york 88—88.75, Dunaj 0J2475—0.12575,
j SpaLajkovida odpeljal v Pariz. Kaj je i burškim' j vzrok nenadnemu odpotovanju, o tem se 1 četje k k delajo razne kombinacijo. Splošno so so-; ge obrne
Poa&m»*ne Številke« Navada« Din 1'—* ob nedeljah Din 1*50.
.TABOR*
nk^Mk n«*«a
nedelj« (m prminilco*, 14- tari a dnturuom Dtulcdoieffa dne ter »trn* mt5cčno po poiti D 12'50, unr
vemstvo D 20 50, do«t»lt« na do* O W—» u hkuni« D12'5a hmratl po dogovora.
N.roJ« m pri Pint .TABORA* MARIBOR. Jin&tM alie.
Blažev žegen.
Maribor, 4. decembra.
Včerajšnja poročila iz Beograda so vedela povedati o sklopih vlade, da je •poznala svoje pogreške, ki jih je v brez-glavosti napravila v naredbi o razvrstitvi uradništva in da bo sama izvršila razne spremembe, predno predloži naredbo o sklepanju narodni skupščini. To je prav in razveseljivo in’ jo upati, da fco vlada na podlagi konkretnega mate-. rijala, ki ga ji je predložila uradniška organizacija, popravila vsaj največje kozle, ki jih je ustrelila v prvotni naredbi.
Nadaljna vest iz Beograda pa ve tudi povedati, da vlada stoji na stališču, da za draginjske doklade uradništvu v do-ždajnem iznosu ni sredstev in ni kreditov. Ivdor ve, za kaj vse je sedajni radi-'kalski režim imel kredite na razpolago, kdor ve, da so se volitve za radikale vršile na račun davkoplačevalcev, bo vedel primerno ceniti takšno izjavo vlade in bo prišel do prepričanja, da vladi fai resno za izboljšanje gmotnega položaja uradništva, ampak da ga bo pustila tudi še zanaprej giniti v bedi in’ po-tmanjkanju.
Pač, vlada hoče še nekaj! Pomislite, *vi državni nameščenci: da Vam- pomaga, ho izdala vlada novo protidraginjsko (naredbo. Bogme, kdor ne verjame, da bo s to novo naredbo za pobijanje draginje mahoma konec uradniške bede, da bodo cene živil in’ drugih potrebščin' mahoma padle za najmanj 50%, ta se Raj gre solit Saj vemo, kako je uplival fr tem pogledu še sedaj veljavni proti-frraginjski zakon’. Sodišča »o pač obsodila stotine malih trgovcev in' gostilničarjev, ki so eden ali drugi morda res pri prodaji svoje robe tuintam šli za ikak procent nad dovoljeni dobiček. Kdaj »te pa še slišali aU v Službenih novinah Žit ali, da je bil obtožen in obsojen le samo eden izmed banatskih in drugih špekulantov z žitom, moko, svinjami in 'drugo živino, ki nam že leta in leta neprestano dražijo oene za vse naše živil jenske potrebščine na naravnost neznosno višino 1 Kdaj ste čuli ali čitali, 'da je bil obsojen le eden izmed borznih Špekulantov na beograjski, novosadski ali zagrebški produktni borzi 1 Kdaj ste culi ali čitali, da je bil obsojerf le eden banatski ali zagrebški žid, ki je pokupil jeseni cela ogromna skladišča Žita in drugih živil od producentov za malenkostne cene, skladišča čez zimo zaprl in na spomlad nastavil tem svojim zalogam naravnost horendne cene! In vendar je več kot jasno, dia vsa draginja
V	naši državi izvira od tam. Saj stoje feene naših pridelkov skoro stalno nad •vetovno pariteto.
In ali site kiedaj čuli, da so se go-fcpodj« Tadikalski ministri posvetovali o tem', da bi kazalo pritisniti na naše Žitne barone v Vojvodini, da za domače Uctrebo nastavijo nižje cene nego za iznosi In. vendar je enak način svoj čas z Velikim uspehom' uvedla češkoslovaška ‘Vlada it. pr. glode prodaj« češkogu Sladkorja za domačo porabo in’ izvoz.
Kdor vso to victi in premisli, mora kriti nujno do zaključka, da hoče ra-tfikateka vlada z novim zakonom za pobijanje draginje uradništvu in drugim Revnim slojem' nasuti samo peska v oči. draginjo treba pobijati pri korenini in
so he bo nikdar zgodilo is protidragin j-;®Kimi zakoni, ki se drakonično uporabljajo y Sloveniji recimo zopor »male i atove«, dooim hodijo veliki židovski j atovi-špekateitrti po Banatu in drugod ®cSenirano pod svobodnim solncem. Ne, t&ospodje radikiah, od .V«g fflapovedana profcidragiifjska Ha/redba je čisto BJažess -žesgea.
Kralj Aleksander na potu v Pariz.
V	Zagrebu si je dal poročati o oovcdeiijski katastrofi.
Zagreb1, 4. decembra. Na potu v micevo poročilo o poplavah ria Hrvat-Pariz se je Nj. Vel. kralj Aleksander skem in je obljubil, da bo po povratku ustavil v Zagrebu. Na državnem kolo- iz Pa-iza nakazal' večji znesek v pomoč dvoru sta pozdravila kralja namestnik poškodovancem. Kralj je vpraševal tudi dr. Cimid in divizijotfar general Mirko- o splcSnih in' o političnih razmerah ria vič. Kralj ju je sprejel v polurno avdi- Hrvatskem. Ob 6.15 /uri je vlak krenil v, jenco. Vladarja je zelo zanimalo dr. Ci- smer proti Ljubljani,
Zakaj je prišel poslanik dr. Spalajkovič
v Beograd?
Vprašanje 300mUi.ionskcga francoskega pogojila.
Beograd, 4. decembra. Prihod na- vojnih dolgov in dolgov naših' emigran-šega pariškega poslanika Spalajkoviča tov v Franciji. Tretje je bilo na vrsti v Beograd je izzval v javnosti mnogo reparacijako vprašanje in naposled ofi-komentarjev. Po zanesljivih vesteh je cijelen kraljev obisk v Parizu. Ker bo dr. Spalajkovič dopotoval v Beograd francoski senat sprejel že dne 10. tm, predvsem radi posojila v znesku 300 definitiven sklep o 309-milijonskem po-milijonov frankov, ki nam ga namerava sojilu, se je moral dr. Spalajkovič pod-dati Francija za vojaške svrhe. Drugo vizati, tembolj, ]*er se zadeve ni dalo vprašanj, ki je o njem naš pariški po- spraviti drugače kot z ustmenimi kon-slanik konferiral z vlado, je vprašanje ferencami.
Za povzdigo našega pomorskega prometa.
Važne konference v Beogradu.
Beograd, 4. decembra, (Izv.) V od- ima svoj sedež v Trstu, a Se v kratkem delku za pomorstvo ministrstva za pro- preseli v Beograd; Namen konference met se je včeraj vršila konferenca med je bilo posvetovanje, kako dvigniti naš zastopniki naših parobrodnih društev pomorski promet, da bi lahko brezhibno in ladjedelnic ter zastopniki prometnega opravljal službo ne samo na Jadran-ministrstva. Konferenci je predsedoval skem, ampak po vseh svetovnih morjih, dokcijtfki načelnik prometnega ministr- Izvoljeni sta bili dve sekciji, ki bosta stva g. Veroni. Poleg teli je prisostvo- pripravili vse potrebno gradivo za naval konferenci tudi zastopniki prekooce- daljna posvetovanja, kd se bodo nadalje-anske paroplovne družbe »Oceania«, ki vala v prihodnjih dneh,
—Q-
IZ ADMINISTRATIVNEGA ODBORA NARODNE SKUPŠČINE,
kam in uradnim slugam se prepušča odločitev predsedstvu narodne skupščine.
KONEC POPLAV NA HRVATSKEM.
Zagreb, 4. decembra. Poplave po-
Beograd, 4. decembra (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila seja administrativnega odbora narodne skupščine. Stenografom je bil dovoljen' pavšalni pri- lagoma jenjavajo in voda se vrača v spevok v znoskiu 28.000 dinarjev. Razen prejšnje struge. Reševalna dela še še tesra se jo priznalo Jugosiovenskemu no- nadaljujejo. 1000 vojakov je noč in dan vinarskemu udruženju 100.000 din. pod- policiji na razpolaganje. V teku je ob-j pore. Glede zvišanja dnevnic strojopis- sežna pomožna akcija.
IZPRAZNITEV RUMUNIJI ODSTOP-L JENIH KRAJEV.	'
Beograd, 4. decembra Včeraj do-
poldne je zunanji minister Ninci£ sprejel deputaoijo Nemcev in Romijnov, i* nekaterih vasi na jugoslov.-romunskl meji. Dr. N inči 6 je izjavil, da bo kot zunanji minister in kot banatski poslanec skrbel za to, da se bo izpraznitev Romuniji odstopljenega ozemlja izvršila pod kar najugodnejšimi pogoji.
OKROG REŠKEGA VPRAŠANJA.
Rim, 4. dec. Mussolini je imel včeraj daljši razgovor z reškim guvernerjem! generalom Giardino in z jugo slov. poslanikom Antoni jevičom. Razgovor s« je vršil o reškem vprašanju. »Tribana« javlja, da se imajo v tem vprašanju prekoračiti le še male težkooe.
GRKI ZAHTEVAJO POVRATEK VENIZELOSA.
Atene, 4. dec. Včeraj Se jo .vrSil naj-večji miting, kar so jih Atorto kedaj videle. Prisostvovala je 135- 150.000 ljudi. Poleg ostalih so telo trije govornik! antivendzelistov zahtevali, da SO Venizelos brezpogojno vrne na Grška *» Splošno je mnenje, da se Vomzi!if>a takrat ne bi mogel več apirati volji naroda in da se bo vrnil.
Za povzdigo produkcije v PoruKrjn.
Dusseldorf, 4. decembra: (Izv.) Ravnateljstva rudnikov1 so s 30. novembrom umaknila, že izdane odpovedi delavstva. Delavstvo pa je moralo pristati na podaljšanje delovnika od 8 Ha 9 ur« Tudi z drugimi odredbami skušajo dvigniti dnevno produkcijo posameznih1 rud-alkov. Zatrjuje se, da eo mezde delavstva določene v. zlatih markah. •.I
BORZA. '
C u r i h, 4. decembra. (Izv1.) Sklep* Pariz 30.80, Beograd 6.50, London' 2492, Praga 16.75, Milan 24.80, Newyork 574, Dunaj 0.0081, žigosane krone 0.008L
Zagreb, 4. decembra. Pariz 472—* 4.77, Curlh 15.475—15.535, London’ 386—88? Praga 2.58—2.60, Mil ari 3.83—3.845, New-
•	Soja narodne skupščine 3. tm. je bila zelo burna, ker so radikalci zopet igrali grdo komedijo. Vložen je bil nujni predlog za takojšnjo pomoč ponosre-
d i, da gre za važna zn n an jc-poli tična vprašanja.
* Za našo kožo! Iz Beograda poročajo,
čencem po poplavi na Hrvatskem in Slo-! da sta bila zastopnika nemškega po sl a n-veniji v znesku 20 mil. dinarjev. Pred- skega kluba dr. Kraft in Mosor pri Pa-eednik je odredil glasovanje o nujnosti, ši£u in mu izjavila, da bodo nemški po-češ kdor jc za nujnost, naj obsedi, kdor slanci še tudi vnaprej glasovali za vlado,
proti, naj ^stano. Vsi poslanci eo obsedeli. Nakra! pa je predsednik proglasil, da je predlog odklonjen, kar je seveda vzbudilo vihar pri opoziciji. Razburjeno jo predsednik odgovarjal, da gre za pomoto, oeš da jc hotol reči, kdor je za nujnost, naj vstane, kakor to vedno stori- Seveda jo skupščina vili srno protestirala, vkljub temu pa je predsednik odredil novo glasovanje, pri katerem pa je seveda predlog propadel. Radikalci, Nemci in Turki eo glasovali proti. Radi viharja, ki je na to nastal, je moral predsednik odrediti odmor. Po odmoru je izjavil minister Trifunovič, da je vlada že itak odredila prvo pomoč v znesku 1 milijona dinarjev. Vlada pa pristane, da so v prihodnji seji voli odbor za pretres predloga o izredni pomoči za po plavi jene kraje. Nato se jo volil odbor za pretres uredbe o razvrstitvi uradništva. V odboru je tudi posl, Reis-ner. Prihodnja eeja je v Bredo,
• Nenadno Potovanje kralja % Pariz. Kralj Aleksander se je 3. trni. zjutraj
zahtevajo pa kompenzacije z vpošteva- ' njem njihovih zahtev glede srednjih šol v Vojvodini in Sloveniji ter da ta nji-! bova zahteva že v letošn jem proračunu; pride do izraza. Kako dolgo bomo v ria-. ši nacijonalni državi še morali doživljati sramoto, da 8 ljudi izigrava naše j najsvetejše nacijonalne interese samo1 zalo, da se s pomočjo njih vzdrži na po-i vrš ju in na vladi radikalna klika1?! ?
*	Vedno bolj se izdajajo! »Slovenec«! in »Straža« v svojih številkah, ki so iz-1 šle tik pred narodnim praznikom 1. dec., j nista niti z besedico omenila tega praz- ' nika in so spomnila velikega dne, ko joj bilo izvršeno naše osvobojcnje in ujedi-! njen ja. S tem sta v imenu svoje stranke I Pokazala, da ne priznava stanja, Jri izvi-j ra iz dogodkov 1, dec. 1918,* rie priznava; državne edinstvenosti, skratka, da noj priznava države. Če se človek spomni, \ kakšne slavospeve so klerikalni listi pri- • našali ob raznih državnih in dinastičnih piraznikih * pokojni Avstriji, kako »o so j M slavnostno opremljenih številkah v j lEEahft Kaljafe jHjed aratr^iaig fa tebs-j
idolom, in če gleda Bedajrio po* klerikalne stranke iri njenih tastov, se obrne stran, krepko izpljune in gT« mirno svojo pot flaprej. Da, da, bili so časi, ko je Korošec navdušeno glasoval za avstrijske kanone, diari.es mu Smrdi vse, kar spominja na postanek iri obstanek nove jugoslovenske skupne dav žave.
* Preokret v ljubljanski oftčifFskJ politiki. V pondeljek zvečer’ Se je vršil *! Ljubljani shod zaupnikov komunistične stranke, ki je sklenil, da stranka goče nadalje nositi odgovornosti za obč. g<v epotlarstvo in da izstopa iz >Zveze delovnega ljudstva«, da njeni zastopniki odložijo vse funkcije v obč. odsekih iif zavodih in prestopijo v najstrožjo opozicijo. V zvezi s klerikalci ostane torej le še župan Perič s 5 svojimi in 14 kle. likalnimi o M. odborniki Ker sta obe to skupini v manjšini, bo župan PertS moral podati demisijo; prišlo bo potem) menda do razpusta in do novih volitev.
• Številke. Pod tem naslovom prinaša zadnji »Socialist« uvodnik, y katerem se bavi s »Slovenčevimi« uvodniki, ki so operirali s številkami o davkih, ki jih baje plačuje Slovenija. Predvseml tu gotavlja člankar, da podutki in številke, ki jih navaja »Slovenec«, rileo iu i|a morejo biti točne, temveč jih je »Slovenec« zaokrožil, kakor pač njegovi hujskajoči tendenci najbolj prija. Priznava da se piri nas gospodari slabo, da pa se mwoo m $fegBoiiQK> tako etaJjo gosp®-
n.......... ii i 1
Številka; 275.
Leto: IV.
Maribor, sreda 5. decembra 1923.
F osamezne 5tevflke»
Navada* Db I'—,
ob nedeljah Din l*50i
UREDNIŠTVO m ««ba|« * Mart kmiS Jarliutnm mL M. < L m). »trop a TolcJtan InUnsk. tt, 21&, UPRAVA m	,	JhCM
■Ud M. <% ptiliičic, Acmn* Telo-foa U. 14. — SHS w33Um* •mtm kn tUS7
N*	brc	doMvj«	m	u
<*ink -- R«kvpW m m |»
Knjižnica liceja
Hal
, Sfaiaa g. ■	 ,_________
dari, pa j o krivo to, da 30 no zastopajo resni politiki, temveč demagogi, ki jemljejo našim1 zahtevam vsako resnost. Pri vsem; tem pa se 70 odstotkov državnih dohodkov sploh no da deliti, dokler imamo skupno ozemlje. Klerikalno hujskanje naziva hazardno igro z našim političnim ugledom in posledica te klerikalne demagogije bo, da bomo ostali kolonija, tudi če se jim posreči izsiliti njihovo avtonomijo. Našemu življu pa je treba ohraniti vpliv in kontrolo centralne instance. Kričači okrog »Slovenca« pa tega ne znajo. Politika teh ljudi nam je prinesla nepopravljivo škodo pri reševanju naših mej in prinaša nepopravljivo škodo tudi sedaj, ko se polagajo temelji za razvoj haše države. Številke, ki jih navaja »Slovenec«, so le nelojalen, ogabno demagoški in lažnjiv način borbe, ki izvira iz sovraštva, ne iz dr-žavnopravne politike, in le neti sovraštvo in izziva upravičen odpor na drugi strani. Slovenija utegne postati po zaslugi SLS res samo kolonija, naša industrija se ne bo mogla razviti, pregosto naseljeno prebivalstvo Slovenije pa bo moralo po svetu s trebuhom za kruhom.
—	Po dili šemo!
* Vlada porensko republike. Pro vi zorna vlada porenske republike je sprejela demisijo Metzena in Mathesa in je soglasno imenovala dr. Dortena za min. predsednika in ministra zunanjih zadev, Oelbena za podpredsednika. Za sedež provizorne vlade je izbran Ems.
* Turško-alfoanska vojaška konvencija. B uk Breški listi poročajo, da jo med Turčijo in Albanijo sklenjena vojaška pogodba, naperjena proti Grški.
Dnema kronika.
— GG. TRGOVCE, OBRTNIKE IN PRIVATNIKE opozarjamo, da nabira po nalogu naše uprave g. Komac Tomo inserate za božična in novoletna voščila. Inserati se računajo po izredno nizki ceni. Z ozirom na mali znesek in ker je uprava časopisja z delom preobložena, se prosi, da naročniki plačajo inserate takoj pri naročilu v roke omenjenega akviziterja.
— Smrtna kosa. Dne 3. trn. so v Brezju pri Mariboru ob lepi udeležbi učiteljstva, šolske mladine in prebivalstva, položili v grob nadučitelja g. Josipa Čeha, ki je po kratki bolezni preminil dne 1. decembra. Qb' odprtem grobu je govoril ganljivo okrajni šol. nadzornik g. Li-htenwallner, a učiteljski pevski zbor je zapel nagrobnico. Vrlemu možu blag spomin, njegovi družini naše sožalje!
—	Smrtna kosa. V Rajhenburgu je v soboto umrla starosti 78 let velepo-teestnica gospa Neža Kacjan roj. Dvorili k, vrla narodna žena.
— Ne dražite nas! Iz trgovskih krogov smo sprejeli: Mariborsko skladišče tvrdke Greinitz, industrije in trgovino železa v Zagrebu, še vedno pošilja tudi k slovenskim trgovcem! zastopnika po Sloveniji, ki ne zna niti toliko slovenski, da bi nastavil v našem jeziku enostavni račun in jih dela v nemščini. — Pozivamo tvrdko brez nadaijnih okolišev, da nam tega človeka več ne pošilja, ker ga bomo postavljali pred vrata. Ne damo se več izzivati na svojih tleh. — Sprememba se mora izvršiti nemudoma, ker bo sicer v nasprotnem’ slučaju tvrdka sama nosila posledice!
— Sv. Miklavž za slepe. V obupu kličemo vsem dobrim plemenitim ljudem: Spomnite se nas najbednejših in najbolj nesrečnih vsaj sedaj v času, ko sv. Miklavž nosi darila ne samo otrokom, ampak tudi odraslim. Darila v blagu in denarju sprejema za nas naša pisarna. Naslov: Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova uh 12.
Trgovcem s knjigami, papirjem in trafikantom! Naš žepni koledar pride koncem tega meseca v prodajo. Zanj jo že veliko povpraševanje. Njegova cena bo primerno zmerna. Velikost in zunanja oblika pripravna. Obsega tudi poleg drugega dnevnik in veljavni vozni red paše kraljevine. Obračamo so tem potom do gg. trgovcev in trafikantov, da bi blagohotno naročili v prodajo ta naš koledar, ki izide v več tisoč izvodih. To delo jo y korist slepim in njegov čisti dobiček je namenjen zgradbi »Doma odraslih slepih«, katera je da:ne§ že več kot
VT A
potrebna. — Upamo, da so vsi zgoraj omenjeni v celi Sloveniji blagohotno odzovete tej naši prošnji in naročite čim’ večje število naših koledarjev. Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova ul. 12.
— Izseljevanje Turkov iz naš® države je še vodno zelo živahno. Zadnji mesec je odšlo v Turčijo 410 turških rodbin. Te dni se seli zopet 10 rodbin. Večinoma se sele iz Kosovskega Vilajeta in zve-čansko-raškega okruga,
— Cerkveni rop. V noči od 1. na 2. decembra je bil izvršen vlom v župno cerkev v Prevaljah. Neznani storilec je odnesel srebrno monštranco, vredno 15 tisoč dinarjev in srebrn, močno pozlačen kelih, vreden 4000 D. O storilcih ni nobenega sledu. Pred nakupom1 se svari!
— Nesreča z orožjem. V nedeljo 2. tm'. je po neprevidnosti ustrelil 18-letni u-službenec tvrdke Gertnuth v Breznem ob Dravi, Vilhelm Fiirbas, 50-letnega mizarja iste tvrdke* doma iz Guštanja. Mizar je opravljal svoje delo v delavnici. Fiirbas pa je prišel in- snel lovsko puško, visečo na steni, hoteč jo odnesti. Pri tem se je puška — nabasana z drobižem' — sprožila. Nesreča je hotela, da je bila v tem trenutku cev obrnjena proti mizarju, katerega je strel zadel v trebuh. Mizar je na zastrupljenju že čez 20 minut umrl.
— Žrtve japonskega potresa. Iz Tokia'jo prispela oficijelna statistika o žrtvah potresne katastrofe:	mrtvih	jo
za vsem 99.375, od teh 68.240 v Tokiu in 29.238 v Jokohami. Ranjenih je 113.071, pogrešanih in domnevno mrtvih 42.890.
— Reorganizacija dopisnih uradov. Že večkrat so so pojavile v časopisju vesti, da je vlada sklenila izvesti reorganizacijo dopisnih uradov. Tako poroča tudi te dni beograjski »Balkan«, da se izvede temeljita preureditev presbiroja.
V	zvezi s tem se namerava vsestransko reorganizirati poročevalska služba v državi in v inozemstvu. Pomanjkanje te službe se čuti vsepovsod. Inozemsko časopisje piše o vseh drugih državah, samo o Jugoslaviji ni nikjer ničesar či-tati, ker nimamo nikake organizacije poročevalske službe. Želeti bi bilo, da vlada ta načrt enkrat ras tudi izvede!
— Konferenca o evakuaciji Žom-boije. Dne 2. tm. se je vršila konferenca med zunanjim in prometnim ministrom, rta kateri so se vršila posvetovanja glede evakuacije Žombolje.
— Beograjski dnevnik »Preporod«, najprej glasilo Narodne odbrane, zatem podpirano od beograjskih industrijal-cev, je te dni prenehal izhajati.
— Milijardna goljufija v avstrijski narodni banki. V dunajski narodni banki so odkrili veliko goljufijo, ki gre na milijarde. Goljufa še niso mogli izslediti, ker je postopal zelo rafinirano.
Za ©bmeirce šole.
—	Za božičnico ubogi deoi ob m. šol na Kapli in pri Sv. Duhu na O. vrhu je izročila tvrdka J. Baloh v Mariboru po 1 zavoj galanterijskega blaga, Hvala!
V	posnemanje!
Za božičnico ubogi deci obmejne šole pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je izročil v našem uredništvu g. odvetnik dr. Al. Klemenčič v Mariboru iz neke sodne poravnave 150 D.
Celjske vesti.
Proslava ujcdinlenja v Celju se je
vršila na posebno slavnosten način. Po zahvalni maši v farni cerkvi je sprejemal g. vladni svetnik dr. Žužek na okraj, glavarstvu udanostne izjave raznih zastopstev. Ob 11. uri pa se je vršila v Narodnem domu oficijelna proslava tega pomembnega praznika, ki jo je priredila organizacija jugoslov. naoijonalistov v Celju. V krasnih nagovorih se je ob navzočnosti celjskih narodnih in kulturnih društev, zastopnikov oblasti in mno-gobrojnega občinstva povdarjnl patri-j etični pomen tega dne za vse Jugoslovane. Zvečer je bila v prostorih Narod, doma velika slavniost, ki je bila dobro obiskana ter je potekla zelo animirano. Uprizorili sta se dve sliki ujedinjenja (g. Benčan), sledila je deklamacija Gregorčičeve »Seče« (gdč. Anica Černe), dramatična virija: Jugana iila £Dram,
G R «.
društvo) ter razne točke pevskega društva. Šolska vodstva so proslavila takisto na slovesen način narodni praznik ter raztolmačila mladini veliki pomen ujedinjenja.
Zadnji sneg in povedenj sta poškodovala med drugimi tudi nekdanjo vojaško bolnico nasproti hotela Škoberne na Ljubljanski cesti v Celju. Vdrla se je streha in strop kakih osem metrov na široko, tudi zidovje je v nevarnosti, da razpade. Mestna občina je zaprla radi tega pasažo ob zidovju. Skrajni čas je že, da vojaška oblast stavbo podre ali pa proda, predno se ne zgodi kaka večja nesreča.
Koncert »Svobode«, pevski odsek v Mariboru priredi v soboto, dne 8. tm. v veliki dvorani Nar. doma koncert, ki ga vodi g. prof. Hladky ter obeta lep užitek.
fferoefe© gledališče.
REPERTOIRE:
Torek, 4. dec. »La Boheme«, B. (Gostovanje g. Skrivaniča, člana zagrebške opere.)
Sreda, 5. dec. Zaprto.
Četrtek, 6. dcc. »Magdalena«, ab. D. (Premijera.)
Nocojšnji B-abonma ne velja za predstavo »Traviate«, ki je bila zadnjič odpovedana, »Traviata« se bo za B-abonma vprizorila v bližnjem času.
»La Boheinc«. Opozarjamo cenj. občinstvo na današnjo ponovno vprizori-tev opere »La Boheme«, ki je pri dosedanjih vprizoritvah žela mnogo % uspeha, »La Boheme« je izmed najlepših glasbenih del svetovnega mojstra Puccinija, Opero dirigira in režira g. Andro Mitrovič. V glavnih oz. večjih vlogah nastopajo ga. Mitrovičeva, gdč. Vladimi-rova, dalje gg. Skrivanič kot gost (član zagrebške opere), Štagljar, Urvalek, Govorov itd. — Predstava se vrši za ab. B, kjer je pa še nekaj lepih vrst parternih sedežev in lož na razpolago.
»Magdalena«. V četrtek, 4. dec. bo premijera Thoinove ljudske igre v treh dejanjih »Magdalena«. Ta ljudska igra jc zasnovana na močni, dramatično zelo učinkujoči podlagi. Gre namreč za kme-tiško dekle »Magdaleno«, ki se je v mestu izpridila. Vse dejanje se plete okoli nje oz. njenega življenja. Problem nemorale, ki je bil sicer že tisočkrat -n tisočkrat obdelan, je za ljudsko igro gotovo nekaj zanimivega. In Thoma je znal to snov obdelati z močno, pretresljivo dramatičnostjo. Po daljšem času nastopi v naslovni vlogi (Magdalena) gdč. Kraljeva, Večje vloge so še v rokah g. Tepav-ca, gdč. Sturmove. Dalje nastopijo gdč. Petkova, gg. Grom, Kovič, Harastovič itd. Režira g. Kovič.
Gg. abonenti se naprošajo, da plačajo zapadle obroke najdalje do 10. dec. Ker je ostala subvencija vkljub večjim režijskim stroškom stara in grozi po Novem letu celo znižana subvencija, je gledališču denar dvakrat potreben, posebno, ker ima več nujnih obveznosti. 1. december je tretji obrok ter plačajo torej gg. abonenti-neuradniki tretjo četrtino, a gg. uradniki tretjo osmino pbonmana.
—□—
w
Puccini: La Boheme. Prva repriza te lepe operne novitete je nudila istotako, kakor premijera, prvovrstni užitek. Vse težkoče, muzikalno kakor dramatiške, so solisti tako kot celokupni ansambl srečno premagali, Glavna • vloga Mimi je bila v rokah ge. M i t r o v i če v e. Njen izrazit igralski talent poznamo; tokrat je imel priliko se udejstvovati v najlepši meri, tako, da smo doživeli prvovrstno kreacijo. Glasovno dobro razpoložena, v igri povsodi umerjena in premišljena. Pesnika Rudolfa je podal g. Skrivanič iz Zagreba.. Njegov glasovni materi,jal sicer nima v višini posebne zvočnosti, vendar doni prijetno in simpatično, tako da ga radi poslušamo. Njegova vokalizacija je vzprejem-ljiva; igra z vidnim1 zanimanjem, in ko bo njegova mimika še bogatejša, bo zadostoval vsestransko. Vloga Musette je bila v rokah gdč. V1 a d i m i r o v e. Je bila glasovno in igralsko zelo zadovoljiva;. Marcel (g. Govorov) še v svojem glasu nima potrebne prožnosti, pač pa iie javljajo napredki y. igri, G, U r v a-.
1 e k a (Schaunard) smo vedno veseli. Je rojch igralec, ki se poglablja v svojo vlogo. Omenimo ga samo v zadnji sceni, ko je vsaka njegova kretnja in vsaka; poteza na obrazu izraževala globoko duševno bol in sočutje ob umiranju nesrečne Mirni. To je bila igra. Istotako posrečena prikazen je bil g. Rasberger v kratki vlogi značilne poteze skopega, konečno pa vendarle prevarjenega stiskača. Da ima g. Štagljar (filozof Colline) prvovrsten materijal za pevca, smo že omenili. Njegov ton je voluminozen in kovinsko zveneč. Prišel je v! kvantitativnem smislu do veljave v ariji v zadnjem dejanju. Po vsestranskem! in temeljitem šolanju se že danes lahko prerokuje lepa bodočnost. Pa — delati! G. Skrbinšek (državni svetnik Al-cindor) je primerno pogodil prismojenega dostojanstvenika v vlogi neokretnega zaljubljenca. Neznatne manjše vloge so bile_ v rokah g. Severja (Par-pignol, prodajalec igrač), Zehrerja (davčni stražnik) in gdč. L u b e j e v e (deček). Zbor, moški kakor ženski, jo bil prav dober v petju, kakor v igri. U-prav v tej operi je dokazal, v koliko je že napredoval, tako, da smemo pričakovati še lepe uspehe. Oprema je bila primerna in okusna, režija dobro pripravljena. Črta na koncu drugega dejanja je bila brezdvomno iz tehniških ozirov utemeljena ter srečno izvedena, tako, da celokupni utis nikakor ni trpel in je dejanje končalo s primernim muzikalnim! stopnjevanjem. Orkester je svojo težavno nalogo rešil nad vse častno. Bila pa je tudi priprava vestna in skrbna. Muzikalni del in režijo je vodil g. operni ravnatelj A. Mitrovič 7 znano mojstrsko spretnostjo. S svojimi izrednimi uspehi, kakor tudi s svojim nastopom si je izvest.no pridobil popolno priznanje in naklonjenost občinstva. In taka medsebojna vez med odrom in občinstvom! je potrebna, Vsak posetnik .ie bil overjen, da vlada tukaj volja, ustvarjati nekaj velikega, ter se je dovršilo doV ki pomeni velik napredek.	II. D.
Kultura in umetnost
x Izšle so pevske točke k božični igr! »Pot k domu« ter se naročajo pri učit. Ljud. Poljanec, II. dekl. mešč. šola, Maribor.
x Nove kompozicije V založbi Tg. Kleinmayer v Ljubljani sta izšli dve novi skladbi za glasovir »Sirota« in! »Na gorski planoti«, na kar opozarjamo vse prijatelje muzikalne umetnosti.
x Zakon o državnem prometnem osoli* ju. Zbirka zakonov XIII. snopič. 192.% Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred 10.75 D. Tiskovna zadruga je poleg službene pragmatike za državne nameščence izdala pravkar tudi službeno pragmatiko za železničarje kot XIII snopič Zbirke zakonov.
x SVI, koji se zanimaju za kemičko-tehničku struku te uop£e svi, koji u toj grapi posluju, neka si pribave ručnu knjigu »Opčeniti Kemičko - tehnički Zbornik« od dr. Karla Svobode. Ista o-mogocuje potpunu orijentaciju u pravljenju kozmetičkih preparata, boja, fir-nisa, laka, kreme za cipele, te inih po-trebština za obrtne i kufine svrhe. Knjiga se dobavlja vezana za 35 D, broširana! za 25 D preko naše uprave.
3DS.
■}• Lambert Gerbič. Kakor poročamo na drugem1 mestu, je zavratna bolezen! sušica iztrgala iz naših vrst odličnega narodnega delavca g. nadpoštarja Gerbič a na Pragerskem. Mož, ki mu je bilo! ob begu v našo svobodno državo vse! imetje uničeno, se je poleg dela na sokolskem in kulturnem polju živo udejstvoval tudi v naši strankini organizaciji V težki bedi je ostala zapuščena rodbina vsled dolgotrajne njegove bolezni. Prosimo somišljenike, da se oddolže vrlemu pokojniku s tem, da namesto vert-cev na grob in tudi sicer žrtvujejo čim! več za njegovo bedno rodbino. Darova sprejma naše uredništvo. Bolj kakor vi katerem slučaju pa velja v tem: dvakrat da, kdor hitro da! Strankino načelstvo se udeleži pogreba po deputaciji in prosimo tudi druge somišljenike za udeležbo!.
Mariborske vesti.
Maribor 4, decembra 1923.
m Predavanje Zgodovinskega društva
sinoči v mali kazinski dvorani je bilo žal le srednje obiskano. G. prof. dr. Fran Kovačič je podal velezanimiv odlomek iz naše zgodovine, nanizan okoli celjskih grofov. Razložil je znameniti relijef na oltarju ptujskogorske cerkve, kjer so dobro ohranjeni portreti raznih historičnih oseb, ki so koncem 14. in začetkom 15. stoletja pripravljal© novo državno tvorbo, katero pa so notranje razprtije razdrle, še preden je kaj bilo iz nje. O predavanju prinesemo jutri podlistek, za danes izrekamo Zgodovinskemu društvu in g. predavatelj« zahvalo ter prošnjo, da naj sinočnje predavanje ne bo zadnje v tekoči sezoni!
m Prijet goljuf. Sinoči je bil na obvestilo graške policije aretiran pri prihodu v Maribor nek Karl P-, po poklicu knjigovez. Bil je dalje časa v Nemčiji, zadnje mesece pa v Gradcu, kjer je stanoval pri svojem prijatelju Germu. Temu je ukradel razno obleko in druge vrednosti ter pobegnil. Pri aretaciji je vso tatvine priznal. Izročen' je sodišču,
m »Jadran«, društvo Primorcev, poživlja vse svoje člane, da se udeleže pogreba svojega rojaka, g. Lamberta Ger-biča, nadpcštarja na Pragerskem, ki je umrl minulo nedeljo v tukajšnji bolnici Zbirališče v sredo dne 5. tm. ob 14 uri na mestnem pokopališču v Pobrežju.
m Darilo. Za Dij. kuhinjo v Mariboru je izročil v našem uredništvu g. odvetnik dr. AL Klemenčič v Mariboru iz neke sodne poravnave 100 D.
m Porotno zasedanje v Mariboru prične dne 10. decembra. Doslej so razpisani samo trije slučaji in sioer: 10. december: Marija Jeremič, požig; 1L dec.: Marko Bohanec, uboj; 12. dec.: Rozalija Prop, požig.
m Zgradba modernega Hotela v Mariboru. Kakor doznavamo, se snuje v Mariboru »Hotelska delniška družba«, ki bo prevzela v Mariboru gradnjo prepotrebnega hotela. Maribor danes kot obmejno mesto v resnici nima dovoljnih in primernih prenočišč in bi bil nov hotel zlasti po ukinitvi hotela »Union« bujna potreba. Projekt je zamišljen na Prostoru hotela »Stadt Wien« ali pa nasproti glavnega kolodvora. Inicijatorji Poskušajo pridobiti za ta načrt najprej domač kapital, v pomajkanju tega pa bodo posegli tudi po tujem. Hotel ne bo imel nikaikega nepotrebnega luksuza, pač pa bodo iskali predvsem praktično in vendar moderno stran.
m Grajska klet. V sredo 5. decembra koncert nar. žel. gl. godbe »Drava«. Začetek ob pol 20. uri.
m Miklažev večer Sokola v Mariboru se. vrši dne 5. tm. v Narodnem, domu. Začetek ob 20. uri. Ob pol 21. uri nastop Miklavža s sfrremsvom in razdelitev daril. Ob 22. uri začetek plesa. Darila se sprejemajo v sredo, 5. tm. od 16. do 19. Ure v društveni sobi v Narodnem domu. Naslov mora bitt jasen. Vsa darila 6e imorajo po oddaji opremiti s sokolskim kolkom po 1 D. Vstopnina na Miklavžev Večer 10 D za osebo, rodbine do 4 članov 25 D. Dvorane bodo zakurjene. Za jestvine in’ vino je poskrbljeno. Udeležite se v obilnem1 številu.
m’ Popoldanski nastop Miklavža. K
Včerajšnji notici »Miklavžev ve^er Sokola v Mariboru« poročamo, da popoldanski nastop Miklavža za deoo radi nastalih ovir izostane. Tem1 sijajnejši bo večerni Miklavžev nastop. Opozarjamo ha notico »Miklavžev] rvečer Sokola v Mariboru«.
m Kavarna Frankopan'. Od danes Haprej dnevno koncert. Z izborno pijačo in domačimi močnatimi jedili preskrbljeno.
m: Hišni red iil najemniki v Mariboru. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico poroča: Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani jo z odlokom z dne 6. oktobra 1923 št. 7232 na našo tozadevno prošnjo sporočilo, da prizna opravičenost pritožbe društva hišnih posestnikov, da hišni gospodarji pri sedanjih razmerah in prilikah nikakor niso v stanu s svojimi ■sredstvi vzdržati v, hišah red inf moč. V kolikor se da pri tem' od pomoči z državnimi organi, se bo sedaj izvršilo. Nada-
lje je predsedstvo odredilo, da se najemnik, ki pri stanovanjskem oblast v n zaprosi za podelitev stanovanja v gotovi hiši, s tem že sam podvrže hišnemu redu odnosno so izjavi, da je voljan prlpuz-nati tudi v tej hiši veljavni hišni red. Tudi stanovanjsko oblastvo dodeli najemniku stanovanje z vsemi pogoji, ki so s tem stanovanjem zvezani toraj tudi s hišnim redom, v kolikor seveda hišni red ne nasprotuje stanovanjskemu zakonu. Stanovanjska oblastva 1 stopnje dobijo navodila, da pri dodelitvi,, stanovanj stranke izrecno tudi opozore, da se z dodelitvijo stanovanja tudi podvržejo hišnemu redu. Dosegli smo, da državna oblast v pokrajini priznava nujno potrebo, za sedanje nenormalne razmere uveljaviti hišni red, radi česar se hišni posestniki opozarjajo, da se nasproti najemnikom sklicujejo na pred-stoječi odlok in: zahtevajo ravnanje po hišnem redu. Za nove najemnike naj izdajajo stanovanjskemu oblastvu samo takrat pritrdilno izjavo najemniku, če se ta izrecno zaveže, da se bo ravnal po hišnem redu. Ako bi za stanovanje proseča stranka hišnega reda ne hotela priznati, naj se hišni posestnik proti dodelitvi pritoži na stanovanjsko sodišče. Ako bi najemniki še nadalje skušali, kar se jo do zdaj večkrat pripetilo, trgati raz sten hišni red, naj se vsi taki slučaji naznanijo društvu, Gergorčičeva ulica štev. 8.
m Kavarna Promenada. Danes v sredo ob 20. uri, kakor vsaki dan ob 20. uri koncert. Igra znani češki pianist Cha-loupa. Izvrstna vina, speci jaliteta ribi-ževo vino. Dnevno sveže domače pecivo.
m Javna dražba parnega kotla 7,a kuhanje žganja so vrši jutri, v sredo, dne 5. dec. na Aleksandrovi cesti št. 44. In-teresentje se na to opozarjajo!
Sokoisfro.
GERBIČ LAMPERT +.
V tukajšnji bolnici je umrl bivši večletni predsednik sokolskega odseka na i Pragerskem, br. Gerbič Lampert, poštni upravitelj. Pokojnik je bil duša sokolskega pokreta na Pragerskem in mu jo posvečal ves svoj prosti čas. Dasi že težko bolan, je še vodil zadnji redni občni zbor in le težka bolezen sušica mu ni dopuščala veš prevzeti mesto predsednika. Posebno mu je bil na srcu sokolski naraščaj, za katerega je skrbel z naravnost očetovsko ljubeznijo. Njegovo požrtvovalno delovanje znajo prav ceniti le oni, ki poznajo razmere na Pragerskem, kjer je bilo pred vojno najstru-penejše nemškutarsko gnezdo, ki je še danes prepojeno nemškutarskega duha, Br. Gerbič je rodom izv Kanala in prišel kot begunec na Pragersko, kjer je takoj zastavil vse svoje moči v narodno-vzgojno delo in tako mnogo pripomogel k ustanovitvi sokolskega odseka. Blagi pokojnik zapušča soprogo in dvoje nepreskrbljenih otrok; umrl je v najlepši moški dobi 42 let. Zadnjih devet mesecev ni mogel radi bolezni opravljati službe in tako je bil v težkih materijalnih ne-prilikah, katere so se s smrtjo za rodbino le še povečale. Prosimo vse brate in sestre, da pomagajo z darovi rodbini v njenem težkem položaju! S tem se bomo najlepše oddolžili vrlemu pokojnemu bratu. Pogreb se vrši v sredo, 5. tm., ob 14. uri iz javne bolnišnice v Mariboru na pobreško pokopališče. Odbor sokolskega društva v Mariboru poziva vse svoj« članstvo, da se udeleži pogreba zaslužnega brata! Zbirališče ob pol 14. uri
V	Narodnem domu. Bratje, ki imajo pelerino, v sokolskem kroju, ostali z društvenimi znaki.
—D—
o Akademija Sokolske župe, ki se vrši v soboto, dne 8. tm., v Gotzovi dvorani, bo med drugimi zanimivostmi nudila tudi točko najsevernejšega sokolskega odseka v naši državi, odseka v Jarenini, ki bo nastopil z vajami s puškami. Zavest, da je odsek na mrtvi straži! Tudi njemu bo moralna opora, ako bo akademija obiskana čim številnejše. Zdravo!
o Za sv. Miklavža v Studencih vlada veliko zanimanje. Popoldne obišče šolsko mladino, h kateri imajo seveda tudi stariši pristop. Zvečer pa poseti odrasle. Ker pa ima ta večer sv. Miklavž
šs mnogo drugega posla in potov, zato prosi vse svoje iri studenškega Sokola prijatelje, da pridejo pravočasno, tj. ob 20. uri zvečer v Sokolski dom. Obenem se sporoča, da se Miklavžev večer smatra kot prireditev za sokolski Savez.
o Najprimernejše darilo naši deci tako za Miklavža kakor tudi za Božič so brez dvojbe B. Nemeove »Češke pravljice II.«, ki jih slovenski mladini pripoveduje dr. Pivko. Zabavna knjiga z mičnimi, fantazijo polnimi pravljicami, katero je izdalo naše sokolsko društvo, se dobiva za malenkostno svoto pri istem ali pa pri naših slovenskih knjigo-tržcih. Stariši, sezajte pridno po njej! Ugajala bo gotovo pa tudi dr. Pivka knjiga »Telovadno igje I.«, ki je izšla in se dobiva istotam.
Šport
: Prvak Jugoslavije Gradjanski SK iz Zagreba je minulo nedeljo doživel v Beogradu dva zelo občutna poraza. Premagan je bil od BSK s 3 : 4 in od »Jugoslavije« 4 : 5. Poraza sta vzbudila precejšnjo senzacijo.
: Praga. Slavija : Makkabi (Brno)
3 : 3 (1 : 1). Izredno lepa igra.
: Dunaj. Prvenstvene: Rapid — \Va-cker 2 : 4 (2 : 0), Amateuri — Admira
4 : 2, Hakoah — Waf 3 : 1, O st mar k — Hertha 1 : 1. Mednarodna Deutseher FK (Praga) : Vienna 2 : 0 (0 : 0).
Film,
Mestni kino. »Predpust«, krasna drama v 5 činih, v glavni vlogi Lya Ma-a
—	se predvaja v torek, sredo in četrtek.
Objave.
kovcili, okraj Murska Sobota, je v čaSrf od 16. do 20. marca v družbi v Avstrija pobeglega Matija Lendvaj ukradel Aleksandru Caru nad <000 K ?rjdnc> kolo. Rituper, ki tatvino kolesa prizna, je bil obsojen na 5 tednov težke ječe.
*
221etni zidar Franc Unger v Sotini, okraj Murska Sobota, je dne 29. oktobra vzel Pavlu Maitzu v Gradcu kolo vredno nad 4©00 K. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
Najdene baiikovfe ši prisvojil.
36 let stari delavec Franc Oček V Murski Soboti, je dne 2. oktobra napoti iz Rakičan v Mursko Soboto našel od u-pravitelja veleposestva v Rakičanu Ivana Schweinshammer izgubljena dva bankovca po 10oo Din. in si ju prilastil., — Okrožno sodišče je nepoštenega najditelja obsodilo radi hudodelstva goljufije na 2 meseca ječe.
IZPRED CELJSKE POROTE ■
Dne 3. tm. se je pričelo porotno zasedanje. Prvi je bil na vrsti 43-letni Fraiio Glockol iz Niirnberga, sedlar v Babni Gori, že ponovno radi tatvine predkaz-novan. Obtožen je bil raznih tatvin pri Flor. Gajšeku v Loki pri Žusmu in pri Edv. Zupancu v Pristavi. Odnesel je veliko manufakture. Obsojen je bil na dve leti ječe in bo po prestani kazni izgnan:.
Drugi je bil na vrsti 31-letni Jožef Megla, posestnik v Lopatah, obtožen, da je ubil 15. avg. tL svojega tasta, s katerim je grdo ravnal, odkar se je udal pijančevanju. Obsojen je na tri leta ječa
§ Opoldanski ples v plesnem zavodu Pečnik bo tokrat v soboto dne 8. tm. od j 11. do 13. ure in ne v nedeljo, ker tega dne nastopita Pečnikova v Zagrebu. Pri opoldanskem plesu se predvajajo najnovejši plesi (Java, Blues, Tango, Polka argentino).
izpred sodišča.
Tatinski viničarski par.
281etni Andrej Žabota in njegova 21-Ietna žena Matilda Žabota, sta bila do zadnjega časa viničarja pri dvornem svetniku Oskarju Kalteneggerju v Pavlovskem vrhu, okraj Ormož. Že v jeseni leta 1922 sta zakonska Oskar in Ana Kaltenegger opazila, da jima, kadar sta odsotna, izgine iz zaklenjene hiše zdaj ena zdaj druga reč. Tekom letošnjega leta pa jima je izginila velika množina perila, okrog 5800 K gotovine, iz kleti pa je bilo nekaj vina ukradenega. Skupna škoda znaša okrog 20.000 K. Sum je padel na Kaltenegger jeva viničarja ter so se pri hišni preiskavi našli skoraj vsi ukradeni predmeti. Andrej Žebota je tudi o-sumljen, da je l2letncga fanta Ludvika Frasa nagovarjal, naj vzame doma meso, jajca in vino ter prinese njemu. — Obsojena sta bila radi hudodelstva tatvine in sicer Andrej Žabota na 4, njegova žena Matilda pa na 2 meseca težke ječ.
Tatvine.
191etni v Moravce, okraj Ljutomr.r, pristojen delavec Janez Šegula, ki je nestalnega bivališča in že enkrat radi hudodelstva tatvine predknznovan, je.ukradel dne 21. septembra Mihaelu Kaučiču v Starinovivasi 2 moški suknji, hlače, britev, niklasto uro, kravjo kožo, 4 m domačega platna, dva para spodnjih hlač,
4	srajce, brisačo, rjuho, klobuk in dva zlata ženska uhana. Dne 27. septembra pa je vlomil v stanovanje Ivana Šonaja v Veržeju. Tam se mu je posrečilo odnesti par moških čevljev, zlato žensko uro, kos podplatov in kos telečje kože. Šegula je nadalje sumljiv, da je istega dne vdrl v stanovanje Franca Lorbeka v Veržeju iii odnesel 6 posteljnih rjuh 27.940 K gotovine. — On prizna tatvino na škodo Kunčiča in Šonaja, taji pa, da bi tudi izvršil tatvino pri Lorbeku. Obsojen je bil na dve leti težke ječe, v katero kazen se všteje preiskovalni zapor od 9 o!;J,ob. ra do 28. novembra.
«
Posestniški *.ija Ludvik Iii uper v Dan-j
Gospodarstvo.
g Prodaja vojaških objektov v Mariboru in Ptuju. V pisarni Komande vojnega okruga v Mariboru, Dravska kasarna, soba št. 17, vršila se bo dne 5. dec. tl. ob 11. uri dop. po naredbi komandanta dravske divizijske oblasti 18. nov. tL javna ustmena dražba za prodajo ma-gacina in zemljišča »Lagerhaus« v Mariboru. — Istega dne ob 11. uri predpol-dan ste še sledeči dve dražbi: Tretja javna ustmena licitacija za prodajo barak »Dunaj« v Mariboru in prva ofer-talna dražba za prodajo »Dominikanske kasarne« z zemljiščem v Ptuju. Pogoji za vse dražbe so razvidni vsak dan med uradnimi urami v pisarni mariborskega vojnega okruga (soba 17).
g Vinski trg. V zadnjih dneh je na našem vinskem trgu nastopilo rahlo zboljšanje, dasiravno je položaj, seveda, še vedno kritičen. Izvoza sicer ni, toda domači konzumenti povprašujejo več nego doslej. Cene: vršaška vina 3.50—4.50 D, hrvatska vina 3.20—5 D, slovenska vina 3.50—7 D za liter po kakovosti. Dal« matinska vina se tržijo po 27.5—31.5 D po hektoliterski stopinji in boljša bela vina med 35—37,5 D po hektoliterski stopinji.
g Novo industrijsko podjetje v Slove-niji. Začetkom prihodnjega leta začne v Celju obratovati novo industrijsko podjetje, edino svoje vrste v naši državi. Tamošnja »Cinkarna« d. d. ravno te dni dovršava svoje novo podjetje »Pociil-karno«, ki se bo bavilo s pocinkanjem železniških plošč vseh dimenzij. Tvornica bo opremljena z najmodernejšimi stroji in bo lahko izvrševala pocinkovanje vseh' ostalih predmetov, kakor cevi, pos.ode id železne žice. Tvornica poseduje več inozemskih patentov in bo tako v stanju, postaviti na trg res le prvorazredno blago, ki bo lahko konkuriralo vsakemu inozemskem izdelku. Kapaciteta tvorni-oe je proračunana na 5 do 600 vagonov letno, tako, da lahko krije vse potrebe naše države. Značilno in bodrilno je dej-, stvo, da se ustanavlja novo podjetje v času splošne denarne krize. Z osamosvojitvijo na tempolju bo zopet zmanjšan uvoz in bo tako to novo podjetje neposredno pripomoglo k zboljšanju naše trgovske bilance in s tem k sanaciji naših1 gospodarskih razmer.
g Blagovne borze 3. dec. Novi Sad: pšenica bačka, 325—330, banatska 325, koruza bačka stara 235, fižol beli bački 550, moka »0« 520-525, »6« 320, »7« 290.
Spomsite se božičnic za ubogo obmeino deco!
po znižanih cenah za obleke za gospode In dame, platno, barhente i. t. d.
Praktični za božična darila I Dolček i Marini, Maribor
5695	Gosposka	ulica	27.	3—3
J osebno lahralo smo dolžni vsem gospodom zdravnikom internega oddelka mariborske javne b#l-nice, osobito pa g. dr. Lorgerju, ki Ji je nad vse požrtvovalno lajšal trpi ien j e, usmiljeni sentram, zlasti sestri Rozi in upravileljstvu javne bolnioe za irredno vzorno oskrbo, prav iskreno zahvalo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov.	3721
MARIBOR, 3. decembra 1123,
Žalujoči rodbini Rutnlk-Zaplotnik.
Na jprimernejša MIKLAVŽEVA darila so
damske in potne torbice is usnja, listnice, denarnice, dokolonic« Ltd., katere se dobe v veliki isbiri po zmernih cenah pri
Iv. KRAVOS - Aleksandrova c. 13 - Telefon 207
Iftovo otvorlena! rt® manufak&urnesB blaga
msasfi;
raT A' B 0 R«r
fJiarlbor, 'dne d. 'decembra' 1923;
3uDjan Odpadnik.
Spisal D. S. Merežkovski, Prevaja B. Borko.
(Dalje.)	(1)
Tik njegovih nog se je vzlek-nil okorno, a z očitnim sooštova-njemi rdečelični debeluh ar, sopeč od naduhe, z veliko plešo na temenu in red-ikiTni sivimi lasmi, počesanimi od zatilj-ka na vrh. Bil jo stotnik osme centurije Publij Akvila. Nekoliko daljo je sedelo na podu dvanajst rimskih vojakov. — Igrali so kocke.
»Herkula mi!« je vzkliknil Sbudilo. »Raje bi bdi zadnji v Carigradu nego prvi v takšnemu gnezdu. Ali se tema pravi življenje, Publij? Odgovori, kakor ti veleva čista vest, je to življenje1? Neprestano vežbaj, pa posedaj v kasarni, v taborišču. Še strohniš v smrdljivem blatu, ne da bi bil videl kaj sveta!«
»Seveda je res, da nam življenje v teh krajih 'nudi malo veselja«, je pritrdil Publij. »Imaš pa vsaj obilo miru.«
Starega centurija so bolj zanimale kocke; ha videz je poslušal pri povedo-Vanjo predpostavljenega poveljnika in !mu pritrjeval, hkrati pa jo pozorno opazoval kockanje vojakov in mislil:	»čc
vrže rdečelasec pravo kocko, tedaj je igra njegoval« Samo iz spodobnosti jo Publij vprašal tribuna, pohlevno hlineč zanimanje:
— Kaj misliš, zakaj se je prefekt Helvidij razsrdil na te?«
— Radi ženske, prijatelj, vse radi ženske.«
In v navdušenju, ki je tribuna prevevalo med pripovedovanjem, je zaupnega obraza šepnil centuriju ha uho, da prefekt, »stari kozel Helvidij«, kuha Kapram; h j emu ljubosumnost zbog dotepe-
rie hetere Lilibejanke; zato so on, Sku-dilo trudi, da bi si s primerno uslugo zopet pridobil Helvidijevo naklonjenost. — Nedaleč od Cezareje, v trdnjavi Ma-celluitf, sta zaprta bratranca vladajočega oarja Konstanci ja, Julijan in Gal, nečaka Konstantina Velikega in zadnja potomca nesrečnega plemena Flavij-oev. Ko je Konstancij zasedel prestol, je dal iz strahu pred tekmecem umoriti svojega strica, Julijanovega in Galo-vega očeta Julija Konstancija, brata Konstantina Velikega. Padlo je mnogo drugih žrtev. Svojima bratrancema je pustil življenje, pregnal pa ju jo bil v oddaljeno trdnjavo Macellum. Cezarej-skemu prefektu Helvidiju je delalo pregnanstvo carjevih sorodnikov hude preglavice. Vedel je, da novi car sovraži oba mladeniča, ki sta ga spominjala storjenih zločinov, želel pa je uganiti Konstancijevo voljo, dasi je 'sicer imel strah pred njegovimi nakanami. Julijan in Gal sta živela v neprestani smrtni nevarnosti. Zviti tribun Skudilo, ki je dolgo ugibal, kako bi se prikupil na dvoru, je razbral iz prefektovih na-migavanj, da Helvidiju ne diši velika odgovornost, ki bi jo bil moral prevzeti ih da so ga preplašile vesti, . ki so se trdovratno širile, češ, da se pripravlja ubeg Konstantinovih naslednikov. Marko je sklenil, da pojde s četo legijonar-jev v Macellum in da na lastno odgovornost privede ujetnika v Cezarejo. Bil je uverjen, da se mu ni treba bati dveh nedoletnih, zapuščenih Sirot, ki sta bili zasovraženi na.dvoru. S tein dejanjem »i je hotel pridobiti naklonjenost prefekta Helvidija, ki jo je bil izgubil zavoljo rdečelase Lilibejanke.
Sicer pa je Marko zaupal Publiju le del svojih načrtov in še te skrajno previdno.
^ — Kaj pa pravzaprav nameravaš
četi, Skudilo? AH si dobil ukazov iz Carigrada?
— Nikakršnih ukazov; tam nihče ne ve nič zanesljivega. Toda govorijo mnogo — tisoče različnih glasov, napovedovanj, pričakovanj, pretenj in skrivnosti — o, skrivnostim ni kraja ne konca. U-kaze lahko izvršuje najzadnejši bedak. Toda ugani, če moreš, carjevo voljo; za to so ti stoprav hvaležni. Sicer pa; pogledam, poskusim. Glavno je: smelo naprej in v znamenju križa. Zaupam vate, Publij. Morda bova kmalu pila na dvoru vino, ki bo slajše od tegale...
Skozi majhno, z rešetko zaprto okence je padala kalna svetloba deževnega večera; bilo je čuti enolično šumenje dežja.
Za razpokano ilovnato steno se je nahajal hlev. Odondod je vonjalo po gnoju, kure so kokodakale, svinje krulile in bilo je čuti, kako mleko curlja v zvočno posodo; gospodinja je bržkone molzla kravo.
Vojaki so se sprH med igro irt So jeli psovati drug drngega. Spodaj na steni, tik pri podu, kjer se je od vrbovih pletenic oluščila glina, 6e je pomolil nežen, rožnati prašeč ji rilec; ščene je zašlo z glavo med pletenje in se je ujelo, kar mu je dalo povod, da je turobno cvililo.
Publij je razmišljal.
»Za enkrat smo bližje živinskemu dvoru nego carskemu-«
Njegov nemir je minil. Tudi tribunu je po neprestanem klepetanju postalo dolg čas. Zrl je skozi okno na deževno nebo; gledal je rdeči prasečji rilec, kiseli ostanek vina v kositreriem vrču, umazane vojščake — in jo postal nejevoljen.
Udaril je s pestjo po mizi, nihajoči se na neenakih nogah:
»Hej, Kristov tat, Siraks, pridi bližje! Kakšnega vina pa si mi natočil, te-
Pritekel je gostilničar. Imel je liki smola črne kodraste lase in takisto čmd brado, ki se je svetila na modro in je bila razčesana v številne kratko vitice; v trenutkih zakonske nežnosti je Fortu* nata primerjala Siraksovo brado sladkemu grozdu- Oči so mu bile črne in neobičajno sladke; še slajši, smehljaj mu je igral brez nehanja okoli rdečih u-sten; bil je podoben karikaturi Dioniza, boga vina: tako črn in posladkan je bil od glave do pet.
KrčmaT je prisegal pri Mojzesu 'irf Dindimenu, pri Kristu in Herkulu, da je njegova kapljica izborna; toda tribuni je izjavil, da ve, v čegavi hiši je bil a-morjen pamfiMjski trgovec Gabrion id da jo utegne tudi Siraks izkupiti. Prestrašeni Armenec je jadrno odlomastil v klet in se vrnil slovesnega obraza, noseč steklenico nenavadne podobe —* široko, spodaj plesu,ato, tankega, 6 častitljivo plesnobo in mahom pokritega vratu, ki je na videz posivela od same starosti. Skozi plesnobno navlako se jo na nekaterih mestih lesketalo steklo, ki pa je bilo neprozorno in je dajalo odseve mavričnih boj. Na ploščici iz ci-preeovine, obešeni okoli steklenkinegS vratu, se je mogel trudoma razbrati nadpis:	»Ant h osmi um« in dalje:
»a n no rum cen tu m« — »stoletno«. Toda Siraks je trdil, da je to vino že za časa carja Dioklecijana dopolnilo sto let.
»Urno?« — je vprašal Publij spoštljivo.
»Črno ko smola, dišeče kakor ambrozija. Hej, Fortunata, za takšno vino jo treba kristalnih čaš. Pa dohodi še pest čistega, belega snega iz ledenice.« J
(Dalje prihodnjič.) j
Prepričajte se samfu kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da jo Berson-guml podplat cenejši kot usnjeni tor penjenja nojitev Istih za Vas Vel*,k prihranek. Zahtevajte pa od VtiSega čevljarja strokovno pritrditev eumi potplatov z vporabo „ priloženega Betson-ccmenta.
T raži se
za tajništvo velikog industrijskog poduzeča u Zagrebu prvorazredna sirojepfsačica, koja perfektno pozna i hrvatsku i njemačku stenografiju. Plača dobra. Reflektira se samo na prvorazredne site. Ponude na Po-štanski pretinac 41. Zagreb, glavna pošta.
2720 3-1
Mala oznanila.
PohiStvo
lastnih izdelkov za »paine in jo-pilne «ol»e najceneje v zalegi Šercer in drug. Vetrinjska ul. 2. »624
Akviziterje za nabiranje inse-ratov za „Maribor*ki Adresar* e p r e j m e informacijski biro .Maratan*.	2705	4—3
Učitelj Inštruira učence ljudskih in meščanskih Sel. Poučuje ▼ slovenskem in nemškem jeziku. Slovenščino poučuje tudi odrastle. Ponudbe po I .Inštruktor1* na upravo .Tabora*.	5711	3—2
Pisarniški prostori na prometni ulici, v sredini rne.-ta,
' se oddajo. Pismene ponudbe pod .Pisarna* na upravo lista, 2720
Ižče se starejša ženoka, ki bi
pomagala ori bolniku za lahko etreženje, ra»goče tudi le če* noč, Naslov pove npravništvo. 2724
Posojilo 80.000-100 000. Din išče trgovec za čas 6 mesce« proti prvovrstnem, zavarovanju in knjižbo na eno hišo proti visokemu obrestovauju. Obrasli s« plačajo v naprej. Penadhe pod .Zavarovanje 100* na u-pravo Ji ta, 2722 3—1
Proda se dva bencinska soda in komat za konja. Povpraša se Tattonbacho»a ulica št. 25/1.	2/25
Iščem dve ali eno večjo sobo, pratnr, ovsntue no optemliene, s posennim vhodom, v sredini mtsta, primerna zapiramo, j Ponudbe pod .Jtirna pisarna* i na upravniitvu .Tabora".
2717 3-5
200 Dinarjev nagrade! Izgubil se je rujav p .iček podoben lisici Tkalčeva ul. 0/1.
2708 3-5
Meblirana soba z separatnim
vhodom ter evant. uporabo gtasovirja se takoj odda. Naslov v upravi. 2705 2—2
Najlepše novitete
Srajce od SO Din, kravate od 12 Din, klobuke od 105 Din* čepice od Din naprej
kupite 5280
samo v modni trgovini
B. Veselinovič in dr.
■ ■■•■■■■■■■itiiiaiai
Maribor, Gosposka 26
po najnizji
ZAHVALA.
Vsem onim, M so v tako lepem Števila prihi-teh od blizu in d tleč, da izkažejo blago pokojni
Matildi Rutnik
poslednjo čast, nam pa toliko sočustvovanja, se najiskrenejše zahvaljujem«.
Posebno zahvalo r~ * ' zdravnikom : nice, osobito žrtvovnlno ’ sestri Rozi
Sirit« povsod nad list!
I
VILIM
Podružnica MARIBOR,
nudi p. t. trgovcem
Iiastgik in iadalatelj: Konzorcij »TaJ>or«. — Odgovorni ».rednik: Budolt g*im. ~ Tiska: .