaci novo zbiralnico mleka; dogradili so jo Julija letos, v teh dneh pa jo bodo v glavnem op.retrii.li s sodobnimi napravami. Povprečna molznost rodovniških krav v komenski zadrugi je znašala lani 2230 litrov. Seveda tli krave lahko dale več mleka, če №i jBh bolje krmili in negovali. Precej gospodarjev ima v hlevu živali, ki so podhranjene in dajejo izpod 1800 llitrov mleka. Zato se bodo morali rejci čimprej odkočid, ali nalj odprodajo večje število živali, ali pa povečajo pridelek krme, kajti živine spričo pičle krme preveč. Malo je tudi rejcev, ki kravam redno obrezuje parklje. Nekateri smatrajo. da zadostuje, če kravam parklje samo odsekajo- Ker pa krava z neobrezanimi parkiii težko hodi in stoji, ima na dan zaradi bolečin do dva litra mleka manj; v ljubljanskem okraju imajo rejoi zato vsako leto za okoli 108 miiffiijonov dinarjev škode. Če bi kravam parklje negovali, bi torej dosegli isti učinek, kot če bi kravam z dolgimi parklji dajali dnevno kilogram otrobov. Večina rejcev prezgodaj odstavlja teleta, zaradi, česat tehtajo eno leto stara komaj okoli 150 namesto 250 kilogramov. Zato ima rejec pri vsakem prezgodaj odstavljenem teletu okoli 10.000 dinarjev zgube. 2e na lanskem občnem zboru so zadružniki sklenili, da bodo 50. obletnico zadružništva slovesno praznovali. Zdaj se že vneto pripravljajo na zadružni teden, bi bo od 20. do 28. avgusta. Spored 'bo ‘izredno lep. V joboto 20. avgusta bodo prinudili igro na prostem, v nedeljo bo budnica, slavinlostna seja upravnega odbora in zaslužnih članov, tekma koscev in otvoritev kmetijske razstave ter sodobne zbiralnice mleka. Med tednom bodo vrteli več strokovnih filmov in priredili vesel večer, naslednjo nedeljo pa bo velika živinorejska razstava in konjske dirke. Obiranje hmelja in to zlasti še takrat, ko je hmeljske nasade napadel rdeči pajek. Sicer pa bo o škodi, ki so jo povzročili škodljivci in vremenske razmere, moč govoriti šele čez dober teden, ko se bo začelo obiranje. Ne glede na to okolnost pa je Državni zavarovalni zavod doslej ocenil škodo pri okoli 1300 gospodarstvih v višini 120 milijonov dinarjev. Tovarna keramičnih izdelkov na Izlakah žanje nove uspehe Nedaleč od cestnega križišča na Izlakah stojijo obnovljena poslopja keramične tovarne. Dan za dnem prihaja in odhaja v tovarno nad 90 delavcev, ki so v njej našli svoj zaslužek. Iz poslopij, ki jih je zgradila in uporabljala Rudarska družba za antimon na Izlakah, so s pomočjo raznih podjetij, predvsem pa OLO Trbovlje, začeli kmalu po osvoboditvi z rekonstrukcijo tovarne. Zaradi pomanjkanja investicij, je obnova tovarne počasi napredovala. Vendar je delovnemu kolektivu leta 1948 uspelo, da so oričeli s proizvodnjo obložnih ploščic. Proizvodnja se je nadaljevala do sredine leta 1954, ko so preuredili tovarno že tako. da so pričeli tudi s proizvodnjo elektro porcelana. Važen proizvod so »Bergmanove« pipice. ki so jih morala nekatera Da na naših cestah ne ho več prahu Tovarna »Izolirka« iz Ljubljane nam je poslala v objavo naslednji članek: Cestni prah je v krajih ob prometnih cestah največja nadloga in nevarnost za zdravje prebivalcev. Po postopkih, ki smo jih začeli uvajati, se ta prah prav lahko enostavno in poceni odpravi s protiprašnimi obdelavami cest. Cestna operativa razpolaga danes že s tolikšnim številom motoriziranih strojev za dela take vrste, da v enem dnevu lahko obdela 10.000 m? cestišča in tudi več. To se pravi, da je pri širini ceste 5 m dva kilometra dolga cesta izgotovljena v enem dnevu. Stroški za take obdelave so pri sedanjih možnostih tako nizki, da jih lahko utrpi vsaka večja občina oziroma okrajni odbor, saj znašajo za enkratno obdelavo 64 do 84 din za kvadratni meter ozi roma pri 5 m široki cesti 320 do 420.000 din km, vse to po kalkulacijah Tehnične sekcije Uprave cest LRS. • Protiprašna obdelava se Izvede takole: z metlami se s ceste odstrani prah in ves nevezani material (pesek, gramoz). Nato se izvrši brizganje cesie s cestnim katranom, količina 0,7-0, 8 kg/m*, temperatura 80’ C. Katran prodre približno 15 mm globoko in napravi po otTditvi dobro zlepljen sloj. Na sveže pobrizgano snov se nasipa 6—8 kg/m* mineralnega agregata 3—7 mm. Katransko pobrizgane snovi dež ne izpere, razen če je neposredno po delu prišla ploha. Cesta se po obdelavi pr možnosti zapre za pol dneva, ven dar to ni nujno potrebno. S cestnim katranom se pobrizgajo vse one površine, ki sp več ali manj gladko izvožene, to je tam, kjer je gramoz asur&di pro- meta zdrobljen ter ko* pesek in prah stisnjen. Na kraške ceste, ki imajo na površini oster gramozni mozaik, je bolje pobrizgati z bitumensko emuizijo. Količina 1 kg/m2. Ker je površina ceste vezana, promet ceste ne uničuje več, ampak celo delno izgladi prejšnje poškodbe. S tem je prvi del zaščite izvršen in prah izgine s ceste. Ostajajo pa na njej delno prejšnje vdrtine, saj pred obdelavo ceste sploh nismo popravljali in valjali. Sedaj priporočamo, da cestar krpa te luknje In popravlja profil, kjer ima večje nedostatke. To delo izvrši cestar brez strojev samo z ročnim orodjem, na isti način, kot krpajo ceste z bitumensko emulzijo na vseh naših asfaltiranih cestah že več let. Končno se cesta ponovno pobrizga, in sicer z l kg m2 bitumenske eipulzije ter posuje z 8 do m kg/ms mineralnega agregata. S tem smo dobili normalno asfaltirano cesto s površinsko obdelavo. Celokupna cena znaša torej: l. protiprašna obdelava s katranom 64 din/mz, 2. krpanje in izravnavanje ceste zavisi od stanja ceste in stane 40—80 din/m* 60 din/m2, 3. površinska obdelava z bitumensko emulzijo 80 din za kvadratni meter, skupno 208 din/m2 ali pri širini ceste 5 metrov 1,040.000 din/km. Vsi ti izdatki pa niso nujni naenkrat. V vsakem primeru priporočamo. da je med protiprašno in površinsko obdelavo večji časovni razmah, n. pr. 2 do 3 mesece, da se cestišče dobro uvozi. Ako to sredstva dovoljujejo, se lahko delo razdeli na dve leti: protiprašna obdelava la delno krpanje se opravi protu Jeseni, pre- ostalo krpanje in površinska obdelava pa spomladi, torej prihodnje leto. Računati moramo s stroški vzdrževanja gramoznih cest. Po obračunih Uprave za ceste LRS stane vzdrževanje ceste, ki ima obremenitev 500 ton/dan ca. 300 tisoč din letno, ceste z obremenitvijo 1000 ton/dan po 500.000 din letno za 1 km ceste, sama protiprašna obdelava se torej izplača že v prvem letu s prihranki na vzdrževanju, ker se stroški ^zelo zmanjšajo. To se je posebno izkazalo na 14 km dolgem odseku ceste od Divače proti Kopru, ki ima v sezoni nad 3000 ton obtežbe na dan. ob tej cesti je bila izvedena protiprašna obdelava z bitumensko emulzijo v juniju letos. Večje mehanizirane naprave za brizganje in mehaniziran posip imajo tehnične sekcije cest, Uprava za ceste LRS v Ljubljani in Mariboru, manjše naprave imajo tudi druge sekcije tn večja mesta. Vsekakor je kapaciteta teh naprav zelo velika, samo ena garnitura, ki je najbolje opremljena, lahko v enem letu obdela 1,500.000 kvadratnih metrov ali 300 km cest. Doslej smo upoštevali samo stroške vzdrževanja ceste. S protiprašno in nadaljnjimi obdelavami pa tudi odpravimo prah s cest, tako za prebivalce naselij, skozi katera vodijo ceste, kot tudi za avtomobiliste. Razen tega pa se z zboljšanjem ceste zagotovi varna vožnja, zmanjša število okvar na vozilih in obraba gum. Te koristi so, skupno vzete, Še mnogo večje, kot pa sami prihranki na vzdrževanju ceste. Obstoji še pomislek: ceste nameravamo razširiti: ali: Kaj pa. Če se promet poveča? Na tako obdelano podlago je vedno možno položiti močnejši, asfaltni sloj. Pri prekopavanjih ceste zaradi kanalizacije, kablov, priključkov na vodovod bo poškodovana mesta enostavno zakrpal cestar. Ce bi na kakem mestu zaradi zmrzovanja terena nastale poškodbe, se tudi te na isti način popravijo, e tako lahko obdelavo torej ni mogoče ničesar izgubiti, saj se hitro izplača in je uporabna kot podloga za močnejše asfaltne sisteme. Nujno potrebno je naselja zaščititi proti prahu. To je možno tako v mestih kot v vaseh napraviti v najkrajšem času in s stroški, ki ne presegajo izdatkov rednega vzdrževanja gramoznih cest z močnim prometom. Zato bosta v sredini septembra tovarna »Izolirka« in Zavod za preiskavo materiala v Ljubljani sklicala na kFatko posvetovanje ln ogled izvršenih del vse zainteresirane organe, da bi se protiprašne obdelave cest čimprej uveljavile. podjetja uvažati. Poleg elektro porcelana so začeli še s proizvodnjo okrasne keramike. Razen tega izdeluje tovarna še šamotno opeko za oboke, kamine in sobne peči različnih barv in velikosti. Ko so v tovarni postavili pečar-ski obrat in plamensko peč, se je proizvodnja nekaterih novih izdelkov dvignila. S povečanjem šamotame. so pričeli z izdelavo odlične šamotne opeke, ki jo prodajajo predvsem tovarni »Tobi« v Bistrici pri Mariboru. Izvrstno glino, ki so jo našli na Izlakah in jo uporabljajo v tovarni, daje izdelkom še boljšo kakovost, kakršno so imeli poprej e. Prejšnji mesec pa je delovni kolektiv slavil novo delovno zmago. Prvič je v novi tovarni poskusno začela obratovati obnovljena elektrarna. ki je bila zgrajena v rekordnem času. Z obnovitvijo elektrarne bo to-\rarna povečala proizvodnjo. Ko si bo preskrbela električne siiitne peči, bo povečala proizvodnjo artiklov, ki smo jih morali uvažati. S tem pa se bo stalež delavcev povečal čez sto, kar je zelo razveseljivo. —le Razstava higiensko-tehnične zaščite v Novem mestu 12. avgusta so v Novem mestu odprli republiško razstavo higien. sko-tehnične zaščite dela. To poučno razstavo si je doslej v Sloveniji ogledalo ned 150.000 članov delovnih kolektivov, dopolnjena pa je s pokazatelji o delovnih nezgodah na Dolenjskem v zadnjih treh letih. Razstava irpa namen seznaniti delavca v tovarni in obratu, kako se mora varovati delovne nezgode in nesreče. Odprta bo do 17. avgusta, posamezna podjetja pa so napovedala kolektivni obisk, ir» to celo iz Bele krajine. Poleg tega bodo za posamezne panoge dela prikazovali tudi poučne filme. (r) IZ CELJSKE OKOLICE Nova osnovna Sola na Polulah bo odprta letos jeseni. V njej do-vršujejo še zadnja gradbena dela. Z ureditvijo neposredne okolice vhoda, dvorišča, igrišča in šolskega vrta bo dobilo Celje novo moderai šolsko poslopje pavi-ljonskega sistema. Sola stoji na zemljišču, ki ga je zavedni učitelj Prane Krajnc s hiš zapustil Ci-rtl-Metodovi družbi. Prebivalci izražajo željo, da bi nova šola nosila ime darovalca. V Frankolovem imajo v bližini občdne na desni strani ceste majhen bazen s teimaino vodo, ki ima toploto » stopinj Celzija V peÄetnih mestš-ih pa je voda znat no toplejša. Turistično društvo Frankolovo namerava v prihodnjem letu ta bazen preurediti v Učno kopališče, M. C. tru pa ob ponedeljkih, torkih in sredah. V letošnji sezoni so se hmeljske površine v Savinjski dolini povečale za okoli 100 ha, tako da je hmelj posajen na okoli 1655 ha površine. Razen na pkoli 60 ha, kjer so že urejeni žični nasadi, prevladujejo povsod še hmeljevke. To dejstvo pa odpira nove probleme, ki zadevajo zlasti na ceno hmeljevk ter na kvaliteto hmeljskega pridelka. Zaradi slabih hmeljevk je tudi kvaliteta hmelja slabša. Sicer pa hmeljevk zelo primanjkuje. Zato tudi savinjski hmeljarji pričakujejo od odgovornih organov, da bodo uredili vse potrebno, da bodo hmeljevke lahko dobavljali iz Slovenije, zlasti pa še iz Bosne, kjer jih je zelo veliko. Pomanjkanje hmeljevk pa je samo po sebi prisililo hmeljarje, da so začeli misliti na žične nasade. Dosedanjim 60 ha žičnic se bo v letošnji jeseni pridružilo še 25 ha. Prav pa bi bilo, da bi se hmeljarji še v večjem številu odzvali pozivu hmeljarskega odbora pri OZZ, ki daje pri gradnji žičnic tudi delno pomoč. Z večjo gradnjo žičnih nasadov se bo zmanjševal problem hmeljevk, na drugi strani pa se bo zboljšala kvaliteta pridelka. Hmeljarski odbor pri Okrajni zadružni zvezi ter Hmeljarski inštitut pa pripravljata za oktober še veliko hmeljarsko gospodarsko razstavo. Na tej razstavi bodo seznanili hmeljarje z vsefni najnovejšimi znanstvenimi izsledki s hmeljarskega področja, nadalje z agrotehničnimi ukrepi, z uspehi zaščitne službe, z uspehi škropljenja itd. Tu pa bodo razstavljeni še vzorci letošnjega pridelka, ki jih bo ocenjevala strokovna komisija. Najboljši vzorci, oziroma najboljši pridelovalci, bodo prejeli diplome, pa tudi nagrade. M. B. Hvalevreden nastop KZ Šentjernej na novomeškem trgu Ker ni bilo nikakršne zadružne intervencije na novomeškem trgu kljub obilni Tetini zgodnjega sadja in zelenjave, so bile cene jabolk v trgovinah s sadjem in zelenjavo najmanj 30 dinarjev za kilogram. Take cene so bile tudi na trgu. K znižanju cen je uspešno posegi p kmetijska zadruga Šentjernej. ki je pripeljala na trg večje količine prvovrstnih zgodnjih jabolj tn hrušk. Medtem ko so v trgovinah in na trgu še vedno držali sfaro ceno. Je zadruga predatala jabolka po 25 din za kg. hruške pa po 35 din. Ko so privatniki vii*eli, da so brez kuDcev, so tudi oni znižali cene na 25 dtnar-iev, zadruga pa Je takoj nato znižala ceno na 22 din. Takih intervencij zadružnega sektorja bi bilo 'lahko več. (r» ш Ж Ж €1 a Е ВЈ S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI POEZIJA iД1 KORUZA Vse kulturno udejstvovanje v I Sovjetski zvezi vodi ministrstvo |za kulturo bodisi direktno boji preko republiških ministr-! j*-ev ali preko oblastnih, mest-Inth ali rajonskih oddelkov za I kulturo. Zato je tudi proračun I T.mlstrstva za kulturo dokaj ob-I seien. Zvezno ministrstvo za I kultuco ima v letu 1955 samo za I gledališča na razpolago 68 milijonov rubljev, čeprav imajo tudi republike v svojih proračunih predvidene izdatke za gledali-I ; 'ra. Letošnji plan kulturnega dejatvovanja Sovjetske zveze ivideva 60 umetniških filmov, И) dokumentarnih filmov, po-anje skupne naklade vseh knjig na 758 milijonov, kar je i h 330 milijonov več-kot leta 11*50. Samo pet oblastnih centrov r Sovjetski zvezi še nima svoje-[3 gledališča, povsod drugje pa a že imajo. V letu 1955 precideva proračun Sovjetske zve-e 823 milijonov rubljev za kapi-a.no izgradnjo raznih kultur-: h objektov. Sem spada grad- oni. 2e sedaj uvažajo nekatere tuje filme, ki jih je pa za zdaj še malo. Od jugoslovanskin filmov že prikazujejo film »Nevjera«, kupili pa bodo še film »Krvava pot« in »Stojan Mutikaša«. V sovjetskih gledališčih pa bodo v letošnjem letu igrali Nuštčevo »Gosp" ministrico» in »Pokojnika«, »Dundo Maroje« in Hrističev balet »Ohridska legenda«. Gledal sem neki sovjetski film, ki so ga pred nedavnim izgotovili v Leningradu. Opozorili so nas, da preveva iz tega filma povsem nova vsebina. V političnem smislu je za Sovjetsko zvezo res nekaj novega, ker ima usmerjene le tri strelice na račun centralizma in šabloniz-ma, toda v kulturnem oziru je še vedno tak kot večina sovjetskih filmov, da ne prikazuje globokih psiholoških procesov v življenju človeka, ampak bolj operira s parolami o tem, kakšen mora biti sovjetski državljan. znanega pisatelja Mihajla Solo-hova. (Ta kongres je bil po 20-letnem odmoru.) Solohov je v svoji kritiki povedal, da so sovjetski pisatelji in pesniki daleč od življenja, da resničnega življenja ali sploh ne poznajo ali ga nočejo poznati. Pc >bej pa je okarakterizira! Ilijo Erenburga in Konstantina r'imonova kot birokrata, ki sta dobila stalinske nagrade brez kakršnega koii kriterija in sta pod 'irmo priznanj s temi nagradami varala čitate' Po oceni urednika »Literatunne gazete« je imel sicer Solohov v nekaterih svojih kritičnih mnenjih prav, vender pa je njegova ocena Erenburga in Simonova bila osebna, ne-pniocipielna in ni prispevala k analizi dainaišnjp sovjetske knji- ževnosti. Tako je mnenje o So-lohovem govoru urednika »Li-te-ratume gazete«. V uredništvu »Literatume gazete« smo vprašali tudi, kako je bilo mogoče, da so nekateri sovjetski književniki po letu 1948 pisali »Literarna dela«, ki naj blatijo Jugoslavijo. Izgovor je bil kaj enostaven: Berija je prevaral in zapeljal mnoge pisatelje. Nato so nam še povedali, da je več književnikov bilo preganjanih, ki pa jih danes rehabilitirajo, kot so to Starcev, Sejnin, Gorjaiov, Jizbov in drugi. Zelo iz srca nam je govoril pesnik Surkov, ki je prevedel v ruščino Prešerna. Rekel je, da njega gonja proti Jugoslaviji ni premotila, da je doma prevajal v tem času Zupančiča in Koso- Pred Sterijino proslavo Puškinovo gledališče v Leningradu . a umetniških institucij, kon-rvatorsko delo na raznih net-niških slikah, freskah in ?.n:h stavbah umetniške vredni. Celoten budžet Sovjetske . eze za kulturo in prosveto v :u 1955 pa znaša 63.5 milijarde bljev. Minister za kulturo Sovjetske eze Mihajlov nam je povedal, so v zadnjem letu napravili -eiik korak za svobodnejše kul-rno ustvarjanje. To se odraža edvsem v tem, da ministrstvo a kulturo ne komandira več -.jlturnega udejstvovanja, amok ga samo potrjuje. Pred "tem je še ministrstvo za kul-- ó sestavljalo repertoarje za . tališča, sedaj pa jih gledali-; sama sestavljajo, ministrstvo : kulturo pa jih korigira in trjuje. Prav tako nam je miter Mihajlov povedal, da se udi s posameznimi ustvarjalci kulturnih del pogovore in raz-ravljajo. Kot primer nam je vedel, da je neki pisatelj na-_-al scenarij za film, ki je ukazoval le osebne probleme, r.ekatere like preveč mračne in ta ni imel takih svetlih likov bi karakterizirali sovjetska varnost. Po več razpravah z udmi iz ministrstva za kulturo je ta avtor svoj scenarij ■oremenil po pripombah, ki so mu jih dali. Prav tako smo izvedeli, da nation va začeti Sovjetska zve/.a telati filme v koprodukciji z aozemskum filmskimi tvrdka- Taka kampanjska agitacija se v kulturnem ustvarjanju še povsod lahko zasledi. V času našega potovanja po Sovjetski zvezi sem zasledil dve pesmi v časopisih. Prva je bila pesem o koruzi, druga pa o hidrocentrali. Prva je pela o tem, kako pomembna je koruza za prehrano živine, kako potrebno jo je gojiti, ker bo od tega imela skupnost čim več 'koristi in poziva kolhoznike, naj jo z ljubeznijo sade. Druga govori v istem smislu o hidrocentrali. Zato je tudi razumljivo, zakaj je prišlo na kongresu književnikov do precej ostre kritike Jovan Popovič, znan po imenu Steri ja, velja za enega najpomembnejših jugoslovanskih dramatikov. Prihodnje leto bomo slavili dva njegova jubdeia: stopetde- setletntco "rojstva (1. januarja) in stoletnico smrti (26. februarja). To bo sploh na j večja tovrstna proslava prihodnjega leta pri nas. Posebej bodo Sterijo seveda slavili Srbi, saj je položil temelje njihovemu gledališču in tudi sicer idiliko pripomogel razvoju njihove kulture. Vendar bo proslava vsedržavna in splošna, čeprav v manjšem obsegu po drugih republikah. Veliko zaslug si je pridobil Jovan St erba Pbpovič za razvoj srbskega kulturnega življenja, saj je bil profesor novoustanovljenega liceja v Kragujevcu, eden od začetnikov misli o utemeljitvi Društva srbske slovesnosti, poznejše Akademije, reformator srbskega šolstva pisec večjega števila učnih knjig, posebej pa plodovit dramski pisatelj, pa ' tudi velik propagator igralstva, ki je bilo niste čase čisto na diletantski podlagi. Sterija spada med naše klasične komediografe, saj je jugoslovanski Mollette. Stenja 'e bil doma z Vršca, kjer je tudi umri. Zato bodo največje jubilejne iproslave v Vršcu, v Novem Sadu in v Beogradu. Najbolj znana Popovičeva dramska dela do »Laža i paralaža« (1830), »Tvrdka Hi Kir Janja« (1S37), »Pfckondirena Tikva« (1838) in »Rodoljube!« (1849). Prav gotovo bi bilo prav, ko bi naš; sodobni režiserji z novimi prijemi segli po nekaterih tako živih Stenijinih dekh. Tako bo beograjsko. Ntsrodnio gledališče obnovilo »Lažo i paralažo«, »Kir Janja« in eno izmed Sterijimih kratkih komedij. Beograjsko dramsko gledališče bo pripravilo »Zlo ženo«, katere premiera bo pod klonec septembra. vela, ker je trdno ^vedel, da bo prišel čas, ko bo lahko objavil te prevode. Zbirka Zupančičevih pesmi je že v tisku. V mladinski reviji »Smena« pa sem videl objavljeno Kajuhovo pesem »Samo en cvet«, ki jo je prevedei Surkov. Na splošno je pri ljudeh v Sovjetski zvezi zelo veliko zanimanje za kulturo. Gledališča so polna in kjer smo bili v muzejih in galerijah, smo videli, da jih vsak dan obiskuje ogromno ljudi. P »d dresdensko galerijo v Moskvi, ki jo bodo še ta mesec spet vrnili v Dresden, stoje ljudje v dolgih vrstah. V leningrajskem Ermitažu je toliko obiskovalcev, da težko prideš do kakšne slike, da jo lahko pobliže ogledaš. Zanimivo pa je to, da mnogo sovjetskih slikarjev sedi pred priznanimi umetninami svetovnih mojstrov, ki so zbrane v Ermitažu in da te umetnine kopira. Po raznih sovjetskih hotelih, v čakalnicah na letališčih, v gledaliških ve&ti-bulih vidiš kopije raznih, predvsem pokrajinskih slik, in to italij nskih, holandskih, francoskih, nemških in starih ruskih mojstrov. Vprašal sem nekega takega umetnika, ki je kopiral sfiko Diega Valasqueza, zakaj raje sam ne ustvarja, pa mi je dejal: »Secialisbični realizem ne dopušča spačenih obrazov, jaz jih pa tako rad slikam...« Sergej Vošnjak Na stopnišču Ermitage PRVA MEDNARODNA GRAFIČNA RAZSTAVA Švica, nizozemska, belgija Hložnik Vincent (Cehoslovaška); Samaritanke, 1953 Švica spada med evropske države, kjer je grafika danes •želo močno razvita in predstavlja slikarstvu enakovredno umetnostno panogo. Razvoj novejše švicarske grafike se je pričel na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje in tu srečamo imeni Cuna Amieta, ki je prinesel iz Francije principe fauvističnega slikarstva, in F. Vallottona, ki je dosegel v Parizu velik uspeh. V času prve svetovne vojne in po njej pa je prodrl v S vico vpliv nemškega ekspresionizma, posebno ker je ustanovitelj znane ekspresionistične skupine »Die Brücke« E. L. Kirchner živel več desetletij v Svici in vzgojil celo vrsto učencev. V tej skupini ekspresionistov izstopa predvsem delo I. Epperja in tudi na naši razstavi prikazanega F. Paulija, pri katerem je bila grafika dolgo vrsto let v ospredju njegovega udejstvovanja. Na sedanji razstavi v Ljubljani je lepo prikazan Fritz Pauli, ki je prejel tudi nagrado. Njegova dela so vsebinsko močno ekspresivna in izdajajo vseskozi globoko humano in socialno noto, v tehniki pa operira z dognano kombinacijo jedkanice in akvatinte, s katero dosega tudi slikovite učinke. Zelo značilen primer njegovega ustvarjanja je grafika »Večer«, ki predstavlja sedečega moža z ženo in detetom v somraku domače sobe — motiv družine, h kateremu se Pauli vedno znova z ljubeznijo vrača v teku svojega dolgoletnega umetnostnega delovanja. Max Hunziker, umetnik, ki je od slikarstva prešel h gra- fiki, razstavlja barvno bogata visoke jedkanice. Formalno sega rad v zakladnico ljudske umetnosti, opazen pa je tudi vpliv slik na steklo, vsebinsko pa v simbolih večkrat izraža razne življenjske resnice in spoznanja. Hans Fischer, surrealist in upodabljalec sanjskega sveta, je dobro prikazan z dvema ne fantastične motive »Ptic«, »Preobrazb« in druge. Tem se pridružujeta še Aldo Batocchi s svojimi solidno izdelanimi, nekam umirjenimi lesorezi in Emil Zbinden, ki s kmečko preprostostjo podaja motive iz Emmentalske pokrajine. Nizozemska grafika je po precejšnjem upadu v prejš- Wegner Toon (Nizozemska): Počivajoči popotniki, 1955 grafikama: »Novoletne prikazni« in »Sprevod mask«, v katerih srečamo fantastične pojave maškar, za katere dobiva pobude iz ljudskih običajev švicarskih gorskih kmetov. Zanimive so tudi fine, kot s peresom izdelane jedkanice ilustracij k Ezopovim basnim. Sorodno se izraža Serge Bri-gnoni, ki je živel dolgo časa v v Parizu kot član »Ecole de Paris« in ki razstavlja elegantne, surrealistično predela- njem stoletju doživela nov vzpon v začetku našega veka. Velike zasluge za to ima S. Jessurun de Mesquita, ki je osamosvojil črno-belo umetnost od slikarstva in izpopolnil tehnično plat grafike, predvsem lesoreza. Njegovi učenci, med katerimi je bil tudi pri nas razstavljeni Escher, so nadaljevali njegova prizadevanja. Po prvi svetovni vojni je tudi na Nizozemskem močno odjeknil i.kspresionizem Srečanje s Pra Zadnje dni junija in prve dni julija so tekle v Pragi veke telovadne prireditve pod naslovom »Prva vsedržavna spartakiada«; nanje so povabili tudi tuje športne delegacije, ministrstvo za kulturo pa je ob tej priliki povabilo iz raznih delov sveta kuturne delavce, da si ogledajo umetnostne prireditve iti kulturne ustanove. Med njimi sva bila iz Jugoslavije rektor zagrebške Akademije za igralsko umetnost režiser dr. Branko Gavella in podpisani. Tako se mi je nazadnje le izpolnila dolgoletna želja, spoznati Prago, to staro zgodovinsko mesto, ki sem o njegovi lepoti toliko bral in slišal, mesto, ki je bilo med obema vojnama brez dvoma najbolj živo mesto od Pariza do Mo-skve, mesto, ki baje hrepeniš po svidenju z njim, če si bil le enkrat njegov gost. Resničnost je prekosila pričakovanje: najbrž je res malo tako lepih in bogatih mest, lepih po legi in bogatih z zgodovinskimi spomeniki. Saj je človek slišal o Hradčanih in stari Mali strani in gledal slike, veš za dejstvo, da ima na Mali strani in v starem mestu skoraj vsaka hiša svojo zgodovino, a v kakšno lepoto se ubirajo vse te stare stavbe i tj ulice, to lahko do polnega spoznaš in utiješ le na kraju samem. Mesto me je posebno s svolimi starimi deli prevrelo in poslej sem v vrsti tistih, ki si ga zelo želijo še kdaj videti Izmed novosti v Prag’ naj omenim tri stvari Blizu Tunike cerkve je stala za časa Husa kapela, v kateri je veliki reformator pridigal. Kapelo so kasneje cerkveni oblastniki dali podreti, da bi zbrisali spomin na puntarja Husa, ter zgradili na istem mestu drugo stavbo, menda cerkev. Toda Imsov spomin živi in lani so na tem mestu odkrili obnovljeno oz. popolnoma na novo zgrajeno Huso-vo kapelo — imenovano Betlehemska kapela — in sicer na osnovi starih risb in opisov. Na Hradčanih so uredili in obnovili Zlato uličko. Po ogledu hrama sv. Vida, gradu in vseh drugih starih bogatih stavb v okviru gradu in ob njem najdeš v Zlati ulički majhne hišice, v katerih so stanovali grajski stražarji in služabništvo. Hišice so majhne ko igračke, po večini imajo le eno ali dve sobici in le nekatere še zgoraj kamrico. Podoba življenja na vladarskem gradu v starih časih ti ob ogledu zaživi popolnoma šele. ko naletiš na to uličico teh hišic, naslonjenih na grajski okop. in stopiš vanje, kjer sede za mizami lutke-stražarji v starih vojaških nošah s starim orožjem ob sebi in majolika pred sabo. Tretja, daleč vidna novost je na Letni, na enem izmed gričev nad Vltavo. ki pa tvori ra pogled ir mesta z gričema Petrin in Hradiany enotno, nepretrgano silhueto, iz katere v večernem, mraku, tako kipeče štHe v nebo zvonik i. stolpi in strehe cerkva in grad-’.. Ta "’Ihneta ie skvarjena — tudi Prnžan; ЧО tega mnenja — z velikim spomenikom Stalinu. Odkrili so ga letos maja za desetletnico osvoboditve Češke in Slovaške. Iz belega kamna izklesani spomenik stoji na Letni natanko nad Čechovim mostom, torej v osi Pariške ulice, ki teče od Husovega spomenika in stare mestne posvetovalnice. Figura Stalina in osem figur, ki po štiri gredo v dveh krakih za Stalinom, stoječim na vrhu ostrega kota, so visoke — sodeč iz daljave — najmanj pet, šest metrov in stoje na razčlenjenem podstavku, ki raste iz kamnitnega platoja. Vsa ta bela gmota štrli moteče iz silhuete tèga gričevja, posebno še zvečer, ko jo razsvetljujejo reflektorji. O tem, ali je to pripravno mesto za spomenik in ah je kipar dobro rešil svojo nalogo v umetniškem smislu, so bile dolgotrajne javne in nejavne debate. Kipar Sveč sam ni dočakal, da bi videl, kako deluje spomenik v tej svoji okolici, ker je nekaj mesecev pred dogotovitvijo in odkritjem spomenika napravil samomor. Zgradili so nov — Svermov — most, kjer je bil poprej Stefanikov most, pod Letno so zvrtali predor za promet z vozili — in to bi bilo menda vse. kar se tiče sprememb v centru mesta, ki je zazidan, da ni prostora za nove stavbe. V načrtu pa imajo preureditev Narodne tfide (razširitev ulice, zgraditev arkad pod starimi hišami, da pridobe prostor za pešce). Zunaj centra na je opaziti ve* novih javnih poslopH in velikih stanovanjskih hlokov. Ljubljanska in Beograjska ulica sta ves čas ohranili svoji imeni, bivša Titova ulica pa je še zmerom Ulica jugoslovanskih partizanov, kakor so jo prekrstili pred šestimi, sedmimi leti, manifestirajoč zmotno misel, da je mogoče ločiti Tita od jugoslovanskega partizanstva. Po vseh razgovorih in srečanjih v Pragi računam, da so spoznali zmotnost take misli in da je čas, popraviti zadevo. V dneh Spartakiade je bilo mesto silno živo, saj je v glav- nih dneh prihajalo do 70 vlakov v mesto. -Ob glavni prireditvi se je zbralo na velikanskem strahovskem stadionu blizu četrt milijona gledalcev, pred katerimi je v nekaterih točkah nastopilo do 16.000 telovadcev, mimohod športnikov na Vaclavskem trgu pa je trajal skoraj 4 ure. Ko se je spartakiada končala, je postalo mesto počitniško mirno, dasi šteje zdaj okrog enega milijona prebivalcev. V hotelu Alcron, kjer je Betlehemska kapela, kjer Je pridigal Jan nos bila nastanjen, večina tujih gostov, zlasti gostje ministrstva kulture, se je zbrala pisana družba iz vseh mogočih koncev sveta. Tu je bil francoski pisatelj Tristan Tsara, ruski pisatelj Polevoj, poljski pisatelj Marian Promihski, uruguajski pisatelj Jesualdo, pa kubanski pesnik Nicolas Guillén, bolgarski pesnik Кт^ sto Radevski, pa pisatelji in znanstveniki, režiserji in plesalci iz Kitajske, Finske, Brazilije, Indije, Vzhodne Nemčije itd. S pročelja hotela in oken so vihrale zastave vseh teh držav, med njimi tudi jugoslovanska. Vsi gostje so se zelo zanimali za Jugoslavijo in razgovori z njimi in srečanja z gostitelji Čehi so po večini potekala, kakor da nimamo za sabo takih in takih zadnjih sedem let. Kvečjemu, da je tu in tam kdo govoril s takim tonom in ustrežljivo prijaznostjo, s kakršnima govorimo s človekom, ki smo mu storili krivico, na katero pa naj čim prej pozabimo. Pri vseh čeških kulturnih delavcih si opazil odkritosrčno veselje, da so se odnosi spremenili, in požrtvovalno pripravljenost, storiti vse, da se kulturno sodelovanje med ČSR in Jugoslavijo obnovi v nekdanje živo izmenjavanje. — Strinjali so se v tem. da ie na tako starem vodu prijateljstva med nami, zlasti še med Prago in Ljubljeno ter Zagrebom bilo pred sedmimi leti sicer izklopljeno stikalo, in pa ie vod ostal *i je treba zdaj le spet vklor-ltj stikalo, da se spet гаЛче redno pretakati tok kulturnega sodelovanja. Stikalo je. mislim, ri!1 ovijeno O nekaterih srečanjih v Pragi in Bratislava drugič. Mile Klopčič in v Groningenu se je ustanovila skupina »De Ploeg«, ki je gojila in propagirala to smer. Iz teh vrst je izšel H. N. Werkman, prvotno tipograf, ki je močno vplival na razvoj nizozemske grafike, predvsem pa je njegova zasluga, da je vanjo vnesel tudi barvo. Njegove težnje razvijajo dalje mladi umetniki, posebno skupina v Rotterdamu, iz katere izhaja tudi razstavljalec G. Od starejših nizozemskih umetnikov srečamo na razstavi predvsem M. C. Escherja, ki se predstavlja s tehnično brezhibno izdelanimi listi predvsem geometrično in per-spektivično preračunanih konstrukcij, ki včasih delujejo nekoliko brezosebno, ponekod pa nakazujejo tudi prikrito, simbolično ozadje, kot grafiki »Drugi svet« in »Relativnost«. Samouk Dirk van Gelder razstavlja precizno izdelane gravure v les; njegova tihožitja in pokrajinski motivi izdajajo isto občutje in veselje do drobnih posameznosti, kakor nizozemske slike 17. stoletja. J. M. Prange se nam predstavlja s solidno izdelanimi litografijami nekoliko fantastične vsebine, mlajši Toon Wegner pa s figuralnimi linorezi, med katerimi je tudi list »Slovenske žene v vlaku«, ki je nastal na lanskoletnem potovanju avtorja po Jugoslaviji. Gust Romijn prehaja v svojih barvnih litografijah v abstrakcijo, ki pa je združena z močno ekspresivnostjo, ki jo še stopnjuje preračunana barvitost. Manj prepriča H. Disberg z abstraktnimi oblikami predmetov, podanimi z belimi črtami na črnem ozadju. Tudi med razstavljale! iz Belgija srečamo zastopnike raznih smeri v grafiki, ki se pojavljajo zadnjih petdeset let v tej deželi. Najstarejši med temi umetniki je Edgard Tyt-gat, ki razstavlja lesoreze v umirjenih barvah, katerih snov zajema iz ljudskega življenja in bajk. Lep primer tega sta pripovedna lista »Flamski pregovori« in »Sedem obdobij«. Dalje srečamo tu starega znanca Masereela z ekspresivnimi, v močnih črno-be-lih kontrastih izdelanimi lesorezi. Prvo v Masereelovi umetnosti je poudarjena vsebina, s katero tudi danes, kot v času prve svetovne vojne in po njej, neutrudno oznanja bratstvo med ljudmi, humanost in svari evropskega človeka pred novimi katastrofami. Zgovorni so že naslovi: »Nova vojska« in »Vsi smo bratje!« Masereelu se med razstavljale! približuje ekspresionist Jožef Cantré s simbolističnimi ilustracijami življenja kmečkega človeka. Iz kroga flam* skih ekspresionistov izhaja sicer tudi H. Heerbrandt, k: pa seje v zadnjih letih pričel izražati v abstraktnem slikarstvu in grafiki in tudi razstavljene kompozicije izvirajo iz te zadnje faze njegovega razvoja. Močan vtis zapušča mlajši, nagrajeni Jean J. de Grave, Razstavlja linoreze velikega formata, ki so tehnično izredno čisto obdelani. Motive tovarn in pristanišč razčlenjuje v drobne ploskve. ki dajejo listom značaj zadržane drkora-tivnosti in delne stilizacije. In končno je tu najmlajši med belgijskimi razstavljal«, Chantal de H jnptinne, ki se uspešno uveljavlja v barvno zadržanih litografijah, v katerih pa se ponekod že nekoliko približuje slikarskemu izražanju. M. $. DOMIŠLJAVI BELIN 14. AVGUSTU I£L5 Za majhno, sključeno kajžo je bil'velik zeljnik. Na njem so se gostile gosenice. Z rojenimi čeljustmi so trgale zelena peresca in si jih mašile v žrela. A kadar so se tako najedle, da ni bilo več prostora v njih, so slekle kožo in v novi, večji obleki so spet naskočile zeljnate glave, ki so se pod njihovimi neusmiljenimi grižljaji vsak dan manjšale. Gosenice pa so rasle in leli metulji, mahali s perutmi in se smejali. Ko so ga uzrli, so zakričali: »Pojdi z nami, bratec! Zleteli bomo na travnik!« »Nak!« je užaljeno odgovoril metulj na drogu. »Jaz bom poiskal boljšo družbo.« Oholo je razprostrl perutnice in se pripravil, da odleti. Tedaj pa je zapihal veter. S ceste je dvignil val prahu in ga zagnal proti brzojav- se debelile. Njihova požrešnost ni poznala meja. »Mlask! Mlask!« je cmokalo iz tisočerih ust po zeljniku. Le nekje je bilo slišati: »Mlam-lask! Mlamlask!« To je bila najbolj požrešna gosenica na vsem vrtu. Zrasla je še enkrat bolj cd svojih vrstnic in listi pod njo so kazali samo še ovenela rebra. Zaman so gosenice kričale nanjo: »Sestrica, vse zelje nam boš pojedla!« Požrešnica je s polnimi usti odgovarjala: »Lačna sem, oh, kako sem lačna!« in jedla naprej. Ko pa je prišel čas, da se zabubijo, so gosenice složno mahnile proti slamnati koči. Samo požrešnica je menila: »Nak, z vami že ne grem! Kaj bi jaz, velikanka, pod slamnato streho? Na tisti drog bom splezala in počakala pomladi. Tam je mesto za mene!« In, z dolgimi koraki je krenila proti brzojavnemu drogu. nemu drogu. Zaman mu je poskušal uiti. Vrtinec ga je zajel in odnesel. Na strehi pa so se smejali metulji, da so se jim tresli trebuščki in kapljale solze iz oči. Veter je vrgel oholega belina na rob vodnjaka. Malo je manjkalo, da ni padel v vodo. Ko si je izbrisal prah iz oči, je pogledal navzdol. In v gladini je zagledal sebe. »O, kako sem lep!« je vzkliknil in zakrilil s perutmi. »Bolj bel od mleka in bolj črn od oglja!« Zaljubljeno se je opazoval, ko ga je zmotil droben smeh. Nejevoljno je dvignil glavo. Na drugem robu vodnjaka je stal zlat cekinček in se držal za trebuh. »Belin potepin!« je kričal s te.ikim glasom. »Belin potepin!« »Jaz ti bom pokazal potepina!« se je razhudil belin ln skočil proti njemu. Toda cekinček se je dvignil ter mu Matej Bor: SBÄCJE SODIŠČE »Kaj boš ti, presneta sraka!« je dejala sraka sraki. Sraka srako je tožila. Vzela je pravdača sraka in sodniki sami sraki, vendar tožbe ni dobila. Sodba pa se je glasila: Ker je rekla sraka sraki, da je sraka, ni žalila srake, pač pa ugotovila skratka, da je sraka sraka. Kar zadeva izraz »presneta«, mislimo sodniki sraki, da bi moglo biti vsaki sraki v čast, če je presneta. In zato se tista sraka, ki je sraki rekla sraka, pred sodiščem tem oprošča. To je vse in to zadošča. H koncu le še ugotovitev, da edina je žalitev za .e srake, stare in mlade, grd očitek, da ne krade, poleg tega pa še ta, da bi kradla, pa ne zna. Spod podpis — seve, po sračje In sodišče: gnezdo sračje. Tik pod vrhom se je zabubila. Pa je prišla zima in sneg je zametel hrib in dol. Bube pod streho so bile v varne'm zavetju, požrešnica pa je prezebala v snežnem plašču Ko je bil hud mraz, je zrasla pod njo celo ledena sveča. A sneg je skopnel in začel je pihati veter. Z vso silo se je zaganjal v samotno bubo, majal jo je, gugal sem ter tja in butal ob les. Ko je posijalo toplo sonce, je bila vsa v ranah in podplutbah. Nekega dne se je iz nje izmotal metulj. S ti paini carni si je gladil obtolčeno telo in z nežicami uravnaval glav»*. Potem je zamrmral: »Vendar sem ostal živ! Ko bi ne bil tako pameten in ne žel na drog, bi me scefralo na končke.« In ošabno se je ozrl aa slamnato kočo. Tedaj pa je Izbuljil oči. K,, strehi so iprgo- ušel izpred nosa. In čeprav je bil toliko manjši od njega, ga ni mogel ujeti. Švigal je okoli grmovja in ga dražil: »Belin potepin, ujemi me!« Belin se je zaman zaganjal vanj. Cekinček je zletel skozi veje ter se mu smejal izza grmovja. »Strl te bom!« je jezno godci belin in mahal s krili A se je zapletel v pajčevino. Povezan v klobko je obtičal sredi vejevja. Cekinček pa je priskakljal prav pred njega in se mu smejal: »Belin potepin, kako si lep! Bolj bel kot mleko in bolj čm kot oglje!« Dolgo je trajalo, preden se je izmotal iz mreže. Slo mu je na jok. »Ne maram za metulje, pa naj bodo belini ali cekinčki!« je dejal togotno. »Zagne je boljša družba!« Zletel je na velik cvet bodeče neže, da se napije medu in pozabi nesrečo. Toda komaj je stegnil rilček, je za njim nekdo z debelim glasom zakričal: »Belin potepin, poberi se iz mojega sveta!« In velik čmrlj se mu je približal. »Poberi se, ali pa te prebodem z želom, da te bo za vselej minilo segati po moji pijači!« Belin je prestrašeno zakričal in odletet »Ne maram za čmrlje!« je tožil. »Večji sem in lepši oc\ njih.« Pozorno je ogledoval cvetove, kajti po trebuščku ga je pošteno zavijalo. Tbda na vsakem je že sedel čmrlj in godrnjaje cmokal med. »Vse hočejo imeti sami!« je vzdihoval. »Vse velike cvetove so pobrali zase.« In ker je bil lačen, se je začel ozirati tudi po manjših cveticah. Zagledal je škrlatno čašo mrtve koprive. »Joj!« je vzkliknil,'»ta mora biti sladka!« Sedel je nanjo in zacepetal: »Ta cvet je odslej moj! Kdor bo hotel piti njegov med, bo izgubil glavo!« Iztegnil je rilček v čašo. Tedaj pa ga je nekdo zgrabil zana in tenek glasek je zacvilil: »Belin potepin, belin capin! Poberi se iz mojega cveta!« »Izpusti me!« je jokal belin in zaman vlekel rilček iz čaše. »Nisem te videl in nisem hotel krasti!« Zakrilil je s perutmi in se pognal v zrak. Na rilčku je visela mravlja in ga grizla. »Belin capin, lažeš!« je kri- čala. »Medico si mi hotel izpiti!« »Ne grizi,« Je stokal metulj, »boli!« »Prav,« je zapiskala mravlja. »Toda če še enkrat prideš na moj cvet, te pičim, da tè bo za vselej minilo segati po moji pijači!« Izpustila ga je in padla proti zemlji. Toda nesreča je hotela, da je metulj prav tedaj letel nad potokom. Mravlja je štrbuhknila v vodo. Belinu so se na mah posušile solze. »Mravljica revica!« se je zadrl. »Reši se zdaj, če se moreš!« Sredi otoka je uzrl majhen otoček. Sedel je nanj in stegnil glavo proti toneči mravlji: »Ne maram za vas, spake brez kril! Lepši sem in večji in zato si bom zdaj privoščil tvojo medico!« Tedaj pa se je otok stresel in dvignil iz vode debelo glavo. »Kvak!« je dejala in odprla gobec. Belin je v strahu zakričal in odletel. Skril se je med gosto hrastovo listje. Tam si je otipal glavo, da se prepriča, če je še cela. »To je bila pošast!« je vzdihnil. »Drugi metulji bi omedleli od strahu.« »Kaj?« je zateglo dejalo nad njim. Belin je osuplo pogledal kvišku. Kosmata glava je buljila vanj. »Kdo pa si ti?« je vzkliknil presenečeno. »Metulj,« je odgovorila kosmata glava. »Ti?« »Jaz sem nočni metulj,« mu je odgovorilo. »Podnevi spim, ponoči pa letam.« »Kako si grd,« je dejal belin. »Poglej mene: bolj bel sem od mleka in bolj čm od oglja. Niti moji sovrstniki mi niso enaki.« »Ti si belin potepin,« mu je odvrnil nočni metulj. »Saj vas poznam! Povsod delate nadlego. A jaz sem grd in strašen. Vse se me boji.« Belin se je jezno zasmejal. »Le kaj je na tebi tako strašnega?« »Kar poglej,« je zabrundal ponočnjak in se obrnil. Belin je zagledal mrtvaško glavo. »Joj!« je vzkliknil in omahnil. Padel je z drevesa in šele na tleh se je zavedel. Tresel se je kot šiba na vodi. »To že " ni bil metulj!« je vzdihoval. »To je bila smrt!« Plašno je pogledal kvišku in zakričal od strahu. Nad njim so se stegovale ogromne klešče. »Ho — ho, metulje pečenke pa že dolgo nisem jedel,« se je zarežal rogač in ga zgrabil za peruti. Belin je v strahu napenjal moči, da bi se mu iztrgal. »Nikar se ne trudi,« se je posmehoval rogač. »Ne bom te takoj požrl. Svojim mladičem te nesem.« In začel je koračiti z metuljem v ustih preko trave. Belin pa se je otepal, kolikor so mu dale moči. Nenadoma so se krila pretrgala. Sfrfotal je proti nebu, v ro-gačevih ustih pa sta ostali dve beli krpi. »Capin, pobalin!« je kričal rogač in škripal s kleščami. »Saj se bova še srečala! Potem te na mestu pogoltnem!« Toda belin ga ni več slišal. Frfotal je po zraku ter bežal. Preletel je gozd in polje, ko so mu začele pojemati moči. »K metuljem grem,« je sklenil. »Kpavlinčkom, cekinčkom, citrončkom, ki so tako lepi kot jaz.« Začel je iskati druščino. Na nasprotni gozdni poti jih je nažeL Igrali so se v sončnem stebru. Ves vesel je planil med nje ter zavpil: »Bratci, tudi jaz sem metulj!« Toda razbežali so se in mu od daleč kričali: »Belin potepin, kdo te je pa tako zdelal? Krila imaš kot cunje!« Žalosten je odletel. Vsedel se je na kozolec in bridko zajokal. »Nihče me n? mara, celo metulji ne.« Z nožicami si je brisal solze. Tedaj je zaslišal sočuten glas: »Bratec, kaj je s teboj?« K njemu je priletel belin in ga pobožal po tipalnicah. »Ubožec. Zakaj pa si šel od nas? Mi se vse dni igramo na travniku in nihče nas ne pre- ganja. Pojdi zdaj z menoj!« Prijel ga je in odletela sta proti travniku, ki je bil ves bel od belinov. Sedeli so na cveticah in pili medico. Ko so ju uzrli, so jima poleteli nasproti: »Bratec se je vrnil!« so kričali. »Pozdravljen, bratec!« Belin je od sreče potočil dve solzi in vzkliknil: »Drugi so me tepli, vas pa sem se sramoval! Kako sem bil neumen! Zdaj ne grem nikamor več!« In pomešal se je med nje. Razlikoval se je samo še po scefranih krilih. Napisal Vid Pečjak Poskusite še vi in nam pošljite fotografijo. Vrabec in škorec Vi soka češnja na sosedovem vrtu je že odcvetela. Na tleh so še ležali oveneli rožni listi, zgrbančeni in scefrani. Puhasti rumenokljuni piščanci so jih kaj radi nabadali s klunč-ki in se v jutranji sapi, ko je sonce že posnelo svetlečo roso, stopicaje in omahujoč prerivali po visoki travi. Nad njimi je brenčal debelušasti čmrlj in iskal široke cvetove majajočih marjet. Sočno listje ozelenele češnje pa je trepetalo- in se skušalo otresti rdečih mravelj, ki so v dolgi cikcakasti vrsti lazile po hrapavem, debelem deblu in se raz-gubljale po zibajočih se vejicah. Tik pod krošnjo je bila pričvrščena od dežja in vetra počrnela škorčnica. Od palčice pod luknjo je ostala le še dobra polovica in čakala škorč-jega para, ki se je vsako leto vračal v svojo hišico na visoki češnji. «. Ob toplih, sončnih dneh sta škorčja zakonca posedala na vejevju košate češnje, se spreletavala, oponašajoč kose, žvižgala, zobala sladke češnje in klepetaje obletavala domačega psa, ki se je lajajoč vzpenjal po deblu. Kadar pa so debele deževne kaplje tolkle po srčastem listju, sta urno smuknila v svoj temni, a mehko postlani dom. Tedaj je bilo od časa do časa videti le njegovo, na,to zopet njeno glavo, kako je radovedno molela iz luknje in čakala še solznih sončnih žarkov, dokler se niso oblaki raztepli. Pe-pelnatorjava grlica, ki ju je kaj rada obiskovala, se je to pot nemalo začudila nad novim najemnikom, ki je . prešerno frfotal po češnjevih vejah in končno izginil v škorč-nici. Ob prvem jutranjem svitu je novi stanovalec že sedel na palčici pred hišico. Našče-perjen si je čistil perje in od časa do časa čivknil. To je bil stari vrabec-potepuh. Ko je zagledal pod seboj brkatega muca, je zaprhutal s perutmi, pričel izzivalno čivkati, poskakovati na palčici in se vrteti. Stari vrabec se je pognal mimo plazečega se muca in ga skoraj oplazil s perutjo po črnem repu, da se je muc bliskointo obrnil. Zamani Vrabec je že v loku pristal na palčici. Iz razmišljanja ga je nenadoma zmo- tilo zateglo žvižganje na strehi škorčnice. Zvedavo je pogledal s svojimi črnimi očesci in nadvse presenečen zagledal starega lastnika — škorca, ki si je pravkar marljivo čedil perje in opazoval vrabca. Vrabec je začivkal, zaprhutal in že smuknil v škorč-nico, trdno odločen, da je ne prepusti staremu stanovalcu. Škorec je zavreščal in se spustil na palčico. Jezno je za-brlizgal stopicajoč po palčici in od časa do časa odskočil, vsekal s kljunom po vrabčevi glavici, ki pa je vedno urno zginila v notranjost. Škorec je odletel in pričel krožiti v vedno ožjih krogih okoli škorčnice, oponašajoč sojin glas. Vrabčeva glava je zopet pogledala iz škorčnice. Ko si je pravkar vrabec pričel rahljati listje, da bi v mehkem gnezdu udobneje ležal, veseleč se zmage, je hu-šknila skozi luknjo temna senca in ga popadla za perje. To je bilo brcanja, čivkanja, žviž- ganja in premetavanja v škorč--niči. Vrabec ni popustil, bil je star pretepač, toda škorec ? bil močnejši. Skozi luknjo je prifrlelo pisano perje, a x njim se je kaj kmalu po,lj Vladimir ne ordinira do 4. septembra. Dr. Oršič Jerko, specialist za bolezni ušes. nosa in grla zaradi dopusta do nadalnjega ne ordinira. . PUTNIK SLOVESU 4 PUTNIK SLOVENIJA prireja V času od 5, do 10. 9. veliko turistično potovanje po JADRANU z no vic n luksuznim motornim brodom MARIBOR. Bivanje na Korčuli in ogled Dubrovnika, Splita in Zadra ter otokov Mljet in Lastovo vas bo navdušil. Ne zamudite izredne prilike in prihranite s: letni dopust. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA SLOVENIJA do vključno 25. avgusta 1855. PUTNIK SLOVENIJA priredi v času mednarodnega velesejma na DUNAJU več avtobusnih izletov in izlet s posebnim vlakom. Zaradi velikega zanimanja smo podaljšali rok sprejemanja prijav do vključno 29. avgusta 1953. Ne zsmudlte izredne prilike m potujte z nami na DUNAJ. Poliklinika Ljubljana sporoča, da zaradi odsotnosti zdravnika ambulanta za varikozna obolenja v Šlajmerje vem domu od 15. 8 do vključno 4. 9. 1355 ne bo poslovala. — Uprava Poliklinike. Tovarna električnih aparatov TELA, Ljubljana, Rimska c. 2la. javlja, da ne bo več reševala prošenj raznih društev, organizacij in posameznikov za podporo, pomoč ali slično in tudi ne bo na take prošnje odgovarjala, ker nima v te namene nikakih razpoložljivih sredstev. Trgovsko podjetje »Les Ljubljana«:, Parmova 37, obvešča vse imetnike zaznamovanih voznih listkov E. C. 2., da jih hranijo za žrebanje, ki je predvideno za mesec december 1955. — Izžrebani P"*4me za nagrado otomano v od-l:črd izdelavi trgovskega podjetja »L^s Ljubljana«. V nedeljo. 14. avg., ob 20. uri na vrtu Doma JNA VEČER NARODNE PESMI IN GLASBE Gostujejo člani Radia Beograd, mani narodni orkester »Carevac« in pevci: Ružiča Protič, Ljubivo-je Vi dosa vi je vič tn Aleksandar Mavrič. Kopel z »JELA« soljo odstrani neprijeten duh po potenju, desin-ficira in vpliva pomirjujoče na živce Zahtevaj »JELA« kopalno sol! TURIST BIRO TURIST-BIRO prosi vse prljav-IJence za potovanje v PARIZ, da se Hroprej oglasijo v Biroju zaradi vplačil iil nadaljnjih navodil Potovanje se bo pričelo 21 avgusta Nadalje obveščar/io Izletnike, da bo v ponedeljek. 15 avgusta v sindikalni dvorani DOZ. Miklošičeva 19. ob 20. ur; informativni sestanek o potovanju v Pariz Na Dunajski velesejem In « München. TURTST-BTRO organizira potovanja Zahtevajte infornaseli« — prijavite se čimprej v Tu-rtst-Biroiu. Miklošičeva 17, tele-tea »6-645. Vsako soboto z avtobusom na LIPANCO. Udeležite se idealnega planinskega izleta. Biciklisti - avtomobilisti, pozor! Madeže od olja sigurno očistite s preparatom »FLEX«. Dobite ga samo v originalnih steklenicah. Administrativno moč z dovršeno srednjo ekonomsko šolo sprejme takoj uprava »Ljubljanskega dnevnika«, Ljubljana, Tomšičeva št. 4. UPORABLJAJTE pri sončenju TSCHAMBA FII, da ne dobite opeklin, temveč lepo, prožno rj a-vo polt. Nudijo drogerije. SPORED ZA NEDELJO Poročila: 6.05, T.OO, 12.30, 15.00, 19.30. 22.00. 6.00—8.00 Dobro Jutro dragi poslušalci (pester glasbeni spored); S 30—6.35 Pregled tiska; 7.15—7.30 Reklame; 7 30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva: 8.00 otročka predstava — Hugo Florjančič: Aimazarskl vodnjak (ponovitev); 3 50 Giasbena medigra; 9.00 Po svetu poezije: Pesmi Pavla Golje; 9.30 Emil Adamič: Pesm! o Kati, Boris Papandopulo: Igra — Jakov Gotovac: Koleda za moški tbor ln komorni sestav pihalcev; 10.90 Družinski pogovori — Mara Slajpah: Kako živijo Parižani: 10.10 Dopoldanski simfonični koncert Lucijan Marija Škerjanc; Glasba za godala. Camille Saint Saens: Koncert za klavir ln orkester štev. 4 v c-molu — Robert 9r-htimannr Četrta simfonija: 1115 Oddaja za Beneške Slovence; 11.35 Opoldanski spored lahke glasbe — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci! 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Pol ure za našo vas; 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Igra ansambel bratov Genglerjev; 15.30 Po naši lepi deželi — Zvone Kržišnik: Srečanja z gobarji in zeliščarji; 16.00 igrata godbi na pihala Ljubljanske garnizije ln Ljudske milice p. v. kapetana Jožeta Bruna m kapetana Rudolfa Stariča; 16.30 Nedeljski roman — Marcel Giugla-ris: Spoštovani gospod Lutka (nadaljevanje); 16.50 Igramo vam za zabavo in ples; 17.30 Radijske igra — Božo Miletič: Skoro neverjetna zgodba (ponovitev); 18.30 Nekaj orkestralnih skladb; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavne melodije; 20.30 Športna poročila; 20.40 Operetne arije, kl ЈШ radi poslušate; 21.15 Mednarodna radijska univerza — a) Pregled sodobne italijanske književnosti — prof. Goffredo Beìlonei: Esej ln roman, b) Dr. Pierre Uhry: Mršavost ; 21.35 25 minut preludijev za razne instrumente, 22.15—23.00 V svetu ritmov tn melodij; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). RAZPI*S Bolnišnica Novo mesto razpisuje sledeča službena mesta: 1 mesto zdravnika za štipendiranje tz pediatrije; 4 mesta bolničark; 1 mesto rentgenskega pomočnika; 1 mesto štipendista za rentgenskega pomočnika; 2 mesti medicinskih sester — nadzornih. Samska stanovanja zagotovljena. RAlriS Bolnič—vta za tuberkulozo Novo Celje razpisuje dve mesti bolničarja (bolničark) z nastopom službe 1. 9. aid 1. 10. 1955. Na razpolago samsko stanovanje. Ponudbe z osebnimi podatki in podatki o dosedanjem službovanju naslovite na upravo bolnišnice. RAZPIS Kmetijska zadruga Bistrica ob Sotli razpisuje mesto upravnika in poslovodje gostišča. Nastop službe takoj ali najpozneje 1. 9. 1955. Pogoj za upravnika: Popolna strokovna izobrazba v tej stvari. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje vložite na gornji naslov. RAZPIS Kmetijski inštitnt Slovenije v Ljubljani, Haquetova 2 razpisuje sledeča delovna mesta: 3 laborante (kmetijske ali kemijske tehnike) za centralni laboratorij : laboranta (kmetijskega tehnika) za odsek za kontrolo semen, ekonoma in stenodaktilografinjo z znanjem rtemškeea el-' aneleškega jezika. Nastop službe takoj. Prošnie s podrobnim življenjepisom dostavite na zgoraj navedeni naslov najkasneje do 25. avgusta 1955. •UNION«; amer film »Senca preteklosti«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Ob 10 je matineja Istega fuma. V gl. vlogi: Orson Welles in Claudette Cobert. • KOMUNA«: amer. film »Ko ženske ljubijo« Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Ob 10 je matineja Istega filma. V gl. vlogi: Eleonora Parker in Ruth Roman. »VIC«; sovjet, barvasti film »Ana na vratu« Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Ob 10 Je matineja istega filma. V gl. vlogi; A. Larionova m Saša Metilkln. -SOČA«; sovj. barvasti film »Ana na vratu«. Brez tednika. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic v vseh Štirih kinematografih samo od 15 dalje, za matinejo pa od 9 naprej. »SLOGA«; amer. barvasti film »Pas za pištolo«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.30. Ob 10 je matineja istega filma. V glavni vlogi: Georg Montgomery in Helen Westeott Prodaja vstopnic od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. LETNI KINO »BE2IGRAD«: nem. film »Fanfare ljubezni«. Tednik. Predstava ob 20.30. v gl. vlogi: Inge Eger in Georg Pomaìa. — Prodaja vstopnic uro nred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat. •SISKA«; amer. film »Stalag 17«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes ln Jutri »TRIGLAV«; amer. barvasti film »Lidija Bailey«. Tednik. V gl. vlogi: Dale Robertson, Anne Francis in William Marshall. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«; slov. film »Trenutki odločitve«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave »SVOBODA« — 'ŠENTVID: francoski film »Vsi smo morilci« ob 18 in 20. ZADOBROVA; amer. barvni film »Zaigrajmo in zapojmo« ob 17. in 19. uri. VEVČE: italijanski film »Bandit Musolino«. DOMŽALE: ameriški film »Julij Cezar«, KAMNIK: angleški film »Karavan«. •INDUPLATI« — JARŠE; ameriški barvni film »Pogumen kot Lassie« ob 18. in 20. uri. BLED: angleški film »Dr. v hiši« ob 15., 18. in 20.30 uri. BREZICE — »MESTNI«; francoski film »Madam X« in FN: 29. BREZICE — »DOM«; amer. barvni film »Poženi, Joe« in tednik: FN: 30. Predstavi ob 16.30 in 19.30. Ob 19. uri matineja istega filma. NOVO MESTO — »KRKA«; francoski film »Plačilo za strah«. »STOHZIC-KRANJ«: atner barvasti film »Na sladki onvršinl» V gl. Vlogi Sonda Henie. ob 16, 18 in 20. Matineji ob 8.30 uri angl. barvni film »Škrlatna ravnina«, ob 10.15 uit amer. film »Možje«. »SVOBODA« — KRANJ: ameriški barvni film »Na gladki površini ob 14. uri. Ob 18., 18. in 20. uri angleški barvni film »Škrlatna ravnina«. IESENICE »RADIO*: amer. film »Banditi Korzike«. Predstave ob 16, 13 in 20 Ob 10 matineja mladinskega filma. rESENICE »PLAVŽ«; jugosl. film »Ešamn dr. M.« Predstave ob 10. 18 ln 20 Ob 10 30 matineja mladinskega filma. KOROŠKA BELA: ameriški film »Banditi Korzike«. Predstavi ob 17 in 19. cSOLSTV» RAZPIS Industrijska rudarska šola v Trbovljah sprejme v šolskem letu 1955-56 določeno število učencev, ki se žele izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače. Vpis je do 10. septembra letos. Vpišejo se lahko državljani FLRJ, ki so Izpolnili naslednje pogoje: da so duševno zdravi in telesno dobro razviti, da bodo v letu 1955 dopolnili 15. leto starosti, da so zadostili splošni Šolski obveznosti. Kandidati morajo pri vpisu predložiti: lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano s 30 din V prošnji naj kandidat navede točen naslov, zadnje šolsko spričevalo, Izpisek jz rojstne matične knjige, potrdilo o premoženjskem stanju m davčni osnovi, potrdilo o stalnem bivanju Pouk je teoretičen In praktičen ter traja s leta. Učenci pre1eme.1o mesečno nagrado od 2.000 — 4.500 dinarjev Sola nudi učencem brezplačno vse šolske potrebščine za teoretičen pouk № vsako leto delovno obleko. par delovnih čevliev. potrebno perilo In zaščitne ertikle Učenci so socialno zavarovani. — Pri šoli Je Internat v katerem imajo učenci potrebno oskrbo (prenočišče, hrano — 5 obrokov dnevno, ki ima 5000 kalorij, orarie likanj»» in krpanje perila tn obleke ter potrebno strokovno pomoč pri učenlu) Kdor želi stanovati v Internatu, na1 to navede T prošnji. — v elektro»oi.aäc sprejme ravnateljstvo šole omejeno število učencev, ki morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti i uspehom dovršene 4 razrede gimnazije. Kandidati se lahko vpišejo osebno ali pa pošljejo prošnjo po pošti. — Ravnateljstvo šole. RAZPIS Železniška industrijska šola v Mariboru sprejema učence za kvalificirane delavce — strojne in orodne ključavničarje, varilce, strugarje, rezkarje, kovače, mizar, je in druge poklice. Šolanje je triletno. Pravico do vpisa Imajo mladinci in mladinke — državljani FLRJ — stari od 14 do 18 let, ki so dovršili nižjo srednjo šolo ali osemletko. Prošnji za sprejem, kolkovani z din 30.—, je treba priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šol. spričevalo; 3. potrdilo o imovinskem stanju in 4. življenjepis. Učenci prejemajo v šoli predpisano nagrado od 1.500 do 2.500 din mesečno. Sola ima svoj dijaški dom, kjer znaša vzdrževalnima (hrana, stanovanje, pranje in krpanje, pomoč pri učenju, glasbeni pouk itd.) za učence I. razreda po 2.800 din, za učence II. razreda’ po 2.380 din in za učence Ш. razreda po 1.800 din mesečno. — Prošnje sprejemamo do 31. avgusta 1955. Ravnateljstvo šole RAZPIS Uprava štiriletne Sole za medicinske sestre v Mariboru, Magda-lensiki trg št. 5 razpisuje vpis v I. letnik. Pogoji za sprejem so: dovršena nižja gimnazija, dovršenih 18 let starosti, telesno in duševno zdravje, opravljen sprejemni izpit. — Kandidatinje naj viože kolkovane prošnje za sprejem do 10. septembra 1S55 na upravo šole. Prilože naj kolkovane priloge; spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji, rojstni list, življenjepis, zdravniško spričevalo ter izjavo, kdo jih bo vzdrževal v času šolanja. Sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in prirodopisa (nauka o človeku) bo koncem meseca septembra t. 1. O datumu izpita bodo vse kandidatke pravočasno obveščene. Po sprejemnem izpitu bo obvezen zdravniški pregled. Pričetek pouka bo 1. oktobra 1955. Sola ima dijaški utrni. Za študijsko podporo naj intere-sentke zaprosijo prj Svetu za zdravstvo in socialno politiko pristojnega MLO odnosno OLO, oziroma pri upravah zdravstvenih zavodov ali večjih podjetjih. Prošnje morajo bit; kolkovane s 30 din in 29 din v gotovini za občinsko takso, priloge morajo biti kolkovane s 25.— din, RAZPIS za sprejem učencev (moških) v Industrijsko gumarsko šolo SAVA, Kranj v šolskem letu 1955-56. Industrijska gumarska šola SAVA pri tovarni gumijevih izdelkov *tVA v Kranju, je šola. ki pripravlja izučen gumarski kader. Sola traja 3 leta. Učenoi imajo praktično delo v tovarni 4 ure dopoldan, teoretični pouk pa popoldan. Učenci I. razreda dobijo mesečno nagrado 1.500 din, II. razreda 2.000 din ln Ш. razreda 3000 din. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu imajo absolven. o katastru od zemlje za leto 1995. Vsem, ki ste spremljali na zadnji poti našega dragega očeta PAVLETA STRAH delavca iz Zg. Zadobrove se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo sindikatu ter upravi Papirnice Vevče, godbi •Papirnice«, gasilski četi Zgornji Kašelj in sosedom za cvetje in pomoč. Žalujoči ostali. — Družini Strahova in Jermanova. ------------------/.------------ Ob prerani smrti našega ljubega očke in moža VLADIMIRJA KOPRIVNIKARJA se zahvaljujemo vsem dragim prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tov. inž. Riharju za poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali trpljenje v času njegove mučne bolezni, zlasti dr. Mazovcu ter osebju interne klinike. Najlepša hvala za poklonjeno cvetje in vence, za pismeno in u*dno izraženo sožalje. Žalujoča žena in otroka. Ob bridki izgubi našega dragega očeta, brata, tasta in starega očeta GAŠPERJA BUDKOVIČA bivšega trgovca ln posestnika se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Bohinjska Bistrica. Ljubljana, Zagreb, n. avgusta 1955. Sinova in hčerka, brat. zet ln snahi ter vnuki in vnukinja. Sporočamo žalostno vest. da je umrl brat, stric dr. JOSIP SAJOVIC Pogreb pokojnika bo 14. 8. 1955 ob 15.30 na pokopališče Olšivek pri Kranju. Žalujoči brat Franc, r-?čakj in nečakinje ter ostalo sorodstvo. Dotrpel je po dolgi in mučni bolezni moj mož. atek, dedek, stric in svak JOSIP PLAVC bivši trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob 16 na mestnem pokopališču v Celju. Celje, 13. avgusta 1955. 2alujoči: iena Fani, hčerka Breda, sin Bojan, zet dr. Uroš Martinis, snaha Boga, rojena Zufian, vnukinja Bilijana ter ostalo sorodstvo. V 79. letu je ugasnilo življenje naši zlati materi in stari mami LUCUI ANŽIN, roj. Dovč upokojenki Tobačne tovarne Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 14. avgusta 1955 ob 18. uri iz Tomačevega na Zale. Žalujoči; otroci Janez, Franc, Anton in Cilka z družinami, brata in ostalo sorodstvo. Tomačevo, Ljubljana, 13. avgusta 1955. STRANKE, ki zahtevajo pismeno naslove malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. ' CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja 15 din. Za glas pod šifro, oz, dajanje naslovov (Naslov v ogl- odd.) + 30 din na gornjo ceno. Cena za ženitvene oglase: beseda 30 din. Za nedeljske o oj ave +20%. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Uprava »Slovenskega poročevalca«. P9SLITEV KMETIJSKA ZADRUGA Polzela sprejme s 1. 9. 1955 v službo trgovskega pomočnika ali trgovsko pomočnico z večletno prakso Plača po tarifnem pravilniku Interesent naj se osebno javi ali pošlje pismeno ponudbo na naš naslov. 14740-1 KMETIJSKA ZADRUGA Prestranek razpisuje sledeča mesta: mesto upravnika zadruge, knji-govodje(kinje), natakaiice. kuharice in trgovskega uoenca(ke) Za vsa mesta je potrebna primerna strokovna izobrazba ter praksa. Plača po kolektivni oo-eodbi. Ponudbe do 30. 8. 1955. И713-Ј • SOEOSLIKARSKE POMOČNIKE sprejmem takoj Delo tudi pozimi. Samsko stanovanje. Pismene ponudbe: Novak Ivan slikarski mojster, Šoštanj. 14757-1 STAREJŠO GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo kuhe nujno potrebujem. Službeno mesto Šoštanj. Naslov v cgl. odd. 14693-1 ZA KURIRKO k drž. podjetju želi vestna tovarišica. Ponudbe v ogl. odd. pod »1. september«. 14605-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za boljša dela, samo dobra moč, ;n 1 vajenca sprejmemo takoj. Čevljarska zadruga Ljubljana-Vič. Tržaška c. 85. 14836-1 KNJIGOVODJO(KINJO), prvovrstno moč, išče Kmetijska zadruga Mengeš. Plača po dogovoru. Nastop takoj. 14804-1 SKLADlSCNIKA-nakupovalca išče gostinsko podjetje. Ponudbe z življenjepisom na ogl. oda. posl »V središču Ljubljane«. 14305-1 PLESKARSKA ZADRUGA Istra Koper takoj sprejme pet kvali-ficirar.h slikarjev in pleskarjev J avi jo naj se osebno ali pismeno na navedeni naslov. Plača po tarifnem pravilniku. 14837-1 ADMINISTRATORKA išče zaposlitve, gre tudi l mesec brezplačno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zaposlitev«. 14835-1 »MOČNA KRMILA«, podjetje za proizvodnjo krenil, Ljubljana — Moste, Kavčičeva ul. 31, išče delavce za težaška dela v skladiščih. Nastop službe takoj. Interesenti naj se javijo na gornji naslov. 14896-1 4 PISARNIŠKE MOČI sprejme v službo Uprava kliničnih bolnic v Ljubjani. Prednost imajo prosilci ali prosilke z nekaj prakse zlasti v knjigovodskih poslih. Pismene ponudbe vložite na personalni oddelek Kliničnin bolnic v Ljubljani. 14932-1 K?»1ETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA sprejme takoj kmetijskega tehnika, korespondentko, blagajničarko (za trgovino) in šefa odkupa poljskih pridelkov (komercialista). Pismene prošnje z življenjepisom in navedbo kvalifikacije in prakse pošljite na upravo Kmetijske zadruga SkDv. Bistrica. FIHAMČHESA KNj!G0V0Di0{-KIHJ0) s potrebno prakso in FINANČNEGA MANIPULANTA — vodjo pisarne, sprejme Gozdno gospodarstvo Celje. Službeno mesto finančnega manipulanta je na gozdnem obratu Slovenske Konjice. V obeh primerih družinsko stanova-nje zagotovljeno. FRIZERSKO POMOČNICO, pošte no in dobro, sigurno v samo stojnem delu. sprejmem takoj. Grm Franc. briv. frizerski salon. Smatrno pri Litiji. 14709-2 SAMOSTOJNEGA kolarskega pomočnika sprejmem. .Zglasiti se v kolarski kovaški delavnici Moste — Pokopališka 1. (Ob končni postaji tramvaja.) 14336-1 STROJNEGA TEHNIKA, elektrotehnika sprejme takoj Elektro strojno podjetje »TIKI«, Ljubljana, Trata 12. 14329-1 UPRAVA VIŠJE SOLE za medicinske sestre v Ljubljani razpisuje delovni mesti za 2 medicinski sestri-inštruktorici. Pogoj: nekaj let prakse v zdravstveni službi in veselje do dela na šoli Samsko stanovanje na razpolago v šolskem domu. Rok za sprejemanje prošenj je do 31 avgusta 1S55. Nastop službe po dogovoru. 14839-1 VEC KVALIFICIRANIH IN POL-KV ALIFICIR ANIH ZIDARJEV sprejme v službo Splošno _ gradbeno podjetje »Zidar«, Stična. — Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. 14376-1 DREVESNlCARJA - OKULANTA zaposlimo za 10 dni. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje pre-krbljeno. Državno posestvo Pc težje na Gorenjskem. 14877-1 Import »CHE&IO« Export, Ljubljana, Maistrova 10 sprejme takoj trgovskega pomočnika in strojepisko. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja. KVALIFICIRANE POMOČNIKE in VAJENCE za pleskarsko in so-bcslikalsko stroko sprejme zadruga »Slikopiesk« v Ljubljani, Gosposvetska c. 16. 14870-1 ONKOLOŠKI INSTITUT medicinske fakultete razpisuje: mesto inventarista (pisarn, referent). Temeljna in dopolnilna plača po uredbi. Nastop l. septembra t. 1. Pismene ponudbe vložite na personalni oddelek Kliničnih bolnišnic v Ljubljani. 14902-1 TRAKTORISTA, s prakso, zaposlimo za dva meseca. Nastop takoj a-li s 1. septembrom 1955. Državno posestvo Podbrezje na Gorenjskem. 14878-1 1 NORMIRCA in 1 TEHNIKA za pripravo dela, sprejme takoj »Mlinostroj«, tovarna mlinskih strojev Domžale-Studa. Zaželeno je, da sta oba strojna tehnika ter prosta vojaškega roka. Plača po tarifnem pravilniku. 14370-1 TRGOVSKE POMOČNIKE sprejme takoj ali pozneje trgovsko podjetje s tekstilnim blagom »Volna«, Ljubljana; Wolfova ul. 1_I. 14882-1 ZAČETNICA želi zaposlitve v administraciji ali knjigovodstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 143888-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — starejšo, iščemo za tričlansko družino ob morju. — Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok« v oglasni oddelek. 15613-1 KMETIJSKEGA TEHNIK A-SADJARJA z nekaj prakse, išče kmetijska šola v Vrbju pri Žalcu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. SKUIDIŠČNIKfl išče večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite pod »Takojšnja zaposlitev v ogl. oddelek — 6289-A SPREJMEMO takoj trgovskega pomočnika (-co). Ponudbe na naslov: Trgovsko podjetje — Vrhnika. 14177-1 TRGOVSKO PODJETJE »Izbira« La5ko sprejme v službo trgovskega pomočnika (-ico) z večletno prakso v mešani stroki Nastop službe takoj ali s 1. septembrom. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe pošljite na Upravo podjetja. 14627-1 SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO sprejme finančno samostojni zavod. Plača po uredbi. Naslov v podruinici »Poročevalca« Ptuj. 14741-1 KMETIJSKA ZADRUGA Z o. j Dolenj: Logatec razpisuje mesto Šefa računsko gospodarskega sektorja. Predpisana izobrazba-srednja ekonomska ali podobna šola z najmanj 10 letno prakso v računovodski ali knjigovodski stroki. Plača po dogovoru. 14772-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA — vestnega, poštenega in zanesljivega, sprejmemo v službo takoj ali po dogovoru. — Ponudbe z življenjepisom dostavite na upravo podjetja »Tobak«, Ljubljana. 14894-1 KURIRJA (-ko) in 2 skladiščna delavca sprejmemo takoj v službo. Trg. podjetje »Moka«, Ljubljana, Parmova ul. 33-1. 14897-1 DEKLE ZA VRTNA DELA sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 14900-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Vprašajte: Prešernova 21-1. 14683-1 OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZ Д KRANJ sprejme v službo: dva knjigovodska inštruktorja za Kmetijske zadruge (srednia strokovna izobrazba z najmanj pet let prakse: plača po dogovoru. Dva inženirja agronomije. Dva kmetijska tehnika. Pravnega referenta s fakultetno izobrazbo ali dovršeno srednjo šolo z maturo in pet let prakse v uprav-no-pravnem sektorju. Prednost imajo tisti, ki so dovršili študij po letu 1945. Ponudbe pošljite na gornji naslov. 15042-1 Glavna zadružna zveza LRS, industrijska klavnica Zalog, Ljubljana, Miklošičeva 6, potrebuje več kvalificiranih delavcev mesopredelovalne stroke za izpopolnitev v inozemstvu. — Pogoji: osnovno znanje nemščine, odslužen vojaški rok, obveza dela v novem podjetju. Lastnoročne ponudbe pošljite na gornji naslov. ABSOLVENTKA enoletne gospodinjske šole išče zaposlitve kot pomočnica v gospodinjstvu. — Bergant Vida, Bukovica 3, pošta Selca nad Škofjo Loko. 14992-1 DELAVCA sprejmem v delo; v poštev pride tudi upokojenec. Pod hribom štev. 5. Zgornja Siska. Ljubljana. 14969-1 MLINARJA za elektro mlin iščemo. Samskemu hrana in stanovanje zagotovljeni. Oddamo tudi v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 14956-1 KOMERCIALISTA korespondenta, vpeljanega v nabavah kolonialnih in prehrambenih artiklov sprejme novo predstavništvo. Perfektno znanje srbohrvaškega jezika. P:-nudbe pod »Predstavnico« v ogl. odd. 15113-1 PRAVNIK s sodnij skim izpitom in dolgoletno trgovsko prakso na vodilnem p:*ložaju želi priti v Ljubljano ali okolico v vodilno podjetje. Obrniti se na ogl. oddelek pod »Pravnik«. 15112-1 USLUŽBENCE za obratno in materialno knjigovodsvo ter perfektno strojepisko z znanjem stenografije sprejme podjetje v Ljuttjani. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Sl. Por. pod »Industrija« 14946-1 PISARNIŠKO MOC za knjigovodska dela s prakso ali začetnico s potrebno šolsko izobrazbo ta-Jcrj sprejmemo ponudbe v ogl. o-dd.. pod »Dobra moč«. 15073-1 UPOKOJENKA, ki ima veselje do otrok, dobi oskrbo pri mirni družini na podeželju. Naslov v oglasnem oddelku. 15116-1 KNJIGOVODJO—КШЈО s prakso iščemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Gostinsko -podjetje »SORA«, Šentvid nad Ljubljano, (Škofovi zavodi). 15108-1 POSTRE2NTCO iščem za dvakrat, trikrat tedensko predpoldne. Malgajeva 8-1П. 15090-1 SLU Z K33NJ A, marljiva in poštena, dobi stalno zaposlitev pr.i tričlanski družini v Ljubljani. Naslov v ogl. odd 15089-1 Veletrgovina v Ljubljani sprejme takoj ADMINISTRATIVNO MOČ z znanjem strojepisja. Ponudbe na oglasni oddelek pod »September« 6293-A FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč, sprejmem. Satošek Drago Črnomelj. 14359-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO samostojno, sprejme takoj salon »Liza«. Resljeva 2. 15C87-1 KVALIFICIRANA kuharica z več letno prakso išče zaposlitev, najraje v restavraciji v Ljubljani. Nastopim s septembrom. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sposobna«. 14856-1 MATERIALNI KNJIGOVODJA S prakso dobi službo takoj. Interesenti naj se zglasijo pri Inštitutu za elektroniko, Ljubljana, Jamova c. 4. 14859-1 SOBOSLIKARSKE in pleskarske pomočnike, zmožne, sprejmem takoj. Priberšek Ferdo, slikarstvo. Poljanska cesta 17. 14775-1 KVALIFICIRANEGA KLJUČAVNIČARJA - (mehanika) sprejme »Izolirka« Ljubljana Moste. Ponudbe pošljite na upravo podjela »Izolirka« Ljubljana Moste. 15048-1 KNJIGOVODJO in 2 absolventa trgovskih srednjih šol sprejme v službo podjetje Elektro-Tol-min. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe upravi pod- POSTRE2NICA dobi zaposlitev. — Naslov v ogl. odd. 1469S-2 starejšo zensko iščem za nočno čuvajko k bolniku in za pomoč v gospodinjstvu par ur dnevno. Naslov v ogl. odd. 14795-2 SLIKE za vse legitimacije Vam v 2 urah lepo izdela Foto »Pauli«, Truba-rjeva 38 (bivša Sv. Petra cesta). 1175U-2 SERIJSKA kovinostrugarska dela do 600 mm dolžine sprejmem v delo. Ponudbe pod »Serijska« v ogl. odd. 14771 -2 7-ENSKO za delo v slaščičarni, iščem. Naslov v ogl. odd. 14813-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO ali starejšo žensko za pet ur dnevno išče tričlanska družina z IV* leta starim otrokom za takoj ali s l. septembrom. Naslov v ogl. odd. 14775-2 HONORARNO SLUŽBO v knjižni založbi, knjižnici ali drugo administrativno in organizacijsko delo sprejmem. Znam nemščino. Ponude pod »Dobra slovenščina« v ogl. Oddelek. 14823-2 HRANO IN STANOVANJE dam ženski, ki bi kuhala. Naslov v ogl. odd. 14824-2 UPOKOJENKO k dvema otrokoma od 3—6 le tiščem. Joh Marija, Krekov trg 10-11. 14830-2 FOSTREZNICO od 7. do 15. ure dnevno iščem k tročlanski družini. Vprašati pri Verbič, Miklošičeva 6/IIL od 15. do 17. ure. 14331-2 IZURJENI NATAKARICI z lepim nastopom za letoviški kraj na Gorenjskem. Nastop službe takoj. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Stalna služba«. 14534-2 PODJETJE »KEMOFARMACLJA«, Ljubljana, Metelkova ul. 7, sprejme v službo za čimprejšen nastop: Samostojnega korespondenta s popolnim znanjem vsaj nemškega jezika ter nekaj prakse v -poslih zunanje trgovine. Honorarnega uslužbenca — ko-respondenta z znanjem nemškega - angleškega jezika za dopo. o odn. popoldansko delo. Uslužbenca kcmericiailne stroke s prakso v manipulaciji z ambalažo. 14691-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna kuhati, sprejmem. Podatke pošljite: Makuc. Pesjakova 12, Ljubljana. 14837-2 SOBO oddam upokojenki ali starejši ženski za varstvo dveh otrok do 14. Poizvedbe: Ipavčeva 2, Bežigrad. 14679-2 KMETSKO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Poizvedbe v gostilni »Lovec«, Šentvid 7. 15053-2 DELAVCA za skladišče sprejme takoj — Iskra servis, Ljubljana, Mestni trg 12. 15003-2 INŠTRUKTORJA matematike za srednješolca iščem za takoj. — Naslov v ogl. odd. 14998-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO -samostojno, išče 4-članska družina. Plača dobra. Naslov v ogl. oddelku. 14SS3-2 ML Д DO DEKLE sprejmem za osemurno zaposlitev. Javornik, Ljubljana, Bogišičeva 9. 14981-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno, sprejmem takoj. Vprašati od ponedeljka dalje v lokalu na Poljanski cesti štev. 79. 14977-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme ZavriL, Šentvid 37 pri Ljubljani. 14966-2 PCSTREZNICO za vsak dan, najraje upokojenko, iščem za ta-kroj. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd. 15G51-2 POPOLDANSKO ADMINISTRATIVNO - knjigovodsko delo prevzamem. Pisati pod »Honorarno«. 15078-2 STROJNI KLJUČAVNIČAR, specializiran v izdelavi priprav za serijsko proizvodnjo in repara tur obdelovalnih strojev, išče zaposlitve. Ponudbe pod »orodjar« na ogl. odd. 14825-2 UPOKOJENKO za čuvanje otroka osem ur dnevno iščem. Naslov v ogl. odd. 14850-2 jetja. 15047-1 ♦ : : ♦ t « ♦ ♦ « Iščemo GRADBENEGA INŽENIRJA, GRADBENE TEHNIKE, lahko začetnike, ADMINISTRATIVNE MOČI s srednjo ekonomsko šolo, administrativne moči z nižjo srednjo šolo Nastop takoj ali po dogovoru. »OBNOVA« gradbeno podjetje, Ljubljana, Smartinska 21. Podjetje v Ljubljani išče sposobnega in samostojnega SEKRETARJA-ORGANIZATORJA. Pogoj; pravna fakulteta ali popolna srednja šola z daljšo prakso v pravnih in gospodarskih zadevah. Nastop in plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni odd. SP pod šifro »Sekretar podjetja«. 6277-A MLINAR išče službo v kmečkem mlinu: zmožen popravila. Ponudbe pošljite pod »Mlinar« v podružnico SP Kranj. 15041-) KROJAŠKEGA POMOCNIKA(-CO) za velike komade sprejmem — Vidmar Ignac. Primskovo. Kranj (Gorenjsko). 15039-i USLUŽBENEC s šestletno prakso, vešč vodenja vseh administrativnih poslov, mezdnega oddelka, poslov socialnega zavarovanja. poslov finančnega knjigovodstva, išče službo. — Nastop službe po dogovoru. Naslov v podružnici SP Maribor. 15033-1 MESTNA KLAVNICA ZAGORJE ob Savi razpisuje mesto samostojnega knjigovodje(-kinje). -Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. 15632-1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO -blagajnik», in mezdnega knji-gov dio s srednjo ekonomsko .šolo ali temu primerno strokovno izobrazbo sprejme Gozdno gospodarstvo Kranj. 15043W UPRAVNI ODBOR kovinske industrije Ig pri Ljubljani sprejme v službo glavnega računovodjo. Pogoji: potrebna šolska izobrazba s petletno prakso ali desetletno prakso v knjigovodstvu industrijskih podjetij. — Strojnega tehnika kovinske stroke s petletno prakso, več vojaščine prostih ključavničarjev, mehanikov, kleparjev in električarjev. Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. 15114-1 GEOLOŠKI ZAVOD — Ljubljana, Parmova 33, sprejme v službo več radiotehnikov in dva gradbena tehnika. -I ELEKTRO MOJSTRA, samostojnega, zaposlimo na Lesno industrijskem obratu Breg-Borovni-ca. Vešč mora biti vseh električnih del, popravil, kakor tudi previtja motorja. Interesenti naj se zglasijo na Upravi podjetja. 15059-1 ZDRAVSTVENI DOM Litija razpisuje službeno mesto ene medicinske sestre v sektorski ambulanti Gabrovka. Nastop službe s 1. septembrom 1955. Plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru. Zglasiti se osebno ali pošljite pismene ponudbe na upravo Zdravstvenega doma v Litiji. Uprava ZD Litija. 15045-1 STENODAKTILOGRAFKO za slovenski jezik s perfektnim znanjem nemščine išče zunanje trgovinsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Sposobna« v ogl. oddelek. 15086-1 ZflSLUZEK GOSPODINJSKO POMOČNICO, — vestno, mlajšo, išče štiričlanska družina. Bogataj, Izola, Be-stiacco 6. 14745 -2 KEGLJAŠKI KLUB ILIRIJA, Vodnikova cesta 155 išče dva moška stalna postavljača kegljev. Pia ča po dogovoru. Javite se 15. t. m. ob 19 uri na naslov. 14754-2 POŠTENO DEKLE z dežele, ki je že morda vajeno gostilniških del in strežbe. Sprejmemo takoj Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd 14761-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO potrebujem za Kočevje. Naslov v Plača po uredbi, ostalo po dogovoru £> MOTOR »VICTORIA« 200 ccm prodam. Vilharjeva 43. 14746-4 ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, prodam. Turšič Ivana, Tabor 42, Cerknica pri Rakeku. 14758-4 STISKALNICO ZA SENO na ročni pogon prodam. Ponudbe pod »Štajerska« v ogl. odd. 14760-4 ZENSKO KOLO. skoraj novo, in športni voziček prodam. Ljubljana, Gosposka 2. 14701-4 MLADO KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Dvor 9, Šentvid pri Lj. 14697-4 NOV SREDNJI voz za par konj prodam. Celovška 65. 14584-4 ZENSKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Vavpotič — Ježica 76. 14680-4 OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. 14794-4 KUHINJSKO KREDENCO, rabljeno, poceni prodam. Vodnikov trg 4-1. 14793-4 MOŠKO KOLO in železno zložno posteljo prodam. Vidic, Galetova 10, Šiška. 14787-4 VOZ (cizo) ugodno prodam. Kastelic. Mala vas 50 a, pri Ježici, od 15.—18. ure. 14783-4 VEC KRIZNIH PLOSC za poljsko progo kupimo Ponudbe pošljite na podjetje Planica-šport, Ljubljana, Likozarjeva 10. 147П-4 NAGROBNI SPOMENIK v svetlem marmorju z črno granit ploščo in robnike za grobove dobite še pri kamnoseku Kuno-var Franju, Tomačevska cesta 7 (za levim vogalom pokopališča na Zalah), Ljubljana. 14196-4 SOBNO POHIŠTVO po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. odd. 14643-4 DOBER RADIO, 5-cevni, prodam. Kostanjšek, Gregorčičeva 5. 14632-4 NEKAJ SADNIH MLINOV prodam. Smartinska 55, pri aerodromski cesti, Lekše. 14803-4 ŠPORTNI VOZIČEK, skoraj nov, ugodno prodam. Gasilska 5, Žnidaršič. 14801-4 NOV SVINJSKI KOTEL za 120 1 prodam. Podgora 13, Šentvid. „ 14300-4 MOŠKO KOLO Stayer in globok otroški voziček prodam. Pavlin. Jeranova 2, Trnovo. 14799-4 RAZLIČEN fotomaterijal ugodno prodam. Filmi, plošče, Leica po-večevalnik, Rolei-flex. Ugodna prilika za fotografe in amaterje. Naslov v ogl. odd. 14762-4 PISALNI STROJ, nov, Olivetti pisarniškega formata, portable »Diplomat«, ugodno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod’ šifro »OLIVETTI«. 14785-4 DVOJNA PLOČEVINASTA VRATA 2.30 X 1,35, železno okno, peč na žaganje prodam. Naslov: Tržaška c. 94. 14814-4 ZAKONSKO POSTELJO z mrežami prodam. Renko, Krekov trg 10-11. 14311-4 RABLJENO SPALNICO iz trdega lesa prodam. Ogled med delovnim časom v delavnici »Slikopiesk«, Gosposvetska 16. 14833-4 POSNEMALNIK s pinjo in stojalom, dobro ohranjen, zelo ugodno пу:odaj. Breg ob Savi 42, p. 14813-4 ZENSKO KOLO prodam. Ogled: Stožice 215, (novo naselje) De Corti. 14322-4 TRAVNIKE, na katerih raste dobra trava za goveje seno prodam. Peterka. Koritkova 23 _T . 14821-4 GLAVO diferenciala Opel Admiral in magnet, 4 žilni prodam. Naslov v ogl. odd. 14817-4 LUTZOVO PEC, novo, prtljažno dvokolo, špingel za krožno žago, hrastovo tehtnico decimalko, prodam. Kralj, Moste, p. Ko- MOTORNO KOLO 98 cem prodam. Ljubljana, Prešernova cesta številka 19. 15055-4 STROJ za mletje kave, skoraj nov, prodam. Ponudbe pod »Trgovina« v ogl. odd. 14962-4 HARMONIKO, tritonske Hohman. prodam ali zamenjam za moško kolo. — Ljubljana, Titova cesta štev. 43. 15051-4 MOTOR — tricikel, skoraj nov. ugodno prodam. Ponudbe pod »Italijanski« v ogl. odd. 14953-4 AVTOMOBIL »Fiat-Balilla«, generalno repariran,- ugodno prodam. Ponudbe pod »Fiat« v oglasni oddelek. 14964-4 AVTOMOBIL »Fiat 1400«, skoraj nov, prodam. — Ponudbe Dod »Privatnik« v ogl. cdd. 14965-4 AVTO, poltovomi, prodam. Ponudbe pod »Nizka cena« v ogl. oddelek. 14986-4 SPALNICO, trd les, dobro ohranjeno in navadno knjižno kredenco prodam. Gerbičeva št. 19, I nadstr., zvonec. 14937-4 PODJETJE »TOTRA«, Ljubljana, Zgornja Hrušica 14, telefon številka 31-635, ima na razpolago: 1 elektromotor 14 KW, trofazni, 1450 obratov, znamke »Skoda« (češke izdelave), 1 dinamo za istosmemi tok 8 KW. Vsi interesenti naj se obrnejo na zgoraj navedeni naslov glede točnega dogovora cene. 15046-i NOV RADIO prodam. Ponudbe pod »Savica 65« v oglasni oddelek SP. 14995-4 DIRKALNO KOLO znamke »Bianchi« ugodno prodam. — Dolenc Marjan, Lubno štev. 51, Gorenj-sko. 15044-4 KRASEN KINOPROJEKTOR Agfa Movector-Super 16 prodam ali zamenjam za motor s priko'ìco Dopise pod »373« na oglasni od-delek. 13036-4 MOTORNO KOLO DK\V, 250 ccm. v najboljšem stanju, registrirano, proda Pačnik, Danimir, La- ško. ŠPORTNI KABRIOLET »ikoSä-Popular«, v brezhibnem stanju, naprodaj. Naslov v podružnici 15034-4 RADIO »Minerva«, dobro ohranjen, prodam. Urbančič, Vevče štev. 87. 15030-4 MOTORNO KOLO »Victoria«, 200 ccm, in DKW 350 ccm. nekompletno, poceni prodam. Ob Ljubljanici 53. 15029-4 D Y OTON S KI д VTO ugodno prodam. Poizvedbe: Gunclje št. 45, Sentvid-L j ubij ana. 15029-4 DVOJE OKEN, trodelnih, kom-kletnih, ugodno naprodaj. Med- vode 78. 15027-4 menda. 14607-4 VAJENCA za mehanično stroko sprejmem. Kavčnik Anton, mehanik, Log 11, p. Brezovica. 14639-3 VAJENCA (-ko) sprejme takoj »Jagoda«, trg. podjetje s sadjem in zelenvavo Ljubljana — Celovška 61. 14919-3 TAPETNIŠKEGA vajenca sprejmem. Kopač Rafael, Vižmarje 221, Šentvid. 14678-3 KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA sprejme Kante. Tržaška 92. 14899-3 VAJENCA sprejme takoj trgovina z. barvami in kemikalijami »PLAVICA« Ljubljana, Wolfova 12. VAJENCA za krojaško obrt v Ljubljani sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. 14720-3 VAJENKO sprejme v uk, morebiti tudi z vso oskrbo. Splošno kro-jaštvo in šiviljstvo Stanko Bitenc, Domžale, Kolodvorska 33. VAJENKO za krojaško obrt sprejmemo. Ponudbe pošljite na podružnico SP Kranj pod »Na deželi«. 15038-3 UCENCA sprejmem. — Tekavec, krojač. Gradišče 4. 14994-3 VRTNARSKEGA VAJENCA sprejmem. Dražgoška 24. 14961-3 VEC MESARSKIH VAJENCEV sprejme podjeje »MesoizdelkU. Prednost imajo zdravi kmečki fantje s stanovanjem in hrano v Ljubljani ali okolici. 15097-3 ogl. gdd. 14700-2 odd. VRTNARSKEGA VAJENCA sprejme Piber Alojzij, Bled. 14769-3 VEČJE ŠTEVILO lesenih, hrastovih, transportnih, malo rabljenih sodov ugodno proda veletrgovina »Prehrana« Ljubljana. Celovška 50, Kletarski oddelek. 14723- 4 POLTOVORNI AVTO, nosilnosti Vi tone prodam privatniku po najnižii ceni. Naslov SP Celje 14724- 4 ŠIVALNI ZENSKI STROJ »Junkr ruch«, okrogel čolniček, šiva naprej in nazaj, v dobrem stanju, prodam. Naslov SP Celje. 14725-4 MOTORNO KOLO — angleško 35f ccm in bencinske sode prodam Srebrnjak, Kalvarija 15, Kranj 14734-4 RADIO WEGA, 4-cevni (jeklenke), nemške znamke, prodam. Avguštin Bernard, Stražišče 197. Kranj. 14735-4 PLETILNI STROJ št. 8, dolžine 60 cm, prodam. Bregant, Zapu-že 7, p. Begunje-Lesce. 14736-4 TOVORNI KAMION Hansa Loyd 3-tonski v voznem stanju prodam. Cena 700.000 din. Ponudbe pošljite na LOMO Ptuj. 14742-'-ZIDAN ŠTEDILNIK, levi. dve in pol plošči, obložen z belimi ploščicami, ugodno prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Naslov v ogl. 147474 SMREKOV LES, deske in plohe prodam. Štrukelj, Knezova 25. STROJČEK ZA GUMBE s priborom ugodno prodam. Naslov v ogl. Odd. 14755-4 STABILEN DIESEL MOTOR znamke »Eranko« od 7 do 10 KS malo rabljen, in pormašin kladu vo s trasnformatorjem, predam Bučan, Klanc 107, Kranj. 14875-4 ZENSKO IN MOŠKO KOLO prodam. Avsenik, Njegoševa 10. I. stopnišče, 14933-4 SUKNJO, črno, novo, za močno osebo, in »Singer«, star tip, prodam. Vprašati ,pri vratarju, Ti-tova 33. 14930-4 MOŠKO KOLO prodam. Skube Jože, Komenskega 26. Podstrešije- 14923-4 VOZIČEK, globok, športni; jahalnega konjička, emajlirano banjico; plinski štedilnik, marmorne plošče prodam. Zadnik, Mestni log 83. 14921-4 ŠTEDILNIK belo emajliran, malo rabljen, ugodno prodam. Ogled: Ižanska cesta št. 280, Ljubljana. 14918-4 MO SKO KOLO prodam. Ogled: ponedeljek m torek. Umek, Gosposvetska 7. 14917-4 KLAVIR ali- pianino ter manjši, krasen harmonij — tri registre, prodam. Ponudbe pod: »Vse- stransko odlično ohranjeno« v ogl. odd. 14913-4 MOTORNO KOLO »Victoria« 350 cm, v zelo dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. 14912-4 ŠTEDILNIK, vzidan, rje prost, primeren za gostilno, prodam. Zajec, Potočnikova 8. 14908-4 NOV ELEKTROMOTOR prodam. 3 KM, inozemski, viklunga 220-330. Podolnikar Lojze, Kozarje 58. b. 14907-4 TAPETNIKI, POZOR! Na zalogi vam nudimo popolnoma nove in solidno izdelane »stroje za ra-hlanje žime »Zupfmaschinen« na motorski ali ročni pogon po zelo ugodnih, nizkih cenah. Naslov v ogl. oddelku. 14881-4 MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, prodam. Vodnikova 82. 14868-4 VENTILATOR, enofazni, pišto-lo in 6 gorilcev za avtogeno varjenje Aga Ruše, vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Franc Hafner, Zabruica 34. 14874-7 KOLO, žensko in moško, naprodaj. Malenškova. gostilna pri Španu, Stari Vodmat. 14904-4 MOŠKO KOLO prodam. Ćelija, Polje št. 104. 14901-4 MOTOR ZINDAPP s prikolico, 600 ccm, v odličnem stanju, prodam. Rafael Štefan Pavlin. Trebnje, Dolenjsko. 14S57-4 OPRAVO iz trdega lesa, dobro ohranjeno, čisto, postelja z vložkom: za samsko sobo — ugodno prodam. 14655-4 KMEČKI MLIN z ležečimi kamni za mletje vseh vrst žita, v dobrem stanju, prodam. Mušič, Podgorje 118. p. Kamnik. 14648-4 BREZOVA DRVA prodam. Naslov v ogl. odd. 14662-4 ZELEZNO POSTELJO z vložkom prodam. Povšetova 96-1. 14671-4 DVE MOŠKI KOLESI prodam. — Vodovodne 53, pod streho. 14096-4 FRANCISOVO TURBINO 2 KS. dobro ohranjeno, prodam. Andrej Rozman, Vrzdenec 1, pri Horjulu. 14721-4 ELEKTROMOTOR a/, KM, trofazni, prodam. Goljat. Škofja Loka, Klobovsova. 14718-4 MOŠKO KOLO znamke Puch. novo, predvojno, in ŠIVALNI STROJ, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 14717-4 ZENSKO KOLO prodam. Hrušica 25. 14716-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, ugodno prodam. Vovk, Puhtejeva 22, Vič. 14715-4 ZENSKO KOLO prodam. Vidovdanska 2. 15057-4 4VTO »Volkswagen« štirisedežni. prodamo po ugodni ceni. Ogled vsak delavnik od 7.—14. ure v ekonoma*^! «»Gospodarskega razstavišča«, Ljubljana, Titova cesta 50. 15056-4 ROSENTHAL, desertni in kitajski kavni servis prodam. — Teslova cesta 9, pritličje. 15025-4 NEKAJ KOMADOV GUM z zračnicami v dobrem stanju, dimenzije 750 X20 prodam-. Vodnik, Podutik 25. Tel. 31-945. 14974-4 Zensko kolo, športno, dobro ohranjeno, prodam. Mivka 23-1. 15092-4 KOLO, moško, odlično prodam. Zagrebška 11, Bežigrad. 15031-4 OTROŠKO KOŠARICO na kolesih srebrne žličke, črn ženski plašč in čevlje št. 38, prodam. Ogled od 15 — 17 ure. Zrinjskega 6-1. . 15033-4 ČISTOKRVNA NEMŠKA OVČARJA, stara 3 leta z rodovnikom Mati Orta von Oftendingen, oče Azor Blejski, prodam. Švabiče-va 7, Požar. Trnovo. 15035-4 POHIŠTVO ZA SPALNICO, plinski reso, več parov deških čevljev od št. 34 do 39 zaradi preselitve ugodno prodam. Koryt-kova 22-1. Ogled, od nedelje dopoldne dalje. 15034-4 MOŠKO KOLO. športno, dobro ohranjeno, prodam. Msrtenač, Staretova ul. 15. Trnovo. 15081-4 ZELEZNO POSTELJICO za do 12 letnega otroka prodam. Lepo-dvorska 23-1 levo. 15975-4 PRODAM VOZIČEK — dirco. Miklošičeva 17, pri hišniku. 15974-4 AVTO »Opel Olympia« v brezhib-' nem stanju ugodno prodam. Drovšak Cenon, Medvedova ulica 4. 15072-4 KRAVO MLEKARICO prodam. Camernik Ivan, Dragomer številka 41. 15071-4 ZENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Planinšek, Staretova ul. 18., Trnovo. 15069-4 LOKAL prodam. Rožna ulica 37. 15066-4 RADIO APARAT prodam. Po-kljukarjeva 39, VIC. 15062-4 VEC KG ČISTEGA VOSKA prodam najboljšemu ponudniku. Naslov pri upravi lista. 15117-4 MOTORNO KOLO Puch 250 kub. cm, neregistrirano, pravilno, zamenjam za Saks ali prodam. V račun vzamem žensko kolo nemška znamka. Ciglar jeva 16, Mo- ste. 14953-4 NOV VOZIČEK, globok, tapeciran prodam. Vprašajte: Ога7.|о|к.а štev 17. ODSTÈVALNI ŠTEVEC in kuhalnik na tri plošče prodam. Naslov v ogl. odd. 15021-4 RABLJENO SPALNICO poceni prodam Zaloška cesta 41. 15020-4 MOTOR DKW, 500 ccm. z rezervnim dinamom, v odličnem stanju, prodam. — Lavrič 80, Črnuče. . I5015"4 MOŠKO DVOKOLO, skoraj novo, poceni prodam. Ulica Milana Majcna 19. }50“-4 STROPNIKE, opeko, vrata, štedilnik (mali) prodam. Vidovdanska cesta 4. 15012-4 Zensko’KOLO, Italijansko, dobro ohranjeno, prodam. Celovška cesta 71. 15906-4 ŠPORTNI ČOLN prodam. Ogled: Ižanska cesta štev. 32 pri Ljubljanici. 15005-4 RADIO znamke Radione prodam. Medvedova 5b-I. 15004-4 ZENSKO KOLO, novo, prodam. Polje 155, pri postaji. 14997-4 KLAVIR prodam ali zamenjam za dober radio. Naslov v oglasnem oddelku. 14991-4 ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam.. 2abjek 12, dvorišče. 14990-4 MOTORNO KOLO model »Vespa«, amatersko delo, prodam. Petkov-škovo nabrežje 29. 14989-4 PARKET, hrastov, prodam. Celin-škova 5. Kropar. 149B4-4 MOŠKO KOLO, novo, italijansko, in »Hohner« harmoniko« na 12 basovr prodam. Mestni trg št. 15, I. nadstropje. 14980-4 KRAVO s tretjim teletom prodam. — Trnovo. Karunova številka 16. 14978-4 PISALNI STROJ Mercedes prodam. Ličen. Trubarjeva štev. 30, I. nadstropje. 14970-4 HIŠNO GOBO boste zanesljivo uničili po predhodnem strokovnem posvetu in z uporabo že !8 iet preizkušenih ing. Prezljevih razkužil. — Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3. 14968-4 BRENCLJE, muhe, komarje pri živini in ljudeh zanesljivo odvrača ing. Prezljevo mazilo. — Ljubljana, Wolfova 3. 14967-4 KUHINJSKO OPRAVO, novo, moderno, prodam. Dravlje. Pržan-ska štev. 20. 14960-4 KLAVIR znamke Bezendorfer — prodam. — Napotnik Jože, Nazarje. 14602-4 ELEKTRIČNO URO za radio in otroški voziček poceni prodam. Blagajna Tiskarne Slov. poročevalca, Ljubljana, Tomšičeva ul. štev. 5. 14702-4 ZENSKO IN MOŠKO KOLO prodan. Vodnikova 5. 14831-4 vziDLJiv Štedilnik na dve in pol plošči ;n z dvema pečnja-koma. skorji nov. ugodno prodam. Gostilna Angelca »Ježica*. 14855-4 KUHINJSKO OMARO in meško športno kolo prodam. Jakič, Pet-kovškovo nabrežje 27. 14939-4 DESKE, suhe, od hruške, naprodaj. Poizvedbe v Vižmarjih 81. 14854-4 2 Železni roleti 3.50 x 1.2s m, 2.89 X 1.55 m, dobro ohranjeni prodam. Zaloška 24' II. 14853-4 »SINGER« šivaim stroj, malo rabljen, prodam. Poizvedbe pri Pavlič Mici, Trubarjeva 5. dvorišče. 14852-4 OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, športni, dobro ohranjen, prodam. L.keb. Gcrupova 17. 1484a»4 MOŠKO KOLO, predvojne nebeške znamke, prodam. Medvedova 3/1 desno. 14847-4 GUMI VOZ, 3 tonski, 16 col, prodam. Marn, Tomačevo 49.,’ Lj. 14844-4 radio »Geloso« 4+1 poceni prodam. Prah, Šentvid li. 14843-4 Zensko kolo, dobro ohranjeno, prodam. Devova ul. 15. 14842-4 NEMŠKO KOLO. pripravno za montiranje motorja prodam. Pirk, »Ljubljanski grad«. 14340-4 STAR RADIO prodam. Omerza, Miklošičeva 22. II. 14861-4 KMETIJSKA ZADRUGA Prestranek prodajo samo KZ-jem ali Kmetijskim posestvom: popolnoma novo kosilnico za Unimog, avtomobilski akumulator 12 V, nov. nerabljen; avtomobilski za-ganjač (Einlasser) nov, nerabljen; — vsem: 3 sej alice. 12-red-ne, rabljene: 2 nahrbtni škropilnici, rabljeni; 1 ročni posnemal-nik za 350 lit. na uro; l paste-rizator na turbinski pogon, 300 lit. na uro; 1 Gerber aparat. Prodaja na javni licitaciji, dne 28. VIII. 1955. ob 9. un na Prestranku. 14744-4 »SINGER« šivalni stTOi, pogrez-ljiv, prodam. Vrhovčeva št. 12. Klet. levo. 14957-4 OTROŠKO STAJICO prodam. Si-nič. Mestni blok ЗТП. Šiška. 14S54-4 DIATONIČNO HARMONIKO Hohner z registrom prodam. CiaJar-jeva 16, Moste. 14952-4 FOZOPOVECEVALNIK, uporabljiv za Rolleiflex 4X4 prodam. Mencingerjeva 29-1. 14949-4 RADIO prodam ali zamenjam sa kolo. Bezenškova 13, Ljubljana. 14944-4 SACKS-A MOTOR prodam. Ogled danes od 8—14. Petkovškovo nabrežje 29. 14943-4 MCSKO KOLO, skoro novo, poceni prodam- Naslov v ogl.. oddelku. 14936-4 MLATILNICO v dobrem stanju proda KZ Trbovlje. Prednost imajo Kmet. zadruge in državna posestva. 15196-4 KUHINJSKO OPRAVO poceni prodam ter knjižni otroško omaro. Naslov v ogl. odd. 15998-4 KREDENCO iz trdega lesa, nemški slog, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 15933-4 VOJ VOD JANŠKA AGENCIJA — Ljubljana, Tavčarjeva 3, telefoni: 21-639, 20-392 in 29-069 — imamo stalno poljubnih ponudb vseh vrst artiklov kot so: prašiči, svinjske pilutke, teleta živa in zaklana, hamburško in soljeno slanino, mast, koruzo, ječmen, riž domači in uvoženi, večjo količino ko vino-tehn ičneg a ' materiala po izbiri, uvozne te-raco »Racco« ploščice, morsko travo, cement, kikindski dopei-falc. zidno opeko itd. — Informacije: telefonsko ali osebno v naši pisarni. 15110-4 KMETIJSKA ZADRUGA Črnuče bo prodajala 16. t. m. ob 10. uri na javni dražbi: traktorsko pr-kolico, »TAM«, vprežne kombinirane grablje, čistilec za žito ter več drobnega kmetijskega orodja. Prednost imajo zadružna in državna podjetja. 14851-4 AVTO Mercedes, 170 V, predam. Tekavec, Erjavčeva 4. 14809-4 N AS LE DN J A osno vn a Sredstv a prodamo: 1 vrtalni stroj s hladilno napravo, vrtalna zmogljivost 0—23 mm. nov, 1 stružni automat, fabrikata »Cleveland«, stružni premer do & 290 mm, sposoben za takojšnjo uporabo. Ponudbe na: Puškama Kranj, telefon 393. 1488-3-4 SLAMOREZNICO tvrdke »Drava«, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodamo. Tesarsko podjetje »Tesarstvo«, Ljubljana, Ižanska cesta 18. 14910-4 POSREDOVALNA PISARNA — Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 6 proda' sledeče premičnine: ročno stiskalnico za seno za bale po 50 kg, kompletno napravo za centralno kurjavo z radiatorji in litoželezno pečjo, sesalec za prah, posnemalnik za mleko, pražamo za kavo, električno, manjšo, železno blagajno »Wertheim«, drobilec za kamenje, nov, biljard z kroglami in palicam:, filtre za vino, brusilni stroj za tračne žage, ročne kosilnice, bojler, električni. 15194-7 »TIKI«, elektro strojno podjetje, Ljubljana, Trata 12, proda različen material, kakor: razna stikala, istosmerne električne motorje in drugo. 15107-4 »NOVO« pisarniško pisalno mizo z zaprtimi angleškimi predali, odlične izdelave, proda — Oven. Franc, mlajši, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XV-1. 14820-4 HLADILNIK, nov ali dobro ohranjen tipa Mercedes, 170 V, kupimo. Ponudbe na Tabor, Grosuplje. 14688-5 VOJVODJANSKA AGENCIJA — Ljubljana, Tavčarjeva ulica 3, telefon 21-639, 20-392 in 20-069 — potrebuje za svoje kliente seno, cement vseh vrst, jamski les. gradbeni okrogli les, Bunarske motike, apno, drva za kurjavo. 15111-5 Industrijsko podjetje išče 60Q hub. metrov bukovih ah gabrovih drv I-a. Pismene ponudbe z označbo dobavnega roka, cene in ostalih pogojev dostavite na oglasni odd. pod »Drva«. 6261-A POLIRNI STROJ z u graj enim elektromotorjem do IV* KS ter ročni električni vrtalni stroj do 13 mm kupim. Žganjar, kleparstvo Mirna. 14695-5 SREBRO v vseh oblikah kupuje Rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska 6. 11228-3 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani. Krojaška 6. 10112-5 STAVBNO PARCELO od Šentvida proti Gorenjski kupim. Ponudbe pod »Gorenjska« v ogl. odd. 14763-5 MOTORNI BLOK za »Kapitäna« kupim. Ponudbe pod: »Letnik 39" v ogl. odd. 14748-5 AVTOMOBILSKI STROJ z menjalnikom 75-90 ki. Dizel ali bencinski, kupimo. Ponudbe na KZ Selca nad Sk. Loko. 14880-5 GUM.I voz »Gumiradl«, nosilnosti okoli 3 t., novega ali dobTO ohranjenega, kupim. Naslov H ogl. odd. 14663-4 PEKLISKO KOLO, dobro ohra- . eno, kupim. Lipoglavšek, Rož-. .. dolina c. VI. št. 30. 14722-5 . 5X0 KOLO, novo ali dobro , ranjeno, kupim. Ponudbe pod 5akoj« v ogi. odd. 14937-5 I VARILNI APARAT, električni, v oveni ali uporabnem stanju, .n} kupimo. Ponudbe na pod--Pianica-šport«, Ljubljana, . carjeva št. 10, tel. 32-713 ali --'Ј- 15059-5 kNO KOLO dD 250 kubičnih . kupim. Ponudbe ped »Goto-: ”0.000«. Na ogi. odd. 15057-5 I SNET in oljno črpalko za mo-• Puch 500 ccm kupim. 15031-5 AVO. prvovrstno, suho sladko, ..;p.m nekaj tisoč kg. Ljublja-. Trnovski pristan 20. 15026-5 . o. osebni, kupim. Vojni in-;.d išče podjetje, ki bi poce-: odalo avto. Lavrenčič, Ljub-:i. Aškrčeva 7. 15022-5 '"LNIK, železen, star, kupim, -ov.c, Titova 37 a. 15011-5 OX1KO do 60 basov kupim, v v ogi. odd. 14951-5 ‘O KOLO v dobrem stanju, -ke znamke, kupim. Strniša i. pri Žagar, Črnuče 3, pri ‘sni. 14945-5 • kupim. 30 kg. Kumar Mi-. Hrani l niška 2-1. 14241-5 k'STNO ZIMO kupim. Na-V ogi. odd. 14935-5 'TO OHRANJEN MOTORČEK . kolo kupim. Naslov: Dit-Bežigrad, Preradovičeva 14. 14934-5 novo, 10,5 X 16. zamenjam .e 6.5 X 16 ali prodam, .m Lovro, Škofja Loka. 14749-8 'O, ZEMLJIŠČE, ŠUPO od-.. zidam, preuredim. Pia-tudi večletno najemnino, ribe v ogi. odd. pod »Mir«. 14810-8 : svetel, zamenjam za dvo-deiavnico. Ponudbe pod ali pozneje« v oglasni k. 15007-6 . LOKAL 6x5 m Pod hri-\ zamenjam za enosobno "nje. 14914-6 ) za dva avtomobila v ani iščemo. — Najmanjša 6.50 m za vsak avto. be pošljite pod »Dobro ЛО* V Ogi. Odd. 14398-8 ^ ... _ i85L % JK1 đs Z VRTOM prodam, takoj v o, 20 minut od postaje '.a gorica. Ogled in poja-Lavriču, gostilna »Pod . Stična 26. 14707-7 • eno ali dvostanovanjsko, na dvorišču (ali s preužit-.) kupim. Po želji dam na enostanovanjsko hišico ko v hribu v Ljubljani. — pod »Ljubljana« v ogi. k. 14698-9 HIŠI, stanovanja, lokale, klet in hlev, skupno ali ino prodamo v Starem pr; Rakeku. Vprašajte: na, Postojnska 5. 14838-7 enodružinsko, kupim. — . v oglas. odd. 14714-4 -TVO 10 ha zemlje, z nepre-nr.mi za 300.000 din pro-Jug, Lokavec 8. Rimske -i.ee. 14873-7 i: parcelo v Ljubljani ku-Pcnudbe pod »Tudi bližnja : a« v ogi. odd. 14585-7 -SCNO PARCELO primerno danje obrtne delavnice pro--• Ponudbe pod »Delavnica« '.as. odd. 14891-7 -I1VO ENODRUŽINSKO novo krasni legi v Kamniku Trn prodam. Informacije od - ire. Iva Brezovec, podjetje ■ Gosposvetska, Slamič — a na. 14922-7 VZINSKO IN DVODRU-KO HIŠO, prodam. Obe vse-T mc. Kolu j bova 14, Brdo-ana. 15080-7 Z LOKALOM in gospodar-o poslopje prodam. Ponudbe Blizu trolejbusa«. 15068-7 dvostanovanjsko, z lepim prodam. .Naslov v ogla-. oddelku. 14644-4 v Pivki na Krasu, štiri so-r.rhinja, predsoba, gospodar-poslopje, nekaj njiv in . k prodam. — Tri sobe in . a takoj na razpolago. Na-V ogi. odd. 14712-4 EJSO stanovanjsko hišo z i vrtom v centru, prodam vzamem tudi na račun eno-ranjsko hišo z vrtom na . Ponudbe pod »Ni v skupna ogi. odd. 14828-7 TVO PARCELO na Brdu po ceni prodam. Naslov v onem oddelku. 14362-7 VP.T na sončni legi s o, kot predpriprava za do-. e hiše, prodam. Žagar Al-Huje 12. Kranj. 65037-7 TPOLSOBNO komfortno sta-= nje pri gorenjskem kolo-. j prodam ali zamenjam za ‘ ano vanjsko hišo proti doti. Poizvedbe pri Marinčič, tbarjeva 30 1. 14988-7 ' : ANOVANJSKO HIŠO v : ;ani ugodno prodam. Na- V V OS!!, odd. 15096-7 DRUŽINSKO HIŠO ali polo-večje v bližini mesta ku-Do 900.000 din plačam ta-Pogcj: vselitev. — Snibar, ria dolina, Cesta VI-8. 14920-7 VBNO PARCELO kupim. Pone pod »Nad 500 m2« v oglas-oddelek. 14927-7 1ШЗЕШЈ ENOSOBNO PODSTREŠNO STANOVANJE zamenjam za večje kjerkoli. Naslov v ogi. odd. 14682-9 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO iščem, plačam dobro. Poginjen, Slaščicama Ciril-Metodova 11. Ljubljana. 14690-9 ENOSOBNO STANOVANJE blizu tramvajske proge zamenjam za dvosobno. Plačam selitev, dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Nagrada« v ogi. odd. 14705-3 VELIKO NAGRADO dam tistemu, kdor mi preskrbi ali odstopi prazno sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogi. odd. pod »Nagrada«. 14791-9 ZA STANOVANJE nudim lepo sobo ter visoko nagrado. Ponudbe pod »100« v ogi. odd. 14792-9 ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Ljubljane zamenjam za enakega v Mariboru ali okolici. Naslov v podružnici SP Maribor. 147S6-9 KDO SPREJME kot sostanovalko mimo dekle. Za uslugo na razpolago šivalni stroj. Naslov v ogi. odd. 14784-9 NUJNO IŠČEM STANOVANJE ali primerno prazno sobo po možnosti v bližini bolnice, dr. Lavrič Anton, specialist za živčne m duševne bolezni, z ženo magistro in trinajst mesecev starim otrokom. Pismene ponudbe na naslov: Pestotnik Marija, Ljubljana, Mirje 19. 14588-9 ZA SOBO pomagam v gospodinjstvu. Sem mirna in poštena. Ponudbe v ogi. odd. pod »Mirna«. 14780-9 SOBO IŠČEM, vajena vsakega dela. Ponudbe v ogi. odd. pod »Kmečko dekle«. 14786-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam kjerkoli za enakega ali večjega. Ižanec Lojze, Kavštro-va 3. Šiška. 14816-9 CENEIfO DVOSOBNO sončno stanovanje zamenjam za prostornejše. Ponudbe pod »Nagrada« v ogi. odd. 148C7-9 ENOSOBNO STANOVANJE, štedilnik. peč, pritikline v centru, zamenjam za sobo in kuhinjo, najraje center-Siška. Ponudbe pod »Visoka nagrada 55« v ogi. oàd. 147S8-.7 ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, po možnosti vseljivo kupim. Ponudbe v ogi. odd. pod »500.000«. 14834-9 LEPO SOBO ODDAM, najraje starejši ženski, mogoče upokojenki, katera bi nekaj ur dnevno pomagala v gospodinjstvu 4 članske družine. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca. Kranj. 14733-2 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako. Ponudbe pod »Dogovor 100« na o. odd. 14827-9 ENOSOBNO STANOVANJE, lepo, zamenjam za večje, po možnosti s kabinetom. Plačam selitev. Naslov v ogi. oddelku. 14893-9 SOBO za sina študenta želim. Cez nedelje odsoten. Bitenc, Koroška 15, Kranj. 14367-9 ENOSOBNO STANOVANJE, veliko, v centru zamenjam za manjše dvosobno. Ponudbe v ogi. odd. pod »Ugodno«. 19866-9 ZA PRAZEN KABINET pomagam v prostem času v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Uboga« na ogi. oddelek. 14675-9 ENOSOBNO STANOVANJE — v Kranju, zamenjam za enakega kjerkoli v Ljubljani. Leni Hafner, Zlato polje 5, Kranj. 14674-9 2-SOBNO STANOVANJE s kabinetom. komfortno, sončno, brez podnajemnika, zamenjam za enako ali trisobno. Ponudbe pod »Ljubljana«. 14636-9 OPREMIjJENO SOBO želim za takoj. Plačam po dogovoru, mnogo odsoten. Naslov v ogi. oddelku. 14664-9 STANOVANJE, lepo, v centru Beograda menjam za podobno v Ljubljani. Vprašajte: tel. 32-340. 14666-9 SOBO išče namefičenka; gre tudi kol sostanovalka. Plača dobro in pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Nujno« v oglasni oddelek SP. 15058-9 MIREN ŠTUDENT Išče opremljeno sobo v bližini centra. Plača dobro. Ponudbe pod »Miren« v oglasni oddelek. 15059-9 KDOR MI ODSTOPI ali preskrbi prazno sobo v Ljubljani ali na periferiji, dobi lepo nagrado v naturali) ah. Naslov v oglasnem oddelku. 15060-9 SOBO iščem. Dam večje posojilo ali plačam vnaprej. — Ponudbe pod »Resen dogovor« v oglasni oddelek. 14938-3 DIJAKINJA išče skromno sobico ali kabinet. Za nagrado nudi in-štrukcije. Ponudbe pod »Mirna in poštena« na ogi. odd. 14950-9 ZA ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani nudim visoko nagrado. Ponudeb pod »Nujno« v oglasni oddelek. 14959-9 ZA PRAZNO ali opremljeno sobo v Ljubljani dam nagrado. Ponudbe pod »Soba« v oglasni oddelek. 14976-9 VEČJO PRAZNO SOBO Iščem za zelo pošteno upokojenko. Ponudbe pod »Pomoč v gospodinjstvu« v ogi. odd. 15098-9 NAGRADO DAM tistemu, kdor mi odstopi ali preskrbi sobo in kuhinjo ponudbe pod »Takoj« na ogi. odd. 15079-9 PRAZNO SOBO ali kabinet išče 45 letni miren in soliden. Dam nagrado. Ponudbe na ogi. odd. pod »Zadovoljni boste«. 15077-9 GARSONJERO ali sobo kupim oziroma vzamem v najem. Ponudbe pod »Garsonjera« na oglasni oddelek. 15076-9 SOBO V ŠIŠKI zamenjam za enako kjerkoli. Ponudbe pod »Sončno« v ogi. odd. 15065-9 ENOSOBNO VELIKO STANOVANJE, preprosto, zamenjam za manjše dvosobno. Naslov v oglasnem odddelku. 15C54-9 ZAKONCA BREZ OTROK Iščeta prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 15063-9 MIREN IN SOLIDEN ŠTUDENT išče opremljeno ali neopremljeno sobo po možnosti v centru. Ponudbe pod »Značaj« na oglasni oddelek. 15115-9 HIŠNIŠKO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje hiš-niško ali ne hišniško. Stari trg 9 Д. desno. 14832-9 MIRNA ŠIVILJA išče sobo, gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod »Poštena« v oglasni oddelek. 14845-9 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enosobnega. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Center«. 14841-9 SOBO v centru mesta ali bližnji okolici išče «nlada zobotehnica. Da nagrado! Naslov v oglasnem oddelku. 14860-9 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enosobno kjer koli. Koželj, Križevniška 6. 14857-9 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami zamenjam za isto tako kjerkoli v Ljubljani. Naskovški, Medvedova 12. 14862-9 VEČJO SOBO nujno potrebujem. Vič ali okolica. Ponudbe pod »Nagrada« v ogi. odd. 14863-9 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje v centru. Medvedova 26, Ljubljana, Mauser. 14826-9 HIŠO. manjšo, v Ljubljani ali bližnji okolici, kupim. Ponudbe s ceno pod »Dom« v oglasni oddelek. 15010-7 DVOJE STANOVANJ zamenjam, eno enosobno, drugo, enosobno s kabinetom v centru za dvosobno. Ponudbe pod »dvoje za eno« v ogi. odd. 15014-9 VISOKOŠOLEC išče sobo, tudi kot sostanovalec. Za plačilo nudim naturali: e. Naslov v oglasnem oddelku. 15019-9 l ločeni skladišči zidani, po cea iO m2 ali 1 z 80 m2 v Ljubljani oziroma bližnji okolici nujno išče »T0S«, LJUBLJANA, METELKOVA 15. • E ZA APNO želi v najem ali reniti odkupi zadruga »Sliko-:sk« v Ljubljani, Gosposvetska *3 16. — tel. 32-341. 14871-8 -OVICO HIŠE dam v najem grmski moški osebi do smrti. — ILšker. Florjanska 54, Sevnica. 14895—8 I - ' * \TJ5E, DOBRO SITUIRANO ■ ž. podjetje išče primerne lo-.e ali pisarniške prostore v :em. V poštev pride samo ogi center Ljubljane. Ponudbe pod »Center—Ljubljana«. 15102-8 KOMFORTNO STANOVANJE v •^“uiu zamenjam za stanovanje v Kranju ali Ljubljani. Naslov: podružnica Slovenskega poročevalca, Kranj. 14737-9 2 SOBI V LJUBLJANI iščem za s na !n nečakinjo, oba visoko-šolca. Ponudbe pod »Gorenjci« v oglasni oddelek. 14698-9 K-VOSOBNO STANOVANJE poleg ‘ramvajske postaje zamenjam. Ponudbe pod »Tržaška cesta« v ogi. odd. 14696-9 л.јт?о pralno ali opremljeno v Ljubljani išče študent. Nagrada! Ponudbe SP Celje »Celjan«. 14687-9 DVOSOBNO SONČNO STANOVANJE na Reki (blizu centra) zamenjam za podobno ali malo večje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogi. odd. pod »Reka«. 14789-9 Tehnično dovršene in preizkušene POLJEDELSKE STB0JE In poljedelsko orodje, izvažamo v skoro vse dežele sveta. Prepričajte se o kvaliteti in vsestranskih možnostih uporabe naših proizvodov, z obiskom Z&GHEBSKEGl MEDNARODNEGA VELESEJMA (na prostem prostoru pred paviljonom FR) Med drugim razstavljamo naslednje: TRAKTORJE, SEJALKE, SEKAČE, STROJE ZA ClSCENJE SEMENA, Z BAJCERJEM, TRAKTORSKE PLUGE, DVODELNE KROZNATE BRANE, PRIPRAVE ZA BORBO PROTI RASTLINSKIM ŠKODLJIVCEM. Po želji dajemo strokovna obvestila. Deutscher Innen- und Aussenhnndel TRANSPORTMASCHINEN Berlin W 8, Mohrenstrasse 61 Telegramme: DIATRANS PRITLIČNO SONČNO SOBO namenjam za enako ali večjo sobo v I. nadstropju kjer koli. Skrab-čeva 35 — Rožna dolina (nasproti Stud. naselja). 15016-9 SOBO v Ljubljani, po možnosti v centru, išče študentka. Za nagrado: počitnice v Opatiji. Naslov v ogi. odd. 15009-9 DVOJE ENOSOBNIH STANOVANJ zamenjamo za dvosobno. Naslov v ogi. odd. 14999-9 SOBO s predsobo zamenjam za sobo. Naslov v ogi. odd. 14996-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za slično na Reki. Plačam selitev. Naslov v oglasnem oddelku. * 14932-9 BEOGRAD — LJUBLJANA. Komfortno stanovanje v Beogradu zamenjam za manjše stanovanje ali za garsonjero v Ljubljani. ì-'Odroonosti na tel. 20-432 od 10.—12. ure. 14979-9 ENOSOBNO komfortno stanovanje zamenjam za dvosobno, ing. Brus, Tržaška 17a. 14975-9 NUDIM STANOVANJE in hrano upokojenki, ki bi pomagala v gospodinjstvu pri dveh osebah. Naslov v oglasnem odd. 14947-9 SOBO, samo do konca oktobra, iščem. Ponudbe pod »Plačam vnaprej« na oglasni odd. 15095-9 LOKAL ZAMENJAM za enosobno ali dvosobno stanovanje. Dam bogato nagrado. Naslov v ogi. oddelku. 15093-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico in vsemi pritiklinami *a Bežigradom zamenjam tudi brez kopalnice v centru. Naslov v ogi. odd. 14909-9 150.000 DINARJEV posojila nudim, kdor mi odda takoj veliko sobo blizu centra. Naslov v oglasnem oddelku. 14628-9 SOBO IŠČE uradnica pri pošteni družini. Ponudbe v oglasnem odd. »Snažno in mirno«. 14676-9 OPREMLJENO ali NEOPREMLJENO sobico za dobo 1 leta iščem v Ljubljani. Ob sobotah in nedeljah odsoten. Eventualno grem za sostanovalca. Plačam vnaprej. Ponudbe poslati pod »Miren študent« 15082-9 VISOKO NAGRADO adi posojilo dam kdor mi nudi enosobno ali dvosobno stanovanje. (Eventualno opravim zidarska in pleskarska dela). Ponudbe na oglas, oddelek pod »(100)«. 15094-9 OBRTNOSTANOVANJSKO, ne-podkleteno, z obrtnimi delavnicami ter trosobnim stanovanjem s kabinetom, dvema balkonoma in lepim vrtom 500 kvadr. m, prodam. Stanovanje vseljivo. Hiša na Bledu. Informacije v ogi. odd. Sl. por. 15103-7 STANOVANJE prodam. Ponudbe pod »Blizu središča« v oglasni oddelek. 14890-9 DVOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za enako na periferiji. Ponudbe pod »Sončno« na oglasni oddelek. 14926-9 PRILIKA! V dvosobno komfortno stanovanje se lahko vselite, če prispevate k materialu pri gradnji hišice. Ponudbe pod »Dom« na ogi. oddelek. 14925-9 PRAZNO SOBICO iščem. Grem kot sostanovalka; prevzamem ribanje in pranje za plačilo. Pismene ponudbe pod »Natančna« v ogi. oddelek. 14924-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, komfortno, v bližini stadiona na Brinju, štiri minute do trolejbusne postaje — zamenjam za enakovredno v centru ali vsaj bližini. Ponudbe pod »Novo komfortno« v oglasni oddelek SP. 14915-9 V (Slovenskem poročevalcu' — aajnovejše vesli! IZGUBLJENO NAJDITELJA usnjene torbe z orodjem, izgubljene Siška-šentvid prosimo, da Jo vme za nagrado. Avtoobnpva, SemWid. 15062-10 NAJDENO ŽENSKO DVOKOLO, znamke »Staj er«, črno pleskano brez številke se nahaja na Tajništvu za notr. zadeve v Kranju. Naprošamo lastnika tega dvokolesa, da se v roku 1 leta zglasi pri tuk. tajništvu s potrebnimi dokumenti o lastništvu dvokolesa, ker bo po preteku tega roka dvokolo oddano narodni imovini. 15040-10 IZGUBLJENO sivo angoro jopico vrnite proti nagradi. »Železnina«, Glavni trg, Kamnik. 15024-10 PLETENO, DRAP JOPICO — žensko, izgubljeno 12. VIII. od bolnice do Slomškove vrnite proti nagradi vratarju bolnice. 15001-10 IZ ZlCNICE DO KOLODVORA sem izgubila 6. VIII. očala. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne. Pirc Fani, Sibeniška 18., pri Fabijanu. Ljubljana, Glince. 14983-10 RAZNO OPOZORILO! Strankam, ki pismeno prosijo za naslove oglasov, ki so ozrtačeni pod kakršnokoli šifro ali oznako, ne bomo odgovarjali. — Za zgoraj omenjene oglase morate poslati ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« in na kuverti označiti šifro in številko oglasa. — »Uprava »Slov. poročevalca.« -11 D AL JE VIC ANKA, gospodinja iz Kamnika, Zaprice št. 30 preklicujem vse žaljive besede in obrekovanja, ki sem jih raznašala o Turk Marici, gospodinji iz Kamnika, Zaprice št. 30 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. 14703-11 ZNAČAJNA GOSPA, srednjih let, samostojna, čedne zunanjosti, z lastnim domom, želi poznanstva s prostim inteligentnim gospodom do 55 let, pod šifro »Gorenjka«. 14892-11 LOCENEC želi poznanstvo s tovarišico od 28—30 let starosti. Zaželena slika. Ponudbe pod »Resno« v ogi. odd. 14955-11 SAMSKI srednjih let želi spoznati žensko za ženitev. Resne ponudbe pod »Srečna bodočnost« v ogi. oddelek. 14971-11 POBIRAMO ZANKE v 24 urah na ženskih nogavicah In barvamo vse usnjene predmete. Dobravc, Ljubljana, Stari trg 17. 15070-11 DEKLE v državni službi s hišo, želi spoznati v svrho ženitve fanta v državni službi, 30 do 25 let. Ponudbe pod »Bodočnost« na podružnico SP Celje. 15105-11 OSKRBO SEPTEMBRA ria deželi. Štajerska, iščem. Ponudbe prejema Tepina, Novo mesto. Kratka ulica. 14751-11 PREKLICUJEM tramvajsko režijsko izkaznico ifa ime Kovačič Sani, Ambrožev trg 7. 14833-11 UPOKOJENEC brez otrok želi poznanstvo v svrho gospodinjstva s starejšo upokojenko. Ponudbe pod »Sporazum« na oglasni oddelek »SP«. 15018-11 SPREJMEM GOSPODINJSTVO pri eni osebi. Naslov v oglasnem oddelku. 15017-11 PROSIM tiste, ki so videli v soboto, 6. tega meseca ob 16. uri, ko je pred hotelom Union motociklist zavozil v biciklista in ga podrl, da javijo svoj naslov na: Povh Joško, Ljubljana, Nazorjeva 2. Stroški bodo povrnjeni. 15000-11 TOVARIŠICA, dobrosrčna, gre gospodinjit vdovcu. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Razumna gospodinja«. 14940-11 DEKLICO, staro 10 let, dam v ^oskrbo k dobri družini... Naslov v oglasnem oddelku. 14929-11 Še nekaj... s? I OBRTNO PODJETJE »UNIFORMA« KRANJ sprejme v službo FINANČNEGA KNJIGOVODJO z nekaj prakse. ■— V poštev pride tudi začetnik, absolvent ekonomskega tehtni kuma. — Plača po dogovoru. Interesenti naj se javijo osebno ali pošljejo pismene ponudbe. VEČJE TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI Išče za takojšen nastop administrativno moč z znanjem strojepisja in splošne administracije. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, šolske izobrazbe in kratkega življenjepisa pošljite na oglasni oddelek Slov. poročevalca pod šifro »STALNA ZAPOSLITEV«. 6278-A „Jugoviskoza“ PODJETJE V IZGRADNJI LOŽNICA priredi 9. septembra 1955 javno licitacijo za Izdelavo 26 vagonov cistern vzdržljivosti 45.000 kg, ki so namenjeni za prevoz lužne in žveplene _ kisline. Predračunska vsota 190,000.000 dinarjev. Tehnična dokumentacija in pogoji pod katerimi naj se izdelujejo vagoni-cisterne se lahko ogledajo vsak dan v »Jugoviskozi« Ložnica. Interessane osebe morajo prijaviti svoj prihod tri dni prej, pismeno ali po telefonu, Ložnica št. 50, da bi dobili potrebne informacije o prihodu v podjetje. Pravico do javne licitacije ima vsako pooblaščeno podjetje, ki prinese naslednje dokaze: da je registrirano za opravljanje teh del; da je položilo kavcijo 2°/o predračunske vsote; da je seznanjeno s pogoji licitacije in nanje pristaja. Pismene ponudbe v zapečateni kuverti se lahko predajo neposredno na dan licitacije ali pošljejo po pošti podjetju »JUGOVISKOZA« — LOŽNICA najkasneje do 10. ore na dan licitacije. Hotel si je pomnožiti obratna sredstva v delavnici B. Završan, elektroinstalater Je delal v podjetju »Javna razsvetljava« v Ljubljani. Podjetje ima v skladišču večje količine raznega električnega in telefonskega materiala. Završan pa svojo delavnico. Da bi si sredstva v svoji delavnici pomnožil, je večkrat odnesel iz skladišča »Javne razsvetljave« razni električni in telefonski material v skupni vrednosti nad 9600 dinarjev. Prilastil si je tudi 32 in pol kg žice, v vrednosti 16.875 din. L. A. monter pri . PTT v Ljubljani si je hotel pomagati tako, da si je zadržal zaupani mu material in sicer 5 vložkov za telefon, i mikrofon, 1 dvodelno stikalo in 8 topovskih varovalk v skupni vrednosti 6500 din. Omenjeni material je potreboval za popravilo telefonov in telefonskih linij. Završan je bil obsojen na 5 mesecev zapora in plačilo premoženj sko-p ravnega zahtevka podjetju »Javna razsvetljava« v znesku 16.875 dinarjev. L. A. pa je bil obsojen na mesec dni zapora. Prosimo, uredite z njima Sem in tja se dogodi, da jo kdo pobriše preko meje. Pri takih podvigih je ponavadi udeležen vsaj še en ilegalni vodič, ki za svojo uslugo seveda zahteva bogato plačilo. O moralnem liku pobeglih kot njihovih vodičev ni potrebno izgubljati besed, saj je znano, da se le-ti, v kolikor- ne gre za lahkomiselne, avanturistične mladince, povečini rekrutirajo iz vrst kriminalcev. Pred meseci je naslednje zanimivo pigino nekoliko osvetlilo medsebojno trenje treh mračnih elementov, ki se trudijo, kdo bo koga bolje »okoli prinesel«. Pismo je bilo oddano v Celovcu, podpisali pa so ga 4 Zagrebčani, ki so s pomočjo ilegalnih vodičev prekoračili avstrijsko mejo. Takole je glasilo pismo: »Komandirju Ljudske milice! Dajemo Vam sporočilo o osebi, ki izkorišča slovensko ljudstvo na vsakem koraku, kjer je le mogoče. Opozarjamo Vas, da vodite računa in da vlovite ptico, ki leta visoko po zraku. Njegovo ime je BORIC MILAN, a njegova izvoljenka je KUHAR NEŽKA. Oba se bavdta s tihotapstvom. Onadva sta tudi nam štirim pomagala, da smo pri Jesenieah pobegnili preko meje v Avstrijo. Računala pa sta nam 400 dolarjev. Pustili smo jim vse naše dokumente in eno harmoniko. Borič nam je rekel, da bo dokumente in harmoniko poslal za nami. Iz tega ni nič. Vse nam je pobral, pa še pravo pot nam ni pokazal. Prosimo da ga pokličite na zaslišanje in ga vprašate, kje ima harmoniko in tistih 400 dolarjev. Prosimo uredite z njima.« Komentar k temu res m potreben! v. Neprimerna objestnost Dravski most v Ptuju že nad dva meseca popravljajo in je zato vsako noč med 21 do 5. ure zjutraj zaprt za ves promet. Težko in nevarno je zamenjavati gnile dele nosilne konstrukcije podnevi, kaj šele ponoči, razen tega pa še prenašati nerganje raznih ljudi. Delavci, ki popravljajo most, pač ne nosijo nobene odgovornosti, da je ptujski most v takšnem stanju. V noči med 5. in 6. avgustom so delavci, kakor navadno ob 21. uri zaprli zapornice in začeli razdirati enajsto polje mostu. Takoj po zapiranju zapornic se pripelje s kamionom iz smeri Maribora skupina ljudi, ki so obiskali »Mariborski teden«. Nekaterim je bilo videti, da jim je »Mariborski teden« stopil v glavo. Tovariš Jože, matičar iz Ljutomera, — zvedelo se je namreč pozneje, da so bili uslužbenci ODO Ljutomer — se je tako daleč spozabil. da je grozil delovodji, da ga bo vrgel v Dravo in ga je tudi dejansko napadel, udaril po glavi ter mu pri tem zbil klobuk v Dravo. Delavci na mostu, videč, da postaja tovariš Jože le preveč nasilen, so naredili svoje. Ni izključeno, da so delavci zaprli most kakšno minuto pred 21. uro, ker vse ure ne bodo nikoli enake, vendar bi se tovariši iz Ljutomera morali približati delavcem na dostojnejši način. Veko Neurje nad mariborsko okolico 12. avgusta zvečer je divjalo nad okolico Maribora hudo neurje. Nad Pohorjem v bližini Slovenske Bistrice se je celo utrgal oblak in povzročil močan naliv. Velike količine vode so vdrle v kamnolom Zg. Bistrica in tam odnesle preko 100 m3 raznega gradbenega materiala ter porušile zid. V Slov. Bistrici je voda tudi zalila objekte lesno-indu sirijskega obrata »Pohorje« in občutno poškodovala razne naprave. Kamnolom ima 250.000, obrat »Pohorje« pa 500.000 din škode. Razen tega, da je neurje napravilo veliko škodo tudi na poljskih pridelkih, pa je v tem času udarila strela v gospodarsko poslopje poeestrnka Kaca Otmarja v. Razvanju. Gospodarsko poslopje je požar upepelil do tal. zra-ven pa je pogorelo tudi 25 ton krme. Škodo, ki jo je utrpel posestnik Kac, cenijo na približno 2 in pol milijona dinarjev. —k Tovorni avtomobil se je prevrnil Pred dnevi se je v vasi Potok pri Kokarjlh v šoštanjskem okraju pripetila težka prometna nesreča, ki pa k sreči ni terjala človeških žrtev. Materialna škoda jo znašala približno 800.000 dinarjev. Voznik tovornega avtomobila podjetja »Alko« iz Ljubljane je naložil v zbiralnici kmetijske zadruge 3 tone malin. Ko je ob povratku vozil po dolgem klancu navzdol, so se zavore zaradi stalnega zaviranja tako segrele, da so delno popustile. Zaradii tega jo avtomobil drvel po cesti navzdol, dokler ga na ostrem ovinku ni zaneslo najprej na obcestno drevo, pozneje pa še v prepad. K sreči so padajoči avtomobil zadržale smreke. Tovor malin je bil popolnoma uničen. Voznik je dobil lažje poškodbe na levi roki, spremljevalcu pa se ni ničesar zgodilo. Tudi neki potnik, ki je sedel na avtomobilu, je ostal brez poškodb. V neizmerni žalosti sporočamo, da je po kratki bolezni v 67. letu umrl naš dobri mož, oče in stari oče FRANC BILBAN Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek ob 17. na župnem pokopališču v Vodicah nad Ljubljano. Žalujoča žena m otroci z druži- Tovarna trikotažnega perila »PLETENINA« Ljubljana, Zaloška 14 sprejme takoj 2 izučeni strojni vezilji Plača po tarifnem pravilniku. Interesentke naj se zglase na npravi podjetja. »KOVINOTEHNA« CELJE trgovsko podjetje na debelo sprejme v službo DVE K0RESP0NDENTKI z znanjem strojepisja in stenografije ter ENO K0RESP0NDENTK0, ki poleg tega perfektno obvlada tudi nemški jezik. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudb« poslati z navedbo šolske kvalifikacije in dosedanje zaposEtve na tajništvo podjetja. Upravni odbor Kmetijskega gospodarstva Lepi dol razpisuje mesto REFERENTA za sadjarstvo in vinogradništvo. Pogoji: kmetijski tehnik z najmanj dvoletno prakso ali pa absolvent nižje kmetijske šole z najmanj petletno prakso iz sadjarstva in vinogradništva. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno, družinsko pozneje. Upravni odbor lanene industrije - Osijek RAZPISUJE NATEČAJ ZA MESTO tehničnega direktorja podjetja f i obrati: predilnica lana In kodelje, tkalnica lanenih, kodeljastih in bombažnih tiranin In izdelava tkanin. POGOJI: tehniška fakulteta tekstilne stroke z najmanj 3-letno prakso v tekstilni industriji, tehniška fakulteta S O&i-manj 6-letoo prakso v tekstilni industriji pr&Sfinfgfce in tkalske stroke ali popolna srednja tehniška tekstilna šola z najmanj 10-letao prakso v tekstilni industriji PLACA po dogovoru — STANOVANJE zagotovljeno. Ponudbe sprejemamo do 20. avgusta 1955. Nastop službe po dogovoru. ¥ Washington!! dvomilo “Cr"ci če bodo v Sovjetski zvezi zaies demobilizirali — Pentagon: »Sklep ne bo prav nič vplival na organizacijo obrambnega sistema ZDA«. Washington, 13. avg. (AFP). — Zastopnik State Departmenta je izjavil davi, da v Washingtomi nimajo še nobenega uradnega sporočila o sklepu, da bo Sovjetska zveza zmanjšala efektive svojih oboroženih sil za S40.000 ljudi. Zastopnik je dodal, da bi bila vest »lahko zelo ohrabrujoča«, da pa trenutno ni mogoče dati nobenega uradnega komentarja. Zastopnik State Departmenta je poudaril, da bo o tem vprašanju verjetno govora na sestanku komisije OZN za razorožitev v New Yorku. Čeprav potrjujejo, da je bil sovjetski sklep sporočen v petek, poudarjajo v ameriških ob- veščenih krogih, da ni mogoče ugotoviti, če bo sklep tudi v resnici izveden. V Pentagonu pa pravijo, da sovjetski sklep v ničemer ne bo spremenil ameriško politiko, katere namen je okrepitev ameriških vojaških sil v celoti. V obrambnem ministrstvu opozarjajo na nedavno izjavo ministra Charlesa Wilsona, ki je dejal, da niti ženevska konferenca niti očitno prijateljstvo, ki so ga Sovjeti pokazali v teku zadnjih tednov, ne bosta niti najmanj vplivala na organizacijo obrambnega sistema ZDA. V Pentagonu pripominjajo, da trenutno ni nobenega znaka, da ZSSR misli Sudan noče pomoči Egiptovska vlada je hotela finansirati načrt za socialni dvig južnih sudanskih plemen Kairo, 13. avg. (AFP). V oddaji za Sudan, v kateri je bilo govora o egiptsko-sudan-skih pogajanjih iz leta 1954 o južnem Sudanu, je egiptovski radio danes sporočil, da je Britansko-grška polemika Atene, 13. avg. (Reuter). V Atenah so danes objavili sporočilo v odgovor na včerajšnje sp-oročiio Foreign Officea, v katerem se Britanci pritožujejo nad poročilom atenske radijske postaje, ki je oddajala članek, ki zelo tolerantno obravnava umor bivšega orožnika Mikisa Zavrosa. Ubil ga je neki »ciprski terorist«. Sporočilo pravi, da so britanske kritike na račun atenskega radia popolnoma neopravičene in brez podlage. Izmenjava dokumentov Tuiis, 13. avg. (AFP). Roger Seydoux, zastopnik francoskega generalnega rezidenta v Tunisu in predsednik tuniške vlade Ta-har Ben Amar sta imela 12. avgusta sestanek, na katerem sta se sporazumela o datumu za izmenjavo ratifikacijskih instrumentov francosko-tuniških sporazumov. Datum bo objavljen, ko ga odobrita tuniški bej in francoska vlada. VNEKAJ VRSTAH Alžir, 13. avg. (Reuter) Uporniki v Auresu so napadli dve vasi. Francoske čete so ujele 16 Alžir-cev. V spopadu pri vasi Kenčela sta bila ubita dva upornika in en francoski vojak. Uporniki pa so ubili 4 Alžirce. Wilmington, 13. avg. (AFP) Orkan, ki je dobil ime »Connie«, je povzročil dva milijona škode v Severni Karolini in se bliža virginijski obali. Veter piha s hitrostjo 130 km na uro in zajema področje 400 kv. km. Vsa atlantska obala ZDA od rta Hatteras do rta Cod je v pripravljenosti. V zalivu Chesapeake, v državi Maryland, se je potopila ladja >Levin Marvel«. Devet ljudi je izgubilo življenje, 12 so jih rešili, 6 pa jih je izginilo. Reševanje je zelo težavno zaradi močnega vetra, ki ovira hilikopterje. Rim, 13. avg. (AFP) Davi je v Rimu divjala močna nevihta s točo. Toča in dež sta močno poškodoval več zgradb in javnih parkov, veter pa je lomil drevesa, človeških žrtev ni bilo. Reading, 13. avg. (Reuter) Dvajset ljudi, za katere mislijo, da so člani ilegalne irske republikanske stranke, je napadlo britansko vojaško skladišče v bližini Readin-ga in odneslo orožje in municijo. Policijski avtomobil, ki je patruljiral v tej soseski, je zaustavil avtomobil blizu Ascota in našel v njem več pušk in municijo. Aretirali so oba vozača, ki bosta še danes sojena. minister za nacionalno orientacijo, ki je pristojen tudi za vprašanja Sudana, Šalah Salem, predložil sudanskemu predsedniku vlade načrt za socialni dvig južnih plemen. Izvajanje tega programa bi stalo 3 milijone funtov, ki bi jih dal Égipt Toda sudanski premier El Ashari je predlog odklonil. Na podlagi tega načrta, je dejal kairski radio, bi ustanovili zdravstvena središča, dispanzerje in strokovne šole. Sudanska vlada bi imenovala potrebne strokovnjake za upravljanje teh ustanov, ki bi jih zbrala predvsem med južnimi Sudanci, nato med severnimi Sudanci in šele, če teh ne bi bilo dosti, med Egipčani. Po egiptskem predlogu bi dejavnost teh središč ne bila politična ali verska. Egipt je dal predlog, da bi premostili razliko med življenjskim standardom južnega in severnega Sudana in s tem podprl združitev vse doline Nila. zmanjšati svoje efektive v Vzhodni Nemčiji ali vzdolž železne zavese in da številke, ki so jih sporočili Sovjeti, »ne pomenijo nobene spremembe sil v ravnotežju med Vzhodom in Zahodom«. Navodila Grandvalu Pariz, 13. avg. (AFP). Po dolgem sestanku, ki ga je imel nocoj z ministrom za vprašanja Maroka in Tunisa Pierrom Ju-iyjem in generalnim rezidentom v Maroku Grandvalom, je predsednik francoske vlade Faure dejal, da Grandvai ne bo odpotoval iz Pariza prej kot jutri zjutraj. Na sestanku so do podrobnosti izdelali navodila generalnemu rezidentu. Vabila v ZSSR in ZDA Ženeva, 13. avg. (AP). Sovjetski in ameriški atomski znanstveniki so izjavili, da so bila izmenjana neuradna povabila za medsebojne obiske v ZSSR in ZDA. Dokončno se o datumih obiskov še niso domenili. Clan sovjetske akademije znanosti Vinogradov, ki je delegat na konferenci za miroljubno uporabo atomske energije, je izjavil novinarjem: »Osebno sem dobil vrsto vabil za oöiske v drugih državah, med drugim vabilo dr. Lawrenca iz Kalifornije in še nekaterih drugih znanstvenikov. Tudi mi smo povabili nekatere v Sovjetsko zvezo«. , Predsedniške volitve v Siriji Damask, 14. avg. (AFP). Predsednik sirijske narodne skupščine Nazim Kudsi je izjavil sinoči, da bodo predsedniške volitve v Siriji 18. avgusta. Predsednika republike voli narodna skupščina z dvotretjinsko večino pri prvem glasovanju ali z absolutno večino pri drugem ali nazadnje, z relativno večino pri tretjem. Stalingrad, 13. avg. (Tanjug) Na poti po Sovjetski zvezi je jugoslovanska delegacija davi zapustila Harkov. Del delegacije z dr. Bakaričem in jugoslovanskim veleposlanikom v Moskvi Vidičem je odletel z letalom v Stalingrad, kamor je prispel okrog dveh popoldne, ostali delegati pa so zaradi slabega vremena ostali v Rostovu na Donu in so prispeil v Stalingrad šele ob šestih. Na staliagrajskem letališču so delegacijo sprejeli in pozdravili predsednik oblastnega izvršnega komiteja Panjkin in drugi predstavniki javnega in kulturnega življenja Stalingrada Goste je pozdravil predsednik mestnega izvršnega odbora Sa pun. Za pozdrav se mu je zahvalil dr. Bakarič, ki je poudaril pomen Stalingrada v pretekli vojni, ko je bitka za Stalingrad pomenila prelomnico v boju proti osvajalcem. Skupina delegatov si je ogledala mestne znamenitosti, nato so si vsi člani ogledali film o obrambi Stalingrada. Vodja graditve Stalingrada Maslajev je delegatom razložil načrt graditve novega mesta na ruševinah starega. Delegacija si bo jutri ogledal Stalingrad in okolico, v ponedeljek pa bo odpotovala v glavno mesto Gruzije Tiflis. Kafro, 13. avg. (AFP) Egiptovska vlada ko finančno podprla jordanski načrt za eksploatacijo kalija, je dejal bivši jordanski zunanji minister Valid Šalah. ŠAH 7. kolo ženskega šahovskega prvenstva Rogaška Slatina, 13. avg. (Tanjug). V II. kolu ženskega šahovskega prvenstva, ki je bilo danes odigrano v Rogaški Slatini, so bili doseženi naslednji rezultati: Arih : Dvoržak 0:1, Vinceljak : Lazič remi, Stadler : Ivnik 1:0, Lukine : Timotejeva 0:1, Rankovič : Vikovič prekinjeno, Balaban : Osterc prekinjena. Stanje po VII. kolu: Vukovič 6 (1), Timofejeva 5, Stadler,, Dvoržak in Vinceljak po 4. i i i i e i e i i i i i i i i i g i i i i i 5 i i ib i i i i i Na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53) razpisuje komisija za Imeno« vanje direktorjev pri L0M0 Kranj mesto direktorja tovarne »IBI« - industrija bombažnih izdelkov - KRANJ Ponudniki morajo imeti enega izmed naslednjih pogojev: 1. DIPLOMIRANI LK0N0MIST z najmanj petletno prakso na vodilnem položaju v tekstilni industriji. 2. KOMERCIALIST s popolno srednjo šolo in večletno prakso v tekstilni industriji. 3. TEKSTILNI TEHNIK ali TEKSTILNI 0BRAT0V0DJA z večletno prakso pri vodenju samostojne gospodarske organizacije. Pravilno koikovane prošnje z življenjepisi je treba poslati tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve L0M0 Kranj do 27. 8. 1955. I I I I I ! I I I I I I I I I I S I I I I I I I I I I I I I II »UČENCI« SPET BOLJŠI OD »UČITELJEV« Celina:Anglija 4:1 (1:1) PRED 80.000 GLEDALCI V BELFASTU. — VUKAS JE ZABIL TRI GOLE V DRUGI POLOVICI TEKME IN BIL NAJDOLJSIMED VSEMI Belfast, 13. avg. Tukaj je bil danes v prav lepem vremenu in pred 80.000 gledalci odigrana z napetostjo pričakovana tekma med Anglijo in evropsko celino. Moštvo celine je prišlo na igrišče v naslednji postavi: Buffon (Italija), Gustavson (Švedska) Van Brandt (Belgija) Ozwirk (Avstrija), Jonquet (Fr.), Boškov (Jugoslavija), Sorensen (Danska), Vukas (Jugoslavija), Kopa (Francija), Travasos (Portugalska), Vincent (Francija). V prvih minutah igre je žoga naglo menjavala prostore na tej in oni polovici Igrišča. Na gole so streljali Johnston, Vincent in Vukas. Zelo nevarna je bila situacija v 17. minuti, ko je Kopa malone zadel v črno. Deset minut zatem je Johnston iz kratke daljave nemoteno streljal na gol celine, ker je vratar Buffon zapustil svoje mesto, toda zgodilo se ni nič hudega. Dve minuti pozneje je Kopa nevarno streljal na gol in angleški vratar je sicer odbil žogo, toda preslabo in prav na noge Vincentu, ki je z močnim strelom potresel mrežo. To je bilo 1:0 za celino. Prvi polčas je tekel sploh z minljivo srečo za oba nasprot- Ribnica vabi na svoj občinski praznik Danes bodo v Ribnici na Pohorju slavili svoj občinski praznik. Sinoči so odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je stanoval kamnosek Edi Grubelnik, ki je bil 1. 1941 ustreljen kot tdlec. Danes bo pri spomeniku slavnostno zborovanje. Ribnica Je vas, kjer so že avgusta 1941 prijeli za orožje in pričeli boj proti okupatorju. Napad na žandarmerijsko postajo nacistov je bil smel podvig, ki je okupatorja silno razburil. Od takrat dalje so okrog Ribnice in po Pahorju pokale partizanske puške. Ribnica sama je dala 55 borcev, izmed katerih Jih je padlo 31, enega so Nemci obglavili, 3 pogrešajo. 74 Ribničanov pa Je bilo interniranih v zloglasnih nacističnih taboriščih. Ribničani upravičeno pričakujejo, da jih bodo za njihov praznik obiskali zlasti stari borci, ki so se med narodnoosvobodilno vojno v veselju in težavah radi oglašali pri njih. nika. Najboljša dela moštev sta bila na obeh straneh obrambi. Anglija je nastopila v tejle sestavi: Kelsey, Silett, MacDonald, Blanchflower, Charles, Peacoak, Matthews, Johnstone, Bentley, Mac Ilrey, Liddell. Takoj v začetku drugega polčasa so igralci celine krepko udarili proti golu Anglije, toda Vincent in Kopa sta zapravila Ive sijajni šansi za povečanje •ezultata. Pozneje se je igra zatikala spet na sredo igrišča. Igralci celine so postajali vse levamejši in v 75. minuti je Vukas po lepem driblingu dose-tel drugi gol. Sodnik je po tem golu izdal nekaj napačnih odlo- čitev, vendar zaradi tega ni bilo resnih posledic. V 80. minuti je dal Vukas iz gneče pred vrati svoj drugi go!, žoga je šla mimo vratarja, ne da bi trenil. V zadnji minuti tekme je zaradi napake angleškega vratarja sodnik prisodil enajstmetrovko, ki jo je prav tako Vukas spremenil v četrti gol za celino. Nekoliko sekund pozneje je sodnik zaključil igro. Trener celinske reprezentance Pibaro je izjavil, da je nedvomno zmagala boljša ekipa. Hkrati je dal duška zadovoljstvu nad igro vseh celinskih igralcev, najbolj pa je pohvalil Vukas a, Ozwirka in Kopo. MLADINSKO DRŽAVNO PRV ENSTVO V SKOKIH V VODO LEPA PRIREDITEV Z MAJHNO UDELEŽBO Nova Gorica, 13. avg. Danes ob 15. uri se je začelo v olimpijskem jazenu tukajšnje tovarne pohištva tekmovanje za mladinsko državno prvenstvo v skokih v vodo, ki pa se ge udeležuje le 16 tekmovalcev, članov ljubljanskih društev Ljubljane ln Ilirije. Zagrebški Naprijed je namreč v zadnjem hipu zaradi bolezni nekaterih tekmovalcev in finančnih težav odpovedal udeležbo. Prireditev je v imenu pred kratkim ustanovljenega .plavalnega društva Soče odprl njen podpredsednik dr. Ciril Žižek, pred so obiskali tudi nekateri ugledni politični predstavniki iz okraja. Na sporedu sta bili danes prvi dve točki sporeda, in sicer skok. s 3-cnetrske deske za mladinke in s 5-metrskega stolpa za mladince. Prvi neuradni izidi so bili: Mladinke — 3m: l. Rubinič (L; 69.69, 2. Kotnik a) 45.10, 3. Pehar.i 44.46, 4. Čufar 43.01, 5. Peršin (vse Ljub.) 39.43. Mladinci — 5 m: 1. Vrtačnik 37.31, 2. R. Košorok (oba Lj.) 32.т 3. Koprivšek (I) 23.82, 4. P. Koro-šok 23.30 5. Kruh (oba Lj.) 24.3 Tekmovanje sodi zvezni sodnik BALKANSKE IGRE V ISTAMBULU Včeraj so se začele v Istambulu Balkanske igre. Jugoslavija je prvi dan nabrala 84 točk, Turčija 58, Grčija 57 točk. Ladislav Jagec - utonil BAD SCHWARTAU, 13. avg. Enaindvajsetleni član jugoslovanskega moštva za Davisov pokal Ladislav Jagec je včeraj popoldne utonil v Liibeškeim zalivu v Baltiškem morju, in sicer v mestu Travemünde. Jagec se je pripeljal v to mecto z avtomobilom iz Bad Schwartaua neposredno po končani igri z Nemcem Wolfom, nad katerim je zmagal 6:0, 6:0 v osmin-ki finala na tem mednarodnem teniškem turnirju. Ko so prireditelji izvedeli za tragično smrt jugoslovanskega teniškega igralca v kopališču Schwartau, so turnir prekinili. Trupla tragično umrlega jugoslovanskega športnika Jagca še vedno niso mogli najti, ker divja na morju hud vihar, ki Je bil včeraj tudi kriv. da Jagcu niso mogli priskočiti na pomoč. Ni izključeno. da Je morje odneslo njegovo truplo čez mejo v vode Vzhodne Nemčije. Jagec Je utonil 35 metrov daleč od obale, kjer so ga zagrnili silni valovi, ki jim ni bil kos. tekmovanjem pa je tekmovalce pozdravil funkcionar Plavalne zveze Jugoslavije Macarol, ki je med drugim poudaril, da bo ta prva plavalna prireditev v Novi Gorici prav gotovo pomenila mnogo za nadaljnji razvoj tega športa v primorskih krajih. Tekmovanje Fedor Gradišnik zapušča športno življenje CELJE, 13. avgusta. Kakor se je zvedelo iz sekretariata Atletskega društva Kladivar v Celju, je prvi in dolgoletni predsednik AD Kladivarja ter znani športni funkcionar v Celju tov. Fedor Gradišnik podal ostavko na predsedniško mesto v društvu. Tovariš Gradišnik je to odločitev utemeljil s službeno premestitvijo. Toda glede na to, da je tov. Gradišnik podal tudi ostavko na položaj podpredsednika AZS in na člana Atletske zveze Jugoslavije, daje slutiti, da se za tem skrivajo še druge okolnosti. Vest o ostavki najbolj delavnega atletskega funkcionarja v Celju je člane društva precej prizadela. To zlasti zato, ker je bil tovariš Gradišnik tudi edini trener in učitelj vseh tekmovalcev Kladivarja, zlasti Lorgerja. Vipotnika, Slamnikove in Sikovčeve. Kakor smo zvedeli, bo društveni upravni odbor o nastalem položaju razpravljal že te dni. Cerpnjak zmagal Smederevo, 13. avg. V šestem kolu mladinskega šahovskega prvenstva Jugoslavije so bili doseženi naslednji rezultati: Zivkovič—Babič remi, Bjelica— Bavdek remi, Buljiovčič—Ostojič 1:0, panov—Ivičevič 0:1, Cerpnjak —Bojadžijev’ 1:0, Karanjac—Vra-nešeč 1:0, Vukčevič—Savkovič 1:0, Studnička—Draksler remi. Partija Šestič—Komšič je bila "prekinjena. Po VI. kolu je stanje naslednje: Vukčevič, Ostojič, Buljovčič in Karanjac 4.5. Savkovič, Cerpnjap 3.5, Vranešič, Bavdek, Panov, Draksler, Bojadžijev 3, Studnička, Ivičevič 2.5, Šestič 2(1), Komšič 1.5 (1), Babič, Bjelica in Zivkovič 1.5 točke. Na brzotumirju šahovskega društva v Novem mestu je v zeio močni konkurenci zmagal Tone Škerlj pred Hofom in pred petorico, ki je imela le eno točko mar.j kakor zmagovalec. Finale letošnjega moštvenega prvenstva Dolenjske v šahu se konča danes v Novem mestu. Za najvišji naslov se bodo pomerili zmagovalci štirih dolenjskih con, in sicer Kočevje, Novo mesto, Črnomelj in Partizan Ivančna gorica—Stična. Favorit je ekipa iz Novega mesta. Dana Keržan s petimi sodnik: za točke. Za zaključek današnje . nastopa je izvedel nekaj nape:, propagandnih skokov naš država: reprezentant Marko Porenta. Tekmovanje se nadaljuje jv'v ob 15. uri. B. ш v mm\ Po prvecn dnevu meddržavnem i atletskega mitinga Anglija-Mač-žarska v Londonu vodijo madž: ski atleti s 50:43, atletinje pa o 34:32. .Med važnejšimi rezultati J? vredno omeniti: tek na 1 mil : Tabori (M) 4:05, tek na 6 tiri Pirie (A) 28:36.6. skok v višin Bodo (M) 1.97, disk za žensi: : Szeredy (M) 41.82, kopje: Lasz.; (M) 44.87. Na plavalnem prvemstvu ZDA ženske je Maria Giilet postav nov svetovni rekord v 50-«ne::-skem. bazenu nad 400 m mešane časom 6:01.5. Wanda Werner dosegla zelo dober izid na 100 e. prosto v časom 1:06.1. Holandka Mary Kok je preds: nočnjim v Utrechtu dosegla no svetovni rekord v plavanju na milijo. Progo je preplavala v ča. 22:27.1 m popravila prejšnji rekord Avstralke Davisove iz le: 1953 za skoraj 24 sekund. Medconski finale med Avstralijo in Italijo v tekmovanju za Davisov pokal, ki bi se bil mor:. začeti že v petek v Filadelfiji, bil zaračfci dežja odložen. Prv-dva singla igrajo Hoad in Gardi-ni ter Rosewall in Pietrangeli. Na padalnecn prvenstvu države v Leskovcu vodi po treh disc-p--nah Ibranimovski iz Skoplja s 456.82 točke pred Dobriničean -Zagreba (409.27) in Maleševičem :z Vršca (402.71). Danes ob 17. uri na stadionu v Šiški mednarodna nogometna i« -ma med Demirsportom (Ank ar» in Ljubljano; predtekma mlad :> cev Jesenice : Ljubljana ob 15. n”, za prvenstvo LRS. Tekma bo oi> vsakem vremenu. Letalska nezgoda pri Kopru Koper, 13. avg. Sinoči okoli 20 -je padlo v morje v Koprskem zalivu športno letalo »Fizir«, ki ^ je vodil upravnik letalske šole r.a Reki Aleksander Jankovič. Jank ovič je včeraj popoldne v spremstvu predsednika reškega aerok.n-ba Iva Rebule odletel iz Ljubljane na Reko, ter je zaradi oblačno?'-zgrešil pot Nad Koprom mu ;e zmanjkalo bencina. Letalo je najprej zadelo ob žice daljnovoda, so mu odlomile krilo, nato pa se je zrušilo v morje. Koprski rib:c: so rešili oba člana posadke in s čolnom prepeljali na obalo. Oba sta ostala nepoškodovana. DUŠAN m IHM h »Ej, pobratim, dokler imaš Semsijo,« — tako so imenovali Čerimovo rjavo kobilo, — »ne boš imel skrbi!« je dejal Djordje in ga hudomušno pogledal. »Oh, tako je, ni za kaj!« se je branil v svoji skromnosti Cerim, toda zabolelo ga je pri misli na svojo prej zdravo nogo. »Ej, da bi imel svojo nogo!« je pomislil. Okrenil je glavo in dejal: »Ožulilo me je, dragec, tole sedlo, vso kožo mi je odrgnilo na mošnji!« Vsi so bruhnili v smeh. Djordje je ves zaripel jecljaje med smehom dejal: »Naj se odrgne. Ni bilo rečeno, da jo moraš ohraniti za tobak.« »Da, prav praviš!« mu je pritrdil Cerim, ki se je prisrčno zasmejal s Batosom vred. Ko so šli v hrib proti Busiji, so nekje pod samo vasjo dohiteli tren nekega Agitpropa, kjer sta pretovarjala konja dva starejša partizana, očitno nevajena takega dela. Eden izmed njih, plešast, s ščipalnikom, z obrazom, ožganim od sonca in rdečim kakor rak, z razpokano kožo, ki se mu je luščila v krpicah s čela kakor lupina z mladega krompirja, se je mučil in trudil, da bi zategnil podprogo na slabotnem, mršavem in trmastem kljusetu, ki je suvalo sedaj z eno sedaj z drugo nogo in mahalo z repom na vse strani, da bi pregnalo muhe, ki so ga vznemirjale. Drugi partizan je na nasprotni strani držal z obema rokama sedlo, na katerega se je skoro z vso težo svojega telesa obesil, da ne bi tovariš, ki je nategoval podprogo, prevalil sedla na svojo stran. »Zdravo, tovariša, kaj delata?« ju je nagovoril prvi Djordje, nato pa ostali, ko so se približali. »Zdravo!« je odgovoril plešasti, ki je imel ščipalnik na nosu, ne da bi prekinil svoje dejo. »Glej, nnjčimo se s tem kljusetom!« Konj, vajen pogostega prenašanja tovora, se je napenjal, da bi mu ostalo nekoliko »zraka« pod podprogo, in tako nagajal svojemu gonjaču. »Kako je sedaj to, za vraga!« je dejal jezno očalar, ko je zavezal vozel in videl, da je podproga zopet popustila. Cerim in Batos sta se zasmejala. Djordje je pristopil: »Počakaj, tovariš!« Stopil je h konju in razvezal podprogo. »Poglej, takole se to dela!« je rekel očalarju in mu pokazal. »Vedi, tovariš, ne smeš pustiti konju, da se napenja, ko mu vezeš podprogo! S kolenom ga pritisni!« mu je pojasnil Batos. »Ej, tega nisem vedel!« mu je odgovoril gonjač, očitno zadovoljen. »In kam ste namenjeni, tovariši?« jih je končno vprašal. »Iščemo štab korpusa!« sta mu odgovorila oba, Cerim in Batos. »Ej, štab je bil davi na Busiji, vendar ne verjamem, da ga boste našli tamkaj. Slišali smo, da je že krenil dalje!« je pripomnil drugi partizan. »Kam pa greste vi, tovariši?« je vprašal Cerim. »Gor na Busijo! Selimo Agitprop pokrajinskega komiteja!« je odvrnil partizan s ščipalnikom »Za sedaj gremo tjakaj, potem pa bomo videli, kdo ve kaj!« je dejal nekoliko resignirano in zmigal z rameni. »Torej pojdimo!« je dejal Cerim obema. »Moramo pohiteti, kdo ve, kje je sedaj štab?« »Gremo tudi mi!« je rekel očalar, prijel za povodec natovorjenega konja in stopil naprej. Cerim je pognal svojo kobilo, za njim pa sta šla Djordje & Batos. 4. POGLAVJE Ko so'prispeli na Busijo, so jim kmeti povedali, da je štab korpusa že odšel. Tren je po krajšem oddihu krenil takoj dalje, v gozd, nekam proti Volčji poljani. Odtod so se slišala zavezniška transportna letala, ki so tu nekje dolgo letala nad gozdom in stresala iz sebe padala. »Kaj so neki ta prinesla?« se je oglasil Djordje, ki je šel za Čerimovo kobilo in prevrgel puško čez hrbet. »Ali so morda prinesla razstrelivo, rad bi vedel?« »Kdo ve,« je dejal Cerim. »Ako bi vedel, da se bomo vrnili brez razstreliva, ne bi izgubljali časa in zaman iskali štab!« »Kaj bi torej? Ne preostaja nam drugo, kakor iskati, dokler ga ne najdemo!« je rekel Batos, plavosali Drvarčan, ki se je po navadi majal v hoji »Ti bi šel kar tako za zabavo vse do Drvarja za štabom in ga iskal, vem to!« ga je začel dražiti Djordje. »Bi tudi do Boboljuskov!« je pristavil dobrohotno se smehljaje Cerim. »In ne bi nam bilo slabo, ako bi se nekako pririnili do njegove vasi!« »Ne bi bilo, ne bi, da veš, Cerim!« je pripomnil sedaj Batos, ki je začenjal verjeti v možnost, da bi nekako v iskanju štaba prišli do njegove vasi. »Oj, da bi kako prišel do tvojih Boboljuskov in vprašal tamošnje poštene ljudi, ali si kdaj kako zaduhai smodnik v vstaji sami in ali ti je smrdel!« je dejal Djordje in se zasmejal. »Prav, samo da prideš. Rad bi to bolj, kakor ne vem kaj, da veš. Cerim! Sicer mi požre dušo, ta prekleti vdovski lepotec!« je rekel Batos zadihan od strmine in nekoliko vznemirjen od tega razgovora.