Premik piramid Sadatova odočitev, o umiku sovjetskih vojaških strokovnjakov iz Egipta pomeni za bližnjevzliodni, sredozemski, pa tudi širši svetovni prostor nekaj takšnega, kot da bi se premaknile piramide. Ker senca teh piramid pada tudi na prostor, v katerem živimo, moramo vsaj poskušati najti odgovor na vprašanje, kam, kako in do kod se bodo premaknile. Premaknilo jih je več vzvodov: nezadovolj- stvo Egipta do sovjetskega obotavljanja v pošiljanju ofenzivnega orožja, želja po ublažitvi očitno vse bolj naraščajočega notranjega nezadovoljstva v Egiptu, pa morda tudi želja, da si Egipt znova pridobi vse bolj usihajoči vpliv in ugled v arabskem svetu. V prvi vrsti pa gre najbrž za spoznanje, da so piramide — popolna navezanost na veliko silo (do leta 1956 na ZDA, po tem letu pa na SZ) — začepile bižnje-vzhodno slepo ulico in če se hoče Egipt na takšen ali drugačen način iz te ulice izkopati, mora odgovornost za to prevzeti povsem nase. Sadat je prejkone sklenil, da bo poslej stopal iz bližnjevzhod-ne slepe ulice brez zvezanih rok: opaziti je že prva znamenja, ki potrjujejo to domnevo in kaže, da mu z nekaterih strani že ponujajo možen izhod. S tem pa že lahko rahlja doslej veljavno ravnovesje ria bižnjevzhodnem prizorišču in težko je predvideti, če se bo nagnilo v pozitivno ali negativno smer. Kajti ugibamo lahko samo s pomočjo »če«: če Sadatov sklep pomeni usodni preobrat v sovjetsko - egiptovskem sodelovanju, potem bi to lahko sicer za hip odgodilo bližnjevzhod-ni spopad (Egipčanom bo za privajanje na najsodobnejše sovjetsko orožje in opremo potrebno namreč nekaj časa), bi pa po drugi strani lahko predrugačilo razmerje dveh velesil v sredozemskem bazenu in najbrž poseglo celo v njun »gentlemanski sporazum«. Toda nekaj je stvari, ki govore v prid domnevi, da najbrž do dokončnega usodnega preobrata ni prišlo. Kot kaže, je bila SZ s Sadatovim sklepom že prej seznanjena, tako da ga je očitno celo prehitela in sama odpoklicala prve strokovnjake: potemtakem se je SZ obvarovala nevarnosti, da bi morala ob morebitnem spopadu prevzeti na svoja pleča del odgovornosti, in namerava poslej krepiti svojo prisotnost na tamkajšnjem področju v varnejših okvirih. Vse preveč je obojestranskih interesov, da bi mogel Nil steči iz svoje zdajšnje struge kam drugam O tem po svoje zgovorno priča Sadatova želja, da se na posebnem sestanku s sovjetskimi voditelji dogovori o prihodnjem sodelovanju v okviru lani podpisanega 15-let-nega sporazuma, ki se mu torej ni odrekel. Kakorkoli že, tole drži: Sadat je v bližnje-vzhodni slepi ulici premaknil piramide, kar se bo v njej nujno moralo poznati Kako, bo treba še počakati. TIT DOBERŠEK LJUBLJANA, ČETRTEK. 20. J U L I J A 1972 LETO XIV. • ŠTEVILKA 196 • CENA 1 DINAR -DELO- IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI -UUDSKE PRAVICE*. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA*. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE za svobodo Predsednik Tito in princ Sihanuk sta končala uradne pogovore — Kamboški gostje bodo še nekaj dni pri nas BRIONI, 19. jul. (Tanjug). Voditelj države in predsednik združene narodne fronte Kambodže princ Sihanuk je danes končal uradni del obiska v Jugoslaviji. Izvedelo se je, da je z zadovoljstvom sprejel povabilo predsednika Tita, naj še nekaj dni ostane na oddihu v naši državi. Med petdnevnim uradnim obiskom v Jugoslaviji sta princ Sihanuk in predsednik Tito skupaj s svojimi sodelavci imela uradne politične pogovore o stikih med Kambodžo in Jugoslavijo, o položaju v jugovzhodni Aziji, zlasti v Indokmi, in o najpomembnejših svetovnih dogodkih. Skupno sporočilo o Siha-nukovem obisku in njegovih pogovorih s predsednikom Ti- tom bo predvidoma objavljeno čez nekaj dni. Pogovori so bili izraz iskrenih in prijateljskih stikov med narodi obeh držav, posebno pa med predsednikom Titom in princem Sihanukom. Tito je pohvalno spregovoril o uspehih khmerskega ljudstva za osvoboditev in poudaril, da je pot Sihanukove vlade in združene narodne fronte po mnenju Jugoslavije edina pravilna pot. Jugoslavija bo boj kamboške-ga naroda še naprej podpirala. Predsednik Tito in princ Sihanuk ter zunanja ministra Tepavac in Sarin čak so v posebnih pogovorih poleg drugega izmenjali tudi mnenja o vlogi m dejavnosti neuvrščenih na mednarodnem področju. Kambodža je že ves čas dejavna članica »tretjega sveta«. ROKOVANJE V PANMUNDZOMU — V tem mestu na 38. vzporedniku, ki deli Korejo na Sever in Jug sta se včeraj znova sešli delegaciji rdečega križa iz Severne in Južne Koreje. Na sliki: vodja južnokorejske delegacije Kirn Jon ču (drugi z leve) in vodja severnokorejske delegacije Kirn Tae Hui (desno) se rokujeta ob začetku sestanka, ki je že 23. po vrsti. Telefoto: UPI Vabilo SZDLJ Kubi V Havani uspešno potekajo pogovori o sodelovanju med SZDLJ in PRI HAVANA, 19. jul. (Tanjug) — Delegacija SZDLJ, ki jo vodi generalni sekretar Alli Shu-kria, se bo v prihodnjih dneh seznanila s kubanskimi dosežki in si ogledala zgodovinske kraje iz revolucije. Naša delegacija in kubanski komite za obrambo revolucije — kubansko delegacijo vodi načelnik koordinator Gonzales Marturelos — sta včeraj v Havani začela razgovore o iz-Kušnjah in nadaljnjem sodelovanju. Delegacijo kubanskega komiteja, ki je najbolj množična organizacija na Kubi, je naša delegacija povabila na obisk v Jugoslavijo. Velika škoda po povodnji Na Južnem Štajerskem jo cenijo na dobre pol milijarde šilingov GRADEC, 19. jul. (.Tanjug) — Na Južnem Štajerskem so danes začeli odstranjevati posledice hudih povodnji, ki so to avstrijsko deželo letos prizadele že petič. škodo, ki je nastala konec prejšnjega in v začetku tega tedna, cenijo na dobre pol milijarde šilingov. Zvezna vlada je kot prvo pomoč prebivalstvu odobrila 60 milijonov šilingov. Najbolj sta bili prizadeti avstrijska Radgona in Lipnica, kjer znaša škoda okrog 100 milijonov šilingov. Več sto prebivalcev je na cesti. Povodnji so namreč uničile ne samo pridelek, temveč tu di vrsto stavb. rozi š rava Mura v Gornji Radgoni pod kritično točko — Polja še razmočena — Zaradi poplav Drave izselili vas Orešnjak GORNJA RADGONA, 19. jul. Mura v Gornji Radgoni je že daleč pod kritično točko (ob 13. uri 370 cm), voda pa se umirja tudi v lendavski občini. Branilci nasipov so si tako slednjič oddahnili, saj je Mura že povsod v strugi, voda stoji ponekod le še na poljih in lokalnih cestah Stanje se počasi normalizira tudi na obrežjih Ledave, Ščavnice in drugih pritokov Mure. Kljub hitremu odtekanju vode pa so polja povečini popolnoma razmočena in le v višjih legah skušajo ljudje rešiti pridelek pšenice tako, da žanjejo na roko. Zal pogostne nevihte s kratko-trajnejšimi plohami ne obetajo, da bi lahko v Pomurju začeli še ta teden žeti s kombajni. Komisije občinskih skupščin in raznih strokovnih služb so medtem že začele natančneje ugotavljati škodo, posebej na poljih, ha poslopjih, cestah in vodnogospodarskih objektih. Medtem ko Mura upada. pa Drava v slavonskem delu še vedno narašča. Kljub nadčloveškim naporom branilcev nasipov je položaj vedno bolj kritičen. V Podravski Slatini in Donjem Miholjcu je Drava tako visoka, kot še ne pomnijo — in še raste. V Podravski Slatini je na nekem kraju predrla breg, poplavila okrog 2000 hektarov polj in ogrozila več naselij. Iz vasi Orešnjak v občini Do-nji Miholjac so izselili vse prebivalstvo. Drava je tam visoka 478 cm, to je kakih 16 om več kot leta 1966, ko je doslej najbolj narasla. V občini Valpovo so danes dopoldne razglasili delno mobilizacijo prebivalcev, starti od 17 do 55 let. Pri Osijeku je Drava od sinoči narasla za novih 6 cm. Kljub skoraj meter višji gladini Drave pa menijo, da nd nevarnosti poplav. K sreči 29 km oddaljena Donava zlahka sprejema povečane vode Drave. V Podravini po malem upada, toda še vedno povzroča razdejanje. Vedno več je hiš, ki se podirajo. Brez strehe je ostalo že dvajset družin. Kapitanija v Brčkem napoveduje, da bo Sava jutri začela postopno upadati. V zadnjih petih dneh je pri Brčkem narasla na 4 m. Na Madžarskem Je Mura poplavila 1300 hektarov, Drava pa okrog 5000 hektarjev polj. Več o poplavah na 3. strani. Bombe na svoje Američani 4-krat pomotoma metali bombe na saigonske čete SAIGON, 19. jul. (AP) — Ameriško poveljstvo je danes objavilo, da so v zadnjih 14 dneh Američani pomotoma štirikrat napadli saigons.re čete. V bližini Quang Thrija je »phan-tom« včeraj napadel saigonske čete in ubil nekega vojaka ter jih 16 ranil, v dveh drugih primerih pa je bilo nekaj manj žrtev. Ameriško poveljstvo pa je sporočilo, da je severno-vietnamsko letalo »mig 21« včeraj zahodno od Hanoia sestrelilo njihov »phan-tom«. Poslanci slovenske skupščine povedali pripombe, ki »bistrijo« sicer »meglene« dele osnutka družbenega načrta LJUBLJANA, 19. jul. V slovenski skupščini so danes zasedali republiški, gospodarski, kultumoprosvetni in socialnozdravstveni zbor ter enotni zbor delovnih skupnosti. Poslansko življenje je bilo torej na vrhuncu, kar pa je tudi razumljivo, saj so pred durmi poletne počitnice, na vseh dnevnih redih pa se je nabrala še kopica neodložljivih tem, med katerimi je osrednje mesto vsekakor veljalo razpravi o osnutku družbenega razvojnega načrta SR Slovenije do leta 1975. O slednjem je na skupni seji vseh zborov. najprej spregovoril direktor republiškega zavoda za planiranje Jože No-Vinšek (njegbv ekspoze objavljamo na 4. str.). Sicer pa so poslanci povedali še vrsto konkretnih pripomb in dopolnil, ki »bistrijo« tako imenovane »meglene« dele predlaganega osnutka. Mnogi poslanci so se tudi zavzeli za takojšnjo pomoč prizadetim prebivalcem severovzhodne Slovenije, kjer so te dni pustošile silovite povodnji. Poslanci so obravnavali tudi zakonske osnutke o 'stanarinah, o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in o spremembi načina uporabe sredstev za gra- ditev stanovanj za udeležence NOV. Socialno-zdravstveni zbor je dal soglasje k finančnemu načrtu dohodkov in izdatkov za obvezno starostno zavarovanje kmetov. Hkrati je izrecno zahteval, naj izvršni svet brez odlašanja 'plača stroške obveznega cepljenja proti črnim kozam. Podrobneje na 2. strani. ZDA za žrtve vojne Senat je sprejel Ken-nedyjev amandma za obnovo vse Indokine WASHINGTON, 19. jul. (AFP) — Ameriški senat je s 75 proti 7 glasovom »prejel Kennedyjev amand ma, po katerem bodo iz sklada pomoči za tujino lamenili za begunce in civilne žrtve vojne v Južnem Vietnamu 70 milijonov dolarjev. Senat je sprejel tud: dru gi amandma senatorja Kennedyja, ki od pred sednika Nixona zahteva laj bi v sodelovanju z drugimi državami takoj izde tali potrebne načrte za ob novo celotne Indokine. Po tem načrtu bi se takoj po ustavitvi sovražnosti zače la obnova Južnega in Severnega Vietnama, Kambodže in Laosa. Finančni ministri držav razširjene EGS končali pogovore v zvezi z reformo mednarodnega denarnega sistema LONDON, 19. jul. (AP, DJ). Finančni ministri držav razširjene EGS so dvodnevne pogovore v Londonu končali z nadrobnim pretresom najpomembnejših problemov v zvezi z reformo mednarodnega denarnega sistema osrednje banke v tujini, pa kaže, da so se dogovorili za običajno konverzijo kratkoročnih terjatev v dolgoročne terjatve. BOJI ZA QUANG TRI — Za to pokrajinsko središče v Južnem Vietnamu blizu meje s severom še vedno divjajo hudi boji. Saigonske čete ga že nekaj dni zaman skušajo ponovno zavzeti. Na sliki: južnovietnamski vojaki odnašajo ranjence z bojišča. Telefoto: UPI Tokrat so prvič načeli nekatera temeljna vprašanja, ki so povod ‘za razlike v stališčih posameznih držav. Načrt z osmimi cilji reforme, za katerega so se zedinili v ponedeljek, je eden od rezultatov zbliževanja stališč. Brftanski finančni minister Barber, ki je predsedoval dvodnevnemu sestanku, je dejal, da so bile v središču pozornosti tri zadeve: skupni imenovalec razmerij med valutami, nadzorstvo nad mednarodno likvidnostjo in konsolidacija dolarskih bilanc, ki so v blagajnah osrednjih tujih bank S problemom skupnega imenovalca so povezana nekatera kočljiva vprašanja glede prihodnje vloge zlata in dolarja. Ta imenovalec oziroma enota, v kateri je izražena vrednost valut, je zdaj zlato, vendar se čedalje bolj krepi prepričanje, da bi to funkcijo morale dobiti »posebne pravice do črpanja«. Pogovori o nadzorstvu nad mednarodno likvidnostjo so se sukali predvsem okrog vprašanja, kako naj EGS nastopa proti dotoku špekulativnega kapitala. Glede tretje zadeve, to je konsolidacije oziroma konverzije rezerv ti- I ANTHONY BARFUR: stih dolarjev, ki jih imajo | zbliževanje stališč v Kairu Partija Romunije zboruje Ceausescov referat na konferenci je obsegal približno 45.000 besed BUKAREŠTA, 19. jul. (Tanjug) — Tu se je začela druga državna partijska konferenca, ki se je udeležuje približno 3000 delegatov in .gostov. Referat, dolg približno 45.000 besed o gospodarskem razvoju Romunije, izpopolnjevanju sistema vodenja in načrtovanja ter o mednarodni politiki je imel generalni sekretar Ceausescu. Konferenca se bo predvidoma . končala 21. julija. V nedeljo bo imel Sadat nov govor — Vojaški manevri ob prekopu — SZ seznanjena s sklepom — Optimizem ZDA KAIRO, 19- jul. (MENA, Reuter, AP, Tanjug). CK ASU je danes nadaljeval sejo pod vodstvom predsednika Sadata. Iz Aleksandrije pa poročajo, da so sovjetski strokovnjaki na tamkajšnjih vojaških napravah že včeraj zarana končali delo, tako da so nekateri že odpotovali, drugi pa se na odhod pripravljajo. Baje bo odhajanje strokovnjakov trajalo kakšna dva tedna, vendar pa tega uradno niso potrdili. Clam ASU bodo v nedeljo ob Sueškem prekopu prisostvovali vojaškim manevrom egiptovskih sil, ob 20. obletnici revolucije, s katero so odstavili kralja Faruka. Sprva so predvidevali v Kairu veliko vojaško parado, vendar to zdaj ni več gotovo. Člani ASU imajo »zaprto sejo«, poročajo pa, da bo Sadat v nedeljo znova govoril. Kot poroča Tanjugov dopisnik iz Kaira, je bila SZ menda že prej seznanjena o Sadatovem sklepu o umiku sovjetskih strokovnjakov, tako da ga je pravzaprav , o *• hitela in samo odpoklicala prve med njimi že v nedeljo in ponedeljek. Ameriški zunanji minister Rogeis je v oe-ga sveta Maribor Slavko Ož bolt je izrazil pripravljenost, da se tudi sindikalne organi zacije vključijo v pomoč, ven dar je po njegovem mnenju treba najprej ugotoviti obseg škode m višino potrebne po moči. Udeleženci so bili za to, da bi zaposleni delali eno so boto v ta namen ali da bi od stopili enodnevni zaslužek. Opozorili so tudi na pomanj kanje cementa, opeke in dru gega gradbenega materiala Cimprej bi se bilo treba lo titi popravila nekateri cest Posebna skupma predstavni kov občinske skupščine in družbenopolitičnih organiza cij bo obiskala najbolj priza dete kraje. V Jakobskem dolu ogrožajo plazovi 14 hiš, v Jarenini 5 hiš, v Šentilju 4 niše itd Udeleženci sp posebej poudarili, da pristojni organi v prihodnje ne bi smeli več izdajati gradbenih dovo ljenj na območjih, kjer se že leta pojavljajo plazovi. Na po svetu je obveljalo mnenje, da bo treba čimprej najeti pre mostitvenj kredit. B. B. - M. K. — T. G. Zagotoviti demokratično odločanje Predsedstvo skupščine SR Slovenije je nato razpravlja lo ob poročilu komisije iz vršnega sveta za sistem m zakonodajo v zvezi s pripravo republiškega zakona o sa moprispevku tudi o pismu, ki ga je ustavno sodišče SR Slovenije poslalo skupščin: v zvezi z institucijo samoprispevka. Predsedstvo je o>d prlo stališče komisije, da ni upravičeno z zakonom ka korkoli omejevati možnosti uvajanja samoprispevka niti po namenu, niti glede na območje, ampak je treba dopu stiti občanom možnost, da se povezujejo ter samostojno :n neposredno odločajo o skupnem financiranju določenih dejavnosti in določenih svojih potreb To je tudi v duhu XLI. amandmaja k ustavi SR Slovenije, ki daje temeljni pomen pobudi občanov rudi pri zbiranju sredstev za za dovoljevanje neposrednih po treb v krajevni skupnosti ozi roma občim. Zakon o samoprispevku zato ne bi sme) ovirati take dejavnosti občanov, mora pa zagotoviti de mokratično odločanje in pospeševati ustvarjanje pogojev da bodo odločitve občanov temeljile na svobodni in prostovoljni podlagi. Pooblastila IS V nadaljevanju seje se je predsedstvo strinjalo, da pristojni zbori skupščine SR Slovenije na svojih sejah 19 julija po hitrem postopku obravnavajo odlok o poobla stitvi izvršnega sveta skup ščine SR Slovenije za določanje selektivnih namenov za kredite, s katerimi razpolaga SR Slovenija, da se s tem takoj zagotovi uresničitev kreditno-monetame politike v SR Sloveniji v letu L972. Pravtako se je strinjalo z uporabo hitrega postopka, pri odloku o pooblastitvi izvrš- Skop dež, manjka vode Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva o .vodnem primanjkljaju’ BEOGRAD, 19. julija (Tanjug) — Kljub obilnemu dežju, ki je v zadnjih tednih pada! skoraj po vsej državi, se gladina zbirnih jezer pri hidro elektrarnah ni dosti vzdignila V zbirnih jezerih je še vedno manj vode, kot so računali za to poletje, to pa za-radi izred no skopih padavin pozimi in spomladi. Kakor so povedali v skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, je za okrog 500 milijonov kWh »vodnega primanjkljaja«. Ven dar to poletje ne bo razloga za omejitve Možne so kveč j emu lokalne omejitve, ker še nimamo celovitega sistema prenosnega omrežja. ■v Godna zahteva Ljubljanska banka odklanja akceptne naloge za nakup bele pločevine - Slovenska podletja, zlasti EMO, v težavah LJUBLJANA, 19. jul. Skppska železarna zahteva prek skopske banke (»topanske banke) obvezen polog akceptnega naloga pri nakupu bele pločevine za vsa podjetja. Kupci bele pločevine iz Slovenije — v prvi vrsti Gorenje, Emo in Kovinotehna — so do zdaj lahko zahtevali in tudi dobili od Ljubljanske banke garancijo v takšni oblik: da je lahko skopska železarna uveljavila svoje pravice takoj, ko proizva jalec (morebiti) ne bi plačal svojih obveznosti. S tem pa se v Skopju zdaj ne zadovoljujejo več. Zahtevajo akceptne naloge, nega sveta skupščine SR Slovenije da razpolaga z določenimi sredstvi republiškega rezervnega sklada za pomoč nedavno poplavljenim krajem v severovzhodni Sloveniji Predsedstvo je še obravna valo letno poročilo o delu članov delegacije SR Slovenije v zboru narodov zvezne skupščine za obdobje zadnjega leta, ki bo posredovano vsem poslancem republiške skupščine in dalo nekatere pripombe k delovnemu osnutku zakona o volitvah in odpoklicu članov predsedstva SFRJ iz SR Slovenije pri čemer je glede na ustavno opredeljeno vlogo socialistih ne zveze zlasti poudarilo njen pomen in odgovornost v kandidacijskem postopku. . Potrošnjo spraviti v okvire, začrtane z izhodišči Na podlagi informacije o oblikovanju sredstev splošne in kolektivne porabe v prvi polovici leta, ki jo je predložil izvršni svet, je predsed stvo razpravljalo tudi o raz merah na področju splošne in kolektivne porabe v SR Sloveniji v letu 1972. V obširni razpravi je ocenilo, da pri obravnavi teh vprašanj ne bi smeli izhajati predvsem iz sedanjega proračunskega sistema financiranja družbenih dejavnosti, marveč bi morali, upoštevajoč sprejeta ustavna dopolnila, celovitejše zajeti vse oblike porabe in realno ocemti stanje na vseh področjih splošne in kolektivne potrošnje Pri tem je nujno celotno potrošnjo spraviti v okvire, začrtane z izhodišči za ekonomsko politiko v letu 1972 ter z nedavno sprejetimi sklepi m stališči pristojnih zborov skupščine ob razpravi o gospodarskih gibanjih. Očitno je tudi, da uveljavljeni sistem usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohod- Sprejemi in obiski Milan Pogačnik — direktor informativnega centra SFRJ v Stuttgartu LJUBLJANA, 19. julija — Novoimenovani direktor informativnega centra 'SFRJ v Stuttgartu Milan Pogačnik je pred odhodom na svojo službeno dolžnost obiskal predsednika CK ZKS Franca Popita, predsednika republiškega sveta zveze sindikatov Toneta Kropuška, podpredsednika# republiškega izvršnega sveta "dr. Franceta Hočevarja in podpredsednika republiške konference SZDL Vlada Beznika. Milan Pogačnik je v svojstvu direktorja našega centra v Stuttgartu obiskal tudi vse socialistične republike in se z ustreznimi dejavniki pogovarjal o delu centra V kratkem bo odpotoval v Stuttgart, da bi uredil vse potrebno za čimprejšnjo otvoritev tega centra, ki bo služil predvsem za informiranje m kultumo-zabavno življenje naših delavcev, ki so na začasnem delu v ZRN. oglašujte v dnevniku DELO Ivan Simončič, namestnik generalnega direktorja LB, nam je pojasnil, da takšna zahteva skopske železarne, prek skopske banke, ni sprejemljiva za normalne odnose med bankami. »Takšne akceptne naloge v medbančniških odnosih odklanjamo,« je dejal Simončič. »Kl-ub temu, da za nas ne pomenijo večjega bremena, kot smo ga bili do zdaj pripravljeni sprejeti. Smo proti temu, da bi uporabili enake metode proti solidnim partnerjem kot proti nesolidnim. Praktično taka zahteva pomeni, da bančna garancija ničesar ne pomeni.« Ljubljanska Danka je obvestila skopsko, da akceptnih nalogov ne bo izdajala. Predlaga, naj v sporu arbitrirajo Kredita za Lenart LENART, 19. jul. — Občma Lenart v Slovenskih goricah je prejela obvestilo, da je Kre ditna banka Maribor odobrila občini Lenart 250.000 dinarjev kredita za popravilo stano vanjskih hiš, ki jih je prizadelo neurje. Razen tega je banka odobrila tudi Agrokombinatu KZ Lenart 250.000 dinarjev kredita za popravilo gospodarskih poslopij pristojni organi ali častno razsodišče Ljubljanska banka je ob — za jugoslovanske razmere — zadovoljivi likvidnosti vedno poravnavala svoje obveznosti Tako bo tudi v prihodnje. Velja pristaviti, da gre — pri beli pločevini — za blago monopolnega položaja. Slo venska podjetja — zlasti Emo, kd je že tako v težavah — so se znašla v novih zagatah. Po drugi strani pa je znano da skopska železarna belo pločevino pretežno izvaža — v Grčijo, po nižjih cenah, kot so zanjo pripravljeni plačati domači proizvajalci. I. V. Ilira spet ločnica? Svet na obeh straneh Mure je Pomurje in ne Prekmurje MURSKA SOBOTA, 19. jul. — Ljudje ob Muri skorajda ne poznajo več različnih zemljepisnih pojmov za svet to in onstran reke. Zato jih še kako mo. ti napačno označevanje pokrajine, za katero že dolgo velja naziv Pomurje; žal pa to napako večkrat ponavljajo tudi republiški forumi. »Tudi o včerajšnjih skle pih IS SRS m RK Slovenije so javna občila obve stila javnost o pomoči in ukrepih v Prekmurju, za to dobivamo številne pri tožbe s terena,« nam je povedal sekretar medob činskega . sveta ZKS za Pomurje 'Miro Zupančič. B. B kov ni zadosti učinkovit pri omejevanju izplačila mase osebnih dohodkov, kar seveda vpliva tudi na gibanje celotne potrošnje. Zavoljo tega je nujno potrebno obstoječi instrumentarij delitve dopolniti tako, da bodo sedanji trendi v gibanju osebnih dohodkov zajezeni To pa pomeni ne samo ob širokem sodelovanju delavcev v temeljnih organizacijah združe nega dela ustrezno dopolniti samoupravne sporazume m jih dosledno uskladiti z ustavnimi določili o delitvi po delu, kar velja tudi za družbene dogovore, marveč pripraviti tudi ustrezen za konski ukrep. Do jeseni predloge učinkovitih ukrepov Glede na to, da za sedaj še nimamo dovolj podrobno in utemeljeno obdelanih vseh elementov za izdelavo ustrez nega zakona, s katerim bi lahko dovolj učinkovito spra vili potrošnjo v dogovorjene okvire, je predsedstvo spre jelo stališče, naj izvršni svet do prve seje zborov skupšči ne SR Slovenije v jeseni pripravi ustrezno informacijo in predloge takih ukrepov, s ka tenmi bodo v sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov ugrajeni taki instrumenti, ki bodo zagotovili izvajanje ustavnih načel delitve po de lu in normalen potek družbene reprodukcije. Končno je predsedstvo ob ravnavalo predlog svoje komisije za pomilostitve m v skladu z vlogo, ki mu jo določa ustava SR Slovenije, odločilo o predlogih za pomilostitve. Vesna gre domov BEOGRAD 19. jul. — Po hudi nesreči Jatovega letala nad CSSH se edina preživela stevardesa Vesna Vulovič vra ča k staršem. V beograjski bolnišnici je shodila. Tako je prebrodila najhujše dneve po usodnem 29. januarju. Po škodbe hrbtenice ji še varuje tanka mavčna obloga A. A Enako za enak čin * in položaj Sprejet osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju vojaških oseb BEOGRAD, 19. jul. (Tan jug) — Socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine je da nes sprejel osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških oseb Po njem bodo v vsej državi vojaški upokojenci enakega čina in položaja morali dobiti enake pokojnine Starostno pokojnino bodo vojaški zavarovanci dosegli s 40 (moški) in 35 leti (ženske) pokojninske dobe ne glede na starost. Pravico do starostne pokojnine bodo dosegli vojaški zavarovanci s 60 oziroma ženske s 55 leti ter najmanj 20 leti delovne dobe. Sprejeli so tudi osnutek zakona o JLA. iiimiiiiiiiiiiiiiiiii!mi!niiiiiiiiiiini!ii!iiiiiiMminiimini!immiiniiimiinmimiiiimtnnniniwiimmimi!iii:!!“?nffi>airaiimiiuiiuiuiiiiiminnimiiiii AVTOTEHNA, ZASTOPSTVO TUJIH FIRM, LJUBLJANA, TITOVA CESTA 36 razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. tehnično komercialnega referenta za prodajo linkovslrih in kratkovalovnih zvez 2. inokorespondenta za angleški jezik Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1,- imeti morajo II. stopnjo elektro fakultete šibkotočne smeri in 3 leta prakse ali I. stopnjo elektro fakultete šibkotočne smeri in 6 let prakse ali tehniško srednjo šolo, elektro oddelek šibkotočne smeri in 9 let prakse obvladati morajo angleški jezik pod 2. imeti morajo popolno srednjo šolo in 4 leta prakse, obvladati morajo strojepisje 3-mesečno poskusno delo je obvezno. Kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. 6967 Zakaj ni pomorske zveze? Redne zveze Portorož— Trst ni, ker niso upoštevali formalnosti KOPER, 19. jul. — V za četku tega meseca so predstavniki turistične agencije Globtour in predstavniki ita; lijanskega »Trieste Aliscafi« obvestili javnost, da bodo 5 julija vpeljali novo redno pomorsko zvezo med Portorožem in Trstom. Hitra krilna ladja bi vozila trikrat dnevno do Trsta, dvakrat pa bi potnike popeljala tudi do Lignana Kakor so nam povedali v luški kapitaniji v Kopru, do tega ni prišlo, ker omenjeni organizacija nista upoštevali videmskega sporazuma. Podjetji bi namreč morali uvedbo redne proge prijaviti, oziroma pristojnim organom oddati prošnjo. Teh določil pa podjetji, nista upoštevali. D. GRČA :iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinniiiiiiiniiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiinniiiiiininiiiitiinMiiniiiiniiiiiniiiiiiiiiiimiiinnii!iiiiiiiiininM FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO V LJUBLJANI razpisuje prosta mesta: 1. rednega univerzitetnega učitelja za predmeta »Mehanika ’ in Numerične metode«, 2. rednega in dva honorarna asistenta za predmet »Matematika«. POGOJ: pod 1.: diploma tehniške fakultete, doktorat tehniških znanosti s področja mehanike in sposobnost za poučevanje; pod 2.: diplomiram matematik m aktivno znanje vsaj enega tujega svetovnega jezika. Dohodek je določen s pravilnikom. Pismene vloge z bio in bibliografskimi podatki ter dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo fakultete. Mumikova 2 — en mesec od objave. 6993 ............. Komisija za volitve in imenovanja pri SKUPŠČINI OBČINE DOMŽALE razpisuje p>o 12 členu zakona o osnovni šoli (Ur 1 SRS št 9/68 in 14/69) delovno mesto RAVNATELJA osnovne šole »Josip Broz Tito« v Domžalah Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole določene v zakonu o osnovnem šol stvu in imeti vsaj 8 let pedagoške prakse. Poleg naštetih pogojev morajo kandidati imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti, ter primerne družbenopolitične moralne kvalitote. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj ponudbe pošljejo komisiji za volitve in imenovanja SOb Domžale. Ponudbam je treba priložiti kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev razpisa. 6992 aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiHiiiM^ ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA CELJE, VODNIKOVA ULICA 3 razpisuje zasedbo prostih delovnih mest za: 1. VODJO projektivnega oddelka 2. PE1 EKONOMISTOV makro ali mikro smeri 3. DVA ORGANIZATORJA — programerja Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod I.: visokošolska izobrazba — diploma FAGG s strokovnim izpitom in 8 let delovnih izkušenj pri projektiranju pod 2.: visokošolska izobrazba ekonomske smeri in odslužen vojasm rok. pod 3.. visokošolska izobrazba matematično-nara voslovne fakultete in odslužen vojaški rok. Razpis -velja 14 dni bd objave. 6990 ........................ PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE ZMS CELJE razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA MLADINSKEGA KLUBA POGOJI: kandidat mora za to delovno mesio poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje, in sicer: da ima višjo ali srednjo izobrazbo da je družbeno m politično aktiven da ima veselje do dela z mladino Stanovanja ni, osebni dohodek po dogovoru. Ponudbe pošljite na Predsedstvo ObK ZMS Celje. Gledališka 2, p p 137 v 15 dneh od dneva objave. lllllllllllllllllllllll!illllllllll!llllllllll!lli:illIII!!l!!!:ilillll:|lllllillll!!llllllllllllllllllllllinlllllllil!l!|ll|!|||:i!|l||||!|||||l|l||l|||||||||||l|||||||||||||||||||!!||||||||||||U I N D O S industrija transportnih in hidravličnih strojev Ljubljana-Moste objavlja VEC prostih učnih mest za VAJENCE za poklfr kovinostrugar in strojni ključavničar Pismene prošnje sprejema splošni sektor podjetja. Kandidati morajo predložiti spričevalo o uspešno končani osemletki in izpisek iz rojstne matične knjige. Nastop uka mogoč takoj. 6962 4. stran DELO NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Četrtek, 20. julija 1972 Samoupravni položaj delovnih in interesnih skupnosti zahteva res samoupravno planiranje Ekspoze direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje Jožeta Novinška na seji vseh zborov Skupščine SR Slovenije — Ob pripravah osnutka srednjeročnega piana so skušali kar se da upoštevati nove metode družbenega planiranja — Postopno odpravljanje vrzeli pri planiranju Razprava, ki je potekala v skupščini in v širši javnosti, v gospodarstvu in drugih naših družbenih okoljih, ki je zlasti v okviru socialistične zveze dosegla na 13 področnih posvetih največjo širino, bo po naši oceni skupno z zaključno razpravo o osnutku plana na današnjem zasedanju zborov pomenila dobro osnovo izvršnemu svetu in sestavljalcem, da pripravijo v začetku jeseni predlog družbenega plana razvoja Socialistične republike Slovenije. Takoj na začetku moram poudariti, da oblikujemo osnutek razvojne politike Slovenije za razdobje, v katerem so bile in še bodo številne spremembe v ekonomskem in političnem sistemu, povezano s spremembo ustave. Samoupravni položaj delovnih in interesnih skupnosti dobiva nove dimenzije, ospredje vse bolj postavlja tudi na načela samoupravnega razreševanja problemov razvoja. Izredno zahtevna naloga sestavljalcev piana Precejšnje spremembe prinaša tudi sprememba ekonomskih funkcij federacije, na podlagi katerih so pridobile republika, občine in samoupravne interesne skupnosti pomembne pristojnosti, obveznosti in tudi odgovornosti za usmerjanje in usklajevanje razvoja. Načrtovano razdobje označujejo tudi težaven gospodarski položaj, nestabilnost tržišča in inflacijska gibanja. Z obvladovanjem teh pojavov se bo pr?,v gotovo še dalj časa ukvarjVa tekoča ekonomska politik*. Sestav-ljalci plana so se tako znašli pred izredno zahtevno nalogo, da v takih razmerah oblikujejo razvojno politiko in da ob sorazmerno omejenih materialnih možnostih združenega dela in Slovenije ter ob spreminjajočih se institucionalnih okvirih nakažejo ustrezne rešitve za razreševanje številnih strukturnih problemov, ki so odločilnega pomena za dinamiko, kontinuiteto in skladnost našega nadaljnjega družbeno ekonomskega razvoja. Obdobje tega petletja je polno dinamičnih procesov z mnogimi prelomnimi značilnostmi, tudi po zahtevah, ki jih postavlja dosežena stopnja naše razvitosti, glede vse bolj usklajenega razvoja in vse večje soodvisnosti vseh področij družbenega razvoja, kot tudi po zahtevah za še intenzivnejše vključevanje v dinamičen tehnološki razvoj v svetu, kar je zlasti ob predvideni povečani vključitvi v mednarodno menjavo pogoj in cilj naše razvojne politike. Ob pripravah tega osnutka se je skušalo v največji možni meri upoštevati nove pristope in metode družbenega planiranja. V smislu ustavnih določil je namreč družbeni plan najširši družbeni dogovor o razvojni politiki. Izhajati mora iz programov samoupravnih nosilcev razvoja, ob tem pa upoštevati širše objektivne zakonitosti družbenega razvoja ter na teh osrio-vah opredeliti politiko ter ukrepe, ki so skupnega razvojnega pomena, kot tudi osnovne smeri akcije samoupravnih nosilcev razvoja na posameznih področjih družbenih dejavnosti, ki so pomembne za uresničevanje skupnih razvojnih ciljev. Številni posveti o razvoj iih •s« programi V tej zvezi je tudi nujno, da je pian v potrebni meri argumentiran in informativen, kar naj omogoči številnim nosilcem odločitev lažjo usmeritev pri medsebojnem usklajevanju njihovih programov razvoja. 2e v pripravah gradiva o ciljih in predpostavkah srednjeročnega razvoja, ki je bilo po obravnavah na izvršnem svetu in skupščini sprejeto kot osnova za sestavo tega osnutka plana, so biie izvršene mnoge konzultacije delovnih organizacij, interesnih skupnosti, občinskih skupščin o njihovih programih razvoja. Čeprav je bilo v programiranju na posameznih področjih tudi določeno zaostajanje pa v celoti gledano vendarle lah ko ugotovimo, da je dolgoročnejše programiranje zajelo dokaj širok &rop delovnih organizacij, interesnih skupnosti in drugih notileev razvoja, da je bil dosežen pomemben napredek v kvaliteti, v celovitosti ter konkretnosti programov na posameznih področjih, pa tudi napredek v mo- bilizaciji strokovnih moči in zainteresiranih dejavnikov ob teh programih. To je prišlo še zlasti do izraza pri programih interesnih skupnosti. Vse to kaže, da se vse bolj uveljavljajo ustavna načela in spoznanja ob objektivni nujnosti sodobne, zlasti naše samoupravne družbe, da nujno programiranje in dolgoročnejša usmeritev na vseh področjih družbenega dela. To hkrati tudi pomeni, da se postopoma odpravlja vrzel v našem sistemu planiranja, ki je bila eden od pomembnih vzrokov za pojave stihijnosti in za odstopanje od sprejete razvojne politike. V zvezi s pripravami koncepta srednjeročne razvojne politike so bile opravljene in koriščene številne analize o stanju in faktorjih, ki opredeljujejo predloženo politiko razvoja. Koriščeno je bilo tudi obsežno gradivo v zvezi s konceptom dolgoročnega razvoja in dolgoročni ter srednjeročni razvojni programi. Ta družbeni plan bo predstavljal prvo fazo uresničevanja sprejete dolgoročne razvojne politike. Zato želim poudariti, da je v razčiščevanju vprašanj pomembno prispevala tudi obširna razprava ob resoluciji o dolgoročnem razvoju Slovenije. Stališča republiške skupščine so upoštevali V planu so dosledno zajeta in v naj večji meri - upoštevana že sprejeta stališča in ukrepi republiške skupščine in usmeritve ter sklepi, ki so jih v posameznih razvojnih problemih v zadnjem času sprejela vodstva družbenopolitičnih organizacij v republiki in Jugoslaviji. Med njimi so zlasti pomembni dokumenti o izobraževanju kadrov, socialna diferenciaciji in nekateri dokumenti socialistične zveze, kot tudi drugi kongres sa-moupravlj alcev. Razvojna politika pomeni predvsem razreševanje strukturnih problemov - razvoja. Vsebina plana je zato osredotočena predvsem na osnovne strukturne in na razvojne dejavnike v Sloveniji, torej na probleme, katerih razreševanje je širšega družbenega razvojnega pomena in interesa in so pogoj skladnega razvoja. Kot taki so predstavljali tudi izhodišče za opredelitev ciljev in smernic družbenega plana na posameznih področjih. Sodim, da bi morali prav v tej smeri tvorno izkoristiti pobude iz javne razprave pri oblikovanju predloga družbenega plana. Ko obravnavamo strukturne probleme, se seveda ne omejujemo le na ožjo gospodarsko sfero, temveč vključujemo vse bistvene razvojne dejavnike in področja družbene reprodukcije. Cas je že prerasel umetno delitev na gospodarsko in negospodarsko sfero. Prizadevanja so šla za tem, da bi razvojna politika čimbolj organsko povezala posamezne razvojne dejavnike in je zato celotna snov grupirana po problemskih kompleksih in razvojnih usmeritvah, v osnovi pa je odpravljen panožni pristop, ki bolj ustreza konkretnim gospodarskim programom in načrtom interesnih skupnosti. Razvojna politika je ■ vse bolj splet vseh razvojnih faktorjev, ki omogočajo optimalen in skladen razvoj. Osnutek plana vključuje tudi politiko razvoja, ki je bila skupno dogovorjena v okviru Jugoslavije in uvršča ustrezne rešitve ter ukrepe za urejanje enotnega trga med bistvena izhodišča pri oblikovanju razvojne politike Slovenije. V razpravi o osnutku plana so bile dane ponekod nekatere pripombe na prvo poglavje, ki obravnava ta vprašanja in katerim ni mogoče oporekati, zlasti še, ker so bile v preteklih letih večkrat izražene v tej skupščini. Vendar moramo pri tem upoštevati, da so ustrezne rešitve in nakazana politika povzetek doseženih in med republikami že usklajenih stališč in doseženih sporazu- mov, ki so opredeljeni z družbenim planom Jugoslavije. Zato je razumljivo, da moramo takšno skupno dogovorjeno politiko tudi z republiškim planom dosledno izvajati. Vse nastajajoče bistvene spremembe pa bo moral predlog plana seveda še zajeti. Osnovni skupni cilj je gospodarska stabilnost. Tej usmeritvi morajo biti podrejene vse druge naloge plana. Zato je tudi predvidena možnost za njihovo delno odlaganje v primeru, če bi to med izvajanjem plana morebiti terjala nepredvidena ekonomska gibanja. Produktivnost - edina zdrava osnova življenjskega standarda Le v stabilnih pogojih je namreč mogoče zagotoviti vpliv vseh tistih kvalitetnih razvojnih dejavnikov, ki omogočajo trajnejšo dinamič- nujnost usmeritve na stalno modernizacijo gospodarstva, na povečanje tehnične opremljenosti delovnih mest, razvijanje sodobne tehnologije m avtomatizacije, kar bo omogočalo vse višjo produktivnost dela in hitrejše povečevanje dohodka po delavcu, hkrati pa spodbujalo interes delovnih ljudi za doseganje večje strokovne usposobljenosti. To je tudi edina realna osnova za razreševanje problemov migracije. Osnovni sili dela in znanja pripisuje družbeni plan odločujoč pomen v prihodnjem razvoju. Odločujoči bodo zlasti: produktivnost, znanje in ustvarjalnost strokovno usposobljenih de.lovnih ljudi ter uresničevanje ustreznih družbenih ter materialnih pogojev, v katerih se mladina in že zaposleni usposabljajo ter vključuje v aktivno delo. Napredovanje k razviti in bogati samoupravni družbi pa seveda predpostavlja razen stalnega izobraževanja tudi razvijanje kulturno razgibane, svobodne in humane ter moralno osveščene osebnosti delovnih ljudi socialistične druž- JOZE NOVINŠEK: Kakšne planske osnove do 1975? nejšo rast jugoslovanskega gospodarstva in visoko udeležbo produktivnosti, ki je edina zdrava osnova povečanju življenjskega standarda delovnih ljudi. Nestabilnost m cikličnost v gospodarskem razvoju vplivajo ne le na občutne deformacije v gospodarskem razvoju in poslovnih odnosih, temveč so tudi osnovni vzrok socialnih in drugih deformacij v našem samoupravnem in družbenopolitičnem sistemu. Pri tem se moramo zavedati, da sodi tudi razreševanje strukturnih problemov razvoja, med bistvene pogoje za dinamično in skladno rast ter stabilizacijo. Glede na doseženo stopnjo razvitosti Slovenije, moramo pri oblikovanju razvojne po-litike prav gotovo upoštevati naše specifične pogoje razvoja povezane z danimi gospo darskimi izvori in neskladnostmi dosedanjega razvoja ter faktorje, ki pogojujejo naše napredovanje v naslednjo višjo fazo družbenoekonomskega razvoja. Med te zlasti sodijo: demokratski položaj in kadrovski pogoji razvoja, izkoriščanje razpoložljivega prirodnega bogastva, modernizacija naših produkcijskih sredstev, infrastruktura in določeni strukturni problemi povezani s tržno usmerjenostjo v gospodarstvu. Nadalje nekateri 'problemi na področju socialne politike in regionalnega razvoja in tudi pogoji, ki naj bi omogočili potrebni obseg razširjene reprodukcije za uresničitev predvidenega razvoja. Usmeritev na stalno modernizacijo gospodarstva Pri presoji navedenih in drugih razvojnih pogojev bi zlasti opozoril na objektivno be. Lahko rečemo, da tako opredeljen ljudski faktor postaja v naši samoupravni družbi, pomembnejši ob sicer manjkajočih materialnih sredstvih. Vse bolj delovnih moči V Sloveniji namreč vse bolj primanjkuje delovnih moči, razen na nekaterih območjih. Hkrati pa smo soočeni s pro blemom razmeroma občutne emigracije. Zlasti primanjku je strokovnih kadrov. V struk. turi zaposlenih je še vedno 60 odstotkov oseb brez ustrezne šolske poklicne izobrazbe. Pa tudi v prilivu zaposlene mladine, je še vedno 47 odstotkov mladih brez ustrezne strokovne usposobljenosti. Takšen položaj narekuje intenzivno družbeno akcijo za poklicno usposabljanje mladine in že zaposlenih, v zvezi s tem pa tudi povečana vlaganja v izobraževalne zmogljivosti, njihovo opremljenost. za zboljšanje kadrovskih možnosti iod. Tudi v javni razpravi so bile posebno podprte usmeritve plana na pospešitev strokovnega izobraževanja in formiranje strokovnih kadrov zlasti v sredntih. strokovnih ter po klicnih šolah. Izvršni svet je predložil skupščini najnujnejše ukrene, ki naf bi spodbudili združevanje sredstev in naporov za hitrejše razreševanje problemov srednjega in poklicnega šolstva. Pomemben faktor intenziviranja razvoja so raziskave. Te bi morale imeti znatno več. jo vlogo pri poslovnih in drugih razvojnih odločitvah. Tudi tu bo potrebno doseči večje združevanje sredstev za raziskave s samoupravnimi oblikami združevanja, da bi dosegli v naslednjih letih predvideni, bistveno večji odstotek narodnega dohodka za te namene. Med strukturnimi usmeritvami naj omenim tudi povečanja vlaganja v infrastrukturo, zlasti na področju prometa in energetike. Delež teh investicij v investicijah v osnovna sredstva se bo predvidoma povečal na okoli 29% nasproti 18% v preteklem petletnem obdobju. S tem bomo delno ublažili zaostajanje in neskladnost v dosedanjem razvoju, čeprav s tem premikom v naslednjih letih še zdaleč ne moremo razrešiti nakopičenih problemov na tem pod: ročju. Objektivno ni mogoče preseči določenih proporcev vlaganj tako, da bi zmanjševali možnosti investicij na drugih razvojno pomembnih področjih, zlasti še v modernizacijo. Pomembna je usmeritev na izboljšanje preskrbljenosti gospodarstva s surovinami in reprodukcijskim materialom. Le ta naj bi tudi pripomogla k izboljšanju devizne bilance, ki je eden od najbolj občutljivih omejitvenih faktorjev razvoja. Zmanjšani devizni izdatki za repromaterial Plan predvideva, da bo do leta 1975 — ob upoštevanju ustreznih usmeritev tudi v drugih republikah, zlasti v razvijanje surovinskih potencialov — možno zmanjšati, devizne izdatke Slovenije za te namene od 79% na 62% vseh deviznih dohodkov. Na podlagi srednjeročnih programov delovnih organizacij je večji del predvidenih novih indu-strijskih objektov dejansko namenjen pokrivanju potreb po reprodukcijskem materialu. V isti smeri pa bodo delovale tudi usmeritve plana na področju gozdarstva, kmetijstva in raziskav naravnega bogastva. Vsekakor pa bo potrebno združevati sredstva za vlaganje v ustrezne objekte, ne le doma, temveč tudi na celotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Izredno pomemben premik bi morali ustvariti na področju vključevanja gospodarstva v mednarodni trg. Plan predvi deva znatno hitrejši porast izvoza blaga in storitev od rasti proizvodnje ter uvoza. Delež izvoza blaga in storitev v družbenem proizvodu naj bi se v tem razdobju povečal od 24% na 30% družbenega proizvoda v letu 1975. Pri izvozu bo še naprej imelo pomembno vlogo tudi pospeše-vanje turističnega gospodarstva. Visoka stopnja naše vključitve v menjavo s tujino bo ena pomembnih dolgoročnih osnov dinamične gospodarske rasti, optimalnega izkoristka sedanjih in novih kapacitet in vzpostavljanja mnogo ugodnejših bilančnih odnosov v menjavi. Razprava je poudarila tudi problem naše regionalne usmeritve, ki se je poslabšala. Ob visoki stopnji menjave je prav gotovo naš dolgoročni interes, da zaradi stabilnosti in učinkovitosti vseh oblik menjave s posameznimi regionalnimi območji, zlasti še z deželami v razvoju zboljšamo naše ekonomske odnose s temi območji. Razprava je tudi opozorila, da bi bilo koristno najti v republiki v okviru možnosti za to ustrezne oblike stimulacije. Modernizacija, preusmerjanje zasebnih kmetij Plan dosledno uveljavlja tudi politične sklepe, ki so bili sprejeti glede agrarnega vprašanja in povečanje kmetijske proizvodnje, ki zaostaja za potrebami. V tem okviru je zlasti pomembna usmeritev na modernizacijo in preusmerjanje zasebnega kmetijstva, pri čemer bo moral imeti družbeni sektor odločilno vlogo kot dejavnik in pobudnik naprednejših ekonomskih in družbenih procesov v kmetijstvu. Delež kmetijstva v naši go spodarski strukturi že dal j časa močno upada in bo zato v prihodnjih letih le na osnovi precejšnjih sredstev, ki jih je za pospeševanja kmetijstva usmerila republiška skupščina in z izvajanjem družbenega dogovora za vlaganje bančnih sredstev, predvsem pa na podlagi lastnih naporov proizvajalcev povezanih v svojih organizacijah možno zaustaviti proces zmanjševanja deleža investicij v ta pomembni sektor gospodarstva. Poseben poudarek daje družbeni plan tudi regionalnim vidikom razvoja. Tu gre v prvi vrsti za pospeševanje razvoja in za hitrejšo vključitev manj razvitih območij v Sloveniji v slovenski gospodarski prostor. V tej smeri je podan celovit program akcij za pospeševanje. Hkrati razrešuje plan tudi nekatere druge regionalne probleme Slovenije, bodisi preko gospodarskih usmeritev ali pa sistemskih ukrepov, ki vplivajo na racionalnejše izkoriščanje gospodarskih možnosti in razvojnih dejavnikov. Strukturne premike bo nujno doseči tudi na področju delitve družbenega proizvoda. Tu gre predvsem za skladna razmerja med rastjo realnih osebnih dohodkov in produktivnostjo dela, ki bi jih morali doseči vzporedno s stabiliziranjem gospodarske situacije. Delež gospodarskih naložb v družbenem proizvodu naj bi se v tem razdobju povečal za 2 poena nasproti preteklemu petletju. Hkrati s tem pa bo nujno poskrbeti za dodatne vire sredstev za razširjeno reprodukcijo, zlasti z večjo pritegnitvijo denarnega varčevanja ter inozemskih sredstev na podlagi intenzivnejšega poslovnega povezovanja s t-ujino. Večje ssmofmansiranje razvoja Strateškega pomena je usmeritev na izboljšanje položaja gospodarstva oziroma temeljnih organizacij združenega dela v delitvi dohodka, ki naj omogoči povečanje deleža samofinanciranja razvoja ter krepitev njegove reprodukcijske sposobnosti. Z zmanjšanjem družbenih dajatev, ki imajo značaj odtujevanja sredstev delovnih organizacij, se bo delež gospo darstva v delitvi bruto dohodka predvidoma povečal za 5 poenov nasproti letu 1970. Efektivni delež v delitvi, ki upošteva še prelivanje sredstev na podlagi obveznih posojil in vračanje fiskalno zbranih sreds ev v gospodarstvu preko raznih oblik gospodarskih posegov pa bi se predvidoma povečal celo za 6,5 do 7 poenov. K takšnim premikom v delitvi so deloma že prispevali ukrepi za razbremenitev gospodarstva, sprejeti lani in letos, nadaljnje premike v tej smeri pa bo mogoče doseči s spremembami v davčnem sistemu in v sistemu družbenih obveznosti, na podlagi katerih bo pokrivanje skupnih potreb na področju družbenega standarda v bodoče v večji meri slonelo na samoupravno določenih prispevkih iz bruto osebnih dohodkov delovnih ljudi. Za ilustracijo naj navedem, da bodo po ocenah premiki v strukturi delitve dohodka v korist gospodarstva v celem petletnem obdobju, po vrednosti presegali obseg enoletnih investicij v Sloveniji. Republiška skupščina je že sprejela vrsto odločitev, ki pomenijo uresničevanje v družbenem planu predvidene razvojne politike. Pri tem gre predvsem za zakonske ukrepe o uporabi sredstev republike za izravnavanja in prelivanje v gospodarstvu ter za sredstva iz likvidacije neprora-čunske bilance federacije. 2e sprejeti ukrepi bodo angažirali okrog 92 odstotkov v tem razdobju razpoložljivih sredstev. Preostala sredstva tako ne presegajo obsega likvidnostne rezerve. Ker se bo po sprejetih zakonih sredstva po pravilu vračajo oziroma so usmerjena nazaj v gospodarstvo brez obveznosti vračanja, pomenijo taki sprejeti ukrepi tudi dejansko likvidacijo državnega kapitala, ki pa hkrati omogoča razreševanje pomembnih vprašanj razvojne politike o kateri so bili že sprejeti ustrezni politični sklepi ali pa pomenijo izvajanje prevzetih obveznosti od federacije. Z ustavnimi spremembami, ki opredeljujejo nove funkcije republike je omogočeno ukrepanje tudi na drugih sistemskih področjih. Zlasti na področju kreditno-monetarne politike in davčnega sistema. Ustrezne rešitve so zato našle mesto v tem planu. Razumljivo pa bomo morali čim več razvojnih problemov razreševati s samoupravnim združevanjem sredstev. Mnogi sporazumi in dogovori so že sklenjeni, tako v gospodar- stvu kot na področju družbenih dejavnosti, nekateri pa so že v teku nastajanja. Težiti bi morali za tem, da tudi med izvajanjem plana iščemo še naprej načine za samoupravno razreševanje posameznih problemov in da nadomestimo že sprejete zakonske ukrepe povsod tam, kjer je to objektivno možno. Ce se povrnem na ukrepe, ki jih bo izvajala republika in ki so po pravilu širšega razvojnega pomena in interesa, naj omenim, da so poleg posegov iz sredstev republike za izravnave in prelivanja v gospodarstvo, namenjenih zlasti za pospeševanje izvoza, transporta in kmetijstva, gozdarstva, turizma, razvoja manj razvitih območij Slovenije in za razvoj železarstva, tudi preko reeskontne politike in sistema davkov ter davčnih olajšav, podprte predvidene razvojne usmeritve. Tako bi z reeskontom podpirali predvsem izvozno usmeritev, pogodbeno specializirano kmetijsko proizvodnjo, obratna sredstva za razširitev proizvodnje na manj razvitih območjih, kreditiranja proizvodnje in prodaje serijske opreme na domačem trgu in še drugo. Davčne olajšave za proizvodno-tehnično sodelovanje S spremembami davčnega sistema bi vplivali na ekonomsko ustreznejšo porazdelitev obveznosti temeljnih organizacij združenega dela in med drugim tudi razreševali probleme delovno intenzivnih gospodarskih dejavnosti pa tudi tako imenovane stare industrije. Z davčnimi olajšavami bi spodbujali predvsem dolgoročno proizvodno tehnično sodelovanje s tujimi partnerji, zasnovano na skupnih vlaganjih. Gre za vlaganje v turistično infrastrukturo, turistične storitve za povečanje deviznih dohodkov, zdraviliški turizem, nekatere namene kooperacije družbenih obratov z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, vlaganja povezana s strokovnim usposabljanjem in prekvalifikacijo zaposlenih, naložbe v raziskave in opremo, vlaganja v socialno varstvene zmogljivosti ipd. časovno omejene olajšave so predvidene pri ustanavljanju novih obratov in za pospeševanje razvoja osebnega dela z zasebnimi sredstvi. V okviru teh ukrepov pa so za manj razvita območja predvidene še nekatere posebne olajšave. Vse to bo mogoče uveljaviti, ko bomo izvršili osnovne spremembe v davčnem sistemu, o katerih -je v prvi fazi že tekla razprava v skupščini in je zanje v glavnem že pripravljen osnutek zakona. Bistvene spremembe bo potrebno v skladu z ustavnimi določili izvršiti tudi glede fi-zionomije in položaja samoupravnih interesnih skupnosti v našem samoupravnem sistemu, kakor tudi pri financiranju teh skupnosti. Pri financiranju bo osnovna smer rešitev predvsem v novi porazdelitvi družbenih obveznosti na tiste, ki bi jih za uresničevanje širših skup-nih pogojev razvoja prispevale temeljne organizacije združenega dela, sorazmerno z doseženim poslovnim uspehom, ter na one', ki jih bodo iz svojih bruto osebnih do hodkov po načelu solidarnosti prispevali delovni ljudje za pokrivanje potreb na področju družbenega standarda. Sredstva za te namene se zbirajo na podlagi samoupravnih odločitev, prispev- kov delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela. Z družbenimi dogovori pa bo potrebno zagotoviti ustrezno usklajevanje v širšem družbenem merilu, za kar nakazuje družbeni plan kot instrument najširšega družbenega dogovora tudi globalne okvire. Družbeni standard naj ne bremeni akumulacije V tej zvezi nakazuje osnutek plana tudi ustrezne strukturne premike v sistemu družbenih obveznosti, v okviru katerih pa je prav gotovo najpomembnejša usmeritev, da uresničevanje potreb na področju družbenega standarda v bodoče ne bi smelo bremeniti akumulativne sposobnosti delovnih organizacij, temveč se morajo uresničevati predvsem v okviru sredstev, namenjenih življenjskemu standardu. V tem okviru so sestavljalcem prav gotovo v veliko oporo ugotovitve v javni razpravi, zlasti v stališčih Socialistične zveze sindikatov, komisije za družbenoekonomske odnose in socialno politiko centralnega komiteja, gospodarske zbornice in odborov ter komisij skupščine, ki v glavnem vsi ugotavljajo, da je v osnutku opazen napor pri uveljavljanju ustavnih dopolnil glede planiranja, oblikovanja skupne razvojne politike, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja nosilcev planiranja ter opredelitve vloge in mesta širše družbene skupnosti pri usmerjanju družbenega in ekonomskega razvoja. Hkrati pa so razprave opozorile na nadaljnje možnosti in potrebe po samoupravnem razreševanju nekaterih problemov razvojne politike. Lahko tudi ugotovimo, da je dal dokument pobudo za aktivno razmišljanje o problemih in smereh našega razvoja in da je bila zato razprava v veliki meri konkretizacija nekaterih usmeritev, sprejetih z resolucijo o dolgoročnem razvoju. Razumljivo je, da so se javljali v razpravah ob takem dokumentu tudi posebni interesi, ki naj bi jih in jih bo tudi moral pian al: posamezni plani družbeni dogovori in sporazumi usklajevati. Seveda pa bi morali pri razreševanju posameznih dilem in nalog razvoja nujno upoštevati objektivne možnosti in realnosti ter konsistentnost razvojne politike. Dalje je nujno, da ne drobimo sil in sredstev in da se osredotočimo na uresničevanje tistih ciljev in nalog plana, ki so bistveni za zagotavljanja kvalitetnega, dinamičnega m skladnega razvoja v prihodnosti in naposled seveda tudi zahteva, da probleme razrešujemo v skladu z začrtano smerjo razvoja družbenoekonomskih odnosov, zlasti ša razvoja samoupravnega sistema. Le ob doslednem upoštevanju teh načel bo možno tvorno izkoristiti rezultate razprav in oblikovati za vse sprejemljivo osnovno skupno razvojno politiko. Prav je, da ob tej priliki tudi že spregovorimo o nekaterih vprašanjih uresničevanja plana. Povsem jasno je, da družbeni plan ne more razreševati vseh vprašanj, nalog, ki se bodo javljala ob izvajanju predložene politike, prav tako pa tudi njegovo izvajanje ne more in ne sme sloneti le na družbenih ukrepih. Nasprotno, v skladu z načeli razvoja sistema planiranja moramo večji krog vprašanj razreševati na samoupravnih osnovah, to je preko programov delovnih organizacij, interesnih skupnosti in samoupravnih skladov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov in podobno. Uspešnost oblikovanja in izvajanja vseh teh programov bo seveda toliko večja, kolikor bodo izražali neposredne interese proizvajalcev, združenih v temeljnih organizacijah združenega dela. Le-ti bodo vse bolj osnova za smotrnost vzdrževanja dela in sredstev zaradi lastnega in skupnega ter čim hitrejšega razvoja. Prav v teh programih bo zato potrebna vsa konkretizacija nalog, ukrepov za njihovo izvedbo in široka mobilizacija zainteresiranih dejavnikov za združevanje naporov in sredstev in usklajevanje akcij To so potrdile mnoge razprave in bodo šteirine konkretne pripombe lahko tudi koristno služile pri dokončnem oblikovanju teh programov. Prepričan sem, da bo tudi današnja razprava lahko še v marsičem prispevala k opredelitvi vprašanj razvojne politike in nakazala pot uresničevanja razvojnih ciljev in nalog. ZŽTP — Podjetje za obnovo tirnega materiala Ljubljana, Ob kamniški progi proda rabljen tovornjak TAM 5000, vozen, registriran za leto 1972. Ogled je mogoč v podjet ju v petek, dne 21. 7. 1972 od 8 do 10. ure, takoj nato pa bo sledila prodaja tovornjaka. 6981 'iiMininiiiiiuuiiiniiiriiiiiiii!uuimiiiiiinmiiiiii!i!m:iiiiia!nnuiiuii!iniiiiiiiiiiiiiiiimiii::iin!!ii:!::!:!ni:ii>i:i'ii-!!!!n'im::i!:ii::H:miiiiiiMiuim MESTNA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA KOMENSKEGA 7 objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. VODJE PISARNE POGOJI: srednja šola, obvladanje strojepisja, praksa zaželena; prijavijo se lahko tudi kandidati-tke z nepopolno srednjo izobrazbo. 2. PISARNIŠKEGA DELAVCA — EKONOMA POGOJI: srednja šola ali kvalifikacija, tehnično-or-ganizacijske sposobnosti in iznajdljivost; prednost imajo kandidati s prakso in mlajše osebe z odsluženim vojaškim rokom. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati se lahko prijavijo osebno ali pismeno. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 311-424 . 6977 CGP DELO PRODAJNA SLUŽBA objavlja prosti delovni mesti dveh obračunskih referentov POGOJ: ekonomska srednja šola, po možnosti vsaj 3 leta prakse. Nastop mogoč takoj. Ponudbe pošljite na SEKRETARIAT ČEE, Tomšičeva 3. 151. seja v Parizu V Parizu pričakujejo 151. sejo vietnamske mirovne konference med ugibanji, ali bo morda Niionov svetovalec Henry Kissinger v prihodnjih dneh pripotoval v Pariz. Ce ni morda že prišel ali pa celo že odpotoval.. .Vendar o tem ne ve nihče ničesar in če bo prihodnji sestanek med Kis-singerjem in političnim svetovalcem sevemovietnamske delegacije Le Duc Thojem potekel prav tako diskretno kot vsi dosedanji, potem bodo novice tudi tokrat prišle na dan šele »post festum«. Edino »Herald Tribune«, ameriški dnevnik, ki izhaja v Parizu, piše o »špekulacijah«, da se Le Duc Tho in Henry Kissinger že na skrivaj pogovarjata. List omenja, da Ni-xonovega svetovalca niso opazili na letališču, ko se je predsednik s svojimi sodelavci vračal iz letne rezidence v Kaliforniji v Washignton. Tiskovni predstavnik Bele hiše je sicer izjavil, da je Kissinger že v ponedeljek odpotoval v Washington, vendar pa ni hotel komentirati vprašanja, kje je skrivnostni diplomat zdaj. Tudi predstavnik ameriške delegacije v Parizu, odgovarja na taka vprašanja: »Brez komentarja.« Na 151. seji na aveniji Cle-ber naj bi sicer šef ameriške delegacije William Porter obrazložil ameriško mnenje o pripombah šefa severnoviet-namske delegacije Xuana Thuya s prejšnje seje. Kot je znano, je Thuy minuli četrtek razdelil politični del vietnamskega konflikta v dva aspekta: v tistega, v katerega so vpletene ZDA in v drugega, ki se tiče samo Vietnamcev. Kar zadeva prvi del, je Xuan Thuy zahteval od Američanov, naj prenehajo podpirati predsednika Thieuya, češ vi ste ga postavili na oblast in vi ga tudi odstavite. Glede tega, kdo bo prevzel oblast v Saj-gonu, po ameriškem odhodu, pa se bodo .dogovorili južni Vietnamci sami, je rekel Xuan Thuy. V krogih ameriške delegacije označujejo to formulacijo kot »zanimivo« in kot so prejšnji teden napovedali, bodo tokrat odgovorili nanjo. Sicer pa so za četrtek v Parizu napovedali protestne manifestacije, ki jih organizira francosko gibanje za mir ob 18-letnici ženevskih sporazumov. Delegacije podjetij, sindikatov, političnih in drugih organizacij bodo obiskale ameriško veleposlaništvo v Parizu in konzulate v drugih francoskih mestih ter protestirale proti nadaljevanju vojne v Vietnamu. A. NOVAK Maudiingovo Afera Poulson, ki je izbruhnila pred kakimi 11 dnevi, ko so liberalni poslanci v spodnjem domu britanskega parlamenta zahtevali uradno preiskavo o početju arhitekta Poulsona, ki je prišel v stečaj, je terjala prvo veliko »žrtev«: zaradi nje je odstopil notranji minister Maudling. Arhitekta Poulsona so obtožili, da je podkupoval razne uradne osebe, in trdili so, da gre za primer korupcije, ki bi ga morala vlada temeljito raziskati. Zakaj pa je odstopil Maudling? Nihče ni očital notranjemu ministru, da bi bil storil kaj kaznivega ali nezakonitega, ko je bil neplačan direktor ene izmed družb arhitekta Poulsona. Maudling je to funkcijo opravljal, ko so bili konservativci še v opozociji. Takrat ni hotel za svoje storitve sprejeti plačila v znesku 22.000 funtov šterlingov, ampak je predlagal, naj Poulson ta denar nakaže v dobrodelne namene, v sklad nekega amaterskega gledališča, ki ga je ustanavljala Maudlingova žena. Toda medtem ko je bila Maudlingova vloga pri vsej tej zadevi morda nerazsodna ali nepremišljena, tega ni mogoče trditi za nekatere druge osebe v Poulsonovi afe ri. Zato se je državni tožilec odločil za kriminalno preiskavo. In Maudling kot notranji minister ni mogel ostati na svojem položaju, medtem ko policija raziskuje zadevo, v katero je sam vpleten. Vsi obžalujejo, da je moral Maudling iti. Bil je liberalni duh v Heathovi vladi, precej redkobeseden in strpen človek, kar je pokazal tudi v svoji politiki do Irske. Toda čeprav vsi komentatorji obžalujejo, da ga je doletela ia nezaslužena usoda, prihajajo vendar do sklepa, da je pravilno ravnal, ko je odstopil. Iz komentarjev veje prepriča nje, da sta neoporečnost in poštenost državnih uradnikov v Britaniji največji ponos in kapital dežele in da ju je treba odločno in ljubosumno varovati. Zdaj je spet slišati odločne zahteve, da bi morali poslanci javno povedati, kakšne interese imajo in zastopajo zunaj parlamenta. In ker bi morali sami poslanci sprejeti tak zakon, ga doslej še niso. Toda če bo moral še kak notranji minister odstopiti, jih bo k temu prisilila javnost. B. PAIIOR Zdi se, da se bodo zaradi Sadatovega koraka ameriško-sovjetski odnosi še izboljšali — Uradni krogi še molčijo OD NEWYORSKEGA DOPISNIKA »POLITIKE« NEW YORK, 19. jul. Ameriški uradni krogi za zdaj še niso pripravljeni dati nobene izjave o dogodku, ki ga ne glede na to, kakšen bo njegov obseg, tukaj označujejo kot »krizo v sovjetsko-egiptovskib stikih«. Njihova pozornost pa se je vseeno močno obrnila proti Bližnjemu vzhodu in ne izključujejo možnosti, da se pripravlja razplet, ki bo v tem velikem žarišču mednarodne napetosti pomenil pravo prelomnico. Razlogi za sklep predsednika Sadata, naj sovjetski vojaški strokovnjaki zapustijo Egipt, so po mnenju Američanov verjetno zapleteni. Ni pa še čisto jasno, ali gre za vse sovjetske vojaške strokovnjake ali samo za nekatere. Sadat je po tukajšnjem pisanju nezadovoljen s sedanjim stanjem, ki ni ne vojna ne mir. Francoski uradni krogi še brez komentarja - Povečan pritisk na "Sadata OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 19. julija — Francoski uradni krogi doslej niso javno reagirali na zahtevo predsednika Sadata, naj se vse sovjetsko vojaško osebje umakne iz Egipta. Pač pa to zahtevo obširno komentira ves pariški tisk. Vsi listi nudijo svojim bralcem skoraj enako obrazložitev Sadatovega sklepa: Egipčani so že dolgo težko prenašali prisotnost sovjetskega vojaškega osebja — vojska zato, ker so se Rusi obnašali arogantno in ker Sovjetska zveza ni hotela dati Egiptu ofenzivnega orožja, mnogi drugi pa zato, ker so diplomatska prizadevanja Kaira zaradi odvisnosti od Moskve popolnoma zastala. »Sadat zahteva več orožja in širši maneverski prostor, zato da bi ugodil svojim skrajnežem,« piše »Le Figa-ro«. »Zdi pa se, da so bili sovjetsko-egiptovski pogovori prejšnji teden zanj le delno zadovoljivi. Toda problem ima še drugo plat: na notranjem področju je opaziti že nekaj časa povečan pritisk desnih in zmernih krogov, ki negodujejo, ker se je Egipt ravnal po sovjetskih navodilih in je zato zabredel v slepo ulico. Seveda imajo pri tem prste vmes tudi Američani. Toda kakšne posledice bo imela Sadatova poteza in kakšni so njegovi nameni? Francoski komentatorji govore o treh možnostih: Sadat se je dogovoril z Rusi, zato da bi pomiril domačo javnost, ali razmišlja celo o vojaški akciji proti Izraelu, ali pa se bo le poskušal vrniti k politiki »gugalnice« med Sovjetsko zvezo in ZDA. Večina piscev se najbolj nagiba k slednji možnosti. ANDREJ NOVAK Med drugim opozarjajo na znane egiptovske očitke, zlasti Hejkalove, v katerih je izraženo mnenje, da gre za razločke glede mnenja o pravem namenu sovjetske navzočnosti v Egiptu. Kairo spravlja sovjetsko navzočnost v izključno zvezo z izraelsko-arabskim spopadom, za Moskvo pa ta navzočnost baje pomeni element krepitve lastnih pozicij v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in na poti proti Indijskemu oceanu. Nadalje navajajo tudi znamenja tistega pojava, ki pogosto spremlja fizično vojaško sodelovanje — določene nesporazume in trenja med gosti in gostitelji. Američani omenjajo kot posebno »poslastico« okoliščino, da je celo poveljnik egiptovskih letalskih sil lahko stopil na letalska oporišča, kjer delajo sovjetski strokovnjaki, samo s posebno dovolilnico. Sovjetska navzočnost je v Egipčanih začela zbujati občutek, da je njihova suverenost omejena, toda to nikakor ni bil poglavitni povod za Sadatov korak: Po tukajš- njem mnenju je njegov korak v zvezi z željo, da bi se Končala bližnjevzhodna kriza. Pritisk, da bi to krizo rešili s krepitvijo vojaških zmogljivosti, je postal nevzdržen, kajti kakor tukaj mislijo, je Sovjetska zveza že pred Nixonovim obiskom omejevala uporabo napadalnega orožja, po tem obisku pa se še bolj obotavlja izpolnjevati egiptovske zahteve po orožju. Za sedanje egiptovsko vodstvo se postavlja vprašanje: kako naprej? Američani imajo na to vprašanje dva nasprotujoča si odgovora, ki se zdita enako logična: če ne gre samo za poskus, da bi od Sovjetske zveze izsilili večje dobave napadalnega orožja, potem bo z odhodom strokovnjakov nastal nov položaj, v katerem bo Egiptu še teže kot doslej misliti na akcijo, s katero bi Izraelcem z orožjem iztrgali Sinaj. To bi pomenilo, da bo položaj Egipta slabši. Nasproti temu pa postavljajo drugo domnevo, po kateri pomeni zavrnitev neposredne odvisnosti od vojaške podpore velike sile tehten diplomatski uspeh, kar bo okrepilo mednarodni ugled Egipta, Goldi Meir pa vzelo iz rok glavni adut v njenem odporu zoper ameriške poskuse, da bi omejili pošiljke orožja Izraelu. Na podlagi tega bi se zmanjšalo tveganje, da bo na Bližnjem vzhodu prišlo do konfrontacije velesil, nastale pa bi tudi možnosti za neke vrste egiptovsko-izrael-ske stike, pa čeprav samo posredne. V takšnem ozračju se zdi skoraj neizogibno, da bodo odnosi med Kairom in Was-hingtonom doživeli morda kar senzacionalen preporod. Zaradi tega pa se odnosi med Washingtonom in Moskvo ne bodo v ničemer spremenili. Ti odnosi so še zmeraj ožarjeni s svetlimi lučmi moskovskega vrha. Skoraj se zdi, da bodo zaradi zadnjega Sadatovega koraka ameriško-sovjetski odnosi še bolj pozitivni. Za zdaj nič ne kaže, da bi druga stran na krepitev ameriškega položaja nameravala odgovoriti z nožem v rokah. Ravno narobe, na dan, ko je iz Kaira prispela »novica izrednega pomena«, o kateri gre beseda, so tukaj seznanili javnost s prvim velikim dogovorom med neko ameriško firmo in Sovjetsko zvezo (dogovor se nanaša na izkoriščanje sibirskega plina). Predsednikov svetovalec Kissinger pa je včeraj z uspehom prepričal ameriško zvezo pristaniških delavcev, naj neha bojkotirati iztovarjanje sovjetskih ladij. JURIJ GUSTINČIČ MCGOVERN - SUPERZVEZDA — sito22* tsC: -■*.— iZtčkeŠpSt*'' KS?* iSg-.VI . -m Jt/3 /* t , • ;iir • -.v*: ff'm- ji, fcSrv- -s.T?vk *r • V: -rS SSfcV:/-. SK-rr-l-l! V. »Ex5>ress«, Pariz Kairski razplet Moskva naj bi že v nedeljo ukazala svojim, naj se vrnejo — Bo prizadeto tudi gospodarsko sodelovanje? KAIRO, 19. jul. (Tanjug). Danes se v Egiptu začenja teden sovjetsko-egiptovskega prijateljstva; dan poprej je bilo z najvišjega mesta povedano, da »je končano poslanstvo sovjetskih vojaških strokovnjakov in svetovalcev«. S tem so se uresničila številna ugibanja o krizi med Kairom in Moskvo. V Kairu se je ■ zvedelo, da ZSSR ni čakala na Sadatovo izjavo, marveč je že pred tremi dnevi ukazala svojim strokovnjakom, naj se vrnejo domov. Prve skupine teh strokovnjakov in njihovih družin so zapustile Egipt že v ponedeljek. Med Kairom in ZSSR je upostavljen zračni most; s kairskega letališča nenehno vzletajo sovjetska transportna letala. Novo obdobje — kakšno, je še neznanka Doslej še ni znano, ali se Sadatov sklep nanaša na vse pripadnike sovjetskih oboroženih sil; »Al Ahram« piše, da bodo sovjetski inštruktorji v egiptovskih vojaških šolah ostali. S Sadatovo utemeljitvijo sklepa o odpoklicu sovjetskih strokovnjakov sta bila v naprej seznanjena libijski' predsednik Gadafi in sirski predsednik el Asad; prvi je ta sklep pozdravil. Sadat je v svoji utemeljitvi dejal, da se začenja novo obdobje v od- Sovjetske uradne reakcije na Sadatov ukrep še ni — Sredstva javnega obveščanja molčijo — Vodilni politični krogi bržkone že razpravljajo OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 19. jul. V času, ko poročamo, Moskva še ni uradno reagirala na Sadatov sklep; tudi sredstva javnega obveščanja še niso poročala o egiptovski zahtevi po umiku sovjetskih strokovnjakov. Medtem ko tuje agencije že poročajo o evakuaciji sovjetskih državljanov iz Egipta, sovjetski tisk o tem molči, pač pa je včerajšnja »Pravda« objavila povzetek iz kairskega »Roz le Jusef«, ki poveličuje sovjetsko politiko prijateljstva in sodelovanja z arabskimi državami. Skratka, sovjetski tisk se vede, kot da se v Egiptu ne bi nič dogajalo. V sovjetskih političnih krogih, ki so seznanjeni s Sadatovo odločitvijo, opozarjajo, da bi bila vsaka naglica v ocenjevanju novo nastalega položaja v odnosih med ZSSR in Egiptom neprimerna in da je treba počakati na uradno stališče. Dogodek je takšnega značaja, da je realistično domnevati, da so se vodilni sovjetski politični organi že sešli in da že razpravljajo o njem. Prav tako je utemeljena domneva, da strokovnjaki že pripravljajo sporočilo za javnost, iz katerega bo mogoče razbrati, kakšno bo stališče ZSSR do egiptovsko-sovjetskih odnosov po Sada-tovem govoru. Kdaj bo to sporočilo objavljeno, še ni znano. Sadat je v svojem govoru obtožil Sovjete, da so »krivi za sedanji položaj na Bližnjem vzhodu«, češ da niso dali Egiptu zadostne pomoči v ofenzivnem orožju. Politični opazovalci v Moskvi jemljejo to izjavo kot potrdilo govoric, da je Sidki med obiskom v Moskvi zahteval italijanska tisk: Sadatov ukrep ni nepričakovan, gre za posledico daljše krize v odnosih med Egiptom in SZ OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM, 19. jul. Sadatova »odpoved« sovjetskim strokovnjakom si je v davišnjem italijanskem tisku priborila nesporno prvo mesto, tako da je odrinila problem, ki je Italijane peklil od konca minulega tedna — krizo na mednarodnem monetarnem trgu. Vsi davi objavljeni komentarji se ujemajo predvsem v treh točkah: da Sadatova za-nteva ni bila nepričakovana; da je spor izbruhnil predvsem zato, ker SZ noče dati Egipčanom zahtevanih ofenzivnih orožij; da se je z odpovedjo sovjetskim svetovalcem položaj v Sredozemlju korenito spremenil, pri čemer pa še nihče ne ve povedati, kaj se bo iz tega izcimilo. Milanski »Ii Giorno«, glasilo italijanske naftne industrije in zato časnik, ki še posebej pozorno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu, predvsem ugotavlja, da ne gre za nepričakovan ukrep, saj so diplomats.-u kanali že nekaj dni poročali, da se nekaj pripravlja, in da je bilo tudi v preteklosti mogoče opaziti znamenja, ki so pričala o trenjih med Moskvo in Kairom. O Sadatovem ukrepu piše časnik tole: »Z njim se zaključuje dolga kriza, ki se je bila začela s šestdnevno vojno in v kateri je Egipt oprl vse svoje upe na diplomatsko in vojaško pomoč SZ. Začenja se nova kriza, ki ji je za zdaj težko začrtati obrise, že zdaj pa je moč trditi, da so pozicije Egipta s tem postale šibkejše, medtem ko so se izraelske okrepile. Kar zadeva ’'/ro~kvo, je s tem. da je izgubila oporo v Kairu, postala vprašljiva njena ekspanzija in — morda v daljšem obdobju — tudi njena navzočnost na Bližnjem vzhodu.« Rimski »II Tempo«, ki vleče na desno, meni, da gre za dejansko odpoved petnajstletnega sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju, čeprav je Sadat s tem, da je napovedal dvostransko konferenco, ki naj bi uredila odnose po odpovedi, »pustil odprta vrata za kompromis«. Levičarski »Paese Sera« skuša strniti spor med Kairom in Moskvo v treh bistvenih točkah pri čemer ugotavlja, da gre za spor, ki se ni začel šele včeraj. Do zaostritve naj bi prišlo po zadnjih, menda precej burnih stikih med sovjetskimi in egiptovskimi voditelji. Tedaj so slednji odločno zahtevali troje: Egipt ne more privoliti v kakršnokoli omejevanje količine Romunska trgovina z Japonsko BUKAREŠTA, 19. julija (AP) — Romunska trgovinska zbornica je sporočila, da je ustanovila posebno gospodarsko sekcijo, ki bo imela nalogo, da skrbi za pospeše vanje trgovinske izmenjave z Japonsko. in vrst orožij, ki jih dobavlja SZ; Egipt ne more privoliti v neskončno obnavljanje premirja, češ da to krepi pozicije Izraela; Egipt ne more odstopiti — na morebitnih pogajanjih — niti enega kvadratnega metra arabske zemlje. Izredno zanimanje italijanske javnosti za razvoj dogodkov med Kairom in Moskvo ni naključno. Brž po junijski vojni 1967 se je Italija kot južni člen NATO znašla v položaju, da so pred njenimi obalami začele manevrirati sovjetske vojne ladje. Z drugimi besedami: Italija, ki je ves čas gradila svojo obrambno koncepcijo na ogroženosti vzhodnih meja, se je nenadoma znašla v položaju, da je ogrožena na jugu. Zato je italijanska diplomacija v minulih treh letih skušala najti pot do arabskih držav, kar ji je sicer uspelo, niso pa praviloma uspevale njene diplomatske mirovne pobude Prav zato se je Rim zadnji čas začel ozirati po Francozih, ki imajo med Arabci več kredita. Morebitne skupne mirovne pobude v Sredozemlju bodo zato nedvomno ena izmed točk dnevnega reda pogovorov, ki jih bo imel v Italiji predsednik Pom-pidou 27. in 28. julija. MARJAN SEDMAK od ZSSR materialno podporo za vojaško rešitev bližnje-vzhodne krize. Po mnenju teh opazovalcev je Sadat končno popustil pred skrajnimi vojaškimi krogi, ki niso nezadovoljni le s sedanjim reševanjem oziroma nereševanjem krize na Bližnjem vzhodu, marveč tudi z vplivom in vlogo, ki so jo imeli sovjetski strokovnjaki in svetovalci v egiptovski armadi in v življenju Egipta. Ob tem opozarjajo na naraščanje nacionalističnega čustvovanja pri Arabcih; to čustvovanje je po mnenju teh opazovalcev naperjeno tako proti Izraelcem kot proti Američanom in Rusom. Po mnenju nekaterih diplomatskih opazovalcev v Moskvi bo ZSSR težko sprejela novo egiptovsko stališče, toliko bolj, ker se je tako moč- ociiev u >3u3l3 Golda Meir bo poročala v parlamentu v ponedeljek — Kaj meni tisk? TEL AVIV, 19. jul. (AFP, UPI) — Izraelska ministrska predsednica Golda Meir bo v ponedeljek v parlamentu govorila o Sadatovi zahtevi, naj sovjetski vojaški svetovalci odidejo iz Egipta. To so danes napovedali uradni krogi v Jeruzalemu. Uradnega odmeva na Sadatov ukrep pa še ni. Pač pa vsi važnejši izraelski listi objavljajo danes uvodnike in komentarje, v katerih razglabljajo o tem, kaj je Sadata nagnilo, da je sprejel ta ukrep, in kakšne bi utegnile biti posledice, zlasti kar zadeva Izrael. »Politična negotovost je vzrok, ki je pripravil predsednika Sadata do tako drzne odločitve, to pa v upanju, da bi ta odločitev lahko pomagala utrditi njegovo neodvisnost in rešiti njegov položaj na notranjem egiptovskem prizorišču,« piše uvodničar izraelskega lista »Da-var«. Vendar pa je — ugotavlja uvodničar — Sadat to storil na tak način, da ni porušil vseh mostov. »Izgon sovjetskih vojaških strokovnjakov je za Kremelj politični poraz«, piše uvodničar in domneva, da si bodo Sovjeta prizadevali, da ne bi izgubili vseh doslej pridobljenih postojank, oziroma da bodo poskušali »potegniti kar največ koristi iz preostalih adutov«. Ce se bo res zgodilo, da bodo Egipt zapustili vsi sovjetski strokovnjaki, bi bil tak razvoj dogodkov Izraelu v prid, meni uvodničar, vendar se mu zdi še prezgodaj za izvajanje kakih sklepov. no angažirala v bližnjevzhodm krizi. V Moskvi menijo, da odrekanje gostoljublja sovjetskim vojaškim strokovnjakom in svetovalcem še ne pomeni, da je odpovedano tudi gostoljubje sovjetskemu vojnemu .ladjevju v egiptovskih teritorialnih vodah. V krogih opazovalcev v Moskvi se pojavlja tudi vprašanje, kaj se utegne zgoditi, če bo sovjetska vlada okvalificirala Sadatov ukrep za antiso-vjetizem, kar ni izključeno, vsaj tako menijo. V preteklosti je bilo v sovjetskem tisku veliko naklepanj v tej smeri. Prav tako v Moskvi še ni povsem jasno, kaj pomeni egiptovsko zavzemanje za pogovore o novi kvaliteti poli tičnih odnosov med državama. ZSSR in Egipt sta maja lani podpisala sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. Ta sporazum je za ZSSR skupaj s podobnima sporazumoma, podpisanima z Indijo in Irakom temelj bodočega sistema kolektivne varnosti v Aziji, v katerega naj bi vključili tudi območje Bližnjega vzhoda. ZSSR je namreč prepričana, da je po uspešno končani »prvi fazi« evropskega popuščanja nastopil čas za močnejše angažiranje na drugih vzporednikih. Iz moskovskega zornega kota je za zdaj še težko reči, kako bo Sadatova odločitev vplivala na razvoj na Bližnjem vzhodu. Gunnar Jarring naj bi avgusta obnovil svojo posredniško misijo, zaradi česar je prišel v Moskvo generalni sekretar OZN Wald-heim. Izgon sovjetskih strokovnjakov iz Egipta vnaša spremembo v razmerju sil na Bližnjem vzhodu, na katerem je temeljilo sedanje stanje odnosov na Bližnjem vzhodu. S tem bo v prihodnje treba računati kot z dejstvom. Naj novejša odločitev Kaira lahko po eni strani oslabi vojaško in politično moč Egipta, po drugi strani pa lahko privede do , radikalizacije egiptovske politike. V Moskvi tudi ne izključujejo možnosti, da je Sadatova odločitev samo cena za nekakšen sporazum, ki naj bi bil že dosežen med sprtima stranema na Bližnjem vzhodu. Po Sadatovem govoru je torej na Bližnjem vzhodu dovolj neznank. Ko bo spregovorila Moskva, bo ena manj. MARKO KOZMAN Komentarji švedskega tiska so precej enotni - »Sadat je povzročil preobrat« OD NAŠEGA STOCKHOLMSKEGA DOPISNIKA STOCKHOLM, 19. jul. Vsi vodilni jutranjiki na Švedskem komentirajo včerajšnjo presenetljivo odločitev iz Egipta. Čeprav za poglobljeno analizo še ni znanih dovolj dejstev in čeprav ob izidu davišnjih časnikov še ni prišla uradna reakcija iz Moskve, so komentarji švedskega tiska precej enotni. Predvsem se komentatorji strinjajo, da je treba počakati na nadaljnji razvoj dogodkov in videti, koliko se bodo Rusi dejansko morali umakniti iz Egipta. Nič namreč še nd znanega, če bo ustavljena tudi civilna sovjetska pomoč Egiptu in kaj se bo zgodilo s sovjetskimi oporišči. Kljub tem neznankam se švedski časopisni komentatorji strinjajo, da je predsednik Sadat povzročil »preobrat v zgodovinskem dogajanju na Bližnjem Vzhodu«. Hkrati pa dodajajo, da razen Sadata in njegovega naj ožjega kroga sodelavcev verjetno nihče ne v«, kakšen proces je sprožila egiptovska odločitev. Moskovski dopisnik švedskega radia je sporočil, da je Sadatova poteza zelo verjetno presenetila celo voditelje v Kremlju. Švedski komentatorji se tudi strinjajo, da Sadat s svojo odločitvijo ne bo uspel izsiliti novih sovjetskih pošiljk orožja, če je bila to njegova namera. Uspelo mu je samo končati obdobje, ko med Izraelom in Arabci nista vladala niti mir niti vojna, švedski jutranjiki pišejo, da se bo z vrnitvijo sovjetskega vojaškega osebja povečala vojaška premoč Izraela, toda ni mogoče napovedati, ali bo to vodi- lo v trajen mir ali v novo vojno. Liberalni švedski dnevnik »Hamdel Stidningen« iz Gote-borga je tudi zapisal, da egiptovske odločitve ni mogoče pravilno presoditi, če se ne upošteva velikega vpliva, ki ga ima popuščanje napetosti med SZ in ZDA. »Velesile so najbolj nevarne, kadar so ranjene,« je zapisal ta časnik in dodaja, da bo moral predsednik Nixon zdaj prepričati voditelje v Moskvi, da ZDA ne nameravajo izkoristiti tega udarca sovjetskemu prestižu. MITJA JERMOL Izmenjava študentov WASHINGTON, 19. julija (AP) — Ameriški državni sekretar William Rogers je izjavil, da ZDA pričakujejo izmenjavo ameriških študentov z »novo generaoijo kitajskih voditeljev«, kot je dejal v »Coihmonvvealth Clubu« v San Franciscu. Obenem je tudi povedal, da se v Parizu pogovarjajo s kitajskimi predstavniki o izmenjavi ter o povečanju trgovinske študentov in znanstvenikov menjave med ZDA in LR Kitajsko. nosih med Kairom in Moskvo. To obdobje se je že začelo z odhodom sovjetskih strokovnjakov in s prevzemanjem sovjetskega orožja in sovjetskih vojaških naprav; sledil naj bi še epilog. Po Sadatovi zamisli bi bil to sovjetsko-egiptovski vrh, na katerem bi obe strani razpravljali o odnosih 'in sodelovanju v novih razmerah. Kot stoje stvari danes, je malo verjetno, da bi do vrba prišlo v doglednem času. Trdijo, da so sovjetski voditelji gladko sprejeli Sadatovo zahtevo po umiku sovjetskih strokovnjakov, ki jim jo je prinesel v Moskvo premier Sidki; Sovjeti, da so rekli, da se bodo o morebitni vojaški pomoči v prihodnje drugače pogovarjali. Pod pritiskom oficirjev? Po drugi verziji pa. je prišlo do sklepa o odpoklicu sovjetskih strokovnjakov pod pritiskom visokih oficirjev in podpredsednika vlade ter obrambnega ministra Sadeka; le-ti so se imeli za »prevarane«, ker niso dobili zahtevanega ofenzivnega orožja, in so bojda celo zahtevali ostavko premiera Sidkija, češ da je »prosovjetski«. Naj bo kakorkoli, Sadatov sklep odraža željo, da vzame Egipt v šestem letu po junijski vojni vajeti v svoje roke, kajti pokazalo se je, da sedanji položaj »ne vojna, ne mir« koristi vsem, razen Egiptu. Kairo meni, da je prišel čas, da na bližnjevzhod-ni šahovnici sam premika figure, ki sta jih doslej premikali samo obe veliki sili. Kakšni so komentarji v kairskih krogih? Uradnih komentarjev še ni; mnenja v diplomatskih krogih pa so zelo raznolika. Eni menijo, da se konflikt z vojaškimi svetovalci in strokovnjaki ne bo odražal na gospodarskem področju, ker je ZSSR ogromno investirala v Egipt, od asuanskega jezu do heluanske jeklarne. Poslanica iz Bele hiše? Drugi pa navajajo nekatere podrobnosti iz dogajanja ne posredno, pred Sadatovo izjavo. V tej zvezi navajajo, da je imel Joseph Green, ki bdi nad zaščito ameriških interesov v Egiptu (ZDA in Egipt nimata diplomatskih odnosov), nenavadno veliko stikov z egiptovskimi osebnostmi. Na večer pred Sadatovim govorom na zasedanju CK ASU je Greena sprejel Sadatov svetovalec za nacionalno varnost Hafez Ismail. Isti krogi navajajo, da se je na poti iz Washingtona v Džedo ustavil v Kairu saudijski ob rambni minister, ki že od junijske vojne dalje bolj ali manj uspešno posreduje med Kairom in Washingtonom Po nekaterih glasovih je saudijski obrambni minister prinesel v Kairo poslanico iz oglašujte v dnevniku lija**!! Bele hiše, v kateri so tudi »obljube«, da se bo kriza na Bližnjem vzhodu začela »takoj reševati«. Sadatu je grozil udar? Britanski tisk meni, da je Sadat hotel preprečiti vojaški udar OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA LONDON, 19. jul. — Današnji britanski tisk na vidnih mestih objavlja poročila o odločitvi predsednika ZAR Sadata, da morajo vsi sovjetski vojaški svetovalci iz Egipta in da jih bodo nadomestili egiptovski strokovnjaki. Komentatorji nasplošno soglašajo, da se je predsednik Sadat odločil za tak korak — da bo zahteval umik 20.000 sovjetskih vojaških strokovnjakov in tehnikov — da bi se izognil neizogibnemu vojaškemu udaru doma, ki bi ga strmoglavil s predsedniškega položaja. Britanski dopisniki poročajo, da tako ocenjujejl položaj zahodni opazovalca v Kairu, predvsem Britanci, Francozi in Američani, kd trdijo, da so postajali egiptovski vojaški poveljniki čedalje bolj nezadovoljni s sovjetskimi strokovnjaki v Egiptu. Tudi vsi časopisi so objavili komentarje o tem pomembnem dogodku in današnji »Guardion« na primer piše, da se niti Izrael niti zahodne države ne bi smele preveč glasno veseliti ob novici, da je prišlo do razkola med Egiptom in Sovjetsko zvezo. Morda se sploh ne bi smeli veseliti, prav; časopis. Ena izmed dobrih posledic sovjetskega vmešavanja na Bližnjem Vzhodu, je bila ta, da je Moskva brzdala, ali vsaj poskušala brzdati vojaške ambici-.je Arabcev. Egipčani so se najbolj upirali temu brzdanju in to je gotovo bil eden izmed glavnih razlogov za včerajšnje dogodke v Kairu. Egipčanom ni bilo všeč, ko jim je Moskva govorila, da niso sposobni poraziti Izraela na bojišču, da ne znajo upravljati s sodobnimi letali m da je njihova ambicija uničiti državo Izrael, nerealistična in zmotna. Sovjetski nasvet Egipčanom je bil razumen, a nezaželen. Današnji Times pravi, da je sedanji položaj skoraj takšen kot leta 1956, vendar postavljen na glavo. Obupani Egipčani so pokazali hrbet tisti velesili, od katere so pričakovali pomoč. Pred 16. ieti je bila to Amerika, danes je to SZ. Toda takrat so se lahko odvrnili od Amerike in se obrnili na SZ, da bi jim pomagala zgraditi Asuanski jez. Kam naj se danes obrnejo za tretjega dobavitelja orožja? BOŽIDAR PAHOR EDINSTVENO ZMAGOSLAVJE FRUCTA SOKOV 60% »ZLATIH ZMAGOVALCEV« Dvojni C — diploma za lrvaliteto Dvojni A — diploma za kvaliteto Fructa marelični sok — zlati zmagovalec Fructa Dreskov sok — zlati zmagovalec Fructa jagodov sok — zlati zmagovalec Fructa borovničev coctail — zlati zmagovalec TOREJ FRUCTA — POJEM KVALITETE FRUCTAL-ALKO SADNO LIKERSKI KOMBINAT lllllljllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllillllljljllllllllllllllllllUJI Delavski svet podjetja »TRANSAVTO« POSTOJNA razpisuje prosto delovno mesto VODJE računovodskega sektorja POGOJI za zasedbo: da je diplomiran ekonomist in ima 2-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu ali i da je ekonomist (I. stopnje) in ima 5-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu in da pristane na dvomesečno poskusno delo. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Prijave sprejema splošni sektor podjetja. K prijavi morajo kandidati priložiti kratek življenjepis in dokumente o izpolnjevanju pogojev. Stanovanje tre nutno ni zagotovljeno. 6988 Novice LJUBLJANA: nove skladbe za pihalne orkestre — Združenj© pihalnih orkestrov Slovenije pri predsedstvu ZKPO Slovenije bo prihodnje leto organiziralo 4. tetomovanje pihalnih orkestrov Slovenije in je v ta namen naročilo nove izvirne domače sklad.be za pihalne orkestre. Odzvala sta se D. Škerl in B. Adamič; napisala sta »3. simfonieto za pihala, trobila in tolkala« oziroma »Rapsodijo za pihalni orkester«. Ta akcija je prva glede na to, da je leto6 ustanovljeno Združenje sklenilo, da bo med drugim podpiralo tudi pisanje novih domačih skladb za svoje orkestre. LJUBLJANA: Metka Krašovec v Mali galeriji — Danes popoldne ob 18. uri bodo v prostorih Male galerije v Ljubljani odprli razstavo slik Metke Krašovec. Razstava bo odprta mesec dni. KOPER: končani seminarji za režiserje — Minulo spboto se je v Kopru končal štirinajstdnevni seminar za režiserje dramskih amaterskih skupin. Razdeljen je bil na tri stopnje. Računajo, da je seminar v celoti uspel, tako glede udeležbe kot kvalitete dela; zanimivo je, da ga je za režiserje amaterskih dramskih skupin obiskalo okoli 80 ljudi, kar je precejšnje število, če upoštevamo,' da je v Združenju amaterskih gledaliških skupin Slovenije okoli 130 članov. Sicer pa precej pove tudi podatek, da v Sloveniji živi okoli 600 amaterskih dramskih družin, pri čemer pa niso zajete mladinske in pionirske skupine. Seminar v Kopru, ki je tradicionalna vsakoletna prireditev, je pripravilo združenje amaterskih gledaliških skupin pri ZKPO Slovenije. ZAGREB: gostovanje Kraljevega Shakespearovega gledališča — Kraljevo Shakespearovo gledališče, ki deluje v Londonu in Stratfordu, bo v začetku nove sezone gostovalo v Hrvaškem narodnem gledališču. Predstavilo se bo s Shakespearovim »Snom kresne noči« v režiji Petra Bro-oka in scenografiji Sally Jacobs. Premiera »Sna kresne noči« je bila v Shakespearovem rojstnem mestu avgusta leta 1970. Po gostovanju v ZDA (New York, Boston, Chicago) in Kanadi (Toronto) so jo v lanski sezoni igrali tudi v Londonu. V Zagreb bo slavni ansambel prišel v začetku novembra iz Beograda, kjer bo nastopil na mednarodnem gledališkem festivalu BITEF. CETINJE: razstava Dragoljuba Adžiča — Novosadski kipar in keramik Dragoljub Adžič je priredil samostojno razstavo v svojem rojstnem kraju, na Cetinju. Devet-indvajest del, kolikor jih razstava obsega, bo pozneje videla še likovna publika v Titogradu in Budvi. Adžič je doslej samostojno razstavljal v Beogradu in Novem Sadu. udeležil se je tudi enajstih skupinskih razstav doma in v tujini. KNJA2EVAC: Kulturni festival mladine in študentov Srbije — Enajsti Kulturni festival študentov in mladine Srbije bo od 1. do 5. avgusta v Knjaževcu. Pravico do nastopanja imajo mladi, ki še niso dopolnili trideset let. in jim umetniško delo ni poklic. Festivalska pravila določajo ekipno tekmovanje, ekipe pa prijavljajo kulturni domovi, pokrajinski študentski klubi ali občinske konference Zveze mladine. V vsaki ekipi morajo biti predstavniki glasbene kulture (klasična, narodna ali zabavna glasba), likovni umetniki ali umetniški fotografi, pisatelji in recitatorji ter avtorji filmov o življenju mladih. NOVI SAD: dodatna sredstva za muzej revolucije — Pokrajinski izvršni svet je odobril dodatna sredstva za dozidavo novega poslopja novosadskega muzeja revolucije v višini 1,5 milijona dinarjev. Sedaj upajo, da bodo muzej, ki ga gradijo že deset let in bi moral biti odprt lani, ob proslavi 30-letnice revolucije, letos jeseni lahko vendarle odprli. Poslopje, ki ga gradijo po načrtih zagrebškega arhitekta inž. Iva Vitiča, so večkrat prezidavah, tako da se je gradnja zavlekla in občutno podražila. PRIJEPOUE: proga nad svetiščem? — Kot poročajo beograjske Večemje novosti, so delavci pri zemeljskih delih za traso proge Beograd—Bar v dolini Lima v bližini Prijepolja odkrili zanimivo arheološko najdbo. Z buldožerjem so izkopali več starih grobov s,keramičnimi in drugimi predmeti. Največje zanimanje pa je zbudila velika, disku ali letečemu krožniku podobna kamnita plošča z obsegom štiri metre. Ob njej so našli še dve miniaturni ploščici enake oblike, ki pa sta v sredini preluknjani. Ugibajo, da so našli staro svetišče in da je veliki kamen nekakšen žrtvenik. Strokovnjaki najdbe še niso raziskali, a veliko ploščo bo treba čimprej preseliti na varnejši kraj, saj jo utegnejo poškodovati številni radovedneži. Se večja nevarnost ji grozi zaradi govoric o bajnem zakladu, ki da je skrit v njej, in so se med prebivalstvom hitro raznesle. - <<■:••• -.- -.-x /.. »VALTER BRANI SARAJEVO« — To je film, s katerim se bo čez teden dni začel festival jugoslovanskega filma v Pulju. Režiser je Hajrudin Krvavac. Pred sarajevskimi gledalci je film dobro prestal prvo preskušnjo. Na sliki prizor iz filma z igralko Nedo Spasojevič. Žirija je za letošnje filmsko festivalsko tekmovanje odbrala od 24 16 filmov — Slovensko kinematografijo bo zastopal samo Hladnikov »Lev« Žirija letošnjega festivala jugoslovanskega igranega filma v Pulju je opravila prvo polovico svoje naloge. Odbrala je filme za tekmovalni spored, član žirije Igor Torkar nam je posredoval njene sklepe. Festival se bo začel s filmskim špektaklom »Valter brani Sarajevo«, ki ga je za proizvodno hišo »Bosna film« zrežiral Fadil Hadžič. Prakso za akcijske filme s snovjo iz NOB si je uspešno nabral z »Diverzanti« in »Mostom«. Od drugega dne bosta, kot je to v Pulju v navadi, vsak večer na sporedu dva celovečerna igrana filma. Takole si bodo sledili: »Fazanovo popoldne« režiserja Marjana Arkaniča iz proizvodnje zagrebškega »Jadran filma« in (izven konkurence) »Prvi splitski odred« Vojdraga Berčiča iz zagrebškega »Ad-riafilma«; »Polkovnica« Djor-dja Kadijeviča iz beograjskega »Film danas« in »Dan, daljši od leta« Torija Jankoviča iz sarajevskega »Studio filma«; »Živeti vsemu navkljub« režiserja — gosta iz Sovjetske zveze Jurija Ujen-ka iz titograjskega »Filmskega studia« in »Ko pride lev« Boštjana Hladnika iz proizvodnje ljubljanskega »Viba filma«; »Sledovi črnolaske« Zdravka Randiča iz »Filmske radne zajedmice« v Beogradu in »Kako umreti« Miiomira Stamenkoviča iz prištinskega »Kosova filma«; »Volk samotar« Obrada Gluščeviča iz »Jadran filma« in »Makedonski del pekla« Vatroslava Mimice iz skopskega »Vardar filma«; »Deveti čudež na vzhodu« Vlatka Filipoviča iz »Bosna filma« in »Strel« Branka Gapa, koprodukcija »Bosna filma« in skopskega FAS; zadnji večer pa se bosta predstavila filma Aleksandra Petroviča »Mojster in Margareta«, koprodukcija med Dunav filmom in rimskim Intemationalom, ter »In bog je ustvaril kavarniško pevko« režiserja Jovana Zivanoviča iz beograjske FRZ. V dvorani Doma JLA, kjer bodo sicer vrteli filme iz informativne sekcije, bosta za nagrade v konkurenci tekmovala še filma Miša Radi-vojeviča »Brez« iz »Bosna filma« in »Družabna igra« Srdjana Karanoviča iz proizvodnje »Film danas«. Žirija si je ogledala štiriindvajset filmov. Producent FAS iz Zagreba je umaknil prijavljeni Hadžičev film »Lov na jelene«, ker hoče s tem opozoriti na kršitev festivalskega pravilnika. Po Grške filmske metode — Grška vlada je sklenila odpreti svojo deželo tujim filmskim družbam pod zelo ugodnimi pogoji. Vse tuje družbe, ki se bodo odločile za snemanje v Grčiji, bodo dobile od vlade posojilo z zelo nizkimi obrestmi (triletna posojila, obresti 3,5 odstotka). Družbe, ki pa se bodo odločile za koprodukcijo z grškimi proizvajalci, bodo dobile celo brezobrestno posojilo. Za zaščito domačega filma je vlada sprejela še nekaj zanimivih ukrepov.Vsak film, ki je dobil kjerkoli nagrado mora ostati na programu najmanj 40 dni v zimski, 25 dni pa v poletni sezoni. Avtorji desetih najboljših grških dokumentarcev bodo vsako leto dobili nagrade v višini 50.000 drahem. Posebna komisija pa bo preprečevala uvoz slabih filmov. * v PRVA P.ltvA PAŠTETA 4 Vi 100 INDUSTRIJA MESA IN 'MHfaK&zS- KONZERV SUBOTICA mnenju tega producenta namreč ne bi smel žirirati direktor distribucijskega podjetja »Zeta film«, ker je njegovo podjetje sofinanciralo nekaj za Pulj prijavljenih filmov. Kole Angelovski, znan makedonski igralec, ni utegnil dokončati svojega režijskega debuta z naslovom »Oče«. Žitnikov film »Svoboda ali strip« je umaknila proizvodna hiša »Neoplanta« iz Novega Sada, ker še ni imenovan filmski svet, ki bi bil moral potrditi film, preden ga producent predloži v ogled pokrajinski komisiji za pregled filmov. Ko smo Igorja' Torkarja vprašali po njegovih prvih vtisih o letošnjem jugoslovanskem igranem filmu, je odločno pribil: »Vsi filmski spodrsljaji in grehi se začenjajo pri scenariju! Po slabem scenariju ni mogoče narediti dobrega filma in to bi naši, v- avtorstvo zaverovani režiserji, morali spoznati!« Iz selekcijskega sejanja puljske žirije je izpadel drugi slovenski igrani film lanskega leta, Ranflova »Mrtva ladja«. Tretjega, »Poslednje postaje« Jožeta Babiča, pa producent sploh ni prijavil. Slovenski film bo potemtakem zastopal na jugoslovanskem pregledu samo Boštjan Hladnik. S. G. i I ll'iH il . Is A angleški pevci Uspelo gostovanje ansambla The Purcell Con-sort of Voices V okviru poletnih kulturnih prireditev je v križevniški cerkvi nastopila skupina šestih angleških pevk in pevcev »The Purcell Consort of Voices«. Spored, ki je bil sestavljen v štirih zaključenih delih, je bil že sam po sebi zelo zanimiv, saj je obsegal tako glasbo 16. stoletja v Italiji, Franciji in Španiji in madrigale Elizabetinske dobe kot francoske šansone 20. stoletja in sodobne angleške napeve. Bogata akustika Kri-ževniške cerkve — koncert je bil v njej namesto v preddverju Križank zaradi slabega vremena — je uglajenost pevskega muziciranja še poudarila, saj prav zato nismo bili prikrajšani za vse tiste čudovite pianissime, ki so jih pevci uspeli izoblikovati v skorajda orgelski zvok, ki je bil nadvse homogen in prečiščen do poslednjih nians. Pevci so že v prvem delu sporeda z izvajanjem vokalne glasbe 16. stoletja pokazali visoko kulturo komornega muziciranja, pri izvedbi skladb sodobnih angleških skladateljev pa so pokazali tudi, da jim intonacija ne dela nobenih težav. Tako so bile izvedbe harmonsko razgibanih sodobnih skladb zelo naravne in zvokovno izenačene. Med najbolj uspele uvrščam pesmi Love Jonathana Harve-ya in Maysong Gordona Grossa. Vrh umetniškega poustvarjanja pa so angleški pevci dosegli z izvedbami francoskih šansonov 20. stoletja skladateljev Poulenca, Aurica in d’Indyja. Za sklep koncerta so mojstri pevci zapeli še nekaj madrigalov Elizabetinske dobe. Odobravanje številnega občinstva je bilo iskreno m povsem upravičeno. PAVEL MIHELČIČ Med revijami Sodobnost 7 Strniša je prispeval pesmi in dramo, Janko Kos piše o literarni znanosti Umetniško težo, in to sredi publicističnega povprečja izjemno, daje tej številki Sodobnosti Gregor Strniša, ki objavlja pesemski ciklus Noetova barka in drugo dejanje svoje nove drame »Ljudožerci«. Kot je to objavljeno dejanje napoved bližnjega dogodka na deskah izvirne slovenske dramatike, je podpis pod ciklusom pesmi oznanilo, da bo pri Državni založbi Slovenije izšla nova Stmiše-va zbirka pesmi z naslovom Želod. Želod — hrast — svet — kozmos in v obratni smeri: kozmos — svet — hrast — želod. Že znana strniševska prispodoba mikrokozmosa v makrokozmosu in narobe, vendar — kar je očitna novost — nič več nihilistična, temveč zadnji hip spet člove-čena na skrajnji meji ontoloških slutenj. Skrivnostna lepota drobnega želoda, ki skriva v sebi mogočnost hrasta, ustvarja neko mimora-zumsko ozračje, v katerem je spet prostora za upanje človeka, ki se je bil poprej z dosledno razumsko analizo domala že opustošil v absurdnosti. Nova inačica romantične vizije, da izhajamo iz nekega skladja in da smo vanj spet namenjeni. Noetova barka: Kar ima širni svet ljudi, / smo vsi nekoč od tod izšli. / Zato nam je ta hip tako / kot da smo prišli domov./ »Ljudožerci« so fantazma-gorična grozljivka z morali-‘tetnimi stilnoidejnimi vzgibi in nameni, rahlo, pa nedvoumno pritrjena na realistiko dogajanja v zadnji vojni Mesar Pajot v polporušeni cerkvi (priložnost za fantazmagorič-no oživljanje srednjeveškega instrumentarija!) uredi najprej zavetišče, nato mesnico s človeškim mesom. Besedilo je polno songov, ki se lotevajo ne le moralno etičnih, pač pa tudi fizičnih pojavnosti sveta. Tako poustvarjeni celostni kozmos sestavljajo, če navedemo v ilustracijo, recimo, spevi o atomski energiji, o molekularnem H.O spoju, nastanku in življenju zvezd in podobnem. Skratka, poetično sumiranje tega, čemur pravimo svet in življenje, klasična stopnja izrazne zmogljivosti literature. Ob tem, ko je prav s St’--niševimi prispevki v tej številki spet tako očitno na dlani, da je literatura kot umet nost preseganje, čeprav predhodno strogo upoštevanje dokazljivih in izmerljivih dejstev, se zdi skoraj kontrastno razmišljanje Janka Kosa v študiji Znanost in literatura (I). ki uvodoma razpreda razločke med pojmoma literarna veda in literarna znanost. Znanost — po njegovo — vsebuje dimenzijo, ki je veda kot vedenje o literaturi še nima. Ta dimenzija je gotovost. Veda utegne postati znanost, ko si pridobi gotovost in odvrže vrsto neznanstvenih elementov, med njimi vsakršne vrednostne sestavine ali s širšo besedo ideologijo. Izpeljava je logična: literarna znanost bo znanost v pravem pomenu besede, ko se bo ukvarjala brez vrednostnih predznakov (estetsko idejnih sodb) z gotovostjo — dejstvi iz literature in v literaturi kot izdelku. Toda — in tu se zastavlja vprašanje o dometu literarne znanosti —, literaturo sestavlja mimo dejstev — gotovosti vizionarno idejno vrednotenje teh razpoznavnih dejstev in njih estetska obdelava, pogojena z osebnostjo umetnika. Ce ostanemo samo na estetskem območju umetniškega organizma: taka znanost ne bo segla prek statističnega ugotavljanja in neposrednega fizikalnega merjenja učinkov estetskih prvin, kot so, recimo, glas, ritem, besedne in stavčne zveze. Med teoretično esejistične prispevke sodi še uvodna glosa Bojana Štiha z naslovom Vprašanje o gledališču. Na rob sedanjim manipulacijam s pojmom ljudskega gledališča prinaša iz pozabe Izidorja Cankarja misel o •em: ljudstvo se mora približati umetniku, ne pa da bi se moral umetnik ponižati k ljudstvu. Sledijo še literarni prispevki Andreja Medveda (ciklus pesmi Corpus hermeticum, abstraktne filozofske meditacije z opaznimi lepotno oblikovalnimi prizadevanji), Nevina Birse (Pesmi — meditacije, brez teh naporov oziroma brez tovrstnih učinkov). Lučke Petrič (dve črtici, psiho-logiziranje na neizrazitem poprečju) in Vladimirja Gajška (v tekočo, domiselno prozo razvezana pesniška prispodoba človekove eksistence z naslovom Rakovo obzorje). Razen običajnih informativnih rubrik prinaša revija doslej še neobjavljeno satirično črtico Hinka Smrekarja »Prijatelju Ivanu Cankarju«. J. Sn. aribor poleti Jakčeva razstava — Priprave na pisateljsko srečanje na Štatenbergu V Mariboru kljub poletju ne bi mogli govoriti o kulturnem mrtvilu. V ospredju je zdaj nedvomno umetnostna galerija, kjer je mogoče videti retrospektivno razstavo grafičnih del Božidarja Jakca. Mojster je zbral okoli 400 grafik, ki so nastajale v širokem časovnem razponu, in sicer od leta 1920 naprej. Ta razstava je velika poteza umetnostne galerije, ki je s tem prvič strnjeno posredovala Jakčevo grafiko, obenem pa je dana tudi možnost, da mojstrova dela spo znajo drugod pri nas in morda v tujini. Vzporedno z Jakčevo razstavo v umetnostni galeriji tečejo priprave za prvo razstavo bienala industrijskega grafičnega oblikovanja, imenovano BIGO. Organizatorja te velike razstave, ki bo predvidoma v letošnjih jesenskih mesecih, sta razstavni salon Rotovž in pododbor društva slovenskih likovnih oblikovalcev Maribor. Organizatorja se sicer še nista dokončno odlo- I Aliče v čudežnem gledališču Fejrtonska Aliče se je po dolgih letih filmskih uspehov vrnila v londonsko gledališče. Vrnitev je bila zmagoslavna. Kritike in gledalce je Mia Farrow navdušila v naslovni vlogi igre »Mary Rose«. Gre za utopično delo o dekletu, ki je skrivnostno izginilo in se čez petindvajset let nepostarano prav tako skrivnostno spet pojavilo v svojem okolju. »Mary Rose« so ob premieri sredi dvajsetih let našega stoletja izžvižgali. Danes je drugače. oglašujte v dnevniku DELO čila, za obseg razstave, gotovo pa bosta prikazala marsikaj, kar je bilo pri nas doslej ustvarjeno. To je navsezadnje tudi osnovni namen, saj bo ta razstava vsako drugo leto in bo ostalo torej dovolj možnosti, da obiskovalci sčasoma spoznajo celotno dejavnost na tem področju. * Organizatorja imata že strokovni in prireditveni odbor, tako da je delo temeljito zastavljeno in bodo priprave pravočasno opravljene. Predvidena razstava bo v jugoslovanskem merilu in utegne postati, če bo skrbno pripravljena, zanimiva tudi za druga naša mesta. V tem času je sredi priprav tudi pododbor društva slovenskih pisateljev Maribor. Njegove priprave zadevajo tradicionalno vsakoletno srečanje pisateljev na gradu Štatenberg. To srečanje bo letos od 8. do 10. septembra, osnovna tematika pa bo zadevala kritiko in njen izvor. Tu je mišljena ne samo teoretična obravnava kritike v splošnem, ampak pogojena z našimi, predvsem slovenskimi izkušnjami. Podobne temeljite razprave o tem vprašanju doslej še ni bilo in zato obstaja pri ložnost, da bo Štatenberg lah ko marsikaj pripomogel k osvetlitvi tega vprašanja. Na pobudo kulturne skupnosti Slovenska Bistrica bo pododbor vključil na dnevni red štatenberškega srečanja pisateljev tudi ilustrativno predstavitev našega človeka v delu naših pisateljev o sloven-. sko-hrvaškem kmečkem uporu. Na letošnji Štatenberg bo pododbor pisateljev Maribor povabil razen svojih članov ugledne goste pisatelje iz zamejske Koroške, iz Trsta, Ljubljane, Kruševoa, Novega Sada, Beograda, Reke in iz Zagreba. Sicer pa je v tem času Maribor tudi v znamenju priprav za prireditve lažjega značaja, ki pa so vančar le kulturno obarvane. Semkaj sodi tako imenovana Vesela jesen, ko bodo obiskovalci imeli priložnost poslušati narečne pesmj oziroma besedila s primemo glasbeno sprem ljavo. JANEZ ŠVAJNCER Knjižni trg IVAN CANKAR, ZBRANO DELO, XV: Krpanova kobila — Nova, petnajsta knjiga in zbirke zbranih del Ivana Cankarja prinaša prvič v integralnem ponatisu isto verzijo satirične zbirke »Krpanova ko-bila«, kot jo je 1907. leta izdal Schvventner, hkrati pa posreduje še nedokončan roman »Marta«, najobsežnejši fragment iz Cankarjeve zapuščine. Tudi v tem zvezku velja posebej naglasiti obsežne »Opombe« — več kot sto strani —, delo urednika Dušana Moravca. Opombe nadrobno in temeljito opisujejo in opredeljujejo nastanek in širše ozadje v knjigi ponatisnjenih besedil. Med njimi so seveda posebej zanimive tiste, ki se ukvarjajo s »Krpanovo kobilo« in med katerimi je potrebno posebej omeniti poglavje o slovenskem gledališču v tistem času. ko je Cankar pisal in urejal svojo »jubilejno« knjigo. To poglavje presega značaj literarno zgodovinskih opomb ter se spreminja v monografski odlomek. Prav tako omogočajo, kajpada, izredno zanim.vo branje rekonstrukcije Cankarjevih polemičnih bojev z Govekarjem, kamor so vključene tudi njegove in drugih polemične intervencije, praviloma v celoti. Z eno besedo: izvrstna, temeljita, verodostojna knjiga. Izdala jo je v zbirki klasikov Državna založba Slovenije (glavni urednik edicije je Anton Ocvirk). 396 strani, cena 98 din. /hrano OKLO BEVKOVA KNJIGA: že druga izdaja — »Bevkovo knjigo«, zbirko odlomkov iz najznačilnejših avtorjevih spisov, marsikakšnega ilustrativnega gradiva (z bibliografijo) je založba, Mladinska knjiga, »izdala, da bi ob pisateljevem osemdesetem rojstnem dnevu pokazala — četudi skromno — na njegovo obsežno in veliko delo. ki je bilo opravljeno v šestih desetletjih stvariteljskega pisateljskega dela.« Zdaj, skoraj dve leti po Bevkovi smrti, je izšla že druga izdaja, popravljena in dopolnjena. Namenjena je mladim bralcem; kljub temu pa jd res, da je uporabna tudi kot literarno zgodovinski »priročnik«, saj je v njej precej, predvsem bibliografskega gradiva. Uredil jo je Bogomil Gerlanc. Obseg: 224 strani — cena: 49 din. ERVIN FRITZ, DAN DA. NAŠNJI: poezija za različno rabo — Nova pesniška zbirka Ervina Fritza potrjuje svojega avtorja, dodaja našemu doslednejšemu vedenju o njegovem pesnjenju nekatere nove prvine, predvsem pa razkriva — še posebej v prvem razdelku — svojevrstno, moško, tudi nasilno, a popolnoma koherentno — intenziteto, predvsem pa neposredno, tako rekoč na zunaj opozarja na čvrsto kompozicijo zbirke. Najbrž je že v tej kompoziciji sami nekaj ironije, ki je, kot se zdi, najizrazitejša posebnost Fritzove poezije, kajpada, mimo njegove ljubezni do konkretnega, vsakdanjega, »banalnega«. Zbirka je namreč sestavljena iz šestih razdelkov, sleherni med njimi je »namenjen« posebni »rabi«: to so pesmi za vsakdanjo, osebno, domačo, javno, občasno in poslednjo rabo. Gre seveda za »dvoumnost«, saj Fritzove pesmi same izrekajo dvom o kakršni koli uspešni »rabi« poezije, hkrati pa na takšen dvom tudi ne morejo pristati: in v tem je vir tako njihove ironičnosti, »hudobije« in sarkazma kot seveda njihovega lirizma. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije, opremila jo je Nadja Furlan Obseg: 64 strani, cena: 25 dinarjev. A. I. Hoassi ®r\ 4 : g 'IsJr ,čr, DELO — IV. * stran 7 Ugodni dogovori z Vego Čez poldrugo leto bodo z referendumom odločili o združitvi z Iskro LJUBLJANA, 19. julija — Na današnji seji mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so podprli dosedanje dogovore in vsebino samoupravnega sporazuma, ki potekajo med delavci tovarne Vega in združenim podjetjem Iskra. Splošno mnenje je bilo, da je ta sporazum za Vego dokaj ugoden. Po tem sporazumu naj bi v Vegi obstajala začasna u-prava z neznatno značilnostjo prisilne uprave, medtem ko bi organi samoupravljanja nemoteno nadaljevali z delom. Predvideno je, da bo začasna uprava trajala osemnajst mesecev. Potem bo referendum, na katerem se bodo morali predstavniki Vege odločiti, ali bodo še vnaprej ostali združeni z Iskro ali pa se bodo od nje odcepili. R. G. Brigada na poti AVNOJ 72 Prehodili bodo okoli 250 kilometrov in obiskali spominske kraje Okrog 130 slovenskih mladincev in mladink bo 22. julija odšlo na pohod po poteh slovenske delegacije z drugega zasedanja AVNOJ, ki ga letos že drugič organizira Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Pohod bo dolg okrog 250 kilometrov, trajal pa bo 14 dni. Brigada se bo ob poti ustavljala ob vseh pomembnejših spominskih obeležjih, obiskali pa bodo tudi večino mest, skozi katera se je z zasedanja AVNOJ vračala slovenska delegacija. Ob poti bodb tako pripravili precej mitingov, v načrtu pa imajo tudi srečanja z mladino iz okoliških krajev. Brigado, v kateri je največ Mariborčanov in Kranjčanov, bo vodil Robert Bobanec. S. D. Mala a mmmm Onstran okenca Kaj so povedali občani, ki jih »navadni« občani ne štejejo za občane Letno okoli 400.000 in dnevno 1.500 ljudi potrka na vrata upravnih služb skupščine mesta Ljubljana. Ustavljajo se pri okencih za promet, potne liste, matične ali prijavno-odjavne službe in podobno, ki poslujejo vsak dan- od sedmih do sedmih. Celo teče kot po tekočem traku tako, da nihče ne more, če ni nujno, listine spraviti v predal, rekoč: bom jutri... In ljudje pri okencih morajo biti vsak dan prijazni, ustrežljivi. Tudi mi smo šli tja, na ono drugo stran okenca in preživeli za vsakim nekaj minut... POLDKA ŽABJEK — prijavno- odjavna služba: »Prijetno in zanimivo je delati pri okencu vse do trenutka, ko se kje kaj zatakne m na primer ne moremo nekomu izdati potrdila, ker ni prinesel pravih papirjev s kraja prejšnjega bivališča. Potem pa mirni in prijazni državljan, ki skoraj po pravilu krasi svoje ime še s kakšnim inž. ali kaj podobnega, vzkipi in nas ozmerja z birokrati_ SREČKA PRAŠNIKAR — prometna služba: »2e deset let delam na tem mestu in opažam, da je vsako leto več dela. Dnevno prihaja na enega referenta okoli 150 ljudi, ki registrirajo vozila, prihajajo po preskusne tablice in podobno. Največ težav in' tudi hude krvi je pri postopku, ko hočejo ljudje registrirati avtomobile, ki so jih sestavili iz starih delov.« MARIJA KLAČAR — matična služba: »Pri mojem okencu urejajo ljudje vse v zvezi z državljanstvom, porokami, rojstvom m smrtjo. Seveda, vsak dan se pripeti kaj zanimivega. Na primer prideta dva zdomca naravnost z vlaka sem po papirje in želita takoj na magistrat... Nekoč sta prišla k meni tudi dva malce starejša zaročenca »poka zat gvant, če bo tapravšen za chcet«. Rada delam tu, kjer sem že 23 let.« JOŽE VELUŠČEK — služba za potne liste: »Okoli 300 ■ do 400 ljudi se dnevno zvrsti pred mojim okencem, kjer delam že 15 let. Hudo je, ker so prostori tako tesni, da ni kam postaviti stola, kamor bi sedla mati z otrokom, ki mora čakati v vrsti. Res pa je, da so tudi ljudje, ki hočejo vse urediti v zadnjem hipu, preveč nestrpni. Zgodi se celo, da kdo zaradi kakšne malenkosti vzkipi in v hipu strga na koščke s 50 dinarji kolkova-no tiskovino.« DANA BRAVNIČAR - načelnik oddelka za potne liste in tujce: »Ljubljančani kar dobro poznajo postopek pri urejanju zadev v zvezi s potovanji v tujino. Imamo jih evidentiranih okoli 150 tisoč, od tega jih letno zaradi prekrškov odvzamemo okoli 1.500 do 1.600. Včasih pa ljudje z meje telefonirajo, če bi kar po telefonu podaljšali potni list potem, ko so jih cariniki zavrnili. Mislim, da bi na te »malenkosti« morali bolj paziti.« DRAGICA RAKOČEVIČ Odslej le ena smer Zaradi parkirnih ur utesnjena Beethovnova ne dopušča 2 smeri LJUBLJANA, 19. jul. Zaradi parkirnih ur v Beethovnovi ulici parkiranje na pločniku ni več dovoljeno. Ozka ulica se je še bolj zožila in dvosmerni promet je tako rekoč nemogoč. Zato od danes ni več dovoljeno voziti po Beethovnovi ulici od Tomšičeve ulice proti Cankarjevi cesta. Uvedba enosmernega prometa na tem delu Beethovnove ulice nima nič skupnega s predlogom ljubljanskega prometnega urada o uvedbi enosmernega prometa v nekaterih ulicah mestnega središča. Ta del mestne ulice je edini, ki so ga morali zaradi uvedbe parkirnih ur preurediti v enosmernega. V. S. Cenejše najemne gradnje Mestni sindikati se zavzemajo za gradnjo stanovanj po zmernih cenah LJUBLJANA, 19. julija — Delavcem želimo zagotoviti ustrezna stanovanja, so danes sklenili na seji predsedstva mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Tokrat bodo skupaj z ZK sestavili predloge za gradnjo cenenih najemniških stanovanj. Povod za novo akcijo je v tem, da vsa dosedanja prizadevanja sindikatov v ljubljanskih občinah niso našla pravega razumevanja. Cene sedanjih stanovanj, ki se gibljejo od 4000 do 5000 dinarjev za kvadratni meter, delavcem seveda niso dosegljive. Zato bi bilo treba najti pot, kot so jo na primer že v Splitu, Zagrebu in Beogradu, da bi bila najemniška stanovanja cenejša. V tem primeru je seveda treba računati s tem, da bi najkasneje v šestih letih dosegli stroškovne najemnine. Hkrati bi morali delavcem zagotoviti take dohodke, ki bi jim omogočali plačevanje višje najemnine. R. G. Obisk pevcev Iz ZDA Prikupna oblika izmenjave po programu »Mladina za razumevanje« LJUBLJANA, 19. julija — Včeraj je prišlo v Ljubljano 76 mladina in mladincev iz ZDA, članov godalnega ansambla in pevskega zbora. V Jugoslaviji bodo gostovali mesec dni, pet dni pa bodo prebili tudi v Sloveniji. Danes bodo imeli koncert v Ljubljani, predstavili pa se bodo tudi z nastopi v Kranju, Idriji in Postojni. Zbor prihaja v našo državo v okviru programa »Mladina za razumevanje«, v katerem so doslej naši mladinci že več let sodelovali v obliki enoletnega študija v ZDA. Ta program je poleg izmenjave študija namenjen še zlasti spoznavanju življenja narodov držav, v katere mladina zahaja in prihaja. Zato bo del mladincev in mladink prebil pet dni v Ljubljani pri ljubljanskih družinah. S. DROLJC Tabori ne bodo izumrli Veliko zanimanje za izobraževanje tabornikov je jamstvo za vnaprej Zveza tabornikov Slovenije je tudi letos dobro poskrbela za izobraževanje svojih kadrov. Na svojem tabornem prostoru v Bohinju je pripravila kar pet tečajev. Prvi se je začel že enajstega julija in se te dni končuje. Obiskuje ga 30 tabornikov in tabornic, ki bodo po opravljenih testih usposobljeni za delo načelnikov. Devetdnevni tečaj za mentorje, ki se ga bo udeležilo okrog 20 tečajnikov, se bo začel v Bohinju 31. julija. Najbolje pa bo tudi letos obiskan tečaj za vodje in vodnike medvedkov in čebelic, na katerem se bo izobraževalo 50 članov organizacije. Pripravili pa bodo še tečaj za inštruktorje in krajši seminar za načelnike odredov. S. DROUC Pitna mm bo pritekla Z novim vodovodom v Moravški dolini bo poskrbljeno za večino vasi Dolgoletna želja vaščanov vasi Krasce, Dole, Imenje, Prikemica in Gorica v Moravški dolini po zdravi pitni vodi se bo kmalu izpolnila, kajti komunalno podjetje Domžale je že pričelo graditi ta vodovod. Ker ni v bližini primernega studenca, bodo vodo zajeli iz rezervoarja v 6 km oddaljeni vasi Gradišče nad Lukovico. Vaščani so že prispevali nad 120 tisoč dinarjev in opravili nad 300 prostovoljnih delovnih ur. Ker je teren večinoma skalnat, zemeljska dela počasi napredujejo. Tudi mladinska delovna brigada je priskočila vaščanom na pomoč pri izkopu vodovodnega jarka in skopala 330 metrov jarka. Vaščani bodo morali še vložiti veliko lastnih sredstev ter dela, kajti sredstva, ki jih bosta vložili skupščina Domžale in komunalno podjetje Domžale, ne bodo zadoščala. Prispevali bosta tudi KS Moravče in KS Lukovica. L. G. Mesto tene ¥ prah Odlok o javni snagi bo brezmočen, če ne bo uspešnega nadzorstva Skupščina mesta Ljubljane je sprejela odlok o javni snagi, ki smo ga že nestrpno pričakovali, saj je onesnaženje javnih površin iz dneva v dan hujše. Menim, da sta v odloku zelo pomembni dve določili: prepoved pranja avtomobilov na javnih površinah in prepoved stresanja prahu skozi okna in z balkonov. Vsak dan stresa kdo umazanijo na pločnike, mnogokrat pa tudi na pešce, da ne govorimo o večnadstropnih zgradbah. Bojim se, da pristojni organi nimajo dovolj možnosti za nadzor o izvajanju odloka, ker jih m dovolj. Zato bi kazalo ustanoviti posebno kontrolno službo. Ce ne bomo ukrepali, bo tudi ta odlok ostal samo na papirju. LADISLAV 2UGIC Glasba in plesi UUBUANA, 19. jul. — V tem in prihodnjem mesecu se v okviru jubilejnih kulturnih prireditev obeta vrsta zelo privlačnih prireditev, od katerih bodo nekatere prava poslastica za ljubitelje glasbe in plesa. Ta mesec bo koncert Slovenskega tria in praškega pihalnega kvinteta, prihodnji mesec pa bosta gostovali varšavska in moskovska filharmonija, nastopili bodo Trio Lorenz, Slovenski oktet ter violinist Charles Trager iz ZDA Med folklornimi prireditvami naj omenimo nastop ansambla lužiških Srbov, indijskega plesnega gledališča in romunskega ansambla Ma-ramuresul. A. P. VELIKA PONUDBA SMETIT — Prizor ni značilen samo za ulico v Mostah, saj se pojavijo včasih smetnjaki daleč od roba pločnikov tudi na cestišču Titove ceste. Mar ne bi mogli — iz več razlogov — malo bolj skriti nesnago, ki v poletni vročini marsikdaj širi celo neprijeten duh. Foto: J. Zrnec ZATOČIŠČE PRED PRIPEKO — Vsak senčen kotiček je v teh dneh dobrodošel, zlasti če nas v njem izziva še vabilo na cockto v najbližje gostišče. Foto: S. Busič la šport vsega dovolj Zmanjkalo je le zračnih pušk — V eni trgovini prodali 150 šotorov Naše trgovine so letos bogato založene s športno opremo. Med drugim je še vedno dovolj na zalogi domačih in uvoženih šotorov, vrtnih garnitur in vseh drobnarij, ki pridejo prav na taborjenju. Te dni vlada še največje zanimanje za nakup šotorov, stolov, ležalnikov in blazin. Kot so nam povedali v poslovalnici »Slovenijašport«, so samo pri njih doslej prodali stopetdeset šotorov, medtem ko jih je njihovo podjetje prodalo po vsej Sloveniji preko petsto. Naj povemo še to, da so v omenjeni poslovalnici prodali tudi šeststo zračnih pušk. To je obenem edini artikel, ki je pred nekaj dnevi pošel. Vsem tem številkam se niti ni posebno čutiti če vemo, da je vse domače izdelke možno kupiti na obročno odplačevanje. Tudi tovarna »Elan« letos brez težav zalaga potrebe trga s svojimi plastičnimi motornimi čolni: R. G. Oder bliže ljudem Stališča IO MK SZDL o ustanavljanju gleda-liške komune pri SNG Izvršni odbor mestne konference SZDL Ljubljana je zato, ker je bilo mogoče njegovo stališče o gledališki komuni, ki ga je sprejel v razpravi o programu kulturne skupnosti Ljubljane, tudi napak razlagati, postavil zamisel Slovenskega narodnega gledališča o gledališki komuni na dnevni red svoje zadnje seje kot posebno točko dnevnega reda. Seje se je udeležila tudi delegacija SNG in izvršnemu odboru obširneje razložila- svoje načrte. V razpravi so člani izvršnega odbora znova podzravili zamisel o gledališki komuni kot pot, po kateri je mogoče zbliževati gledališko dejavnost in delovne ljudi ter kolektive. Organizatorjem komune in organizacijam ter ustanovam, ki sodelujejo pri delu izvršnega odbora, so priporočili, naj tudi v svojih vodstvih razpravljajo o komuni, zlasti pa je to potrebno v kulturni skupnosti Ljubljane in v sindikatih. Prav tako je izsvršni odbor priporočil tako drami SNG kot drugim gledališčem, naj se v okviru skupnosti slovenskih gledališč dogovorijo o načinih in poteh, ki naj bi jih tesneje povezovale z delovnimi ljudmi ta o medsebojnih razmerjih pri tem. Žejna Galjevica Stanovalci Galjevice od številke 1 do 7 (občine Vič— Rudnik) že od nedelje nimajo vode. O tem so takoj obvestili Mestni vodovod. Komaj danes se je oglasila s podjetja 9-članska komisija. L. G. Kosti trohne ob zidu Vsi so za to, da bi v Sori razširili pokopališče, a nihče ne začne Občani Sore in okoliških vasi so čedalje bolj nejevoljni zaradi neurejenega pokopališča. Krajevna skupnost Medvode- že pet let obljublja razširitev, lastnik zemljišča je pripravljen odstopiti zemljo, toda vse ostaja pri starem Tako je zdaj pokopališče brez vsakega prostora za pokop mrtvih, razen tega tudi ni grobarja, pa morajo svojci sami kopati jamo za pokojnika. Zato niti ni čudno, da v smeteh ob pokopališču ležijo kosti pokojnih, sam pokop pa ni niti najmanj dostojanstven. Zdi se nam, da bi morala biti krajevna skupnost Medvode pobudnik del za razširitev pokopališča, vaščani pa bi radi pomagali pri ureditvi, saj so s številnimi prostovoljnimi delovnimi akcijami dokazali zavzetost za rešitev krajevnih problemov. F. R. Sto tisoč vozil Registrske tablice ljubljanskih avtomobilov presegle 6-mestno število LJUBLJANA, 19. julija — Na oddelku za voznike in motoma vozila skupščine ljubljanskih občin so ta teden izdali prvo registrsko tablico za motoma vozila, ki ima šestmestno številko. To sicer ne pomedi, da je v Ljubljani že več kot 100 000 motornih vozil, pač pa, da bo ta številka dosežena v najkrajšem času. Je namreč še nekaj manjših številk,. ki pa jih lastniki avtomobilov bodisi niso vrnili' ali pa so se te registrske tablice izgubile oziroma so bile tako poškodovane, da jih bo treba zamenjati z novimi. No, kakor koli že, Ljubljančani, ki bodo te dni na novo registrirali svoj avtomobil, bodo dobili registrsko tablico z višjo številko kot 100 tisoč. V. S. Šolska torba v kotu Zdaj se le redkokdo zmeni zanje, čeprav je v prodajalnah lepa izbira UUBUANA, 19. jul. — Sonce, morje, počitnice, zaprta šolska vrata... Le kdo bi zdaj razmišljal o zaprašeni šolski torbici. Toda avgust bo kaj hitro naokoli in v začetku septembra bodo prodajalne nabito polne kupcev. Ljubljanske knjigarne in papirnice so tokrat pohitele z nabavo ličnih modelov šolskih torbic. Pri Cankarjevi založbi na Titovi v Centru smo si ogledali modele šolskih torb tovarne Toko in Jugoplastike. Torbe za predšolske otroke stanejo od 36.65 do 50.80; živopisni modeli za prvošolčke pa 84.00 do 94.00; za torbe, ki jih potrebujejo učenci višjih razredov osemletke, je treba k tej ceni dodati še trideset ali štirideset dinarjev. Dekliške torbe za srednješolke veljajo od 70 do 130 dinarjev, za posebno modne _ sivozelene torbe iz blaga, podobne šotorskemu krilu, pa je treba odšteti od 80 do 120 dinarjev. D. R. /r .«! j $ US wmeK m % w m >«. ih ® l m i « ŠIŠENSKI LAKOTNIKI — Na Srednjem vrhu nad Martuljkom se vrste kolonije v domu Zveze prijateljem mladine občine Ljubljana-šiška. V vsaki je po 30 otrok, ki so ves dan na gorenjskem zraku, zato so lačni kp volkovi. Lakoto jim potešijo neumorne kuharice, ki jim tačas zamenjujejo njihove mame. Foto: M. Zajec Tombola z »lepotico Notranjske« LOGATEC, 19. julija — Zveza za telesno kulturo iz Logatca bo tudi letos organizirala tradicionalno tombolo. Ta prireditev je bila vedno zelo dobro obiskana. Tako kot lani bodo tudi letos prireditev, ki bo 20. avgusta, združili z izborom »lepotice Notranjske«. Doslej so že prispe' le prijave iz različnih krajev. Posebna komisija bo izbrala kandidatke za prireditev pojutrišnjem popoldne v hotelu Bor v Črnem vrhu. S. M. Deček umrl v dvigalu TRBOVUE, 19. julija — Sedemletni Srečko Dornik iz Trbovelj se je danes ob 14.40 smtmo ponesrečil v osebnem dvigalu bloka, kjer stanuje. V dvigalu je bil sam, pri sebi pa Je imel žogo, s katero se je najbrž igral, tako da mu je med vožnjo potegnilo roko med vigalo in steno. Dvigalo se je ustavilo med' 9. in 10. nadstropjem; stanovalci so dečka takoj potegnili ven, toda v bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, so lahko ugotovili samo še smrt. J. L. Zeleni venec g V ■ m cb žici Ljubljanska mladina se zavzema za zaščitno alejo spominov UUBUANA, 19. jul. — Partizanska obeležja in spomeniki v Ljubljani so precej zanemarjeni, še zlasti tista 102 kamna in šest spomenikov, ki kažejo, kje je sovražnik leta 1942 postavil žico. Mestna konferenca ZMS se je zato odločila, kakor so povedali na današnji tiskovni konferenci, da bi Ob 31 km dolgi poti do leta 1975 zasadili šest metrov široko alejo spominov in tovarištva. Čeprav je pot zaščitil mestni odlok že leta 1959, pa nastajajo težave, ker urbanisti ta graditelji tega niso spoštovali in ponekod prestavili spomenike ali traso zazidali . A. P. Domovi na voljo turistom Študentske sobe so čez poletje ugodno zatočišče obiskovalcem Ljubljane študentski domovi v Ljubljani že več let oddajajo sobe turistom, ki se na poti skozi Slovenijo ustavijo v mestu. Skupno je poleti na voljo 350 ležišč v dvo- in večposteljnih sobah. V domu študentov na Ilirski ulici so na voljo apartmaji z dvoposteljnimi sobami, čajnimi kuhinjami, kopalnico ta toplo vodo s sanitarijami. Cene res niso visoke ta so za vsak, tudi bolj plitek žep. Prenočišče stane 25 dinarjev, domači študentje z indeksom pa imajo po 2 din popusta. V študentskem naselju na Večni poti so na voljo dvoposteljne sobe s sanitarijami in kopalnicami po 20 din na osebo. Na voljo so športna igrišča za minigolf in košarko, bife in samopostrežna restavracija, kjer v avgustu pri-pravijo hrano le za skupine po naročilu. A. P. KOPER Vroča prha Dober mesec je mmil, od kar se lahko potniki pripeljejo v Koper tudi po železni cesti. Kdor se je odločil za to prevozno sredstvo, je navadno nad potovanjem dušen. Vozila so udobna, vlak pa premeri razdaljo med Ljubljano in Koprom praviloma brez zamude, od Herpelj proti Kopru pa se kar naprej odpira čudovit razgled najprej na kraško pokrajino, potem pa na dolino Rižane in ves koprski zaliv. Ko potniki izstopijo na koprski železniški postaji, pa jih navadno čaka hladna prha. Velikokrat jih po zvočnikih obvestijo, naj počakajo na postaji, ker avtobus, ki jih bo popeljal naprej proti mestu in dalje proti Izoli in Piranu, še ni prispel. Vlaki pripeljejo v Koper praviloma brez zamude. Potniki upravičeno pričakujejo, da jih bodo avtobusi že čakali, kar bi bilo normalno. Toda po gosto morajo potniki čakati na avtobus in to ne le nekaj minut. Avtobusni prevoz po gosto pogasi še zadnjo trohico navdušenja nad potovanjem z železnico od Ljubljane do Kopra. Hladno prho ob čakanju na avtobus navadno zamenja vroča sopara, v kateri se potniki na poti do končne postaje trikrat skopljejo v potu svojega obraza, preden se končno le pripeljejo do končnega cilja. Neredko je namreč potnikov več kot pa je prostora za normalen prevoz v enem ali dveh avtobusih. Takrat stlačijo v vozilo vse, ne glede na število sedežev in stojišč. V tej poletni vročini se nekaj kilometrov vožnje do Kopra spremeni v neprostovoljno parno kopel. Koper in vse obalno območje je s potniško železniško zvezo precej pridobilo. Tem bolj pa je nerazumljivo, kako da ni bilo mogoče dobro organizirati tudi avtobusnega, kot sestavnega dela celotnega prevoza. Potnikom je prav malo mar. kdo to organizira. hočejo pa imeti za svoj denar tudi kvaliteten prevoz z avtobusom- od železniške postaje do Kopra, Izole ali Pirana. Sedanjih razmer ne more opravičiti dejstvo, da organizira železniški prevoz eno, avtobusnega pa drugo podjetje. Sence zaradi neprijetne vroče prhe, ki so je deležni neredko potniki za konec potovanja, legajo na obe podjetji. Tudi zaradi tega bi morali avtobusni prevoz s koprske železniške postaje brezhibno organizirati. G. GUZEJ Mopedist ranjen UUBUANA, 19. julija — Na križišču Kajuhove ta Letališke ceste je Stanislav Zajc (30) danes zjutraj z osebnim avtom zavil na levo in zaprl pot mopedistu Martinu Janežiču (47), ki je pri tem z nogo oplazil avto, padel ta se hudo ranil. J. L. !Sr©3ilk© V torek se je v obeh porodnišnicah rodi 14 deklic in 11 dečkov. Oba najtežja novor jena občana sta prijokala na svet v kliniča porodnišnici: mamica 4 kilograme težke pun ke je 18-lefcna Dragica Tominc, 4975 grame težkega sina pa je rčdila 28-letna Mari. Škerl. V mestni porodnišnici pa so v sredo pomaga 32-letni Angeli Vidergar pri rojstvu dvojčkov-fantkov. Včeraj so na Magistratu sklenili devet zakonskih zvez, danes ne bo v Ljubljani nobene poroke, za jutri pa se je do sedaj prijavilo že 35 parov. Dežurni reševalci so šli v sredo 265-krat i pot, 28-krat pa so priskočili na pomoč pon srečencem. Najdlje so se odpeljali v Bohin sko Belo, Črnomelj, Ravne na Korošker Podpeco, Idrijo, Cerknico ta Koper. LJUBLJANA: Danes bodo na Zalah svojci že zadnjič pospremili 82-letnega upokojenca Janeza Bitenca (ob 11. uri); 80-letno gospodinjo Ivano Žagar (ob 13.30); 83-letnega upokojenca Jožeta Bajta (ob 15.30); upokojenca Rudija Merltaija (ob 16. uri); 66-letnega upokojenca Jerneja Urbanijo (ob 16.15); ob 14.30 bodo na pokopališču v Polju pokopali 8-letnega učenca Bojana Kavčiča, na pokopališču v,Stepanji vasi pa se bodo ob 12. uri svojci še zadnjič poslovili od 87-letnega upokojenca Ivana Rozmana, od 67-letne upokojenke Frančiške Bricelj pa se bodo poslovili ob 17.15 prav tako v Stepanji vasi. KAMNIK: Včeraj popoldne so v Mekinjah svojci še zadnjič Dospremili 85-letno upokojenko Emo Mencin. Najbolj sta polna spalnika za smer Split in Beograd Za Sarajevo—Ploče je še dovolj prostih mest, prav tako v spalnikih mednarodnih vlakov. Naj omenimo še to, da veljajo od ponedeljka na domačih progah nove cene — spalniki bodo za deset dinarjev dražji. m -j 053 ** •' M Ljubljana na današnji dan PRED PETINDVAJSETIMI LETI LJUDSKA OBLAST JE PORUŠILA STOLETNI MITNI-NARSK1 ZID OKOLI LJUBLJANE - Na Dolenjski cesti so včeraj na bivši mitnici zaprli cesto z vrvico, okrašeno z zastavicami. Pred mitnico se je postroji la večja skupina mitničarjev ta njihov godalni trio. Predsednik Fran Albreht je najprej spregovoril o pomenu 9klepa mestnega ljud-skega odbora, nato pa je dal odstraniti vrvioo, ki je zapirala pot, z besedami: »Odslej naj bo v Ljubljani svobodna pot vsakemu blagu, Ljubljana prva v Jugoslaviji odpravlja mitničarski sistem pobiranja trošarine.« (Slovenski poročevalec) PRED PETDESETIMI LETI AREST V UBOŽNICI — V ljubljanski mestni ubožnici niso poznali arestov, če je bil kak majhen nered, je pač bilo malo karanja in stvar je bila rešena. Ali odkar so tukaj nune, je bila uvedena povsem nova uprava. Zapirajo se zdaj stari revčki v temni luknji zaradi malenkosti. Deset let se je shajalo brez tega, ali znači nova uredba reformo v oskrbi revežev? Teh razmer mora bita konec. (Jutro) Zgodba o kaznjencu Pslseg pri 130 na uro Tokrat govori Vladimir Mesek, ki ni nikdar priznal hotelirkinega uboja, o tem, kako je prelisičil policijske lisice in skočil z drvečega brzovlaka Eno drži kot pribito, če seveda, odštejemo naključje. Vladimir Mesek ne bo nikdar več v življenju videl Francije, dežele, ki ga je gostila mnogo let, od tega šest let z zaporom in, ki je imela zanj očitno premalo trdno kletko, saj je odletel skozi zaprta vrata na prostost, pobegli kaznjenec, na katerega so mogli brezmočno streljati le še s tiralicami Interpola. Ne gre za to, da bi Mesek odsihmal obračal Franciji hrbet zato, ker se mu je zamerila, marveč se kratkomalo ne bo več upal vanjo, pa če bi si, recimo, takrat, ko bi odslužil svojo kazen pri nas, še tako želel iti tja, na izlet na primer. Kajti poglejte, kaj nam je povedal izkušeni varaždinski sodnik Ivan Curiš: »Za Meška bo vsekakor najboljše, da potem, ko bo pri nas odslužil svoje, kar lepo ostane varno spravljen za jugoslovanskimi mejami. Vidite, zadeva je takale: vzemimo, da ra v Varaždinu obsodimo Meška na toliko in toliko let zapora in da Mesek pridno odsedi svojo kazen. Zdaj pa si mož, ki se je tako pokorili za svoje grehe, kot se reče, zaželi malce popotovati po Evropi, in res krene s potnim listom čez mejo. Ce ga .v tistem hipu prime policija katerekoli evropske države, ki je članica Interpola, se mu utegne zgoditi, da ga, izletnika, izročijo Francozom. Ti pa ga bodo brž vtaknili v zapor, da do konca odsluži kazen, na katero so ga nekoč obsodili, ki pa se ji je po šestih letih ječe izmaknil s pobegom.« Torej, v Franciji, ne, kar vzemimo najširšo teoretično možnost, v Evropi preži na Vladimira Meška orjaški skobec, ki ga bo zagrabil brž, ko bo imel na dosegu svojih jeklenih čeljusti samo njegov mezinec. Vendar pa je res, da se je doslej Mesek izvil že marsikaterim jeklenim skob-čevim prijemom, in odletel, ptičica prebrisana, v svetli dan, do novega objema lisic. Tako je pač življenje pobeglih kaznjencev. Mesek odvetnik Ko ga tako zremo pred seboj, pred kakimi desetimi dnevi ostriženega na balin, o čemer govori temni, komaj milimeter visoki mah na temenu, si mislimo: mož mora zanesljivo poznati vse vrste kaznilniških pravilnikov, imenujmo jih hišne rede, ki veljajo v domovih človeške prevzgoje, in zakone o kazenskem postopku v različnih oblikah in nemara celo v različnih legah, kajti večkrat je že stal pred sodniki, našimi in tujimi, in prav tako so mu znani mnogi odtenki pravic in dolžnosti zapornika, ob. dolženca pa tudi njegovega obiskovalca. Vidite, upravnik zaporov nam je rekel: »Oprostite, na magnetofon ne smete snemati.« Vladimir Mesek, ki ga je za dogodek v hotelu »De la marine« pariško sodišče leta 1962 že obsodilo na dosmrtno ječo in ga je samo neka prašna papirna črka mednarodne francosko-nemške pravne po- R E VI JA, KI JE NE BEREJO SAMO MOŽJE godbe obvarovala giljotine, ta Mesek je v trenutku postal naš dobri zagovornik. »Recite«, je izjavil, »da boste potem dali sodniku trak na vpogled«, in tako, v tem smislu se je potegoval za stvar. Občutljivi zapornik? Zanimivo bi bilo kajpak vnaprej vedeti, kako se bodo o Meskovi krivdi odločili sodnik Curiš in njegovi pomoč-niki-porotniki, in kakšno novo dokazno gradivo bodo zbra. li; kajti treba je poudariti, da Vladimir Mesek, ki ga je francosko sodišče takrat, 1962. leta štelo za najbolj krivega pri roparskem uboju stare ho-telirke in mu je temu primerno izreklo tudi naj višjo kazen, sag sta dobila Cosič, kot vemo, 20 let in Jusufovič 5 let zapora, da ta Mesek ni nikdar priznal, niti v pariški palači pravice in. mti v Vara^ ždinu, da bi ugonobil starko. Priznal je, preprosto poveda no, da je ropal, ne pa, da je ubijal, česar ga je v Parizu dolžil njegov pajdaš Cosič. No, bomo videli, kako se bo zadeva odvijala naprej. Vendar pa je mogoče videti razlog Meskovih štirih velemojstrskih pobegov iz zaporov, zlasti tistega prvega, kaska-derskega iz drvečega vlaka, tudi v tem, da morda hotelir-ke le ni ubil on. Tudi sam Mesek nam je v poznejših pogovorih dal vedeti, da ga le »absurdno rigorozna obsodba v Franciji« pognala v beg, oziroma. da ga je užalila in prizadela. Bolj žalostni profesor Bolje, da vsaj zaenkrat postimo vprašanja o razlogih letenja iz kletk odprta, in si raje oglejmo tisti prvi Meškov pobeg v Franciji, zairadi česar so ga menda imenovali (mislimo, da je to' zapisal nek francoski novinar, ko je opisoval Meškov skok iz vlaka) profesor za pobege, jugoslovanski Houdini Th tako naprej. »Presenečeni ste, kako se mi je posrečilo uklenjenemu sko čiti z vlaka, ld je vozil s hitrostjo 130 kilometrov na uro? To je povsem možno za tistega, ki pač tvega nekaj takega. Saj tudi jaz nisem mislil, da jo bom odnesel brez vsake poškodbe, kot sem jo v resnici tudi odnesel po nevem-kakšni sreči. To je bilo, če se prav spominjam, 22. marca 1968. leta, ko sem se vozil iz Nimesa, kjer sem bil do takrat v zaporu, v Troyes pri Clervauxu, to je v istem delu Francije, kjer delajo šampanjec. Sedel sem v kupeju in dva paznika z menoj, ki sta me stražila.« Padel sem kot težka vreča »Pravzaprav ni bila toliko moja krivda, da sem ušel, ampak bolj njuna. Da bi namreč lahko laže spal v kupeju, sta mi z lisici. uklenila samo eno roko. Drugi del lisice, privezan na verigo, pa sta paznika priklenila na drog pri sedežu. Vozili smo se tako kakih pet ur. Prvi paznik je, mislim, malo dremal, drugi pa je bil zamišljen. Jaz pa sem imel pri sebi neke vrste pločevinasto ploščico. Previdno sem jo potisnil tja, kjer se lisica zapira, v točko med zgornjim in spodnjim »zobčenikom«. »Plehek« se potisne tja in »zobčeniki« popustijo. Potem se samo povleče narazen in lisica je razklenjena. Pravzaprav ne -morem reči, da sem se te metode kje posebej učil. Pač pa sem slišal od drugih, da je tako mogoče odpreti lisice. Ko sem bil v Nemčiji, sem demontiral lisice, in jih pregledal in ugotovil, da je to prav mogoče izvesti: In tudi v Franciji sem slišal, kako je mogoče odpirati lisice brez ključa, in to je lahko zelo neprijetno za paznike, ki premalo pazijo Jaz sem takrat v kupeju odpiral svojo lisico brez šuma. Samo zobovje pa popusti hitro, brž ko ploščico potisnete na pravo mesto. Vsakih deset ali petnajst minut so drveli mimo nas vlaki in samo takrat, ko je mimo nas privozil vlak, sem povlekel lisico narazen, sicer bi se slišalo škripanje zobčkov, ki se razklenjajo. Paznika vsega tega nista opazila, ker nista tako pazila name, marveč bolj na verigo, ki me je priklepala na tisti drog pri sedežu. Vendar, moj načrt ni bil, da bi skočil skozi okno. Prvotno sem si zamislil stvar tako, da bom, če se mi bo posrečilo odpreti lisice, poslal enega paznika po vodo in da bom potem plani! skozi vrata. Toda, kot veste, se je obrnilo čisto drugače, ker nisem vedel, kje bomo prestopili, oziroma, mislil sem, da bo to v Digo-nu. Vendar pa je bil kraj prestopa La Roche oziroma, bi moral biti. Si predstavljate, kako sem bil neprijetno presenečen, ko mi paznik nenadoma pravi: počasi se pripravite za prestop, jaz pa imam lisico odklenjeno. Cisto gotovo b' to opazila. In sem pač tvegal. Ko mi je paznik rekel, naj pohitim, sem se naredil, kot da mi je slabo m kot da bom vsak čas bruhal. Prosil sem ga naj odp-e okno. Odprl je okno in v tistem hipu sem jaz zagrabil za verigo, ki je bila privezana za drog, in se pognal skozi okno. Malo sem se zadržal na verigi, viseč skozi okno drvečega nočnega vlaka, da bi, ne vem, morda našel pravi trenutek za odskok. V tistem trenutku me je eden od paznikov še utegnil pograbiti za ovratnik Gledava se za hipec, jaz njega, on mene, ves nagnjen skozi okno, in potem me spusti,- kot težko vrečo. Padel sem med prage ali kam in še prej čutil, da sem oplazil enega od vagonov. Nato me je odbilo od tal kot rugby žogo. Nič se mi ni zgodilo. Samo pobliska-lo se mi je v glavi. Bil sem kako sekundo ali dve omoti čen, in nato je bilo vse v redu.« To je torej vsa ta, tolikokrat opisana begunska zgodba. PRIMOŽ ŽAGAR Prihodnjič: Kaj pa smrtna kazen? ne režeg® kruha * - - HOUSTON, julija — Najnovejši dogodki v centru za polete s človeško posadko potrjujejo kritike, katerih jedro je. očitek, da so programi poletov preveč orientirani k tehniki in strojem, premalo pa k ljudem in znanosti. Nekaj članov astronavtske čete so namreč »prosili«, naj bi si poiskali drugo delo. Ta nova politika NASE — edini vzrok zanjo so zmanjšana sredstva in okrnjen program poletov — je prizadela sicoraj tretjine aktivnih astronavtov (vseh skupaj jih je v NASI 45). Prejšnji mesec sta napovedala svoj odstop James Irvvin iz Apolla 15 in Edgar Mitchell, Ki je letel v Apollu 14 Oba astronavta sta zapustila NASO prostovoljno, medtem ko jo bodo morali drugi pod pritiskom. Vsi v NASI se strinjajo, da je sistem izobrazbe dober, pač pa je napačen predvsem enostranski način, ker NASA uspešno trenira svoje može le za en polet v vesolje, ne pa za posel, ki bi bil astronavtom poklic. »Ce lahko astronavt kakorkoli pomaga NASI — v vesoljski ladji, kontrolnem centru na zemlji ali v administrativnem oddelku — ga je treba izkoristiti,« pravi eden od astronavtov. Kaj naj bi storila s temi ljudmi tega NASA očitno ni mogla rešiti. Astronavti velikokrat tudi nasedejo predstavi, da je njihovo delo elitno, kar jih precej ovira pri vrnitvi v normalno- živnenje. Po poletu na Mesec se jim zdi vsako drugo delo drugorazredno in mislijo, da si tega zares niso zaslužili. S. S. OTROŠKA VAS V VELENJU: nikjer ni meja Foto: D. Hribar Zgled »Enajstletno sožitje" V mednarodni otroški vasi v Velenju je doma mednarodna sloga 44 otrok iz 11 držav — Riž v vodi in ne mleku, paprika ne gre v dlani ter prijateljstvo Med kakimi 20 mednarodnimi otroškimi vasmi, kolikor jih je ta čas v 47 državah, članicah mednarodne organizacije, imamo prvikrat tako vas tudi pri nas — v Velenju. Organizacijo je na ponudbo generalnega sekretarja C. I. S. V. zvezno društvo prijateljev mladine zaupalo republiškemu društvu, slednje pa velenjski občinski zvezi. Vodijo jo zastopnica mednarodne otroške vasi Angležinja Christine Pearce Buckley, direktor Vinko Smajs, pedagoški vodja Manca Potočnikova in poleg vzgojiteljev še štab prizadevnih delavcev. Mednarodna otroška vas, s kratico C. I. S. V. (Chil-dren’s International summer villages) je nastanjena v novem, atraktivnem bloku velenjske stanovanjske skupnosti v Prešernovi ulici. S pročelja visijo zastave 11 držav, iz katerih so prišli po štirje otroci skupaj z 11 vzgojitelji in štirimi vodiči. Kar pisana mednarodna bratovščina, čeprav so -nekateri Velenjčani že razvajeni in pravijo, da »bi bilo šele nekaj, ko bi bilo zastopanih C0 držav«. Otroci so prišli, iz Japonske, Amerike in Filipinov, bližnje Avstrije in Italije, pa iz Anglije, Belgije, Danske, Švedske m ZR Nemčije, štirje zastopajo tudi naše barve, medtem ko je bila češka delegacija najavljena, pripotovala pa ni, postelje jo še čakajo. Najbolj primerna leta Mednarodna skupnost, ki bi ji lahko rekli tudi kolonija, je organizirana po ustaljenih pravilih in programu, ki pa ga dnevno- dopolnjujejo. Otroke izbirajo po poseo nih merilih. Nihče ne sme šteti ne manj ne več od 11 let. To je starost, ko so otroci po ugotovitvah psihologov in pedagogov najbolj sociabilni, se hitro prilagodijo; radi preskušajo svoje znanje in se ne boje napak pogovora v tujem jeziku, z lahkoto pa prenesejo tudi enomesečno odsotnost od doma. Ker je merilo tudi nadarjenost za angleščino, ki je uradni jezik, problem sporazumevanja skoraj odpade, v konverzacijo pa jih sili že to, da živijo v vsaki sobi po štirje zastopniki različnih narodnosti. Dnevni red je na vsakih vra tih nalepljen v slikah, v pomoč pa so seveda vodiči, kot na primer Peter Erke Kur-mies iz Nemčije, ki je doma v toliko jezikih, da razume poleg Amerike več kot pol Evrope in več kot toliko Evrope njega. Prilepljene modre dokolenke Življenje, poleg tistega, ki ga kaže že velik pano z najrazličnejšimi obvestili, kjer recimo pod rubriko »izgubljeno« čakajo lastnika prilepljene modre dokolenke, je zelo razgibano in dinamično. To ne velja le za kopanje m za tistega Danca, ki ga je nekdo proti pravilom sunil v vodo, da si je izpahnil gleženj, za Japonce, ki so se prvikrat srečali z rižem, kuhanim na mleku namesto na vodi, kakršnega edinole poznajo, za Danko, ki je z odprtimi dlanmi prišla po narezano papriko, ali za Američanko, ki so jo skrbni starši že dvakrat klicali po telefonu, da bi jim povedala, kako ji gre, pa je obakrat sladko spala, ker so oni klicali podnevi, v Velenju pa je telefon zvonil opolnoči. Dnevi, od dviganja do spuščanja zastave C. I. S. V., so izpolnjeni s slikanjem 'vodi ga Japonka Miši), zvijanjem papirja, oblikovanjem predmetov iz žice, volne in usnja, telovadbo, igrami m petjem. Hodijo na izlete v okolico Velenja in po Sloveniji. Ogledali si bodo Ljubljano, Postojno, Logarsko dolino, Bled in Begunje, kjer jih bodo seznanili z drobcem zgodovine NOB. Povsod so dobrodošli kot zgled z ničimer obremenjenega mednarodnega sožitja; naša pokra- jina jih je vse po vrsti očarala, tudi vzgojitelje in vodiče. Oblast otroškega parlamenta Kot {»osebno obliko samouprave imajo v vasi otroški parlament, kjer so na dnevnem redu vsi delovni in osebni problemi. Oblika resničnega sožitja pa so mednarodni večeri, ki jih pripravljajo po •tri narodnosti. V skupini z Avstrijci in Nemci so navdušili Filipinci, katerih vodja Margerita Otero je za sceno razgrnila veliko papirnato steno, na kateri je slikar prikazal celotno filipinsko gospodarstvo. Po slikovitem folklornem plesu pa je Peter Erke poskrbel za presenečenje. Otroci so posedli v polkrogu, predstavnik vsake narodnosti pa jim je prinesel zdrobljeno čokolado in njihove nacionalne bonbone. In spet so se z izvirnostjo odrezali Filipinci, ki so vsakemu od navzočih podarili s posebno travo obrobljeno fotografijo, na kateri je bilo vseh pet udeležencev mednarodne vasi, na hrbtni strani pa polivinilasta vrečka s filipinskimi kovanci in znamkami. V sredo, 2. avgusta bo dan obiskovalcev, ko si bo lahko vsakdo ogledal mednarodno otroško vas, ogledal in se seznanil z življenjem v njej. DRAGO HRIBAR Turizem Ton nemških očitkov »Ne dovolite, da bi se pri vas ponovil italijanski primer« BONN, julija — Potovalne in turistične agencije v Zvezni republiki Nemčiji, ki imajo poslovne stike z našo državo, so bolj zaskrbljene ob relativno slabem začetku visoke turistične sezone v Jugoslaviji kot mi sami. Lahko jim verjamemo, kajti manjši obisk zahodnonemških turistov Jugoslaviji bo zmanjšal tudi njihov dobiček. V ZRN nihče več ne naseda govoricam, da so v Jugoslaviji še vedno črne koze. še manj temu, da v naših restavracijah ne bo imel kaj jesti — tega Nemec ne bo nikoli verjel, pravi direktor potovalnega urada »Izaria« iz Miinchna Hans Hieltenssper-ger. Ce bo sezona minila brez bogatega deviznega izkupička, je treba iskati krivca samo v kvaliteti turističnih storitev, ki kot vse kaže, razvajenega nemškega turista ne zadovoljuje povsem. »Morate priznati,« pravi ta znani turistični izvedenec, »da zadnje čase s storitvami v jugoslovanskih letoviščih le ne ,kla-pa' vse.« Hieltenssperger priznava, da je epidemija črnih koz v času rezervacij odvrnila turiste, da bi se vnaprej prijavljali za letovanje v Jugoslaviji. Manjšo škodo so povzročile tudi alarmantne časopisne vesti o pomanjkanju mesa. »Toda vse to se da popraviti z dobrimi storitvami in korektnimi cenami. Ce bo en turist zadovoljen, bo pripeljal še tri druge. To pa je najboljša propaganda za vsako turistično državo.« V pritožbeni skrinjici agencije »Izaria« se je že nabralo nekaj pritožb gostov, ki jih je agencija poslala v našo državo. Turist s Hvara je protestiral, ker je v navadni kavarnici plačal za steklenico piva devet dinarjev, kar je dvakrat več kot v Miin-chnu. »Cene so na splošno prvi kamen spotike na seznamih pritožb, ki jih je moč slišati med zahodnonemškimi turisti. Po devalvaciji valut je za Nemce več držav postalo cenejših. Toda nekateri vaši hoteli se ne drže dogovora in skušajo z razlikami v tečajnih vrednostih izvleči denar iz turistovega žepa,« pravi Hieltenssperger. »še vedno se primeri, da dolar obračunavajo po 3,45 marke, čeprav ni vreden niti 3,10 marke.« »Ne dovolite, da bi se ponovilo podobno, kot se je zgodilo Italijanom, ki sedaj plačujejo slabo kvaliteto storitev iz prejšnjih let!«' pravi Hans Hieltenssperger. S. OBRADOVIC dobra knjiga Pobesneli pegueot v Pulju Libijec Negib Tunfi je povzročil v Pulju težko prometno nesrečo PULJ, 19. jul. — 21-letni Marjan Kranjc iz Ljubljane je v puljski bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je dobil v prometni nesreči, ki se je pripetila preteklo soboto, 8. julija v središču Pulja. Borba za njegovo življenje je trajala teden dni na kirurškem oddelku medicinskega centra, kamor je bil ponesrečenec pripeljan po tragediji. V nesreči je izgubila življenje tudi 27-letna Slavica Dražič iz Pulja, medtem ko je Marjan Kranjc podlegel poškodbam včeraj. 26-letna švedska turistka je ostala.po nesreči po amputaciji v bolnišnici brez nog, še pet oseb pa je bilo težje ali lažje ranjenih in se zdravijo v bolnišnici. Nesrečo je zakrivil libijski državljan Negib Tunfi, ki je s svojim podivjanim peugeotom v središču Pulja naredil pravi pokol med pešci ra pločniku, ko je prehiteval drug avto v središču mesta. Libijski državljan je zdaj ▼ priporu. Tunfi je imel avtomobilski prekršek že nekaj dni pred to nesrečo in so mu že takrat odvzeli vozniško dovoljenje. B. P. Podoba se jasni Sodišče si skuša z zasliševanjem prič ustvariti bolj jasno sliko o Jožetu Lileku, ki je obtožen gnusnega uboja LJUBLJANA, 19. julija. Drugega dne obravnave proti Jožetu Lileku, obtoženemu, da je na grozovit način ubil Marijo Kepo (o obtožbi smo obširneje poročali že včeraj), je petčlanski senat poklical predse več prič, da bi dobil jasnejšo predstavo o samem dogodku in o obtoženčevi osebnosti. Pokojničina hčerka je povedala, da je bila na večer pred materino smrtjo skupaj s svojim fantom, materjo in obtoženim Lilekam v gostilni »Kovač« v Zagorju. Pili so zmerno, nato pa so vsi sikupaj odšla v stanovanje Marije Kepa in odnesli s seboj še steklenico konjaka. Ko sta s fantom odšla, je bila mati trezna, Lilek pa je bil precej vi- Otrok pred avto NOVA GORICA, 19. jul. — Včeraj ob 16.20 uri je 36-let-na voznica Albina Rijavec im Nove Gorice zbila z avtomobilom po cesti 12-letnega kolesarja Viljema Lavrenčiča iz Nove Gorice, ki ji je zapeljal pred njen avtomobil. Otrok se je peljal po Erjavčevi cesti v smeri proti križišču Erjavčeve in Bidovčeve. ulice. Nasproti telovadnice, kjer je prišlo do nesreče, je voznica pripeljala za njim. Ponesrečeni deček je dobil pretres možganov, prelom desne stegnenice, raztrganine kože na zatilju. Odpeljali so ga v šempelrsko bolnišnico. J. P. njen, »saj je imel vodene oči«. Obtoženčeva nekdanja žena Slavka K. je dejala, da jo je mož večkrat pretepal, jo brez razloga brcal ali udaril in jt nekoč celo razbil na glavi desko za pranje. »Ne morem reči drugega, kot da je po značaju divji.« Agan čavševič, znanec, ki ga je Lilek poiskal potem, ko se je vrnil iz Skopja: »Lilek je bil dober delavec. Ko me je tistega februarskega veče ra poiskal, je bil tako izčrpan, da je komaj govoril. Ko sem mu povedal, da je Marija mrtva, je bil tiho, nato pa sva šla v moje stanovanje. Nisem se ga bal, bil je moj delovni tovariš, v stanovanju je v nekaj minutah popil trikrat po pol litra vode. Pregovoril sem ga, da greva na policijo, ko pa sem se preoblačil, je pobegnil.« Anka Repovž je pričala, da je tistega dne, ko je umrla Marija Kepa, zvečer na avtobusni postaji v Zagorju v poltemi opazila Lileka, kako se je sprehajal s potovalko v roki. Ni bij videti vznemirjen ali vinjen Štefka Marinšek katere sta novanje deli od stanovanja pokojnice le lesena stena: »Kaka dva meseca pred Marijino smrtjo jo je Lilek tako pretepel, da se je slišalo njeno vpitje dve hiši daleč. Slišala sem, kako je vpila: .Jože, pusti me še malo živeti.« Obtoženčev oče pa je povedal, da je njegov sin zelo dober in se je dal izkoriščati drugim, da pa ni vzkipljiv in hitre jeze. Sodišče je obravnavo preložilo na jesen. Preskrbelo si bo fotografije, ki bodo pokazale število in obseg poškodb ter način, kako so bile pokojnici prizadejane. Svoje mnenje bosta povedala tudi sodna Izvedenca — zdravnik in psihiater. J. L. Pojasnilo Glede na dvakratno objavo v vašem časopisu, zadnjo z dne 18. 7. 1972 o utopitvi Staneta Lešnika na Debelem rtiču, vas prosimo, da objavite, da se imenovani ni utopil na območju Mladinskega zdravilišča Debeli rtič, in da ni bil v varstvu v tukajšnji ustanovi. Za pojasnilo zaprošamo zato, ker so starši, ki pošiljajo ali že imajo svoje otroke na zdravljenju pri nas, zaskrbljeni in zahtevajo od nas te lefonska in pismena pojasnila MLADINSKO ZDRAVILIŠČE DEBELI RTIC Debeli rtič Pomoč prišla prepozno V betonskem bazenu odtočnega kanala reke Pesnice utonil D. Vederjak PTUJ, 19. julija — Včeraj popoldne je pri kopanju utonil 12-letni Drago Vederjak iz Spodnjega Valovjaka pri Moškanjcih. Otrok se je kopal v betonskem bazenu odtočnega kanala reke Pesnice. Z Dragom se je kopalo še več otrok. Dvema od teh je hotel pomagati, da bi prišla iz bazena, ker sta bila slaba plavalca. Ko je skočil v vodo, ga je najbrž prijel krč. Kljub pomoči okoličanov so otroka potegnili iz vode že mrtvega. D. .š Identificirali truplo KOPER, 19- jul. — Organi javne varnosti iz Kopra so po izvršenih poizvedbah identificirali naplavljeno truplo, ki so ga včeraj našli v petrolejskem pristanišču v Kopru. Po kopalkah in drugih osebnih znakih so ugotovili, da gre za. Stane (in ne Ernesta), kot je bilo objavljeno v včerajšnji številki) Lešnika, ki je 4. julija nenadoma izginil v morju pri kopanju na Debelem rtiču. I. U. Vile pritegnile strelo KRANJ, 19. julija — Med nevihto je včeraj popoldne udarila strela in na mestu usmrtila 68- letno Albino Vidic z Bleda, ki je skupaj z Mihaelo Vidic (42) na polju zlagala seno v kope. Mihaelo so laže ranjeno prepeljali v jeseniško bolnišnico. V bližini udarca strele so bile železne vile in lopata. j. l. Omahnil na beton LJUBLJANA, 19 julija — V ljubljanski bolnišnici je včeraj umrl Janez Orel (58) z Vrha nad Rovtami, ki se je v ponedeljek ponesrečil pri priložnostnem zidarskem delu pri hiši Antona Mlakarja v vasi Goli vrh. Orel je med zidanjem stene stal tik ob robu stropa in omahnil dva in pol metra globoko na betonska tla. j. L. Truplo v Vltavi PRAGA, 19. julija (Tanjug) — Cehoslovaške oblasti so obvestile jugoslovansko ambasado v Pragi, da so v reki Vltavi pri Čeških Budjejovi-cah našli truplo Jugoslovana Miše Isakoviča, ki je bil začasno zaposlen v Avstriji. Isa. kovič se je rodil 1940 v Ke-šincu pri Džakovu, vsaka sled za njim pa se je izgubila že v začetku julija, ko je najbrž s skupino prijateljev prišel v Cehoslovaško na izlet. Truplo so potegnili iz Vlta-ve 7. julija, našo ambasado pa o tem obvestili teden dni kasneje. V noti čehoslovaške-ga ministrstva za zunanje zadeve ni nobenih podatkov, ki bi kazali na to, v kakšnih okoliščinah je umrl jugoslo vanski delavec Isakovič. Kapetan Kojič oproščen Kojič zaradi duševnega obolenja ni mogel razumeti pomena dejanja BEOGRAD, 19. julija — Ka petan prve klase Desimir Kojič, ki je 11. avgusta lani v svojem stanovanju Novem Beogradu ubil svojo ženo, taščo in sina, je oproščen obtožbe. Tako se glasi sodba, ki jo je danes na beograjskem vojnem sodišču razglasil predsednik sodnega senata major Miroslav Glavaški. Senat je sprejel mnenje sodno psihiatričnega odbora, po katerem Kojič v trenutku izvršitve zaradi obolelosti od paranoične psihoze ni mogel razumeti svojega dejanja. Prehiteval in zbil kolesarko DRAVOGRAD, 19. julija — Včeraj popoldne se je v Boštjanu pri Dravogradu pripetila huda prometna nesreča. Simona Korad se je peljala s kolesom proti Dravogradu. Za njo je pripeljal voznik osebnega avtomobila Boris Gomolj in jo pri prehitevanju zhil po cesti. Koiesarko so huje ranjeno prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. D. S. Obsojen zaradi sovražne propagande ZADAR, 19. julija (Tanjug) — Kazenski senat zadrskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Mladen Manojlovič, je obsodil profesorja osnovne šole »Velimir Skorpik« Borisa Vidova na 20 mesecev strogega zapora. Vidov je obsojen zaradi razbijanja bratstva in enotnosti naših narodov in ker je komentiral 21. sejo predsedstva ZKJ kot napad na Hrvatsko m hrvaški narod. Sodišče je kvalificiralo obto-ženčevo dejavnost kot sovražno propagando. Obležal na cesti MARIBOR, 19. julija — Na Cesti 14. divizije se je včeraj popoldne pripetila hujša pro metna nesreča. Voznik oseb nega avtomobila Stefan Štern-šek je vozil proti Brezju in pri pokopališču s prednjim delom zadel pešca Ivana Ferka iz Maribora ter ga zbil po cesti. Pešec se je huje ranil. D. g. Strela požiga TREBNJE, 19. jul. — Med neurjem je včeraj popoldne okoli 17. ure udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožeta šepca v Gornji vasi pri Trebnjem. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Z njim vred pa tudi krma, orodje in pridelki. Povzročeno škodo cenijo na 40.000 do 50.000 dinarjev. P. R. Prometni nered v Vojvodini Nedisciplina voznikov in porast motorizacije vzrok za vse več prekrškov NOVI SAD, 19. julija (Tan-jug) — Lani so vojvodinski sodniki za prekrške kaznovali 90.000 ljudi, največ od njih zaradi nediscipline v javnem prometu. Zaradi prekrškov na vojvodinskih cestah je bilo lani izrečenih za 17 odstotkov kazni več koi leto dni prej. Največ voznikov je bilo kaznovanih zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, nedovoljenega ustavljanja, tehnične pomanjkljivosti vozil, vožnje v vinjenem stanju, neprimerne hitrosti m prehitevanja ter neupoštevanja prednosti. Zvečanje prekrškov v javnem prometu si razlagajo s porastom motorizacije in z nedisciplino voznikov. Ljubitelj značk NOVO MESTO, 19. jul. _ Nizozemski državljan Henri-kus Bruisten je prijavil na postaji milice v Novem mestu tatvino dveh značk z njegovega osebnega avtomobila znamke »ford«. Bruisten je od 17. na 18. julij prenočil v hotelu Kandija v Novem mestu. Avto je imel parkiran na dvorišču hotela. Oznake na letalih Medtem ko so nam avtomobilske mednarodne oznake držav večidel zelo znane, pa se le redko vprašamo, kako se v letalskem prometu opazi državna pripadnost določenega letala. Oznake so delno bistveno drugačne od avtomobilskih: AN = Nikaragua AP = Pakistan B - Formoza CB, CP = Bolivija OC = Čile CCCR = Sovjetska zveza CF - Kanada CN = Maroko CR = portugalske kolonije cs = Portugalska cu at Kuba cx ac Urugvaj D = Nemčija EC = Španija El = Irska EL = Liberija EP = Iran ET = Etiopija F = Francija G - Velika Britanija HA = Madžarska HB = Švica HC - Ekvador HH = Haiti HI = Diminik. republika HK = Kolumbija HL = Koreja HP = Panama HS = Tajska HS = Saudska Arabija I = Italija JA = Japonska LG = Gvatemala LN = Norveška LV = Argentina LX - Luksemburg LZ = Bolgarija N — ZDA (USA) OB = Peru OD = Libanon OE = Avstrija OH = Finska OK = CSSJR OO = Belgija OY = Danska PH = Nizozemska Pl = Filipini PJ = Nizoz. Antili PK = Indonezija PP, PT = Brazilija PZ = Surinam 4R = Cejlon SE = Švedska SN = Sudan SP = Poljska SU = Egipt SX = Grčija TC = Turčija TF = Islandija TI = Kostarika TJ — Jordanija VH = Avstralija VP, VQ, VR = britanske kolonije VT = Indija XA, XB, XC - Mehika XH = Honduras XT = LR Kitajska XY, XZ = Burma 4X = Izrael YA = Afganistan YE = Jemen YI = Irak YJ = Novi Hebridi YK = Sirija YR = Romtmija YS = Salvador YU = Jugoslavija YV = Venezuela ZA ' Albanija ZK = Novi Zeland ZP = Paragvaj ZS = Južna Afrika Matija Logar i stSval Naš kraj, ki sploh m znan, je hotel postati znan, slaven po vsej domovini in še po svetu. Vsi napredni in nena-preani prebivalci so se nekega lepega (kakšnega le, če ne lepega) dne zbrali in se začeli posvetovati, kaj bi ukrenili, da bi se izkopali iz za-kotnosti. Turizem. Za to dejavnost ni pogojev: ni vrelcev, niti jezer, da o gradovih raje molčimo. Zanimivo je le pokopališče, kjer grobarji dan za dnem izpolnjujejo norme (kopljejo grobove), kljub temu, da ljudje niso preveč navdušeni za njihovo dejavnost ter umirajo zelo neredno. »Tovariši, kaj ko bi organizirali takole kakšen festival, a?« je povzdignil glas sekretar organizacije. »Kako priti do denarja«. Saj res, festival je potrebno organizirati! Toda kakšen festival? Popevke. Ne pride v poštev, ker so pevci predragi, pevka tega kraja H. Brezzob pa je v bolniški, ker jo bolijo zobje. Odpade. Kaj pa miss. Odpade. Lepotica kraja M. Kompleks se je poškodovala pri zadnjem izboru miss, ko je padla z odra. Zmaga bi torej pripadla njenim konkurentkam. »Dvigniti moramo našo kulturno raven in to je tudi naša sveta nnlnaa.« je dejal predsednik kulturnega društva tovariš Puf »Torej naj organiziramo festival. festival.... festival filma!« je zabučalo po dvorani. Takoj so soglasno sprejeli predlog, da organizirajo festival filma. Začele so se priprave. Zgradili so moderne ceste do vseh državnih meja. »Le če bomo imeli dobre zveze s tujino, bomo uspeli,« so govorili ter s prostovoljni- mi prispevki zbirali sredstva za štiripasovnico. S samoprispevkom, ki je na referendumu jasno uspel, so zgradili veliko festivalno dvorano, ki se je svetlikala v steklu in čakala svoj veliki dan. Izbrali so še žirijo, ki je objavila vse pogoje za sodelovanje na festivalu. Festival je bil izviren, vse priprave in zbiranje denarja je bilo izvirno, torej so bili nujno potrebni izvirni tudi pogoji: Cim več nesramežljive golote in čim več pristnega preklinjanja. Festival se je začel in že je prišel tisti veliki dan, ko so mojstrom filma dodelili zaslužena priznanja. Žirija je izmed številnih filmov na temo »Postelja danes« izbrala za prikazovanje 10 najboljših. Nagrade pa so bile podeljene. takole: 3. nagrada filmu »Preverjeno — prostitucije ni«, 2. nagrada filmu »Edini izhod je postelja«, in 1. nagrada filmu »Pet minut raja. za pet dolarjev«. Nagrajeni filmi so prejeli kipce Adama in Eve, ki sta tako simbolično označevala ta edinstveni festival, ki je bil zelo dobro obiskan. Finančni uspeh ni izostal, tako da je festival postal tradicionalen (kar je pri nas že itak tradicionalno). Starejši publikum se je sicer skušal malce sramežljivo zgražati, toda vneti privrženci filma so jih zavrnili: »Toda, tovariši, to je umetnost, to je oblika svobodnega izražanja in končno nas umetnost navdušuje, tako da včasih zaprepadeno strmimo v umetniška dela. In prav to je dokazal naš festival. Festival je bil dobro obiskan, , kar dokazuje, kako je umetnost človeku nujno potrebna. Naše umetnike moramo spoštovati, saj se vsak dan bolj približujejo naravi!« POIZKUSITE SE! 1. V katerem delu Honoreja de Balzaca je omenjena Ljubljana? 2. Štiri kemične prvine imajo ime po istem švedskem mestu. Katere? 3. Iz katere Shakespearove tragedije so vzeti verzi: »Je imela kdaj tako nečedna knjiga tako razkošno vez? O, da hinavstvo sme bivati v tako sijajnem hramu!« 4. Kdo je vodil jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci leta 1946 v Parizu? 5. Katera država ima v grbu datum 15. november 1889? 6. V kateri operi skoči glavna junakinja v vodo, glavni junak pa se zabode? 7. V katerem jeziku je najprej izšel Pasternakov roman »Dr. Zivago«? 8. Kateri slovenski slikar se je rodil kot sin žebljarja v Kamni gorici? -i 9. Kateri je najvišji yrh SR Hrvatske? 10. Kako se imenuje žlahtni plin, ki nastaja pri razpadanju radija? 11. Kdo je napisal besedilo partizanske pesmi »Hej, tovariši« in kdo jo je uglasbil? 12. Kdo velja za najznamenitejšega ilustratorja »Pekla« iz Dantejeve »Božanske komedije«? ODGOVORI 1. V romanu »žena tridesetih let«, kj ga imamo tudi v slovenskem prevodu. 2. ItriJ, erbij, iterbij in terbij po mestu Ytterby. 3. Iz »Romea in Julije«. 4. Edvard Kardelj. 5. Brazilija. 6. V operi »Pikova dama« Pjotra Iliiča Čajkovskega. 7. V italijanščini. 8. Matevž Langus leta 1792. 9. Troglav (1913 metrov) na meji med Hrvatsko in BiH. 10. Radon. 11. Besedilo France Kosmač glasba Marjan Kozina. 12. Francoski slikar in grafik Gustave Dore. TUDI MI BI RADI VIDELI Foto: J. Zrnec Test Kakšni ste v očeh priiateliev? 1. Nekdo od znancev išče določeno knjigo: a) Spomnili se boste, kje bi jo utegnil dobiti in mu svetovali (5 točk) b) Vprašali boste za nasvet prijatelja, ki se bolje spozna na knjige (3 točke) c) Potrudili se boste in mu sami preskrbeli knjigo (1 točka) 2. V zadnjem trenutku je odpadel vaš večerni zmenek: * a) Citali boste kako dobro knjigo in se žalostno počutili (3 točke) b) Poiskali si boste po telefonu drugega prijatelja, da ne bi ostali doma (4 točke) c) Povabili boste k sebi goste (5 točk) 3. Kolikokrat na mesec prihaja k vam prijateljska družba? a) Enkrat (1 točka) b) Dvakrat (3 točke) c) Več kot trikrat (5 točk) 4. Ali ste ob vsakem času pripravljeni, da sprejmete vabilo za v družbo? a) Da, a samo če vas kdo pregovori (3 točke) b) Ne (0 točk) c) Da (6 točk) 5. Kdaj imate največ energije? a) Zvečfer (5 točk) b)) Kadar vas kaj posebno navduši (3 točke) c) Dopoldne (2 točki) 6. Pred seboj imate prost dan: a) Zadovoljno ga boste preživeli sami zase (3 točke) b) 2e nekaj dni naprej boste delali načrte, kako se boste imedi (6 točk) C) Prepustili boste dnevni razpored naključju (2 točki) 7. Medtem ko ga ni bilo, se je enemu od vaših znancev zgodila krivica: a) Borili se boste kot lev za njegove pravice (5 točk) b) Ne boste se kaj • preveč razburjali, •povedali pa boste svoje mnenje (3 točke) c) Toliko časa boste premišljevali, kaj bi rekli, da bo že prepozno (0 točk) REŠITEV TESTA Od 29 do 37 točk: Radi imate odrske nastope, hrušč okoli sebe, velike geste. V očeh prijateljev ste zanimiva, zabavna oseba, ki zna razgibati in razgreti družbo. Ker ste izredno šarmantni, vzbujate včasih vtis, da ste nekoliko površni. Vi sami veste, da to ni točno, ugotovil pa bo tudi vsak, ki vas bo globlje spoznal. Od 19 do 28 točk: Vsi vedo, da se lahko zanesejo na vas. Kadar potrkajo komu na vrata težave, mu boste prav gotovo priskočili na pomoč in prav to prijatelji najbolj cenijo pri vas. Morda ste včasih rahlo neokretni in počasni, kar po drugi strani vzbuja pri prijateljih vtis trdnosti ip neomajnosti Od 9 do 18 točk: Prdfettp-dobflčine ste, ki jo drugi radi izkoriščajo V očeh prijateljev veljate za nesigurnega človeka in zelo morate paziti, da vas ne bodo »prinašali okoli«, kot pravimo. Kljub temu bo tisti, ki ste mu pri srcu, šel za vas skozi vodo in ogenj. I KVARTET za godala in pasja vročina V Sandor Bogdan fi Sporočilo i mieia sveta Vedel sem, da bom nekoč umrl. In res sem. Po kosilu sem začutil stra-šne bolečine, divje zbadanje, podle sunke — kot da se mi je vtihotapil v trebuh kak kritik. Temperatura mi je bliskovito poskočila in polotila se me je vrtoglavica, kot jo sicer občutim samo pri čita-nju moderne poezije. Zvečer so me odpeljali v bolnišnico, kjer sem končno našel bralce. Ti moji zvesti bralci so z velikim zanima njem prebrali vse izvide, prešteli so vsa moja krvna tele sca. analizirali slog mojih srčnih utripov, točno ugotovili obliko in vsebino mojega želodca, se poglobili v moja pljuča, ledvice, jetra in vse drugo ter končno ugotovili, da so humoristi sestavljeni iz vode, da pa je v njih tudi nekaj apnenca, nekaj soli in kleja. Potem so mi razrezali trebuh kot lubenico. »Operacija je uspela,« je rekel primarij in potem so me Papež in nogomet Papež Pavel VI., ki je v mladosti nekajkrat sodeloval na kolesarskih dirkah, kljub letom ni povsem ravnodušen do športa V nekem intervjuju je dejal: »Skorai vse pomembnejše športna dogodke spremljam po televiziji. njegovi pomočniki sešili po najnovejši modi. Zjutraj sem umrl. Umreti ni tako preprosto, kot si predstavljajo navadni državljani. Predvsem sem bil zelo žejen, življpnje bi dal za vrček piva, a jasno, da mi ga niso dali in tako sem moral umreti brez piva, žejen in ogoljufan, besen in razočaran. V teh poslednjih trenutkih mi je preletelo pred duševnimi očmi vse moje življenje. Spomnil sem se, da sem hodil šestnajst let v razne šole in da sem potreboval nadaljnjih šestnajst let, da sem pozabil vse, kar so me v šoli naučili o kralju in o vedenju v odličnih krogih. Na misel mi je prišlo vse tisto, kar sem v življenju zamudil. Jaz, bedak, nisem dal zavarovati svojega življenja, čeprav sem vedel, da bom nekoč umrl, jaz, neroda, nisem napisal tistega po. membnega literarnega dela, ki bi moje ime dvagnilo visoko nad Hemir>gwaya, Faulknerja, Sartra, da. celo nad Branka čopiča. Jaz, ignorant, nisem izdal svojih starih rokopisov, nisem se vpisal v mestni nogometni klub in nisem se oženil več kot enkrat... Zdaj je prepozno. Oči imam zaprte, umrl sem dokončno in nepreklicno. Ni mi bilo všeč, da nisem . umrl tako. kot se umira v | romanih. Nisem stiskal rok svojih dragih, nrsem zadnjič »izdihnil« in nisem rekel tistega pomembnega zadnjega stavka, ki bi se ga potomstvo še dolgo spominjalo; kot na primer tistega Goethejevega poziva za več luči. Moji smrti so sledili zelo zanimivi dogodki. Predvsem so me secirali, se pravi, preiskali vse, kar se je skrivalo v meni. No, reči moram, da so me secirali tudi že takrat, ko sem bil še živ. Secirali so me v družbi, v kavami, doma, v uradih, na javnih in zaprtih sestankih, v palačah in na ulicah. Po izvidih teh avtopsij so ugotovili, da je moja preteklost dolga in potemtakem sumljiva, da imam omahljiv in spre menljiv značaj, površno izobrazbo, povprečen talent, ne- Spomin na zaročenca Ira FUrstenberg se je po nekaj letih razšla z zaročencem slikarjem Paolom Maro-nottije-ri. Zadeva niti ne bi tjila posebno pretresljiva, če ne bi igraika tožila Paola, da ji je iz njene vile odnesel nekaj dragocenih slik in ko se ne bi Paolo pred sodiščem zagovarjal: »To so moje slike, ki so bile v njeni vili samo razstavljene.« pomemben slog in bahavo ob. našanje, skratka, da sem neznosen tip, ki pa ga imajo iz popolnoma nerazumljivih razlogov vsi radi. Kot oteževalno okoliščino so upoštevali, da često govorim in pišem neresno o resnih stvareh in da včasih celo lažem, da bi bili videti moji doživljaji bolj zanimivi. Ce te secirajo mrtvega, je zadeva povsem drugačna. Tedaj zares odkrijejo vse najbolj skrite kotičke tvoje notranjosti in za pisatelja je to najvažnejše. 2ivi esejisti napišejo potem o tebi cele zvezke in žive z družinami na račun mrtve literature. Pogreb sem imel zares lep. Moj kolega in najboljši prijatelj, ki me je zaživa dostikrat na mrtvo psoval, je imel čudovit pogrebni govor. Sele iz njegovih ust sem končno izvedel,, kakšen človek sem. S turobnim glasom je opisoval, kako sem se podal iz vršačkih gričev v beli svet, kako sem se prvič seznanil s socializmom in vzljubil književnost, kako sem potem živel v Beograd/u in Zagrebu, obiskal Budimpešto, Dunaj, Bukarešto, Prago, Pariz in Sivac pri Somboru in kako se bom zdaj za večno odpočil v novosadskem pesku. Govornik je poudaril, da sem bil že kot dojenček’ zelo napreden, ker sem se igral samo z rdečo ropotuljico. Svoje negativno mišljenje o gnilem starem režimu sem izpričal že v šestem letu, ko sem pokazal jezik predstavniku tiranije, mestnemu policaju, ki me je zaradi tega okrutno sklofutal, jaz pa sem se dostojno zadržal pred močnejšim razrednim sovražnikom in sem mu od daleč pokazal osle. Kot študent v Zagrebu sem redno dobival pri preferansi denar od bogataških sinov in tako po svojih skromnih močeh izpodkopaval temelje kapitalizma. Med okupacijo sem bil zagrizen nasprotnik vseh mogočih fašistov in okupatorjev, edini razlog, da se nisem boril proti njim z orožjem, pa je bil to, da nisem imel orožja pri roki. Po osvoboditvi sem Clay za mikrofonom Ni dolgo tega, ko je Marc Bolan nastopal samo v predmestnih lokalih, danes pa ves svet trdi, da je njegov ansambel »T. Rex« edini dostojni naslednik legendarnih Beatle-sov. Novi idol nad bliskovitim vzponom ni pretirano začuden. Izjavil je: »To je bilo neizbežno. Ve del sem, da sem rojen za zvezdo in da bodo ljudje to slej-koprej opazil:.« odstranjeval ruševine, nosil opeke, obiral koruzo, na koncu pa sem se odločil, da poletim v visoke sfere literature, kar je bil moj najdrznejši podvig, ker sem imel za ta podvig vse potrebno razen kril. Bil sem borec in upornik, dober tovariš in prijatelj, dober mož in oče. ' Kdo ve, kaj bi bilo še vse iz mene, če bi ostal živ? Tako je govoril. Počutil sem se v krsti, kot da me bo žajo. Moji prijatelji in znanci so stali solznih oči ob grobu in čutili, kakšna praznina ostaja za menoj. 2emske, ki so me zaživa ljubile, je med jokom spreletelo obžalovanje, da so mi tolikokrat lagale in me varale. V ozadju je stalo nekaj neznancev sklonjenih glav: moji bralci. O, kaao sem si zaželel, da bi jih vprašal, katero moje delo jim je bilo najbolj všeč ... PokopaliŠčni čuvaj je stal v bližini in ko je videl toliko ljudi, vencev in cvetja, je prišepnil svoji ženi: »To je morala biti pa velika živina!« »Gotovo,« je prikimala. Vse življenje sem bil samo majhna majhna živinica, a reči moram, da me je to priznanje od vsega najbolj ganilo. Vidite, vendar je bilo vredno umreti. Varčna vožnja Cene avtomobilov plešejo vrtoglavi ples. In bo kar brez glasbe! Tega plesa žal ne morete ustaviti, z avtomobili pa se kljub temu morate ali pa bi se radi vozili. Edini izhod, seveda zasilen, je pocenitev vožnje. Z brzdanjem noge boste prihranili marsikateri dinar. Porabili boste manj bencina, kar pa se pri današnjih cenah že kar pozna. Vožnja naj bo tekoča in enakomerna. Cviljenje pri speljavanju vam uničuje gume in popije tudi precej litrov več bencina. Ostra vožnja skozi ovinke, pretiravanje v nižjih prestavah, pa tudi vožnja v klanec s polnim plinom, ima le to posledico, da je posoda za gorivo prehitro prazna. Prav tako zahteva svoj davek v obliki bencina pretirana hitrost. Za primerjavo vzemimo poprečen sred-njeldtražni avtomobil. Denimo, da pri vožnji v četrti prestavi s hitrostjo 60 km na uro porabi 6,5 litra na 100 km. Ce boste, vozili 100 km na uro, bo v njegovo grlo steklo že 7,9 litra. Pri 120 km je poraba že blizu 10 litrov, pri hitrosti nad 140 km pa se približa 14 litrom, kar je dvakrat toliko kot pri 60 km na uro. 2eja se ne poveča samo s hitrostjo. Tako lahko izračunate porabo 16 litrov, če dalj časa vozite 30 km na uro v prvi prestavi. Enako hitro z drugo prestavo pade poraba na 8,2 litra na 100 km, v tretji pri 30 km na uro pa popije le še 6,5 litra. Mislim, da so te številke dovolj zgovorne. Precej razsipne so tudi vožnje po mestu. Pogosto pospeševanje in zaviranje, čakanje pred semafort, ki bo še dražje, če boste med tem živčno pritiskali na pedal plina in še vožnja v nižjih prestavah, vse bo močno poveča obiske na črpalkah. Zato, če le morete, si za vožnjo po mestu izberite mirne ure. Meščani pa naj sl izberejo obvozne manj prometne ulice. Čeprav je pot daljša, bo poraba manjša kot pri vožnji v gneči. Seveda pa prevelike porabe niso vedno krivi le vozniki in njihova težka noga. S pametno vožnjo lahko prihranite kak dinar le, če je avto v brezhibnem stanju. Tako mora biti uplinjač pravilno nastavljen, temperatura vode mora biti blizu 80° C, ker je mrzel motor bolj žejen. Tudi umazan zračni filter povzroči zaradi manjšega dostopa zraka, da steče v uplinjač več bencina. Nobene pomoči pa ni, če je motor že dotrajan. Porabo bencina zveča še nepravilni pritisk v gumah. Vedeti morate tudi, da zimske gume in ježevke rabijo več bencina. Z natančnim beleženjem porabe boste ugotovili, kdaj Je z vašim avtomobilom kaj narobe in tako pravočasno preprečili nepotrebne izdatke za preveliko žejo vašega jeklenega konjička. NA ŠTIRIH KOLESIH Rado Rad Strah Verjemite mi, da nikoli nisem verjel v strahove in duhove in v vse te nadnaravne sile tudi danes ne verjamem. Toda odkrito vam povem, da se ne bi nikoli več podal sam o polnoči na samotno pokopališče. Bilo je veselo in prijetno v topli kmečki izbi. Po dolgem času smo se spet sestali stari znanci in obujali spomine na dogodke, ki smo jih doživeli v preteklosti. Tem bolj prijetno je bilo zato, ker nas je prijazni hišni gospodar pridno zalival s pristnim domačim 'cvičkom, ki smo ga kmalu vsi pošteno čutili. Vino ima čudno moč. človek postane zgovoren in se hvali na vse pretege. Ni ga večjega junaka od tistega, ki je použil dobršno merico rujne kapljice. Bila je že pozna ura in pogovor je kmalu zašel na temo strahov in duhov. Popolnoma razumljivo je bilo, da ni nihče izmed nas niti za trenutek pomislil, da bi verjel v te demonske sile, kaj šele, da bi se jih bal. Ta je trdil, da mu je največja zabava, če prebije noč popolnoma sam v mrtvašnici, pa četudi v družbi mrliča. Drugi se je hvalil, da mu je prava figa, če zleze pod mrtvaški prt v rakev poleg trupla. Kmalu je nastalo živahno prerekanje, ko smo drug drugemu očitali, da si kaj takega ne upa niti v sanjah. Tedaj se je v naš pogovor, ali bolje rečeno kričanje, vmešal hišni gospodar in dejal: »Ce ste res takšni junaki, pa pojdite točno o polnoči na naše vaško pokopališče. Davi so tamkaj zagrebli tistega samomorilca, o katerem so pisali časopisi... Vendar pazite, da ne zaidete, kajti noč je, pokopališče pa popolnoma na samem.« Kot bi trenil je pogovor utihnil, kajti stali smo pred dejstvom, da dokažemo svoje junaštvo. Prepričan sem, da ni nikogar izmed nas niti najmanj mikalo, da bi se ob tej uri in to še v tako strupenem mrazu podal med grobove, vendar ni nihče izmed nas hotel tega priznati. Odpravili smo se na pot. Več kot uro hoda je bilo do poslednjega počivališča mrtvih. Sreča je bila, da nas kljub strupenemu mrazu pozne jesenske noči ni zeblo, kajti dobro smo bili napojeni z notranjim ogrevanjem. Z glasnim prepevanjem smo se majali proti cilju. Toda čim bliže smo prihajali, manj smo bili veseli in pesem je kmalu zamrla, j Nenadoma se je iz teme izluščil pokopališki zid. Koraki so nam zastali in ko smo se spogledali, smo ugotovili, da twš je vsaj polovica manj kakor v začetku. Vendar smo najbolj junaški ostali s trdnim namenom, da obiščemo mrtve. Stara, zarjavela pokopališka vrata so grozljivo zaškripala in kot bi trenil, nas je bilo spet nekaj manj. Bledi mesec je skrivnostno obsvet-Ijeval razmajane križe in razbite nagrobne kamne. Zdelo se nam je, da je zdaj pa zdaj med grobovi hušknila skrivnostna senca in izginila v temnih obrisih simbolov smrti. Ali se nam je samo zdelo, ali pa so med gomilami resnično blodili duhovi mrtvih? Tako smo mislili vsi, vendar ni nihče spregovoril niti besedice. Bilo nas je groza, silna, nepojmljiva, ki se je plazila tam med križi. Zlovešč krik je pretrgal temno ozračje. Ne, ni zakričal človek in ni se nam zdelo, tako je lahko zarjovel le demonski stvor. Ostal sem popolnoma sam, sam sredi grozotne okolice, sam sredi kraljestva mrtvih. Najpogumnejši med pogumnimi so me zapustili. O, saj bi tudi sam bežal, toda nisem mogel premakniti nog. Strahotni krik se je ponovil. Toda to mi je bilo skoraj v olajšanje, kajti spoznal sem pošastnega ptiča, neprijaznega skovirja. Pred menoj se je dvigala visoka gomila in zavedal sem se, da stojim pred popolnoma svežim grobom. Nobenega dvoma ni bilo, da pod zemljo pred menoj leži on, da, on, ki si je nedavno sam vzel življenje. Tam leži samomorilec. Zdrznil sme se. Komaj slišno, vendar jasno in razločno je daleč v vasi zarjavelo kladivo udarjalo ob zvon. Podzavestno sem štel udarce. Stari, zarjaveli mehanizem je odbil uro strahov — polnoč. Tedaj mi je v žilah zlede-nela kri. Tam za visoko gomilo se je nekaj premaknilo. Komaj opazno, vendar sem ga videl razločno. Bil je on, ne, bil je le njegov duh. Mesečina je z vso močjo sijala na grob, izza katerega je prihajal nestvor. Zaječalo je in zarenčalo ter se pognalo na gomilo. Dvoje žarečih oči je srepelo proti meni iz popolnoma belega telesa. Telo mi je odrevenelo, srce pa sem čutil nekje v grlu. Nisem se mogel premakniti z mesta, če sem še tako skušal dvigniti okamenele noge. Samomorilčeva posmrtna podoba pa je negibno srepela v mene. Vedel sem samo eno, da je prišla moja zadnja ura. Nestvor se je pognal proti meni. Konec, to je konec! Zaprl sem oči in čakal rešiteljico smrt. Nekaj toplega se mi je dotaknilo nog. Sprva je rahlo zacvililo, nato pa glasno zalajalo. Odprl sem oči in pogledal. Majhen bel kužek se je prijazno drgnil ob moje noge. Seveda nisem nikoli nikomur povedal o srečanju s strašnim samomorilčevim duhom. v*. \;V;;>#**>• VAS ZANIMA? Adelaide Ristori (1822—1906) je bila ena najbolj občudovanih igralk vseh časov. Komaj tri mesece je bila stara, ko sta jo starša, igralca podeželskega gledališča, prvič prinesla v košarici na oder v neki komediji; s tremi leti je imela že vlogo v drami, s štirinajstimi pa je dosegla silen uspeh kot glavna junakinja drame »Francesca da Rimini« pisatelja Silvia Pellica. Po statistiki Svetovne zdravstvene organizacije ni glavni vzrok smf-ti v industrijsko visoko razvitih državah rak, ampak srčni infarkt. ii! V eni od svojih razprav je sgodnjekrščanski pisatelj Tertu lijan (160—250) napade! v svojem času zelo razširjeno navado, ki pa je imela še mnogo starejši izvor, da se namreč »več ljudi prime za roke in kliče duhove, nakar mislijo, da jim mizice m stoli prerokujejo bodočnost« Očitno je imel v mislih prave spi-ritistične seanse. Tenis v današnji modemi obliki je »izumil« leta 1873 angleški oficir W. Wing-field. Dolgočasil se je v eni od garnizij angleške vojske v Indiji. Z novo igro je hotel popestriti maloštevilne igre, ki so jih dovoljevala okostenela pravila oficirjem. »Santa Maria« največja od treh ladij, s katerimi je Krištof Kolumb odplul čez Atlantik, je bila dolga 26 metrov in je izpodrivala 200 bom. Tolikšne mere ima danes vsaka malo večja ribiška ladja. Bob Seagren, ki Je bil nekaj časa svetovni prvak v skoku v višino s palico, se je začel posvečati temu športu čisto slučajno. Sosed, trgovec s preprogami, mu je dal dolgo bambusovo palico, ki mu Je bila v skladišču napoti. Kamere se spotika? Favoriti dobili Pred peto partijo za svetovno prvenstvo v šahu med Spasskim in Fischerjem se spet obeta boj zastran TV kamer — Fox še ne namerava odnehati REYKJAVIK, 19. jul. Prah, ki ga je vzdignilo Fischerjevo vedenje, protislovja, ki se pletejo okrog njegove osebnosti, vse to je nedvomno pripomoglo, da je dvoboj v Reykjaviku tako privlačen. Vsekakor je Fischer za mnoge še vedno uganka, zato pa tudi zapadajo v protislovja: Fischerja, ki so ga sprva srdito napadali in obsojali, so gledalci, ki jim je dotlej paral živce, dva dni pozneje, po zmagi v tretji partiji, nagradili z gromkim aplavzom. Ce se že križajo mnenja o Fi-scherju samem, jba so si gotovo vsi poznavalci kraljevske igre edini glede njegove nadarjenosti, o kateri se tudi sovjetski strokovnjaki in Spasski sam izrekajo z laskavimi pohvalami. Od turnirja v Buenos Airesu leta 1960 pa do tega dvoboja je Fischer izgubil š Spasskim tri partije, dve je remiziral, dobil pa n. nobene. Zato je razumljivo njegovo veselje, ko je tokrat v tretji partiji po tolikih letih prvič premagal Spasskega Kakor vemo, sta partijo lgraia v poseom sobi. F.scner se je očitno aooro počutil v tej sobi »za odrom«. Ta prostor je sicer namenjen za namizni tenis. Spasskemu m bila všeč; pritoževal se je, da je luč siaba, tud. z mitfo, na kateri sta igrala, ni d:1 zadovoljen, poleg tega ga je motil vik otrok, ki so se igrali na gmajni poleg Palače športov. Tudi po četrti, nerešeni partiji je bil Fischer nadvse vesel. Nekateri reporterji pripovedujejo, da je bil srečen kot obsojenec, ki je bil pravkar pomiioščen. Spasski je po mnenju šahovskih mojstrov pokazal, da se je za dvoboj izvrstno pripravil. Našel je učinkovito varianto proti Fischerjevi priljubljeni otvoritvi. Toda v nadaljevanju partije m izkoristil prednosti. Dvoboj za šahovnico spremlja bitka zaradi televizijskih kamer. Zato se do zadnjega trenutka ne ve, ali se bo napovedana partija začela ali ne. Pred četrto partijo so se sešli na nujen posvet Fred Kramer, predsednik islandske 'federacije Thorarinsson in Chester Fox. Kramer je bil neomajen: če bodo kamere, ne bo partije. Organizator ne ve kaj, Fox pa pote- Poraz Damjanoviča ZAGREB, 19. jul — V predzadnjem kolu mednarodnega šahovskega 'turnirja je Damjanovič doživel nepričakovan poraz s Kanadčanom Suttlesom, tako da je praktično že zapravil drugo mesto .Marovič pa se je še bolj pnouža* normi za prvi velemojstrski bal, saj zanj zdaj potrebuje le še remi v zadnjem kolu. Rezultati 12. kola; Damjanovič : Suttles 0:1, Kovačevič : Stejn remi, Velimirovič : Bukal remi, Hort : Bertok 1:0, Barcza ;• Ma-rangunič prek., Csom Planinc prek . Mimč Marovič remi. V nadaljevanju prekinjenih partij iz 11. kola sta Stejn m Csom remizirala. Planinc in Suttles pa drugič prekinila Vrstni red: Stejn 9, Damjanovič, Marovič in Hort 7,5, Planinc 6 (3j. Eertok. Veumirovic m Kova-OBvič 6. Csom 5,5 (1),» Minic. Sr, Marangun.č m Suttles, 4.p .d,), . Buliji 3,5. Barcza 2,5'_(l)t Švarcer : Praznik remi DRAVOGRAD, 19. jul. — Rezultati 5. kola ženskega šahovskega prvenstva Slovenije: Svarcer Praznik remi, Zajc ; Stekar 0:1, Košir : Peterle 1:0, Pongrac : Koren remi, Kremavc : Bagari remi, Poberžnik : Dolžan 0:1, Nemanič : Kolar 1:0. Vrstni red: Praznik, Svarcer 4, Stekar, Košir 3.5, Bagari, Peterle, Pongrač. Koren, Kremavc. Zajc 2.5 itd. J. SMON UTRINKI SE LETO DNI — Bivši nogometni vratar Dinama in Olimpije Zlatko Skonč bo še leto dni igral pri zahodnonemškem klubu Stuttgart. Skorič je bil v minuli sezoni večkrat prva rezerva vratarja Hein-zeja. V DOBRODELNE NAMENE — Bivši svetovni boksarski prvak Clay m njegov partner Lewis, ki sta se sinoči spopadla v Dublinu, sta ves dobiček namenila umsko zaostalim otrokom Irske. NIXON NA OI? — Iz dobro obveščenih krogov se širijo govorice, da bo olimpijske igre v Miinchnu obiskal ameriški predsednik R. Nixon. Prvi, ki mu je poslal va-* bilo, je bil zvezni kancler Brandt, in sicer že lani. lefonira svojemu advokatu v New York, saj je po pogodbi plačal organizatorju 125.000 dolarjev za pravico snemanja. Tako se je zdaj bitka prenesla na pravdanje med tremi advokati: Steinom (za Fo-xa), Marshallom in Davisom (Fischerjevima zastopnikoma). Na Fischerjevo stran je v tej bitki stopil tudi predsednik ameriške šahovske federacije Frank Skoff, ki je — mimogrede povedano — jugoslovanskega porekla (oče Slovenec, mati Hrvatica). Pravijo, da se je tudi sam Nixo-nov svetovalec Kissinger vpletel v zadevščino in skušal pripomoči, da bi se Fischer dvobojeval. Ne vedo -pa, če ima pri tem kaj zasluge. Pred jutrišnjo peto partijo se spet obeta boj zastran televizijskih kamer. Fox namreč noče vreči puške v koruzo in zahteva, da mu dovolijo snemati iz daljave stotih metrov, kjer bi razpostavil kamere Fischer pa je slej ko prej trmast, ne mara kamer in konec, češ: »To so oči hudiča, ki srepi vame.« Halo, Reykjavik! Prireditelji so morali zaraa. pEeveč razvnetih gledalcev na mestiti semafor, na katerem z rdečimi črkami piše »>Pro simo tišino«. Vključijo ga kadar sodnik ocem, aa je nrup med gledalci tolikšen, da moti igralca. Zanimivo je, da so takšen semafor uporabili v Ju goslaviji že pred tremi leti — na dvoboju Jugoslavija — SZ v Skopju. Robert Fischer in njegov sekundant \Villiam Lombardv sta analizirala prekinjeno tretjo partijo samo 15 minut, potem sta se odpravila na nočno rekreacijo, kegljanje. V sovjetskem taboru so analizirali prekinjeno partijo vso noč. Aleksander Kotov je naslednji dan na moskovski televiziji izjavil, da je Robert Fischer prav s to partijo po kazal, da je nevaren nasprotnik, saj je uporabi) »nevarno in zanimivo novost, pripravljeno v domači analizi«. Sovjetski velemojster je dejal, da bosta oba velemojstra doživela še mnogo zmag in porazov, vendar je pripisal več možnosti za končno zmago Borisu Spasskemu, ki je izreden strateg. Pariški dnevnik »Figaro« je izvedel anketo kdo bo zmago-valeč dvoboja v Reykjaviku: 84 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da bo novi svetov ni prvak Robert Fischer. 22 odstotkov je trdilo, da bo Boris Spasski ubranil naslov svetovnega prvaka, medtem ko je 14 odstotkov bralcev prepričanih. da bo to izredno izenačen in naporen dvoboj brez pravega favorita. V četrti partiji dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Borisom Spasskim in Robertom Fischerjem je glavni sodnik Lothar Schmid izpraznil v dvorani prve tri vrste. To je bilo seveda storjeno na zahte vo izzivalca Sicer pa sta na sprotnika še vedno »sprta« glede igralne dvorane: Boris Spasski vztraja, da je velika dvorana idealne jša za igro, medtem ko Je Robert 'Fischer prepričan, da so normalni poit • goji zagotovljeni samo v mali dvorani. Newyorški dnevnik »New Vork Times« je demantiral vesti, da Roberta Fischerja ni bilo na prekinitev prekinjene partije z Borisom Spasskim. Izzivalca — kot običajno — ni bilo v igralni dvorani, ko je Lothar Schmid odprl kuverto v ponedeljek ob 18,00. Robert Fischer je tokrat — po njihovi verziji — zamudil petnajst minut. svetovni prvak je medtem že podpisal predajo in zapustil »Exhibition Hall«, areno, v kateri je ta zgodovinski dvoboj. Kazalec na Fischerjevi uri se sploh ni premaknil: ko je prišel v dvorano. je imel še 70 minut časa za razmišljanje za 18 potez. Boris Spasski je bil že večkrat očitno vznemirjen zaradi Fischerjevih postopkov, ki so v nasprotju s protokolom, značilnim za vse dosedanje dvoboje za naslov svetovnega prvaka. In vendar so ameriški poročevalci navdušeni ob dostojanstvenem vedenju Borisa Spasskega. ki je sicer mukoma, toda z navidezno »»jekleno hladnokrvnostjo«, skrival svoje občutke. Gudmundur Thorarinsson, predsednik islandske šahovske federacije, je povedal, da so imeli organizatorji približno 30.000 dolarjev stroškov z »zaprto televizijo« in drugo tehnično opremo v igralni dvora ni. Avtomatično televizijsko kamero so najel) za dva meseca v Londonu. Zanimivo je vsekakor, kako je iiudmundui Thorarinsson komentiral zadnje zaplete - okrog televizijskih kamer Chesterja Foxa: »To je vendar šahovski dvoboj in ne filmsko snemanje. Ko smo ugotovili, da bi lahko dvoboj propadel zaradi televizijskega snemanja, smo se hitro odločili ... in odpovedali pogodbo Chester jem Foxom.« Firma Chestei Fox ni snemala četrte partije. Njeni zastopniki pa so danes napove dali, da bodo že za naslednjo partijo spet zahtevali pravice, ki so si jih zagotovili s pogodbo. Kot kaže se Američani nikakor ne morejo sprijazniti z izgubo 25.000 dolarjev, koli kor so jih veljali dosedanji stroški. Komentar velemojstra Pirca 4. PARTIJA DVOBOJA SICILIJANSKA OBRAMBA BELI: FISCHER CRN1: SPASSKI 1. e4 c5 Bolj bi pričakovali 1. ______ e5 in nato špansko partijo, ki ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ' i o sb »Ne maram novinarjev,« pravi Fischer. »Izmišljujejo si, -.odajajo, odvzemajo 111 frizirajo mojo osebnost 111 moje izjave. Niso korektni. Vem, da je senzacija del njihovega po-viica. Toda vseeno je treba upoštevati določene mere. Ka.i je komu mar, če ima Robert Fischer zbirko oblek, ali da »e izogiba ženskam? Pomembno je to, kar ustvarja za šahovnico Vse druge je moja stvar Tega novinarji nočejo razumeti, zato sem stalno sprt z njimi Mislim, da bi m» uničili, če ne bi bi) najboljši šahist na svetu. Tako pa mo rajo pisati o meni, me hvaliti, povzdigovati, slaviti. Samo >*den je Robert Fischer!« XXX Ne razumem, zakaj mi očitajo, da ne poznam drugih plati življenja, da je v meni samo šah. Toda prav v njem sem našel vse: filozofijo znanost, globino misli, nirvano . - . XXX V šahu sem našel tudi -msiness. Nikdar ne igram za- stonj. Celo ne z amaterji. Takrat navadno zahtevam dolai d vsakega. Sicer pa drugega dela tudi ne znam. XXX Govorili so, da sem bil čudežni otrok. Danes pravijo 'a sem čudak. Vseeno pa priznavajo, da sem genij. XXX Sedanji sistem boja za svetovno šahovsko prvenstvo ni ravičen. Toda moral sem ga sprejeti, ker mi manjka samo e uradni naslov najboljšega. Mislim pa. da bi morala ekmeca za šahovski prestol igrati dvoboj, podoben tistemu :i sta ga igrala Aljehin 'm Capablanca Najmanj šest 'mag in ne ta maraton s 24 partijami, v katerem je vse preveč re-nijev in taktiziranja Nisem niti za kratek dvoboj / dese imi partijami, v katerem hi spet prevladovali remiji. Se >ajmanj pa mi ie bil všeč prejšnji sistem ki je prvi šahovski velesili SZ dovoljeval da z internimi sporazumi brani svoj prestol XXX Cenim — Capablanci. Rad imam — Talja. Bal sem se ^mislova XXX V 15. letu sem zapustil šolo. da bi se posvetil šahu. Sah c tudi danes moja univerza Z njim sem prepotoval ves -vet, srečaval znane osebnosti Čeprav me razstave, muzej: n druge znamenitosti ne privlačijo, pa sem se delno izo hrazil tudi na teh področjih Uspelo mi je morda bolj. koi '•e bi študiral v ZDA. k.feT ne upoštevajo tradicije in us 'varjajo nekakšne čudne specialitete. Ne pa ljudi, kakršn-sem srečaval v Evropi, ki bržkone nikjer niso popolni vpr dar pa pri vsaki stvari poznajo nekaj. :: jo Spasski p isebno dobro po zna. Izbira sicilijanske ob rambe pa pomeni, da hoče črni igro zaostriti 2. Sf3 d6 3. d4 cd4: 4. Sd4: Sf6 5. Sc3 Sc6 6. Lc4 Te poteze m bilo težko uganiti, saj jo Fischer od nekdaj skoraj redno igra, tako da jo dr. Euwe v svojem »Šahovskem arhivu« imenuje kar »Fischerjevo patentno pote zo«. 6. ... e6 7. Lb3 Le7 8. Le3 0—0 9. 0—0 Fischer ne igra več »jugoslovanske CVelimirovičeve) variante« 9. De2 a6 10. 0—0—0 Dc? 11. g4?!, s katero je izgubil proti Larsenu v Palmi de Mallorca 1970. 9. .. a6 10. 14 Sd4: Slabše -e 10. ... Ld7 11. f5 Dc8? 12. fe6: Le6: 13. Se6: fe6: 14. Sa4 in črni je izgubil (3. partija dvoboja Fischer - Lar-sen, Denver 1971). Tudi 10. . . . Sa5 velja skoraj za ovrže-no. 11. Ld4- b5 12. a3 Lb7 13. Dd3 Na 13 De2 bi zopet prišlo 13. ... a5! ker po 14. e5 de5: visi Ld4. 13. ...a5! Odlična žrtev kmeta, ki pa je bila očividno že davno pripravljena v domačih analizah. Ideja je v tej varianti že znana iz podobnih pozicij. 14. e5 de5: 15. fe5: Sd7 16. Sb5: Sc5 To je poanta žrtve. Beli mora vzeti skakača, nakar ima črni prednost dveh lovcev m še nekaj napada. Vse to je seveda več kot zadostno nadomestilo za kmeta, zlasti še, ker je beli kmet e5 slab. 17. Lc5: Lc5:+ 18. Khl Dg5 19. De2 Alternativa je samo 19. Dg3, nakar pa črni z 19. ... Dg3: 20. hg3: La6 21. c4 Lb5: 22. cb5: Ld4 dobi kmeta nazaj in ima zadovoljivo pozicijo. 19. ... Tad8 20. Tadl Tdl: 21. Tdl: h5! Ta okrepitev črnega napada je kar neprijetna, zlasti ker sta obe beli lahki figuri začasno izven igre. 22. Sd6 La8 23. Lc4 h4 24. h3 Le3 25. Dg4 Seveda izsiljeno, ker je visel kmet e5. 25. ... De5: Na 25 . Dg4: 26. hg4: h3 ima beli obrambo 27. Lfl Td8 28. Td3 ul nato Sc4 26. Dh4: g5! Z grožnjo 26. . Td8, zara di česar je odgovor belega več ali manj izsiljen 27. Dg4 Lc5 28. Sb5 Kg7 29 Sd4 Th8 šlM m % m m ki SA m * vam, » r v?'; A m m m m km \\tlr .<7—',' mmm s ■ m SBi '"V A iPP Pozicija po 29. potezi belega Prvi komentarji so navajali, da bi bil lahko tu Spasska z 29. . . Td8 dobil partijo. Nato res ne gre 30. Se6: + ? fe6: 31. Td8 Del+ z matom. Toda po enostavnem 30 c3 ima črni manj kot v partiji, ker 30. . . Ld6 31 Kgl ne vodi nikamor. Ce na 30.c3 igra črni zdaj 30 . . . Th8, kažejo analize, da lahko beli odgovori 31. Leb: Ld4:, 32.cd4: De6:, 33.Dg5: + Beli ima za figuro tri kmete in .najmanj enako pozicijo, še zlasti ker se lahko utrdi s kmetom na d5. 30. Sf3 Lf3: 31. Df3: Ld6! Sedaj pa je grožnja na h2 tako močna da mora beli menjati damo in dvovoliti bistveno slabitev svojih kmetov na daminem krilu Nato ima pač črni lahek remi saj dobi tudi kmeta nazaj. 32. Dc3 Dc3: 33. bc3: Le5 34. Td7 Kfb 35. Kgl Lc3: 36. Le2 Le5 37. Kfl Tc8 38 Lh5 TC7 39. Tc7. Lc7: Tu bi biia nasprotnika lahko mirno podpisala premirje, ker ob enakem materialu in neenakih lovcev ne eden ne drugi ntrna možnosti igrati na zmago. 40 a4 Ke7 41. Ke2 f5 42. Kd3 Leo 43. c4 Kdb 44. Lf7 Lg3 45. c5-t- Remi Pozicija po 45. potezi be lega Po 45 . . Kc5: 46 Le6: f4 je položaj popolnoma jasen celo za začetnika Opombe- V. Pirc Ivkov in Ljubojevič spet skupaj CAORLE i9. Jul — Rezultat: 14 Kola conskega turnirja za svetovne šahovsko prvenstvo Dunkel blum Ljubojevič remi Prižet Ivkov 0:1, Belon : Eising prek VVirtensson . Fridgood 0:1. Ree Fotintos prek , Keene Janša remi, Driza Bohosjan remi. Tatai Silva prek , Williams . Pomar remi V nadaljevanju prekinjenih partij je Dunkelblum premagal Fo rintosa, Janša Prižeta, Eising pa Tatai ja. Vrstni red: Ivkov m Ljubojevič 10, Janša in W:lliams 8.5, Form-tos m Ree 8 (1), Pomar. Keene. Fridgood 7,5 itd. Naša zastopnika sta si zdaj praktično že zagotovila udeležbo na medeonskem turnirju Do konca so še tri kola, imata pa točko naskoka Dokaj srečno sta se otresla nevarnega tekmeca Madžara Formtosa. Ta je z Dunkelblumom v popolnoma dobljenem položaju spregledal trdnjavo. I PO DOMAČIH KRAJIH LJUBLJANA — Napovedane košarkarske tekme med ZRN in Slovanom. ki bi morala biti. sinoči na Kodeljevem, ni bilo Odlična igra Juga SPLIT, 19 jul. — V tekmi zvezne vaterpolske lige je dubrovniški Jug v Dubrovniku premagal splitskega Mornarja z -9:7 (1:3, 2:1, 4:0, 2:3). V Splitu pa je Jadran premagal mestnega rivala POŠK s 6:4 (2:0, 1:2, 2:1, 1:1). V I. kolu poletne lige državnih nogometnih prvakov ni bilo presenečenj — Letošnji prvaki so bili prosti LJUBLJANA — VI. kolu poletne lige državnih prvakov ni bilo presenečenj. Vojvodina in Dinamo sta premagala nasprotnika z najmanjšim rezultatom, strelci Crvene zvezde pa so bili bolj razpoloženi. V I. kolu so bili prosti letošnji državni prvaki, nogometaši sarajevskega željezničarja. Dinamo : Partizan 1:0 (1:0) ZAGREB — Stadion v Maksimi-ru, gledalcev 18.000, sodnik Tau-zes (Lj). STRELEC: 1:0 -r Senzan (30). DINAMO: Dautbegovič, Veleč, Jovičevič, Lalič (Kafka), Benčič, Kuže, Senzan, Gucmirtl, Kranjc, Vabeč, Cerček (Novak). PARTIZAN: Furtula, Radakovic, Todorovič, Antič, Pejovič, Kozič, Zivaljevič, Djordjevič, Cvetkovič, Vukotič, Bjekovič. V prvem polčasu je bila igra hitra in zanimiva. Čeprav sta obe moštvi naredili precej napak m zamudili vrsto priložnosti za zadetke, so gledalci uživali kot na prvoligaški tekmi. Partizan je bil nekoliko boljši, toda vartar modrih se je večkrat zeio dobro izkazal Zadetek pred odmorom je dosegel Senzan, potem ko je Kranjc prodrl po krilu ter podal žogo Cerčku. Ta je močno ustrelil proti vratom, vratar Furtula je žogo le odbil, do nje je prišel Senzan in jo poslai v mrežo. V drugem delu je Partizan zaigral na vse ali nič, a dobil je nič. Zagrebčani so si zaželeli zmage in čeprav so bili gostje tudi v nadaljevanju v terenski premoči, so domači obdržali vodstvo in zmagali. S. KUČAN Vojvodina : Sarajevo 1:0 (0:0) NOVI SAD — Stadion Vojvodine, gledalcev 6000, sodnika Mladenovič (Beograd). STRELEC: 1:0 —. Kustudič (84). VOJVODINA: Kovačevič, Jovano. vič, Aleksič, Radič, Savič, Rutonj-ski, Lennc, Perazič, Kustudič, Ni-kezič, Ivezič. SARAJEVO: Gruda. Tešan, Mu-zurovič, Sljivo, Lubura, Raševič, Saran, Pirič Musemič, Cerič, D. Simič IVER DNEVA idealen nogometaš Italijan Bottom se je potrudil in zbral najpomembnejše podatke o sedanjih in bivših nogometnih zvezdah. Podatke je posredoval elektronskemu računalniku, ki si »idealnega nogometaša« predstavlja takole: velik 1.70, težak 69 kg, višjo šolsko izobrazbo, narav no inteligenten, sangvimk, samec, star 24 let . . Bottom je še dodal: »Upal sem, da mi bo računalnik dal še podatek »italijanski«, a je žal molčal; očitno je, da je idealen nogometaš res čisto mednarodnega kova. Novosadčani so morali kar 84. minut čakata na zadetek. Vojvodina je bila vso tekmo veliko boljša, a je komaj šest minut pred koncem dosegla zmagoviti zadetek. Nikezič, ki je zamudil največ priložnosti, se je odkupil z lepim prodorom in točno podajo na glavo Kustudiču, ki mu ni bilo težko zadeti vrat Grude. Ta je namreč želel prestreči podajo s krila, a se je prepozno odločil m zgrešil žogo. Pri Vojvodini so v drugem polčasu nastopili še Boškovič, Kre-sič, Ličinar in Milivojevih, za Sa rajevo pa so zaigrali še Kudus, Rajkovič, Dupavac in Flonnčevič. Vsi nov., igralci so se izkazali. Pri Vojvodini je bil najboljši bivši Dinamovec Pirič, pri gostih pa se je odlikoval Sljivo. B. OBRADOVIC C. zvezda : Hajduk 3:1 (1:0) BEOGRAD — Stadion Crvene zvezde, gledalcev 7.000, sodnik Maksimovič (NS). STRELCI: 1:0 — V. Petrovič (5), 2:0 — Jovanovič (46), 2:1 — Bolj at (56), 3.1 — Panajotovič. CRVENA ZVEZDA: O. Petrovič, Djirič, Jeftič, Antonijevič, Vasiljevič, Ken, Jankovič, V. Petrovič (Panajotovič), Lazarevič, Jovanovič, Susič. . HAJDUK: Vukčevič, Džoni, Bu-ljan, Hlevnjak, Holzer, Luketin, Mužmič, Boljat, Gluič. Jovanič, Surjak. Tekma i. zvezne vaterpolske lige med Partizanom in Mladostjo je močno vplivala na majhen obisk Toda tisti, ki so se odločili za tekmo ob bazenu, niso storili napak, saj sta oba nasprotnika prikazala v prvem polčasu bolj slab nogomet. Edini zadetek je dosegel mladi Vladimir Perovič, ki je po prodoru najstarejšega igralca rde-če-belih, Vijina Lazareviča, z glavo dosegel vodilni zadetek. V drugem polčasu sta se obe moštvi razigrali Crvena zvezda je dosegla še dva zadetka, častni gol za Spličane pa je dosegel Boljat. K. STAMENKOVIC ROKOMET SFRJ : Prule-Mokrc 38:17 LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, sodnika Jeglič in Kašner (oba Ljubljana), gledalcev 50. JUGOSLAVIJA: Lavrlmč 1, Lazarevič 3, Pokrajac 5, Pribamč 4, Popovič 3, Mil jak 3, Selec 2. Horvat 3, Fajfrič 3. Vidovič 4, Kara lič 1, Miškovič 4, Bugarski 2. PRULE-MOKRC: Jovanovič 1, F. Jakša 3. Bolha 5, Mulej 1, Grum 1, Železnik 1, Pucihar 2, Doblekar 2. Bojevič 1. V prijateljski tekmi, ki jo je reprezentanca odigrala med pri pravami za olimpijske igre, so reprezentanti pokazali nekaj odličnih napadov in kombinacij Ekipi sta igrali 3x po 25 minut, igrali pa so prav vsi VATERPOLO Triglav : KPK 7:4 (1:1, 3:2, 1:1, 2:0) KRANJ — Vaterpolisti Triglava so premagali naj večjega kandidata za 1. mesto v II. ZVL. Igrali so dobro zlasti v napadu. Gole so za domače dosegli Kodek. Mo horič m Balderman po 2 ter Na dižar 1, za goste pa sta bila uspešna B. Lozica 3 ter J. Lozica J. J ALPINISTIČNE NOVICE Uničena spominska plošča Marjan Gros m Peter Rožič sta 9 t m. pod Triglavsko steno odkrila poškodovano spominsko plo ščo Riku Salbergerju Mraz jo ni mogel uničiti, to dokazujejo podobne plošče v skupini Storžiča. tudi plaz ne. saj je visela na dveh klinih In še en razlog go von. da je ploščo poškodoval kak objestnež — plošča je namreč visela v neposredni bližini poti m če bi bila poškodovana že pozi mi, bi to prav gotovo kdo opazil že prej. Ponovitve Janez Dovžan m Miha Smolej sta 4. t. m. preplezala varianto iz Ozebnika v kamin Hornove sme n v Jalovcu. 8 t. m sta Kriste. Langus m Blaž Vengar ponovila »spominsko smer« v Stenarju, dan za tem pa Petemelovo smer v SS Triglava (dan pred tem sta jo plezala dva Nemca) Nejc Zaplotnik je 7 t. m sam preplezal smer Debelakove v Veliki Mojstrovki j in sestopil po SZ razu Male Moj- Mladost vodi Mladinsko državno prvenstvo v plavanju v Kopru v znamenju Zagrebčanov KOPER, 19. jul- Drugi dan mladinskega državnega pr venstva v plavanju je presenetil Jug, ki se je za vodilno Mladostjo prebil na 2. mesto v skupni oceni. Med posamezniki sta Lolič in Gasparič osvojila že 4. zlato kolajno, Balant in Porenta pa imata po dve. V skupna oceni elup je po 2. dnevu vrstni red takle: 1. Mladost 19.123, 2. Jug 14.526 , 3. POSK 13.073 , 6. Ljubljana 10.395, 7. 'Triglav 9.502 , 9. Fužinar 6.324, 11. Koper 4.314, 13. Rudar 2.292, 15. Delfin 705 Finalni izidi 2. dne — mladinci, 400 m prosto: 1. Lolič (M) 4:37,9, 3. Slavec (Tri 4:47,8; 100 m prsno: 1 Divjak (Ml) 1:12.6 (ml drž. rek.), 5. Rocco (Del) 1:20,2; 100 m hrbtno: 1. Balant (Fuž) 1:07,6, 4. Kolbe (Kop) 1:11,2, 5. Bevc (Fuž) 1:14,6; 400 m mešano: 1. Lolič (M) 5:21,4, 3. Slavec (Tr) 5:30,7, 5. Simoni (Dub) 5:34,4 (drž. rek. st. pionirjev), 8. Jež (Fuž) 6:01,1; 4 x 200 m prosto: Partizan 9:32,8, 2 Ljubljana 9:40,0, 5. Fužinar 9:55,6, 8 Koper 10:07,2. Mladinke. 400 m prosto: 1. Gaspari (M) 5:08,6, 4. Markovič (Lj) 5:23,0, 5. Oman (Lj) 5:28,6; 100 m prsno: 1. Pajtner (T) 1:25,0, 2 Ferlin (Fuž) 1:25,5, 3. Vovko (Lj) 1:26,1, 5. Trtnik (Lj) 1:28,9, 7 Bjelič (C. s.) 1:29,2 (drž. rek ml. pionirk); 100 m hrbtno: 1 Porenta (T) 1:14,1 (član. rek SRS), 5. Hodej (R) 1:18,4; 400 m mešano: 1 Gašparič (Med) 5:o7,5, 2. Porenta (T) 6:03,1, 4. Korsika (Lj) 6:06,3. Finalni izidi l. dne — mladin ci: 200 m prosto: 1 Lolič (M> 2:08,5, 4. J. Slavec (Tr) 2:17,6 200 m hrbtno: 1 Balant (Fuž) 2:29,1, 3 Kolbe (Poper) 2:36.4, 100 metrov delfin: 1 Vlasič (Ml > 1:08,3, 2. Jež (Fuž) 1:09.1, 6. Si moneti (Lj) 1:11,5, 200 m meša no: 1. Lolič (M) 2:27,1, 6. J Sla vec (Tr) 2:38,0, 7 Balant (Fuž) 2:38,3, 4 x 100 m kravl: 1 Par t:zan 4::1,5, 3. Koper (Žerjal, Kol be, Marušič, B. Kramberger) 4:23,4, 4. Ljubljana 4:25,2; mladinke, 200 m prosto: 1. Gašparic (Med) 2:27,2, 3 Markovič (Lj) 2:34,0, (rek. SRS za ml. pionir ke), 4. Korsika (Lj) 2:35,5, 7 Oman (Lj) 2:37,7, 200 m hrbtno 1. Porenta (Tr) 2:40,6, 5. Hode,: (Rudar) 2:53,5, 100 m delfin: 1 Majnarič (Ml) 1:10,3, 5 Ferlin (Fuž) 1:19,4 , 200 m mešano: 1 Gašparič (Med) 2:45,9, 5 2ul:č (Kop) 2:53,5, 7. Porenta (Tr) 2:57,2, 4 x 100 m kravl: 1 Ljubija na (Markovič, Oman, Rogelj, Kot sika) 4:53.7 2 Tr srlav (Šarabon Pajnter, Sladoje, Skubic) 4:54,4 J. KREFT TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR ž _____ I O počitku in razvedrilu memba delavnosti, sprostitev, razvedrilo in podobno. »Kadarkoli se smeješ, vtikujes nove niti v tkanino vitalnosti«, je zapisal filozof. Kakor sodi skrb med činitelje, ki človeka utrujajo, tako sodi veselje med čl-nitelje, ki sproščajo, športni zdravnik Hans Hoške je že pred desetletji opozarjal na stimulativno vrednost psihičnih činiteljev, posebno doživetja radosti. Vse aktivnosti, ^ fcj posredujejo človeku veselje, pospešuje• ^ jo storilnost, kajti veselje sprošča. S tem £ ustvarja veselje predhodno stopnjo za ob- g novo sil. V življenju športnika je treba po- temtakem skrbeti tudi za dobro voljo in za '/, 4 £ športniki morajo biti poučeni kakor gle- ? de treniranja tako tudi glede počitka, % ustrezne hrane m sploh obnove sil. ž Kaj vemo o utrujenosti? Najstarejša raz- $ laga bi bila, da nastopa utrujenost zaradi % kopičenja produktov presnove. Včasih pa ^ je glavni vzrok utrujenosti izraba zalog % glikogena oziroma glukoze, to je snovi, iz 'z katere se pri izgorevanju tvori energija, t Preprosto povedano če primanjkuje ener-£ getskih snovi, bo tudi delovna zmogljivost Ž slabša. J Pregovor pravi, »da je »spanc boljši kot % žgane«. S tem je povedano, da je včasih $ spanje za obnovo sil večjega pomena ka-ž kor hrana. Stoletne navade so utrdile iz-f kušnjo, da je treba počivati med aelom, % po kosilu, ponoči in konec tedna V našem % stoletju so uvedli še vikend, nekak po-$ daljšan počitek konec tedna, razen tega pa % še letni dopust, ki je namenjen kar naj-ž bolj temeljiti obnovi organizma, t Pri intenzivni vadbi si športniki poma ^ gajo z lahko prebavljivo hrano, masažo, i kopelmi, znojenjem in zlasti z rednim noc t nim počitkom. Vse to pomaga pri obnovi $ sil Ravnali pa bi napačno, če ne bi kori i, stili tudi drugih virov življenjskih sil. Po ž trebni šo tudi sprememba okolja, spre- ^>XVVVXXVVXVvV^VVxVVXVVVVXXVVVVXVVVVVVVVVXVVVVVXVXXXNXVVVVVVVVVXXVvNXX>XVVXXXVVXVVVVNVVNV\XVvN.V^ pestrost tremrama. saj je naveličanost prav J tako negativna postavka kakor izčrpanost, % pretiravanje in bolezen. Veliko je treba trenirati, vendar nikoli toliko, da bi prišlo do kronične utrujenosti $ ali tako imenovane pretremranosti. Iz pst- % hologije športa vemo, da sodijo dobra vo- ^ Ija, samozavest in sproščenost med činite- g Ije, ki stimulirajo - negotovost strah prea čj neznanim, občutek manjvrednosti pa med f iinitelje. ki tekmovalca obremenjujejo m ž ovirajo. Potrebno je dobro vskladiti delo. “i, počitek m razvedrilo — za vse je treba naj % (i čas i D. V. < i vv\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V strovke, naslednji dan pa Je ponovil še smer po kaminih. Tirolci povišali tarife Tirolski gorski vodniki so letos povišali svoje tarife za 40 odstot kov m prepustili sloves najcenej ših kolegom z Bavarske Zdaj sme tirolski gorski vodnik za en dan zaračunati največ 550 Sch iprej 400) Italijanski, švicarski m fran coski gorski vodniki pa prodajajo svoje usluge skoraj še enkrat dražje. 153 tisoč vzponov V Sovjetski zvezi napravijo vsa kih štiri leta obračun alpinistične dejavnosti Od leta 1968 do 1971 je t9.390 državljanov dobilo znač ke, 10 050 jih je napredovalo v »alpinist III razreda«. 2010 v dru gl razTed. 616 v prvi razred m 413 je kandidatov za mojstre športa 811 alpinistov je končalo šolo za nštruktorje, vsi skupaj pa so opravili več kot 153 000 srzponov Malo zavarovancev Čeprav je glavnina alpinistov, že odšla v Zahodne Alpe, vplačil v »Sklad za reševanje v tujih gorah« m veliko S skupinskim prispev-kom po 15 din so se zavarovan udeleženci dveh planinskih izletov, črnuškega na Grossglockner m bovškega na Matterhom, alpini stov 'ki plačujejo po 100 din) pa je bilo doslej le 24 m eden za Švico, za katero je prispevek le 25 din (ker se Je potrebno zavarovati še pri SRFW) Najdaljša v Raduhi? Za smer, ki sta jo Milan Golo oinek m Tiktor Povsod preplezaia (10 junija letos) v Raduhi, neka ten trdijo, da je najdaljša doslej Zanimivo je tudi ime »Bini-fika«, ocena pa je V—VI in plezala sta 7 ur, v steni pa sta pustila 17 klinov. Prvi v skupini Na 5. mladinskem evropskem prvenstvu v košarki — SFRJ : ČSSR 93:55 ZADAR, 19. jul. Jugoslovanski košarkarji so na V. mladinskem evropskem prvenstvu v Zadru zmagali že četrtič: v 4. kolu so premagali ekipo CSSR 93:55 (46:21). Koše za Jugoslavijo so dosegli: Todorič 14, tfolaj 7, Kičanovič 13. Zižič 2, Miličevič 8, Delibašič 11, Perinčič 8, Macura 7, Grabovac 4, Beraus 7. Kaljevič 6, Jerkov 4. Sodila sta Dobrovski (Polj) in Negulescu (Rom). Po nervoznem začetku so naši v 8. min prevzeli pobudo in jo zadržali vse do konca. I. PAVLOVIČ Halo, Zadar! Na EP je bil v torek prost dan, ki so ga trenerji in sodniki ter drugi gostje izkoristili za izlet k slapovom Krke. Izletniki — med njimi ni bilo obeh naših trenerjev M Novosela in R . 2eravice — so si ogledali tudi hotelsko naselje Solaris pri Šibeniku, kjer so se kopali. ATLETIKA Priprave atletinj CELJE, 19. jul — V okviru priprav državne reprezentance je bilo pregledno tekmovanje atletinj v metu diska m petobojk v metu krogle. Rezultati — met diska: I Pap ier (Tr) 44,55, 2. Ronutti (Mb) 44,38, 3 Birtač (Zadar) 44,20, 4 Kastelic (Kij 384)8; n krogle: 1 Van Kiekeoelt (Kan) 13.82, 2 Babošek (Mb) 12,48, 3 Paplei 12,21, 4. Vranic (Srem) 12.04, 5 Antunovič (Kvamer) 11,95. K. JUG Borzov znova 10,0 na 100 m MOSKVA, 19 jul — Na atlet skem prvenstvu SZ, ki je nkrat; izbirno tekmovanje za sestave olimpijske reprezentance, je oiic doseženih več odličnih rezultatov Borzov je 100 m pretekel v času 10,0, v skoku v daljavo sta bila najboljša veterana Bakovski z 806 cm m Ter Ovanesjan s 794 cm V teku na 10 tisoč metrov je zrna gal Sarafetdinov z drugim najbo.j šim letošnjim rezultatom 28:05,2 medtem ko je v troskoku preše netljivo zmaga; Bariban s 16.79 pred olimpijskim zmagovalcem Šanejevom s 16,75 Predsednik mladinske komisije FIBA Marjan Kozlowski, ki je bil na vseh petih EP od Bologne do Zadra, je izjavil, da so se mladinci v Zadru doslej najbolj približali igri članskih reprezentanc. Zelo je pohvalil tudi organizacijo. Sodniki na E!P niso zadovoljili; zvečine so iz nevtralnih dežel, ki v košarki ne pomenijo ničesar. S sojenjem ni zadovoljna nobena ekipa. XXX Trener Marko Novosel ime hude težave z varovancem 2ižičem, ki nosi copate številka 50; le.teh v Zadru ni mogoče kupiti. Za visokega centra so morali po obutev v Trst. V. EP - Zadar 72 Skupina A Izrael : Madžarska 51:62 (24:32) Turčija : SZ 47:74 (20:38) izrae. 4 3 1 275:242 6 Madžarska 4 3 1 226:222 6 SZ 4 2 2 267:227 4 Foljska 3 2 1 196:180 4 Španija 3 1 2 182:223 2 Turčija 4 0 4 226:278 0 Skupina B SFRJ : ČSSR 93:55 (46:21) Italija : Bolgarija 66:56 (35:27) Francija : Grčija 72:51 (27:23) Jugoslavija Italija Francija CSSR Grčija Bolgarija 4 4 0 353:233 8 4 3 1 261:249 6 4 2 2 265:229 4 4 1 3 266:304 2 4 1 3 234:292 2 4 i 3 236:308 2 LETALSTVO Jadralci počivajo VRŠAC, 19. jul. — Tekmovalna Komisija 13 SP v Jadralnem lete nju je po obvestilih meteorološke službe že ob dvanajstih sporočila tekmovalcem, da discipline ne oo Tekmovalci so se razkropili če? poldrugo uro pa se je vreme po oravilo Zrasli so številni kumu nisi, sicei i. nizko oazo. ki oi omogočili tekmovanje. Skupn. vrstni rea po četrti disciplin, za štandaiom razred: 1. Wroblewsky (Po) 3556, 2 Teuiing (Niz) 3494 , 3. Nolte (NDR) 3492, 4 Lnnes (Kanalski otoki i 3393, 5. Ragot (Fr) 3386 , 6 Kep - (Po) 3345 , 7 Rudenski (SZ) 3315, 8. Kuzniecov (SZ) 3277, 9 Cartry . NAVPIČNO: 1. glavno mesto skandinavske države, 2. ameriška zvezna država na pacifiški «. . - gun.« rusko mesto v zahodnem delu SZ, 4. univerzitetno mesto v južni Angliji, 5. barva kože, polt, 6. latinski prediog, 7. veiua morska želva, 8. neumnost, smešnost, 9. ime nemške revolucionarke Lu-xemburg, 10. ime nemške pesnice Seidel, 11. začetnici ljubljanskega radijskega in televizijskega napovedovalca, 12. mesto v Uz-beški SSR z grobnicami iz XIV.—XV. stoletja, 16. zimzeleno tropsko drevo, 18. član sveta starih v špar ti, 19. del zgradbe, 21. popularni francoski romantični pisatelj, avtor »Treh mušketirjev« in »Grofa Monte Crista« (Alexandre), 22. velika ruska reka, 24. ime jugoslovanskega filmskega igralca Zivojinoviča, 25. ime Marxa, 26. orodje žanjic. 27. nizka gozdna rastlina. 29. začetnlici slovenskega epiikega pesnika, 30. črki s konca abecede. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. akter, 6. Alamo, 1J. Krasnojarsk, 13. start, 14. Savitri, 16. Mika, 17. pano, 18. Aon, 19. rv, 20. sol, 21. gt. 22. trk, 25. Ani, 27. zofa. 29. role, 31. Dobrava, 33. revir, 34. Saarbriicken, 36. trska, 37. Vaasa. Lepo po vrsti PARIZ — Skrbi z živalmi ima 37-letna francoska pisateljica Frangoise Sa-gan, ki se pogosto zadržuje na svojem posestvu v Normandiji: ;>Nekdo mi je podaril konja. Živali je bilo dolgčas, zato sem ji za družbo kupila osla. Konj je poginil, osel je bil sam, zato sem kupila novega konja. Ko je osel nedavno poginil, sem kupila drugega. Živali se razumeta izvrstno, kot na primer Stan Laurel in Oliver Hardy.« mm 4000din AMBASADOR 61 DIPLOMAT LUXUS 5 nagrad PO 200 din 3 kasetni ■ magnetofoni IBnOK Spomini v treh zvezkih Anthony Ouinn bo v tretji knjigi opisal kolege in prijatelje HOLLYWOOD — »Notredamski zvonar« Antony Quinn iz Hollywooda pripravlja spomine v treh knjigah. V prvem zvezku bo opisal svoja otroška leta v mehiškem mestu, katerega imena se niti ne spominja več. Quinn, rojen aprila 1916 v Mehiki kot sin Irca in Mehičanke azteškega rodu, bo v drugi knjigi obdelal svojo filmsko kariero, v tretji pa namerava napisati vse o svojih poklicnih kolegih in prijateljih. Psi so se zadušili BILBAO — Med 45-minut-nim vmesnim pristankom čarterskega letala v Bilbau se je zadušilo 73 irskih hrtov. V skladiščnem prostoru, v katerem je bilo skupno 80 živali, je znašala temperatura 55 stopinj. Letalo je peljalo pse z Irskega v Sevillo. Žrtve žganja NEW DELHI — V indijskih mestih Amricar in Julundur je umrlo vsaj dvajset ljudi, ki so se zastrupili z doma pripravljenim žganjem. Zaradi strogih zakonov, ki prepovedujejo pijačo, je v Indiji precej črnih žganjam. Zastrupitve so posledica neznanja. Anketa o vsem FRANKFURT — Najrazličnejše reči vprašujejo zavodi za proučevanje javnega mnenja. Na vprašanje inštituta v Allensbachu je 90 odstotkov anketirancev odgovorilo, da bi se na ulici sklonili in pobrali pfenig. Telefon s srečno Domačini hočejo imeti srečne številke, nesrečne daje pošta tujcem CHACAGO — Zanimiva ugotovitev Ernieja Hilla, tokijskega dopisnika nekega chiicaškega lista: pošta daje Američanom v Tokiu po japonskem praznoverju nesrečne telefonske številke. V tej deželi prinašajo srečo lihe številke, zlasti 3, 5 in 7, sode pa pomenijo nesrečo, med njimi predvsem štiri-ca, ki velja za simbol smrti. Hill ima telefonsko številko 084840. Vplivna japonska podjetja in organizacije skušajo dobiti srečne številke, hotel Imperial na primer ima telefon 51-31-51, torej iz samih najboljših številk. Večina tujcev ne ve ničesar o pomenu števil 4 in 8, ki sta po japonski vraži nesrečni — podobno kot ponekod tri-najstica prinaša nesrečo, na Japonskem pa velja za izrazito srečno številko. Nasvet LONDON — Ženskam, ki bi se rade poročile, svetuje neka angleška revija tudi tole: »Pojdite v zobo-zdravniško čakalnico in pokažite sočutje s simpatičnim pacientom. Tega vam ne bo nikoli pozabil. Nadaljevanje je odvisno od vas.« Ugrabitev MEXICO — V mehiškem kraju Chilpancingo je 14-letna nevesta ugrabila 16-Ietnega ženina, ker so starši nasprotovali poroki. Policija bo morala ugotoviti, kje nevesta skriva svoj »plen«. osedom samo Anketa: večina vošči dober dan, sicer pa ne želi imeti stikov NtJRNBERG — Kakšen je zahodni Nemec kot sosed? Nurniberštoi zavod za graditev mestnih četrti je z anketo zajel ljudi v 20 naj večjih mestih ZRN. Po zbranih podatkih vošči 58 odstotkov prebivalcev zahodnonemških mest sosedom dober dan, sicer pa med njimi ni posebnih stikov. Le vsak peti meščan se pogosto sestaja s sosedi, šest odstotkov prebivalcev pa ne želi s sosedi nobenega stika. Med starejšima letniki je trikrat več zagovornikov prijateljstva s sosedi kakor med ljudmi do 25 let. V starostni skupini 35—55 let je največ tistih, ki sosede samo pozdravijo in prav nič več. Sleparji s srcem lenar Policija svari pred gangsterji, ki zalezujejo osamljene ženske PARIZ — Interpol svari ženske, ki gredo same na dopust. Na evropskih obalah in drugih letoviščih preži nanje kakih 25.000 ljubezenskih gangsterjev, ki jih skušajo olaj. sati za denar in nakit. Na policijski časopisni oglas, v ka-terem je »prikupen moški« iskal osamljeno žensko za sku. pen dopust, se je javilo 224 kandidatk, večinoma srednjih let. Skoraj vse so takoj postregle s podatki o svojih premoženjskih razmerah, nekatere so že v prvem pismu opisale svoje intimne želje. Zaradi tega je iz leta v leto več ogoljufanih turistk. Policija ima težko delo, ker večina opeharjenih žensk molči od sramu. Le vsaka petnajsta se zateče na policijo po pomoč. Polt in rak WASHINGTON — Raziskovalci washingtonske univerze ugotavljajo vznemirljivo naraščanje raka med temnopoltim prebivalstvom. Leta 1949 je bilo med nebelimi prebivalci ZDA osem odstotkov manj smrtnih žrtev raka kot med belci, pred dvema letoma pa je umrlo za rakom 18 odstotkov več temnopoltih kot belcev. Pomlajena kri KOBENHAVN — Po postopku, ki so ga razvili v ZDA, je mogoče staro konservirano kri »pomladiti« in jo pri zelo nizki temperaturi hraniti skoraj še leto dni, je poročal dr. Valeri iz Massachusettsa na kongresu za klinično kemijo v Kobenhavnu. MARSEILLE — Turisti na francoski sredozemski obali se lahko mimo kopljejo, kajti čistost morske gladine že nekaj časa nadzoruje posebna patrulja, ki jo sestavljajo kemik, zdravnik ,in dva tehnika. Patrulja ima tudi helikopter, iz katerega zlahka odkrije naftne madeže in drugo nesnago v morski vodi. Kadar patrulja sporoči znamenje za nevarnost, odpluje na označeno mesto posebna ladja, ki z močnimi črpalkami odstrani umazanijo z morske gladine. Vse pristojne oblasti, tako policija kakor vojska oziroma mornariške enote, so dolžne nadzorovati morsko gladino in po najkrajši poti obveščati čistilce. V Franciji čakajo zelo stroge kazni tiste, ki izpuščajo v morje rabljeno olje, in sploh vsakogar, kdor ogroža morsko vodo in peščine. Kadar ni več mogoče ukreniti ničesar, začasno prepovedo kopanje na prizadetih obalah. To se je te dni zgodilo ob Atlantiku. Turizem in gostinstvo sta sicer prikrajšana, vendar ju to spodbuja k večji skrbi za čiste peščine in obalno morje. Maščevanje BRUSELJ — Piet Verschu-ren, ki so mu vzeli vozniško dovoljenje, pelje zdaj sod z gnojnico vsak dan s konjsko vprego mimo sodišča v manjšem belgijskem kraju. Sod ima luknje. ' ZA JESEN fN ZIMO — Med novostmi pariškega modnega salona Paulette za hladen letni čas sta krznena kučma in prav takšen šal, na primer iz kanadske kune. Telefoto: UPI DOROTHY UHNAK: SEZNAM 48. nadaljevanje »Kako za vraga naj to vem? Dekle je morda kleptomanka.« Gospod Elridge se je poskusil nasmehniti, vendar so oči ostale resne. »Gospod Reardon, razumite me vendar, prosim vas. če domnevam ... Ne, še več bom rekel, če se strinjam s tem, da je seznam resničen, se pravi, da je gospodična Vargas odnesla naštete predmete, ne bi vložili tožbe. Še zlasti ne proti gospodični Vargas, ker upoštevamo nenavadne okoliščine, v katerih je prebivala v našem hotelu. Razumeti morate, da si ne želimo takšne reklame, ki bi jo pridobili s tem.« Reardon je vstal. »O, prav dobro razumem, gospod Elridge.’ Hotel Arden noče dvomljive reklame, kajne?« Elridge je prikimal. »In škandala si želite še manj?« »škandala? Kaj hočete reči s tem?« »Nastal bi lep škandal, če bi se zvedelo, da nekaj znanih in spoštovanih me-ščanov občasno zaide v Arden, da bi zadovoljili nekatere posebne okuse. To se seveda nikogar ne tiče, vendar so časopisi večino lačni takih stvari. Za zdaj jim ne bi omenili nekaterih podatkov ... Imamo še kaj, Stoney?« »Mislite tudi na homoseksualce srednjih let, ki si v hotel pripeljejo mlade fante? No, potem so še četrtki na. vsakih štirinajst dni, ko se ljudje — med njimi šest visokih osebnosti — zberejo v apartmaju 12 C na partijo pokerja.« »Toda . .. Saj gre vendar za prijateljska srečanja, za ljudi, ki vržejo eno ali dve partiji.« Elridgaov glas je postal piskajoč m Stoney je odkimal. »Hm, hm, vloge so previsoke, da bi lahko govorili o prijateljski partiji. Zaradi velikih izgub ste prejšnji mesec imeli celo samomor, ki se je seveda dogodil v vili v Pennsylvaniji. Vzrok pa je prišel naravnost iz apartmaja 12 C hotela Arden. Nam sledite, gospod Elridge, ali pa smo vas izgubili med potjo?« »O, nismo ga izgubili, Stoney. Peter bo podpisal tožbo zoper Eleno Vargas zaradi kraje. In kot sem vam že povedal, Peter, ne bo zadeva povzročila nobene sla-be reklame in se ne bo nikoli pojavila na sodišču. Vse, kar zahtevamo od vas, je to, da nam samo formalno pomagate. Kot dober državljan, ki mu je všeč, če zmaguje pravica, se vendar ne boste izognili državljanski dolžnosti, kajne, gospod Elridge?« 20 Elena Vargas se je ozrla po že znani hotelski sobi, si privihala ovratnik krznenega plašča in nežno pogladila po dlaki. Rada je imela strasten užitek, ki ji ga je povzročal dotik krzna. Za trenutek je zaprla oči in poslušala glas, ne besede, Ca-seya Reardona. Govoril je, govoril, govoril ... Elena je odprla oči m se vprašala, kako bi bilo s Caseyem Reardonom. Glas Ralpha Marshalla je bil nizek in uglajen. Govoril je počasi, tako da Je natančno ločeval zloge, kakor bi se bal, da ga ne bodo razumeli. »Gospod Reardon, tako kot jaz dobro veste, da bo Elena izpuščena že čez nekaj ur. Zaporedni preiskovalni pripori so postali že nesmisea In dokazujejo namerno vznemirjanje.« Zakaj ne skočite v zapore ▼ Tombsu, da bi pomagali Toniu LoMarcu, mojster? Razen če še niste tako nizko padli.« Odvetnik se je prezirljivo nasmehnil. »Komisar, gospodična Vargas Je moja stranka in ■ tu sem zato, da branim njene pravice, če bi bil zraven, ko ste jo prijeli, sedaj ne bi bila v tem hotelu. Pri priči bi plačali varščino in določili datum soočenja. Naj povem, da sem poskušal go-voriti z domnevnim tožnikom, gospodom Petrom Elridgeom, pa se zdi, da je izginil. Bi mi morda lahko povedali, kje bi ga našel?« Casey Reardon je preložil kiselkasti bombon iz enega kota ust v drugega. Pazljivo je ogledoval moža srednjih let, ki mu je sedel nasproti. Bil je dobro oblečen, z gladko počesanimi osivelimi lasmi, nje gov obraz je žarel od zdravja ni iz vse njegove pojave je vel prijeten duh po kolonista vodi. Ralph Marshall ni bil vsakdanji odvetnik. Vodil je pomembno raziskavo o Investicijah in je za svoje stranke, ki so bile pogosto nepismene, kupil velike količine delnic, ki so strankam vrnile večino dohodka najpomembnejših industrij skih kupčij. Reševal jih je iz težav, s katerimi so se srečevali v poslovnem svetu. Zaradi pametnih Marshallovih nasvetov so njegove stranke obogatele, pa tudi sam si je nabral lepo premoženje. Odvetniku ni bilo prav nič nerodno, ko so ga prebadale Reardonove oči. »Prav! Vidim, da niste pripravljeni na sodelovanje, gospod Reardon. Seveda imate vso pravico. Elena, kmalu se bom vrnil. Ne odpirajte ust in niti besedice ne spregovorite, draga.« Sklonil se je k dekletu in se s suhimi ustnicami dotaknil njenih lic. črne in svetleče se Elenine oči so se ustavile na Reardonu. »Mimogrede,« je dejal odvetnik, ko si -je počasi zapenjal površnik, »zdi se mi, da ne upoštevate postopka, ki določa, da mora biti navzoč tudi ženski član policije, kadar je v priporu ženska. Videl sem samo moške.« Reardon je s kazalcem pokazal čez ra me. »V predsobi je inšpektorica. Pravkar je prišla. Potemtakem lahko brez skrbi ostanem v isti sobi kot Elena, ni res?« »Ralph, ne skrbite zame kakor koklja za piščeta. Poskrbite za nalog za -izpusti tev in rešite me od tod.« Nato se je obrnila proti Reardonu: »Ralph ni vajen takšnih poslov. Ukvarja se z investicijami in nič kaj mu ni všeč, da se je moral vmešati v to. Samo veste, Richie Burns je na Bahamskih otokih in gospod Giardino zaupa Ralphu skoraj tako kot Richiju.« Njen glas je bil tih in razposajen, vendar je vedela, kako ga mora izoblikovati. X\\\\\\V^\VCWM^VMMMM^>MNiNM»\V^^V«^VkV\\\^M\^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VM\\\\\>K Junichiro Tanizaki KLJUČ 29. nadaljevanje Strokovne patrulje tudi iz helikopterja pregledujejo morsko gladino v bližini francoskih turističnih obal letu že spila, bi se moral zgoditi čudež, da bolezen ne bi napredovala. irrm.rn rvrftrt ru^mi vrp. nmit.i da je moja pljučna tuberkuloza že v daj se mi zdi, da sem tako ravnala ^ drugem stadiju in zdravnik me je opo- podzavestno in v obupu, saj to življe- ^ zoril, naj bom previdna. Toda skrbi nje naposled ne more več dolgo tra- i so bile popolnoma odveč in hitro sem jati... se sama od sebe pozdravila. Tako tudi tokrat nisem mislila preveč na to. 13 APRIL i Ah, da, tudi tedaj sem ignorirala »od danes bo moja žena hodila ven £ zdravnikove nasvete in se igrala z v drugih urah.« To sem prerokoval in J nepreudarnostjo. Sicer ne morem reči, tako je res prišlo Vedel sem namreč, £ da se nisem bala smrti, toda moja da se Kimuri spet začne šola in da se- ž n j a. Tudi moj mož je bil začuden nad ne ob petih je prišla Toshiko z novi- Ž mojo drznost j o_ in čeprav se je vsak mi nizkimi udarci. Kot bi bilo dome- ž dan bal najhujšega, ga je potegnilo njeno, se je moja žena dvignila in se ž za mano. Ce takrat ne bi bila imela napravila za odhod. Vse to sem po-sreče na svoji strani, bi umrla. Na- zorno spremljal, čeprav sem bil v svo-mesto tega sem navkljub svoji pre- ji sobi v zgornjem nadstropju. Moja drznosti ozdravela. žena je prišla po stopnicah in mi za- Tudi zdaj se mi ob začetku leta ni klicala pri zaprtih vratih: »Ven grem, pisalo nič dobrega. Spomnim se, da se pa kmalu vrnem.« Kot zmeraj sem se mi je tisočkrat mlačno dvigalo v le nekaj kratko zamrmral, prsih in puščalo žgečkljivo draženje. »Toshiko je prišla. Ce ti je prav, Nisem vedela, ka.j to pomeni, dokler večerjaj z njo,« je še dodala sredi nisem nekega dne, natanko tako kot stopnic. pred desetimi leti, odkrila z mehurčki »Kaj pa ti?« sem poniglavo vpra- pomešanih krvnih nitk v slini. Ni bilo šal nazaj. hudo, toda ponovilo se je nekajkrat. »Jedla bom, ko bom prišla domov. Zdaj se je menda malce popravilo, če boš tako dolgo čakal, pa lahko toda kdo ve, če se ne bo spet pono- jemo skupaj,« je še rekla, vilo. Moje telo je brez moči in zdela- »Ne bom čakal. Ti lahko greš jest no, roke in noge pa čudno vroče. Mi- v kak lokal, ne meni se zame,« sem slim, da imam stalno malo vročine. rekeL Iznenada me je zgrabila ra-Merim si je pa ne. (Nekoč sem si jo dovednost, kateri kimono ima na sebi in kazala je 37,6 in potlej sem to pu- Stopil sem na hodnik in oprezno postila.) Tudi pregledati se ne dam. gledal za njo po stopnicah. Bila je Ponoči se često znojim. Ne bi rekla že na spodnji stopnici, toda videl sem, da po starih izkušnjah vsega tega ne da si je biserne uhane, ki jih je imela bi jemala zares in da ne bi bila vzne- včeraj, že doma pripela na ušesa, saj mirjena. Na srečo imam zdrav želo- gotovo ni pričakovala, da bom prežal dec, je takrat rekel zdravnik. »Na- za njo. Tako je stala tam, na levi vadno so tuberkulozni zelo mršavi; roki je že imela belo čipkasto rokavi-res je pravcat, čudež, da vas tek ne co, desno pa si je ravnokar potegovala zapusti,« je začudeno menil. čez prste. Nasprotno kot takrat pa me zadnje »Aha, to je bila vsebina zavojčka, čase včasih prešine neznana bolečina v ki ga je zadnjič nosila v roki,« sem prsih in skoraj vsako popoldne sem pomislil sam pri sebi. Bila je vidno zelo utrujena. (Da bi premagala to v zadregi spričo moje nepričakovane ž utrujenost, si iščem poživitve nri Ki- navzočnosti. r .......................... muri. Nujno ga potrebujem, da poza- »Mama, čudovito ti pristaja.,« se ji bim na popoldansko utrujenost.) Se je laskala Toshiko... nikoli me v prsih ni tako bolelo in še Po sedmi uri je stara Baya sporo- nikoli nisem bila tako slabotna kot čila, da je miza pogrnjena. In ko sem zdaj. Lahko, da se mi počutje že od prišel v jedilnico, je Toshiko res ča- fakrat polagoma slabša, da bolezen kala name. skrivaj gloda v meni in da zame ni »Ti si še tukaj? Saj vendar lahko. več rešitve! To zbadanje pod lopati sam jem,« sem rekel, cami me skrbi. Razen tega sem zdaj »Mama mi je velela, naj ti včasih mnogo bol j neprevidna kot takrat. Šli- delam družbo.« Medtem ko je goveji šala sem, da povzroča alkohol pri tej rila, sem opazil, da ji nekaj leži na ^ bolezni naihujše posledice. Ce pa po- srcu. Res se ne zgodi več tako pogosto, ž mislim, koliko konjaka sem po novem da bi večerjal s Toshiko. Ž Četrtek, 20. julija 1972 Festival XX. JUBILEJNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Drevi ob 20.30 gostuje ▼‘poletnem gledališču v Križankah folklorni ansambel Lužiš kih Srbov iz NDR. Izvedli bodo pester spored plesov in pesmi svojega naroda ter prikazali bogastvo narodnih noš. Na svoji turneji po Sloveniji bo ansambel nastopil še v Ilirski Bistrici, na Otočcu, v Črnomlju, Brežicah, Velenju in Mariboru. V petek, 21. julija ob 20.30 bo v Križankah koncert pihalnega orkestra »Milice«. Na sporedu: Šostakovič, Škerl, Moerenhout, Be-eckel, Adamič, Stemfeld. Dirigent J02E HRIBERSEK. Vstopnice so v prodaji od 10. do 12 in od 17. do 19. ure ter uro pred pričetkom v Križankah in ves dan v Turističnem informacijskem biroju, Titova 11. Rezervacije po telefonu 21-768. RTV Ljubljana SPORED ZA ČETRTEK 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Danes za vas; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Vremenska napoved; 6.50 Beseda na današnji dan; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.25 Naš današnji radijski in TV spored: 8.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Poročila; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Z orkestrom Frank Gordon; 9.40 Pesmi Jugoslovanskih narodov; 10.00 Danes dopoldne; 10.20 do 12.00 Pri vas doma — vmes ob L1.00—-11.20 Poročila — Turistični napotki ssa naše goste iz tujine; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Minute s skladateljem Rimskim — Korsakovim; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.10 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 14.30 Z ansamblom Francija Puharja; 14.45 Mehurčki; 15.00 Dogodki m odmevi; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.40 Poje bar;?onist Gerard Souzay; 16.00 »Vrt:! m 16.40 Z orkestrom Cedric L ..nont; 17.00 Poročila; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zabavni zvoki; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naš podlistek; 10.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute z ansamblom Silva Stingla; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za naslednji dan; 22.15 Od popevke do popevke; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Nočna serenada; 24.00 Poročila in konec odda5**. TELEVIZIJA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Boj za obstanek — serijski barvni film (Lj) 19.00 Varljivo upanje — barvna oddaja iz cikla Civilizacija (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (LJ) 20.30 Bos skozi pekel — nadaljevanje (Lj) 21.20 Sodobniki: Dušan Džamonja (Ljubljana) 21.50 Vohuni, agenti, vojaki: Operacija Frankton (Lj) 22.20 Poročila (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Veseli tobogan — oddaja TV Ljubljana (Zg) 18.15 Kronika (Zg) 18.30 Narodna glasba (Zg) 19.00 Kultura danes (Bg) 20.00 TV dnevnik (Zg) 20.30 Spored italijanske TV TV7 Zagreb — Sljeme: 20.30 Dramska nadaljevanka (Sa) 21.15 Film, gledališče in . . . 22.15 TV dnevnik (Zg) 22.50 TV dnevnik (Bg) 12.00 — Poročila, obvestila; 12.05 — Glasba; 13.00 — Poročila, obvestila; 13.05 — Glasba; 14.00 — Poročila; 14.05 — 15.00 Glasba. 188M ( novi STR i p roman } Kino SPORED ZA ČETRTEK KINO UNION: amer. barv. CS pust. vestem VITEZI RULETE. Paramount 68. Rež.: G. Colizzi. Igrajo: Eiii VValach, Bud Spencer, Terence Hill, Brock Peters in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma cene zvišane! Dvorana je klimatizirana! POLETNI KINO DOM JLA: PREDPREMIERA nem. barv. W krim. TRUPLO IZ TEMZE. Ig.: Uschi Glas, Wemer Peters in drugi Tednik št. 28. Predstava ob 2030. KINO KOMUNA: ob 16 in 18.15 PREMIERA amer. barv. CS akcijskega filma ZAROTNIKI (The Molly Maguires). Prod. Paramount, 1970. Glasba: Henry Mancini. Scenarij: Walter Bernstein. Rež.: Martin Ritt. V gl. vlogah: Sean Connery, Richard Harris, Šamantha Eggar in drugi. Brez tednika! Zaradi dolžine filma cene zvišane! Ob 21. uri PULA PRED PULO — revija novih domačih filmov letošnjega puljskega festivala. Četrti dan: KAKO UMRETI, barv. film oldanskih urah na naslov: Franc Sešek. Hraše 17, Smlednik. 23677-3 PRODAM opel «700 L, letnik 1966. V račun vzamem fiat 1300. Arnold, tel 316-888 interna 277. 23671-3 MLAD PAR išče neopremljeno garsonjero. Ponudbe pod »Prednjačilo 9000 din« 23672-0 MIRNA mlada zakonca brez otrok iščeta ogrevano, opremljeno sobo s prostorom zr manjše kuhanje in pranje ali garsonjero lahko tudi v širšem območiu Ljubljane. Vseljivo takoj ali čimpreje. Cenjene ^onudbe prosiva pod »Dogovor«. 23669-6 PRODAM nov candy C-23. Ponudbe pod »Primeren za čistilnico«. 23670-4 iHimiHiiiiiiHiniiininimiiiiiiiinHiiiiiuiiiinnniiiiiiniiiiiiiiiinniiiiiiiiiiniiminnniniuiiiiiiiiiiiniiiiiinimiimmniiiniiiinniiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiimn SPLOŠNA BOLNICA KOPER razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. DVEH ZDRAVNIKOV specialistov (ali specializantov) kirurgov 2. DVEH ZDRAVNIKOV specialistov (ali specializantov) anesteziologov 3. DVEH ZDRAVNIKOV specialistov (ali specializantov) internistov 4. ENEGA ZDRAVNIKA specialista (ali specializanta) otorinolaringologa 5. VEČ VIŠJIH MEDICINSKIH SESTER Kandidati lahko vložijo pismene prijave v 15. dneh upravnemu odboru splošne bolnice Koper. lllllllll|[llil!flllll!IUIIIIIIII}l![ll!ll!tllllllllllllllli]lllllllll!!l!!l|[llll!IHII!!!iilllllllli]!llll!!l]llllllllllltllil!!!lli!ll!llll!!!!!|[!l!!ll!!ll!!l!!llllll!l!llllllll!||![|||]ll| Razpisna komisija trgovskega podjetja »BONBONIERA«, MESTNI TRG 25 razpisuje mesto RAČUNOVODJE PODJETJA (REELEKCIJA) za katerega se zahtevajo naslednji pogoji: — da ima srednjo šolsko izobrazbo, — h'a ima najmanj 5 let delovne dobe na ustreznih delovnih mestih. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Vloge sprejema razpisna komisija podjetja 15 dni od dneva objave. 6978 jcsno MOJI BLOKI — MOJE SANJE ženske Iz barakarskega naselja sanjajo o novih blokih. ZGODBA MOJE LJUBEZNI Intimna izpoved Janine bralke, taka, kot jo je pisa.o življenje. TABELA KALORIJ Za vse, ki vam je mar zdrava prehrana, skrbno sestavljena tabela kalorij za vse osnovne jedi. ODSTOPIM vrstni red za austin 1300 de luxe. Vplačan sept. 1971 Ponudbe pod »De luxe«. 23667-3 ODDAM dve sobi s posebnim vhodom brez kopalnice z možnostjo kuhanja. Predplačilo za 2 leti Ponudbe pod »Pogodba«. 23664-6 PRODAM 1000 kosov opeke. Popovič, Mokrška 80 A. 23665-4 IŠČEM garsonjero ali enosobno stanovanje, opremljeno ali neopremljeno. Ponudbe pošljite pod »Do 1000.— ND*<. 23660-6 NEMŠKE DOGE, samico tri in mladiče dva meseca ter škod. sko ovčarko ri mesece, prodam Banski. Vežičeva 26/a, Varaždin 23657-4 SESTRI, štude.-tki iščeta svetlo, mimo, ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Nudim inštruk-cjje. Ponudbe pod »Ljubljana«. 23658-6 V NAJEM vzamem dvosobno opre mljeno stanovanje avgusta ali septembra Cenjene ponudbe pod »Do 1350.— NT~«. 23659-6 UUBLJANA. CELOVŠKA 317. TELEFON 53-685 LJUBLJANA CELOVŠKA 317 TELEFON 53-681 IŠČEM dekle za varstvo dveh otrok in delno pomoč *>ri gospodinjstvu. Ponudbe na naslov Vida Rudof, Srednje Jarše 34 pri Domžalah 23653-1 ZAKONCA iščeta sobo, nudiva predplačilo. Ponudbe pod »Cim prej«. 23654-6 POŠTEN FANT išče sobo v Ljub Ijani, po možnosti v Centru. Ponudbe pod »Takoj«. 23650.8 IŠČEM sobo območju mestnega prometa, zaželen poseben d Ponudbe pod »šivilja«. 23651-6 PRODAM citroen ami 6 break: Iri formacije pu tel. 25-806 od 16 do 19.30. ure 23647-3 DEKLE — cvetličarka nujno išče sobo, po možnosti z uporabo kopalnice. Slavica Topolovec, Rožičeva 1. 23644-6 DAM stanovanje mirni in pošteni ženski srednjih let. ki bi mi bila za družbo m pomoč v go spodinjstvu. Briksel, Martina Krpana 10, Ljubljana. 23599-6 MLADI EKONOMIST iz Beograda išče samski onreml ieno soi->o s kopalnico in posebnim vhodom v Ljubljani ali v Centru Pomiri be ood »Beosrajčan« 23614.6 TAKOJ zaposlim dva delavca pri predelavi plast ■ nih mas in poliestra Ponudbe nod »Vestem. 23612-1 KUPIM šotoi — dvojček. Ponudbe pod »Neooškodovan«. 23603-5 MIRNA ZAKONCA — orez otrok iščeta opremljeno sobo s posebnim vhodom Ponudbe pod »So lidna«. 23616-6 PRODAM fiat 500, letnik 1964. Igor Marošek, Streliška 37 a 23619-3 FIAT 600, starejši, dobro ohranjen ugodno prodam Janez Mihel j. Tržaška 55'B Ljubljana. 23620-3 PRODAM 850 šport coupe, letnik avgust 1970 ' *gled na domu v soboto, dne 22. VIT 1972 od 8. do 13 ure. Staš Fincinger, Šlandrova 5 Kamnik 2.T* ‘J ŠTUDENT išče honorarno delo. Ponudbe pod »Ljubljana«. 23751-2 MLADOPOROČENCA iščeta sobo kjerkoli v Ljubljani Sva brez otrok, nekadilca, nealkoholika, ter oba izučena in s svojo službo. Plačava tudi lahko vnaprej. Ponudbe pod »Poštenost«. 23622-6 Razpisna komisija za imenovanje direktorja pri podjetju za ekonomsko propagando in publicistiko LIK, Ljubljana objavlja razpis za DIREKTORJA PODJETJA Osebe, ki se želijo potegovati za to delovno mesto, morajo ustrezati tem-le pogojem: a) imeti morajo — visokošolske/ izobrazbo, 8 let splošne prakse, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu in znati en svetovni jezik, ali — višješolsko izobrazbo, 10 let splošne prakse, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu in znati en svetovni jezik, ali — sTednješolsko izobrazbo, 15 let splošne prakse, od tega najmanj 8 let na vodilnem delovnem mestu in znati en svetovni jezik; b) da niso kaznovani za dejanja po 55. čl. Temeljnega zakona o podjetjih; c) da jim s sodnim sklepom ni prepovedano opravljanje dolžnc-sti direktorja. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o zahtevanih pogojih v 15 dneh po objavi tega razpisa. Komisija bo kandidate obvestila o izidu v 8 dneh po opravljenih volitvah. Ponudbe naslovite na: Razpisna komisija za imenovanje direktorja pri podjetju LIK, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 3. 6985 Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO RIBNICA razpisuje naslednji prosti delovni mesti v upravi SO Ribnica: 1. NAČELNIKA oddelka za gospodarstvo in finance 2. NAČELNIKA davčne uprave Pogoji za sprejem, pod 1.: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri; pod 2.: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: SO Ribnica, p. Ribnica na Dolenjskem. 6986 vodilna jezikovna šola v Angliji — priznana od britanskega ministrstva za pouk BOURNEMOUTH STALNI TEČAJI - začo tek vsak mesec PRIPRAVLJALNI TEČAJI — za preizkus znanja na univerzi Cambridge SPECIALNI TEČAJI - za tajnice, delavce v turizmu, bančne uradnike, gostinske delavce POČITNIŠKI TEČAJI - v juliju in avgustu LONDON in OXFORD tečaji od julija do septembra v univerzitetnih centrih Prijave in informacije tu-'di o sorodna šoli angleškega jezika INTERLINK pri TRANSTURIST LJUB LJANA, Šubičeva 1, tel štev . 20-188 ln 20-189 -O PRODAM hladilnik »Himo«. Ogled pri Kavčič, Kolodvorska 5, Domžale. 23749-4 NUJNO potrebujem inštruktorja za matematiko (višja šola za organizacijo dela). Ponudbe pod »Takoj«. , 23739-8 ODDAM dve opremljeni sobi s centralnim ogrevanjem trem štu-. dentom, vselitev takojšnja. Ogled ves dan. Stožice 17 B Ljubljana. 23732-6 ODDAM takoj opremljeno sobo in kuhinjo s pritiklinami zakoncema brez otrok (pleskarju) za uslugo manjše delo. Ponudbe pod »Center«. 23730-6 KUHINJSKO mizo, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod »Cena«. 23752-5 KLJUČAVNIČARJA. KV ali PK m vaienca sprejme Janez Gradišek, strojno ključavničarstvo. Liub-Ijana, Ižanska 55. 23754-1 PRODAM betonsko železo, premer 9 in 12 mm. ceneje kot v prodaji. Ponudbe pod »Železo«. 23759-4 Temeljna izobraževalna skupnost Slovenske Konjice razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas za SOCIALNEGA DELAVCA Pogoj za sprejem: višja šola za socialne delavce z diplomo. Stanovanje po dogovoru. 6989 INŠTRUIRAM angleščino za po pravne izpite Ponudbe —-h »študentka«. 23623-8 GLISER METZELER pnevmatični z lesenun dnom, primeren za motorje do 40 KS, globok otroški voziček in rabljen televizor prodam. Informacije telefon št. 62 044 popoldne. 23617-4 VAJENKO za žensko frizerstvo sprejmem Milan Grošelj, Tito-va 61, Ljubljara. 23631-1 PRODAM color televizijski aparat, Zavrtanik Ljubljana, Knezova št. 22 23632-4 TAKOJ kupim rabljen buldožer, ravnalni-nakladalni ter hidravlično prešo nai’ 100 ton, delovna prostornina 1 m x 1 m. Lokal do 100 m2 za izdelavo plastičnih mas v centru a bližnjj okolici Ljubljane. Te!: 310 119. 23635-5 POCENI prodam 2 električni novi dvigali 2 in 40 ton za 4.000 in 7.000.— din, računski stroj novi za 5.000 — di*'* tf^evizor »Onrp. PRODAM neregistrirano Zastavo 750. Tel. 320-973 23710-3 PRODAM takoj vseljivo kot vrstno hišo, dvosobno moderno o-premijeno z garažo in v vrtom. Lep kraj ob Savi — vrtec — šola 1 km in 15 ur rabljen motorni čoln T 400, z motorjem Pento 55 KS: prikolico in opremo za 33.000.— din. Taborska 37, BROD - Šentvid. 23637-4 POCENI prodam 2 električni dvigali: 20 in 40 ton za 4.000 in 7.000 din, računalniški stroj, nov, za 5000 din, televizor Gorenje« novj za 3.000.— din in televizor »Minivox« za 2.000.— din. Dopoldne tel.: 310 119. 23636-4 TAKOJ kupim kompletno Izdelano hišo alj parcelo, zazidljivo na Crvenem Vrhu. Portorožu ali Umagu, tar garsonjero v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj gotovina« 23638-7 ZELO poceni prodam kompletno kuhinjsko opremo, viseče omare z zračno napo ln hladilnik. Mahkovec Sostrška c. 14 A, p. Dobrunje 23642-4 POCENI prodam globok italijanski voziček m otroško košarico. Ogled v soboto do 13 ure. Ko-rotanska 16 pr Litostroju. 23639-4 NUJNO iščem starelšo žensko jz okolice Ljubljane za popolno enoletno oskrbo 6-letnega fantka. Ponudbe pod »Jesen«. 23574-1 OTROŠKI voziček globok italijanski ugodno prodam. Oven, Ljubljana, šarhova 34/111. 23582-4 TAKOJ spreimem avtoličarskega vajenca Avtoličarska in kleparska delavnica Senčar Rudi, Tomačevska 7/. . Ljubljana. 23409-1 AMI 8 break, eno leto star prodam. Bukarica Topniška 70/16. 23404-3 KUPIM fiat 750 starejši letnik. Ponudbe po tel 72-631 od 6 do 14. ure. 23448-3 SVET OSNOVNE ŠOLE ŠTORE razpisuje delovna mesta: UČITELJA za matematiko - PU ali P UČITELJA za tehnični pouk in fiziko PU UČITELJA za angleščino - PU ali P UČITELJA za podaljšaho bivanje - U Stanovanja ni. 6987 DVE ŠTUDENTKI iščeta sobo s centralno kurjavo v bližini centra. Ponudbe pod »Dobri plačnici«. 23434-6 PRODAM TAM 4500 kiper, dobro ohranjen Nasiov: Rudi Jerman, Hudo 15, P Radomlje. 23534-3 PRODAM dvosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Tomo Sto.ia-dinovič Podpeč 29. 23558-7 STALNO zaposlitev dobi mlajša (od 15 do 20 let), poštena in pridna hišna pomočnica Dobra o!n ča hrana in •st.ann^mle v socialno zavarovanje. Informacije pri Cen Stanežiče 33 Šentvid Dri T.lubljani ftel st. 51-800). 22786-1 PUDELJNA, 3 mes. starega pro-■ dam. Slavka Petronijevič. Celovška 14, Ljubljana. 23726-4 ŠTUDENTKA išče sobo v Ljubljani. Korošec, Na griču 14. Maribor 23728-6 PRODAM odlično ohranjen BMW 1600. letnik 1967. Informacije od 15. do 18. ure po tel. 63-592. 23721-3 ODDDAM kabinet s 1. avgustom, starejši delavki. Carmen Blaško, Hacquetova 3. Ljubljana. 23722-6 PRODAM izredno lepega, črnega, 3 mesece starega pudeljčka. Naslov* tel : 320-894 od 8. do 10. in oa 15. do 17. ure. 23720-4 PRODAM hišo tristanovanjsko, vi-sokopritlično, v tretji fazi gradnje. Hiša je v okolici Ljubljane. po zelo ugodni ceni. Informacije: Danko Simjanovski, Voljčeva 4. Vrhnika. 23715-7 PRODAMO ohranjen kamin — lončeno peč. Univerzale, Celje, Stanetova 12. 1769-4 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA Mestni trg 26 proda po sklepu UO z dne 13. junija 1972 POSLOVNI INVENTAR poslovalnice Kamnu na JAVNI LICITACIJI Licitacija bo 24. VII. 1972 v prostorih poslovalnice Kamnik, Kidričeva 13, in sicer; za družbeni sektor ob 9. uri, za zasebni sektor ob 10. uri. Licitanti morajo pred licitacijo položiti 10 odstotkov kavcije. Ogled je mogoč od 18 VII. do 21. VII. od 8.—12. ure v poslovalnici Kamnik, Kidričeva 13. 6921 LJUBLJANSKE OPEKARNE LJUBLJANA, Cesta na Vrhovce 2 vabijo k sodelovanju VEG EKONOMSKIH TEHNIKOV za delo v računovodstvu in komercialnem sektorju VEG KV ELEKTRIKARJEV VEG UČENČEV elektro stroke in VEG UČENČEV ključavničarske stroke Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov: Ljubljanske opekarne, Ljubljana, Cesta na Vr-hovoe 2 — socialno kadrovski oddelek. PEUGEOT 404 1. 1968, malo ka- ramboliran, prodam najugodnejšemu ponudniku za takojšnje plačilo. Ogled pri avtomehaniku Smrkolj, Domžale, Obrtniška 10 (tudi ob praznikih). Ponudbe pod »Resni kupec«. 23607-3 UGODNO prodam tovornjak Mercedes 4 ton tip 312 kasonar ali zamenjam za osebni avto. Tevče 2, Laško. 1767-3 PO ZELO ugodni ceni prodam 24 A2-panjev z močnimi družinami in čebelnjak. Informacije: Ivanka Zamida, Litijska 6, Ljubljana 1768-4 PRODAM zastavo 1300, letnik 67, samo za 16.000 ND. Ogled vsako popoldne. Ledinek, Vojnik 12. 1770-3 PRODAM nedograjeno hišo v Preddvoru pri Kranju. Jezerska c. 60 A, Kranj, Lajše 18, p. Selce nad S. Loko. 1771-7 ZAKONCA iščeta opremljeno sobo s souporabo kopalnice m z možnostjo kuhanja. Ponudbe pod »Avgust«. 23251-6 INŠTRUIRAM matematiko. Ponudbe po tel. 316-777, garsonjera 802 Nimani Korab, Tabor 9, Ljubljana. 23673-8 NA STAREM trgu. ali nekje v bližini iščem prostor za skladišče. Ponudbe pod »Obrtnik«. 23310-8 POCENI prodam štiridelno garderobno omaro, velikost 2.50 m, se lahko razstavi. Gabrovšek, Vidmarjeva 8, II. stopnišče — pritličje, od 17. ure dalje. 23364-4 MLADA zaročenca nujno potrebujeta sobo, možnost kuhanja. Ponudbe pod »Poštena«. 23414-6 PRODAM Simco 1000 special. Informacije po telef.: 311-561. 23446-3 IšCEM honorarno zidarsko delo. Ponudbe pod »6. do 13. ure«. 23565-2 LIK, podjetje za ekonomsko propagando ln publicistiko UUBLJANA, Trg VII. kongresa ZKJ 3 sprejme na poskusno delo dva likovna tehnika (grafična smer) za izdelavo idejnih osnutkov propagandnih publikacij, reklamnih napisov i. pod. Ostali pogoji: praksa ni nujna, osebni dohodki po pravilniku, stanovanj nimamo. Pismene vloge sprejema upravni odbor podjetja najkasneje 8 dni po objavi tega oglasa. 6985 Cestno podjetje Ljubljana LJUBLJANA, Stolpnlška ulica 10 razpisuj e javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: — tovorni avto FAP 4 vozila — tovorni avto TATRA — poltovomi avto IMV KURIR — terenski avto Zastava — dozator »Marini« — prikolica »Gorica« Ogled je mogoč od 7. do 12. ure v centralnih obratih Ljubljana, Povšetova 10 Licitacija bo dne 25. julija 1972 v centralnih obratih Ljubljana, Povšetova 10. ob 10. uri. Interesenti morajo položiti 10% kavcijo od izklicne cene. Pridobite novega naročnika na »Delo«, da si zagotovite lepo darilo. Pošljite nam izpolnjeno naročilnico in izberite si knjigo ali ploščo s seznama, ki ga objavljamo vsak torek. © # m ® m © Naročninski oddelek Tomšičeva 1 61000 Ljubljana PRIDOBIL SEM NOVEGA NAROČNIKA NA DNEVNIK »DELO« DELO Novi naročnik se strinja, da mu pošiljate dnevnik Delo najmanj 6 mesecev za običajno mesečno naročnino (25 din). Zadnje tri mesece ni bil naročnik Dela. Delo mu pošiljajte na naslov ime in priimek poklic Po pravilih razpisa mi pripada darilo, ki mi ga pošljite takoj, ko bo novi naročnik poravnal prvo mesečno naročnino Izbral sem naslednjo knjigo (ploščo). ki mi jo pošljite na naslov ime in priimek ulica ulica kraj, poštna številka poštna številka kraj podpis KNJIGOVODSTVA DELJEK 3 DIN PETEK TN SOBOTNA 7 DIN - ROKOPISOV NE VRAČAMO telefon dežumeg urednika 20-64I Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša najdražja nepozabna mama In stara mama v ALBINA VIDIC rojena ŠTRUMBELJ po domače Ledrarjeva Pogreb bo v četrtek, 20. julija na pokopališče Bled ob 17. uri Žalujoči: hčerka Mihela, sinovi Marjan, Slavko, Milan z družino, Branko z družino in snaha Breda z Boštjanom ter drugi sorodniki Bled, 19. julija 1972 ZAHVALA Ob Izgubi naše drage žene, mame in stare mame ANTONIJE HABJAN bivše gostilničarke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem Dražgošanom in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence ter cvetje, nam pa pismeno ali ustno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v teh težkih dneh vsestransko pomagali. Zahvaljujemo se gospodu župniku, gasilskemu društvu, zvezi borcev in prosvetnemu društvu, ki so jo spremljali na zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo za pomoč zdravnikoma dr. primariju Brandsteterju in dr. Andolšku ter strežnemu osebju bolnice Jesenice, dr. Žiliču iz Radovljice pa še posebej za vsakodnevne obiske na domu. Žalujoči mož Anton in drugo sorodstvo Mošnje, 16. julija 1972 v ZAHVALA Oh težki izgubi naše nadvse drage žene, hčerke in ljubeče mamico REZKE BRLAN roj. HRIBAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za vso pomoč, darovano ovetje in vence, ki so Jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam pa v težkih trenutkih izrekli pismeno in ustno sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam in govornikom za ganljive besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Val njeni Kočevje, Podbočje, Brežice, Ljubljana, 14. julija 1972 Po težki bolezni nas je zapustila naša draga sestra, teta, svakinja, sestrična FRANCKA BRICELJ uslužbenka kliničnih bolnic v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 20. julija 1972, ob 17.15 na pokopališče v Stepanjo vas Do pogreba leži v Krištofovi mrliški vežici na Žalah žalujoči: brat Vine v imenu vsega sorodstva Ljubljana, 19. julija 1972 Dotrpela je naša ljuba mamica, babica, prababica, tašča, teta in svakinja v v FRANČIŠKA LAPAJNE rojena KOGEJ Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 21. julija 1972, ob 16. uri iz Jurijeve mrliške vežice na Žalah Njeni: Mirko, Ladica, Draga in Mija z družinami ter drugo sorodstvo Ljubljana, Idrija, Ljubija, 18. julija 1972 Z NEIZMERNO BOLEČINO SE SPOMINJAMO PRVE OBLETNICE SMRTI NASE ZLATE LJUBLJENKE NEVENKE MIKUŠ MEDICINSKE SESTRE KI JE 20. JULIJA 1971. LETA, STARA KOMAJ 23 LET, NENADOMA UGASNILA NENADOMESTLJIVA IZGUBA NAŠE NEVENKICE NAS JE STRLA IN OSTALI SMO V NEIZMERNI ŽALOSTI. ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO VSEM, KI SE JE ŠE SPOMINJAJO IN OBČASNO OBISKUJEJO NJEN PRERANI GROB V GLOBOKI ŽALOSTI NJENI NAJBLIŽJI LJUBLJANA, 20. JULIJA 1972 NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL BOJAN KAVČIČ UČENEC II. RAZREDA OSNOVNE SOLE LJUBLJANA-POLJE ŽALUJOČI UČENCI IN UČITELJSKI ZBOR Umrl je naš .Jernej Urbanija upokojeni šef Mestnega potniškega prometa Pogreb bo v četrtek, dne 20. julija 1972, ob 16.15 iz Antonove mrliške vežice na Žalah Njegov lik, dobrega dolgoletnega sodelavca in aktivnega družbenega delavca nam bo ostal v trajnem spominu Delovna skupnost in Konferenca sindikata podjetja VIATOR Ljubljana Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je umri naš brat Rudolf Čarman železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 21. julija 1972, ob 14.30 iz Petrove mrliške vežice na Žalah žaluj oči: sestra Marija, brat Adolf in drugo sorodstvo Ljubljana, Kočevje, 19. julija 1972 -rt t ... . . _.i. ... . . .. • '•*' J * -ijsrs i&ft •■a .oitŠHi?*!<«!». Umrla nam je naša zlata omlca FRANJA KORSIKA Od nje se bomo poslovili v petek, 21. t. m. ob 15-15 * . Do tedaj počiva v Nikolajevi vežici na Žalah Žalujoči: Vilma Piber, hči, dr. Lojze Korsika, sin, z ženo Marijo, vnuki in vnukinje: Dolores, Metka, Lenka, Janez, Peter, Bojan, Andrejka, Breda in Jadranka, pravnuki in pravnukinje: Boni, Andrejček, Karin, Nina in Barbka, družine Korsika, Piber, Pajntar, Schara, Dvoršak Ljubljana, 19. julija 1972 V PONEDELJEK, 17. T. M. JE UMRLA NAŠA MAMA OTIIIJA PIRJEVEC ROJENA OSVVALD MIRO, MARIJA, JOŽE PIRJEVEC, ELA MODRIJAN IN SORODNIKI TRST, KRANJ, 18. JULIJA 1972 ■ tir. ii* Sporočamo žalostno vest, da je po daljši bolezni 18. julija 1972 preminil dolgoletni član našega kolektiva RUDI MERLINI Pogreb pokojnika bo v četrtek, 20. julija 1972, ob 16. uri iz Drenovega griča na pokopališče v Ligojni Vestnega sodelavca in priljubljenega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv uprave Skupščine občine Vrhnika ZA VEDNO NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI MOŽ, OČKA, DEDEK IN BRAT JERNEJ URBANIJA UPOKOJENEC OD NJEGA SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, OB 16.15 IZ ANTONOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH ŽALUJOČI: NEUTOLAŽLJIVA ZENA LOJZKA, SINOVA JERNEJ IN MAKS Z DRUŽINAMA, SESTRI MICI IN PEPCA, BRATJE LOJZE, MAKS IN TONE Z DRUŽINAMI, DRUŽINE KANCILIJA IN DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, 19. JULIJA 1972 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE PO KRATKI BOLEZNI V STAROSTI 64 LET ZAPUSTILA NAŠA LJUBA MAMA, TAŠČA, STARA MAMA, SESTRA IN TETA MATILDA RAJGELJ ROJ. MIKOLIČ, DAMSKA KROJAČICA POKOPALI JO BOMO V PETEK, 21. JULIJA 1972, OB 17. URI IZPRED MRLIŠKE VEŽICE NA KRANJSKO POKOPALIŠČE 2 A L U JOČI: MOZ ING. ARH. ANTON, SINOVA ANTON IN PETER Z DRUŽINAMA, HČERKA VLASTA Z DRUŽINO TER DRUGO SORODSTVO KRANJ, RADOVLJICA, VIŠNJA GORA, BEOGRAD, ILLINOIS (USA) KRANJ, 19. JULIJA 1972 Dotrpel je naš ljubljeni mož in oč« Jože Pucelj st. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 21. 7. 1972, ob 16. uri iz hiše žalosti v Goriči vasi na pokopališče v Hrovači pri Ribnici. Venci se hvaležno odklanjajo v korist dobrodelnih ustanov Žalujoči: žena Pepca, otroci Marija, Jože, Milka, Verica, France ln drugo sorodstvo Goriča vas pri Ribnici, 19. Julija 1972 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka in brata Petra Brejca železničarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji pota ali kakorkoli sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo podjetju ZP Ljubljana za. poslovilne besede in darovano cvetje ter podjetju SAP-Avtošpedicdja. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: neutolažljiva žena Albina, sin Jože in sestre Ljubljana, 18. j ulij ž" 1972 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in težki izgubi ljubljenega moža, očeta, deda, tasta, brata in svaka Franca Peteršiča dipl. Ing. se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom m pri jateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala tov. Bobovcu za tople in iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu, predstavnikom občine Lendava, šole, izobraževalne skupnosti, dijakom, INE, Zvezi borcev, njegovim sodelavcem ln prijateljem iz Lendave. Najlepša hvala vsem da rovalcem cvetja in vencev, kakor tudi za izražena sožalja. Žalujoči Maribor, 19. julija 1972 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, starega očeta in strica Jožeta Vrankarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga počastili in spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvala govornikoma v imenu Maistrovih borcev in Društva upokojencev Kamnik, kolektivu tovarne Titan, pevskemu zboru in g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hči Marica z družino, nečakinja [Mimica z možem in drugo sorodstvo OBČANI CELJA PRAZNUJEJO — OBČANI CELJA PRAZNUJEJO Vsem prebival celjske občine čestitamo skupnem prašniku 20. juliju SKUPŠČINA OBČINE CELJE OBČINSKI KOMITE ZKS CELJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL CELJE OBČINSKA KONFERENCA ZMS CELJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV CELJE PODJETJE ZA ITI PROMET CELJE PRIPOROČAMO, DA NA VSAKO POŠILJKO PRIPIŠETE POŠTNO ŠTEVILKO, NAPIŠITE JO PRED NASLOVNO POŠTO. TAKO BO ZAGOTOVLJENA ČIMPREJŠNJA DOSTAVA IN VROČITEV! OBČANOM CELJSKE OBČINE ISKRENE ČESTITKE OB NJIHOVEM PRAZNIKU TAPETNIŠTVO • CELJE Mariborska cesta 1 *«CEI> Vsem občanom in svojim odjemalcem čestitamo ob prazniku ceijske občine in se priporočamo. ZDRUŽEN« PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA ŠTORE čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik občine Celje 20. julij z željo, da bi ga lepo in prijetno praznovali. Al CESTNO PODJETJE V CELJU Jurčičeva 1 ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE CELJE OB NJIHOVEM PRAZNIKU 20. JULIJU. Prebivalcem občine Celje čestitamo za njihov praznik 20. julij UBE1A bi BELA-CELJE osebne tehtnice STEKLAR OBRTNO PODJETJE - CELJE SPLOŠNO STEKLARSTVO • STEKLOBRUSILSTVO « STEKLOGRAVERSTVO • IZDELOVANJE OGLEDAL IN OKVIRJEV Obrtno podjetje »STEKLAR«, Celje, izvaja vsa stavbno steklarska dela z najsodobnejšimi stekli, priporoča svoje galanterijske izdelke (vitrine, ogledala, okvirje itd.) ter druge v to stroko spadajoče storitve Ob občinskem prazniku iskreno čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom Celja. VSEM OBČANOM CELJSKE OBČINE ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK 20. JULIJ AVTO CELJE mm mm KOVIM OTE H NA 1 m z mmam IM P ORT A' s,, TRGOVINSKI GIGANT IZVOZ, UVOZ trgovina na veliko in malo inženiring zastopanje tujih firm To so osnovne dejavnosti s katerimi se predstavlja veletrgovsko izvozno in uvozno podjetje KOVINOTEHNA Celje, ki sodi po svojem obsegu in dohodku v sam vrh tovrstnih podjetij v Jugoslaviji. V ilustracijo naj povemo, da je znašal celotni dohodek KOVINOTEHNE s poslovno enoto OPREMO-TEHNA Ljubljana po zaključnem računu 1971 kar 1,288 milijarde dinarjev. V ZUNANJI TRGOVINI, to je v sektorju izvoza in uvoza izdelkov široke potrošnje, metalurgije, ležajev ter opreme, so v minulem letu zabeležili znaten porast prometa. 'Tako je uvoz za tuj račun narasel za 38%, za lastno trgovino na veliko pa za 84%. Pri izvozu pa so povečali svoj promet kar za 155% nasproti letu 1970. Zaradi velikega obsega zunanjetrgovinskega poslovanja ima podjetje poslovalnico za izvoz tudi v Zagrebu, za stike s tujimi poslovnimi partnerji pa skrbita stalni predstavništvi v Pragi in Berlinu. . Tudi NOTRANJA TRGOVINA je v minulem letu zabeležila uspešen porast prodaje. Tako so v trgovini na veliko dosegli povečanje prometa povprečno za 16% k čemur je pripomogla dobra organizacija prodaje, specializacija po blagovnih grupah in sodobno urejena skladišča. Prodaja na veliko je organizirana, poleg sektorjev oziroma poslovalnic na sedežu podjetja v Celju, še preko predstavništev oziroma zastop- ništev v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Reki in Skopju. V trgovini na malo se je realizacija v letu 1971 povečala za 31%. K takšnemu porastu prometa na drobno je pripomogla otvoritev dveh novih prodajaln s približno 1000 m2 prodajnih površin. Tu velja zlasti omeniti blagovnice v katerih je uveden moderen samoizbimi način prodaje. Založene pa so z vsem tehničnim blagom, metalurgijo, izdelki široke potrošnje, stroji in drugo tehnično opremo. Take blagovnice so: IDEAL v Celju, FU2INAR na Jesenicah in UNIVERZAL v Požarev-cu. Posebna zvrst v sistemu maloprodaje pa so specializirane prodajalne za določene grupe blaga kot GALEB v Celju, ŽELEZNINA in OPTIKA na Jesenicah, prodajalna mizarskega orodja, okovja in poljedelskih strojev OPEX v Ljubljani ter prodajalne s širšim asortimanom blaga kot KOVINAR v Celju in Mariboru ter prodajalna TEHNIKA v Mengšu. INŽENIRING je v podjetju sicer mlajša dejavnost, vendar ji je bilo doslej kljub temu zaupanih nekaj obsežnih investicijskih del kot .npr. tovarna »Im-grad« Ljutomer, Robna kuča »Krajina — Uzor« Banja Luka, Turistični center Golte itd. Inženiring skuša na najbolj primeren in cenejši način nuditi kupcem ali investitorjem na enem mestu ponudbe, tehnične podatke, projektiranje, izvajanje objekta ter uvoz in dobavo opreme. ZASTOPSTVO TUJIH FIRM predstavlja inozemske proizvajalce v glavnem grelne,' klimatske in regulacijske tehnike. Zastopstvo lahko s svojimi strokovnimi kadri zagotovi projektivo, izvajanje in nadzor ter servis za ogrevalne, klimatske in vodoinstalacijske objekte. Prav zaradi takšne ponudbe in dejavnosti je temu oddelku uspelo povečati lanskoletni promet nasproti letu 1970 kar za 86%. 6935 DELOVNI KOLEKTIV VELETRGOVSKEGA IZVOZNEGA IN UVOZNEGA PODJETJA »KOVINOTEHNA« CELJE ČESTITA VSEM PREBIVALCEM CELJSKE OBČINE OB NJIHOVEM PRAZNIKU 20. JULIJU iiiiii L Upravno poslovna zgradba KOVINOTEHNE v Celju CELJE, LJUBLJANSKA 11 » lik Seunjacelje VSEM DELOVNIM LJUDEM CELJSKE OBČINE ČESTITAMO OB NJIHOVEM OBČINSKEM PRAZNIKU OBČANI CELJA PRAZNUJEJO — OBČANI CELJA PRAZNUJEJO Vsem občanom čestitamo za praz Kolektivi IB prodajaln v Celju in zunaj Celja VELEBLAGOVNICA v Celju TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO TEHNO-B8£S3©aT6§IS CELJE TRGOVSKO PODJETJE moda CELJE s svojimi poslovalnicami VOLNA - VESNA - MANUFAKTURA DROGERIJA - BABY - TORBICA -STARI TRG ČESTITA VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM IN DELOVNIM LJUDEM CELJSKE OBČINE ZA NJIHOV PRAZNIK 20. JULIJ INDUSTRIJA AEROTERMIČNIH NAPRAV INŽINERING PROIZVODNJA AEROTERMIČNIH NAPRAV VSEM PREBIVALCEM OBČINE CELJE ČESTITAMO OB NJIHOVEM PRAZNIKU 20. JULIJU! Ljubljanska banka podružnica Celje Pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka podružnica Celje! VSEM SVOJIM PRIJATELJEM, OBČANOM IN VARČEVALCEM OBČINE CELJE ČESTITAMO OB PRAZNIKU 20. JULIJU. ETOL Celje TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ čestita občanom ob prazniku celjske občine9 20. juliju sms ZA VAŠE UDOBJE — SODOBNA STANOVANJA PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA: betonska okna — betonske cevi — betonska opeka — betonske montažne garaže — betonske plošče za tla PROJEKTIRANJE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ VSEM OBČANOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM .CELJSKE OBČINE ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK 20. JULIJ »NDON .BERLIN MADRID »ATEN; VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 20. julij 1972 ob 7. uri Vreme in temperatura 19. julija 1972 Kraji vreme stopinj vreme stopinj ob 7 im ob 13 on Ljubljana oblačno Planica oblačno Brnik megla vi euarica megla Maribor poloblačno Sl Gradec poloblačno Celje poloblačno Novo mesto poloblačno Koper oblačno Reka oblačno Pulj oblačno Hvar poloblačno Dubrovnik poloblačno Zagreb poloblačno Beograd oblačno Sarajevo poloblačno Titograd poloblačno Skopje poloblačno Celovec oblačno Gradec poloblačno 1 Dunaj jasno Benetke oblačno Milano poloblačno ienova jasno MUnchen jasno ^lincb jasno Rim jasno Pari* poloblačno Berlin jasno Stockholm , jasno Moskva jasno Temperature morja Koper in Reka 21. Rab 23. Dubrovnik 24, Blejsko 17 nevihta 28 14 poloblačno 24 15 poloblačno 26 7 megla 8 20 poloblačno 27 18 30loblačno 27 18 poloblačno 27 17 poloblačno 25 24 pretežno jasno 27 23 jasno 31 23 jasno 30 25 poloblačno 28 23 joloblačno 26 19 poloblačno 27 19 oblačno 24 17 poloblačno 24 21 poloblačno 29 19 poloblačno 26 16 joloblačno 28 19 — _ 21 lasno 29 22 poloblačno 29 18 . poloblačno 2« 21 poloblačno 26 18 poloblačno 28 17 toI oblačno 25 24 jasno 28 19 jasno 27 22 jasno 29 21 jasno 26 23 ooloblačno 28 Napoved: SLOVENIJA: Deloma sončno bo, popoldne krajevne nevihte. Najnižje nočne temperature bodo okoli 15, v Primorju 20, najvišje dnevne med 26 jn 30 stopi njami Celzija. 1ZGLEDI ZA PETEK: V petek bodo še popoldan ske nevihte. JUGOSLAVIJA: Deloma sončno bo s popol danskimi nevihtami. VREMENSKA SLIKA: Poslabšanje vremena se iznad Atlantika pomika preko severm Evrope na vzhod. Za to nad srednjo in lužno Evro po ni večjih sprememb vre mena. Zarad’ vlažnega in v višinah nekoliko hladnejšega zraka nastaja predvsem nad Balkanom in Panonsko nižino možnost krajevnih neviht. Senj 19. dpllt 24, jezero 23. bazen Radenci 22. Zaupanje Jure Bilič: Naše ljudstvo je trdno povezano z ZK in njenim programom KARLOVAC, 19. jul. (Tanjug). Clan predsedstva ZKJ Jure Bilič se je s člani političnega aktiva Karlovca in sosednih občin pogovarjal o aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih in o nadaljnji graditvi ZK- Poudaril, je, da je ZK na Hrvaškem in v vseh republikah in pokrajinah po 21. seji začela idejno in organizacijsko krepiti svoj ugled med delavskim razredom in ljudstvom in da moramo v tem prizadevanju vztrajati, da moramo graditi in imeti močno zvezo komunistov, partijo, ki bo vodilna politična sila v ljudstvu in la ji bo ljudstvo v celoti zaupalo. Izraelci zapustili sejo VS Njihove zahteve za dopolnitev dnevnega reda niso hoteli sprejeti NEW YORK, 19. jul. (APP, AP) — Razprava v VS o izpustitvi petih sirskih in enega libanonskega ujetnika, kot zahtevata Libanon in Sirija, je sinoči potekala brez izraelske delegacije; ta se je umaknila s seje po odločitvi predsednika sveta, da se bodo na ločeni seji pogovorili o zahtevi Izraela glede splošne zamenjave vojnih ujetnikov na Bližnjem vzhodu. Izraelski delegat je namreč vztrajal, naj bi zahtevo njegove države o izpustitvi vseh ujetnikov uvrstili na dnevni red hkrati z libanonsko in sirsko, a večina je bila proti. Da naši narodi zaupajo v svojo partijo in v zvezo komunistov, je poudaril Jure Bilič, se je izkazalo tudi zdaj, ko je na ozemlje BiH skrivaj prišla znana teroristična skupina. Čeprav je bila dobro opremljena, je propadla, ker je ljudstvo ni podprlo V BiH, republiki, v kateri živi več naših narodnosti, se ni niti enkrat zgodilo, da bi pripadnikom te skupine kdo dail streho nad glavo ali jih skrival. Pripadniki teritorialnih enot, ki so sodelovali pri likvidaciji teroristične skupine, niso med akcijo proti njej niti enkrat zapustila svojega mesta ali enote. Nasprotno, v nekaterih vaseh, v katerih bi za akcijo zadoščalo manjše število pripadnikov teritorialnih enot, se je priglasilo več sto prostovoljcev, je rekel Bilič. To pomeni, da je naše ljudstvo trdno povezano s svojo zvezo komunistov in z njenim programom, z naprednimi silami svojega delavskega razreda, ter da je kljub vsem težavam, ki jih imamo v gospodarstvu m na nekaterih drugih področjih, trdno in enotno, kadar je treba braniti pridobitve naše socialistične, svobodne, demokratične 'n samoupravne družbe. Embargo za orožje PARIZ, 19. jul. (Tanjug) — Francija se bo še nadalje držala politike embarga za orožje, namenjeno »bojiščem« Bližnjega vzhoda, je danes izjavil vladni predstavnik za tisk Lecat. To je bil odgovor na vprašanje, ali drže poroči, la, da se je ZAR obrnila na Francijo in da ne bo jemala le sovjetskega orožja . Zadnje^ vesti ZIS posreduje: takojšen uvoz Zaradi prehudega zviševanja cen uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov BEOGRAD, 19. jul. (Tanjug). Na današnji seji ZIS, ki jo je vodil dr. Anton Vratuša, so razpravljali o amandmajih raznih teles zvezne skupščine k nekaterim zakonskim predlogom, o katerih bodo skupščinski odbori govorili na sejah 20. in 21. julija. Diplomatska kronika STEPAKOV PRI TITU — Predsednik republike Josip Broz Tito je dopoldne na Brionih sprejel sovjetskega veleposlanika Vladimi-ra Stepakova. ČESTITKA KOLUMBIJI — Predsednik Tito je poslal dr. Micheiu Boreru, kolumbijskemu predsedniku, ob državnem prazniku brzojavno čestitko. PARLAMEiN TARNA DELEGACIJA V LUKSEMBURGU — Naša parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, je danes obiskala kraje Vianden, Diekirsh m Echtemacn, kjer so jo prijateljsko sprejeli. ZAHODNONEMSKA ODPOSLAN. CA — Člana zahodnonemškega parlamenta sta d^mes odpotovala na štiridnevni obisk v Malezijo. V Kuala Lumpuru se bosta Lau-terbach m Wolf pogovarjala o tehnični m gospodarski pomoči ZRN Maleziji Poprej sta že obiskala Indonezijo m S.ngapur. BRAVO V LONDONU — Span ski zunanji minister Lopez JE?ravo je iz Madrida dopotoval v London, kjer se bo s svojim koiegom Ho-meom pogovarjal o gibraltarskem vprašanju, stikih med Vzhodom in Zahodom, Bližnjem vzhodu, Sredozemlju in drugih vprašanjih. IRAŠKI MINISTER V MOSKVI — Iraški zunanji minister Murtada Said Abdel Baki se mudi v Moskvi, kjer bodo ratificirali sovjetsko-iraški sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. SPREJEM — Alžirski zunanji minister Buteflika je sprejel sovjetskega odpravnika poslov v Alžiriji, ki mu je izročil poslanico sovjetskih voditeljev. t uradno ozadje Bejrutski list »Anvar« trdi, da je Sadat pred dnevi zavrnil pismo Leonida Brežnjeva - Odmevi v arabskem svetu BEJRUT, 19. jul. (Tanjug). Sklep o umiku sovjetskih vojaških strokovnjakov iz Egipta je bil sprejet že 8. julija, trdi današnji »Anvar«, sicer znan po zvezah s Kairom Ko poroča o včerajšnji seji CK ASU, »Anvar« trdi, da je Sadat prisotne' obvestil, da je zavrnil zadnje pismo Leonida Brežnjeva, v katerem so bila zajeta sovjetska stališča do položaja »ne vojna ,ne mir« na Bližnjem vzhodu. List hkrati zatrjuje, da je Sadat v svojem včerajšnjem govoru posvetil posebno pozornost obisku sovjetskega obrambnega ministra maršala Grečka v Kairu maja letos in ta obisk baje označil za »politični manever« pred so-vjetsko-ameriškim vrhom v Moskvi. Dejal je še, da je med svojim aprilskim Voi-skom v Moskvi jasno opredelil egiptovska stališča in jih na včerajšnji seji potem tud: zgoščeno predstavil: Egipt ne more pristati na stanje »ne vojna, ne mir«, ne strinja se z omejitvami pri dobavljanju orožja, ne bo se pod nobenim pogojem odrekel kateremukoli delu zasedenega ozemlja, niti se o tem ne bo pogajal. Ko je ta stališča ponovil Grečku, je zahteval takojšen odgovor iz Moskve, ki pa ga kljub vrsti posredovanj ni dobil, dokler ni prišlo omenjeno pismo Brežnjeva na dveh straneh. Ko tudi posledji poskus z odhodom premiera Sidkija v Moskvo ni prenesel sprememb, so v nedeljo. 16. julija, kot piše »Anvar«, izdali egiptovski vojski ukaz, v katerem je bil omenjen sklep o umiku sovjetskih strokov njakov. Zagotovili so jim varen povratek domov, med- tem ko jih bo nekaj med njimi nadaljevalo delo -v skladu z obstoječim sporazumom. V zračnih silah naj bi uvedli pripravljeno stanje. Ko je razlagal vzroke za te svoje sklepe, je Sadat po trditvi bejrutskega lista poudaril, da je nastopil čas za »skrbno izmenjavo mnenj s sovjetskimi voditelji«. Arabski svet je novonastali položaj v Egiptu sprejel na različne načine. Sirija je glavne odlomke iz Sadatovega govora posredovala brez ko mentarja. Kot je znano, se tudi v Siriji nahajajo sovjet ski strokovnjaki. Najbolj je bil nad Sadatovim skleoom očitno presenečen Aman. medtem ko so v Iraku doslej vse dogajanje enostavno zamolčali. Libanonski tisk daje vsej stvari največ publicitete, »Moharer« pa na primer trdi, da bo zdaj Egiptu dobavljala orožje Francija, da so prve stike v tej smeri vzpostavili že pred letom dni in da bo pri tem poslu sodelovala tudi neka arabska država, ne omenja pa, katera List trdi, da je Francija nekaj orožja že poslala. Egiptovska ambasada v Moskvi se je danes tistim so vjetskim strokovnjakoma, od katerih so zahtevali, naj za-puste Egipt, zahvalila za njihove »častne napore, pomembne usluge in žrtve«. V sporočilu, ki so ga označili za uradnega, je rečeno, da »egiptovsko ljudstvo visoko ceni napore sovjetskih svetovalcev zoper sile agresije«. Maroški listi posvečajo precej prostora poročilom o Sadatovem sklepu. Tu trdijo, da je v Egiptu 17.000 vojaških svetovalcev in da bo skupna sovjetsko-egiptovska komisija proučila naslednjo etapo v razvoju odnosov med obema deželala. Alžirski listi prinašajo vest na prvih straneh, brez komentarja, ne prinašajo pa vsebine poslani ce sovjetskih voditeljev, ki jo je včeraj sovjetski veleposlanik predal zunanjemu ministru Butefliki za predsednika Bumediena. Kuvajtski uradni krogi nočejo komentirati Sadatovega sklepa, češ da se to tiče samo Egipta, kot je rekel zunanji minister šejk Sabah el Ahmed. Poljski tisk doslej o Sada tovem sklepu še ni poroča', agencija PAP pa je v 50 bese dah obvesi'1 malce o tem, da v Kur- -•»■> centralni komite arabske socialistične unije. V sporočilu s seje ZIS, ki ga je poslal zvezni sekretariat za informacije, je rečeno, da je ZIS zaradi boljše preskrbe tržišča in preprečevanja neupravičenega in prehudega zviševanja cen, kar vpliva na zvišanje življenjskih stroškov, zaupal pristojnim gospodarskim organom nalogo, da ukrepajo in izboljšajo preskrbo domačega trga z blagom za osebno porabo. Svet je odobril takojšen intervencijski uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov: sadja in zelenjave, mlečnih izdelkov, perutnine in koncentratov živilske krme. Na današnji seji so poslušali tudi poročilo zveznega sekretariata za kmetijstvo Ivana Kuštraka o varnostnih ukrepih proti poplavam Mure in Drave, obravnavali pa so tudi nekatera vprašanja v zvezi z mednarodnimi odnosi. Svet je sklenil, da bodo svetovni zdravstveni organizaciji poslali en milijon doz cepiva proti črnim kozam kot pomoč državam, kjer se je pojavila ta nalezljiva bolezen. »Odločitev, kakršno smo vsi želeli« KAIRO, 19. jul. (MENA) — »Sklep predsednika El Sadata je odločitev, kakršno smo vsi želeli«, je izjavil danes prvi sekretar airabsike socialistične unije (ASU) Sajed Marei. V govoru, ki ga j® imel na seji CK ASU, je Marei ocenil sklep o odhodu sovjetskih vojaških svetovalcev v Egiptu kot »stvar, ki je v skladu z osnovnimi načeli julijske revolucije, ki zahteva neodvisnost Egipta za politično opredelitev«. V sporočilu je prav tako rečeno, da je El Sadat zahteval od članov CK ASU, naj vzdržujejo stike z množicami, da bi uresničili tesnejše sodelovanje v bližnjem obdobju. Predlog: bolj liberalne ukrepe ZRENJANIN, 19. jul. (Tanjug) — Danes je bil v Zrenja-ninu sestanek koordinacijskega . odbora za maloobmejni promet s sosednjo Romunijo, katerega so se udeležili tudi predstavniki 11 organizacij Srbije, ki so registrirane za maloobmejni promet. Ocenili so, da je bila blagovna izmenjava v maloobmejnem prometu lani dokaj manjša od planirane, medtem ko je v letošnjem letu nekoliko bolje. Udeleženci so ugotovili, da niso izpolnili plana v maloobmejnem prometu zaradi težav pri izvajanju predpisov z ene in druge strani. Zaradi tega so predložili, naj bi sprejeli bolj liberalne ukrepe tudi za maloobmejno blagovno izmenjavo. Sestanek zunanjih ministrov EGS BRUSELJ, 19. jul. (Reuter) — Tu se je danes začel sestanek zunanjih ministrov »šesterice« in štirih kandidatov za sprejem v EGS. Pogovorili naj bi se .o oktobrskem sestanku vodilnih »deseterice«. Umik ne bo vplival Predstavnik izraelske vlade o odhodu sovjetskih strokovnjakov JERUZALEM, 19. jul. (AP) — Umik sovjetskih vojaških strokovnjakov iz Egipta ne bo vplival na izraelsko politiko, je danes izjavil uradni predstavnik vlade v Tel Avivu Gami. Opozoril pa je, da njegove izjave ni treba razlagati kot uradno stališče vlade in da je treba zato počakati na govor Golde MCir v parlamentu prihodnji ponedeljek. Galili je dodal, da je »osnovni cilj izraelske politike mir, toda dokler tega ne bo, se mora nadaljevati izraelska uprava nad vsemi ozemlji, ki so jih zasedli v junijski vojni 1967. leta«. Izmenjava gledišč v Lusaki LUSAKA, 19. jul. (Tanjug) — Zambijski zunanji minister Mudenda je danes sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Lusaki Kemala Sejfula. Govorila sta o sestanku zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Georgetownu, ki bo konec avgusta. Sodba v Makarski MAKARSKA, 19. jul. (Tanjug) — Občinsko sodišče v Makarski je obsodilo na zaporne kazni od treh mesecev do enega leta osem ljudi, ki so izzivali nacionalno nestrpnost in uradnim osebam preprečevali opravljati službene dolžnosti, v enem primeru tudi zaradi težke telesne poškodbe. 0 ciljih stavke študentov Zagreb: sojenje se je nadaljevalo z zaslišanjem Davorina Pamiča ZAGREB, 19. jul. (Tanjug) — Osmi dan sojenja skupini bivših funkcionarjev zagrebške študentovske organizacije, ki so obtoženi kaznivih dejanj zoper državo in narod ter kontrarevolucionarne dejavnosti, so zaslišali četrtega obtoženega Davorina Pamiča, 24-letnega absolventa kemijske fakultete. Pamič v celoti pobija obtožnico, ki ga bremeni kaznivega dejanja proti državi in ljudstvu, razbijanja bratstva in enotnosti ter nasilnega podiranja obstoječega družbenega sistema. Ko je pojasnjeval izraz »gibanje hrvaških vseučiliščnikov« je Pamič povedal, da je pod tem pojmom razumeti okrepljeno politizacijo med študenti, posebno v smeri dejavnosti pri uresničevanju ustavnih dopolnil in reševanju deviznega in bančnega režima. Ko je govoril o študentovski stavki, ie Pamič trdil, da ni bila organizirana zato, da bi »začela kontrarevolucionarni namrt 1n ne zato da bi se spremenila v splošno stavko vseh delovnih -ljudi«, ampak so cilli stavke »iasno deklari rani kot odraz revolta moje gene»-npiie na reše- 'onio “Vr»nomskih vprašanj v družbi.« Priprave za seje zborov Podpredsednik ZIS Si-rotkovič bo govoril o gospodarskih gibanjih BEOGRAD, 19. jul. (Tanjug) — Na današnji seji predsedstva zvezne skupščine pod predsedstvom podpredsednika Marijana Breclja so razpravljali o pripravah za jutrišnje seje zborov. Na sejah zborov bodo poslanci proučevali gospodarska gibanja v prvih petih mesecih tega leta, preritem pa bodo poslušali ekspo-ze podpredsednika ZIS dr. Jakova Sirotkoviča. Poslancem pristojnih zborov bo govoril tudi podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša o aktivnosti naše delegacije na tretjem zasedanju konference UNCTAD v Santi-agu de Chile. Zbor narodov pa bo na jutrišnji seji razpravljal o predolgih komisije za ustavna vprašanja, da bi sprožili spodbudo za drugo obdobje ustavnih sprememb, o čemei bo govoril podpredsednik zvezne skupščine Marijan Brecelj Predsedstvo je danes razpravljalo tudi o organizaciji dela v zvezni skupščini za izvajanje sklepov o preprečevanju in odstranjevanju družbeno neupravičenih socialnih razlik. Ko so razpravljali o sodelovanju zvezne skupščine s tujimi parlamenti, je predsedstvo sprejelo povabilo poljskega Sejma, da bo delegacija zvezne skupščine septembra letos uradno obiskala Poljsko. Sprejeli so tudi povabilo sovjeta nacionalnosti vrhovnega sovjeta ZSSR, naj delegacija zbora narodov obišče Sovjetsko zvezo. Rafinerija brez nafte V Bosanskem Brodu je rafinerija ustavila proizvodnjo nafte DOBOJ, 19. jul. (Tanjug) —. Upravni odbor gospodarske zbornice v Doboju je izrazil na današnji seja zaskrbljenost, ker so ustavil, proizvodnjo v rafineriji v Bosanskem Brodu. Zaradi tega zastoja je praktično blokirano celokupno gospodarstvo tega področja, je rečeno na seji. Komercialni direktor rafinerije Ivica Blaževič je izjavil na seji, da v rezervoarjih ni niti kapljice surove nafte. Ker to surovino rafinerija v Brodu uvaža, je dolžna po sklepu ZIS vnaprej položiti dinarski depozit v višini 66 odstotkov od vrednosti kupljenega blaga. Toda ta delovna organizacija nima sredstev. Da bi surovo nafto lahko kupili, je rečeno na današnji seji, morajo pristojni organi takoj odpreti akreditiv in zagotoviti depozit rafineriji za nakup nafte. Kolikor bi vse to že v tem času uredili; bi rafinerija lahko začela z normalnim delom šele po 20 dneh. Zaradi ustavitve proizvodnje pa delovna organizacija izgu bi vsak dan približno 3 milijone dinarjev. VSE VEČJE ZANIMANJE — Po 4. partiji dvoboja za šahovsko SP med Spasskim in Fischerjem v Reykjaviku je zanimanje za tekmeca izredno. Na zgornjem posnetku Spasski med reporterji, Fischer (spodaj) obkrožen s policaji in novinarji. Telefoto: UPI DUNDO MAROJE — V Dubrovniku so ga uprizorili na istem mestu kot za avtorjevega življenja. Na sliki: Ivo Serdar v vlogi Pometa. Telefoto: Tanjug POPLAVE NA FILIPINIH — Obilno monsumsko deževje, ki se je nedavno začelo, je na Filipinih povzročilo največje poplave, kar jih pomnijo po zadnji vojni. Po dosedanjih poročilih je v poplavah izgubilo življenje najmanj 72 ljudi. Gornji posnetek je iz glavnega mesta — Manile. Telefoto: UPI SPOPADI MED ŠTUDENTI IN POLICIJO V NAIROBIJU — V kenijskem glavnem mestu je v torek prišlo do hudih spopadov med policijo in študenti, ki so zahtevali boljše študijske razmere in več svoboščin. Poročajo, da je bilo med spopadi več študentov ranjenih. Do podobnih študentskih protestov je prišlo v Nairobiju že nekajkrat v zadnjem času. Telefoto: UPI Telegrami Čestitka za praznik BEOGRAD — Zvezni odbor ZZB NOB Jugoslavije je poslal zvezi borcev za svobodo in demokracijo Poljske ob državnem prazniku čestitko. Nimeiri poroča KARTUM — Tu poteka skupna seja vlade m sudanske socialistične unije, ki jo vodi predsednik Nimeiri. Nimeiri bo poročal tudi o svojem nedavnem obisku v vzhodncafriških državah. Podprli McGoverna DENVER — Izvršni odbor sindikalne centraie AFL-CIO je podpri kandidaturo senatorja McGoverna za novega ameriškega predsednika in Thomasa Eagletona za novega podpredsednika. Direktor Metropolitanke mrtev OLBIA — NaSardunji je izgubil življe nje direktor newyorške Metropolitanske ope re G Gentie, ko se je z avtomobilom zaletel v tovornjak. Mrtvi sta tudi njegovi hčeri, žena in tretja hči pa sta v bolnišnici. Atentat na palestinskega voditelja BEJRUT — Bomba, ki jo je neznanec podtaknil v miznico, je hudo ranila vodjo palestinskega centra za preiskave v Bejrutu Anisa Sajega. Poplave na Filipinih MANILA — Na Filipinih so zadnje dni poplave, kakršnih ne pomnijo že trideset let. Zlasti so prizadeti kraji v osrednjem in severnem delu otoka, kjer je bilo 81 mrtvih. 14 pa jih pogrešajo milijona Berlinčanov v NDR BERLIN — Od 4. junija do 16 julija je NDR obiskalo približno 263.000 zahodnih Berlinčanov Govedina in teletina za izvoz MONTEVIDEO — V Urugvaju je vlada prepovedala prodajo govedine m teletine da bi tako zagotovila večje količine za iz voz Odlok bo veljal štiri mesece izjema pa bodo bolnišnice, vojašnice in zapori Nadzorovanje cen BONN — V Miinchnu ki bo gostitelj 20 olimpijskih iger, bodo ustanovili posebno komisijo za nadzorovanje cen turističnih storitev Kot je opaziti, se cene že zdaj zvišujejo. Kolektivni procesi KAIRO — Kairski »Al Akbar« piše, da je v izraelskih zaporih na območju zasedene Gaze približno 1400 Arabcev za katere Izraelci pripravljajo kolektivne sodne procese Japonsko-sovjetsko sodelovanje TOKIO — Delegacija japonskih podjetij se je konec junija v Moskvi pogovarjala o sodelovanju pri načrtih industrijskega razvoja v Sibiriji Avgusta bodo imeli sestanek, da bi se pogovorili o sodelovanju japonskih podjetij pri črpanju hafte na Sahalinu. Trgovinski sporazumi KAIRO — Egipt je podpisal s Španijo tri trgovinske sporazume v vrednosti 74 milijonov dolarjev; prvi se nanaša na nakup surovin in gradbenega materiala drugi, v vrednosti 31) milijonov dolarjev prav tako na gradbeni material tretji pa na nakup opreme Termostatni vagoni VARŠAVA — Poljska tovarna »Zastal« v Zeleni gori je začela izdelovati termostatne vagone za prevoz tekočega žvepla Dvesto vagonov so že prodali traku, kjer namera, vajo odpreti rudnik žvepla V vagonih lahko ohranijo isto temperaturo 100 ur. Ameriška tehnologija za Poljsko VARŠAVA — Ameriška firma »Universal Oil Products Company« je prodala Poljski tehnološki sistem FCC za katalitično kreki-ranje Z novo opremo se bo precej povečala proizvodnja visoko oktanskih bencinov m motornih olj. Prvič sovjetski laserji MOSKVA — »Tehmašeksport« Je letos prvič poslal na tuja tržišča laserske tehnološke naprave »kvant 10« za varjenje, »kvant 9« pa že nekaj časa uporabljajo za brušenje diamanotov in drugih trdnih snovi. Železniška nesreča BERLIN — Davi sta crčila na postaji Haarhausen v NDR potniški in tovorni vlak. Trije potniki so bili mrtvi. 16. pa je ranjenih. škoda še ni ocenjena. Pa še to DOBRA PLAT UVOZA — Pravijo, da bomo letos jedli kruh deloma iz domače, deloma pa uvožene ošemce Položaj bo kmalu takšen, piše KostiC v Večemjih novostih, da nam sploh ne bo treba v inozemstvo — s trebuhom za kruhom MOSKVA ANKARA sončno ->^v delno oblačno oblačno T de* 40 nevihte sneg megla ^ burja y. topla fronta w hladna ▼ fronta UT okluzija C središCe: oiklon«H] A anticiklona'! BREGAR: ČISTOČA JE POL ZDRAVJA Bohinj: kmečka ohcet V nedeljo spet kmečka ohcet, v soboto pa vasovanje Pod Skalco BOHINJ, 19. jul. — To nedeljo bo v Bohinju tradicionalna kmečka ohcet, ki že vrsto let pomeni osrednjo folklorno turistično prireditev v Bohinju. Že v soboto zvečer bo pod Skalco tradicionalno vasovanje, star bohinjski običaj, ki ga enkrat na leto prikažejo občinstvu in tako poskrbijo, da ne gre v pozabo. J. R. Stop za zemljo Občinska skupščina Kranj je sprejela odlok, ki prepoveduje nakup tiste zemlje, kjer bodo zazidalna območja V kranjski občini začasno ni več mogoče kupiti zemlje. Prepovedali so tudi delitev zemljišč, graditev objektov in spremembo kulture zemljišč. Vse to velja za tista območja, za katera bodo izdelali zazidalne načrte, prepoved prodaje zemlje pa tudi tam, kjer zazidalne načrte že imajo. To določa poseben odlok, ki ga je prejšnji teden sprejela občinska skupščina. Po zaikonu sme ta začasna prepoved trajati največ tri leta. Kot pa pravijo, nakupa gradbenih parcel z novim občinskim predpisom ne bodo zavrli. Dosegli bodo le to, da ga bodo lalibo kontrolira- li in usmerjali na tista zaokrožena področja, ki pridejo v poštev za etapno graditev stanovanjskih objektov. V Kranju so prepričani, da jim bo to precej pomagalo k smotrnejšemu izkoriščanju zemljišč. Predvsem jim gre za to, da z bolj zgoščeno in smotrnejšo graditvijo stano- vanjskih objektov ohranijo čimveč kmetijske zemlje ter pocenijo graditev stanovanj in olajšajo komunalno urejanje naselij. Promet z zemljišči pa bo še naprej prost tam, kjer niso niti izdelani niti predvideni zazidalni načrti, to je le na območjih, ki so urejena z urbanističnim redom. Prav tako ni prepovedan za parcele, ki predstavljajo vrzeli ▼ mestnih območjih. Vendar pa bo tam občina praviloma uveljavljala predkupno pravico. - L. STRU2NIK Gorenjski motivi ANICA BAJŽELJ: »Do sem letos končala 3. let-sem latos končala 3. letnik srednje tekstilne šole — kemijske smeri. Ker pa pravilnik zahteva, da mora mo na prakso tudi v tekstilno tovarno, v k-iteri predelujejo tudi volno, sem pri šla v »Novoteks«. Sicer pa mi je v dolenjski metro poli všeč, prav tako pa tudi v tovarni. Počitniška praksa je potrebna, saj se le tako lahko seznanimo z razmerami in svojim bodo čim delom.« Besedilo in slike: BRANKO PODOBNIK Žveplene kisline ne bo! Prej žveplena kislina iz Celja, zdaj precej dražja iz oddaljene Trepče V hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov so v prvem polletju dosegli 41 milijonov 892.000 dinarjev celotnega dohodka. Kako bo v prihodnje z nabavo žveplene kisline? Od januarja do konca junija so izvozili za okoli 200.000 dolarjev blaga, od tega največ v Italijo in nekaj malega na Vzhod. V Tovarni kemičnih izdelkov porabijo na leto okoli 30.000 ton žveplene kisline. Doslej je bil največji dobavitelj te surovine celjska Cin kama, ker jo ta vedno več porabi za lastno proizvodnjo, jo morajo Hrastničani kupovati v Trepči. Prevoz z juga je drag, vsekakor dražji kot iz Celja. Ugotavljajo, da morajo za vsak kilogram žveplene kisline, prepeljan iz Trepče, plačati prevoz za 16 par dražje, to pa je pri tolikšni letni porabi te surovine velik izdatek, ki povečuje poslov ne in proizvodne stroške. Predvsem seveda tudi zato, ker so cene izdelkov v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov še zmeraj zamrznjene. M. V. Kostanjevica vabi Prizadevni ribiški delavci v Kostanjevici na Krki bodo v počastitev dneva vstaje priredili 22. in 23. julija tradicionalno ribiško tekmovanje, za katerega je vsako leto veliko zanimanje. Prvi dan zvečer bodo ribiči poskušali srečo v lovu na veliko ribo, drugi dan pa bo najzanimivejši del, ko bodo lovih s plovčkom, kjer pridejo do veljave izkušenejši ribiči — športniki. S. D. Veliko kandidatov Občinska konferenca SZDL v Novem mestu že precej časa evidentira možne kandi date za skupščinske volitve 1973. leta. Odziv je dober, saj je svoje predloge poslalo že 12 krajevnih organizacij SZDL m II delovnih organizacij. Vseh evidentiranih kandidatov je 105, pričakujejo pa, da se bo v bo predvolilno dejavnost še z večjo vnemo vključila mladina in tudi nekatere druge družbenopolitične organizacije, ki še niso prispevale svojih predlogov. Glavno namen evidentiranja bo torej dosežen, dobili bodo pregled ljudi, ki so sposobni, delavoljni in pripravljeni opravljati zahtevne družbene naloge v skupščini ali v vodstvih drugih organizacii S. D. Opeka, beton, rja Ljudje imajo pač veselje, da dajejo šaljive, a ne le laž-Ijive vzdevke ne le ljudem, temveč prav tako hišam 9 TRBOVLJE — Na porodniškem oddelku bolnišnice Trbovlje so rodile: Jožica Košak, Trbovlje, deklico; Frančiška Jerman, Zagorje, dečka; Marija Krivic, Razbor, dečka; Nada Bibič, Trbovlje, dečka; Zdenka Horvat, Ljubljana, dečka; Bogomira Brvar, Trbovlje, dečka; Justina Biki, Zagorje, dečka; Veronika Žnidaršič, Trbovlje, deklico; Marija Žibert, Litija, dečka; Frida Mujkič, Zagorje, deklico; Katarina šentjurc, Hrastnik, dečka; Antonija Mlakar, Radeče, deklico; Štefka Som, Li- tija, deklico; Frančiška Šmit, Trbovlje, deklico; Ljudmila Zeme, Sevnica, dečka; Ljudmila Gorše, Litija, deklico. P. B. 9 LITIJA — Svet osnovne šole Dušan Kveder Tomaž je v začetku julija imenoval novega vodjo podružnične šole v Jevnici. Šolo v Jevnici bo v prihodnje vodila učiteljica Danica Godec, poseda nji vodja šole Miha Va-hen odhaja v pokoj. V Jevnici je vodil šolo in poučeval 27 let. V času službovanja v Jevnici je posebno aktivno delal v družbeno-političnih organizacijah in vodil pevske zbore. Za svoje tzvenšol-sko delovanje je prejel več priznanj. M. D. B. PODOBNIK Kako se bodo odločili? Koliko TOZD bodo imeli v Strojni tovarni? — Verjetno jih bo pet V trboveljski Strojni tovarni že dlje preučujejo predloge za uresničevanje 21. in 22. ustavnega amandmaja. Pravijo tudi, da se ne smejo in ne morejo prenagliti, ker ne želijo ponoviti stare napake iz časov, ko so ustanavljali ekonomske enote, pa se je izkazalo, da niso najbolj premišljeno ravnali. že res, da temeljne organizacije združenega dela ni mogoče primerjati z ekonomskimi enotami, drži pa tudi ugotovitev, da so bili tudi v času njihovega ustanavljanja prepričani, da so skrbno in premišljeno ravnali, kasneje pa se je pokazalo, da temu ni bilo tako. Dejansko imajo v podjetju formalne možnosti za pet ali šest TOZD, sindikalna organizacija pa meni, da njihovo število ni tako pomembno, kot je važno to, da odpravijo vse nejasnosti predvsem glede ugotavljanja rezultatov poslovanja in gospodarjenja, določanja pogojev razmejevanja stroškov, določanja pogojev za vračanje izposojenih sredstev in drugo. MILAN VIDIC Mala anketa ji nekoč bojda imenoval Crei-na in so zato novi hotel tudi tako imenovali, ker bi bilo Kranj preveč vulgarno (?) in predvsem tujcem neizgovorljivo. Toda v Kranju, ki ima zdravo ljudstvo, večina pravi Crei-ni kar »Opekama«; pa vsi vedo, da ne mislijo pri tem na nič dmgega, kakor na zanimivo arhitekturo, ki je nekaterim pretirano všeč, druge pa spominja na kup (lepo zložen!) opeke. Naj bo kakor bo, domačinom je hotel — »Opekama«, tujcem pa kakorkoli že, če znajo in kakor znajo prebrati besedo Creina. Nasproti »Opekarne« pa že stoji (in se razvija, oziroma — rjavi) »Železarna«. Domala nihče ne imenuje bodoče veleblagovnice drugače, ker vse najbolj spominja na nekakšno železarno Uradno se ji menda pravi »Globus«, ki bo kljub rjavečemu pročelju sila imeniten. DRAGO KRALJ KOPER Vroča prha Dober mesec je minil, od kar se lahko potniki pripeljejo v Koper tudi po železni cesti. Kdor se je odločil za to prevozno sredstvo, je navadno nad potovanjem dušen. Vozila so udobna, vlak pa premeri razdaljo med Ljubljano in Koprom praviloma brez zamude, od Herpelj proti Kopru pa se kar naprej odpira čudovit razgled najprej na kraško pokrajino, potem pa na dolino Rižane in ves koprski zaliv. Ko potniki izstopijo na koprski železniški postaji, pa jih navadno čaka hladna prha. Velikokrat jih po zvočnikih obvestijo, naj počakajo na postaji, ker avtobus, ki jih bo popeljal naprej proti mestu in dalje proti Izoli in Piranu, še ni prispel. Vlaki pripeljejo v Koper praviloma brez zamude. Potniki upravičeno pričakujejo, da jih bodo avtobusi že čakali, kar bi bilo normalno. Toda pogosto morajo potniki čakati na avtobus in to ne le nekaj minut. Avtobusni prevoz pogosto pogasi še zadnjo trohico navdušenja nad potovanjem z železnico od Ljubljane do Kopra. Hladno prho ob čakanju na avtobus navadno zamenja vroča sopara, v kateri se potniki na poti do končne postaje trikrat skopljejo v potu svojega obraza, preden se končno le pripeljejo do končnega cilja. Neredko je namreč potnikov več kot pa je prostora za normalen prevoz v enem ali dveh avtobusih. Takrat stlačijo v vozilo vse, ne glede na število sedežev in stojišč. V tej poletni vročini se nekaj kilometrov vožnje do Kopra spremeni v neprostovoljno parno kopel. Koper in vse obalno območje je s potniško železniško zvezo precej pridobilo. Tem bolj pa je nerazumljivo, kako da ni bilo mogoče dobro organizirati tudi avtobusnega, kot sestavnega dela celotnega prevoza. Potnikom je prav malo mar, kdo to organizira, hočejo pa imeti za svoj denar tudi kvaliteten prevoz z avtobusom od železniške postaje do Kopra, Izole ali Pirana. Sedanjih razmer ne more opravičiti dejstvo, da organizira železniški prevoz eno, avtobusnega pa drugo podjetje. Sence zaradi neprijetne vroče prhe, ki so je deležni neredko potniki za konec potovanja, legajo na obe podjetji. Tudi zaradi tega bi morali avtobusni prevoz s koprske železniške postaje brezhibno or-ganizirati. G. GUZEJ Novomeške žene v Niirnbergu Na povabilo sekcije nem ških žensk, ki so vključene v organizacijo SPD v pokrajini Franken, je prejšnji teden bila v Zahodni Nemčiji delegacija novomeške konference za družbeno aktivnost žensk. Na obisku so bile deset dni, Nemke pa bodo obiskale metropolo Dolenjske jeseni. S. D. Stiki z Rothenburgom Pred dnevi se je v zahod-nonemškem mestu Rothen-burgu ob reki Tauber mudila delegacija novomeške občinske skupščine na prijateljskem obisku. Ob tej priložnosti so predstavniki teh dveh mest, ki imata precej podobno zgodovinsko preteklost, u-postavili prijateljske stike; sodelovali pa bodo na kulturnem, športnem in turističnem področju. Dolenjsko poletje v v< ■ se živi Malo manj grmenja, vendar kulturno »Dolenjsko poletje« še uspeva NOVO MESTO, 19. julija — Čeprav letos ni toliko govora o kultumo-turističnih prireditvah v novomeški občini, ki jih vsako leto prireja zavod za kulturno dejavnost, je program obsežen. Jutri zvečer bo ob 20. uri v šmarjeških Toplicah baletni koncert, ki ga bodo pripravili baletni mojstri iz Ljubljane. V soboto, 22. julija pa bo ob 20. uri na Otočcu »Večer pesmi in plesov«, kd ga bo pripravil folklorni ansambel Lužiških Srbov iz NDR. V juliju bo še en nastop. V Dolenjskih Toplicah bo prireditev folklornega ansambla »Dragutin Armando« iz Karlovca. S. D. KRANJ, julija — Vzdevek je tiste vrste ime, ki se prime človeka ali hiše, ulice ali gostilne, pa če ta hoče ali noče. In pogosto vzdevek bolj trdno drži kakor pa še tako umetelno in modro izmišljeno in slovesno podeljeno ime. Počitniška praksa je koristna, tako menijo praktikantje v N. mestu Šolske razrede so za nekaj časa zamenjali s tovarniškimi prostori, uradi in bencinskimi črpalkami, tovarniška sirena je zamenjala šolski zvonec, zvezke in knjige pa delo. Dijaki in učenci srednjih šol si služijo dinarje z obvezno ali neobvezno počitniško prakso, spoznavajo svoje bodoče delo in razmere v tovarnah in uradih. Tudi novomeški dijaki so se za nekaj časa zaposlili, najti jih je moč na bencinskih črpalkah, na pošti, v občinskih uradih, v »Novoteksu«, »Krki«, pri »Pionirju« in drugod. In kaj pravijo o svojih delovnih dneh? NEŽKA DULAR: »Končala sem tretji letnik v gimnazijti, 10 dni obvezne počitniške prakse je že za menoj, ker pa mi je na pošti všeč, še vedno pomagam uslužbencem. Letos se bom temu delu privadila, prihodnje leto pa bom lahko že zamenjala kakšno uslužbenko, ko bo odšla na dopust. Ne vem še, koliko bom zaslužila, saj to zame ni najpomembnejše, če Da bo kaj, bom denar porabila za letovanje na morju«. HELENA JANC: »Obi-skujem srednjo ekonomsko šolo, sedaj pa sem drugi dan na obvezni po čitniški praksi. Štipendira me občinska skupščina, ki mi je določila delo v ob-črnski davčni službi. Za zdaj izpolnjujem samo ti* kovine, moram pa reči, da me je odnos zaposlenih do mene kar opogumil. če prav delam med starejšimi ljudmi, so zelo prijazni in mi radi vse pojasnijo.« JOŽE MUC: »Obiskujem tekstilno šolo v Kranju, sedaj sem na obvezni 1$-dnevni praksi v »Novoteksu«.- Delam v adjustirnioi, kjer pregledujemo končne izdelke in jih vozimo v skladišče, Sodelavci so me dobro sprejeli, so pa tudi izjeme. Ti gledajo na nas, praktikante kot na nujno zlo. Lani smo bili na praksi v »Beti« v Metliki in tam so nas lepše sprejeli. Ne vem še, če mi bodo kaj plačali.« ke, ki so se treh skoraj znamenitih palač kar dobro prijeli. »Dobimo se v Anhovem,« mi je dejal znanec v Škofji Loki, ko sva se domenila, da se sestaneva čez dobro uro ob kavi. Debelo sem ga gledal, pa je potem povedal še drugi vzdevek, ki je bil še vedno zagoneten: »Betonarna« ... V resnici pa tako pravijo novemu Transturistovemu hotelu, ki je sicer znotraj kar ličen in z lesom res niso varčevali, a zunaj ga je domala sam beton, ki Ločanom, hudobnim in nehudobnim, sploh ni všeč. Kranj že ve Druga dva vzdevka sem srečal v Kranju. Bogati Kranj, ki se je po prirejeni fantazi- Otroci odšli na morje Otroci iz Litije so v torek zjutraj odpotovali na letovanje v Ankaran V torek (18. julija) ob 6. uri zjutraj je izpred osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž odpeljal avtobus 50 otrok na letovanje v Ankaran pri Kopru. Z otroki je odpotovalo tudi šest učiteljev, ki bodo skrbeli za otroke v času 14-dnevnega letovanja. Cena letovanja je od 120 do 300 dinarjev, odvisno od materialnega stanja družine. V prvi izmeni je v Ankaranu letovala skupina iz Šmartna in okolice. V zadnjem tednu so imeli slabo vreme, v začetku pa so bile tudi težave pri nakupu zelenjave in mesa. Upati je, da bo teh težav v drugi izmeni manj. M. DJUKIC Na trgu ■ v :e grozdje Na trboveljski tržnici so prodajalci sklenili tihi sporazum o cenah TRBOVLJE, 19. jul. — Trboveljska tržnica je bila danes še kar dobro založena. Kaže pa, da so branjevke in drugi prodajalci sklenili tih sporazum, saj so marsikaj prodajali po enakih cenah, kljub različni kvaliteti. Paprika, paradižnik, breskve, marelice in hruške so stale osem dinarjev. Za slabše marelice bi moral kupec odšteti prav toliko (8 dinarjev) kot za kvalitetne breskve. Fižol in kumare so bile po ceni 10 dinarjev in krompir 2.50 dinarja. Na tržnici so se danes pojavili prvi prodajalci grozdja. Lepše in kvalitetnejše je bilo po 13 dinarjev kilogram, drobnejše in slabše pa je stalo 10 dinarjev. Borovnice še niso minile. Ena od branjevk jih je ponujala po 12 dinarjev za liter. P. B. Pogrebi danes: 9 TRBOVLJE: Friderik Teržan, 68 let, upokojenec, ob 17. uri. 9 KRANJ — Rozalija Ta-ler, 62-letna upokojenka, ob 17. uri na Planini. MILAN ČAMPA: »Obi- skujem srednje tehnično golo — gradbeno smer in nimam obvezne prakse. Vseeno pa točim bencin na črpalki, saj mi je delo všeč in sedaj že računam, koliko bom zaslužila v štiridesetih dneh, če mi bodo plačali 3 dinarje za uro dela. Letos prvič delam in to bo moj prvi zasluženi denar. Sodelavci so me lepo sprejeli in se dobro razumemo, enako dobro pa se razumem tudi s šoferji.« KAZEN NE ZALEZE — Komunalni inšpektor je že večkrat prijavil sodniku za prekrške lastnika hise na cesti Komandanta Staneta štev. 5 v Novem mestu zaradi razbitih stranišč v pritličju stavbe in razkopanega dvorišča, od koder teče gnojnica skorajda na glavno cesto in na pločnik. Kaže, da kazen ni učinkovita, kajti stanje je enako kot prej ali še slabše Če še dodamo, da je to sredi mesta, da so razbita stranišča v pritličju te stavbe (stranišča so na »štrbunk«) le kakšnih deset metrov od pločnika, nekaj manj od kioska in dobra dva metra od sosednje hiše, je ogorčeno negodovanje sosedov in mimoidočih nad takim odnosom do javne čistoče utemeljeno. Foto: P. Romanič V Ljubljant je na primer hiša na Titovi cesti, katere se držita dva vzdevka: »kozolec« in Bavarski dvor. Slednje ime je staro in naj bi starejše prebivalce mesta spominjalo na nekdanji hotel s takim imenom. čeprav ga že veliko let ni več (podrli so ga po zadnji vojni), pa je ime le ostalo in še živi. Vzdevek kozolec« pa je bil dan novi hiši predvsem med gradnjo, a je obveljal tudi po dograditvi. Morda pa je arhitekta res navdihnil preprosti kozolec? Tudi ime Kanarček« se zaradi barve uspešno drži palačice na Kopitarjevi kjer stoluje Ljubljanski dnevnik«. Loški ponos Te dni pa sem na Gorenjskem slišal za tri nove vzdev- Množično tuširanje na novomeškem mostu. Kvadratne steklene strehe, razpete nad stebri kot mozaik, že od daleč kličejo k žlahtnim cvetovom, ki jih skrivajo. Vrtnarija Lada v Šempetru, od nedavnega priključena h kmetijskemu kombinatu Vipava, ima tu svoje prostore in Branko Zbačnik, eden vodilnih, se je v vročem poletnem soncu jezil na zimo. »Od Fetrola smo dobili sporočilo, da nam ne morejo več dobavljati specialnega zimskega olja po 0,83 dinarjev, ker so ga nehali proizvajati. V zameno nam ponujajo plinsko olje D2, ki pa stane 1,73 dinarja liter, to je za več kot sto odstotkov dražje. Letno ga potrebujemo okoli 200 ton, zdaj pa lahko sami izračunate, kako nas to prizadene. V vrtnariji Lada pa kljub temu ne obupujejo. Kolektiv s 36 zaposlenimi in s povprečnimi dohodki 1500 dinarjev, dvema hektaroma pokritih površin ter osmimi hektari zunanjih obdelanih površin, z zaupanjem zre v prihodnost, zaradi prodaje, cvetja, ki se povečuje. »Slovenci ne morejo brez cvetja, prava nakupovalna mrzlica pa je ob novoletnih praznikih in ob dnevu žena. Naše cvetje krasi domove skoraj po .vsej Sloveniji, še bolj pa ob .Istri in Kvarnerski obali. Brežiška Agraria nam odkupi skoraj tretjino proizvodnje.« Lani so prodali več kot stotisoč vrtnic, 105 tisoč gerber, 13.000 kil aspa-ragusa, 40.000 lilij. Samo leto dni prej so prodali skoraj za tretjino manj cvetja. Leta 1968 so zaslužili nekaj čez 1.312.000 dinarjev, lani čez 2.000.000 dinarjev, v prvem polletju letos pa so' prodali za 1,600.000 dinarjev cvetja. In pri tem moramo pripomniti, da so sadike že od leta 1968 po sedem dinarjev. Čeprav je zdaj za nakupovanje mrtva sezona, pa se pripravljajo na jesen, ko bo prodaja spet oživela. Do takrat pa morajo nasaditi dovolj cvetja JOŽE JERMAN Strela ubila ženico BLED, 19. julija — Kratko, toda zelo močno neurje je v torek proti večeru povzročilo na Bledu težko nesrečo. Strela je namreč ubila 67-letno Angelo Vidic iz Mlinega, ko je delala na njivi. Bila je takoj mrtva, dočim so njeno hčerko Mihaelo težje poškodovano pripeljali na zdravljenje v bolnišnico. B. B. Šempetrska vrtnarija Lada goji vsako leto več cvetja — Ni zadrege za prodajo — Rože kupuje vsa Slovenija Dograjen bo letos jeseni, v Semiču pa ga bodo začeli graditi v letu 1973 V črnomaljski občini so vzgojno-varstvene ustanove šele v razvoju. Vrtec v Črnomlju obiskuje 60, v Semiču pa 30 otrok. Samo v Črnomlju pa bi rado obiskovalo to ustanovo okrog 400 predšolskih malčkov. Okrog 120 malčkom se bo želja izpolnila jeseni, ko bo v Črnomlju dograjen nov vrtec, ostali pa bodo čakali še naprej. Nov črnomaljski vrtec bo veljal okrog štiri milijone dinarjev, izdelana pa je tudi dokumentacija za nov vrtec v Semiču, ki naj bi ga začeli graditi prihodnje leto in bo veljal okrog dva milijona dinarjev. Ko se bodo malčki vselili v oba nova vrtca, bo problem otroškega varstva le omiljen, rešen pa ne. Omenimo naj še, da bodo starši v črnomaljski občini kmalu začeli plačevati raz- lične oskrbnine za svoje otroke v vrtcih, črnomaljska TIS je že izdelala kriterij, po katerem bodo plačevali starši varstvo otrok. Vsota bo pač odvisna od višine mesečnega proračuna v posamezni družinah. Posebno osnovno šolo v Črnomlju, ki jo je doslej obiskovalo 60 motenih otrok, bodo letos dogradili in bo lahko sprejela še 60 takih otrok. Tako se bodo lahko v te šole vpisali vsi šolarji, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso sposobni obiskovati normalnih šol. Iz včerajšnje četrte izdaje Po velikem boju remi Boris Spasski vodi, po četrti partiji proti Robertu Fischerju ž 2,5:1,5—Svetozar Giigorič je izjavil, da je svetovni prvak zamudil možnost za zmago BEYKJAVIK, 18. jul. V četrti partiji dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo med prvakom Borisom Spasskim in Robertom Fischerjem sta se tekmeca prvič razšla brez zmage. Po petih urah igre in 45 potezah sta na predlog Spasskega remizirala Rezultat je tako 2,5:1,5 za Spasskega. Zanimivo je, da je imel skoraj ves čas pobudo Spasski, ki je igral s črnimi figurami. Poleg tega pa je svojega tekmeca presenetil prav z njegovim najmočnejšim orožjem — sicilijanko. Glavni sodnik »dvoboja stoletja« Lothar Schmid je nekaj ur pred začetkom četrte partije med svetovnim prvakom Borisom Spasskim in njegovim izzivalcem Robertom Fischerjem obvestil novinarje, »da je vse v najboljšem redu«. Prvikrat, odkar se je začel dvoboj v Rey-kjaviku, je lahko sporočil »sedmi sili«, da ni nobenih protestov, zatorej tudi ne nobenih razlogov, da se partija ne bi začela ob napovedani uri. Znano je, da je Lothar Schmid že popreje po sovjetskem protestu razsodil, da b0 četrta partija spet v veliki dvorani, ki sprejme 3.000 gledalcev. Predsednik ameriške šahovske federacije je izjavil, da bo »Bobby Fischer seveda tisti, ki bo odločil, ali so v dvorani idealni pogoji za igranje«, toda po njegovem mnenju so ti pogoji zdaj zadovoljivi. Prva današnja vest iz Rey-kjavika je prišla šele 26 minut po tistem času, ko je Lothar Schmid pognal uro Robertu Fischerju, toda v veliki športni dvorani po tem prvem poročilu ni bilo niti svetovnega prvaka Borisa Spasskega niti njegovega izzivalca. Bele figure je imel Robert Fischer. Njegova ura je tekla deset minut, preden se je pojavil v dvorani, in potegnil s svojim kmetom pred kraljem za dve polji. Tako se je začela četr ta partija »dvoboja stoletja«. Pričakovati 'je bilo, da bo Fischer z belimi figurami in v siciljanki v otvoritvi dosegel prednost, saj je igral varianto, ki jo zelo dobro pozna. Kljub temu pa je v uvo dnih potezah zani nenavadno dolgo časa premišljeval, kar 25 minut. Spasski je v 16. potezi žrtvoval kmeta in dosegel boljšo pozicijo. Za izgubo materiala je dobil lovski par. ki je bil suveren gospodar ša-hOTiice. Fischer bi oo oceni velemojstra Gligoriča v vl9. pbtezi lahko izsilil zamenjavo kraljic, vendar vjet to- priloži nost zamudil. Potem pa je za šel v pasiven položaj in Spasski je nenehno povečeval pritisk na belega kralja. Po prvih ocenah ni bilo videti, kako bo Fischei zavrnil napad. Pri tem pa mu je v odločilnem trenutku pomagal sam Spasski. Po mnenju Gligoriča in še nekaterih drugih velemojstrov je prvak v 29. po tezi naredil napako čeprav ni bil v časovni stiski je po tegnil s trdnjavo napačno po tezo. Odigral je 29 ThR, namesto Td8 in pri spletanju matne mreže,skoraj gotovo spregledal, de se Fischer po forsirani menjavi kraljic lahko reši v remi končnico raz nobarvmh lovcev Švarcer : Praznik remi DRAVOGRAD, 19. Jul. — Rezultati 5. kola ženskega šahovskega prvenstva Slovenije: švarcer : Praznik remi, Zajc • štekar 0:1, Košir : Peterle 1:0, Pongrac . Koren remi, Kremavc : Bagari remi, Poberžnik : Dolžan 0:1, Nemanič : Kolar 1:0. Vrstni red: Praznik, švarcer 4, fitekar, Košir 3.5, Bagari, Peterle, Pongrac, Koren, Kremavc, Zajc 2.5 itd. Spasski je zapustil dvorani hladen kor kamen in ni z ničemer pokazal svojega razočaranja nad izgubljeno pri-ložnostjo, medtem ko je bil Fischer zelo dobre volje in se je smejaj Peta partija, v kateri bo z belimi figurami igral Spasski, bo v četrtek ob 18. uri. Halo, Reykjavik! Prireditelji so morali zaradi preveč razvnetih gledalcev na mestiti semafor, na katerem z rdečimi črkami piše »Pro simo tišino«. Vključijo ga kadar sodnik oceni, da je nrup med gledalci tolikšen, da moti igralca. Zanimivo je, da so takšen semafor uporabili v Ju goslaviji že pred tremi leti — na dvoboju Jugoslavija — SZ v Skopju. Robert Fischer in njegov sekundant VVilliam Lombardv sta analizirala prekinjeno tretjo partijo samo 15 minut, potem sta se odpravila na nočno rekreacijo, kegljanje. V sovjetskem taboru so analizirali prekinjeno partijo vso noč. Aleksander Kotov je naslednji dan na moskovski te- . le vizi ji izjavil, da je Robert Fischer prav s to partijo pokazal, da je nevaren nasprotnik. saj je uporabil »nevarno in zanimivo novost, pripravljeno v domači analizi«. Sovjetski velemojster je dejal, da bosta oba velemojstra doživela še mnogo zmag in porazov, vendar je pripisal več možnosti za končno zmago Borisu Spasskemu, ki je izreden strateg. Pariški dnevnik »Figaro« je izvedel anketo, kdo bo zmagovalec dvoboja v Reykjaviku: 64 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da bo novi svetovni prvak Robert Fischer. 22 odstotkov je trdilo, da bo Boris Spasski ubranil naslov svetovnega prvaka, medtem ko je 14 odstotkov bralcev prepričanih, da bo to izredno izenačen in naporen dvoboj brez pravega favorita. V četrti partiji dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Borisom Spasskim in Robertom Fischerjem je glavni sodnik Lothar Schmid izpraznil v dvorani prve tri vrste. To je bilo seveda storjeno na zahtevo Izzivalca. Sicer pa sta na sprotnika še vedno »sprta« glede igralne dvorane: Boris Spasski vztraja, da je velika dvorana idetalncjša . za igro, medtem ko je Robert .Fischer prepričan, da so normalni pogoji zagotovljeni samo v mali dvorani. * Newyorški dnevnik »New York Times« je demantiral vesti, da Roberta Fischerja ni bilo na prekinitev prekinjene partije z Borisom Spasskim. Izzivalca — kot običajno — ni bilo v igralni dvorani, ko je Lothar Schmid odprl kuverto v ponedeljek ob 18,00. Robert Fischer je tokrat — po njihovi verziji — zamudil petnajst mi* nut: svetovni prvak je medtem že podpisal predajo in zapustil »Exhibition Hall«, areno, v kateri je ta zgodovinski dvoboj. Kazalec na Fischerjevi uri se sploh ni premaknil: ko je prišel v dvorano. je imel še 70 minut časa za razmišljanje za 16 potez. Boris Spasski je bil že večkrat očitno vznemirjen zaradi Fischerjevih postopkov, ki so v nasprotju s protokolom, značilnim za vse dosedanje dvoboje za naslov svetovnega prvaka. In vendar so ameriški poročevalci navdušeni ob dostojanstvenem vedenju Borisa Spasskega, ki je sicer mukoma, toda z navidezno »jekleno hladnokrvnostjo«, skrival svoje občutke. Gudmundur Thorarinsson, predsednik islandske šahovske federacije, je povedal, da so imeli organizatorji približno 30.000 dolarjev stroškov z »zaprto televizijo« in drugo tehnično opremo v igralni dvorani. Avtomatično televizijsko kamero so najeli za dva meseca v Londonu. Zanimivo je vsekakor, kako je Gudmundur Thorarinsson komentiral zadnje zaplete okrog televizijskih kamer Chesterja Foxa: »To je vendar šahovski dvoboj in ne filmsko snemanje. Ko smo ugotovili, da bi lahko dvoboj propadel zaradi televizijskega snemanja, smo se hitro odločili ... in odpovedali pogodbo s Chesterjem Foxom.« Firma Chester Fox ni snemala četrte partije. Njeni zastopniki pa so danes napovedali, da bodo že za naslednjo partijo spet zahtevali pravice, ki so si jih zagotovili s pogodbo. Kot kaže se Američani nikakor ne morejo sprijazniti z izgubo 25.000 dolarjev, kolikor so jih veljali dosedhnji stroški. Komentar velemojstra Pirca 4. PARTIJA DVOBOJA SICILIJANSKA OBRAMBA BELI: FISCHER CRN1: SPASSKI 1. e4 c5 Bolj bi pričakovali 1. J. smon i e5 In nato špansko partijo, ki ir i: Fischer & sebi »Ne maram novinarjev,« pravi Fischer. »Izmišljujejo si, iodajajo, odvzemajo 111 frizirajo mojo osebnost ni m o., e izjave. Niso korektni. Vem, da je senzacija del njihovega po lica. Toda vseeno je treba upoštevati določene mere. Kaj je komu mar, če ima Robert Ftecher zbirko oblek, ali da >e izogiba ženskam? Pomembno je to, kar ustvarja za ša ovnico Vse druge je moja stvar Tega novinarji nočejo azumeti, zato sem stalno sprt z njimi. Mislim, da bi mr mičili, če ne bi bil najboljši šahist na svetu. Tako pa mo ajo pisati o meni, me hvaliti, povzdigovati, slaviti. Samo •den je Robert Fischer!«. XXX Ne razumem, zakaj mi očitajo, da ne poznam drugih plati življenja, da je v meni samo šah. Toda prav v njem >em našel vse: filozofijo znanost, globino misli, nirvano . . . XXX V šahu sem našel tudi husiness. Nikdar ne igram za- stonj. Celo ne z amaterji. Takrat navadno zahtevam dolar »d vsakega. Sicer pa drugega dela tudi ne znam. XXX Govorili so, da sem bil čudežni otrok. Danes pravijo, la sem čudak. Vseeno pa priznavajo, da sem genij. xxx Sedanji sistem boja za svetovno šahovsko prvenstvo m iravičen. Toda moral sem ga sprejeti, ker mi manjka samo .e uradni naslov najboljšega. Mislim pa. da bi morala .ckmeca za šahovski prestol igrati dvoboj, podoben tistemu 2:38,3, 4 x 100 m kravl: 1 Par t!zan 4:: 1,5, 3. Koper (2erjal, Kol be, Marušič, B. Kramberger) 4:23,4, 4. Ljubljana 4:25,2; mladinke, 200 m prosto: 1. Gašparič (Med) 2:27,2, 3. Markovič (Lj) 2:34,0, (rek. SRS za ml. pionir ke), 4. Korsika (Lj) 2:35,5, 7 Oman (Lj) 2:37,7, 200 m hrbtno. I. Porenta (Tr) 2:40,6, 5. Hodej (Rudar) 2:53,5, 100 m delfin; 1 Majnaric (Ml) 1:10,3, 5. Ferlin (Fuž) 1:19,4, 200 m mešano: 1 Gašparič (Med) 2:45.9, 5 2ulič (Kop) 2:53,5, 7. Porenta (Tr> 2:57,2, 4 x 100 m kravl: 1 Ljubija na (Markovič, Oman. Rogelj. Kot sika) 4:53.7. 2 Tr "lav (ša*-:ihnn . Pajnter, Sladoje, Skubic) 4:54.4. J. KREFT TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR O počitku ist razvedrilu de športnim morajo bili poučeni kakor gle-treniranja tako tudi glede počitka, ustrezne hrane m sploh obnove sit. Kaj vemo o utrujenosti? Najstarejša raz-Z laga bi bila, da nastopa utrujenost zaradi % kopičenja produktov presnove. Včasih Pa ^ je glavni vzrok utrujenosti izraba zalog % glikogena oziroma glukoze, to je snovi, te 5; katere se pri izgorevanju tvori energija. ž Preprosto povedano: če primanjkuje ener-£ getskih snovi, bo tudi delovna zmogljivost 4 slabša. t Pregovor pravi, »da je »spanc boljši kol % žgane« S tem je povedano, da je včasih $ spanje za obnovo sil večjega pomena ka-$ kor hrana. Stoletne navade so utrdile iz-t kušnjo, da je treba počivati med aelom, i po kosilu, ponoči in konec tedna V našem ? stoletju so uvedli še vikend, nekak po-/// daljšan počitek konec tedna, razen tega pa % še letni dopust, ki je namenjen kar naj-$ bolj temeljiti obnovi organizma. ^ Pri intenzivni vadbi si športniki poma- % gajo z lahko prebavljivo hrano, masažo, j kopelmi, znojenjem in zlasti z rednim noč-% nim počitkom. Vse to pomaga pri obnovi ^ sil. Ravnali pa bi napačno, če ne bi kori-'j stili tudi drugih virov življenjskih sil. Po-^ trebm so tudi sprememba okolja, spre-Kr memoa dejavnosti, sprostitev, razvedrilo ni ^ podobno. »Kadarkoli se smeješ, vtikujes nove niti v tkanino vitalnosti«, je zapisat tilozoj. Kakor sodi skrb med činitelje, ki človeka utrujajo, tako sodi veselje med činitelje. ki Sjjroščajo Športni zdravnik Hans Hoške je že pred desetletji opozarjal na stimulativno vrednost psihičnih činiteljev, r posebno doživetja radosti. Vse aktivnosti, (j ki posredujejo človeku veselje, pospešuje- % jo storilnost, kajti veselje sprošča. S tem ustvarja veselje predhodno stopnjo za obnovo sil. V življenju športnika je treba potemtakem skrbeti tudi za dobro voljo m za pestrost treniranja, saj je naveličanost prav tako negativna postavka kakor izčrpanost, pretiravanje in bolezen Veliko je treba trenirati, vendar nikoli toliko, da bi prišlo do kronične utrujenosti % ali tako imenovane pretrenvranosti. Iz psi- £ hologije športa vemo, da sodijo dobra vo- £ Ija, samozavest in sproščenost med činite- £ Ije, ki stimulirajo — negotovost strah pred C neznanim, občutek manjvrednosti pa med $ činitelje, ki tekmovalca obremenjujejo in $ ovirajo. Potrebno je dobro uskladiti delo. ^ počitek in razvedrilo — za vse je treba naj- ^ ti čas ž D. U. 4 Jadralci počivajo VRŠAC, 19. jul. — Tekmovalna komisija 13 SP v jadrainem lete nju je po obvestilih meteorološke službe že ob dvanajstih sporočila tekmovalcem, da discipline ne oo Tekmovalci so se razkropili, čez poldrugo uro pa se je vreme oo pravilo Zrasli so številn: kumu nisi, sicei z nizko oazo. ki bi omogočili tekmovanje. Skupn. vrstni rea po četrti disciplini za standardni razred: 1. Wroblewsky (Po) 3556 , 2. Teuiing (Niz) 3494 , 3. Nolte (NDR) 3492, 4. Innes (Kanalski otoki) 3393, 5. Ragot (Fr) 3386 . 6. Kep:*.a (Po) 3345, 7 Rudenski (SZ) 3315’. 8. Kuznjecov (SZ) 3277, 9. Cartry (Fr) 3235, 10 Karlsson (Sved) 3224, 15. Green (ZDA) 3105, 25 Molfat (ZDA) 2805, 35 Frenc (Ju) 2511, . 45. Gato- lin (Ju) 2203 itd. N SLANA niUlliUlipjJNlllllIlUIMjUlflliUUIIIIIIIUM Odbor za medsebojne odnose PAPIRNICE KOLIČEVO ponovno razglaša prosto delovno mesto REFERENTA za izobraževanje in nagrajevanje POGOJI: višja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Nastop dela je mogoč takoj. Interesenti naj se u.smeno javijo najpozneje do 28. julija 1972 na naslov: Papirnica Količevo, pošta Domžale. 6994 LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT SAVINJA CELJE, MARIBORSKA 116 Izklicna cena prodaja naslednja rabljena osnovna sredstva 1. Mizni rezkalni stroj — last repr 2. Stroj za spajanje desk 3. Krožno žago — majhno 4. Formatno krožno žago 5. Tiskarstki stroj 6. Tiskarsko garnituro 7. Stružnico za železo 8. Nanašalec laka y. Poravnalni stroj 10. Elektromotor EM 120 elektrokovina KW/obr. 0,25/1350 11. Elektromotor EM 184 elektrokovina KW/obr. 0.25/1350 12. Elektromotor EM 567 elektrokovina KW/obr. 0,74/1370 13. Elektromotor EM 569 elektrokovina KW/obr 0,42/1350 14. Elektromotor EM 555 elektrokovina KW/obr. 0,49/1410 15. Elektromotor EM 640 Kade Končar KW/obr. 0,40/900 16. Elektromotor EM 680 Rade Končar KVV/obr. 0,40/900 17. Elektromotor EM 944 Rade Končar KVV/obr. 16,50/975 18. Elektromotor LIK 112 Rade Končar KVV/obr. 15,00/980 19. Elektromotor LIK 1293 Franz Pichler KVV/obr 2,06/945 20. Elektromotor EM 43 Siemens Schuchert KVV/obr. 1,10/2800 21. Elektromotor EM 72 škoda KVV/obr. 4,00/1410 22. Elektromotor W 18 AEG-Union KVV/obr. 280/980 23. Elektromotor EM 263 GEAL Motor KVV/obr 0.75/2800 24. Elektromotor EM 143 Sachsenwerk KVV/obr. 5,50/1450 25. Elektromotor EM 45 Mafel KVV/obr. 1,50/2800 26. Elektromotor EM 19 Motor-Ig-Li KVV/obr. 4,05/1410 od^8^0ni4 ure.OVna sredstva 50 interesentom na ogled vse delovne dneve Možnost do nakupa ima družbeni sektor kot tudi zasebniki sekS b od'l« m n^ 'UUjl 1972 s Pr'eetkom ob 8 uri za družbeni od 10. ure naprej za zasebnike v prostorih uprave podjetja. 6965 din 1.000,- din 800.— din 150,- din 4.000.— din 800,— din 200,— din 2.200,— din 5.000,— din 2.000,— din 100,— din 100,— din 150,— din 120.- din 120,- din 100.— din 100 — din 1.000.— din 650,— din 50.— din 120.— din 300.— din 150.— din 80.— din 150.— din 100.— din 200,— :< ' i \ h' A Mariborske komunalne službe se le počasi približujejo k združitvi Odbornik mariborske občinske skupščine Branko Senica se je na seji občinske skupščine zanimal, ali je v doglednem času predvidena združitev mariborskih komunalnih služb. Strokovna služba mariborske občinske skupščine mu je odgovorila, da so se zastopniki sveta za komunalno gospodarstvo in občinske komunalne službe že večkrat skupno in posamezno pogovarjali z zastopniki komunalnih delovnih organizacij, zlasti s Snago, Nigradom, Vodovodom, Cestnim podjetjem in Ruškim komunalnim podjetjem o integraciji komunalnih dejavnosti. Doslej je uspelo delno osredotočiti programiranje razvoja posameznih komunalnih dejavnosti v okviru biroja za komunalno hidrotehniko pri Zavodu za urbanizem Maribor, delno oglašujte v Sprefeti zazidalni načrti Sprejela jih je mariborska občinska skupščina za vrsto naselij Mariborska občinska skupščina je sprejela zazidalne načrte delov naselij Brestefnica, Ceršak, Gradiška, Limbuš, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače, Ruše, Selnica ob Dravi, Sladki vrh, Spodnje Hoče, Starše, Šentilj in Zgornja Kungota, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem v Mariboru. Zazidalne načrte so razgrnili na vpogled prebivalcem in organizacijam. Ker še niso izdelani projekti za odsek nove avtomobilske ceste od Maribora do Šentilja, cestni sklad SRS ni mogel dati soglasja k zazidalnim načrtom delov naselij Šentilj in Pesnica. Zato za te dele predlog odloka ne vsebuje zazidalnih načrtov. Vse druge pripombe občanov in raznih organizacij so v glavnem upoštevali. M. K. poslovno-tehnično sodelovanje med Nigradom in Cestnim podjetjem (asfalt in stroji) ter združevanje ruškega vodovoda z mariborskim. Verjetno bi bil lahko eden izmed elementov pospeševanja integracije komunalne dejavnosti tudi dajanje ali odrekanje soglasja k imenovanju direktorjev podjetij komunalnih dejavnosti, ki je v pristojnosti občinske skupščine. M. K. Farna pisanega perja Mariborsko vrtnarstvo »Florina« goji vse vrste eksotičnih ptic Pred poldrugim letom je vrtnarstvo »Florina« od društva gojiteljev ptic v Mariboru, ki je zašlo v finančne težave, prevzelo ptice in njihovo število še povečalo. Zdaj jih imajo nekaj tisoč. Podpisali pa so pogodbo s kooperanti, ki za njih vzgajajo ptice tudi v drugih krajih Jugoslavije, največ v Vojvodini. V kletkah imajo na stotine papig po katerih ljudje največ sprašujejo, zanje je treba odšteli osemdeset dinarjev, dražje pa so lepo pisane ptice Gould amadini, ki jih prodajajo po petsto dinarjev. Samostojne razstave še niso imeli, sodelovali pa so na mednarodni razstavi ptic v Somboru in dobili najvišje priznanje, ki ga podelijo za najlepše ptice. Iz vseh krajev naše države sprejemajo naročila za ptice, zato odpirajo podružnice v raznih krajih Jugoslavije. Jeseni bodo odprli trgovino tudi v Ljubljani. M. MLAKAR SLAVNOSTNA ŠTEVILKA OB DNEVU VSTAJE IN PRAZNIKU OBČINE CELJE UVODNIK Praznične misli predsednika skupščine Dušana Burnika TRIJE LETOŠNJI ŠLANDROVI NAGRAJENCI SVETINA: Dežela nima lep šga kraja PIVO, CVETJE, DEZ IN TRMA SVETOVNA VAS: UČIMO SE LJUBITI UJMA NAD ATOMSKIMI TOPLICAMI SKOKOV MEMORIAL — USPEŠNA PRIREDITEV Delegacija iz občine Slovenska Bistrica je obiskala kraje v ZR Nemčiji, kjer dela največ bistriških zdomcev Potem ko sta izvršni odbor SZDL in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica obravnavala problematiko delavcev, zaposlenih v tujini, je občinska delegacija obiskala ZR Nemčijo, kjer dela največ bistriških zdomcev. Zastopniki SZDL, sindikata, komunalnega zavoda za zaposlovanje in banke so se srečali z delavci na njihovih delovnih mestih, z delodajalci in s predstavniki konzulatov. V Stuttgartu so obiskali tudi klub slovenskega kultur-no-umetniškega društva Triglav, kjer so jih seznanili z dejavnostjo in težavami pri delu. ILIRSKA BISTRICA Za dan vstaje na Snežnik Ilirskobistriški planinci bo. do letošnji dan vstaje proslavili z množičnim izletom na Snežnik. Takšni izleti ob tem prazniku so postali že navada, saj je letošnji izlet že četrtič. Sobotni izletniki se bodo povzpeli tudi na dva manjša vrha, na Gabrovec in Klju-novec, ki sta znana po lepem razgledu. Ogledali si bodo tudi vhod v 161 m globo ko snežniško brezno. Na povratku s Snežnika se bodo ustavili še na Sviščakih in na Mašunu ter položili cvetje na spomenike padlih v NOB na področju Snežnika. V. C. Delavce so najbolj zanimale spremembe carinskih predpisov in možnosti zaposlovanja v domači občini. Po obisku v Frankfurtu in še nekaterih mestih, so se usta-vili v Miinchnu, kjer so se pogovarjali z vodstvom podjetja Simens, v katerem je zaposlenih večje število bistriških občanov. Tamkaj so ugotavljali veliko skrb vodstva podjetja za dobro počutje delavcev, ki imajo si- AJDOVŠČINA Lepo vse leto AJDOVŠČINA, 19. julija — Po vsej Vipavski dolini so že nekaj časa nalepljeni lepaki »Olepšajmo naš kraj«. Te lepake so prejele krajevne skupnosti in turistična društva od Goriške turistične zveze. Lepaki pozivajo prebivalce, naj bi bila pri nas živa skrb za snago in lepo okolje stalna, leto in dan in ne samo v tednu čistoče. F. H. cer nekoliko nižje dohodke, za to pa toliko večji družbeni standard. Edini problem nastaja pri zakoncih, ki že dlje časa čakajo na tovarniško družinsko stanovanje. Delavci so bili z obiskom zelo zadovoljni, v razgovorih pa jih je večina zatrdila, da se nameravajo vrniti domov. Nekateri imajo s seboj tudi otroke, za te pa je poskrbljeno dobro le v Stuttgartu, kjer lahko obiskujejo slovensko šolo, medtem ko morajo v Miinchnu v nemško in je zato prilagajanje precej težje. Pričakovati je, da bo sodelovanje med zdomci in občinskimi predstavniki v prihodnje še tesnejše, ter da bo vrnitev mnogim olajšana. D. UTENKAR Novomeške žene v Niirnbergu Na povabilo sekcije nemških žensk, ki so vključene v organizacijo SPD v pokrajini Franken, je prejšnji teden bila v Zahodni Nemčiji delegaoija novomeške konference za družbeno aktivnost žensk. Na obisku so bile deset dni, Nemke pa bodo obiskale metropolo Dolenjske jeseni. Dolenjke so bile v Za-hodni Nemčiji lepo sprejete S. D. STUHECOV DOM pri Treh kraljih na Pohorju, ki je last bistriških planincev, privablja vsako leto več ljubiteljev planin. Foto: D. Utenkar 0 MARIBOR — V mar riborskih knjigarnah so bili presenečeni, da kljub poletnim mesecem, ko je pri njih mrtva sezona, prodajo precej knjig. N;|-večje povpraševanje je po romanu P. O. Ekstroma »Plesala je eno poletje,« ki je izšla v novi izdaji ter romanu Ferda Godine »Bele tulpike«, ki je prav tako ponatis. Kljub počitnicam so prodali tudi veliko šolskih knjig. M. M. 0 RIBNICA NA POHORJU — Razvoj turizma na Ribniškem Pohorju je zadnja leta zastal kljub številnim načrtom, ki so jih napravili že pred leti. Ker bi v radejlski občini radi pospešili razmah te dejavnosti tudi na tem delu Pohorja, bodo prihodnjo sredo na Ribniški koči pripravili razgovor s predstavniki zainteresiranih delovnih organizacij in turističnimi delavci. Pri razgovorih o razvoju turizma na Ribniškem Pohorju bodo sodelovali tudi predstavniki slovenjegraškega Gozdnega gospodarstva, ki so napravili prve korake pri razvijanju zimskega turizma na zahodnem Pohorju. I. P. 0 VUHRED — Prebivalci Vuhreda bodo v počastitev krajevnega prašnika, ki ga bodo letos slavili združeno z dnevom vstaje slovenskega naroda 22. julijem, v soboto dopoldne odprli novo športno igrišče. Ob 13. uri bo gasilsko tekmovanje, ob 15. uri pa bo osrednja proslava s kulturnim sporedom pred zadružnim domom v Vuhredu, zatem pa bo gasilska desetina obrata LIP dobila nov gasilski avto. I. P. 0 CELJE — Narasla Savinja je povzročila največ preglavic delavcem Ingrada, ki gradijo mostova v Čopovi ulici in na Polulah. Narasla reka je zaustavila vsa dela, poleg tega pa je nastalo nekaj škode na že zgrajenih objektih. S. S. 0 ŠENTJUR PRI CELJU — Danes in jutri bo v ' prostorih zdravstvenega doma Šentjur krvodajalska akcija in sicer oba dni od 7. do 14. ure. M. V. Planinci iz Slovenske Bistrice bodo v domu pri Treh kraljih na Pohorju proslavili petdesetletnico društva Pred petdesetimi leti so v Slovenski Bistrici ustanovili planinsko društvo, ki nosi danes ime največje delovne organizacije Impola. Slavje bodo pripravili pri Treh kraljih na Pohorju, kjer imajo svoj dom. V petek zvečer bo sredi pohorskih gozdov zagorel kres, v soboto pa se bodo na slo-vestni seji upravnega odbora zbrali najbolj zaslužni člani. Ob tej priložnosti bodo počastili tudi spomin oskrbnika Antona štuheca, ki so ga Nemci pred tridesetimi leti ustrelili. Flaninstvo je imelo v Slovenski Bistrici vedno veliko privržencev, kar potrjuje tudi podatek, da so v petde- Stiki z Rothenburgom Pred dnevi se je v zahod-nonemškem mestu Rothen-burgu ob reki Tauber mudila delegacija novomeške občinske skupščine na prijateljskem obisku. Ob tej priložnosti so predstavniki teh dveh mest, ki imata precej podobno zgodovinsko preteklost, u-postavili prijateljske stike; sodelovali pa bodo na kulturnem, športnem in turističnem področju. setih letih zgradili tri postojanke. Prva je zgorela med vojno vihro, druga je postala pretesna, tretja služi danes Veliko kandidatov Občinska konferenca SZDL v Novem mestu že precej časa evidentira možne kandidate za skupščinske volitve 1973. letA. Odziv je dober, saj je svoje predloge poslalo že 12 krajevnih organizacij SZDL m 11 delovnih organi zaoij. Vseh evidentiranih kan didatov je 105, pričakujejo pa, da se bo v to predvolilno dejavnost še z večjo vnemo vključila mladina in tudi ne-katere druge družbenopolitične organizacije, ki še niso prispevale svojih predlogov. Glavni namen evidentiranja bo torej dosežen, dobili bodo pregled ljudi, ki so sposobni, delavoljni in pripravljeni opravljati zahtevne družbene naloge v skupščini ali v vodstvih drugih organizacij. S. D. delavcem Impola za oddih, planincem pa nudi zatočišče in kotiček za obujanje spominov na žulje in trud. Pred dobrimi desetimi leti so bili Bistričani med najbolj številnimi planinci v Sloveniji, pa je nastopila kriza in število članov je občutno upadlo. Starejši člani so se utrujeni umaknili, z mladimi pa niso imeli srečne roke. Povrhu vsega so bile velike težave z graditvijo doma in kasneje z vzdrževanjem. V najbolj kritičnem trenutku je priskočil na pomoč delovni kolektiv Impola, s pomočjo katerega so lepo uredili dom, tako da so spet vse možnosti za delo. V planinske vrste prihaja zdaj vedno več mladih, ki so željni lepot slovenskih gora, nekateri pa se odločajo tudi za alpinizem, ki je v Slovenski Bistrici terjal leta 1952 hud davek. Mnogim je še živo v spominu peterica Bistričanov, ki se je smrtno ponesrečila v špikovi steni. Ob jubileju se bodo bistriški planinci spomnila tudi teh fantov, ki so, žal, morali drago plačati ljubezen do gora. D. UTENKAR POMURJE Ne samo nasipi Foto: J. Zrnec Lenart: pomoč po ujmi Občinska skupščina bo najela posojilo za popravilo stanovanjskih hiš LENART, 19. jul. Danes je bila izredna razširjena seja občinskega sveta za finance, na kateri je predsednik skupščine Franjo Muršec poročal o stanju in ukrepih po zadnjih elementarnih nesrečah, ki so močno prizadele tudi lenarško občino. Neurje je porušilo ali poškodovalo približno 20 poslopij, toča pa je domala uničila pridelek poljščin, zlasti pšenice na več kot tisoč hektarih. Take ujme v lenarški občini po zadnji vojni ne pomnijo. Občinska skupščina je naredila vse, da bi- pomagala prizadetim. Najbolj potrebnim so priskrbeli stiešno opeko. Na teren so takoj odšle komisije, ki ocenjujejo nastalo škodo. Posebna komisija izdaja na licu mesta gradbena dovoljenja, da občanom ni treba na občino. Z mariborsko banko s se že dogovorih za najetje posojila za obnovo in graditev stanovanjskih poslopij. Kaže pa, da bo banka odborila preko lenarškega kombinata tudi posojilo za popravilo gospodarskih poslopij, ki so bila najbolj prizadeta. Občinska skupščina bo za najbolj prizadete plačala tudi prispevek za kmečko socialno zavarovanje. T. ŠTEFANEC MARIBOR Kredit za vrtce Mariborska občinska skupščina je dala temeljni skupnosti otroškega varstva v Mariboru poroštvo za kredit v znesku 1,791 742 dinarjev; za graditev vrtca v Studencih 336.900 dinarjev, za graditev vrtca v Zgornjem Radvanju 454.842 dinarjev in za graditev vrtca na Teznem milijon dinarjev. M. K. Danes nihče ne dvomi v to, da je Pomurje v šestdnevni katastrofalni povodnji plačalo doslej največji davek še zmeraj neukročeni Muri in njenim pritokom. Nesreča pa bi bilo veliko hujša, če se podivjani vodi ne bi požrtvovalno uprli tisoči branilcev, ki so pravočasno nastopili povsod tam, kjer je odpovedal material, če bi se vdal obrambni pas razmehčane zemlje in načetega betona na najbolj kritičnih mestih, bi to marsikje pomenilo za vasi in polja pravi potop. Nevihte „držijo“ cene Na mariborski tržnici je pridelkov precej, niso pa poceni MARIBOR, 19. jul. — Vsakodnevne nevihte v mariborski okolici za sedaj še niso vplivale na založenost mariborskega trga. Kažejo pa se v cenah, ki nikakor nočejo navzdol. Tako je treba odšteti še vedno za kilogram krompirja dva dinarja, solata je po tri dinarje, zelje dva dinarja, korenček pet dinarjev, kumarice sedem dinarjev. Paradižnik se je zadnji teden podražil in stane šest do devet dinarjev, kilogram. Tudi cena jajčk je poskočila na 80 par. Sadje, ki očitno kaže sledove toče, se ni pocenilo. Breskve in marelice stanejo osem do deset dinarjev. Vrtno jagodičevje — ribez in maline pa celo 12 dinarjev kilogram. Opazno manj je gob, šampinjoni in lisičke so po 30 dinarjev, jurčkov pa skorajda ni videti. J. P. „Vz©rna“ gostilna Pred kratkim se je mudila skupina turistov v gostišču Vrhole pri Slovenski Bistrici. Nekdo med njimi je odšel na stranišče in se tam zaman oziral po toaletnem papirju. Moral je ponj v gostišče, kjer mu je lastnica na vprašanje, čemu ni papir tam, kjer bi moral biti, odgovorila, da ga gostje pokradejo. Gost bi bil najbrž s takim pojasnilom zadovoljen če ne bi na steni ob točilni mizi zagledal priznanja, ki ga je gostišče dobilo kot najboljša zasebna gostima v bistriški občini! T. ŠTEFANEC Primer v Sodišincih ob avstrijski meji, kjer so se kmetje skupaj z vojaki vso noč v soju traktorskih luči uspešno borili s pobesnelimi vodami potoka Kučnica, ni osamljen. Kdor se je v urah najhujše stiske srečal z branilci nasipov v lendavskem kotu in drugod, ne bo pozabil prisebnosti, poguma in klenosti ljudi, ki so kot en mož branili svoje premoženje in vso srenjo pred uničenjem. Tako je bilo povsod tam, kjer se leto za letom upirajo stihiji. To so povečini kmetje in delavci z majhnimi zaplatami zemlje vzdolž Mure, Ščavnice in še ponekod drugod. Neprimerno manjšo pripravljenost za skupno akcijo in za solidarnost pa so pokazali ljudje na obrežjih nedolžnih potokov in prekopov. V nekaterih krajih, morda streljaj izza nasipov, kljub grozeči nevarnosti niso odpovedali veselic, ki so bile poleg gostiln v najtežjih trenutkih pribežališče malodušnežev, strahopetcev in nergačev. Tudi pred sotočjem Leda-ve in njenega razbremenilnega kanala proti Muri pred samimi vrati Murske Sobote, je veliko ljudi pozabilo, da niso sami na svetu. Da bi obvarovali svoje pragove, so ponekod neodgovorno usmerjali vodo k sosedom, lastniki nekaterih mlinov vzdolž Ledave pa so pri dviganju ali spuščanju zapornic zrli samo na svoja dvorišča. Soboški štab civilne zaščite, ki je z vodstvi podjetij uspel sicer mobilizirati večino delavcev, kljub pozivom lokalne radijske postaje prebivalcem, naj sodelujejo pri obrambi mesta, ni imel ljudi za polaganje vreč peska na razmehčan razbremenilni kanal. Delavcem komunalnega in gradbenega podjetja gre zahvala, da so okrepili nasip v najbolj kritičnem trenutku. V ogroženem mestu pa je teklo življenje dalje, kot da se nič ne dogaja. Pač, ob razbremenilnem kanalu je stala množica ljudi, tudi krepkih mladih moških, z rokami v žepu, tako da so ovirali promet in branilce pri delu. Razganjati so jih morali prezaposleni miličniki. Poplave so minile, čez čas, ko si bo Pomurje zacelilo rane in bo morda bolje zavarovano pred vodami, bi ljudje veliko laže pozabili na hudo preizkušnjo, če ponekod ne bi skalila odnosov med sosedi in vasmi sebičnost. Nasipi so eno, toda izza njih živijo in bodo še živeli ljudje. Zato je prav, da se med seboj spoznajo tudi v trenutkih stiske. B. BOROVIČ VELENJSKA LOCNICA — Samo ulica ločuje »visoko« mesto od predmestja — majhnih zasebnih hišic. Prebivalci krajevne skupnosti Škofja vas se marsikatere komunalne zadeve lotijo kar sami — Še marsikaj bo treba urediti v raztresenih naseljih Krajevna skupnost Škofja vas obsega poleg same škofje vasi še nekaj po okolici raztresenih naselij. Kot v drugih krajevnih skupnostih, tudi tu najbolj tarejo občane komunalne težave, le da se tukajšnji prebivalci mnogih problemov lotijo kar sami. Tako so Zadobravčani začeli urejati 113 metrov dolgo kanalizacijo. Občina jim je sicer obljubila polovico denarja, a ni bilo nič. Tako so sami izkopali jarke in položili cevi. S podobnimi problemi se ukvarjajo v Šmarjeti, le da je 400 metrov dolga -kanalizacija preveč za prebivalce tega a se je prikolica PTUJ, 19. julija — Davi se je na cesti proti Moškanj-cem pripetila huda prometna nesreča. Voznik traktorja Janez Beranič se je peljal iz Ptuja proti Ormožu. Nenadoma se mu je prikolica, priključena za traktor, odklopila in zapeljala na levo stran cestišča, kjer se je zarila v zemljo. Sunek je bil tako močan, da je iz nje padel voznikov oče Janez Beranič ter se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer je v kritičnem stanju. D. š. SLOVENSKA BISTRICA Srečanje zdomcev Občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, komunalni zavod za zaposlovanje in podružnica Ljubljanske banke so pripravili za 12. avgust na gradu Štatenberg tovariško srečanje z delavci, ki so zaposleni v tujini. Srečanje spada k prizadevanjem za boljšo povezanost zaposlenih v tujini z domačo občino. Pričakovati je, da bo udeležba dobra, saj so mnogi zaposleni v Nemčiji, ob obisku občinske delegacije zatrdili, da se bodo vabilu odzvali. D. U. zaselka in jim bo polovico le prispevala občina. Prebivalci so zelo ponosni na svoj kulturni dom, ki so ga zgradili pred štiriindvajsetimi leti z udarniškim delom. Vendar pa je danes dom že potreben popravila. Stanovanjsko podjetje, ki ga upravlja, ni popravilo strehe, tako da imajo ob malo večjem deževju v prosvetni dvorani pravo poplavo, še slabše se godi otrokom vzgojno-varst- STARŠE Gasilska 85-letnica V zadnjem tednu julija bo prostovoljno gasilsko društvo Starše proslavilo 85-letnico svojega obstoja. Glavna proslava bo 30. julija ter bodo ob tej priložnosti dobili novo motorno brizgalno. Dan poprej bodo priredili sektorsko vajo gasilskih društev. Dne 29. julija bo tudi občinsko mladinsko tekmovanje gasilskih enot. M. K. VOJNIK Skupen krajevni praznik Občani škofje vasi in Vojnika so pričeli s pripravami na krajevni praznik, ki ga praznujejo vsako leto 22. julija v spomin na 27 talcev, ki so jih Nemci ustrelili pred tridesetimi leti. Letos bosta praznovali obe krajevni skupnosti skupaj. Na predvečer praznika bo v Škofji vasi gasilsko tekmovanje in manjša slovesnost v prosvetni dvorani. Osrednja prireditev bo naslednji dan v Vojniku. Sodelovale bodo vse družbenopolitične organizacije obeh krajev. S. š. vene ustanove Anice Cemeje-ve in štirim strankam nad dvorano. Najhuje občutijo pomanjkanje pitne vode v Zadobrovi, kjer štirideset gospodinjstev uporablja vodo iz bližnjih vodnjakov, v katerih pa je voda pogosto okužena. Lani so imeli dva primera tifusa. Ta vodovod bo stal približno 140.000 dinarjev. Prebi. valci Zadobrove bodo skopali jarke in prispevali nekaj denarja. Problemov je še in še, pravijo, a vse hkrati ne gre. Tudi z dobro voljo, ki' jo imajo na pretek, ne. Potrebovali bi še otroško igrišče, cestno razsvetljavo v Zadobrovi in še kup drugih stvari. Pravijo, da bodo še morali pošteno pljuniti v roke. S. ŠROT Nesrečen padec z motorja NOVA GORICA, 19. jul. — Iz Kanala proti domu se je peljal z motornim kolesom 42-let.ni Avgust Hvalica iz Avč. Ko' je pripeljal čez most v Avčah v dvojni levi in desni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom in je padel. Dobil je poškodbe na glavi, pretres možganov in poškodbe na roki in kolenu. Odpeljali so ga v šempetrsko bolnišnico. J. P. Z avtom v suho strugo NOVA GORICA, 19. jul. — Nad vasjo Prelesje je med sinočnjo vožnjo ob 20. uri začelo na levem preglednem ovinku zanašati 24-letnega avtomobilista Aleksandra Marušiča iz Kojskega, ki se je vračal domov. Zapeljal je čez cesto in zdrknil 50 metrov daleč po strmem pobočju ter obstal na kolesih v suho strugo potoka. V nesreči si je poškodoval komolec leve roke. Zdravniško pomoč je iskal v šempetrski bolnišnici. Gmotna škoda znaša 10.000 dinarjev. J. P. V avtobus ga je zaneslo BOVEC, 19. jul. Pod skalo na cesti Bovec—Kobarid je včeraj ob 17.10 v desnem nepreglednem ovinku zaneslo v levo 49-lemega avtomobilista Dimitrija Bogatinovskega iz Titovega Velesa. Trčil je z avtobusom, ki ga je tedaj pripeljal nasproti 31-letni Bogdan Ermin iz Bovca. Gmotne škode je za 8 tiso čakov. J. P. !z včerajšnje četrte izdaje Boris Spasski vodi, po četrti partiji proti Robertu Fischerju z 2,5:1,5 — Svetozar Giigorič je izjavil, da je svetovni prvak zamudil možnost za zmago REYKJAVIK, 18. jul. V četrti partiji dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo med prvakom Borisom Spasskim in Robertom Fischerjem sta se tekmeca prvič razšla brez zmage. Po petih urah igre in 45 potezah sta na predlog Spasskega remizirala Rezultat je tako 2,5:1,5 za Spasskega. Zanimivo je, da je imel skoraj ves čas pobudo Spasski, ki je igral s črnimi figurami. Poleg tega pa je svojega tekmeca presenetil prav z njegovim najmočnejšim orožjem — sicilijanko. Glavni sodnik »dvoboja stoletja« Lothar Schmid je nekaj ur pred začetkom četrte partije med svetovnim prvakom Borisom Spasskim in njegovim izzivalcem Robertom Fischerjem obvestil novinarje, »da je vse v najboljšem redu«. Prvikrat, odkar se je začel dvoboj v Rey-kjaviku, je lahko sporočil »sedmi sili«, da m nobenih protestov, zatorej tudi ne nobenih razlogov, da se partija ne bi začela ob napovedani uri. Znano je, da je Lothar Schmid že popreje po sovjetskem protestu razsodil, da b0 četrta partija spet v veliki dvorani, ki sprejme 3.000 gledalcev. Predsednik ameriške šahovske federacije je izjavil, da bo »Bobby Fischer seveda tisti, ki bo odločil, ali so v dvorani idealni pogoji za igranje«, toda po njegovem mnenju so ti pogoji zdaj zadovoljivi. Prva današnja vest iz Rey-kjavika je prišla šele 26 mi nut po tistem času, ko je Lothar Schmid pognal uro Robertu Fischerju, toda v veliki športni dvorani po tem prvem poročilu ni bilo niti svetovnega prvaka Borisa Spasskega niti njegovega izzivalca. Bele figure je imel Robert Fischer. Njegova ura je tekla deset minut, preden se je pojavil v dvorani, in potegnil s svojim kmetom pred kraljem za dve polji. Tako se je začela četr ta partija »dvoboja stoletja« Pričakovati je bilo, da bo Fischer z belimi figurami in v siciljanki v otvoritvi dosegel prednost, saj je igral va rianto, ki jo zelo dobro pozna. Kljub temu pa je v uvodnih potezah zanj nenavadno dolgo časa premišljeval, kar 25 minut. Spasski je v 16. potezi žrtvoval kmeta in dose gel boljšo pozicijo. Za izgubo materiala je dobil lovski par. ki je bil suveren gospodar ša hovnice Fischer bi no oceni velemojstra GUgoriča v 19. potezi lahko izsilif zamenjavo kraljic, vendar je to., prilož. nost zamudil. Potem pa je zašel v pasiven položaj in Spasski je nenehno povečeval pritisk na belega kralja. Po prvih ocenah ni bilo videti, kako bo Fischei zavrnil napad. Pri tem pa mu je v odločilnem trenutku pomagal sam Spasski. Po mnenju Gligori-ča in še nekaterih drugih velemojstrov je prvak v 29. potezi naredil napako Čeprav ni bil v časovni stiski je potegnil s trdnjavo napačno potezo. Odigral je 29 . Th8, na mesto Td8 in pri spletanju matne mreže skoraj gotovo spregledal da se Fischer po forsirani menjavi kraljic lahko reši v remi končnico raznobarvnih lovcev Svarcer : Praznik remi DRAVOGRAD, 19. jul. — Rezultati 5. kola ženskega šahovsicega prvenstva Slovenije: Svarcer : Praznik remi, Zajc : Stekar 0:1, Košir : Peterle 1:0, Pongrac : Koren remi, Kremavc : Bagari remi, Poberžnik : Dolžan 0:1, Nemanič : Kolar 1:0. Vrstni red: Praznik, Svarcer 4, Stekar, Košir 3,5, Bagari, Peterle, Pongrac, Koren, Kremavc, Zajc 2,5 Itd. J. SMON Spasski je zapustil dvorani hladen kot kamen in ni z ni-čemei pokazal svojega razočaranja nad izgubljeno priložnostjo, medtem ko je bil Fischer zelo dobre volje in se je smejal Peta partija, v kateri bo z belimi figurami igral Spasski, bo v četrtek ob 18. uri. Halo, Reykjavik! Prireditelji so morali zaradi preveč razvnetih gledalcev na mestiti semafor, na katerem z rdečimi črkami piše »Pro simo tišino«. Vključijo ga kadar sodnik očem, da jc m up med gledalci tolikšen, da moti igralca. Zanimivo je, da so takšen semafor uporabili v Ju goslaviji že pred tremi leti na dvoboju Jugoslavija — SZ v Skopju. Robert Fischer in njegov sekundant \Viliiam Lombard}' sta analizirala prekinjeno tretjo partijo samo 15 minut, potem sta se odpravila na nočno rekreacijo, kegljanje. V sovjetskem taboru so analizirali prekinjeno partijo vso noč. Aleksander Kotov je naslednji dan na moskovski televiziji izjavil, da je Robert Fischer prav s to partijo pokazal. da je nevaren nasprotnik, saj je uporabil »nevarno in zanimivo novost, pripravljeno v domači analizi«. Sovjetski velemojster je dejal, da bosta oba velemojstra doživela še mnogo zmag in porazov, vendar je pripisal več možnosti za končno zmago Borisu Spasskemu, ki je izreden strateg. Pariški dnevnik »Figaro« je izvedel anketo, kdo bo zmagovalec dvoboja v Revkjaviku: 64 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da bo novi svetovni prvak Robert Fischer. 22 odstotkov je trdilo, da bo Boris Spasski ubranil naslov svetovnega prvaka, medtem ko je 14 odstotkov bralcev prepričanih. da bo to izredno izenačen in naporen dvoboj brez pravega favorita. V četrti partiji dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Borisom Spasskim in Robertom Fischerjem je glavni sodnik Lothar Schmid izpraznil v dvorani prve tri vrste. To je bilo seveda storjeno na zahtevo izzivalca. Sicer pa sta na sprotnika še vedno »sprta« glede igralne dvorane: Boris Spasski vztraja, da je velika dvorana idealnejša za igro, medtem ko je Robert Fischer prepričan, da so normalni pogoji zagotovljeni samo v mali dvorani. Newyorški dnevnik »New York Times« je demantiral vesti, da Roberta Fischerja ni bilo na prekinitev prekinjene partije z Borisom Spasskim. Izzivalca — kot običajno — ni bilo v igralni dvorani, ko je Lothar Schmid odprl kuverto v ponedeljek ob 18,00. Robert Fischer je tokrat — po njihovi verziji — zamudil petnajst minut: svetovni prvak je medtem že podpisal predajo in zapustil »Exhibition Hall«, areno, v kateri je ta zgodovinski dvoboj. Kazalec na Fischerjevi uri se sploh ni premaknil: ko je prišel v dvorano. je imel še 70 minut časa za razmišljanje za 16 potez. Boris Spasski je bil že večkrat očitno vznemirjen zaradi Fischerjevih postopkov, ki so v nasprotju s protokolom, značilnim za vse dosedanje dvoboje za naslov svetovnega prvaka. In vendar so ameriški poročevalci navdušeni ob dostojanstvenem vedenju Borisa Spasskega, ki je sicer mukoma, toda z navidezno »jekleno hladnokrvnostjo«, skrival svoje občutke. Gudmundur Thorarinsson, predsednik islandske šahovske federacije, je povedal, da so imeli organizatorji približno 30.000 dolarjev stroškov z »zaprto televizijo« in drugo tehnično opremo v igralni dvorani. Avtomatično televizijsko kamero so najeli za dva meseca v Londonu. Zanimivo je vsekakor, kako je tiudinundur Thorarinsson komentiral zadnje zaplete okrog televizijskih kamer Chesterja Foxa: »To je vendar šahovski dvoboj in ne filmsko snemanje. Ko smo ugotovili, da bi lahko dvoboj propadel zaradi televizijskega snemanja, smo se hitro odločili ... in odpovedali pogodbo s Chesterjem Foxom.« Firma Chester Fox ni snemala četrte partije. Njeni zastopniki pa so danes napovedali, da bodo že za naslednjo partijo spet zahtevali pravice, ki so si jih zagotovili s pogodbo. Kot kaže se Američani nikakor ne morejo sprijazniti z izgubo 25.000 dolarjev, kolikor so jih veljali dosedanji stroški. Komentar velemojstra Pirca 4. PARTIJA DVOBOJA SICILIJANSKA OBRAMBA BELI: FISCHER CRNI: SPASSKI 1. e4 c5 Bolj bi pričakovali 1. ... e5 in nato špansko partijo, ki «»«■ szzssr ■■■■■■■■■■■■ ischer »Ne maram novinarjev,« pravi Fischer. »Izmišljujejo si, dodajajo, odvzemajo in lrizirajo mojo osebnost m moje izjave. Niso korektni. Vem, da je senzacija del njihovega poklica. Toda vseeno je treba upoštevati določene mere. Kaj je komu mar, če ima Robert Fischer zbirko oblek, ali da se izogiba ženskam? Pomembno je to, kar ustvarja za šahovnico Vse drugo je moja stvar. Tega novinarji nočejo razumeti, zato sem stalno sprt z njimi. Mislim, da bi me uničili, če ne bi bil najboljši šahist na svetu. Tako pa morajo pisati o meni, me hvaliti, povzdigovati, slaviti. Samo eden je Robert Fischer!« XXX Ne razumem, zakaj mi očitajo, da ne poznam drugih plati življenja, da je v meni samo šah. Torta prav v njem sem našel vse: filozofijo, znanost, globino misli, nirvano . . . 1 XXX V šahu sem našel tudi business. Nikdar ne igram zastonj. Celo ne z amaterji. Takrat navadno zahtevam doiar od vsakega. Sicer pa drugega dela tudi ne znam. XXX Govorili so, da sem bil čudežni otrok. Danes pravijo, da sem čudak. Vseeno pa priznavajo, da sem genij. XXX Sedanji sistem boja za svetovno šahovsko prvenstvo ni pravičen. Toda moral sem ga sprejeti, ker mi manjka samo še uradni naslov najboljšega. Mislim pa, da bi morala tekmeca za šahovski prestol igrati dvoboj, podoben tistemu, ki sta ga igrala Aljehin in Canablanca. Va.iman.i šest in ne ta maraton s 24 partijami, v katerem je vse preveč remijev in taktiziranja. Nisem niti /a kratek dvoboj / dese- timi partijami, v katerem bi spet prevladovali remiji. Se najmanj pa mi je bil všeč prejšnji sistem ki je prvi ša- hovski velesili SZ dovoljeval, da z internimi sporazumi brani svoj prestol. XXX Cenim — Capablanci. Rad imam — Talja. Bal sem se Smislova. XXX V 15. letu sem zapustil šolo, da bi se posvetil šahu. šah je tudi danes moja univerza. Z njim sem prepotoval ves svet, srečaval znane osebnosti. Čeprav me razstave, muzeji in druge zna.menitosti ne privlačijo, pa sem se delno izobrazil tudi na teh področjih. L's pel o mi je morda bolj, kot če hi študb.-al v ZDA. kjer ne upoštevajo tradicije in us- tvarjajo _ nekakšne čudne specialitete. Ne pa ljudi, kakršm ^em srečaval v Evropi, ki bržkone nikjer niso popolni, vendar pa pri vsaki stvari poznajo nekaj. Pozicija po 29. potezi belega Prvi komentarji so navajali, da bi bil laiiko tu Spasska z 29. . . Td8 dobil partijo. Nato res ne gre 30. Se6: + ? fe6: 31. Td8 Del-i- z matom. Toda po enostavnem 30 c3 ima črni manj kot v partiji, ker 30. ... Ld6 31 Kgl ne vodi nikamor. Ce na 30.c3 igra črni zdaj 30 . . . Th8, kažejo analize, da lahko beli odgovori 31.Le6: Ld4:, 32.cd4: De6:, 33.Dgo:+ Beli ima za figuro tri kmete in najmanj enako pozicijo, še zlasti ker se lahko utrdi s kmetom na d5. 30. Sf3 U'3: 31. D13: Ld6! Sedaj pa je grožnja na h2 tako močna, da mora beli menjati damo in dvovoliti bistveno slabitev svojih kmetov na daminem krilu. Nato ima pač črni lahek remi, saj dobi tudi kmeta nazaj. 32. Dc3 Dc3: 33. bc3: Le5 34. Td7 Kf6 35. Kgl Lc3: 36. Le2 I^e5 37. Kfl Tc8 38 Lh5 Tc7 39. Tc7. Lc7: Tu bi bila nasprotnika lahko mimo podpisala premirje-, ker ob enakem materialu in neenakih lovcev ne eden ne drugi nima možnosti igrati na zmago. 40. a4 Ke7 41. Ke2 f5 42. Kd3 Le5 43. c4 Kd6 44. Lf7 Lg3 45. c5+ Remi. jo Spasski posebno dobro pozna. Izbira sicilijanske obrambe pa pomeni, da hoče črni igro zaostriti. 2. Sf3 d6 3. d4 cd4: 4. Sd4: Sf6 5. Sc3 Sc6 6. Lc4 Te poteze m bilo težko uganiti, saj jo Fischer od nekdaj skoraj redno igra, tako da jo dr. Euwe v svojem »Šahovskem arhivu« imenuje kar »Fischerjevo patentno potezo«. 6. — e6 7. Lb3 Le7 8. Le3 0—0 9. 0—0 Fischer ne igra več »jugoslovanske (Velimirovičeve) variante« 9. De2 a6 10. 0—0—0 Dc7 11. g4?!, s katero je Izgubil proti Larsenu v Palmi de Mallorca 1970. 9. ...a6 10. f4 Sd4: Slabše ie 10. ... Ld7 11. f5 Dc8? 12. fe6: Le6: 13. Se6: fe6: 14. Sa4 in črni je izgubil (3. partija dvoboja Fischer - Lar-' sen, Denver 1971). Tudi 10. .. . Sa5 velja skoraj za ovrže-no. 11. Ld4- b5 12. a3 Lb7 13. Dd3 Na 13. De2 bi zopet prišlo 13. ... a5! ker po 14. e5 de5: visi Ld4. 13. ...a5! Odlična žrtev kmeta, ki pa je bila očividno že davno pripravljena v domačih analizah. Ideja je v tej varianti že znana iz podobnih pozicij. 14. e5 de5: 15. fe5: Sd7 16. Sb5: Sc5 To je poanta žrtve. Beli mora vzeti skakača, nakar ima črni prednost dveh lovcev m še nekaj napada. Vse to je seveda več kot zadostno nadomestilo za kmeta, zlasti še, ker je beli kmet e5 slab. 17. Lc5: Lc5: + 18. Khl Dg5 19. De2 Alternativa je samo 19. Dg3, nakar pa črni z 19. ... Dg3: 20. hg3: La6 21. c4 Lb5: 22. cb5: Ld4 dobi kmeta nazaj in ima zadovoljivo pozicijo. 19. ... Tad8 20. Tadl Tdl: 21. Tdl: h5! Ta okrepitev črnega napada je kar neprijetna, zlasti ker sta obe beli lahki figuri začasno izven igre. 22. Sd6 La8 23. Lc4 h4 24. h3 Le3 25. Dg4 Seveda izsiljeno, ker je visel kmet eo. 25. ... De5: Na 25 ... Dg4: 26. hg4: h3 ima beli obrambo 27. Lfl Td8 28. Td3 in nato Sc4, 26. Dh4: g5! Z grožnio 26. ... Td8, zaradi česar je odgovor belega več ali manj izsiljen. 27. Dg4 Lc5 28. Sb5 Kg 7 29. Sd4 Th8 k m Pozicija po 45. potezi belega Po 45. ... Kc5: 46 Le6: f4 je položaj popolnoma jasen celo za začetnika Opombe- V. Pirc Ivkov in Ljubojevič spet skupaj CAORLE, i9. jul. — Rezultati 14. kola conskega turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo: Dunkel-blum : Ljubojevič remi, Prižet : Ivkov 0:1, Belon : Eising prek., Wirtensson : Fridgood 0:1, Ree : Fotintos prek , Keene : Janša remi, Driza : Bohosjan remi. Tatai Silva prek., Williams : Pomar remi V nadaljevanju prekinjenih partij je Dunkelblum premagal Fo-rintosa, Janša Prižeta, Eising pa Tataija. Vrstni red: Ivkov in Ljubojevič 10, Janša in W:lliams 8,5, Forin-tos in Ree 8 (1), Pomar, Keene, Fridgood 7,5* itd. Naša zastopnika sta si zdaj praktično že zagotovila udeležbo na medeonskem turnirju. Do konca so še tri kola, imata pa točko naskoka Dokaj srečno sta se otresla nevarnega tekmeca Madžara Forintosa. Ta je z Dunkelblumom v popolnoma dobljenem položaju spregledal trdnjavo. CAORLE, 18 jul. — Rezultati 13 kola conskega turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo: Ivkov Dunkelblum '1:0, Ljubojevič Wirtensson remi. Fridgood Bel-lon remi. Fonntos Prižet 1:0, Janša Ree remi, Bohosjan : Keene remi. Driza VVilliams 0:1, Eising : Tatai prek., Silva : Pomar remi V nadaljevanju prekinjenih partij sta Tatai in Fridgood remizirala. Ekipi izbrani Konec tedna atletska dvoboja Jugoslavija — Belgija v Celju in Jugoslavija — Avstrija na Reki — Močni Belgijci CELJE, 19. jul. V soboto in nedeljo bodo jugoslovanski atleti in atletinje nastopili v meddržavnih dvobojih. Moški se bodo v Celju pomerili z Belgijo, ženske pa na Reki z Avstrijo. Znani kapetan Krešo Račič je danes izvedel na celjskem stadionu še izbirno tekmovanje v nekaterih disciplinah in potem dokončno določil obe naši reprezentanci. Moška reprezentanca je sestavljena takole: 100 m — Lengyel in K ar asi, 200 m — Sušanj, Kar asi, 400 m — Sušanj, Alebič. 800 m — K opri vi ca, Medjimurec, 1500 m — Medjimurec, Koprivica, 5000 m — Korica, Svet, 10.000 m — Korlca, And jelov (Kovačič), 110 m ovire — Stojičevič. Ajanovič, 400 m ovire — Stefanovič, Vojnov, 3000 m zapreke - Tomič, Jokič. višina — Vivod, Radovanovič, daljina — Rak, Milek (Babič), troskok — Babič, drugo mesto še ni določeno. palica — Lešek, Popovič, krogla — Jocovič, Ivančič, disk — Pečar, Gredelj, kladivo — Stiglič, Gromilovič, 4 x 100 m — Lengyel, Karasi, Križan, četrti član bo določen na izbirnih tekmah v petek, kjer ima priložnost tudi bivši član Olimpije Pisič, 4x400 m — Su-šaj, Alebič, Ubori, Kocuvan (Ci-kič). Na Reki bo ženska reprezentanca nastopila v naslednji postavi: 100 m — Pavličič, Tabori, 200 m — Tabori, Pavličič, 400 m — Bašič, Marič, 800 m — Nikolič, Mi- loševič. 1500 m — Rajher, Urankar, 100 m ovire — Fočič, Ivanovska, višina — Babošek, Hrepevnik, daljina — Franzotti, Antunovič, krogla — Tošič, Kovačevič, disk — Ronutti, Papler, kopje — Urbančič. Menjhart. Meddržavni dvoboj med Jugoslavijo in Belgijo bo v soboto in nedeljo v Celju na štadionu Borisa Kidriča, obakrat z začetkom ob 17. uri. Sestava belgijske reprezentance je takale: 100 m: Roels, Stas; 200 m: Roels, Brydenbach; 400 m: Degevter, VD Wijngaerden; 800 m: Mignon, Van Wezer; 1500 m: Put-temans, Salve: 5000 m: Goriš, He-levin; 10.000 m: Roelants, Polle-unis; 110 m ovire: Herbrand, Le-gros; 400 m ovire: Ravets, Van-derheyden; 3000 m ovire: Thijs, Daune; daljina: Housiaux, Her. Brand; višina: De Preter. Nachte-gael; palica: De Wil, Koekelko-renr; troskok: Van Hoom, Carlier; kopje: Van Zeune, Duchateau; disk: De Decher, Schoeder; kladivo: V. D. Bleeken, Hertogs; kro- gla: Schoeder, Chevalier; 4 x 100 m: Roels — Stas — Housiaux — Rossignol; 4 x 400 m: Bervoets — Degeyter — Wijngaerden — Bry-denbach. K. JUG Urnik dvoboja SFRJ — Belgija Sobota 22. VII. — ob 17.00 slovesen začetek; 17.15 — 110 m ovire, višina, krogla; 17.30 — 100 m, 17.40 — 1500 m, 18.00 — 400 m, daljava, kopje; 18.20 — 10000 m, 19.00 — 4 x 100 m; nedelja 23. VII — 16.00 — palica, kladivo; 17.00 — 400 m ovire, 17.20 — 800 m, troskok, disk; 17.40 — 200 m, 17.50 — 3000 m ovire, 18.10 — 5000 m, 18.30 — 4 x 400 m, 18.45 — proglasitev zmagovalcev in konec tekmovanja. oraz izrae Na petem mladinskem evropskem prvenstvu v košarki nova presenečenja ZADAR, 19. jul V prvi tekmi četrtega kola na V. mladinskem EP v košarki je Madžarska presenetljivo premagala vodilno ekipo v skupini -A, Izrael z 62:51 (32:24). Zmaga Madžarov nad Izraelci je povsem zapletla položaj v skupini A. S tremi zmagami je Izrael si- V. EP - Zadar 72 Skupina A Izrael : Madžarska 51:62 (24:32) Turčija : SZ 47:76 (20:38) lzraei Madžarska SZ Poljska Španija Turčija 4 3 1 275:242 6 4 3 1 226:222 6 4 2 2 269:227 4 3 2 1 196:180 4 3 1 2 182:223 2 4 0 4 226:280 0 Skupina B Italija : Bolgarija 66:56 (35:27) Francija : Grčija 72:51 (27:23) Jugoslavija Italija Francija CSSR Grčija Bolgarija 3 3 0 260:178 6 4 3 1 261:249 6 4 2 2 265:229 4 3 1 2 211:211 2 4 1 3 234:292 2 4 1 3 236:308 2 cer zanesljiv polfinalist, za drugega pa so kar trije kandidati. Zmaga Madžarov je bila povsem zaslužena in je rezultat boljše igre med vso tekmo. I. PAVLOVIČ Priprave atletinj CELJE, 19. jul. — V okviru priprav državne reprezentance je bilo pregledno tekmovanje atletinj v metu diska in petobojk v metu krogle. Rezultati — met diska: 1 Papler (Tr) 44,55 , 2. Ronutti (Mb) 44,38, 3. Birkih (Zadar) 44,20, 4. Kastelic (KI) 38,98; net krogle: 1. Van Kiekebelt (Kan) 13,82, 2. Babošek (Mb) 12,48, 3. Papler 12,21, 4. Vranič (Srem) 12.04, 5. Antunovič (Kvamer) 11,95. K. JUG Borzov znova 10,0 na 100 m MOSKVA, 19. jul. — Na atletskem prvenstvu SZ, ki je hkrati izbirno tekmovanje za sestavo olimpijske reprezentance, je bilo doseženih več odličnih rezultatov Borzov je 100 m pretekel v času 10.0, v skoku v daljavo sta bila najboljša veterana Bakovski z 806 cm in Ter Ovanesj’an s 794 cm. V teku na 10 tisoč metrov je zmagal Šarafetdinov z drugim najbolj. Šim letošnjim rezultatom 28:05,2, medtem ko je v troskoku presenetljivo zmagai Bariban s 16,79 pred olimpijskim zmagovalcem Sanejevom s 16,75. ALPINISTIČNE NOVICE Uničena spominska plošča Marjan Gros in Peter Rožič sta 9. t. m. pod Triglavsko steno odkrila poškodovano spominsko ploščo Riku Salbergerju. Mraz jo ni mogel uničiti, to dokazujejo podobne plošče v skupini Storžiča, tudi plaz ne, saj je visela na dveh klinih. In še en razlog govori, da je ploščo poškodoval kak objestnež — plošča je namreč visela v neposredni bližini poti in če bi bila poškodovana že pozimi, bi to prav gotovo kdo opazil že prej. Ponovitve Janez Dovžan in Miha Smolej sta 4. t. m. preplezala varianto iz Ozebnika v kamin Hornove smeri v Jalovcu. 8. t. m. sta Kristel Langus in Blaž Vengar ponovila »spominsko smer« v Stenarju, dan za tem pa Peternelovo smer v SS Triglava (dan pred tem sta jo plezala dva Nemca). Nejc Zaplotnik je 7. t. m. sam preplezal smer Debelakove v Veliki Mojstrovki in sestopil po SZ razu Male Moj- Mladinsko državno prvenstvo v plavanju v Kopru v znamenju Zagrebčanov KOPER, 19. jul. — Tudi današnja predtekmovanja na mladinskem državnem prvenstvu v plavanju so prinesla povprečne rezultate. Včerajšnji najboljši so si tudi danes zvečine zagotovili najboljše proge v finalu. Jug iz Dubrovnika ima 11 finalistov, presenetljivo enega več kot zagrebška Mladost, in s tem tudi možnost za uvrstitev na drugo mesto. Od slovenskih klubov imata Ljubljana (Markovič, Oman, Trtnik, Vovko, Korsika in štafeta 4 x 200 m prosto) in Triglav (Slavec 2-krat, Porenta 2-krat, Pajtnar in Šmid) po 6 finalistov, Fužinar jih ima 5, Koper 2 m Rudar enega. Popoln slovenski obračun za kolajne bo na 100 m prsno, kjer si bodo po vsej verjetnosti Pajtnar-jeva, Vovkova in Ferlinova razdelile kolajne. Tudi Balant (Fuž) ima drugo priložnost za zlato ter Porenta, če bo še drugič premagala Saradjevo (POSK Split). Finalni izidi 1. dne — mladin ci: 200 m prosto: 1. Lolič (M) 2:08,5, 4. J. Slavec (Tr) 2:17,6. 200 m hrbtno: 1. Balant (Fuž) 2:29,1, 3. Kolbe (Poper) 2:36,4, 100 metrov delfin: 1. Vlasič (Ml) 1:08,3, 2. Jež (Fuž) 1:09,1, 6. Si moneti (Lj) 1:11,5, 200 m meša no: 1. Lolič (M) 2:27,1, 6. J. Sla vec (Tr) 2:38,0, 7. Balant (Fuž) 2:38,3, 4 x 100 m kravl: 1. Par t zan 4:: 1,5, 3. Koper (Žerjal, Kol be, Marušič, B. Kramberger) 4:23,4, 4. Ljubljana 4:25,2; mladinke, 200 m prosto: 1. Gašparič (Med) 2:27.2, 3. Markovič (Lj) 2:34,0, (rek. SRS za ml. pionir ke), 4. Korsika (Lj) 2:35,5, 7 Oman (Lj) 2:37,7, 200 m hrbtno. 1. Porenta (Tr) 2:40.6, 5. Hodej (Rudar) 2:53,5, 100 m delfin: 1. Majnaric (Ml) 1:10,3, 5. Ferlin (Fuž) 1:19,4, 200 m mešano: i Gašparič (Med) 2:45,9, 5. 2ulič (Kop) 2:53,5, 7. Porenta (Tr» 2:57,2, 4 x 100 m kravl: 1. Ljubija na (Markovič, Oman. Rogelj. Kor ^ika) 4«53.7. 2. Tr °iav fšnmKon Pajnter, Sladoje, Skubic) 4:54,4. Skupna ocena prvega dne. 1 Mladost 10.932, 2. POŠK 6.863. 3 Mornar 6.578, 4. Jug 6 279, 6. Liubljann 5.189, 3 Triglav 4 9 Fužinar 2.967, 11. Koper 2.643. J. KREFT ,nn.xvxxxxxxxxn.nxvvxvx TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR počitku la £ Športniki morajo biti poučeni kakor gle- ^ de treniranja tako tudi glede počitka, ž ustrezne hrane m sploh obnove sil. t Kaj vemo o utrujenosti? Najstarejša raz- ž laga bi bila, da nastopa utrujenost zaradi ^ kopičenja produktov presnove. Včasih Pa t je glavni vzrok utrujenosti izraba zalog % glikogena oziroma glukoze, to je snovi, ie % katere se pri izgorevanju tvori energija. % Preprosto povedano: če primanjkuje ener-£ getskih snovi, bo tudi delovna zmogljivost l slabša. f Pregovor pravi, »da je »spanc boljši ko' £ žgane«. S tem je povedano, da je včasih $ spanje za obnovo sil večjega pomena ka-$ kor hrana. Stoletne navade so utrdile iz-^ kušnjo, da je treba počivati med aelorrl. ^ po kosilu, ponoči in konec tedna v našem t stoletju so uvedli še vikend, nekak po-% daljšan počitek konec tedna, razen tega pa % še letni dopust, ki je namenjen kar naj-bolj temeljiti obnovi organizma. Pri intenzivni vadbi si športniki poma-^ gajo z lahko prebavljivo hrano, masažo, C kopelmi, znojenjem in zlasti z rednim noc■ f nim počitkom. Vse to pomaga pri obnovi £ sil. Ravnali pa bi napačno, če ne bi kori i stili tudi drugih virov življenjskih sil. Po ^ trebm so tudi sprememba okolja, spre- SVVXX>XXXXNXXXX\XXXXXXXXXVVXXXXXXXXVXXVXXXXXXVXXXXVVXXXXVXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXV.VXXXXXXXXVXXV\.XXXXXXXVV. memba dejavnosti, sprostitev, razvedrilo in J podobno. »Kadarkoli se smeješ, vtiku ješ £ nove niti v tkanino vitalnosti«, je zapisal £ filozof. Kakor sodi skrb med činitelje, ki 4 človeka utrujajo, tako sodi veselje med či- 4 nitelje, ki sproščajo. Športni zdravnik Hans f Hoške je že pred desetletji opozarjal na % stimulativno vrednost psihičnih činiteljev, % posebno doživetja radosti. Vse aktivnosti, % ki posredujejo človeku veselje, pospešuje- % jo storilnost, kajti veselje sprošča, s tem £ ustvarja veselje predhodno stopnjo za ob- f novo sil. V življenju športnika je treba po- % lemtakem skrbeti tudi za dobro voljo in za ^ pestrost treniranja, saj je naveličanost prav % tako negativna postavka kakor izčrpanost, pretiravanje in bolezen. Veliko je treba trenirati, vendar nikoli % toliko, da bi prišlo do kronične utrujenosti % ali tako Imenovane pretremranosti. Iz psi- ^ hologije športa vemo, da sodijo dobra vo- ^ Ija, samozavest in sproščenost med činite- 4 Ije, ki stimulirajo — negotovost, strah pred ( neznanim, občutek manjvrednosti pa med ^ činitelje, ki tekmovalca obremenjujejo in % ovirajo. Potrebno je dobro uskladiti delo. % počitek m razvedrilo — za vse je treba naj ti čas D. U. strovke, naslednji dan pa je ponovil še smer po kaminih. Tirolci povišali tarife Tirolski gorski vodniki so letos povišali svoje tarife za 40 odstotkov m prepustili sloves najcenejših kolegom z Bavarske Zdaj sme tirolski gorski vodnik za en dan zaračunati največ 550 Sch (prej 400)-. Italijanski, švicarski in francoski gorski vodniki pa prodajajo svoje usluge skoraj še enkrat dražje. 153 tisoč vzponov V Sovjetski zvezi napravijo vsakih štiri leta obračun alpinistične dejavnosti. Od leta 1968 do 1971 je 19.390 državljanov dobilo znač ke, 10.050 jih je napredovalo v »alpinist III. razreda«, 2010 v drugi razred. 616 v prvi razred in 413 je kandidatov za mojstre športa. 811 alpinistov je končalo šolo za inštruktorje, vsi skupaj pa so opravili več kot 153.000 vzponov. Malo zavarovancev Čeprav je glavnina alpinistov že odšla v Zahodne Alpe, vplačil v »Sklad za reševanje v tujih gorah« ni veliko S skupinskim prispevkom po 15 din so se zavarovali udeleženci dveh planinsk.h izletov, črnuškega na Grossglockner .n bovškega na Matterhorn alpinistov ‘ki plačujejo po 100 din) pa je bilo doslej le 24 m eden za Švico, za katero je prispevek le 25 din (ker se je potrebno zavarovati še pri SRFW). Zmaga mladih atletov Športniki Železne županije, Štajerske in Slovenije v Mariboru MARIBOR, 19. jul. — Na štadionu na Poljanah je 2AK Maribor priredil prvo ponovitev atletskega troboja mladinskih reprezentanc Železne županije (Madžarska), Štajerske (Avstrija) in Slovenije. V skupni uvrstitvi je zmagala Slovenija, ki je bila najboljša tudi med mladinkami. Med mladinci so bili prvi Štajerci Navzlic slabemu vremenu je bilo doseženih precej dobrih rezultatov. To velja zlasti za skok v višino, saj je Madžarka Schiitzova preskočila 172 cm Najboljši med domačimi je bil Gro-šeta, ki je zmagal na 100 m m 110 m ovire. Prehodni pokal Savana je osvojila Slovenija, naslednji troboj pa bo drugo leto v Avstriji. Rezultati — mladinci: 110 m ovire: 1. Grošeta (S) 16,0, 2. Vidic (S) 16,0, 3. Zalakovisc (2) 16.3, 4 Krofelj (S) 17.0; 100 m: 1 Grošeta (S) 10,9, 2. Vidic (S) 11,0, 3 Strniša (S) 11,0; krogla: 1. Frei-berger (S) 12.08, 2. Skok (S) 12.06, 3 Paucher (S) 11,81, 4 Lenarčič (S) 11,58; 400 m: 1. Dobrosi (Z) 50.8, 2. Zechner (S) 50.9, 3 Krofelj (S) 52,3, 4. Prah (S) 52,5; daljava: 1. Vidic (S) 667, 2. Zalo-vicz (Z) 654, 3. Grošeta (S) 640, 5 Strniša (S) 633; 1.500 m: 1. Sleisstner (S) 4:12,5, 2. Kovačič (S) 4:14,4, 3. Slechel (S) 4:16.7, 4. Celofiga (S) 4:17,5; kladivo: 1. Horvath (2) 56,72, 2. Gačnik (S) 40.60, 3. Lenarčič (S) 31,48; 4x100 m: 1 štajerska 44,5; 2elezna županija odstopila. Slovenija diskvalificirana; ekipno: 1. štajerska 67. 2. Slovenija 59, 3. železna županija 34 Mladinke — 100 m ovire: 1. Der-mol (S) 14.7, 2. Hohlroder