Poštnina plačana v goluftni Leto LXXU., št. 44a LJubljana, četrtek 23. februarja 1939 Gena Din 1.- iznttja vsa* dao popoldne izvzemaj oedeije tu praznike. — In—tinti do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPBA VNlfiTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, vrat a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3. večji inseratl peUt . JrR. ,A1UA Knaflbm nlte* ***** a telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica L, telefon št. 65; vrsta Din 4.—. Popuat po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« * M*,e po solunskem paktu smatra sama kot pripadnica enotne balkanske družine. List opozarja na izjavo Kjuseivanova in pravi na koncu: Balkanska zveza postaja po vsakem sestanku njenih zunanjih ministrov močnejša, kar v veliki meri povečuje njen prestiž v tem delu stare Evrope, kier je dokončno stabiliziran mir. Gafencu pojde v Varšavo Bukarešta, 23. febr. e. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo rumunski zunanji minister Gafencu v početku marca obiskal Varšavo. Atentati v šanghaju Razburjenje v japonski javnosti zaradi teroristične akcije kitajskih nacionalistov Tokio. 23. febr br. Poslednji incidenti v šanghajski mednarodni koncesiji so izzvali v Tokiju veliko vznemirjenje. Japonski listi so davi objavili poročila, v katerih ogorčeno napadajo mednarodno upravo šanghajskih koncesij, češ. da premalo skrbi za red in mir na svojem področju ter s svojo malomarnostjo škoduje japonskim in kitajskim interesom. Listi zahtevajo, naj vlada energično intervenira pn teh oblastih. Japonce oborožene sile bi morale v bodoče same poskrbeti za varnost življenja in imetja Japoncev in Japoncem naklonjenih Kitajcev v Šanghaju. Listi ugotavljajo, da je bilo letos v Šanghaju izvršenih že 16 terorističnih atentatov. Obenem objavljajo tudi kratka poročila o snočnjem dogodku v mednarodnem delu Šanghaja, kjer je prišlo do nemirov in je bi!o već uslužbencev kitajske vlade v Nankingu napadenih ter ranjenih. Eden izmed njih je poškodbam podlegel. Zaradi zadnjih atentatov v Šanghaju je japonski zunanji minister Ari ta v poslanski zbornici z ogorčenjem izrazil svoje neraz-položenje in sporočil, da je japonska vlada pri guvernerju mednarodnih koncesij v Šanghaju Franklinu energično protestirala zaradi umora kitajskega državnika Marki Lija in ostalih atentatov, ki so bili izvršeni v zadnjih dneh. Izjavil je, da je bilo včeraj 10 japonskih mornarjev poslanih v italijanski del koncesij, da bi pomagali italijanskim policijskim oblastem pri zasledovanju teroristov, ki so snoči napadli kitajske policijske uradnike. Dejansko je bil včeraj japonski generalni konzul v Šanghaju Miura v spremstvu dveh vojaških zastopnikov pri Franklinu in protestiral zaradi zadnjih dogodkov, obenem pa postavil nekaj zahtev japonske vlade za boljšo organizacijo reda in varnosti na koncesijskem področju. V šanghaju pa ugotavljajo, da so bile te zahteve mnogo skromnejše, kakor so jih davi napovedali japonski listi. London, 23. febr. z. Reuter poroča iz Sangaja, da so bile zaradi ponavljajočih se atentatov v mednarodni koncesiji prirejene velike racije, pri katerih je bilo aretiranih nad 200 sumljivih oseb. Po zaslišanju pa so bili vsi aretiranci izpuščeni. Cianov obisk v Varšavi Poljski tisk o sodelovanju z Italijo v Podunavju Rim, 23. febr. AA. Minister za zunanje zadeve grof Ciano bo odpotoval drevi na uraden obisk v Varšavo, kamor bo prispel 25. t. m. Varšava, 23. febr. o Kakor znano bo prišel italijanski zunanji minister v soboto na uradni obisk v Varšavo. Se pred kratkim so govorili, da bo odtod odpotoval v Berlin na sestanek z Ribbentropom, to namero pa je sedaj opustil. Razgovorom z italijanskim zunanjim ministrom v Varšavi pripisujejo odgovorni politični krogi velik pomen, posebno po spremembi vlad v Jugoslaviji in Madžarski. Poljski listi objavljajo poročila iz Rima, v katerih ugotavljajo, da Italija, Nemčija in Poljska dominiraj o sedaj v srednji Evropi in da jim bo sporazumno mogoče vplivati tudi na končno ureditev odnošajev med Madžarsko na eni ter Ru-munijo in Jugoslavijo na drugi strani. Varšava, 23. februarja, b. >Warszawski Dziennyk Narodowi« objavlja članek poljskega poslanika v Rimu Kozickega o bližnjem obisku italijanskega zunanjega ministra v Varšavi. Poslanik poudarja med drugim: »Fašizem je začel zmagovit pohod narodnih stroj v Evropi. Mussolini je v nekaj letih znal spremeniti duha italijanskega naroda in je prenovil vse politično in gospodarsko življenje Italije. Fašizem je realiziral velike stvari bodisi za Italijo, bodisi za Evropo, kateri je dal osnove novega socialnega reda. Poljska, katere interesi niso nikdar bili v nasprotju z italijanskimi, zna ceniti itali- janski doprinos civilizaciji. Fašizem Je pregnal boljševizem iz Španije in je s tem rešil Evropo. Vladni list »Kurjer Warszawski« poudarja med drugim, da so poljski in italijanski interesi istovetni v podunavskem bazenu in bodo zato varšavski razgovori med Bečkom in Cianom koristni za obe državi, ki jima je pravični mir skupni cilj. Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 23. II. 1939 Kranjska gora 810 m: —9, solncno, 25 cm snega, aren, mirno, Batoce-Planica: —7, solncno, 30 cm snega. aren, skakalnice uporabne, Planica Slatna 950 m: —8, solncno, 40 cm snega, aren, mirno, drsališče uporabno Peč Petelinje* 1440 m: —7, aolnčno, 50 cm snega, osojno pršič, prisojno pre- kopneva. Pokljuka 1300 m: —7, aolnčno, 5 cm pršića, 70 cm podlage, mirno, Bohinj »Zlatorog« 580 m: —5, aolnčno, 15 cm snega, aren, mirno, Dom na Komnl 1520 m: —12, solncno. 170 cm snega, pršič. Dom na Voglu 1540 m: —9, aolnčno. 170 cm snega, pršič. Senjorjev dom 1522 m: —5, delno oblačno. 00 cm snega, p rtič, Stojadinovićevi amandmani »Obzoru je objavil 21. t. m. članek pod naslovom »Stojadinovićevi amandmani*, v katerem ugota\'lja. da je hoteia Sto jad ino viceva vlada z že pripra\'ljenimi amandmani razveljaviti celo vršit* zakonskih in ustavnih določb. Tako je hotela razveljaviti člen IS. državne ustave, ki daje vsakemu državljanu pravico, da laliko civilno ali kazensko zasleduje vsakega drž. nameščenca, ki mu je s svojim delovanjem povzročil kako škodo. Taksna tožba bi bili* v bodoče možna samo. ako bi to v roku 3 mesecev izrecno dovolil minister notranjih del. Ako bi v tem roku ne bilo ministrovega dovoljenja, bi se tožba ne mog/a vložiti. Drugi amandman je določal: Ako bi ki,k državni aH banovinski nameščenec kritiziral obstoječi režim ali postopanje vlade in njenih članov, jih žalil ali or->n'n\>aževal. bi se disciplinsko kaznoval ati 7 zmanjšan jem aktivnih prejemkov od 20 do 50 tnlst na mesec za čas do 10 let, ali z upokojitvijo z zmanjšanjem penzijskih prejemkov od 2n do 50 odst na mesec za dobo do 10 let uli v težjih nrimerih z odpustom iz službe, ie kazni bi naj veljale tudi za upokojence. Pritožbe bi bile mogoče samo na driavni svet. Ako bi državni svet pritožbe ne rešil v 2 mesecih, bi postala kazen i/vršna. 1 te določbe bi veljale tudi za sodnike, 1 re-tji amandman ie določal: Srcski načelnik lahko naloži globoko 500 do 1000 din županu, obč. odborniku ali uslužbencu, u'^o se brez: ogoino ne pokori odredbam obla sti in ukazom sreskepa načelnika. Pritožba bi bila mogočit satno na bana in nič več na upra\mno sodišče. Iz istih razlogov lahko ban tudi odstn\-; župana in razpusti cbč. odbor. Pritožba je dovoljena samo n«i ministrstvo notranjih del, ne bila bi pa dopustna, kakor do sed'jj. na upravno sodišče. Xove volitve bi ne bilo treba razpisati v roku 2 mesecev, marveč šele po 2 mesecih. *ko prenehajo okolnosti, ki so po\'-zročile razpust občinskega odbora«, kar bi lahko seveda trajalo več let. ker bi bila presout o vzrokih dana na svobodno presojo sreskega načelnika. Četrti amandman je odrejal: Ban bi lahko po svobodni oceni odstavi jal občinske nameščence in na njih mesta imenoval druge, ne da bi odstav-Ijenec imel pravico do kakršnekoli pritožbe. Peti amandman je dotn'al: Minister notranjih de! lahko izreka kazen do 30 dni zapora ali 5000 din globe, ban do 20 dni zapora ali 3000 din globe in sreski načelnik do 10 dni zapora ali 1500 dm fy!obe. Kazen bi naj bila takoj izx-rsna, pritožba na upravno sodišče pa nedopustna. Sesti amandman se je nanašat na tisk: Vsaka tiskarna mora vsako tiskovino v 6 izvodih dostaviti dri. tožilcu. Nobena tiskovina se ne sme prej razpečavati, dokler ne da za to pismenega dovoljenja drž. tožilec. Poseben amandman se je nanašal na ustavi jen je dnevni-kov, tednikov in drugih periodičnih listov. 11 stavljenje je bilo zelo olajšano. Bethlenov poziv Mussoliniju Budimpešta. 23. febr. h. Po vesteh ia Londona je bivši min. predsednik in vodja madžarskih veleposestnikov in vele-industrijcev grof Štefan Bethlen poslal italijanskemu min. predsedniku Mussoliniju poziv, v katerem pravi, da je treba rešiti madžarsko neodvisnost pred nemško ekspanzivnostjo. V izjavi budimpe-štanskemu zastopniku lista »Corriere de la Sera« je grof Bethlen dejal med drugim da je izredno zadovoljen, ker namerava sedanji min. predsednik grof Telekv še poglobiti odnošaje med Italijo ln Madžarsko. Zaradi teh izjav bivšega predsednika madžarske vlade so bili pozvani listi, da j!b ne smejo objaviti niti ne komentirati. 53 milijonov za ameriška pomorska oporišča Washington, 23. februarja. A A. Pri včerajšnji razpravi o kreditu 53 milijonov dolarjev za nova pomorska oporiAča, med katerimi je tudi otok Guam, je predsednik odbora za mornarico Windson izjavil, da Zedinjene države smatrajo, da morajo z avtoritaUvnirni državami govoriti v odločnem tonu. Z ozirom na to Zedinjene ameriške drŽave sporočajo svetu, da ne bodo dopustile, da bi jih kdo uničil. Neki poslanec je pripomnil, da bi utrjevanje otoka Guam a pomenilo sunek v japonski vrat in da bi to moglo dovesti do vojne. Windson je odgovoril, da je strateški položaj tega otoka v zahodnem delu Tihega oceana največje važnosti za obrambno politiko Zedinjenih držav. Politična amnestija v Litvi Kovno, 23. febr. br. Litovski predsednik Smetona je za 21. obletnico litovske republike amnestiral 67 političnih kaznjencev. Med njimi je tudi 18 klajpedskih Nemcev._ Sorzna poročila. Curih, 23. februarja. Beograd 10. Paria 11.64, London 20.60, New York 439.5625, Bruselj 73.95, Milan 23.125, Amsterdam 234.75, Berlin 17630. Praga 15.05, Varšava 83, Bukarešta 3.37. Socialno skrbstvo v Mariboru V letoin jen proračunu je določenih za 4,573.490 din aH 281.7*0 din več Maribor, 22. februarja Socialno skrbstvo tvori važno postavko vsakega sodobnega mestnega proračuna. Ta postavka izkazuje v novem proračunu mariborske mestne občine za leto 1939-40. ki je že potrjen, 4,573.490 din, je torej višja za 281.720 din napram proračunu za leto 1938-39. Zanimiva je slika posameznih postavk: Starostno skrbstvo: 477 siromašnih oseb prejema stalne mesečne podpore po 50 do 500 din skupno 52o./20 din. Izredne podpore 50 tiscc din. 32 3seb v hiralnicah v Ptuju. Muretincih, pri Sv Jožefu v LJubljani in v zavodu srv Terezije v Ponikvah stane mariborsko mestno občino po 11.50 do 15 din dnevno, skupno 161-170 din. Pri mestni oskrbnisnici so sledeči izdatki; plača osebju letno 23.400 din, hrana 180 csfcr, bovancem po 6 Jin dnevno, skupno 394.200 dinarjev, podpora 150 oskrbovancem po 30 dinarjev z božićnico, skupno 58500 dni, vzdrževanje poslopij, kurjava in razno 95 tisce 300 din Mestna ljudska kuhinja stane mestno občino Letno 399.100 din. K te. mu Se pridejo redne mesečne podpore 0 skupnim zneskom 15 000 din, potem drva, * ki jih dobi 500 mestnih ubožcev — skupna vrednost fiO 000 din. Sest okrajnih predstojnikov dobi po 20u uuj mesečno za uporabo in čiščenje lokalov, skupna tna postavka 14.400 din. Dočim gre za starostno skrbstvo 1 milijon 767.120 din, žrtvuje mariborska mestna občina za mladinsko skrbstvo v smislu novega proiačuna 1,001.370 din. Posamezne postavke mladinskega skrbstva so sledeče- stalne podpore 1 r>2 ctrokom po 50 «0 300 din mesečno v skupnem znesku 212.680 din. Za obleko perilo in obutev 50.000 din. Sledijo razne podpore: dru-štvu Dijaške kuhinje 20.000 din, zadrugi Vajenski dona (kot 20 000 din, za Jeglidev akademski dom v LJubljani (drugi obrok subvencije 200.000 cin) 20.000 din. Podpornemu društvu, klasičrie gimnazije 1500 din, Podpornemu društvu realne gimnazije 15Q0 din, Podpornemu društvu nepopolne realne gimnazije 1500 din, Podpornemu društvu državne učiteljske šole 1000 clin, Udruženju vojnih invalidov v Mariboru 3 tisoč din, Zvezi Maistrovih borcev y Mariboru 10 000 din. Podpornemu društvu slep'h v Ljubljani 1000 din. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljub'Ja-ni ie00 din. Za podpore revnim dijakom je predvidena postavka 15.000 din. Za mestni mladinski dom žrtvuje mariborska mestna občfna sledeče zneske in sicer za dnevno zavetišče: plače tn nagrade osebju 41.270 din, hrana 100 gojencem in osebju 72 290 din. razni drugi stroški 42.560 din. Pri Dečjl postaji pa so sledeči izdatki: plače in nagrade osebju 24.200 dinarjev, hrana 30 gojencem in osebju 60 I tisoč 230 din, za obleko, perilo, poste Ijni- bruaijf 1939. 1 . «™ Za mariborske invalide razveseljiva vest ~~~~ * NtfiMe doM svoje fanraBdake no in obutev gre 16970 din, za druge raz ne stroške 26-900 din. Razen tega skrbi mestna občina tudi za 14 otrok, ki se nahajajo v tujih savodih Za te otroke gre 160 do 550 din mesec, no, letni izdatek 46.360 din. Mlečna kuhinja Zdravstvenega doma dobi skori 9 me »ecev po 2000 din, skupno 18 000 din. Na morje v Dem Jadranske straže v Bakru pojde letos 60 otrok, za katere je predviden znesek 30 860 din. Na Pcfcorje v Dom kraljice Marije pri 8v. Martina pojde 110 otrok. Za te je predviden znesek 55.000 dinarjev. Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru pa dobi kot anuiteto posojila 14.346 din. V proračunsko poglavje mladinskega skrbstva pride se otroško igrišče z izdatkom 9 tisoč din potni stroški pri odpravi In nadzorovanju otrok, ki se nahajajo v ^eji na deželi z zneskom 6-000 din, potem mestno dnevno zavetišče v V. mestnem okraju, kjer gre za plače m nagrade osebju 20.160 din, za hrano 90 gojencem in osebju o7.520 din, za razzne druge stroške pa 57.530 din. Potem dobi še zavod šolskih sester prispevek mariborske mestne občine otroškemu vrtcu za 40 revnih otrok v znesku 15.600 din, dočim znaša letni honorar generalnemu varuhu 10.000 dinarjev. Za delavsko skrbstvo je predvidena v novem proračunu postavka 1,060.000 din. Od tega skupnega zneska gre aa podpore brezposelnim delavcem v smislu pravimi, ka mestne občine In naredbe bonske uprave o podpiranju brezposelnih tn pobijanju delemržnosti 120.000 dm, za izredne podpor? brezposejim iz 10 odštetne doklade na državne direktne davke, tafeo zvane socialne davščine, 850 000 djn., V penzijski fond za mestne delavce kot prispevek mestnim podjetjem SO tisoč din.' za vzdrževa-nje Delavskega azila v Gregorčičevi ulici, ki žal še danes ne služi svojemu pravemu namenu, pa 10 tisoč din. Sledijo se razne skrbstvene zadeve: prevozi v Maribor pristojnih ubeznih oseb, ki sc preračunani na 20 000 din, pomoč brez-stanovanjcem z zneskem 50.000 dm, zdravila in bolniške pristojbine z mesečnim honorarjem zdravniku po 2.000 din, v skupnem znesku 250.0Q0 din, podpore siromašnim vojnim obveznikom 10000 din. prispevek premoženjski upravi Mestnih podjetij k anuitetni službi za delavsko kolonijo 412500 dan. zal pa ni zaslediti v novem proračunu postavke o novi mestni oskrbnianici. Iti bi bila prepetrebna in za katero so bili v svoječasnih izrednih proračunih predvideni zadevni zneski. Ob priliki nedavne proračunske razprave so se čule sicer neka*-t ere obljube glede nove mestne oskrbniš-nice. V samem proračunu pa ni nobenih konkretnih sledov ki bi kazali na dobro in resno voljo pri uresničevanju tega nujnega mestnega socialnega vprašanja. Maribor, 22. februarja Mariborski invalidi so svoječasno z veseljem doznali vest, ki eo jo objavili rudi nekateri listi, da dob* tudi mariborsko okrožno sodišče v smislu novega zakona svoje invalidsko sodišče, ki naj bi reševa lo nujne invalidske zadeve. To veselje je bilo umljivo. saj bi ostala pohabljencem v tem primeru prihranjene pot v Ljubi tano >ziroma v Zagreb. Zal pa ni še do danes pričel poslovati pri mariborskem okrožnem sodišču oddelek za invalidne zadeve. Na tukajšnje sodišče prihajajo vojni invalidi, vdove m sirote, ki želijo pojasnil v raznih zadevah Tukaj pa Izvedo ne veliko žalost, da tak- snega oddelka še ni in da še ni mogoče točno povedati, kdaj bo ta oddelek pričel poslovati. Prizadeti invalidi prihajajo nemalokrat po več ur daleč iz okolice v Maribor. Njihova težka pot je zaman, brezuspešna. Upa ti je. de bi se ta zadeva čim preje rešila in da bi vojni invalidi dobili točne vnfor maci je o tem, kako je z napovedanim invalidskim oddelkom pn okrožnem sodišču v Mariboru. Invalidi pričakujejo, de bodo dobili konkretno pojasnilo v tej <4vari na zborovanju 26 t. m., na katerem bo predsednik tukajšnje organizacije Združenja vojnih invalidov razlagal in tolmačil določbe nove invalidske uredbe. Toplo vreme V vinogradih je že veselo zadnjih dni je omogočilo, da so se v vino gradih pričela pomladanska dela Pepelnlčna kuharska razstava Letos je bila izpopolnjena s pokušajo 18 do 20 vrst najboljših vin iz ljutomersko jeruzalemskih vinogradov Maribor. 22. februarja Vsakoletna pepel nična kuharska razstava posne M Zemljice ve ima svoj sloves. Postala je nekaka stalna ustanova, s katero se Maribor lahko ponaša, saj je v naši državi precej večjih mest, ki sc ne morejo »poba ha t i« s slično vsakoletno tradicionalno ustanovo Seveda je taksna pobu-da združena z velikim naporom in rizikom, pa rudi materialnimi žrtvami. Zato zasluži gospa M. Zemljičeva tem toplejše priznanje, sai predstavlja ta razstava pridobitev vsega Maribora, katerega gostinski sloves je a tem znatno povzdlgnjen. Kuharska razstava Je namreč delo prvovrstnih strokovnjakov, svetovno znanega kuharja, ki je stalno nameščen pri gospe M Zemljičcvi. O tej razstavi so se pohvalno Izrazili znani strokovnjaki ria lukulskem področju Tudi letošnja razstava je nudila pestro sliko izbranih specialitet. ki spadajo v najrazlienejsta področja sodobne kuharske spretnosti in mojstrske veščine. Mariborske tn okoliške gospodin te so si 2 zanimanjem in priznanjem ogledale neštete mesne, ribje, pčcivne. zelenjavne in druge specialitete, ki so bite razstavljene. Letošnja kuharska razstava pa je bila izpopolnjena z vinsko pokušnjo. 18 do 20 vrst najfinejših vin iz 1 jutomers^o-jeruzalemski h vinogradov je zgovorno pričalo O visoki stopnji našega kletarstva saj so razstavljena vina specialitete. ki vzdržijo najstrožjo kritiko najboljših vinskih poznavalcev in strokovnjakov. Ve« dan je bilo na pepelnico pri gospe M Zemljičcvi živahno vrvenje. Vsi so bili zadovoljni, vsi so prišli na svoj racam: gospodinje, ki kažejo vneto prizadevnost za »popolnitev svojega znanja in svojih izkušenj v kuharskih zadevah, pa tudi ljubitelji izbranih vrn. ki so si lahko privoščili prvovrstno« izborno kapljico. tipamo, da se bo tradicija vsakoletne kuharske in vinska razstave nadaljevala ter spopolnievala ter da bo izdatno širila gostinski sloves našega mesta. — Most se Je podrl pod težo tovornega avtomobila, ki je zgrmel v potok Gunjo v Dubrovniku. Le z največjo težavo so potegnili tovorni avto iz potoka Pred nedavnim se je. kakor smo poročali, podrl most ob Kamniškem klancu Ti primeri kažejo, da bi sreski cestni odbori morali posvečati takšnim mostovom nekoliko več pažnje. On — ona Paberki z mariborskih maškerad Maribor govori te dni o pikantnih zgodbicah, ki so se pripetile na nedavnih ma-Skaradah. Te zgodbice kažejo, da so maske lahko prijetna reč. da so pa lahko tudi sila nevšečne. neprijetne. O tem nas prepričujeta predvsem aledeči zgodbici: On. Z doma ga je pregnalo. Nekaj jo prišlo vmes. Ona je ostala doma, on pa je. gel a doma. da si prežene slabo voljo v razigranosti predpustnega rajanja. Korzo mask Lepe so, mične. dražeatne nožice, vitke postave. Tam v ozadju krasna postava Tc bo nekaj zanj. S to masko hoče preživeti večer in noč. >Obožujem vas. četudi vas ne poznam« je šepetal, potem ko sta absolvirala uvodno konverzacijo. >Vsl moškj ste enaki t je odvrnila hladno. Ta hladnost ga je še bolj vzpodbudila. T ^Motite se. krasotica« »Kako vendar veste, da sem krasotica.* >Vse vas izdaja, postava, hoja vse.« »Gotovo ste poročeni. Le poročeni možje se znajo takr hlinitl, kakor vL« >Poročen že Pa bi bilo le bolje, ko bi ne bil. Z vami bi se n. pr. sijajno razumel. Z mojo ženo pa Je težja reč. Malce je histerična, včasih kar obsedena Bogme, ni lahko shajati z njo.« >Oh vsi ste takim Zmerom smo žene krive vsega zla. Morebiti pa delate svoji ženi krivico?« »pustiva to. dušica zlata. DrugI pomen-ki so mi danes ljubši, ko sem v vasi družbi, pojdiva šampaniziraL« »Kaj počne vaša žena ...« »Saj je ni tu; sicer pa je to prav aic ne In tako so minile vesele urice do polnoči. Tik pred polnočjo sta pohitela na prosto. J ~~~ 1,1 ana Tedaj pa je neznanka zunaj pred dvorano potegnila krinko z obraza. On se je zamajal od presenečenja. Ostrmel je in zrl topo pred »e. Najraje bi se bil pogrez-nil v zemljo. Maska Je bila njegova — žena. Doma se je potem pričel — pravi ples... Druga maškarada »Vse bi dal za vaa« ji je goreče dopovedoval in jo še tesneje privil k sebi. Lepa maska, dražestnr telo. »Mojster ste v pnliaovanju nedosegljiv mojster.« »ženske venomer mielite na hinavseino, pa premalo računate « moškim biatvom.« »No, no ...« »Kaj bj človek dal. Is m . »Kaj bi dali T Dvomim, da sploh kaj imate. Taksni mladi, šarmantni gospodje, ki stikate po maškaradah In sedutan, ste navadno ko cerkvene miši.« To ga je nekoliko užalilo. »Pa če vam oam prj tej prici 6000 din?« »Ni veliko Nekaj pa je vseeno. Q tem bi lahko govorila.« Komaj pai ur je bilo od tega, ko si je bil pri svojem zadnjem prijatelju izposodil 5000 dni za neke nujno izplačilo. Sedaj je potegnil masko v zadnji kot bara Tam ji je potlači' v njeno krasno oblikovano desnico vseh pet jurjev. Ni odklonila. Vzela jih je in se nasmehnila. Računal je morebiti drugače. CakaJ je, da mu denar vrne. O polnoči je potegnila krinko E obrana On je stal ko ukopan Bila je mlada lepa gospa, pri kateri Je bil dolgo na hrani in stanovanju, pa jI je ostal dolžan lepe jurje. ■ Nekaj teh jurjev je sedaj rešila. Kavalir I pa je izginil ko kafra. Ljutomer 22. februarja Nenavadno toplo in milo vreme v zadnjih tednih je po naših ljutomerskih in sosednih vinogradih izvabilo vinogradnike, da »o pričeli r spomladanskimi deli. Povs^ so že preko zime zrigolali, gnojili pa so Se jeseni, deloma pa sedaj spomladi. Povsod, kjer so vinogradi, so ljudje veseli in prepevajo. Ljudje na toplem pomladanskem, oziroma še zimskem solncu. opravljajo težka vinogradniška dela. Pričeli so že rezati trte, postavljati kole in saditi nove trte. Ponekod so že pričeli polagati nove nasade, s katerimi je mnogo dela. Vinogradniki so sicer veseli, da so lahko opravili vsa deia tako rano. ker bodo potem lažje in brez skrbi obdelovali polje Na drugi strani pa so spet v skrbeh, ker če bo to toplo vreme še trajalo, utegne tr. ta pognati prerano poganjke, ki bi jih pomladanska slana lahko pomorila. Lanski pridelek so vinogradniki še precej ugodno prodali. Povpraševanje po ljutomerskih vinih je bilo precejšnje in so bile po daljšem presledku precej ugodne kupčije. Posebno po sortiranih vinih je bik> povpraševanje večje. Vina iz leta 1937 Je že zmanjkalo, od L 1938 pa ga je še na zalogi. Upamo, da bo sedanji vinski sejem v Ljutomeru privabil mnogo kupcev, ki bodo pokupili vino, da bo prostor za novo. Pravijo, da b« letos še več vina. kakor lani. To sklepajo iz tega. ker so na god sv. Neže stale mlake po cestah. Da bi ga le res bilo mnogo da bi si naši vinogradniki, ki so zaradi zadnje krize mnogo trpeli, spet nekoliko opomogli —Vik— Mariborske in okoliške novice — Poroke, v zadnjem času so se v Mariboru poročili: Luaovik Turk, sin gostilničarja, In Gizela Feitl, zasebnica iz Murske Sobote; Mihael Leskova r, delavec, in Elizabeta Harka pletilja, od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Franc Rancinger, žel. kretnic ar, in Jožefa Žagar, zasebnica, iz Poljčan; Viktor Caks tov. delavec, in Ivana Stameo, tka ka. Mlinska ulica 47; Franc Rotman, tkalec, in Marija Edelba-chet, delavka, Peke: 11; Jurij Zavernik. sin posestnika, in Marija Coh, hči pristavnika, Dolnja Pocehova 16; Štefan Peršuh, posestniški sip in Marija Medved, posestn. hči, iz Clrkovc; Alojzij Ster, tov. delavec, in Marija Snedic, posestn. hči, Plinamlška ulica 29; Ignac Lipa vic. grafik, Delavska ulica 13, in Ana Golob Šivilja, Ljubljanska cesta 46; Janez Rat, poljski delavec, Svečina, in Julija Goričan, služkinja, po-brežje; Janez Horvat, tov. ključavničar, Limbuš, in Julijana Petak, kuharica. Studenci: Rudoli Skerbič, krojaški pomočnik, in Marija Meglic, služkinja, oba iz Maren-berga; Boštjan Kosar, livar državnih železnic in Jožefa Pauman. šivilja, oba Studenci; Franc Danko, tkalec, in Jožefa Prl-tovnik, tovarniška delavka, oba Pobrežje; Maks Klethofer, kov. po m., in Katarina Zmasek, tkalka, oba Pobrežje; Rudolf Ki-singer, trgovski sotrudnik, in Ljudmila fikamlec, vzgojiteljica, oba v Ljubljani; Karel Vezjak trgovec, Cankarjeva ulica 2, in Elfrida Peharda, zasebna uradnica, Studenci; Ivan Herga, tovarniški delavec, in Marija Droveoik, kuharica, oba Poorež. je; Josip Cmok, mizarski pomočnik, Gozdna ulica 6, in Pavla Domanjko, šivilja, Radvanje-Nova vas; Ivan Krečič, krojač, in Alojzija Boštjančič, služkinja, oba Rad-vanje; Friderik Weiss tovarniški ključavničar, Magdalenska ulica 36. in Marija Babic, apretirka, pobrežje; Anton Maček, pom. del. drž. žel., Spodnje Radvanje. in Neža Lesnik, kuharica, Pobrežje; Alojzij Gasperič, pom delavec, Pobrežje. in Justina Jurše pos. hči. Sv. Jernej pri Ločah; Franc Nerat, mizarski pomočnik, in Barbara Dvorsak bivša služkinja, oba Tezno; Rudolf Dasko, pom. delavec, in Justina Kraut, Pregljeva ulica 3; Josip Kojc, skladiščnik drž železnic in Frančiška Sotlar oba Pobrežje; Maks Vodoplvec, ključavni. čar drž železnic, in Zofija Debenjak; Ciril Pažek, posestnik, in Amalija Založnik, hči posestnika; Jurij Altbaver, splavar. in Amalija Koren; Ferdinand Ledvinka, usluž beneč pri falski elektrarni, in Danica No-vaček; Fr Lubej, čevljarski mojster, in Marija Antiacomini; Anton Kelenberger, splavar in Marija Končnik; Matej Busdon. mehanik, in Biserka Alfirev. Bilo srečno! — Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru vodi tehnične priprave za izdajo kolektivnega propagandnega prospekta Gornje Savinjske doline. Posebno pozornost posveča Zveza predvsem prvovrstnemu slikovnemu materialu ter zbira po možnosti še neobjavljene, v propagandne svrhe učinkovite slike V poštev pridejo motivi iz Gornie Savinjske in iz Logarske doline, predvsem Mozirje, Ljubno, Gornji Grad Luče. Solčava, sama Logarska dolina, Robanov kot, Mozirske planine, Ra-duha. Savinjske Alpe v okviru Logarske doline itd. Tujskoprometna Zveza »Putnik« v Mariboru pro«i fotografe in foto-amaterje, da Ji v gornjo svrho stavijo na razpolago prvovrstne slike i« navedenih predelov. Obenem naj javijo cene za posamezne fotografije oziroma pogoje za reprodukcijo. Slike naj se pošljejo čim prej na naslov Tujskoprometne Zveze »putnik« v Mariboru, Trg avobode-Grad. _ fjniira univerza v Mariboru. Drevi ob 20. uri bo tolmača dr. Andrija Štampar film o »življenju na Kitajskem«. Jutri v petek pa predava na osnovi skioptič-nih slik in kratkega filma o Novi Ameriki. Dr. Andrija Štampar je prepotoval Ameriko i. 1931. tn 1038. Pokazal bo prirodo in prebivalstvo Amerike, gospodarsko in socialno strukturo. Predavatelj tolmači jasno In poljudno med drugim tudi potek gospodarske krize is 1. 1979 Rooseveltov program In njegovo izvedbo, odnos kapitala do dela m skuša povsod nakazati tudi smernice bodočega razvoja. Kakor s svo jim predavanjem o Kitajski, je vzbudil odlični znaetvenik in predavatelj tudi s svojim predavan jen o Novi Ameriki največje zanimanje tako v Zagrebu kakor tudi v Beogradu V ponedeljek 27. t. m. bo predaval dr fieltko Jirouiek asistent na univerzi v Zagrebu o romanski ta gotski umet nosti na Hrvatskem. — Osebne vesti. S predstojništva tukajšnje mestne policije je premeščen za pristava v notranje mmfstrstvo g. Milorad Lazarević. — V Maribor je premeščen strojevodja Franjo Skoflek iz Zagreba, iz Maribora v Zagreb pa g. Jakob Tončič. — Včerajšnji ribji trg ni bil bogve kako založen. Prodajali so girice po 12. sar-delice po 12, barbone po 34. orade po 34. mole po 22, karpe po 12, ščuke po 18 belice pa po 8 dinarjev za kg — Zena gimnazijskega ravnatelja okra-dena. Tukajšnji policiji je prijavila soproga gimnazijskega ravnatelja Kristina Prijateljeva, da ji je na trgu izmaknil nekdo ročno torbico, v kateri je bilo nekaj drobiža, rožni venec ln drugi predmeti. Škode ima okoli 250 din — Odprta noč in dan so groba vrata. Na Betnavski 35 je umrl posestnik Pavel Pivko, star 62 let Blagi pokojnik je brat nepozabnega carzanskega junaka dr L. Pivka. — V splošni bolnici je umrl učitelj Anton Brcko, star 27 let V Smetanovi 59 je preminila stavbenikova soproga Marija Nekrep, stara 45 let V Slovenski ulici 60 pa je umrl zasebnik Josip Hale-ker, star 65 let. Žalujočim naše globoko sožalje! — Materinski tečaj. Snoči je predavala v polni dvorani Ljudske univerze v okviru materinskega tečaja tukajšnjega Ženskega društva P Hočevarjeva V zgoščenih obrisih je razpravljala o delu žene za ženo in otroka Sledilo je poročilo M2Z v Edinburghu Navzoče žene so sprejele zanimiva in poučna izvajanja odlične predavateljice s toplim priznanjem. V sredo 1. marca pa predava prof. dr. Gogala iz Ljubljane o temi: »Našim rodbinam manjka očeta« V četrtek 2. marca pa predava prof Cernejeva o napakah v značaju otrok. — Obmejne novice. V Zgornji Kungoti je v teku akcija za elektrifikacijo te obmejne naselbine. — Na pustno nedeljo je priredila agilna podružnica CMD v Zgornji Kungoti igri »Gospa Kordula« in »Nocoj je en lep večer« Ljudi je bilo toliko, da niso našli več prostora v prepolni dvorani. — Razne novice. 61etna posestnlkova hčerka Marija Parklič s Pobrežja je segla pomotoma po oetovi kislini Prepeljali so )o v bolnico — Natakar Drago An-trih je našel v neki tukajšnji starinarni svoj plašč, ki so mu ga pred dnevi ukradli in ki ga je tat prodal starinarju. — 17-letni posestniški sin Ervin Mcm iz Peker je padel na dvorišču in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico — Na vogalu Tyrševe in Slovenske ulice Je podrl kolesar Viljem Grosnik upokojenega višjega policijskega stražnika Srečka Saksi-do iz Gregorčičeve ulice 8 Saksida je dobil pri tem lažje poškodbe. — V tukajšnjo bolnico so prepeljali 461etnega pomožnega delavca Franca Kocjana iz Studencev Pri prenašanju nekega stroja mu je po nesreči padel stroj na desno nogo ln mu jo zdrobil v gležnju. — Ljubitelji ptlčarjev so se sestali pred-snočnjim pri Zamorcu. Zborovanje je otvo ril in vodil predsednik ravnatelj Klobučar. Mariborski klub ljubiteljev ptičarjev se je v smislu sklepa prilagodil novim društvenim pravilom. — Redek pojav je v naših krajih kača, ki bi se v februarju prikazala na zemeljski površini. Posestniški sin Tomaž Senjor iz Zvaba pri Sv Tomažu je našel te dni 80 cm dolgo belouško. Pravijo, da je taka kača zdravilen lek proti kačjemu piku pri živini. Pri ljudeh pa pomaga pri revmatičnih boleznih. — Vinska razstava in sejem bosta 28. t. m. pri Zavratniku v Ljutomeru. — Domačije gore. V Kančevcih je zgorel hlev posestnika Janeza Sraja. Tudi gospodarsko orodje je zgorelo. Škode je okoli 35.000 din. V Velikih Dolencih pa je zgorelo ostrešje precej velike stanovanjske hiše posestnice Marije Barbarič. — Najlepše maske. Na pustni reduti ISSK Maribora je dobila prvo nagrado najlepše maske gospa VIkica Maverjeva. Drugo nagrado je dobila gospa Greta Mu-hičeva. Sledijo gdč. Vilma Kišova, ga Pavla Perglerjeva in ga Ilona Frasova. *• Piimovke so se pojavile pri Sv. Miklavžu pri Mariboru. V par dneh so jih polovill 12. — Nove tablice. Po ulicah nameščajo sedaj nove hišne tablice z uličnimi napisi in hišnimi Številkami. Tablice so rdeče, oziroma bele barve. Pravijo, da bi morale biti izdelane v smislu predpisov v državnih barvah. — Smrt veseljaka. Na pustni torek popoldne je popival v gostilni Lebe v Reki pri Hocah 69-letni občinski revež Franc Krojs. Dobre "volje je Šel na Pohorje in se oglasil pri posestniku Visočniku, proseč ga, naj mu da pijače. Visočnik pa je videl, da je Krojs pijan in mu vina ni hotel dati. Veselo vriskajoč se je Krojs vračal iz vinograda na povratku pa je stopil preveč na rob lene. zemlja se je udala in padel je 2 m globoko naravnost na glavo. Udaril Je ob oster rob in si prebil lobanjo. Krojsa sta našla drugi dan France Kruh in France Visočnik mrtvega. Komisija je ugotovila, da je bil nesrečnež takoj mrtev. — Dober dan mariborske policije. Mariborska policija je imela izredno dober dan, *aj je polovila več nevarnih vlomilcev in tatov. O aretaciji Josjpa l\>;a, ki je kradel po podstrešjih, smo že poročali. Pod težo dokazov je priznal 18 vlomov, in zdaj si bodo hišni posestniki pred njim oddahnili. — Ivan Soršak, ki so ga aretirali zaradi ženitvenih sleparij, je priznal, da je v Gradcu osleparil neko žens-ko /a oOO mark. Pri njem &o našli v s/uknjiCu zašitih v obeh rokavih po 300 din in v čevljih skritih 120 din. Naglo ic policija tudi izsledila slikarskega pomočnika Mirka Kožuha, ki jc na mariborskem kolodvoru izmaknil celjskemu trgovcu Ludviku Rajhu kovčeg z raznimi predmeti v vrednosti 5000 din. Naposled je policija pojasnila tudi vlom v stanovanje trgovca Babica na Trgu svobode 3., ki mu je podjeten tat pred dnevi odneseJ za 15.000 dm zlatnine in perila. V Gorišnici so namreč a rotira'i 41-letnega Gašperja Pepelnika, na katerega domu so našli sikoraj v;>c ukradeno blaga — Čigava je lobanja? Brezposelni spin-var Danilo Frajle in čevljarski pomočnik Ignac Marin sta včeraj, kakor navadno večkrat na teden, iskala na desnem dravskem bregu pod Zrkovsko cesto staro že-lezje, ki ga z drugimi odpadki vred sip-ljejo proti Dravi. Ko sta tako stikala po starem zelenju, pa je Marin nenadoma opozoril svojega tovariša na neki »pisker« v bližini. Pogledala sta. kakšen pisker je neki ovit v bel papir Ostrmela sta. Bila je lobanja brez las, ob senceh kri. na lobanji le malo mesa in še to je bilo oglodano, L,obanja je ležala nekako 6 m nad Dravo v nadaljevanju kanala, ki se prav na tem mestu zliva v Dravo. Frajle in Marin sta lobanjo zavila vpa pir in sta jo nesla na orožniško postajo na Pobrež-ju. Orožniki so lobanjo izročili posebnemu oddelku tukajšnje bolnice, kjer bodo skušali sedaj dognati, ali gre za moško ali za žensko lobanjo. Sporedno s tem pa poizvedujejo orožniki, da bi dognali potrebne sledove, ki naj bi pojasnili vzroke smrti človeškega bitja, katerega lobanjo so našli na omenjenem mestu Med liudmf se širijo v zvezi s to najdbo najrazličnejše govorice, ki pa so zaenkrat povsem neumestne ter neutemeljene. — V bolnici se je pa izkazalo, da je lobanja pasja. Mariborsko gledališče Četrtek, 23. februarja, ob 20. uri: »Na ledeni plošči*. Red. A. Petek. 24. februarja: Zaprto. Sobota, 25. februarja, ob 20. uri: ^Prodana nevesta«. Premiera. Red C. + Premiera Smetanove »prodane neveste« je določena na soboto, 25 t. m. V operi nastopi med drugimi Igličeva kot prodana nevesta, Anžlovar kot kmet Krušina, Ma-noševski kot Janko, Kecala pa poje Pavle Kovic, ki je v tej vlogi že pred leti zelo uspešno nastopal. Novice z Murskega polja — Sokolska četa prt Mali Nedelji je najmarljivejša v župi. V nedeljo je agilna sokolska četa pri Mali Nedelji polagala na občnem zboru račun o delu v preteklem lotu. Kljub raznim oviram je četa delovala v preteklem letu zelo agilno in se je v polni meri zavedala svojih nalog in svojega poslanstva, ki ga vrši v tem lepem, idiličnem kraju. Občni zbor je vodil agilni dolgoletni starosta br. Ceh ki je uvodoma naslovil na prvega Sokola v državi kralja Petra II. tople besede, navzoči pa so mu vzkliknili krepak zdravo. Pozdravil je delegata matičnega društva in vse navzoče. Iz posameznih poročil funkcionarjev je bilo razvidno vsestransko in plodonosno delo čete bodisi na telovadnem, bodisi na prosvetnem polju. Številne prireditve kakor akademija, proslave, igre Itd. so privabile mnogo Sokolov in nesokolov v prijeten dom. Tudi knjižnica ln čitalnica, ki posluje vsako nedeljo je bila zelo dobro obiskana. Malonedeljaki sokolski diletantje so znani po vsem Murskem polju in 6e daleč naokrog. Delegat matičnega društva je zelo pohvalil agilno in požrtvovalno delo ma-lonedeljskih Sokolov ln postavil Četo za vzgled vsem Četam in društvom. Občni zbor je soglasno sklenil, da prične že letos s povečavo doma, kar si je postavil kot cilj dela v okviru sokolske Petrove petletke. Dom, posebno pa garderobe tn shrambe za ogromen Inventar je premajhen, tako da morajo sedaj shranjevati kulise po vsej vasi. Pri takem delu zasluži četa vso materialno in moralno podporo od strani članstva in drugih. Pri volitvah je bil izvoljen z malenkostnimi spremembami dosedanji odbor z agilnim starosto br. Cehom na čelu. Malonedeljski sokolski četaši! — le tako naprej, ker le pri takem složnem sokolskeni delu je zmaga aaši sokolski ideji zasigu-rana. Zdravo! — Dvojni JubfleJ. V Veržeju sta v sredo obhajala tridesetletnico poroke g. Rudolf Pliberšek in njegova soproga Neža rojena Kovačič. Kljub visokemu jubileju sta oba čila in zdrava. G. Pliberšek je obenem obhajal štiridesetletnico odkar se je izučil tiskarske obrti. K dvojnemu jubileju nase čestitke. — Velik uspeh igre na ljutomerskem sokol skem odru. V soboto in nedeljo so diletantje ljutomerskega Sokola vprizorili znano komedijo v treh dejanjih s Pred poroko*-. Igra je pod veščo režijo br. Stoparja doživela prodoren uspeh. Vsi igralci so častno rešili svoje vloge in so bili nagrajeni z gromkim aplavzom. Velika dvorana Sokol-skega doma Je bila obakrat nabito polna, kljub temu, da imajo vsako soboto in vsako nedeljo kino predstave v Ljutomeru veliko privlačnost. — Tudi malonedel jčani so v predpustnem času prired;li veseloigro ^Davek na sam-cec. Malonedeliski Sokoli so privabili rekordno število gledalcev v svoj dom. kljub temu. da se je z nasprotne strani delalo z vso vnemo, da bi bila predstava slabo obiskana. Dobre in kvalitetne Igre pač vlečejo ln ljudje že poznajo zmožnost malone-deđjsk'h sokolskih Igralcev. — Vinlčarakf dom grade v Ljutomeru. Vinicarjl. ki imajo svojo organizacijo s sedežem v Ljutomeru, si gradijo svoj dom. Dom bo spomladi gotov. Imajo tudi svojo kreditno zadrugo. -a-_i