Naslednja
stopnica
Poslanci dveh
Volitve v
do
mor slovenske skupščine — republiškega in prosvetaokulturne-ga zbora — so pretekli teden sprejeli osnutek »rimnu o visokem šolstvu. Zanj šo glasovali po nekajurni razpravi na ločenih sejah, kjer so še vedno, deževala različna mnenja in predlogi za rešitev nekaterih vprašanj; največ je bilo takih, ki so bili le pogrevam. Slo je na primer za to, ali je^potrebno vsaj na nekaterih višjih šolah uzakoniti znanstvenoraziskovalno delo kot njihovo nalogo ali ne, pa za (ne)primemost Stopnjevanja študija, za dvojno predstavo o enotnosti visokošolskega sistema na Slovenskem, o izrednem študiju, omejitvi vpisa in podobnem.
Pričakovanje, da bo skupščinska razprava tudi vroča, je bilo delno uresničeno, čeprav je predsednik skupščinske komisije za proučitev visokega šolstva na Slovenskem v uvodnem komentarju jasno povedal, zakaj ni bilo mogoče izoblikovati zakonskega osnutka, ki bi’ idealno razvozlal vse probleme, ki gredo na tem področju že v nadstropja.
Lahko rečemo, da je zakonski osnutek, ki je za njim druga faza zakonodajnega postopka, tak, da »omogoča in pospešuje vse tiste rgoasedne procese, ki bodo olajšali prehod visokega šolstva v novo kakovost na višji ravni«. Na sejah zborov so ga sprejeli s stališči in pripombami, ki sp jih predlagali pristojni odbori, skupščinska zakonodajnopravna komisija ter nekateri razpravljavci.
Poslanci so rekli svoj »da« zato, ker skrbi osnutek za uresničevanje naslednjih ciljev: za izboljšanje kakovosti izobraževanja in znanstvenega dela, poglobitev in razširitev povezovanja visokošolskih zavodov z gospodarstvom in družbenimi službami, racionalizacijo vsebine in organizacije pouka ter poglobitev samoupravljanja na tem področju, vendar ne le z bolj funkcionalno postavljeno strukturo samoupravnih organov, temveč tudi z večjo vlogo študentov v njih.
Zbora sta glasovala za osnutek z mislijo, naj bi zakon obravnavali po skrajšanem postopku in pospešili njegov sprejem, kakor je to predlagala skupščinska komisija skupno z univerzo in mariborskim združenjem višjih šol. Odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora ter odbor PKZ za znanstveno-raziskovalno delo in - visoko šolstvo čaka zdaj naloga, ki je še vedno ne bo lahko uresničiti. Njuna dolžnost je namreč — potem ko je komisija uspešno sklenila delo — čimprej pripraviti predlog zakona o visokem šolstvu.
MARJAN KUNEJ

r»hw» so imeli sinoči potil Mirja vrbovi franooahe nekomunistične levica Moliet, Deftan (SFIO),. Kocani (PSD) in Mitterrand (konvencija	in*ft	institu-
cij), ki ao sodelovali ▼ skupni televizijski oddaji namenjeni bodoči novi sortalistični i—* < Kljub temu, da Je MoUet spat ponor* teao o politični in i > i vmli I demokraciji, DeCferre o stranki, ki •re sv koraku a ekonomskim
veto za naše meso
se strinja s Francijo
na sestanke zborov za skupno sejo parlamenta, na kateri bodo touu voaune organe. Dom narodov in dom volivcev ae bosta sestala Jutri, zvezna skupščina pa pojutrišnjem. Izvolili bodo predsednika, podpredsednika, člane predsedstva, predmetnike skupščinskih odborov in člane komisij. Vlada CSSR bo 30. januarja predložila svojo deklaracijo zvesni skupščini, naslednjega dne pa se bo o njej razvila razprava.
Prvi sekretar CK KP Slovaške Gustav Husak je včeraj v govoru na kongresu slovaških sindikatov obtočil opozicijske skupine, da spodko-rojejo prizadevanja za mimo ueditev položaja v CSSR.
'eškoslovaška že več kot leto dni. posebno pa v zadnjem času. preživlja krtao sa krizo.
Bo Hia-akovem mnenju je mogoča najti izhod is takega položaja samo. če bodo KPC
KAIRO, 28. Jan. (Reuter, AFP, AP. DPA). Velika Britanija je sporočila vladi ZAR, da se strinja s francoskim predlogom, po katerem naj bi se aešli predstavniki štirih velesil in razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu. O tem je britanski minister Roberts obvestil vodilne funkcionarje vlade ZAS, a katerimi ae Je iingm i zajel ▼ Kairu. »Al
predstavnikov ZDA, Soajtiria zvrne. Velike Britanije in FnsMJije v okvira OZN pomenil podporo prizadevanjem odposlanca OZN Gunnaija Jarringa.
Palestinska odporniška organizacija je sinoči v Kaira sporočila, da so palestinski komandosi prejšnji teden v rasnih napadih Ubili 33 h-renlnirih vojakov. 73 pa eo jih ranili. Komandosi že sedem dni a zaporednimi vojaškimi akcijami odgovarjajo ne množične aretacije, razstreljevanj® stanovanjskih hiš in drugo početje okupatorjev.
skega stališča Toda reforme rniiiinniniisftinrca političnega »interna so ae lotili, ko se nanjo še niso dovolj pripravili, zato ae »takoj po januarju javljajo stihija, improvizacij, netenje političnega boja med različnimi koncepcijami.«	-
Ttamnlr je omenil tudi svobodo tiska in zahteve po ukinitvi oansure; poudaril Je, da nekateri češkoslovaški listi pišejo tako svobodno, da to škoduje razvodu češkoslovaške družbe.
Od januarja lanskega leta se postopno ustvarja opozicijska fronta, ki nenehno pritiska na vodstvo KPC, postavlja svoje zahteve, organi-
Nsketeri ljudje danes as-menjujejo še sam pojem socialistične družbe. Socializem pojasnjujejo tako, de ne koncu koncev od njega ne ostane skoraj nič razen imena.
Hasek Je r—flmll položaj pred januarjem ia po Janu-
Zasebno gostinstvo področje republik?
Za SZ je dialog z ZDA dialog velikih
Ob zakonu vislic v Iraku
Odbor za blagovni promet zveznega zbora kritično obravnaval tudi carinsko politiko
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Odbor zveznega zbora zvezne skupščine za blagovni promet je danes sprejel predlog za spremembe zakona o gostinski dejavnosti. Predložila ga je skupina slovenskih zveznih poslancev. Po predloženih spremembah zakona naj bi republike dobile pooblastila, da bi lahko izdajale podrobnejše odredbe o zasebni gostinski dejavnosti glede na svoje posebne pogoje in potrebe.
V razpravi o carinski poli- nega sekretariata za finance, tiki je več poslancev odbora Iti m je dodobra prepotil ob izrazilo mišljenje, da se je prizadevanju, da bi poslan, od začetka reforme povečala cem, pogosto tudi teoretično, carinska in druga zunanježr- pojasnil, kaj je carinska za. govinska zaščita proizvodov ščita, kako učinkuje ipd. Fona jugoslovanskem tržišču, slanec Bortvoje Romdč je naj-Za razliko od razprave, ki Je prej dejal, da so Ob reformi bila v odbora za blagovni veliko več pričakovali od po-promet gospodarskega zbora Utika carinske zaščite in dni-pretekli teden. Je bilo danes gih zaščit v zunanjetrgovm. □pozarjanje na preveliko sa. skem in deviznem sistemu. Sčito veliko ostrejše.	»Namesto da bi določiti ro-
Poaland tega odbora ao po- ke, v katerih bi se spričo zastavili vsaj kako, 20 raesMčnih	domača proizvodnja
vprašanj predstavniku zvez- prhagodila merilom svetovne
konkurence, se je zgodilo :	nasprotno: politika zaščite se
. hm je krepila«, je rekel poslanec im Rotnič. Poslanec Marjan Ba-rišdč je vprašal: »Zakaj ve-&&&$$&&? -vrS-sp. . ..'.'KB ljajo instrumenti carinske ‘ '.'ČV-I zaščite za nazaj in zakaj -l h'	predstavlja carina bolj fislcal-
no in zelo malo razvojno po-
»Drugorazredne« države naj upoštevajo blokovsko disciplino teh, ki »stoje na čelu«
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
MOSKVA 28. jan. (Po telefonu). Enako kot Nikonovo ustoličenje je Moskva danes tudi prvo Nikonovo tiskovno konferenco ▼ Bril hiši — bila je včeraj — sprejela zelo miroljubno in zadržano. Izpričala je. da si tudi Sovjetska zveza prizadeva ustvariti ozračje, v katerem bi dialog Washington—Moskva potekal kar najbolj gladko.
V soglasju s temi prizade- je sovjetska diplomacija v vanji objavlja Tass o Nucono- zadnjem času že potisnila v vi tiskovni konferenci kratko ospredje. Gre za vprašanja, vest. iti se kot kalup prilega ki so jih na liniji Washšng-vsem dosedanjim sovjetskim ton—Moskva večji del že ob-predlogom. Iz vesti je namreč ravna vali, vendar so zaradi moč razbrati, da se Nizon za- sovjetske invazije na CSSR vzema za : uspešna pogajanja »zamrznila«. Proti koncu mi-o Vietnamu; za podpis spo- nuleg. leta pa je sovjetska ranima o neširjenju jedrske- diplomacija ponovno preveri-ga orožja; za pogajanja o la »daljo in nebesno stran« omejitvi strateškega jedrske- in ugotovila, da ao Ji zvezde ga orožja ter končno sa re- naklonjene, če ne zaradi dru-ševanje krize na Srednjem gega. pa zaradi medvladja. Iti vzhodu.	Je natopilo po ameriških vo-
__________-.».-i. «	H*«* medtem ko etari pred-
Iraški protest pri U Tantal - Britanija in ZDA so zaskrbljeno
NEW YORK, 28. jan. (Reuter, AP). — Irak je ot.ro protestiral pri U Tantu aara-di njegove izjave, v kateri je izrazil »obžalovanje in za-skrbi jenost«, ker so v Iraku obsodili in obesili skupino vohunov, med njimi več Židov.
V Kairu je iraški predstavnik danes izjavil, da priprav-lja Izrael iz maščevanja zaradi te usmrtitve napad na Irak.
Verski poglavar Iraških Židov rabin Sascn Kadurf je zanikal vesti nekaterih tujih agencij, da je bil med usmrčenimi vobuni tudi njegov sin.
Brttzaka vlada sorto obžaluje« te uemrtitve, ZDA pa
Norveški
obrambni minister na Brionih
BRIONI, 28. jan. (Tanjug). Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ maršal Jugoslavije Josip Bros Tito je s ženo Jo-vanko sprejet dum na Brionih norveškega obrambnega ministra Otta Griega Tide-manda s ženo in se zadržal z njima ▼ prisrčnem pogovo-
daljuje že tretji dan gladovno stavko v protest proti izraelski okupaciji. Danes se jim je pridružilo še 15 žensk. Za kraj svojega protesta so si (Zbrale cerkev staven Kristusovega groba v Jeruzale-. mu.
Libanonski premier Karatne je v intervjuju sa zahodno-nemški list »Die WeK« izjavil, da bi v njegovi državi pozdravili francoske čete, če bi bil Libanon ogrožen. Podvomil Je o tem, da bi sile OZN, raz-
V Varšavi zaradi gripe premalo zdravstvenega osebja
VARŠAVA, 28. jan. (Tanjug). Epidemija gripe je zajela že skoraj vso Poljsko. V Varšavi je do danes zbolelo okrog 200.000 ljudi oziroma vsak šesti prebivalec. Zbolelo je tudi precej zdravnikov in sanitetnega osebja, tako da
uslužbence, naj se v čknveč-jem številu javijo na ambulantah.
Nadaljevan}«
govoru
Vojska vzdržuje red v Pakistanu
KARAČI, 28. Jan. (Reuter. DPI). V Pakistanu, kjer so štiri <kii trajati budi naredi, v katerih Je izgubilo življenje najmanj M ljudi. Je vlada ■daj s silo obnovila rad s pomočjo vojake, ki patruljira po uticah treta največjih
Jarring v New Yorku
NEW TORK, 28. Jan. (APP). Odposlanec OZN ia posredovalec v krizi na Srednjem vzhodu Gucmar Jariimg je sinoči prispel k Moskve v NMv Tetk.
V Mežici še zadovoljive rezerve svinca in cinka
Predlogi gospodarskega odbora IS za sanacijo rudnika
, i .
LJUBLJANA, 20. jan. Odbor za gospodarstvo repubtt-tkega Izvršnega sveta je na današnji seji razpravljal o materialnem položaju rudnika Mežica in o ukrepih, ki bi se jih bik) treba lotiti za njegovo sanacijo. V razpravi o tem vprašanju so sodelovali tudi predstavniki rudnika in drugih zainteresiranih organizacij.
Najprej se je razprava sukala okoli perspektive rudnika glede na vsebnost metala v rudi. Ugotovili so, da je rudnik sešel v težak položaj tudi zaradi zaostajanja sledenja rude v zadnjih letih, ker je imel v ta namen na razpolago premalo sredstev. V podobne težave je rudnik zašel že večkrat v času svojega obstoja. Toda glede na rudne rezerve ima rudnik še dokajšnje možnosti razvoja. Odpirati bo moral le globlja le-žišča rude, ki so bogatejša na metalu, nadaljevati bo moral tudi z raziskavami v svoji okolici. Omenjene ugotovitve so potrdili tudi navzoči predstavniki geološkega zavoda in univerze. Tudi drugod po svetu je položaj tak, da v tovrstnih rudnikih vsebnost rude pada. Prednost rudnika Mežice pa je tudi ta, da je njegova produktivnost najvišja med tovrstnimi rudniki v Jugoslaviji in sodi tudi v svetovnem merilu v tem pogledu med najboljše rudnike.
Rudnik je usmerjen v veliki meri v izvoz, kjer dosega sicer slabše cene kot na domačem trgu, vendar vidi v tem trajnejšo perspektivo za svoj razvoj kot če bi bil usmerjen zgolj na domači trg. V L 1967 je imel zaradi izvoza npr. za 600 milijonov
din manjše sklade.
K trenutnemu težkemu finančnemu položaju je rudniku pripomogla tudi nenadna odcepitev njegovega obrata za izdelavo akumulatorjev »Munja* v Zagrebu. Ob integraciji ructaik s tem obratom ni povsem jasno razčistil svojih materialna) odnosov, posebno ne glede prevzetih obratnih sredstev. Sedaj razčiščuje zahtevek Mežice do sMunje« višje gospodarsko sodišče v Ljubljani.
O svojem položaju je rudnik sicer pravočasno obvestil družbene organe, vendar predlagane rešitve v šanju družbenih dajatev, republiko ni sprejemljiva. Predvsem so se tl predlogi nanašati na zmanjšanje prispevka iz osebnega dohodka, na oprostitev plačevanja Obresti na poslovni sklad in na ukinitev vodnega prispevka. Spremembe trii instrumentov samo za rudnik Mežico bi namreč pomenila nenačelno sistemsko rešitev. Pač pe se bo odbor sa gospodarstvo zavzel se proste cene svinca, za ugodnejšo retencijsko kvoto in aa spremembe carinskega režima, ker je sede) manjša carina na uvoz svinca kot na uvoe koncentrata. Gospodarski odbor bo nadalje priporočil bankam, naj M z razumevanjem podprle rud-
nflc pH
poraža. naj v ** času kdtk svoj
program, kot je bilo to še do-govonjeno a skladom skupnih rezerv. Izvršnemu avetu bo gospodarski odbor priporočil.
sredstvi pri raziskavsb ru-dišč.
Odbor vidi potemtakem možne finančne vire aa sanacijo rudnika predvsem prek kreditov la sklada aa skupne rezerve, v ugodnih aranžma-nih s henkaml hi tudi v proračunskih sredstvih, v kolikor bodo razpolagala a presežki. Odbor tudi priporoča, da bi bilo koristno 1 zdelati predlog predpisov, s katerimi bi omogočili oblikovanje posebnih rezerv na tistih gospodarskih področjih, ki so prizadeta zaradi pogostnih nihanj cen na svetovnem trgu.
A. J.
Pred 25-letnico SNOS
ČRNOMELJ, 28. jan. — Danes dopoldne je obiskal Črnomelj podpredsednik skupščine SRS Janko Rudolf. S predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij je razpravljal o pripravah na 25-let-nico SNOS. Id bo 19. februarja v Črnomlju. Na proslavo bodo povabili delegacije republik in vse še živeče udeležence prvega zasedanja SNOS, Id je bilo Istega dne leta 1944 v Črnomlju.
B.
Živo središče
meni
Komisija CK ZK Slovenija sprejela okvirni delovni
LJUBLJANA, 29. jen. —
Sporen uvoz avtomobilov
Tuja zastopstva protestirajo proti predlaganemu sporazumu
BEOGRAD, 28. jan. Predstavniki 12 zastopstev tujih podjetij in uvoznikov avtomobilov so dan«« na tiskovni konferenci izjavili, da ne soglašajo s predlaganim sporazumom o pogojih in načinu uvoza osebnih avtomobilov in motornih vozil. Sporazum je sprejela interesna skupina proizvajalcev in trgovcev z motornimi vozili v zvezni gospodarski zbornici. Zastopniki so odločno protestirali pri predsedniku zvezne gospodarske zbornice Antonu Boletu. V protestu navajajo, da sporazum omejuje uvoz avtomobilov in zapostavlja njihov položaj ter da ne ustreza zakonskim predpisom in sklepom ZIS o združevanju.
Med »dvanajstimi nezadovoljneži« so podjetja iz Ljubljane: »Autocommerce« (zastopnik Mercedesa in Audija), »Kozmos« (zastopnik Renaulta) in »Avtotebna« (zastopnik Opla) ter podjetja »Interkomerc«, »Tehnoservis«. »Univerzal«,	»Inte rpromeU.
»Balkanijad. »Dinara«, »Pro-gres«, »Industrij aimport« in »Interimpez« kot zastopniki in uvozniki volkswagna, tor-
Problematika cestne mreže in železnice
Sklicana republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenija
LJUBLJANA, 2E januarja
—	Predsednik republiškega zbora skupščine SR Slovenije dr. Joža Vilfan in predsednik gospodarskega zbora Miran Goslar sta sklicala seji zborov za sredo, 5. februarja ob 9. uri.
Po predlogu dnevnega reda bosta zbora razpravljala o problematiki modernizacije cestnega omrežja in v zvezi s tem o osnutku zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju — Maribor
—	Celje — Ljubljana — Postojna — državna meja pri Novi Gorici, o osnutku odloka o finančnem programu za fmandraiije projektiranja novih cestnih odsekov v SR Sloveniji in o osnutku odloka o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika — Postojna
—	Razdrto in Hoče — Levec. Zbora bosta razpravljala tudi o problematiki modernizacije železniškega prometa ter ob tem o osnutku zakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite združenega železniško transportnega podjetja Ljubljana za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji in o osnutku zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971—1976. Nadalje bosta zbora razpravljala tudi o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov.
Republiški zbor bo razen tega razpravljal še o problematiki inšpekcijskih služb v SR Sloveniji, o predlogu za izdajo zakona o organizaciji inšpekcijskih služb v SR Sloveniji. o poročilu ki predlogih	komisije izvršne-
ga sveta skupščine SR Slove ni je za proučitev organizacije republiške uprave in o predlogu zakona o spremembah ki dopolnitvah zakona o popustih as skupinska potovanja otrok in mladine.
da, opla, peugeota, škode, moskviča, simce, volvo ja in drugih vozil. Predstavniki zastopništev so pooblastili direktorja »Intertromerca« Milana Samca, naj priredi tiskovno konferenco, na kateri naj navede vse ostre pripombe k sporazumu, pripravljenem v zbornici. Podjetja iz te skupine so leta 1967 (pravijo, da tudi lani) sodelovala v uvozu osebnih avtomobilov s približno 47*/«. Toda člani skupine, ki je pripravila osnutek sporazuma, niso priznali niti polnopravnega članstva predstavniku zastopništev, Id je pri delu skupine v zbornici sodeloval samo kot opazovalec.
Sprva ni lahko razumeti, kje tiči spor. Gre pa za to. da bi z dogovorom — spora-
Študijska delegacija KPČ odpotovala
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Danes je iz Beograda odpotovala študijska delegacija osrednje nadzorne in revizijske komisije KP Češkoslovaške, ki jo je vodH načelnik sekretariata komisije Jifi Loužil. Delegacija je bila na povabilo CK ZKJ v naši državi sedem dni.
Gostje iz Češkoslovaške so se pogovarjali s predstavniki nadzorne komisije ZKJ o izkušnjah pri delu komisije, o vlogi in perspektivah razvoja teh organov po republiških kongresih ZK in kongresu ZKJ. Prav tako se je delegacija pogovarjala s statutarnimi komisijami republik. posameznih občin in delovnih organizacij v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani.
Srbska skupščina za zdaj nespremenjena
BEOGRAD. 28. jan. (Tanjug) — Poslanci republiškega zbora skupščine Srbije so se danes odločili, da za adaj ne bi spremenili sedanje strukture republiške skupščine V zadrego jlb je spravil predlog Izvršnega sveta Srbije, da bi v republiški sbor volili 190 poslancev in M tako imela v njem vsaka občinska skupščina svojega predstavnika. Poslanci so ocenili, da problemi strukture srbske skupščine niso dognani in da M utegnila imeti vsaka prenagljena odločitev naaaželene posledice. Tako se Je sbor odločil, naj se sedanja struktura srbske skupščine ne spremeni Na jutrišnji skupni aeji pa bodo sklepali o predlogu aa ustanovitev stalne komisije aa ustavna vprašanja, ki M proučevala vse probleme, povešene s ustavo. In predlagala, kako naj M probleme reševali.
rumom in z bilanco vnaprej določili, koliko avtomobilov in katere avtomobile bodo uvozili v prihodnjem obdobju. Pri tem se želijo predstavniki domačih proizvajalcev v zbornici kakor tudi predstavniki drugih zunanjetrgovinskih podjetij, predstavniki domačih tovarn industrije motornih vozil v celoti (težkih in lahkih) bolj zavarovati pred tako imenovanim »nenadztranim uvozom«. Sporni osnutek sporazuma naj bi 30. januarja letos sprejeli na plenumu orno njene skupine v zvesti gospodarski zbornici. Skoraj ni verjetno, da bi v dveh dneh spor poravnali, zakaj sporazum in mnogi elementi sporazuma odkrivajo še druge strani politike dogovarjanja, sporazumevanja to urejanja položaja na težišču.
Z. L
pfctf bosta pripravili gradivo aa dve temi, o katerih naj bi ie v kratkem razpravljal CK ZK Slovenije. Gre aa vprašanje teoretične kulture v Zveri kosmmiriov ter kot proizvodne sile oziroma aa vlogo znanosti v užbenem ta političnem ras. voju.
Tako so sklenili na današ-n)l seji komisije CK ZKS aa nfiena ta tdeJnopoUtžčna vprašanja prosvete, manosti tar idejnopolitično usposab-Usnje komunistov. Njen predsednik Stane Kranjc je v uvodnem komentarju o okvirnem programu ta metodah dela pojasnil, da bo komisija, ki naj bo sredstvo oziroma živo središče za izmenjavo mnenj in oblikovanje stališč. obravnavala Idejnopolitična vprašanja v ožjem smislu. Poudaril je, da naj ta komisija postane mesto sinteze žive prakse komunistov in teoretičnih spoznanj.
Na današnji seji so sprejeli predloženi okvirni delovni program komisije, ki izhaja is dokumentov VI. kongresa ZK Slovenije, pa tudi iz osnutkov dokumentov IX. kongresa ZK Jugoslavije. Ta program so zdaj te dopolnili z dodatnimi predlogi, tako izpopolnjenega pa bo komisija posredovala ustreznim občinskim komisijam. Na aeji so ae tudi domenili, da bo v okviru komisije delovalo pet delovnih skupin ter dve začasni, katerih naloga bo, da bosta pripravili prvi dve temi za razpravo. Komisija pa bo v kratkem med drugim obravnavala še nekatere osnutke dokumentov, ki so pripravljeni za kongres ZK Jugoslavije, ter bo v zvezi s tem posredovala svoja stališča plenumu CK ZK Slovenije.
Komisija je sklenila, da bo že v bližnji prihodnosti obravnavala vrsto vsebinskih problemov s področja šolstva. izobraževanja, znanosti, religije, klerikalizma, da bo proučevala idejnopolitična st.rujanja izven domovine ter skrbela za idejnopolitično usposabljanje komunistov.
M. K.
Gospodarski stiki črne gore ' z Južno Italijo
TITOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Izvršni svet skupščine Črne gore je danes ocenil, da so dosedanji stiki med gospodarskimi predstavniki Cine gora ta Južne Italije prispevali k izboljšanju medsebojnega sodelovanja.
Kmalu bo javna razprava o pokojninskem sistemu
LJudfcOža adaj kaftojo aanj valifca zanimanja, kar obeta bogato izmenjavo mnenj
LJUBLJANA. 28. Jan. 2e velikokrat m je pokazalo, da ao pokojnine flgoč ptohtom Id v ospredju ■■nlmanja mnogUiribčanov. Sadal ko ao pripravljene zvezne teaa in tudi tališča delovne skupine, ki je v naši republiki dala okvir bodočega pokojninskega itema, Je socialistična zveza predvsem poklicana, da organizira javno razpravo, v kateri naj M ljudje povedali svoje mišljenje ta predloge k pripravljenim načrtom za nov pokojninski sistem.
Sekcija ra zdravstveno ta socialno politiko pri mmtnl knntarancl SZDL ra Je 9a zastala ta pripravila program, kako nat M skupaj a sindikati organizirala to raepravo v Ljubljani. Na eni strani naj bi «**«*» vodstva SZDL poskrbela, da M od februarja do maja v delovnih kolektivih ta krajevnih Skupnostih sklicali sestanke, m katerih bi Obravnavali teze ta stališča delovne skupine, po drogi strani pa imajo v načrtu v vseh občinah še širše javne tribune. Važno bo pred. vsem to, da bodo na sestankih in tribunah strokovnjaki in Javni delavci vsestransko obrazložili zasnovo ta glavne dileme pri i^jopodnitvd pokoj-oskega sistema, zbrana mnenja Ja predlogi is ras. prave pa bodo lahko koristen kažipot pri sestavljanju predlogov o tem, na kakšnih osnovah ta na kakšen način dohiti tak pokojninski sistem, ki bo ustrezal gospodarskemu razvoju, razmeram ta zavarovancem. V času pred volitvami bodo na zborih in rtatantlh voliloev verjetno ta vprašanja nosila precejšnjo težo in skoraj lahko računamo na dokaj vse-
kvaittetno neljudje že sedal kažejo selo veliko zani-
M JA NAMORŠ
Odstopa Slavka Belaka niso sprejeli
CELJE, /28. Jan. .— Na današnji tritapoiumi seji sveta Filovenafcega ljudskega gleda, kiča ao razpravljali o namerah v zvest s
niso a sednik
je tudi ta seja zaprtimi vrati, podrobnosti pač pa Je ptedr sveta Franci Križaj ob zaključku posredoval naslednjo kratko lajavo:
»Po izčrpni debeti o problemih arijske gledšliške hiše svet SLO Celje ob prisotnosti zunanjih članov ni sprejel odstopa Slavka Belaka kot upravnika SLG. Probleme, ki so še ostali odprti, bo obravnaval zbor delovne skupnosti SLG na svojem prvem sestanku v prihodnjih dneh.«
D. H.
Pogumen poskus študije
Zvezni svet za izobraževanje obravnaval študijo o ekonomizaciji izobraževanja
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 28. jan. Doslej smo se premalo ukvarjali s tistim, kar v svetu poznajo pod pojmom ekonomizacija izobraževanja. Tako je menil predsednik sveta Vukašin Mičunovič, ko je govoril o študiji »Družbenoekonomski odnosi ▼ izobraževanju ta vzgoji«, ki jo je napravil inštitut zagrebškega vseučilišča po naročilu zveznega sveta za izobraževanje in vzgojo; njena vsebina je zelo pogumen poskus odpravljanja državnega varuštva nad šolstvom ta uveljavitve doslednih ekonomskih družbenih odnosov.
Mičunovič je izrazil prepričanje, da bi utegnila biti ta študija zrio 'koristen pobud, nlk za vse republiške sekretariate. ki se Ukvarjajo z izobraževanjem' ta vzgojo, pa tudi za druge organe ta organizacije, ki zadnje čase zelo pogosto razpravljajo prav o ekonomskih kategorijah izobraževanja.
Nekatera vprašanja ao seveda ostala v študiji odprta
Podrobneje o obalni cesti
Posvet o pripravah za graditev ceste Škof i je—Sečovlje
KOPER, 28. jan. Predstavniki obalnih občin in nekateri gostje so na današnjem posvetu obravnavali priprave o trasi bodoče ceste od Škofij do Sečovelj. Kot smo že večkrat poročali, je sedanja cesta, ki povezuje obalno področje že zdavnaj pretesna, zlasti za promet ob konicah, najbolj pa v turistični sezoni.
Obalne občine se že dlje časa dogovarjajo za ureditev nove sodobnejše ceste. Ovira je denar. To pa bi bik) rešljivo, če bi razmerje pri delitvi davka na promet z gorivi spremenili. Zdaj gre 80
Bojkot
Južne Rodezije bo uzakonjen
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Državni sekretariat za zunanje zadeve je predlagal zvezni skupščini, naj po skrajšanem postopku prouči ta sprejme zakon o
Rodezijo.
Po odredbah predlaganega zakona jugoslovanske delovne ta druge organizacije kakor tudi državljani naše države ne smejo izmenjavati blaga ta storitev ali zapostavljati drugih gospodarskih odnosov s Jušno Rodezijo.
Prepoved takih odnosov so uvedli v naši družsvi pred dobrimi tremi leti s odlokom rveiega Invršngg« sveta. Predlagani zakon naj bi samo še uzakonil dejstvo, ki ie vetja.
Sindikati
o samoupravnem dogovarjanju
BEOGRAD, 38. Jan. (Tanjug). Prve konferenca Zvez« sindikatov Jugoslavije bo 18. ta 19. februarja v Beogradu. Na njej bodo lezpravtJaH o
odstotkov dohodka od prometa z gorivom zveri ta le 20 odstotkov ostaja v republiki. Na obalnem območju pa prodajo daleč več bencina kot na kateremkoli območju pri nas.
Na današnjem posvetu so se glede značaja ceste zedinili, da ne gre za avtomobilsko cesto, temveč naj bi bila to široko propustna obalna cesta. ki naj bi pripeljala goste v turistične kraje. Precej različna pa so bila mnenja glede trase bodoče ceste. Po zaetajem načrtu naj bi tekla od mejnega prehoda prek škofijskega sedla mimo ankaranskega križišča ta pod Ser-minom zavila proti Bertokom. Tu naj bi bil priključek na ljubljansko cesto. Pri škocjanskem križišču bi se cest« odcepila proti Kopru. Oes koprsko Bonififco naj M cesta tekla po sedanji trasi, se pri laoli vzpela ta v Strunjanu zavila v predor ter prišla nad Lucijo spet na dan.
V tapir*vi Je bilo največ pripomb na to, da bi bilo treba oesto ob obali od Izole do Kopra speljati čsz hrta ta tako ta dal obale obvaro-
NOVOST NA DOMAČEM TMttCU
LADTS PflIR
vati za turizem. Druga pripomba pa Je bila. da po zadnji zamisli cesta odreže ves piranski, turistično najbolj zanimiv del Obale.
Na posvetu so se domenili, da bodo načrtovalci skupno z urbanisti ta ekonomisti preučili najbolj sporna področja ter pripravili tudi ekonomske podatke o različnih rešitvah. Idejni program pa bo upošteval etapno graditev, kajti le tako bo možna uresničitev te, aa razvoj obalnega gospodarstva in tu liana, prepotrebne zadeve.
GUSTAV GUZEJ
ne le zaradi pomanjkanja časa, temveč tudi, ker je nanje težko odgovoriti ta zahtevajo sodelovanje še širšega kroga znanstvenikov in ostalih strokovnjakov s področja izobraževanja.
študija je vsekakor dosegla svoj namen, posebno če upoštevamo predlog, naj bi jo tlskrii ta posredovali zelo širokemu krogu zainteresiranih. Bistveno pa je tudi prizadevanje zveznega sveta ra izobraževanje ta vzgojo, da se poslužuje obsežnejšega sodelovanja znanstvenih tasti, tucij ta tako teži iz kabinet-sko strokovnega ta političnega razpravljanja o trii temah.
Zanimivo pa je ob tem ugotoviti, ds je zvezni svet ra izobraževanje in kulturo Hkrati naročil tudi študijo o kulturi v blagovnih odnosta ta da so njem avtorji prišli do povsem drugačnih sklepov in terjajo za kulturo družbeno skrb ta financiranje, kar je še en vzrok več za polemično razpravljanje o družbenih odnosih v družbenih riužhah oziroma negospodarstvu. Kaže namreč, da je zelo uveljavljeno mnenje o tem, da je vrednotenje po delu možno v neposredni proizvodnji, medtem ko je treba v ostalih dejavnostih uveljaviti — solidarnost.
VIKTOR ŠIREC
Na kratko
CENTRALNI KOMITE ZK MAKEDONIJE se bo danes sestal na plenarni seji in razpravljal o idejnopolitični dejavnosti ZK Makedonije pred volitvami v predstavniške organe.
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA, ki jo vodi član zveznega isvritoega sveta Ali Sukrija, Je odpotovala v Al žir na zasedanje jugoelovanako-alSirskega komiteja ra gospodarsko in manutvenniriiniAnn sodelovanje. Zasedanje se bo začelo Juti! ▼ Alžlru.
DELEGACIJA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE, ki Jo vodite sekretarja svete Marjan Rožič ta Milan Vuka-sovič, je danra odpotovala na Madžarsko. V pogovorih v Segedtau bo delegacija seznanila predstavnike madžarskih sindikatov s izvajanjem gnapodarafca reforme v nail državi ta s vlogo sindikatov pri tem.
PREDSEDNIK ZVEZNE SKUPŠČINE Milentijs Popovič Je sprejel izrednega ta imnblsšfmngs veleposlanika CSSR v Jugoslaviji Otte Kllčka. Na poslovilnem Obisku pri njem pa Je bila veleposlanica NDR Eleonora Strimer.
NA KVARNERSKO-ISTRSKKM PODBOČJU« Je bilo lani nad 10,500.000 nočitev, torej ra 797:000 oziroma 8 odst. več kot v letu 1997.
ZA ŽRTVE POTRESA V ČRNI GORI so
veleposlaništvo SFRJ na Dunaju, trgovinska _____
atttva ta aaot Jugoslovanske ko Je 10.000 dinarjev.
ZA TMŠNJŠANJE BREZPOSELNOSTI ao aahtevaU
kojoneev, ramnjlsnll nadurnega ta bonovmrasga dala ta ___________ po pogodbi,
PLESEN IN MEHURJASTO SNET NA KORUZI Jo kot olsmsnterno nezgodo, koder gre aa
Jo
te ta
enajst DELOVNIH ORGANIZACIJ m DRSNI st. RRMTURJEV v KRALJEVU JE BOO KAZNOVANIH a globo skupaj 7SJB0 dinarjev, kar niso sprejeli normativnih aktov o sprejemu pripravnikov aU ker »<f« tak
v Kraljevo.
Pum brakov
Kraiki NNmlji smo zv s
V, Dete s dne 16. t m. aeni vet vesel turi sliko svoje matere Leopoldi (•Utopom — start 180 lete). Z vnetim občutkom um prtOtA fffrrff prUotno-stel f ten rt. « njegov zaključek me je močno tme-nadtt te tndt um In aa-kaj?
Kako na# se sprijaznim in s menoj vel moji ie Srvi bratje te seetre z besedami, ki mečejo na nas kaj čudno teč, čet »da smo odiH po svetu, ker nihče nt hotel obdelovati zemlje.*
Kot je res vse, kar pisec govori o lm>ti kratke zemlje, o trdnosti Kraievcev, o svetem te čistem zraku, o kraiki barji, o vonju brinja in borov, pa manjka v članka ie ena, ta to manj razveseljiva ugotovitev: kratka zemlja je skromna in revna, zato ne metre preživ-Ijati vseh svojih otrok. Tako smo tudi mi morali s tre. batom za kruhom po svetu, a svoji rodni zemlji se nismo odtujili.
Doma je ostal le brat Pept z družino. Sam se pogosto vračam v rojstno vas in po svojih močeh, ki so mi ie ostale, mu pomagam pri raznih kmečkih delih.
Ne bom podrobneje pisal o nas vseh, čeprav bi bilo to potrebno, zapišem naj le ie tole:
Vsi smo bili in smo zvesti naši kraški zemlji; gorje, M smo ga preživeli, nas ni upognilo. V takem duhu vzgajamo tudi naš mlajši rod.
TONE ABRAM, Trst,
V. Biasaletto 53
Po Kočevski bi peljala najlepša pot, če______
Z velikim zanimanjem berem v časopisih prispevke, ki obravnavajo cestnoprometne probleme v naši in tujih deželah, predvsem seveda v naši. Pri silno naraščajoči motorizaciji je to tudi razumljivo. Ceste so iz dneva v dan čedalje važnejši del našega standarda.
Odločili smo se za gradnjo hitrih cest, ki bodo do. končno odpravile strah, da bi bili izolirani od ostale Evrope. Zato bomo vse take pobude po svojih močeh moralno in materialno podpirali. Pričakujemo, da bo ta trud nekoč poplačan — enim bolj, drugim manj, saj ne živimo vsi ob bodočih veletokih. Vendar pa bo porast naše gospodarske zmogljivosti končno v ko-rist vsem.
Gradnja hitrih cest bo terjala ogromna sredstva. Trajala bo vrsto let, morda desetletja. Mnogi se sprašujemo, kaj bo med tem z drugimi manj važnimi cestnimi problemi v naši republiki Ali bo v tem obdobju še kaka možnost, da rešimo tudi te? Ali bodo marali ti
problemi zamrzniti in čakati boljših časov ?
So problemi, cestnoprometni namreč, JU daleč presegajo tokdtpt pamen; rešiti pa bi jih bilo mogoče z drobtinicami sradstao, ki so jproamaena za gradnjo hitrih cest. Mislim na ceste, ki ntso le slovenskega, temneč jugoslovanskega parnem, predanem pa na tako . imenovano kočevsko cesto.
To cesto so pravzaprav začeli graditi še pred dobrimi 30 leti, ko so uredili posamezne odseke med Kočevjem ta Brodom na Kolpi. Druga svetovna vojna je prekinila nadaljnja dela. V 23 letih po osvoboditvi ni bilo na tej cesti storjenega ničesar — cestišče je celo slabše, ker ga slabo vzdr-žujejo.
Do leta 1963 je bil urejen ta moderniziran del kočevske ceste Škofljica—Kočevje—Livold. Pričakovali smo, da se bo začeto delo čim. prej nadaljevalo. Urejen ie ni odsek Livold—Brod na Kolpi na slovenski strani, dolg 24 km, ter odsek Brod na Kolpi—Delnice na hrvaški strani, ki je dolg 12 km. Poteklo je pet let, dela na tem odseku pa še niso stekla.
Mogoče pa se ne zavedamo, kakšne koristi bi prinesla dokončana kočevska cesta. Naj jih nekaj naštejem!
1.	Predvsem bi zelo iz-
boljšala današnjo cestno zvezo med kvarnersko obalo in Ljubljano ter tako s pretežnim delom Slovenije. Bila bi vzporednica cestni zvezi Ljubljana—Postojna— Reka, ki — tako kaže — še dolgo vrsto let ne bo boljša, vsaj ne na odseku Postojna—Reka.	Razdalja
Ljubljana—Reka prek Kočevske je sicer nekoliko večja (147 km) kot prek Postojne (125 km), za potovanje proti Dalmaciji pa je celo krajša. Tako je do CriJcvenice prek Postojne 162 km, prek Kočevja pa le 159 km, to pa zato, ker je možno obiti Reko po bližnjici Gornje	Jelenje—ja-
dranska magistrala, ki je skoraj vsa asfaltirana.
2.	Tudi po zgraditvi hitre ceste Postojna—Reka bi bila kočevska cesta zanimiva turistična varianta, saj na vsej dolžini odpira potni-kom same lepe in zanimive predele, kot so Turjak, Velike Lašče, Ortnek, Ribniška in Kočevska dolina, dolina ' gornje Kolpe, večno zeleni Gorski Kotar in na koncu edinstven pogled na Kvamer.
3.	Cesta bi sedaj in v bodoče po najkrajši poti povezovala z morjem vso Do. lenjsko. Zlasti bi to prišlo do izraza z modernizacijo republiške ceste Kočevje— Dvor prt Žužemberku (28 km). Od Novega mesta do Reke je prek Ljubljane 194 km, prek Bele krajine 168 km. prek Kočevja pa le 137 km.
Tudi spodnje Zasavje, bi. s to cesto dobilo najkrajšo povezavo z morjem Od Krškega ali Brežic do Reke bi bilo kakih 177 km, od Sevnice pa 175 km.
Pa stroški? Po približnih računih bi rekonstrukcija in modernizacija slovenskega odseka (24 km) veljala 20 do 30 milijonov dinarjev. To je približno toliko, kot s predvideni stroški za 2 km hitre . ceste. Vprašujem se, ali je gospodarno, da z razmeroma majhno naložbo ne izkoristimo možnosti in ne zakrpamo luk-nje v nad 140 km dolgi sodobni cestni povezani? Prepričan sem, da bi se po tej cesti veliko tujcev vračalo z Jadrana — in seveda tja tudi potovalo — skozi našo republiko; spoznali bi njene lepote in zanimivosti in prispevali svoj delež našemu turističnemu gospodarstvu.
Zato bi morali, ne glede na gradnjo hitrih cest, čim-prej v sodelovanju s sosedno republiko najti sredstva tudi za kočevsko cesto.
Ing. TONE KNAFEUC, Kočevje, Seškooa 29
Odgovori na vprašanja
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča
A. P., B. — Zanima vas, ali lahko občinska skupščina predpiše, da se plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča tudi za ne-nacionalizirana zemljišča?
Odgovor: Temeljni zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v 2. odst. 2. člena določa (s to določbo je bil zakon dopolnjen v letu 1967 — Ur. 1. SFRJ št. 23/67), da lahko Občinska skupščina določi s svojim odlokom, da se šteje za mestno zemljišče tudi komunalno opremljeno zemljišče izven ožjih gradbenih okolišev (torej tudi nenaci-onalizirano zemljišče), in sicer v mejah območja, ki ga zajema urbanistični načrt ali odlok občinske skupščine, ki ta načrt nadome-stuje.
Lastninska pravica tujih državljanov
A. D., C. — Zanima vas, ali lahko državljan Zvezne republike Nemčije kupi pri nas parcelo in si na njej zgradi počitniško hišico. Zanima vas tudi, ali lahko naš državljan že zgrajeno hišico odda za določen čas v najem tujemu državljanu?
Odgoi:or: Tuji državljani lahko pridobijo pri nas la stninsko pravico na nepremičninah le na podlagi dedovanja. Ne morejo torej zemljišč in zgradb kupovati ali jih pridobivati na drugi način. Lahko pa tuji državljana vzamejo enostano-vanjsko hišico v dolgoročni najem. Vendar smejo oddajati eno stanovanjske hišice v dolgoročni najem le delovne organizacije in družbene politične skupnosti. ne pa tudi občani.
LAHOR NI DETERGENT! LAHOR UPORABLJAJTE PO DETERGENTU!
LAHOR OBNOVI PERILO! LAHOR — TO JE KOZMETIKA PERILA!
V ZADNJO VODO ZA IZPIRANJE DODAJTE 1—2 MERICI. LAHORJA — POTEM PERILA VEČ NE IZPIRAJTE, TEMVEČ GA SAMO OČEDITE IN POSUŠltE.
Kje škriplje naš turizem?
Akcija Turistične zveze Slovenije, Zveze hortikulturnih društev Slovenije in uredništva Dela je opozorila na dve »črni točki« - Se bo obrnilo na bolje?
Turistična «wu Sloveni- Je bila ocenjena s 15 toč-je Je pripravila temeljito kami. Nekoliko slabši polo-analiao ocenjevanja poea- žaj Je našla komisija, ko mesnih krajev v Sloveniji, je ocenjevala stanje javnih Kot je znano, je komisija lokalov in njibovo okolico. Turistične zveze Slovenije, Od 20 možnih točk znaša Zveze hortikulturnih društev skupna ocena v tem poglav-Slovenije in uredništvo ju le 13 točk. V tem po-
»Dela« izbirala od 20. maja do 15. septembra najbolj prizadevni kraj na področju turizma ▼ Sloveniji. Pregledala je 60 krajev in prisodila prvo mesto Ra-dencem.
V globalnem pregledu je skušala Turistična zveza prikazati, kako so posamezni objekti, področja in naprave v Sloveniji urejeni. Iz pregleda je razvidno, da imamo v Sloveniji še vedno najslabše urejena stranišča in da najmanj skrbimo za kulturnozgodovinske spomenike. Razmeroma dobre ocene so dosegli gostinski lokali in tudi postrežba ▼ njih.
Komisija je ocenjevala u-rejenost in čistočo kraja, urejenost in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, urejenost in vzdrževanost javnih nasadov, urejenost zgradb in njihove okolice, urejenost javnih lokalov in okolice, izbor in raven postrežbe v javnih lokalih in urejenost turist jčnoinformacijske službe. Pred seboj je imela torej sedem ocenjevalnih skupin, ki so bile razdeljene na posamezne točke. Vsak kraj je lahko dobil največ 140 točk. vsaka ocenjevalna skupina pa največ 20 točk.
Iz pregleda, ki ga je sestavila Turistična zveza Slovenije. je razvidno, da je bila najbolje ocenjena skupina. ki naj bi prikazala izbor in raven postrežbe v javnih lokalih. Povprečna skupna ocena v tej skupini je znašala 16 točk. Čeprav le ta ocena proti pričakovanju ugodna, ne moremo biti z njo zadovoljni, ker bi morala biti raven postrežbe znatno višja, kot dejansko je.
Iz pregleda je razvidno, da tudi turističnoinlorma-cijski biroji niso slabo u-rejeni. in prav tako je raz-
meroma dobro organizirana in urejena informacijska čino turistov, služba nasploh. Ta skupina
glavju je komisija ocenjevala tudi čistočo sanitarij, ki so dobile zelo nizko povprečno oceno, samo 11 točk. Brez sanitarij bi v tej skupini verjetno dosegli znatno višjo oceno.
Zelo slabo sta ocenjena tudi urejenost in vzdrževanje kulturnozgodovinskih spomenikov. V tej skupini znaša skupna ocena 13 točk. Zlasti slabo so vzdrževane pomembne razvaline. ki so dobile v povprečju le 11 točk.
V skupini, kjer naj bf prikazali urejenost in čistočo kraja, so spet na zadnjem mestu javna stranišča, ki so dobila povprečno skupno oceno 11 točk. Zelo slabo so ocenjene tudi železniške postaje z H točkami. Drugi objekti in naprave so nabrali razmeroma več točk. vendar kvarita končni rezultat celotne skupine prav oba navedena elementa.
Iz analize vidimo tudi. da so naše ceste še vedno zelo slabo opremljene s prometnimi znaki in informativnimi tablami. Tudi z urejenostjo javnih lokalov ne moremo biti zadovoljni.
Ocenjevanje, ki ga bodo organizatorji letos ponovili. je torej pokazalo, da nas čaka še veliko dela. če bomo želeli postaviti Slovenijo na raven turistično visoko razvitih dežel. Nikakor se ne moremo sprijazniti, da nam kvarijo ugled prav takšne malenkosti, kot so na primer neurejene, zanemarjene in umazane sanitarije. Tudi s postrežbo v gostinskih lokalih še vedno ne moremo biti zadovoljni, pa čeprav je to poglavje dobilo razmeroma visoko oceno. Zlasti pa nas skrbi slabo vzdrževanje kulturnozgodovinskih spomenikov, ki so e-den od najbolj privlačnih elementov za pretežno ve-
N. I.
x. £;'! ...
LETALSKI KRST — Na beograjskem letališču Je pristalo prvo letalo nove letalske družbe ▼ naši državi »Aviogeneks«. Reaktivec »TU-134« ima prostora za 72 potnikov in je grajen za srednje nadalje.	Totdt Tanjug
Simbolične premije in premajhna preventiva
Različna mnenja o tem, kako urediti avtomobilsko zavarovanje, da bodo zadovoljni tako zavarovalnice kot zavarovanci — Vsako leto postavljamo avtomobilsko zavarovanje na »ekonomske temelje«— Ves riziko krije zavarovalna polica?! — Zavarovanci plačujejo tudi tujo brezbrižnost
Mnenj o tem, ali je vse ▼ našem zavarovalstvu tako v redu, da so le »simbolične premije« krive izgub avto-tomobilskega zavarovanja, je malo. Marsikdo zahaja spet v drugo skrajnost in trdi, da so izgub krive samo zavarovalnice, ki so slabo poslovale. Resnica bo najbrž nekje v sredi. Različnost mnenj o tem, kako urediti avtomobilsko zavarovanje, da bodo zadovoljne tako zavarovalnice kot zavarovanci, pa dokazuje, da še zdaleč ne vemo, kaj dejansko hočemo!
Src ten Bijeličič. direktor za-varovalnice »Jugoslavija«, ki jo »sosedi« najbolj napadajo in obtožujejo nelojalne konkurence, pravi tako: »Krivda zadene tudi zavarovalnice! Iz-stopili smo iz združenja zavarovalnic. ker smo pravočasno ugotovili, da ae združenje hoče vsiliti kot administrativni aparat zavarovalstva. Zato smo osnovali novo združenje, katerega osnova je enakopravnost in ekonomika. V
združenju so želeli v hajki proti naši zavarovalnici na hitro sprejeti nekaj predpisov. ki so bili na silno nizki strokovni, pravni in ekonomski ravni.
Kar povejmo, da novi sistem zavarovalstva funkcionira le v embrionalni obliki. Tudi transformacija zavarovalstva, izvršena leni, je bila le v teritorialnem okviru, pod vplivom rasličnih interesov, Id niso interesi zavarovalnic
»Volivec ne bo napačno izbral, če bo vedel...1“
Predsednik obalne konference SZDL Mario Abram: Do kandidacijskih konferenc je še dolga pot. Nihče se ne bo mogel uveljaviti le zato, če je bil evidentiran dan prej. kot drugi. Volja volivcev prihaja do veljave
Priprave na volitve pomenijo izreden napor za poživljeno delovanje članstva SZDL in organizacije kot celote pri pripravi pravilnikov in kandidacijskih konferenc, je,dejal v razgovoru o predvolilni dejavnosti predsednik obalne konference SZDL MARIO ABRAM. Brž ko bo sprejet republiški volilni zakon, pa bomo predloge za evidentiranje, ki se zdaj zbirajo na ravni obalne konference, prenesli na krajevne in mestne organizacije SZDL. Pri dosedanjih pripravah je očitno, da je delo precej lažje, ker imamo za vse obalno področje enotno organizacijo.
•Kako je konkretno zastavljena predvolilna dejavnost SZDL obalnega območja’«
»Doslej smo s predstavniki družbeno-političnih organizacij. društev in skupnosti pretresali naloge v predvolil-
no smo se dokopali do jasnih pojmov o novem postopku vsi. ki to gradivo pripravljamo. še težje bo to pri volivcih. V načrtu imamo intenzivne razprave v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. V veliko pomoč bo-
nom obdobju. Te dni se vrste : do tudi sestavki v časopisju.
sestanki vodstev krajevnih organizacij SZDL in sindikata. Po bližnji seji obalne konference pa bomo začeli obdelovati programe, ki naj bi bili osnova za merila pri evidentiranju kandidatov.«
•Poudarjena vloga SZDL vsebuje tudi nevarnost, da bodo občani odrinjeni od neposrednega kandidacijskega postopka, in to zlasti tam. kjer organizacije SZDL delujejo preletno jo-rumsko.e
»Te nevarnosti, mislim, ni. Po našem pravilniku bodo kandidacijske konference sestavljali predstavniki vseh organiziranih skupin občanov. Ce pa bi se le pripetilo, da bi to bilo preveč zaprto, pa so tu še zbori volivcev. Bistvena se mi zdi odkrita razprava o programih«.
•Predpisi o volitvah so bili sprejeti pozno. Ali se to ne bo poznalo tudi na vsebini predvolilne dejavnosti'?•
»To je res. zato bo treba več pojasnjevanja. Grajati moramo, da so bili zakonski predpisi sprejeti tako pozno. Vem. kako počasi in težav-
Navzlic temu pa sam razmišljam. če ne bi bilo najbolje zaradi tako zapoznelih predpisov volitve za nekaj mesecev odložiti.«
»Kaj bo v programu obalnega območja posebej poudarjeno?«
»Zajemal bo najbolj pereče naloge za prihodnost. Predvsem pa bomo želeli z njim poudariti, da moramo razvoj obalnih občin obravnavati vedno bolj enotno, kjer naj bodo občinske meje res samo »administrativne«. Gospodarski prostor pa mora postati skupna stvar občanov vseh treh občin, enotno pa moramo urejati tudi osnovna tis Ijenjska vprašanja, kot so šolstvo, zdravstvo, komunikacije«
»Bo tak program tudi dovolj za merila, kakšne odbornike in poslance bi potrebovali?*
»Program sam po sebi ne bo vplival na izbor kandidatov. Globoko pa sem prepričan, da bodo kandidati postali, če že niso, najbolj vneti za tak koncept, če bo izbira res odraz volje občanov.
Prav tu, kjer se vsak dan srečujemo z nujnostjo modernega integriranega načina proizvodnje in organizacije ter življenja nasploh, bi bilo seveda nemogoče, če bi poslanec ali odbornik zagovarjala zaprtost majhne, na obrtni proizvodnji sloneče komune.«
»Nedavno so bili zbrani prvi predlogi kandidatov za republiško in zvezno skupščino in to na sestanku predstavnikov obalnega območja. Ali ni tak začetek nekoliko v nasprotju z načeli novega volilnega postopka?*
•Ze pred dvema letoma, ko smo izbirali kandidate, smo mislili na naslednje, sedanje volitve. Evidentiranje možnih kandidatov je, po mojem mnenju, stalna naloga. Nedopustno bi bilo, če bi vztrajali samo pri teh predlogih. Kot predsednik volilne komisije sem dolžan evidentirati vse predloge in vsa imena obravnavati enakopravno. Do kandidacijskih konferenc je še dolga pot. Nihče se ne bo mogel uveljaviti samo zato. ker je bil evidentiran dan
prej kot drugi. Prvi predlcgi so še dlje na rešetu javne presoje.«
»Po kakšnem postopku bi ne glede na sedanje predpise in prakso dobili za predstavniške organe sedanji stopnji samoupravnega razvoja najustreznejše odbornike in poslance?* »Formalni postopki so relativni. Ce je hotenje, če je organizirana volja volivcev, mora njihov zastopnik v predstavniškem telesu nujno tudi odražati to voljo. Selekcija je v vsebini in ne v postopku. Volivec ne bo nikoli napačno izbiral, če bo vedel, da bo predstavnik res lahko odločal, res lahko prispeval k urejanju zadev, ki jih volivci trenutno čutijo. Tudi. če je postopek slab šli celo nedemokratičen, prihaja organizirana volja volivcev do veljave. Bojim ae pa, da je te volje začelo primanjkovati.«
GUSTAV GUZEJ
Turisti iz čezoceanskih dežel
Beograjski »Putnik« to-tos prvič poskuša načrtno privabiti ▼ jugoslovanska letovišča turiste is čezoceanskih dežel.
Ze lani so dosegli prve rezultate. Dve posebni letali sta pripeljali turiste iz Kanade, za letos pa so sklenili pogodbe, po katerih bo šest posebnih letal iz Kanade pripeljalo okoli 600 turistov.
Zakaj aa tudi vi ne bi vodil a in VW? Pod zalo ugodnimi pogoji ai jih lahko izpoaodito pri podjetju »AUTOTEHNA« LJUBLJANA, Šubičeva 1, tel. 20-316
in zavarovancev.
Nihče ne kontrolira, kako se izvaja zakon o zavarovanju. Prav vsi zavodi so si naložili večje obveznosti, kot bi si jih po svojem kapitalu lahko, pa čeprav zakon natančno določa, da morajo biti sprejete obveznosti sorazmerne sredstvom. Tudi zakona iz 1961. leta nismo izvajali tako, kot si je to želela zvezna skupščina. Ce bi ga, verjetno ne bi bilo toliko »starih« izgub.
Kar zadeva pripombe občanov k manipuliranju z denarjem v naših zavarovalnicah — sodim, da so zvečine upravičene. Vendar so ekonomske premije osnova, da lahko izpolnimo svojo nalogo.«
Lazar Lotvin, sekretar AMZJ: »Logično bi bilo pričakovati, da bomo z obveznim zakonom o zavarovanju avtomobilov omogočili tudi zavarovancem, da sodelujejo pri oblikovanju zavarovalnih pravilnikov in premijskih cenikov. Tako pa se cene tarif spreminjajo, vse drugo pa ostaja po starem in kaj kmalu bodo zavarovalnice spet zahtevale večje premije, saj bo s takšnim poslovanjem gotovo prišlo do novih izgub. V praksi še nimamo prav nikakršne preventive, kljub temu da je preventiva ponekod na zahodu tudi naloga zavarovalnic.«
Alojz Žokalj. predsednik UO cestnega sklada SRS: »Ne, nikoli nam zavarovalnice niso ponudile pomoč, ko je šlo za gradnjo ali popravilo cest. Menim pa. da bi bilo prav, ko bi naredile tako.«
Ante Mahkota, glavni in odgovorni urednik jugoslovanske avtomobilistične revije »AVTO«: »Kot vsi vozniki se jezim, ker me tepe vedno dražje zavarovanje. Vsako leto se piše, da je zdaj vse postavljeno na »ekonomske temi j e«, potem pa se naslednje leto vse znova draži.
Po drugi strani pa me sili k razmišljanju dejstvo, da je avtomobilsko zavarovanje pri nas v primerjavi z drugimi državami poceni, avtomobili pa so dražji kot drugod.
Jugoslovansko zavarovanje je zmedeno. Na primer: polno kasko se v svetu le redko kdo zavaruje. Zavarovanci imajo rajši zavarovanja s sa-moudeležbo, torej s franšizo. Takšen kasko imamo tudi pri nas, a je premalo priljubljen. Podobno M valjalo uveljaviti tudi pri obveznem zavarovanju. Zavarovanec naj bi se odločil sa tisto obvezno zavarovanje, ki je v skladu z njegovo vožnjo, s tem, da bi tudi s«m nosil del odgovornosti sa morebitno nesrečo na cesti, ki bi jo asm zakrivil. V zameno pa bi bila premij« nižja. Tako pa, kot Je še povsod v navadi, delamo vse zna polno«, zavarovanci pa plačujejo tujo breaobatmost. da o nesposobnosti kontrolorjev in goljufiji mehanikov niti ne govorim.
Sedaj vsi, ki vedo, da imajo to pravico, uveljavljajo tako imenovano manjšo vrednost po navreči, terjajo Jo od ob-vnega sevarovanja. m tudi uveljavijo! Obvmno »varovan vonk sre torej na cesto
no od poslovanja zavarovalnic vplivajo na raven izplačil, ki rušijo finančno ravnovesje in izzivajo hkrati zviševanje premij oz. potrebo po zviševanju. Zahteva po posodobljenju se tedaj ne more nanašati le na zavarovalnice, tem-več tudi na vse druge dejavnike, od oškodovancev, mehaničnih delavnic, voznikov-za-varovancev do sodišč in skupščin, ki sprejemajo predpise.«
IVAN VIDIC
Prihodnjič:
Vzroki velikih izgub,
bm siatMffi	i« materialne od-
govonv d do dragih. V« ri-	
rito krij« ca?!«	■ovorovliM poli-
Dr. Fnan	i Jonko, strokovni
eodetorae a	■voimilnloo »fin-
n>, j« prod dnevi napieal v	
i: »Osla vzata hi dejavnikov Je. kt
Poplava
priročnikov
Pravilna informiranost naših delavcev, ki odhajajo na delo ▼ tujino, je nedvomno eden izmed glavnih pogojev, da lahko ti ljudje tam uveljavijo tudi svoje pravice.
V poplavi raznih brošur in navodil, ki dokaj neenotno seznanjajo delavce z najbolj pomembnimi predpisi in navodili pa se veliko delavcev preprosto ne znajde. To vnaša zmedo med naše ljudi, povzroča jim nepotrebne težave, z'asti pri uveljavljanju materialnih pravic.
Čeprav so se že lani predstavniki sindikatov v Pomurju in Mariboru dogovorili, da bodo ustanovili skupen odbor, ki bi poskrbel za koordinacijsko delo izdajateljev teh priročnikov oziroma za izdajo enotne brošure, še vse doslej te naloge- niso uresničili. Bliža se čas odhodov prvih sezonoev, ko bo povpraševanje po trii priročnikih spet veliko. In na zavodih za zaposlovanje in drugod jim bodo spet ponudili pisan kup te literature, ki navsezadnje ni niti poceni.
B. B.
Pogoj
Med številnimi priporočili o tem, kakšni naj bi bili whmu«|«h za skupščine, je zanimiv tudi predlog iz Goražda. V torek je medobčinski koordinacijski odbor socialistične zveze tega mesta predlagal kandidacijskim konte-rencam, naj za odbornika nikakor ne kandidirajo —
EKONOMSKA POLITIKA
Govorite
Drušba »Voikseragan« se pogaja v ZB Nemčiji ta>
»  «« ----a— »«- s —a-
arugtn &v i opilil ctmivvo o tem, da bi zgradili že eno tovarno aa montažo njenih vozil; v nori tovarni naj bi hOa tudi napra-
delov. Ni znano, s katerimi dišavami aa pogajajo, omnvJajo pa Avstrijo ta> tudi 'Jo Prt aaa se govori, de ▼ T JrtMJwil oeko oklevajo, aU naj bi
bilov »V<
ttame »Opel« aU
POUTIKA
Bonton v prometu
Ko zla se predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije pred poldrugim mesecem v komunikeju zavzela za varen in hkrati hiter promet, sta poudarila tudi, da sta pri tem izredno pomembna ustrezen nadzor in disciplina v prometu.
Obenem pa sta ugotovila, da nesreč ne morejo preprečevati zgolj delavci javne varnosti s povečanim prometnim nadzorom, ampak da bi se moral vsak občan zavedati pogojev, ki jih nareku, je povečana gostota prometa, ter s svojo disciplino in prometno ■ kulturo prispevati k izboljšanju varnostnih razmer na naših cestah.
Prav ob prometni kulturi naših voznikov in tudi pešcev pa bi se bilo treba zamisliti. Trdimo lahko, da so odnosi voznik—pešec in voznik—voznik pri nas izredno samopašni tako enih kot drugih; Res pa je tudi, da je doslej doletela kazen večji del le tiste, ki so zaradi prekrška le zakrivili nesrečo, ali pa tiste, ki so se posluževali prometno manj nevarnih razvad (na primer nepravilno parkiranje), medtem ko so najdrz. nejši cestroprometni kršitelji navadno ostali nekaznovani.
Republiška komisija za vzgojo in varnost v prometu sicer pripravlja knjigo o prometnem bontonu in tudi si. cer skupaj-z občinskimi komisijami za vzgojo in varnost v prometu skrbi za vzgojo in kulturo na naših cestah, vendar pa smo mnenja, da bi bil najboljši katalizator pri pridobivanju osnov prometnega bontona ostrejša kaznovalna politika in dosledno ukrepanje proti kršiteljem cestnoprometnih predpisov.
To zahtevo sta v svojem komunikeju postavila tudi predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije, ki menita, da mora biti ves postopek pri koz. novanju hitrejši.
Smo sredi zime, ko je promet nekoliko manjši, toda zdi se. da ti predlogi, kljub vsej svoji nesporni upravičenosti, še niso zativeli. Zato bi bilo treba nemudoma, najpozneje pa spomladi, ko bodo ceste oživele, začeti krotiti eamopašno šoferjevo in tudi peščevo »ideologijo«, ker iz tujine mnogo hitreje uvažamo nove avtomobile, kot pa drobce prometne kulture...
BOGDAN SAJOVIC
Večji promet blaga v prodaji na drobno
Kakor je razvidno iz podatkov zveznega zavoda za statistiko. je bil promet blaga v prodaji na drobno lani za 10 % večji v primerjavi z letom poprej.
Blagovni promet pa se je glede na povprečje v vsem letu v decembru nekoliko zmanjšal, predvsem v BiH in Makedoniji.
Prelivanje
sredstev
Sedanji razvoj terja, da se družbena intervencija v gospodarstvu na ravnini federacije omeji na potrebni minimum
praznično
razpoloženje
Z družbenimi intervencijami, kot so politik« cen, davčna politika, različni kreditni pogoji, zunanjetrgovinski režim, ponovna razdelitev družbenega produkta itd., se maličijo ki spreminjajo pogoji za prisvajanje vrednosti družbenega produkta oziroma pogoji porabe in gospodarskega razvoja. Namesto da bi se individualno delo vrednotilo z merili, ki jdh določajo objektivni ekonomski zakoni, se z družbeno intervencijo vzpostavljajo nova merila. Ta naj bi predstavljala in izražala določen splošni družbeni interes, M. pa je navadno drugačen kakor družbeni interes, ki ga kažejo tržni odnosi in delovanje objektivnih ekonomskih zakonov. Vsaka republika seveda ocenjuje družbene intervencije federacije po tem, kaj ji prinesejo, in jdh primerja s tistim, kar bi dosegla, če bi ae njeno gospodarstvo razvijalo brez družbene intervencije. Na podlagi tega ocenjevanja se oblikujejo tudi mnenja, ali je določena družbena Intervencija za posamezno republiko sprejemljiva ali ne, in se pojavljajo nasprotja v medrepubliških odnosih. V razmerah, ko so še velike razlike v gospodarski razvitosti in v socialno ekonomski strukturi posameznih republik in kn nekateri predeli še niso integrirani v celotno jugoslovansko gospodarstvo, je razumljivo, da nastopajo republike kat poseben ekonomski subjekt s posebnimi interesi, ki niso identični z interesi skupnosti kot celofe in tudi ne z interesi posameznih dejavnosti in gospodarskih organizacij. Zato so nekatere republike začele očitati, da se z družbenimi intervencijami sredstva prelivajo iz republike v republiko.
Rešitev vprašanja prelivanja sredstev iz ene republike v drugo ni mogoče iskati v nesmiselnem dokazovanju razvitih in nerazvitih republik o prelivanju sredstev. Poskus, da bi izdelali natančno medrepubliško bilanco o prelivanju sredstev, je nesmiseln, ker splošna medsebojna odvisnost vseh gospodarskih gibanj na celotnem območju Jugoslavije ne dopušča, da bi takšno bilanco izdelali. Izhod je treba iskati v enakopravni politiki federacije do vseh republik in v omejevanju družbene intervencije. Drugače povedano. Sedanji razvoj terja, da se družbena inervencija v gospodarstvu na ravnini federacije omeji na nujno potrebni minimum,, s čimer bodo odpadli mnogi konflikti. Pravice republik so glede tega seveda večje, čeprav mora biti udi intervencija republike v gospodarstvu racionalna.
Ustvariti je treba prostor za delovanje objektivnih ekonomskih zakonov, kajti ravno delovanje ekonomskih zakonov pomeni notranjo gibalno silo gospodarskega razvoja in racionalno gospodarstvo. Zato morajo ekonomski zakoni delovati
ako na razritih kot tudi na nerazvitih območjih Jugoslavije.
Kolikor pa uporabljamo družbeno intervencijo, kadar je nujno potrebna, je treba temeljito proučiti vsak posamezen družbeni ukrep in natančno ugotoviti njegov učinek. Predvsem je treba proučiti učinke, ki jih ima kak družbeni ukrep na razvoj gospodarstva posamezne republike in pokrajine.
Poudariti je tudi treba, da ni mogoče računati, da bo razlike v gospodarski razvitosti republik odpravila zgolj akcija samih gospodarskih organizacij iz razvitih območij. Ni dvoma, da je načelo pospešenega gospodarskega razvoja nerazviih območij splošno sprejeto načelo in da mora jugoslovanska skupnost pomagati pri urejanju tega vprašanja. Pri tem pa morajo biti realistični tako razviti kot nerazviti. Nerazviti se morajo zavedati, da je pomoč razvitih omejena, ker je akumulativna sposobnost razvitih relativno majhna. Prav tako morajo vedeti, da rast gospodarstva ni odvisna samo od pomoči razvitih, temveč predvsem od učinkovitosti gospodarjenja na nerazvitih območjih.
Ob tem moramo poudariti tudi preveč preprosto gledanje in pojmovanje o enaki gospodarski ravni republik in narodov. Prav gotovo ne bo nikoli popolnega izenačenja gospodarske ravni posameznih narodov. Gospodarska raven naroda se vedno spreminja in se bo tudi spreminjala in enotni trg bo dejavnik teh sprememb. Zato se je treba sprijazniti z dejstvom, da, četudi ustvarimo odnose, ki bodo zbliževali narode Ju-' goslavije, ne bomo dosegli tako kmalu enake gospodarske ravni posameznih narodov v okviru Jugoslavije.
Verjetno ima vsak mehanizem proizvodnje in menjave to lastnost, da ne deluje popolnoma v skladu z našimi željami. Zato je razumljivo, da pride do neutemeljenega prelivanja sredstev in rezultatov dela iz ene države v drugo, iz enega naroda k drugemu narodu. Ce želimo to neutemeljeno prelivanje preprečiti, moramo ustvariti razmere, v katerih bo materialni položaj ljudi odvisen od prirodnih razmer ozemlja, na katerem živijo, in od možnosti, ki jih daje tehnologija. Zaradi tega je treba:
1.	ustvariti takšne ekonomske razmere, v katerih se vsako delo , vrednoti po svojem objektivnem pomenu za človeški napredek;
2.	prenašati del presežne vrednosti od razvitih narodov k nerazvitim. Prenašanje presežne vrednosti pa ne sme hromiti spodbude nerazvitih in povzročiti mrtvila v gospodarstvu razvitih.
JANEZ ŠKERJANC
(odlomek iz članka Mednacionalni ekonomski odnosi, ki ga objavlja TEORIJA IN PRAKSA)
DANES |HI MINEŠTRA JUHA
NOV ZVITOREPCEV STRIP ROMAN
PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV
Nikon
vrvohodec
•Izraelci mam pravijo, da bomo ostali nazadnje a dot-timi noeooi m ta Sovjeti e tvojimi predlogi ne mislijo revno, tudi bomo,s Je rekel eden od strokovnjakov aa Srednji vzhod v ameriškem State Departmemtu. »Toda menimo, da Sovjeti mislijo resno, salo moramo pouku-sKLa
Stališče nove ameriške vlade. ki Jih Je zastopnik ameriških interesov v Kairu v testih točkah posredoval egiptovskemu zunanjemu ministru, zgovorno potrjujejo te besede. Očitno Je bil poglavitni namen Briggsovega obiska pri Riadu prepričati Kairo in Arabce sploh, da Bela hiša šn njen novi stanovalec kljub odgovoru, ki so ga v arabskem tisku ocenili kot politično nedoslednost, ki presega vse meje*, ne nameravata prekiniti ati onemogočiti dogovarjanja s Sovjetsko zvezo, kakor tudi, da ne nameravata v tem dogovarjanju zagovarjati izključno izraelskih interesov.
Tako vrvohodsko uravnovešanje Je čutiti tudi v ameriškem odnosu do francoskega predloga za sestanek predstavnikov sštirih velikihs. Medtem ko so iz Moskve in Londona te pritrdilno odgovorili na francosko pobudo, v VVashingtonu še niso povedali svojega mnenja. Morda je pričakovati razjasnitev glede tega v pogovorih, ki Jih ima zdaj V Tantov odposlanec za Srednji vzhod Gurtnar Jarrrng v Nem Torku z V Tantom in predstavniki velike četvorice. Precej Jasno je. da Američanom francoski predlog ne diši, ker bi se raje dogovarjali v dvoje s Sovjetsko zvezo, na drugi strani pa naj-bri ne bi bili radi oni tisti, ki bi preprečili uresničitev tega predloga, ker bi si s tem spet nakopali na glavo gnev vsega arabskega sveta in očitke, da so pristranski.
Dosedanje Nikonove poteze glede Srednjega vzhoda torej za zdaj ne kažejo še nič drugega kot to, da jemlje sovjetsko težnjo po obnovitvi dialoga o krizi resno, na eni strani zato. da ne bi zaprl enega kanala v širšem dialogu z Moskvo, na drugi strani pa zato, ker sodi. da Je položaj res tako napet, da je nevarnost konflikta, ki bi utegnil potegniti za seboj tudi oba velika. čedalje večja. Pri tem pa, vsaj tako se zdi, namerava Niionova administracija posvetiti več pozornosti odnosom z arabskimi državami kot Johnson, kar pa seve da ne pomeni, da bo bistre no spremenila svoj odnos do Izraela.
A. NOVAK
Pot v kaos?
•Kadar po cestah ubijajo ljudi kakor pse. nam nihče ne more preprečiti, da bi o tem razpravljalne se glasi razbeljena izjava enega od opozicijskih poslancev, ki ji je sledil pravi pretep v pakistanskem parlamentu. Toda razprava že dolgo ni več parlamentarna. Ce nič drugega ne. kaže to vojska na ulicah Dake, Karačija in Ravalpin-dija. pa divje razvneti Lahore. kjer je petdeset tisoč demonstrantov uničevalo vse. kar jim je prišlo pod roko.
Vse kaže. da je položaj že skoraj docela zdrknil izpod nadzorstva. Ajub Kan je skoraj enajst let dušil odpore z vseh mogočih strani z izredno spretno kombinacijo ukrepov: po eni plati z »dobrohotno* diktaturo, ki se je lev skrajni sili zatekala prav k svojemu okostju, k vojski, po drugi plati pa z jasno začrtanimi političnimi prioritetami, naslonjenimi na u-stavne okvire. To se pravi s smotrnim prizadevanjem za gospodarski razvoj: z zunanjo politiko, ki Je spretno balansirala med ZDA. ZSSR in Kitajsko in katere edina, četudi pomembna plat je bil včasih neracionalen odnos do Indije: in z občutljivim zasledovanjem tega, kaj se dogaja pod političnim površjem doma.
Zdaj se resno zastavlja vprašanje, ali id korozija, ki je v imenu boja proti njej pred enajstimi leti stan prišel na oblast, globoko načela tudi koalicijo sil, na katero se Je vseskozi opiral. Vse Je bilo v bistvu razmeroma dobro. dokler se ni razklala vojska. Ta pa se Je očitno razklala konce lanskega leta. ko se Je na čelu združujoče se opozicije dejansko znašel ne več ognjeviti, ekstremistični bivši minister Buto, pač pa letalski maršal Asgar Kan. Kmalu po novem letu se je vzporedno s tem osem opozicijskih strank in skupin a sicer najrazličnejšimi usmeritvami sklenilo v združeno fronto. To samo po sebi še ne bi bilo nič posebnega, toda tistemu delu vojske, ki najbrž simpatizira z Asgar-jem Kanom, in združeni » pozicijski fronti Je skupno vsaj ono: vsi so proti AJubu.
Vprašanje Je zdaj. ali so tudi proti programom, ki Jih je Ajub zastavljat in tndi izvajal, in kakšne programe in akcije so zmožni zastaviti vami. Po pisani sestavi teh sB bi bilo mogoča dvomiti, če sploh kakšne. AH gre torej Pakistan po desetletju premoru apel * kaos?
D. DOLINAR
[HER8LOCK:
PARADA PO USTOLIČENJU
Dve plati medalje v ZRN
Šef prepovedane KPN je svoboden, njegov sodelavec pa mora zaradi enakih obtožb za dvajset mesecev v zapor
POSEBEN DOPIS ZA »DELO«
BONN. januarja — Nekdanji funkcionar stare ilegalne KP Nemčije (KPN) Josef Angenfort se je ▼ ponedeljek v Bonnu poslovil od časnikarjev, ▼ petek pa ga čaka zapor Wem, kjer bo odsedel ostanek kazni, na katero je bil obsojen že pred 14 leti. Medtem je njegov nekdanji šef Max Reimann (spet) na svobodi — živi ▼ Diisseldorfu — njegovi nekdanji kolegi pa pripravljajo za 12. aprila prvi kongres nove legalne nemške komunistične partije (NKP) v Essnu.
Angenforta so zaprli že marca 1963. čeprav je bil tedaj teoretično zaščiten kot poslanec pokrajinskega parlamenta. V preiskovalnem zapora je prebil dve leti. leta 1953 pa so ga obsodili na pet let prisilnega dela kot »veleizdajalca«. Medtem je bila v ZR Nemčiji prepovedana tudi komunistična partija, katere funkcionar in poslanec je bil Angenfort. Izpustili so ga šele leta 1967, po amnestiji tedanjega predsednika republike Heussa.
Današnji predsednik Liibke je leta 1962 razveljavil odločitev svojega predhodnika. Angenforta so takoj nato spet zaprli, še istega leta pa je pobegnil iz zapora v DR Nemčijo. zahodnonemškim oblastem pa se je uradno javil šele decembra lani. Te dni so Angenfortu sporočili, da je obsodba iz leta 1955 še vedno veljavna, da je tega mnenja tudi sodišče, ki jo je »preverilo«, zato se mora
Na Okinawi skladišča ZDA za atomsko orožje
TOKIO. Vodilni japonski list »Jomiuri« trdi, da so ameriške vojaške oblasti na Okinavi zgradile šest skladišč, kijih bodo po vsem videzu uporabile za uskladi-ščenje atomskega orožja.
v petek zvečer javiti v zapora Wem.
Čeprav se v zvezni republiki časi spreminjajo, se zdi, da so za Angenforta ostali prav taki, kot so bili na višku hladne vojne, ki jo je prvi kancler Adenauer vodil »proti komunistom«. Zahod-nonemški sistem je včasih podoben medalji, ki ima dve
Boji z gverilci v Tajski
BANGKOK Tajski gverilci so v soboto napadli in zavzeli oporišče vladne policije, približno 400 kilometrov severno od Bangkoka. V nedeljo so vladne čete znova osvojile oporišče.
Tajska letala so iz velikega oporišča Udom napadla gverilce približno 200 kilometrov od mesta Huai Sai ter metala napalm bobme.
plati. Sefu prepovedane KPN Reimannu so dovolili vrniti se iz NI® v zvezno republiko: obtožbe proti njemu so zastarele. Njegov sodelavec pa mora zaradi enakih obtožb ▼ zapor.
Svobodo, ki mu jo do petka še daje nemški sistem, je Angenfort izrabil za tiskovno konferenco v Bonnu. Reimann svojo svobodo uporablja za potovanja po ZR Nemčiji in tujini, šefi »nove« NKP pa za pripravo kongresa, za katerega so te dni objavili tudi statut. Pretirano bi bilo trditi, da v ZR Nemčiji preganjajo komuniste, ni pa pretirano povedati, da je v ZR Nemčiji še vedno nekaj komunistov, ki jih preganjajo.
Eden izmed njih — Josef Angenfort — nima svojega primera, kot pravi sam, za naključje. Nasprotno, meni da je to značilen primer za ravnanje z nasprotniki vladne politike, ki kaže »nevarno oddaljevanje v desno«. Kot pravi Angenfort, spreminjajo politične nasprotnike v kriminalce, nacistični zločinec Kaduk pa je dobil za vsakega mrtvega Zida 10 minut zapora, nacističnega sodnika Rechssea pa so izpustiti, tako kot policiste, ki so streljali na študente.
Nekdanji šef komunistične in zaradi tega tako kot KPN prepovedane »svobodne nemške mladine« CFDJ) v Zahodni Nemčiji mora odsedeti že dvajset mesecev, v kaznilnici, ki je Mia včasih namenjena vojnim zločincem. Ob vrnitvi v Zvezno republiko Angenfort očitno ni imel toliko sreče kot Reimann. Se vedno pa upa, da mu bo pravosodni minister Helnnmtnn do petka omogočil, da se bo »aa svojo pravico bojeval na svobodi«.
ŽELJKO BRIHTA
Jedro naše Mladine je zdravo"
W	V—i	p . — ---—■	v — — - — gf-----------------v rn -e
Ine probleme v Sovjetski zvezi
pou-
noat, pa tudi najbolj pnrljivo lotevanje vpletenih proble-roov sov«.
Čeprav je Zftnanaaov članek v »Pravdi« zelo splošen, je v zadnjem času brez dvoma prva odkrita reakcija na zelo določene mednacionalne probleme v Sovjetski zvezi.
(TANJUG)
Visoka ocena revolucionarna in politična zrelosti mladino ČSSR
PRAGA. — Češki minister za šolstvo Vilitoald Basdiček je visoko ocenil revolucionarno m politično zrelost češkoslovaške mladine. V svojem govora po praškem radiu je rekel: »Treba je vedeti, da je jedro mladine v tej deželi zdravo, da ne trpi nasilnega presajanja dogmatskih direktiv in neuresničljivih zahtev. Naša mladina in študentje zahtevajo predvsem realne pogoje za prihodnost. Ni krivda študentov, da niso pravočasno dobili pravih odgovorov na svoja vprašanja.«
Nadalje je poudaril, da ne mladina kot celota ne študentje niso nekakšna ekskluzivna družbena skupina, saj se hočejo povezati s češkoslovaškim delavskim razredom, kmeti, intelektualci, novinarji. Treba je tudi razumeti, da je za mladino zmeraj predvsem značilna nestrpnost, ki lahko rodi plodna dejanja, toda v posameznih primerih lahko pripelje tudi do tragike.
Opozoril je na lansko vojaško intervencijo in pri tem dejal, da so se v zgodovini češkega ljudstva zmeraj menjavali porazi in zmage, »če psbliže pogledamo našo preteklost, v resnici vidimo, da ni bilo porazov, da so bile samo začasne izgube, ki so jim zmeraj sledile zmage. Mislim, da je tudi zdaj na vrsti zmaga.«
Češkoslovaška blagovna menjava se veča
PRAGA. — Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino Jan Tabaček je izjavil, da se je blagovna menjava Češkoslovaške s tujino lani povečala v primerjavi s prejšnjim letom za 6,1 odstotka. Trgovina s socialističnimi državami se je povečala za 5,9 odstotka, z dragimi državami pa za 7,9 odstotka.
Ladjevje držav SEV
VARŠAVA. — V zadnjih desetih letih se je pomorsko ladjevje držav SEV na leto za 16 odstotkov, na-hitreje od Sovjetsko trgovsko ladjevje se je štirikrat povečalo, z 12. mesta se je uvrstilo na 6. — imajo 13 milijonov bruto registrskih ton. Poljsko ladjevje šteje 1,7 milijona ton in je na 18. mestu. Lani je doseglo milijon ton ladjevje NDR, približno toliko tonaže pa ima tudi Bolgarija.
»Pravda« svetuje
MOSKVA. »Pravda« v komen-piše o tem, kako bi se lahko izognili konfliktu, do vodi odločitev, da bodo novega predsednika ZR Nemčije izvolili v Berlinu. Ust opozarja,- da je tako skle-predsedmik Bundestaga Gerstenmaier in da se sedaj — po njegovem škandaloznem umiku« — novemu predsedniku ni treba držati »izzivalnega ukrepa«.
najbolj ostro ofenzivo proti ideologiji buritoeanega nacio-nalhena«.
Avtor meni, de je ta enoten boj litvanskih komunistov rodil uspeh. »To pe nikakor ne pomeni, da smo v naši dražbi že popolnoma odpravili
Spremembe v bolgarski
vladi
12 funkcionarjev eo razrešiti, niso pa povedali zakaj in kaj bodo dolali
SOFIJA — Predsedstvo bolgarske ljudske skupščine je potrdilo personalne spremembe v. vladi Jn nekaterih vladnih organih, ki ae tičejo
funkcionarjev. Na nova delovna mesta, ki so po pomenu prihllšnn enaka prejšnjim, so premestili 10 namestnikov ministrov in dragih visokih vladnih funkcionarjev.
Dvanajst visokih funkcionarjev so razrešili, ne da bi navedli, zakaj, ali kakšne nove dolžnosti so jim zaupali. Med njimi je več generalnih direktor«jv najvažnejših bolgarskih industrijskih in trgovinskih organ barij prehrambene stroke. Nadalje so med njimi dosedanji generalni direktor bolgarskih državnih železnic, bolgarskega civilnega letalstva in bolgarskega trgovskega ladjevja. Odstavili so tudi generalna direktorja organizacij »Črna metalurgija bi rudarstvo« ter »Agro-stroj«. Bros pojasnila m navedbe nove funkcije so razrešili še dve namestnika kmetijskega ministra in namestnika ministra aa prehrambeno industrijo.
Na novo so imenovali 11 funkcionarjev, v glavnem na položaje nameatnBmv mini-strov za lahko ta prehrambeno industrijo ter en kmetijstvo.
sOetenki
haBama se prepletajo s vsemi dragimi ostanki preteklosti in so izredno raanohkL Nekateri še vedno podcenjujejo veliko moč bratske pomoči in vzajemne pomoči narodov naše države, pomen Izmenjave strokovnjakov med sovjetskimi narodi, in včasih izražajo nezaupanje do strokovnjakov drugih narodnosti ter se neobjektivno vedejo do drugih narodnosti. Pogosto se kažejo taka razpoloženja tam, kjer ni želje, da bi se bojevali proti ostankom preteklosti med pripadniki testne narodnosti.«
V članku »Pravdo«, ki se je od vseh dosedanjih člankov v sovjetskem tisku spustil najdlje pri ugotavljanju problemov ▼ mednacionalnih odnosih, je poudarjeno, da so nacionalistični predsodki zlasti žilavo zakoreninjeni in se kažejo na različne načine ▼ vsakdanjem življenju.) List navaja pravzaprav nedolžen primer: pritožbo nekega Lit-vaoca, ker ni dobil stanovanja — prednost so dali pripadniku neke druge narodnosti (najbrž je šlo za rusko narodnost).
Zimanas ugotavlja, da so se ostanki preteklosti v nacionalnih čustvih tako dolgo ohranili med drugim zaradi tega, ker še »obstajajo nekatere razlike v realnem življenju različnih nacij« in ker lahko nastajajo iz razlik v gospodarskem in kulturnem položaju antagonistična nasprotja.
»Pravice in dolžnosti« grških študentov
ATENE. — V grškem uradnem batu je bil objavljen dekret, ki določa »pravice bi dolžnosti študentov visokih šol«. »Za vse hote, katerih nazori ae ne ujemajo » političnim rešimnm ali aedaaji-mi družbenimi namerami ter nacionalnimi Idejami, na univerzi ni prostora,« je rečeno v dekretu.
Izključitev pa je predvidena pa vse, M »propagirajo in uveljavljajo ideje, katerih očiten namen je'trmoglaviti sedanji režim«. Ltet »Vladini«, ki komentira ta dekret, piše, da ae Je odlok pojavil prav »v času, ko ae študent-aha mladina po cvetu udeležuje revdtucionamlh orgij«.
porotnike, ki naj bi sodili Clayu Shawu, obtoženemu, da je sodeloval v zaroti proti predsedniku Kennedyju. Obtožil ga je okrožni javni tožilec v New Orleansu Jim Garrison. Doslej so izbrali že 8 porotnikov, manjkajo še štirje. Na sliki: Clay Shaw (levo) in njegov branilec Ed Wegmann sta se ob prihodu v sodno dvorano rahlo nasmehnila.	Telefoto: "UPI
Bilanca FNO za lansko leto
SAIGON. — Časopisna agencija DR Vietnam je objavite poročilo o aktivnosti borcev FNO v lanskem letu. Med dragim je rečeno, da so borci FNO v južnovietnam-ski pokrajini Quang Nam lani izvedli 2845 napadov, pri čemer so onesposobili 22.620 sovražnih vojakov, od tega 10.920 ameriških. Uničili so tudi 780 tankov in drugih vojaških vozil ter 106 topov.
Aretacije na južni Sumatri
DJAKARTA. — Po tukajšnjih uradnih sporočilih so v mestu Lampung na južni Sumatri lani zaprli več kot 4000 ljudi, ki so jih obtožili, da so pripadniki ilegalne indonezijske komunistične partije. Zaprli so tudi nekdanjega poslanca parlamenta in kongresa Sundarija, ker je baje skušal oživiti in organizirati ilegalno gibanje na tem območju. Kot so sporočili, so ilegalci pripravljali atentat na predsednika Su-harta avgusta lani, ko je bil
ZR Nemčija močan trgovinski partner LR Kitajske
PEKING. — Poleg Japonske je bila ZR Nemčija lani glavna ' zunanjetrgovinska partnerica Kitajske. Vrednost menjave med Kitajsko in ZRN je lani znašala 250 milijonov dolarjev, nekoliko manj kot prejšnje leto.
V zahodnanemšketn izvozu so na pomembnem mestu jeklo in izdelki^ kemične industrije. V Kitajsko so izvozili približno 400.000 ton jekla, večinoma visokokvalitefcnega. Kot menijo politični opazovalci v Pekingu, kaže porast kitajskega Izvoza v Zahodno Nemčijo in v druge zahodne države, da kitajska industrija znova dela s polno paro.
Boj avtomobilskih velikanov za brazilski trg
RIO DE JANEIRO. — Med tremi velikimi svetovnimi proizvajalci avtomobilov — »General Motors« iz ZDA, »Volteswagen« in »Mercedes-Benz« in ZR Nemčije — se je vnel oster boj za prvo mesto na brazilskem tržišču, ki je po izjavah predstavnikov teh konkurentov »eno od najugodnejših tržišč na svetu«.
»Volkswagen« ima v primerjavi z drugima konkurentoma s svojim klasičnim »hroščem« še vedno precej prednosti. »General Motors« pa je sporočil, da je lani dosegel v Braziliji rekordno
Prav zara-
jsvetiti potrebam in nacije.«
Zi manas na koncu opozarja, da »boj prati recidivam buržoaznega nacionalizma zahteva' potrpljenje in previd-
Za dobro kondicijo Mesni dorucak
IfOfTfO
V. Dedijer: Izgubljeni boj J. V. Stalina 1948-53
»Tito — partija,
Naša snaga, Rajko-Bobek«
(59. nadaljevanje)
Stalin ja že teta IMS uka. aal, da je treba najprej prekiniti športne stike med obema državama, toda po naključju in proti njegovi volji ata ae julija 1952 srečali nogometni nepmrantenrt ZSSR in Jugoslavije na nlirnptadl ▼ finskem mestu Tžmpere.
V normalnih političnih namerah hi bila to navadna nogometna tekma, toda smradi spopada med ZSSR tat Jugoslavijo, ki je dosegel vrhunec prav takrat, ja to športno srečanje 22 mladih Igralrn». M se podijo aa žogo. pritegnilo poaorncet najširše jar-nosu t pusmuBTiji, oho w* etat Murn. M raftajo, da je
da samo poneumlja ljudi.
Ktako ao to nogometno tekmo rarejeti v Sovjetski srezi, ni ei trat t črtah pričevanj. rasen kratkih noric, M ao priaptše žele pomerja. Toda
je ie bolj »tigri temperam-
--__	«-- a- »»»
I© T	/
Mao, naši nogometaši
Tekma ae je lepo začela aa Jugoslovane in Mitič je že v 27. minuti rabil prvi gol, Ognjanov v 36. minuti dra-gegein Zobec v 4«. minuti tretjega.
V dragem poščeeu so Judi in iiitič je že v drugi minuti poeišaH raeilltet na 4:0. Rusi ao po Bobrovu v 50. minuti mažeH na 4:1, toda Bobek je 15 minut pred koncem povišat na 5:1.
Jem ratoinilm, ko pa sem se vrnil ▼ Beograd, so mi pripovedovali, Indršna nacionalna žalost je naštela, ko so Rusi Bačan edtaljatl gol ra golom. Resna oaataa uta Je povedala, da je direktor neke naše radijske postaje tako izgubil glavo, da je po telefonu naročal našemil napovedovalcu v Tampara:
»Kriči, Via so Rusi grobi, da delajo prekrške, da sodnik navija sanje, sicer Uud-
dbrambe. Buta itaeo' Mnoga
izpadu is nog—žrage ottan-pi jakega tumfcja.
tu in v vseh vačjšt krajih si bile manifestacije po pogomel ni amagi nad Sovjetsko avt ao. Kakor ja ptaada •Politika 23. julija, so pripadngd jv fes vojna mornaric tote brzojavko jugo
▼ae je torej kaealo. de al je Jugoslavija priborila veliko zmago. Toda športna sreča se Je oborite. V aadnjih 15 minutah ao Bdet ta štirih kotov sattaU žttrl gola. izenačili reaukat in malo ja manjkalo, da itaao cato omagali, kar
«k p« sta Sb so bm v Beogradu, a tudi v drugk maatjb, tnRjo. da ja bite skoraj vas dežata pri radijskih apraJcnataUb. to nedeljo Jttalja sam Ml v New Torku e končanim rokopisom Utora biografije pri svo-
stvo ne bo razumelo, zakaj
Bo kratkem odmoru ao igrali pnda|)»«lr dvakrat po 15 minut, toda obe moštvi sta bili tako tečrpani, da ni bOo več gotov in ae je tatom končala s reauštetioin 5:5 (3:0).
Dva dni poansje, v tetah.
nmattež?
mestu TSmpera. ib pot so MU naši nogometaši be|j abrant. Čepravr ao kuri prvi rahlll gol, ao naši teanaHH In priMi v prvem polčasu v vodstvo a 3:1. Potem je prišel
8®	gOI| MriOfOl VImKA
»Strane a vseh naših ladij
ao krepko poadravOe vašo

Doptante Podtika ta Sevoj-ne pri Otfcai, kjer ao aktaH novo vatjaauo bakra, Ja poročal, da m Ja rit datov-cev malo, da ri bodo na «•« ta range še bolj prisedeva«, da M tovarno dokonča« pred voham.
Beagrajrita reporterji Polt-***• eo Si rnmu m ni ki *> J*» msnifratantl prepeva-k na TeraaUria v Baogradu:
I
Druga pesem:
Titovi so jačji!
Bo)j« naši kakor etaUnaši!«
Tretja:
»Naši nogometaši pravd bombaši boljši naši' kot informbšraši!«
X z z
Od državnega kapetana jugoslovanske nogometne reprezentance' Aleksandra Ttamani-ča sem prejel s Finskega dopisnico s takole vsebino:
»Dt Vlado,
to je moj najsrečnejši dan. Po naši največji in najtapši zmagi te na moč poadrav-lja in ljuM
Tlrke«.
Ko eem ae poaneje srečal s 1 m Ikra, mi je pclpove-doval, da eo ae v Tampereju po naši amagi dogajale čudne stvari na igrišču. Sovjetski igralci niso hote« pozdraviti talcev in Briši Igralcev.
Mva Horn Je stopa k sovjetskemu kapetanu in mu pcftaam roko, ta pa Je pogledal proč. Flnaka pubUka je viMMrela jugoslovanskim Ig-n in Jih objemala, ko so odhajali z igrišča.
številni earopritl časopisi so objavili obširne komentar-
je o tej tekmi. BOo je tudi dosti obsodb, ker sovjetska igralci niso hoteli paodraviti gledalcev po porazu. Celo Vrtita je ob Horvatovi gesti, ko je ponudil roko sovjetskemu kapetanu, zapisala:
»šport zbližuje ta) druži narode ...«
Pid nas ao nekateri tovariši mislili, da ae za tem skriva kaka tataormbtaaojevska past. Borba je celo objavila komentar, da je Untta razširila to novico, da bi na Zahodu mastili, da se bomo pobotali z Rusi. Tega nisem vetje! in sem povedal svoje mnenje na redakcijskem sestanku Borbe.
Miro Radojčič Je napisat v Politiki 25. julija uvutktak, poln človeške topline. Ni obsojal sovjetskih igralcev, ampak Stalina, njegovo totalnost, željo, da bi zavladal nad vsemi, celo najmanjšimi podrobnostmi v življenju. Vse mora bi podrejeno enemu k) istemu cdju. Nibče ne zameri sovjetskim (rt cem, če ao hrepeneli po Mtta-gi saredi ugleda svoja domovine, toda ne majo iaguttatt
KOC	BOB apORDflDa
Srečal asm Mke, ko je igral tenis pri našem pitaj Gojku PrtakmlkllZiM na
km»m»miof8Qi ifnmi mk lani
ara Ute Oba mnenja. da tudi mi nismo t tam pogtedtt daleč pred Rusi, da ne sha-
mo i ubijati, čeprav Ima na-
še ljudstvo dober pregovor: »Kdor izgublja, se jezi.«
Nekateri francoski časopisi so objavili fantastično vest, da je Stalin po porazu v Tampereju ukazal, da se mora sovjetska nogometna reprezentanca kratko malo raziti. Igralce so poslali v male pzovincijske klube. Ubogi fantje. A so jo še poceni odnesli. Lahko bi jih bili postali v Sibirijo -
Nogometna tekma med Jugoslavijo in ZSSR v Tampereju mora priti v vse zgodovine našega spopada z In-formbirojem. Ce človek ljubi nogomet ali ne, je dejstvo, da je ta športni dogodek razvnel Jugoslavijo bolj kot karkoli.
X X t
Stalin ae menda m nikoli ukvarjal s športom v mladosti. Zato je tudi tako ravnal z ubogimi sovjetskimi nogometaši. Toda Mao Ce Tu« ni takšen, vsaj jugoslovansko «& to dokazuje. Petega februarja 1956 je jugoslovanska nogometna re-ptsrantanea igrala v Id
ga. glavnega meata TTUsjaše Zmagali amo pred 40.000 gledalci s	an 3:1, torej
»Pet 3:1 kakor proti ZSSR teta 1952. Toda na KMafrkam Je bite nekoga na jugoslovansko amago drugačna.
šrataga februarja je Mao Oe Tur oaebno sprejel na-
še nogometaše in je celo imel pred njimi lep govor. V nekem arhivu sem našel izgubljen zapis s tega sprejo, ma. V njem je rečeno, da je Mao Ce Tung sprejel nogometaše in vodje poti v veliki dvorani, kjer so ae skupaj fotografirali. Nato so šli v manjšo dvorano ta) sed« za dolgo mizo. Med fotografiranjem v veliki dvorani kakor tudi v mali dvorani za cktago ntaao je pisalo, kam mora sesti vsak igralec in vsak vodja poti.
Jugoslovanski vodja poti Branko Pešič je pozdravil Mao Ce Tuoga in nato je kitajski voditelj spregovoril:
»Posniravij am vašo ekipo in po vas vašo lepo deželo. Vaša ekipa je unagala in mi se bomo is tega poraza nekaj naučili. To je ra nas izkustvo. Postali besno ekipo v vašo deželo in prosim vas, da jo naučite, da bi bila tudi kitajska ekipa močnejša in da bo tudi ona zmagovala.«
Kakšna razlika od tistega primitivca Stalina, f* Mao Ce^Tunga je govoril pravi mandarin dežele, katere kultura nenehno traja še 4000 let.
Jutri:
Ob izidu Titove biografije
(Copjrright bjr »Delo«)
Novice
MARIBOR: seminar sa reiimje — Svet iveee kultur-noprosvetnib organizacij je pripravit seminar sa retiserje mladinskih in pionirskih dramskih skupin občine Maribor, ki bo 30. in 31. januarja. V okviru semtaaija je predviden tudi ogled dramske predstave v SNG Maribor. Težišče programa seminarja bo (poleg obravnave teoretičnih vprašanj režije) delo režiserja — pedagoga a mladimi izvajalci.
MARIBOR: Zmavčev »Obisk« na Sterijinem paaarju — Vodstvo mariborske drame se je odločilo, da bo na letošnjem Sterijinem pozorju v Novem Sadu prikazalo slovensko noviteto Janeza Žmavca »Obisk«. Dramo režira z ansamblom mariborske Drame Slavko Jan, premiera in krstna predstava dela pa bo 21. februarja v Mariboru.
VTTT.yrr.TR- razstava v delavskem klub« — Prejšnji teden so v razstavnem prostoru velenjskega delavskega kluba odprli zanimivo razstavo akademskega slikarja Milana Batista iz Kranja. Pri otvoritvi so boli prisotni številni ljubitelji likovne umetnosti, s priložnostnim sporedom pa je nastopil tudi pevski zbor s osnovne šole Miha Pmtar-Toledo. Akademski slikar Alojz Zavolovšek iz Velenja je govoril o umetniku in kritiki njegovih del, ki so posebnost v naši nacionalni umetnosti, saj uporablja zelo staro tehniko. Slike so obdelane z voskom in barvo. Za to zvrst slikanja je umetnik Milan Batista že dobil Prešernovo nagrado, ki jo podeljujejo v Kranju. V Velenju pa Batista razstavlja tudi grafike. Akademski slikar Milan Batista je bil rojen 1924. leta v Logatcu. Diplomiral je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. kasneje pa je pri Božidarju Jakcu končal specialko za grafiko. Imel je že samostojne razstave v Beogradu, Kranju, Ljubljani, Pragi, Škofji Loki, Titogradu, Banja Luki. v Franciji in v Avstriji.
NOVI SAD: izšli Josipa Vidmarja »Dramaturški zapiski« — V knjižnici »Sterijineg pozorja* so objavili knji-go Josipa Vidmarja »Dramaturški zapiski«. To je četrto delo naših najbolj znanih gledaliških teoretikov, ki so bila doslej objavljena v knjižnici »Dramaturški spisi«.
TREBNJE: priprave za II. tabor slovenskih naivnih in ljudskih kiparjev — V drugi polovici aprila bodo v avlah trebanjske šole odprli dve razstavi, in sicer razstavo del pripadnikov hiebinske šole in zbirke Gerharda Ledi ca ter razstavo del slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev ter kiparjev: gre za tista dela, ki so nastala na lanskem srečanju v Trebnjem. Odbor tabora je pred kratkim imenoval umetniški svet. ki bo izbral razstavljalce, pa tudi udeležence drugega tabora, ki bo od 20. do 30. avgusta v Trebnjem.
BEOGRAD: jugoslovanski simpozij o osnovnem izobraževanju — V Beogradu se bo začel 29. januarja jugoslovanski simpozij o osnovnem izobraževanju: trajal bo tri dni. Simpozij bo v prostorih doma mladine, organizirajo pa ga Jugoslovanski zavod za preučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, republiški in pokrajinski zavodi za napredek šol-s'va. Udeležili se ga bodo predstavniki omenjenih in drugih zveznih in republiških institucij, priznani strokovnjaki praktiki iz eksperimentalnih in drugih šol.
Simpozij bo ob desetletnici šolske reforme in ob uvajanju novih učnih načrtov in programov v osnovnem šolstvu. Gre torej za dve letnici — 1958 in 1969. Osnovni namen simpozija je. da na temelju dosedanjega opazovanja, raziskovanja in proučevanja kot tudi rezultatov javne razprave o tezah o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje poskuša oceniti realizacije koncepta osnovnega izobraževanja. Simpozij naj tudi pokaže probleme. ki jih je treba na tem področju posebej raziskati, in opozori na poti nadaljnje modernizacije programske struk--ure osnovne šole ter na izpopolnjevanje izobraževalnega in vzgojnega procesa. Vse to v luči vsega šolskega sistema m sprejemanja načela permanentnega izobraževanja.
SARAJEVO: končan prvi sestival poezije — Po 72 urah Je bil v dvorani »Skenderija« sklenjen prvi sarajevski festival poezije »Poetični maraton 69«, na katerem je sodelovalo 250 pesnikov vseh generacij. Domače literarno občinstvo je pokazalo izredno zanimanje za poezijo, saj je bila d. -ona »Skenderija« Ves čas festivala polna. Po mnenju kri zvnikov starejše generacije, ki so ponovno spremljali > >ezijo mladih, se je v jugoslovanski literaturi uveljavilo nekaj izredno talentiranih udeležencev tega festivala.
BRUSELJ: razstava slikarja Petra Adamiča v »Steklenem konju« — V bruseljski galeriji Cheval de Verr (Stekleni konj) so v torek odprli razstavo akademskega slikarja Petra Adamiča. Razstavljenih je-..32 akvarelov; povečini gre za pejsaže s Cerkniškega jezera. S to raz-stavo nadaljuje Adamič svojo tradicijo, saj je že nekaj let zapovrstjo prvi jugoslovanski slikar, ki razstavlja po novem letu v tujini. Verjetno je. da bo ta Adamičeva razstava »obiskala« še nekatere kraje v zahodni Nemčiji.
PRICENTON: preučena Hemingurajrjeva literarna zapuščina — Uradni biograf Ernesta Hemingwaya je izjavil, da v rokopisih velikega pisatelja, ki še niso objavljeni, ni posebno pomembne umetniške stvaritve. Ko je dr. C. Baker komentiral okrog 3000 strani, U jih je Hemingway -apustil. je dejal, da bo lahko po njegovem mnenju objavljena le ena novela ter dve ali tri kratice zgodbe. Biograf je izjavil, da ga je najbolj impresionirala novela »Merski lov«.
MOSKVA: šesti mednarodni filmski festival bo julija
— »Pravda« poroča, da bo šesti mednarodni filmski festival od 7. do 22. julija v Moskvi, vendar pa časnik ne pove tudi. ali bodo na ta festival povabili tudi vodilne svetovne osebnosti filmskega platna in druge filmske delavce.
DANES NOVI n
NAŠA HIŠI-VAŠ DOM
I

JELOVICA
ENODRUŽINSKA HIŠA
NAGRADA
VELIKEGA RAZPISA V TEDENSKI TRIBUNI
DANES NOVI n
KRSTNA UPRIZORITEV IN SVETOVNA PREMIERA CERKE DRAME ▼ MARIBORU — V začetku februarja bo v mariborski Drami na Malem odru pomemben umetniški dogodek: kratili bodo dramsko delo težkega avtorja Jifija Hubača, te preden je doživelo svojo upriaoritev v domovini. Njegova »Pasanjsa« bo tako doživela v Mariboru svojo svetovno premiero. Režiral jo bo znani češki televizijski filmski in gledališki režiser Antanta MOskaljk, U je za televizijske filme prejet mnogo mednarodnih nagrad (za film »Molitev za Katarino Borowitz« prvo nagrado v Monte Carlu). V glavnih vlogah bodo nastopih Breda Pugljfva, Voiodja Peer Boris Brunčko, Rado Pa valeč, Jaaes Klasinc ta Jože Zupan. To bo obenem otvoritev malega odra mariborske drame v tej sezoni Na sliki: režiser Antonin Moskalyk in mariborski dramski igralci na vaji »Pasjanse« Jifija HubaCa.
Odprto pismo
15. ta M-
organov SNG. ljubljanskim mestnim, odbornikom
"*rnm
hznl odločili, da TU pesd sejo Marinega sveta LjuMJa-nm in v sveži s sprejemom proračuna m leto 1989 aaana-nijo s nekaterimi osnovnimi problemi financiranja kulturne dejavnosti in Vas opozorijo na težak finančni položaj, v katerem ee nahaja naš zavod.
Z vso upravičenostjo ugotavljamo, da Je "kultura integralni del celotnega drošbte nega deta, ki jo je trebe skladno s tem tudi vrednotiti. Ko družba odvaja del dohodka za kulturno izobraževanje, ničesar ne poklanja, temveč samo plačuje družbeno potrebno delo, ki ga
Komuna in šolstvo
Od politične opredelitve občanov bo močno odvisna šolska sanacija
Lani spomladi se je izkazalo. da za šolstvo planiran denar v večini primerov ne bo zadoščal. Postalo je vroče. V več krajih so prosvetni delavci zagrozili, da ne bodo več delali, če jim pristojni delovnih razmer in osebnega dohodka ne popravijo. Sledila je znana tajava slovenskega izvršnega sveta, ki je zagotavljata postopno, vendar pa odločno ureditev šolskega gmotnega položaja. Slovenska skupščina je dala dodaten denar republiški izobraževalni skupnosti, mnoge občinske skupščine pa svojim temeljnim izobraževalnim skupnostim.
Lahko ugotavljamo, da lani do takšne zaostritve ne bi prišlo, če bi poglavitni financerji šolstva — občinske skupščine in skupščina SRS — v začetku leta bolj prisluhnile opozorilom, da je bilo v začetku leta 1968 planiranega premalo denarja za šolske potrebe. Predloge izobraževalnih skupnosti so skrčili. Ponekod so nato sredi leta dodajali izobraževalnim skupnostim ravno toliko, kot Jim v začetku leta niso bili voljni dati.
Letos naj M bil polutel šolstva v gmotnem odra veliko ugodnejši kot je bil tani. Obveljala je namreč obljub« izvršnega sveta o postopni sanaciji slovenskega šolskega materialnega vprašanja. Tako je vsaj v republiški izobraževalni skupnosti letos dosti več denarja kot tani. Vendar se je pa spet zgodilo, da denarja le ni'toliko, kot je ta izobraževalna skupnost predlagala.
Dopolnilna sredstva republiške Izobraževalne skupnosti znašajo približno 20 odstotkov celotne vsote, ki jo v Sloveniji potrebujejo temeljne izobraževalne skupnosti sa kritje svotih potreb (tistih potreb. Id jih sofinancira republiška izobraževal-skupnost). To pomeni, da poglavitno breme v vsakem'primeru je in ostane na samih občinskih Skupščinah. Občinske skupščine so torej tiste.
ki bodo odmerjale glavno vsoto za vzgojnotaobraževal-no dejavnost na svojem območju.
Ta ugotovitev je prav letos nadvse pomembna. Kajti letos bo ta, z zakonom zapisana sistemska ureditev pokazala, kako so občinski samoupravni organi voljni obravnavati in urejati svoje šolske probleme. Zlasti se bo to pokazalo v tistih občinah, ki potrebujejo republiška dopolnilna sredstva za fi-
nanciranje dejavnosti svojega šolstva.
Spričo zahteve, da naj vsaka občinska skupščina najprej sama ta lastnih sredstev nakaže temeljni izobraževalni skupnosti določena sredstva, šele nato pa more pričakovati finančno pomoč republiške izobraževalne skupnosti, se bo materialni položaj prenekatere občine v celoti zelo zaostril. Zmanjkalo bo namreč denarja za druge občinske potrebe, ponekod
Clasbeni dogodki
Marko Munih in solisti
Dva prevoda
Skoraj ob istem času sta izšli v Novem Sadu dve knjigi mladinske proze Kristine Brenkove: založba Forum je izdata v madžarskem prevodu tabor njenih črtic, založba Ob zor v slovaščini nekoliko manjši tabor, obe knjigi pa sta se predstavili v enaki opremi, saj ni ista samo avtorica, marveč tudi oprem-ljevalka in ilustratorka (Ančka Gošnik-Godec.)
Knjiga »A bontatan cica* je označena kot prevod »Muoe brezdomke«.
Toproeo je prevedel ▼ madžarščino Bodrics Istvšn. eden zelo redkih madžarskih prevajalcev. ki lahko prevajajo slovenske tekste ta izvirnika. Bodrics je prelil v svoj jezik že nekaj slovenskih spisov in njegova prikupna prizadevanja v tej smeri bi bita vredne večje pozornosti v slovenskem kulturnem krofu.
Slovaški prevod kratke proze Kristine Brenkove je Izšel v knjigi s naslovom ■Osma krajina« (129 strani). Založba slovaške manjšine Obzor v Novem Sadu, je Izdata to knjigo v koprodukciji z brat Istavko raloteo »Mlade leta«, kar je hvale vredne prednost te izdaje, saj bo neko število izvodov šlo tudi na Slovaško. Ib knjiga vsebuje poleg risb tudi več kolortranih ilustracij na posebnih prilogah; vse so dalo Ančke GošnUtGodte ve. V knjigi je okrog 40 te tic, spremno besedo o pisateljici pa sta prispevali Ma-rtja JemoroeaT igtativr In
mo med dragim: »Brenkava se trdno oklepa doživi jeoe izkušenosti, nič sl ne izmišlja; lepoto življenje. kakor jo oznanja, demonstrira prav s poudarjeno vsakdanjostjo-Njena največje dsvtae )e človečnost ...	B. B.
Drugi koncert za oranžni abonma je navajal na svojem sporedu kar štiri večja dela za soliste in orkester. Dirigent Marko Munih je imel zato občutljivo nalogo. Vseskozi se je namreč moral prilagajati posameznim solistom in je imel tako le malo prilike, da stopi tudi sam v prvi plan.
Največ zanimat^«, navdušenja le-’nedeljenega otočudo« vanje je dosegla mlada sovjetska violinistka, Ojstrabova učenka. Hslida Ahtjamova kot solistka ▼ Violinskem koncertu Arama Hačaturjane. 2e zaradi uje se je splačalo priti na koncert! Predstavila se je namreč kot fenomenalna umetnica, tipična predstavnica izvrstne ruske violinske šole, nabita s znanjem in temperamentom, muzikal-nostjo in umetniško raneee
nostjo ter prepričevalaoettfo-Tako polnokrvnih umetniških doživetij, kakršna je bita interpretacija tega koncerta, ne doživimo velikokrat. Ob Ujej sta se izkazala tudi dirigent Munih in orkester, tako da je sklepna točka tega koncerta pomenita njegov vrhunec, izreden splava na koncu pa gotovo tudi željo po ponovnem srečanju s to mlado umetnico.
Pianista Andrej -tare in Janez Lovše sta izredno simpatično odigrata Poulencov Koncert za dva klavirja in orkester. Fotacnoova muzika ne sodi med selo zahtevna dela. osvaja p* s svojo preprosto. včasih prav lahkotno melodiko, ki se zna izognm cenenosti in banalnosti ter vir-tuoankn klavirskim partom. Efektna je tudi lnetrumenta-cija, v čemer so Praucosi sploh mojstri.
Pred odmorom pa sta bHa
na sporedu Mozartov Koncert za flavto in harfo ter novi Lipovškov Koncert za trobento. Lipovško va noviteta ima s formo koncerta bolj malo skupnega in je njena vsebina skoraj preskromna zanjo. Glasbeni- izraz stremi za razumljivostjo, izkorišča možnosti solističnega instrumenta ter skuto ustvarjati meditativna razpoloženja. Glasbeno gradivo se prede, ne da Jsl iskalo svoj višek, prekinjajo ga .le forte odstavki. Zadnji stavek izstopa iz te kombinacije ter po svojem značaju nekako ne sodi vanjo. Skladbo je izvrstno izvedel Toni Grčar in se s tem prvič po svojem ženevskem 'uspehu predstavil domači publiki. Za izvedbo sta se potrudila tudi dirigent in orkester.
Uvodnemu Mozartovemu Koncertu za flavto in harfo je dajala pečat igra flavtista Borisa Čampe, zlasti pa izrazno dovršena interpretacija drugega stavka. Harfistka Pavla Uršič-Petrič je imela podrejeno vlagat Njena interpretacija je ostala v senci flavtista, saj je bita celo ritmično netočna, brez posebne poustvarjalne invencije ali ra »umevanja do Mozartove glasbe.
Za dirigenta in orkester je bil to naporen koncert, programsko zanimiv, čeprav se osebno ne navdušujem nad tako sestavljenimi koncerti, kjer nastopajo le solisti. Pač pa je nudil koncert možnost številnim mladim umetnikom, da ae predstavijo publiki. To pa je bil eden od glavnih namenov koncerta.
PRIMOŽ KURET
morda celo za dohodke občinske oprave.
Zaradi tega bo — tako je sedaj predlagano — republiška izobraževalna skupnost takšnim občinam dala še dodatna dopolnilna sredstva. Ta dodatna sredstva naj bi občina porabila za kritje drugih, torej izvenšolskih potreb. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da republiška izobraževalna skupnost vendarle nima dovolj denarja aa kritje vseh takšnih potreb. .
Lamco torej pričakujemo, da se bo letos v precej občinah položaj izredno zaostril prav zaradi zahteve po sanaciji šolskega materialnega vprašanja. Do tega utegne priti ne samo v občinah, ki že leta dobivajo republiška dopolnilna sredstva, ampak tudi v gospodarsko močnejših občinah. Dogovorili smo se bili namreč, da bomo od letos naprej začeli popravljati šolsko finančno podlago, oziroma krepiti naše šolstvo, da bo moglo opraviti izredno odgovorno družbeno nalogo.
Položaj, ki nastaja, je izredno delikaten. Gre namreč za to, da se tolikokrat razglašeni besedni odnos do šolstva sedaj pokaže v vsaki občini tudi z dejanji. Ni pretirana misel, da je sedaj ta odnos na veliki praktični preizkušnji. Republiški organi — to lahko trdimo — so bolj ali manj izpolnili svojo obljubo. Vprašanje pa je. kako jo bodo sedaj opravili tudi samoupravni organi v občinah Že iz prejšnjih let namreč poaumo očitke, da so nekatere občinske skupščine rezale svojemu šolstvu ne ravno najboljši kos kruha.
Varamo se, ako mislimo, da je šolski materialni problem urejen, če ga je s svoje plati uredita slovenska skupščina v odnosu do republiške izobraževalne skupnosti. Lahko trdimo, da je celo pomembnejše vprašanje, kako bodo problem obravnavale in uredile občine in njihove samoupravne skupnosti. Vprašanje ni samo gmotne narave — bolj kot za to gre za politično opredelitev občanov. Prav v tem pa je izredno pomembna politična naloga občinskih družbenopolitičnih organizacij. Od njihove angažiranosti in od njihove opredelitve je močno odvisno, kako se bo letos v občinah krojil resnični, ne navidezni odnos dogovorjene sanacije šolstva.
JANKO SVETINA
0] Brijejo delavci teh dejev-v kulturi, v aH osta-naa-
Jo tetami na podrete* kulta
' kot
W
WL _______________
p°-
Torag
lan« ta-
te, temveč ujm delo. teto je takta mfetaea ta hfaodišče, da ja treba pri vrednotenju tadtarae dejavnosti upoštevata vnto, obseg ta kvaliteto opravljenega deta ta spoštovati nnmfiMta pravice delovnih Bute, da je dohodek knrturne institucije družbeno ekonomski odnos na basi samoupravljanja in obe« nam plačil n sa opravljeno potrehno delo.
kateri se sedaj rita gledališče, pa ni v ■M»*1 a temi načrti, in je ralo	« 1	U
naj bi gledališče opravljalo, ramo ogroženo. Naše gledališče tata 100-letno tradicijo in je nastalo v najtežjih časih nacionalne osamosvojitve, ko je tedanja družba spoznala nujnost te institucije in zato upravičeno upamo danes, da boste z razumevanjem sprejeli našo pobudo in predloge za finansiranje osrednjega dramskega in opernega gledališča. Dvajsetletnega zapostavljanja Slovenskega narodnega gledališča, — saj se večina umetniškem in tehničnega osebja nahaja v težkem materialnem položaju, — ni mogoče več nadaljevati.
Treba je rešiti eksistenčni problem Slovenskega narodnega gledališča in šele potem bo mogoče postaviti tudi kvalitetnejše kriterije in hkiuH vzpostaviti tudi večjo angažiranost pri delu. Sedanja situacija je namreč taka, da organom upravljanja praktično onemogoča boj za višjo umetniško in vsebinsko kvaliteto.
Organi samoupravljanja in vodenja ter družbenopolitične organizacije gledališča so do danes storili vse in prepričevali članstvo, da s tem v zvezi ne bi storilo kakršnegakoli nepremišljenega koraka, ki
bi laižoo imel tudi velik negativen politični odmev. Vsi oblastveni ta dratbenopoi '.Učni tarami so o tej situaciji že dovolj informirani, teto v prihodnje odklanjamo vsako odgovornost glede negativnih pojavov v gledališču, do katerih lahko pride, če ne bo mogoče teh problemov rešiti — a verujemo, da jih je rešiti mogoče.
Naša trenutna finančna situacija je v kratkem naslednja:	Naši dolgovi znašajo
780.000. din, dobaviteljem pa dolgujemo. 570.000 din. Ti dolgovi pa' niso naš lanskoletni primanjkljaj, temveč so nastali zaradi tega, ker nimamo - obratnih sredstev. Naš poslovni sklad znaša 2572.000 din medtem ko so osnovna •sredstva 1 »975.000 din in zaloge materiala in rekvizitov
1.308.000	din, kar je skupaj
3278.000	din. Iz tega sledi, ds nam primanjkuje 706.000 din, kolikor približno znašajo na« dolgovi.
Finančnih sredstev pa nam primanjkuje še od leta 1966 in zaključujemo zaključni račun vsako leto s primanjkljajem. Primanjkljaji so znašali leta
1966	okrog 350.000 N din, leta 1967 27.000 din. leta 1968 pa predvidevamo 250.000. din. Primanjkljaj torej maša približno 630.000 din. Vzroki, da je do teh primanjkljajev prišlo, so v tem: leta 1966 je Mestni svet Ljubljana nakazal 260.000 N din manj, leta
1967	6.000 N din manj, leta
1968	pa 70.000 din "“"j sredstev kot Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS, čeprav nam je bilo zagotovljeno Od ustanovitelja, da bo Mestni svet prispeval dotacijo v isti višini kot Sklad. Pri taki finančni situaciji pa so seveda naši osebni prejemki najnižji med republiškimi gledališči v državi, ne glede na osebne dohodke v gospodarstvu v SRS. Če so naši osebni dohodki v razponu od 420 do 2.160 din, je razpon psebnih dohodkov v drugih republiških gledališčih od 1.000 do 3250 din.
Navajamo vam razpone osebnih dohodkov delavcev našega gledališča po vrstah zaposlitve:
Televizija
Štev. Delovno mesto	Izobrazba	Najnižji os. dob.	Najvišji os. doh.
1. ravnatelji	visoka	1.800	2.200
2. režiserji	visoka	1.400	1.915
3. dirigenti	visoka	1.300	1.814
4. igralci Drame	visoka	950	1.850
5. operni solisti	visoka	1.035	2.160
6. korepetitorji	visoka	745	1.115
7. ostalo umetniško os. Drame	visoka	1.100	1.750
8. ostalo umetniško os. Opere	visoka	1.115	I 515
9. solisti baleta	visoka	1.005	-1 715
10. orkester	visoka in	Višj«, 725 .	J.565
11. baletni zbor	srednja	715	1.015
12. operni zbor	srednja	705	1.005
13. šefi strokovnih služb	visoka	998	1.390
14. administracija	srednja	712	1.043
15. VK delavci	VK	745	1.068
16. K delavci	K	605	826
17. FK ta NK delavci	PK	615	665
18. pomožno osebje	—	420	621
Pri številu 401 zaposlenem delavcu v našem gledališču prejema 208 delavcev osebni dohodek manj kot 900 din mesečno, čeprav je struktura zaposlenih v SNG 107 delavcev k visoko strokovno izobrazbo, 41 delavcev z višjo strokovno izobrazbo in 115 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo, po kvalifikacijah p_ je 35 delavcev visokokvalificiranih in 57 delavcev kvalificiranih.
Osebni dohodki naših delavcev, kakor so zgoraj navedeni, so bili doseženi ▼ letu 1968, medtem ko so leta 1967 znašali še 20 odst. manj.
Ker so osebni dohodki v gledališču 82 odstotka celotnega dohodka SNG, je v začetku letošnjega leta vprašljivo izplačevanje že tako niz-
Anketa - Novo mesto
Rešitev: kulturni sklad
OLGA MILOŠEVIČ, gospodinja: Stare, skoraj že prestare (Mgrsn o tem, da aa tikiiis v nate občini ni do-TQj| tehtajta naj M letos
ata redov to aDntajšč te po-
lo tišči k tlom, in še eno prednost U taart Sklad: te U ljudje vadrtl, da ja (naposled) dettea kultura več denarja kož ponavadi, asm prepričana, da M manjkrat poktatet tab*. ^ katar bijta
koralno*primBtL°da takte tega a« (ate la tateo deb*-
Mer ate M Ml da tal. Vse Je torej odrtano od
turnih prireditev, je
sogtalatt. Forarajkatee ja tišči k tem navoj te kultura na enž strani, na drugi strani pa ne dovolju-
je, da bi v seksu uresničiti program gostoval tek po-klicnih to
kot politično.
kulturno središče občine lahko srečno, da ima usad to, kar ima. drugače pa je na podeželju. Mer ta podjetij. V navadi je še. (ta oh po-manjkanju denarja aa buMu-ro — bodi povedano, da ob-čtatad proračun, U je »to obremenjen s dajatvami za šolstvo, pusti to maki za kulturo, kljub raaumevanju in naporom seatavBalcmr — pomagajo — čeprav le redko — podjetja, ki mo rtasti tani Se nekajkrat nepiten nastopila kot meceni. S takim me-oemtvom nameravajo letos nadaljevati, čeprav zadnje ča-
» ta ved b obČtaeMb krogov, da ra bo letos morda to posrečilo rojstvo sklada aa kuMnrae te nt tl. Toda podeželje bo kljub temu še prikradi » ker Je meto igienta. da bi takt
41 sanj. Itako mu ne bo oe-tato drugega, kot da ae se-dovrtel še nadatee s potujočim nora, ta ta tam s kakšno igro to' ftnjanioo, ob sram tem pa morda še m tatanjras; d Kranjcem bodo
a|jata.e
kega osebnega dohodka delavcem, če bo Mestni s--et Ljubljana vztrajal pri 20 odstotkov znižani dotaciji po dvanajstinah za prvo tromesečje letošnjega leta. Sklad SRS za pospeševanje kulturne dejavnosti namreč datira Slovensko narodno gledališče z mesečnim zneskom 158 000 din, medtem ko bi Mestni svet ob izvajanju restrikcije dajal mesečno le 280.000 din. Skupna dotacija bi znašala tako 638.000 din, kar pa ne zadošča za izplačilo osebnih dohodkov, ki znašajo mesečno preko 700.000 din.
Tovariš odbornik!
V zgoščeni obliki smo vam nanizali samo nekaj perečih problemov, M zadevajo našo gledališko hišo ta delavce v njej. Prepričani smo, da razumete našo pobudo in boste razumno odločali v Mestnem svetu o našem predlogu, da se proračunska dotacija po dvanajstinah s ozirom na lansko potrošnjo kot začasen sklep o financiranju za naš zavod ne zmanjša, pač pa da se dotacija za leto 1969 našemu zavodu — z ozirom na predlog Sklada SRS za kulturno dejavnost, ki je tudi naš financer, ta z ozirom na predlog vašega odbora za prosveto ta kulturo — sorazmerno poveča.
gledališkega sveta SNG arh. Sveta Jovanovič. 1. r. V. d. upravnika SNG Ernest Prana, dipl. ing.
arh. I. r. Ravnatelj Drame SNG Bojan Stih, L r. Ravnatelj Opere in baleta SNG
Bogo Leskovic, t. r. Za sindikalno podružnico pri SNG
Zoran Ažman, 1. r.
Odmevni
Ibsen
Iboen, stari, preizkušeni bič pridobltniških .meščanskih dvoličnežev, se je s svo- . jimi »Stebri družbe« v izvedbi beograjske TV ta režiji Ivana Hetricha v ponedeljek zvečer Izkazal kot zelo odmeven tudi še v našem sodobnem moralnem prostoru. Morda ni učinkoval toliko • svojimi konkretnimi, čašo mo pogojenimi dilemami, ki so nam po pojavnosti odmaknjene, temveč z domišljeno, natančno izpeljano dramaturgijo. Z drugimi besedami: aS-plet, ki je vreden vsake še tako napete dandanašnje kriminalke, se pred gledalčevi- -mi očmi, malo vajenimi tako ' zapletenih, pa hkrati tako smotrno izrabljenih dramskih organizmov, zasuče tako, da glavnega junaka moralno ob- ' vezuje in vodi do krize domala že vsak naslednji korak. Od trenutka namreč, ko se izkaže, da je svojo kapitalistično kariero že pred davnimi leti začel graditi na nečlo raški prevari. Bemick, osrednji steber navidezne družbene blaginje v provincialnem zakotju, ki kaznuje z izobčenjem vsako najmanjšo človeško izvirnost, samostojnost in sproščenost, se, skratka, vedno bolj zapleta v neizmerno precizno stkani pajčevini moralnih in etičnih prestopkov, katerih se zaveda, a se jim v svojem samoljubju ne more odreči, dokler ga smrtni strah za usodo sinovega življenja ne zlomi kot brezobzirnega mogotca in vzravna kot človeka.
Pustimo ob strani v happy-end izzvenelo katarzo prido-bitniškega dvoličneža, ki se v Ibsenovem umetniškem razvoju še brez katastrofalnih tragiških posledic iztrga krempljem nečloveškosti, čemur režiser Hetrich v svoji postavitvi morda malo preveč melodramatično sledi. Poglavitno je, da nas moralni reformator s preloma stoletja še zmeraj prepriča o resničnosti zablode in njeni pogubnosti za posameznika in za 'družbo, pa četudi ostajamo skeptični ob rpanifestaciji nekega očitno obstoječega absolutnega dobrega, ki se z Bemickovim očiščenjem potrdi.
Ivah Hetrich je s skupino med seboj močno izravnanih igralcev (Rade Markovič* Ksenja Jovanovič, Viktor Starčič, Fetar Baničevič idr.), izvedensko izrabljajoč možnosti televizijskega medija pri koncentriranju epsko razvlečenih prizorov, nedvomno ustvaril predstavo za današnjo rabo.
JOŽE SNOJ
Tine Kos 75-letnik
Slovenski kipar Tine Kos se je rodil 29. januarja 1894 v Cešnjicah pri Moravčah kot peti od 13 otrok. Vpisal se je v dveletno umetnoobrtno šolo v Ljubljani. Za tem je svoje kiparsko znanje izpopolnjeval še pri prof. A. Repiču in v podobarski delavnici mojstra Pengova do leta 1913, ko se je vpisal na ‘ dunajsko Umetnostno akademijo. Od 1920 se je za stalno naselil v Ljubljani in ustvarjal kot svoboden umetnik. V Ljubljani je bil leta 1922 med ustanovitelji »Kluba mladih« nato pa leta 1928 še »Umetniške mati- ' ce«.
Kipar Tine Kos je eden izmed pionirjev slovenske umetnosti med obema vojnama. Snov za svoja likovna upodabljanja je zajemal predvsem iz kmečke in delavske motivike. Ustvaril je mnogo male plastike v žgani glini, mavcu ta v lesu, mo-numentataejše kompozicije pa v bronu, marmorju in kamnu. V času od končanega šolanja na akademiji pa do danes je v 50 letnem časovnem obdobju ustvaril preko 225 kiparskih del, med katerimi je tudi mnogo javnih spomenikov. Omenim naj le Miklošičev spomenik v 1 Ljubljani, spomenik padlim smučarjem na Pokljuki (več spomenikov padlim vojakom v 1. svetovni vojni) in spomenik NOB Talec v Kostanjevici. Poleg naštetih del pa je mojster Kos ustvaril še celo vrsto portretov. Svoja dela — katerim so kritiki dajali vsa priznanja — je predstavil na več kot 50 razstavah doma ta v tujini.
Mojstru Tinetu Kosu želimo še mnogo let srečnega življenja v krogu njegove -družine.
VIKTOR KOJC
^L/mr
S‘i
c? m o
%
x
C. stran — X. * DELO
------------------ ------IZ NAŠIH KOMUN — KRONIKA	.	^	Sreda, 2B. januarja 198»
V nekaj vrstah
MARIBOR
S—tonU totoji — Na občinski srni prijateljev mladine so nam povedali. da aa bodo danas končan štirje aačetet in dva nadaljevalna anutontai tečaja pri Lovrencu aa Pohorju. Tečaje obiskuje 130 otrok.
Hotel — V no« od ponedeljka na torek Ja v hotelu Štorija prenočilo 78 gostov. Med njimi Je Uto polovica tujcev, predvsem is Avstrija, Nemčije in Italija.
Predavanje — Danes bo a kluba mladih v Orožnovi oUet predavala Nada Bajec, strokovna sodelavka delavske univerze o mladem človeku v družbi.
Sodnik občinskega sedišča — Občinska skupščina Maribor je ▼ ponedeljek imenovala sa sodnico občinskega eodlžča Maribor Miroslavo Jovanovič.
Spremembe v ndHri — Mariborska občinska skupščina Je, razrešila dolžnosti komandirja oddelka v Kungoti Borisa Gučka, na njegovo mesto pa imenovala Andreja Kačiča Boris Guček ja imenovan za komandirja oddelka milice Maribor-Ttano.
SLOVENSKA BISTRICA
s.
raj 600 prebivalcev. Za bližnje kraje — Poljčane, Pragersko, Oplotnico pa bodo pripravili le mridalne načrta. Občani si bodo lahko razgrnjene urbanistične dokumente ogledali in dali svoje pripombe, slasti bo m občane zanimivo. kako urbanistični dokumenti urejajo stanovanjih" zazidavo v prihodnosti.
Štipendisti — ▼ tovarni »Impol« dobro skrbe aa mlade strokovnjake, saj so lani štipendirali več kot 00 učencev in študentov na raznih Šolah. Vse Štipendiste so po končani osnovni šoli takoj zaposlili na uztreenih delovnih mestih. Tudi letos štipendira podjetje precej mladine. PTUJ
Blok — V Gorišnici pri Ptuju Je že pod streho dvonadstropni stanovanjski blok, v katerega se bodo totoa vselili učitelji in miličniki, ki so zaposleni v tem kraju. JURSINCI
Sto krvodajalcev — Med najbolj prizadevne krvodajalce v ptujski občini lahko Štejemo prav gotovo občane to Jur-šinec v Slov. goricah. Lani Je namreč darovalo kri kar 108 krvodajalcev, med njimi nekateri že večkrat. Zaslugo za tako Številen odziv imajo nedvomno tudi tamkajšnji aktivisti RK, od katerih Je v prvi vrsti odvisen priliv krvodajalcev.
LOVRENC NA POHORJU
Večer sa opeko Jene člane — Pred dnevi Je priredil gozdni obrat, podobno kot prej tovarna kos. družabni večer aa svoje upokojene člane. Zbralo ae je 15 upokojencev, nekdanjih gozdnih delavcev, U znajo ceniti poaornoet kolektiva.
Sodobnejša trgovina — Trgovsko podjetje Kobmiale Je že naročilo načrte za ureditev nove, sodobno urejene tehnično in manulakturne trgovine v tem kraju. Sedanja ločena lokala ne ustrezata sodobnemu trgovanju in sta le dlje časa deležna kritike domačinov. Kot predvidevajo, bodo začeli novo trgovino urejati že spomladi v poslopju trgovine Center.
r: »Najlaže odločajo študenti na svojih zborih«
Sl ao im redni konferenci Zvene štu- samoupravnih organih na U aa novega predaednika izvršnega sme biti zgolj formalnost. Ta mariborskih Študentov 20- besede že dolgo ponavljamo. OftpprpiTtMp knJe to Maribora Janeza Nov* organizacijske oblike te dni veliko govori o reorganizaciji
■o ca reproBHi naj odgovori na ne-	n)>
Načrti limbuških pionirjev
Pionirski odred na osnovni Soh Rado Robič v Limbušu pri Mariboru bo letos pripravil tekmovanje za najboljši spis. Pionirji bodo organizirali tudi tečaj prve pomo« in obogatili šolsko zbirko z etnografskim in arheološkim gradivom ter gre diivom o naravnih znamenitostih in lepotah domačega kraja. Dramski krožek bo pripravil mladinsko igro, na katero bodo povabili odrasle, pa tudi druge pionirske odrede. Zbirali bodo tudi staro železo in papir. Delegacija pionirjev bo obiskala dom starejših Občanov vVil-tužu. Udeležili se bodo občinskega tekmovanja osnovnih šol v matematiki in pionirskega tekmovanja v orodnem mnogoboju. Krajevni in odredni praznik — 30. maj pa bodo počastili s kulturnim tednom in tekmovanjem v učenju in disciplini.
M. K.

»Kako nameravate izvesti reorganizacijo zveze študentov v Mariboru?«
»Menim, da je veliko dela že opravljenega, v bodoče bo nositoc naše študentovske dejavnosti stalna študentovska skupščina. Naš namen ni reorganizacija ZS. v vseh slovenskih visokošolskih centrih hočemo ustvariti svoje organizirane študentovske skupnosti. Po šolah ustanavljajo svete letnikov in študentske svete. Največje neposredno odločanje študentov pa je mogoče na zborih študentov. Ti zbori pa bodo uspeli le ob podpori študentov.«
Kolikšen in kakšen naj bi bil delež študenta pri samo. upravi na šolah?«
»Sodelovanje študentov v
Modernizacija ptt prometa na Koroškem
Poštna, telefonska in
Prva vlečnica končno brni v strmine
Sovražni lepaki v vlaku
MARIBOR, 28. jan. — Včeraj ob 3.20 so na vlaku, ki je pripeljal iz Avstrije v Maribor, odkrili sovražne letake in razno drugo propagandno gradivo neke hrvat-ske emigrantske organizacije, ki je bilo raztreseno po vagonih tega vlaka.
N. S.
Sojenje ponarejevalcem denarja
ZAGREB, 28. jan. (Tanjug) -Pred, senatom okrožnega sodi-' šfia !♦.»Zagrebu, ki mu predseduje Emanuel Zavada, so začeli danes razpravo proti skupini, ki je obtožena, da je razširjala ponarejene bankovce po 10 starih dinarjev.
Prvi dan razprave je začel z zasliševanjem glavne obtoženke Anke Bekavac iz Zagreba. Delavci UJV so našli lani ‘pči njej večje število ponare-• jenih bankovcev, ki jih je nameravala obtožena vnovčiti v raznih krajih države.
Razen Anke Bekavac bodo sedli na klop za obtožence še štirje njeni sodelavci Krsto Lovrič, Bavao Mlakar, Marija Mlakar in Ilika Bugarič.
navije promet in žični sto-tem, uporabljati tudi kož naravno drsališče. Smučišča na Planinki in Jezero ata oddaljena od Lovrenca samo 9 km po novi cesti, ki Jo gre dijo, stara cesta proti Pesku pa bo lahko služila aa krožni promet.
Ob varit trii načrtih, ki ao idejno že zajeti v urbanističnem programu, pa se Lovrenčani zaenkrat najbolj usmerjajo v Kumen. Tod je začela naposled brneti prva vlečnica v strmine in upajo, da tja do sredine marca, ali še dlje ne bo vrgla sider za smučarje.
D. VRESNIK
roškem ▼ zadnjih letih razvija doka) hitro. Vsako leto ee poveča promet vseh poštnih storitev aa 3 do 5 odstotkov. Skupaj je v vseh štirih koroških Občinah 17 rednih in 1 pomožna pošta. Največ jih je v radrijriri občini — kar osem, v slovenjegraški 3, ▼ ravenski 4 in vo-grajski 2. Do leta 1973 bodo uredili pošti v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Trbo-njah, obnovili pa bodo pošte ▼ Radljah in Podgorju.
StevHa dostavnih okolišev ne bodo povečali zaradi raztresenosti naseli), pač pa bodo uredili več predaJčzdkov in zbiralnikov, kjer prebivalci to oddaljenih naselij sprejemajo in oddajajo pošto. Prav tako bodo rimljšali telegrafsko mrežo — uvedli bodo kanalski in prenosni sistem, da bodo lahko vključili nove naročnike.
V zadnjih letih so zgradili tudi več1 telefonskih avtomatskih central, tako da je območje štirih koroških občin telefonsko popolnoma av-tomattotrano in prek poštnega centra v Maribora vključeno v celotno jugoslovansko avtomatsko telefonsko omrežje. Izpopolniti nameravajo še sistem medkrajevnih in lokalnih telefonskih zvez.	I. P.
komenski kmetje še močno eznimijo. Nekatere kmetije na višinah 1000 do 1100 m pa bodo lahko uredile tudi lokalna anučišča. Poglavitni problem lovrenške kotline, ki le« v osrčju Pohorja, je boljša cestna povezava s obdravsko oseto. V ta namen bodo še letos zgradili most na Buti in začeli tudi asfaltirati 4 km ceste, tako da bo kumenrirt žični sistem oddaljen od Maribora samo 23 km, kar Je enako kot mariborsko Pobočje po cesti prek Hoč, le a to razliko, da bo ceste do Kumena brez hudih vzponov in ovinkov.
Lovrenc ima v zaledju še smučišča na Recenjaku in Planini, U segajo do višine 1530 m. V ta predel so začeli gozdarji toni asfaltirati cesto. Tudi ta višinska smučišča, kjer Je trenutno 2 m enega, bodo povezana z dolino, saj se bo glavna,' okrog
iz drugih izdaj
Letos ponovno referendum
Kot vse kaže,, bodo nekatere krajevne skupnosti v ptujski občini v letošnjem letat
SAVINJSKA DOLINA
Tudi letos več prireditev — Kot so se dogovorili prired*-telji, bo letos flosarskT bel na Ljubnem 3. avgusta, praznik hmeljarjev v Braslovčah pa 10. avgusta. Pri vsem tem je datum flosarskega bala ostal zvest tradiciji, da je prvo nedeljo v avgustu. Razen tega so znani datumi še nekaterih drugih večjih prireditev na celjskem turističnem območju. Dan piva in cvetja v Laškem bo od 1. do 6. Julija. tradicionalni ples v Rogaški Slatini bo 24. avgusta, mednarodni plesni turnir v Velenju pa 20. julija.
KOPER
O avto-cesti Koper—Pulj — V Pulju so se sestali predsedniki občinskih skupščin Istre ter istrski poslanci v saboru Hrvatske ter v zvezni skupščini. Obravnavali so gradnjo cestnega omrežja v okviru področnega urbanističnega načrta. Predlagali so, da bi se čimprej sešli predstavniki izvršnega sveta Hrvatske in Slovenije. Sprejeli naj bi konkretne predloge glede gradnje avtoceste Koper—Pulj, za katero so življenjsko zainteresirane občine Slovenskega primorja in Istre.
SVISCAKI
Vlečnica dela — Na Sviščakih so v nedeljo uradno izročili namenu novo vlečnico, ki je velika pridobitev za ta kraj snežniškega pogorja, kj$r so tako ugodne snežne razmere. Občinska skupščina Ilirska Bistrica je za nabavo vlečnice prispevala 60 tisoč dinarjev, veliko pa so napravili s prostovoljnim delom.
LJUBLJANA
Pravičnejšo nagrado rejnicam — Zavod za socialno delo občine Ljubljana-Siška je v svoji analizi o rejništvu objavil. da je 19 od skupno 93 rejencev v njihovi občini v rejništvu več kot 10 let. Sedanja višfha rejnine ni v skladu z vloženimi materialnimi sredstvi in z moralnimi prizadevanji rejnic, zato bo za pravočasno vključevanje otrok v rejo, pravičnejšo nagrado rejniškim družinam in enoten program zavodov za socialno delo v Ljubljani vsekakor potrebna večja materialna podpora družbe.
Poteze ljubljanskega razvoja — Predsedstvo mestne konference SZDL Je pripravilo okvirni program za spomladanske volitve, ki obsega temeljne naloge razvoja mesta v naslednjih letih. Zaradi svojega posebnega položaja bo v Ljubljani glavni poudarek na razvoju trgovine, turizma, gostinstva, nekaterih gospodarskih dejavnosti, pa tudi najpotrebnejših storitvenih obrti, na primestnem območju pa tudi kmetijstva.
Pisan svet krznenih zakladov — Čeprav v Ljubljani promet s krznenimi izdelki vse bolj narašča, kupujejo ljudje največ plašče iz cenejših krzen. Najdražji v Ljubljani prodan plašč iz nerca velja čez 28.000 dinarjev. Plašči iz perzijanarja pa veljajo okrog 12.000 dinarjev.
sku. Ob sedanji vlečnici je predvidena gradnja sedežnice proti Klopnemu vrini in izpeljava več smučarskih prog proti dolini. Smučišča ae začenjajo na višini 600 m in se bodo podaljšal na višino 1380 m. Kumen, ki spremlja lovrenško kotlino, je dolg okrog 5 km, njegova severna pobočja pa so zvečine travnata in omogočajo ureditev številnih smučarskih prog v dolžini od 2 do 7 km. Prednost komenskih smučišč je v tem, da imajo stalen sneg in skoraj ne poroajo vetra. Večina smučišč bo lahko ae-
Podjetni Solarji v Spodnji Ščavnici
Solarji oanovne šole v Spodnji Ščavnici ao si lani narodih igrišče pri šoti. Stalo Jih je veliko truda, saj so delali na nekdanjem močvirju. Navorih so okrog 400 kubičnih rastrov » ulji da so zamočvirjeni svet nekoliko dviggiili. Uredili ao tudi odvod podtalne vode, da na bi spet prišla na površje. Manijo, da bo igrišče na nekdanjem svetu brus vrednosti dovolj trdno in suho, da ga bodo lahko uporabljali vse late.
Igrišča ja sodobno urejeno in dovolj veliko. Ima 60 metrov dolgo stezo za atlete ta Jamo z zaletiščem za hko-ke v višino ta daljino. Na njem je dovolj prostora tudi aa nogomet ta rokomet. Ustresa torej aa vsa igro, ki ri Jih želijo.	n
Solarji pa so lahko ponosni, da ao ga naredili tako rekoč sami. Vrednost igrišča cenijo na okrog 60.000 din. sanj pa so porabili to okrog 2000 dta.^Večino del ao opravili šolani oanovne žo*e, pomagali pa so j tal
Krajgvne skupnosti pomagajo pri socialnem varstvu
Socialno varstvč pri občini M. Sobota s zadovoljstvom ugotavlja, da ao ae v soboški opčtai tudi krajevna skupnoeti učinkovito vključile v tovajanja piogrania socialnega ta zdravstvenega varstva občanov.
Tako dobiva svet sa varstvo družine čedalje več predlogov za rasne praven-thme akcije, kot je popis socialno ogrožanih, starih ta msniljflili osob. Zasluga n'
■HSraSSa&SKK'
jih načrtov,' posebno glede
Za sodobno načrtovanje družine
Razprava o pokojninskem
Avld si je »sposodil«
GORIŠNICA, 28. jan. — Na odpjlMcu milice v Gorišnici je MaScb šterbal iz Gorišnice 118 prijavil, da mu je neznanec iz nezaklenjenega prostora kmetijskega kombinata Muretinci odpeljal osebni avto Bat 750. Miličniki so voznika izsledili, vendar se ni hotel ustaviti. Zapeljal je vozilo nazaj na dvorišče kmetijskega kombinata v Muretin-ce. Na zahtevo ni hotel pokazati dokumentov. Miličnika je celo zmerjal. Na oddelku milice v Gorišnici so ugotovili, da je avto upravljal Konrad Hameršek iz Muretinc 43, trgovski pomočnik brez zaposlitve.	N. S.
ORMOŽ
rojstva
MURSKA SOBOTA, 28. jan. — Tu je bila dopoldne razširjena seja sekcije m družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL. Na seji so sodelovale tudi zastopnice vseh krajevnih organizacij SZDL.
Glavni del razprave so udeleženke posvetile problemom načrtovanja družine. Ugotovile so, da družba tem vprašanjem še vedno ne posveča dovolj pozornosti. Tako ao navedle med drugim, da je predvsem nepoučenost žensk največkrat vzrok m noviteto na rojstva, za socialne probleme drpžin in ne nasadnje za zdravje meter. Podatek, da se komaj omembe vreden odstotek žensk poslužuje sodobnih metod aa preprečitev nosečnosti, po besedah udeleženk zgovorno kaže na hude vrzeli v njihovi vzgoji.
Zato ao članice sekcije za
MURSKA SOBOTA, 26. jen. — Sinoči so na plenumu občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti razpravljali o pripravah sindikatov na skupščinske volitve ta o predlogu sprememb pokojninskega ai-
Novi' hotel bo vsekakor dokajšnjega gospodarskega ta turističnega po««"a a Ormož, te predvsem, ker so tu idealni pogoji za navoj starim eroega tortama. V neposredni bližini pa Je tudi te daleč naokrog mana izletniška točka Jeruzalem, sredi vinorodnih Slovenskih goric. Večje možnosti pa bodo tudi sa tuje lovce, U radi prihajajo na lov v ormoško okolico.	F. H.
je ta dekleta — tudi ti radi prihajajo na igrišče ob nedeljah — ter nekaj kmetov s prevesi. Nekateri učenci so opravili več kot 1000 ur prostovoljnega dela.
PRAGERSKO
V prvem delu razprave so ugotovili, da so ae sindikalne organizacije v soboški občini aktivno vtaJučOe v priprave na skupščinske volitve, kar dokazujejo tudi zahteve članov po skrbnih kadrovskih pripravah. V aačetkn prihodnjega mesecu bodo po sklepu plenuma v vseh delovnih skupnostih napravljali o volilnem pravilniku ta o programski resoluciji sindikatov, hkrati pa bodo evidentirali kandidate aa odbornike ta poslance.
Na podlagi predlogov centralnega sveta Zveze streti ka-tov Jugoslavije o spremembah pokojninskega sistema ao
Tri zlate poroke v Markovcih
Zadajo soboto so imeli v Markovcih na Ptqjakem po-
V bife je vlomil
MARIBOR, 28. jan. — Neznanec je v noči med 26. in 27. januarjem vlomil v bife gostinskega podjetja Majolika v Cafovi ulici. Odnesel je več steklenic žganih pijač, kan-serve, bonbone, žvečilni gumi in nekatere druge predmete.
N. S.
Kaznovana nevestna voznika
MURSKA SOBOTA, 28. jan. — Okrožno sodišče v Murski Soboti je izreklo 8 mesecev zapora 27-letnemu Djordju Popoviču iz Ljubljane, ker je dne 4. oktobra lani iz malomarnosti povzročil hudo prometno nesrečo, ki je terjala eno smrtno žrtev, več oseb pa je bilo huje in lažje ra--ojenih.
Tistega dne je obsojeni Djordje Popovič na vožnji z osebnim avtomobilom po stranski cesti spregledal pred križiščem prometni znak stop ter je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal na prednostno cesto. Tu je trčil v dostavni kombi, ki se je zaradi hudega udarca večkrat obrnil. Voznik kombija Andrej Bemjak je bil na mestu mrtev, štirje sopotniki pa so bili ranjeni.
Zaradi malomarne vožnje z osebnim avtomobilom in zaradi hudih posledic, ki jih je povzročil s prometno nesrečo, je soboško okrožno sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora 46-letnega Ivana Vuka iz Terbegovec. Vuk, ki je 17. maja lani vozil avto iz Ljutomera proti Radečam v vinjenem stanju, ni prilagodil hitrosti stanju na cesti ter je zavozil v sadovnjak. Tu je trčil čelno v drevo, pri čemer se je sopotnik Alojz Kolbl tako hudo poškodoval, da je nekaj dpi po nesreči umri.
BORO BOROVIC
ga dne ao ri kar trije atato-poročencl ponovno obljubili zvestobo — ob 50-totnioi skupnega življenja.
Na krajevnem uradu ao se poročili Ana ta Martin An- 1 žekovič, Marija ta Janež Pešec in Marija ta Fitip Verbič, vri iz Bukovec pri Markovcih Vsem tem se je v zakonu rodilo skupno 20 otrok.
Slavljenoem je v imenu Občinske skupščine Ftuj čestital Tone Žagar ter Jim izročil tudi Skromna darila.
F. H.
V Ljutomeru zahtevajo odpravo nerodnosti
LJUTOMER, 28. jan. Sinoči je občinsko sindikalno vodstvo v Ljutomeru pripravilo pogovor s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij s glavno temo pogovora o prihodnjih nalogah te politične organizacije. Pogovor je vodil predsednik občinskega sindikalnega svata inž. Edi Sterman.
jKdi	REDNA
KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE
PREŠERNOVA. DRU*BE DRUŽBA	ZA LETO 196L
V latu 1968 bo izdala Prešernova družba
jah. Zlasti so ugodno ocenili podporo tiska in radia, ki da sta učinkovita »avernika sindikatov pri reševanju primerov samovolje ter monopolizma v vodstvih nekaterih podjetij. Pozdravili ao tudi stališče političnega aktiva v ljutomerski občini, ki je podpri sedanja prizadevanja ato-dikatov in njihovo akcijo aa odpravo negativnih pojavov, ki ao slasti v Obratih zunanjih podjetij resno omajali
Predstavniki sindikalnih organizacij v podjetjih so soglašali z odločnimi zahtevami občinskega sindikalnega sveta. da bi se v prihodnje člani bolj odločno spopadli z vsemi pojavi, ki dušijo v kolektivih delavsko samoupravljanje, iniciativo posameznikov in delovnih skupnosti in podobno. V programu. Id so ga sprejeli na sinočnjem sestanku, je na vidnem mestu tudi naloga o večjem deležu sindikata pri reelekciji vodilnih kadrov, dalje skrb za življenjske ta delovne pogoje zaposlenih, itd. Posebna točka programa obvezuje sindikate, da bodo aktivno sodelovali v pripravah proslav ob 50-letnici KPJ.
Za uresničitev teh in drugih nalog, bodo skrbele pri

C*iTIo
infarkt
itd).
Sedaj pa smo t »Politi. Id« prebrali tudi porodilo. da farmacevtska tovarna Gelenika namerava franke podpreti takile
vodilnih kardiologov T
Srbiji, da bi agradili moderno opremljeno klinično enoto pri neki beograjski bolnišnici sa intenzivno zdravljenje bolnih na srcu.
Dr. Dragutin Moltranjac in dr. Desanka Marič, znanstvena sodelavca tovarne »Galenika« sta izjavila:
»Mnogi bolniki umrejo že prvo uro po infarktu navadno le zato. ker so zdravniki, katerih strokovnost visoko cenijo ne le doma. temveč tudi zunaj meja Jugoslavije, pravzaprav nemočni, da karkoli ukrenejo. To pa zato. ker so službe transporta m sprejema bolnikov. kakor tudi sam način zdravljenja že zelo zastareli.«
Omenjena zdravnika sta poudarila, da bi morali tudi pri nas končno že imeti modernejše naprave za reševanje m zdravljenje bednih na srcu; predvsem pa. da bi zdravniki lahko ukrepali tudi v zelo kritičnih primerih. ko je še nastopila klinična smrt, a je bolnika le še moč rešiti, če 90 na voljo primerne naprave.
sobnosti KBH v zvezi s premostitvenimi krediti za gradnjo rtomiakri avtomobilske esste, ki bodo potrebni v letu USB, če upoštevamo finančno Obremenitev KBH Ljubljana pri reševanju o-menjene problematike slovenskega gospodarstva?«
• »Potrjena je že omenjena vsota 250 milijonov dinarjev kot obrok m leto 1989. Is tega je razvidno, da Je KBH danes v položaju, ko bo morala za nadaljnjih 000 milijonov dinarjev novih •investicijskih zadolžitev iz različnih kategorij gospodarstva v najkrajšem obdobju oblikovati nove obveze, da bi se držala vzpona investicijske potrošnje, nakazanega sa leto 1969, predvsem pa potrebnih prizadevanj mine« moderniziranega gospodarstva. Id mora z nadaljnjo ekspanzijo v novo kakovostno in količinsko proizvodnjo. Ko imuno pred seboj osnovni' infrastrukturni problem slovenskega cestnega križa, v tem primeru odseka ceste Šentilj—Nova Gorica, se hkrati postavlja sa banke tudi staro preizkušeno načelo delnega sodelovanja. Znano Je, da so v težjih preteklih časih banke v takšnih primerih že našle skupni jezik za izgradnjo naša energetike in drugih pomembnih slovenskih gospodarskih objektov. Ko je danes tudi ta del medsebojnih odnosov med bankami in republiškim izvršnim svetom urejen s novim pogodbenim odnosom, kjer je z zakoni zagotovljen vir bodoče gradnje in z tem postavljen tudi temelj sa poznejše podobne obUke, ni razloga, da ne bi banke razumele te svoje bistvene naloge, zavedajoč se HM posebej, da je gradnja takega objekta predpogoj in osnova sa hitrejšo rast vseh drugih gospodarskih dejavnosti. Takšna stališča so izražena tudi v slovenskih medbančnih odnosih. zato je bil na zadnji seji združenja v Dobrni tak predlog enoglasno sprejet.«
M«itnarnt1na banka zahteva glavni projekt in zagotovilo o lastnih virih finansiran)* (najmanj 00 odstotkov).
Kaj imamo, kad nam manjka? Najlažje povemo, kaj manjka? Tako so tudi tujci opozorili na to, da slovenska skupščina še zmeraj ni sprejela zakona o finansiranju ceste; glavni projekt p* men-da ni povsem pripravljen, kreditna banka pa...
Najbolje je. če o stališčih in namenih banke govori glavni direktor Niko Kavčič:
»Kreditna banka in hranilnica v Ljubljani je lani postavila svojo bilanco na tako trdne temelje, kot si ni predstavljal niti sam aktiv banke. Naši načrti so bili uresničeni predvsem z močnejšim depozitnim delovanjem banke na eni in disciplino v sprejemanju novih obvez na drugi strani. Zaostrili smo svoje kriterije in urejali znane visečo dolgove v prevzetem reševanju IKK in slovenske elektroenergetike. medtem ko smo vrsto novih
vila s slovenskimi bankami takšno premostitev, kot jti j« nakazal republiški cestgd sklad s dinamiko izgradnjo,; ko je sprejel sklep, da se k* ti maksimalne gradnje šti-rfetezne ceste s začetkom del jeseni 1909 fak zaključkom leta 1973. Slovenske banke so s tem zagotovile sredstva m izgradnjo slovenske avtomobilske ceste, tako da odpade veaka razprava o nar rodnem posojilu.«
> »Najpomembnejše vprašanje, ki so ga postavile banke v zvezi s slovensko avtomobilsko cesto?«	' ,
• »Z bančne »tram mora-mo povedati, da smo nastop-rdke investitorja, torej republiškega cestnega »klada, o pozorUi, da mora leda za razne prekoračitve nafti rešitve pri sebi. 'Le » takšno klavzulo bomo podpisali pogodbo o kreditiranju slovenske hitre ceste! Zdaj so na poteši republiški skupščinski ergam, da ustrezno sklepajo; v skladu z njihovimi zakola sktmi akti pa bo banka urejala vse ftnačne vodene med gradnjo slovenske hitre ceste*	IVAN VIDIC
AOO PASTERNJAK
Jutri:
Slovenski dan x - kdaj?


' 1

sanacijskih pogodb s podjetji kot so Yulon, TOPS ali INIS postavili na nove kreditne osnove. Tako je konec lanskega leta ostalo po Obvezah glede na kreditne pogodbe neizplačanih 200 milijonov novih dinarjev, medtem ko smo izvršili obvez za preko milijardo raznih investicij-
liitll
Finale?
Alaina Delona so zasliševali celih 36 ur( pa vendar nič novega ...
či (ob 1.20) je znani fran- jati ni bilo mogoče, toda s ▼ zvezi z ubojem Stevana vsemi ostalimi osumljenci in levarju Gouvion-Saint-Cyr pričami Je skušal sodnik Ba-no pravico opazovanja it tard v svoji zadnji ofenzivi
grSSS MmM;
Beaume, ki je nekoč kot telefonsko zvezo med zapo-
ram v Versaillesu in policijo v Parizu. Id si je v ta namen stvom vrsto v Parizu živečih omislila celo razširjene zasli-Jugoslovanov, po večini sum- Sevalne prostore v stavbi milj ive preteklosti.	nistrstva za notranje zadeve.
Jasno: v tej aferi bi neka- Nathalie Delan se Je sioer teri radi zasloveli s svojimi pozivu na zaslišanje odtegni-ispovedmi. Tako so se te dni la, češ da nu~irrw ne more pojavile v časopisih izjave ne- zapustiti —»«<]« v m«™«. ke. zaradi nepokritih fraaco- »oda nien mo* Alain Delon skih čekov zaprte francoske j* kljubnenadni gripi celo z natakarice Monique Biret. Tr- vročino 39 stopinj prišel na dila je. da je slišala neke Ju- poučijo; seveda skozi gnečo goslovanske goste, kako so novinarjev in fotografov, se pogovarjali o tihotapljenju	-
Tedaj zaigra orkester »Bonnie in Clyde« in luči žarometov obliznejo manekenko, ki priplava na oder sredi občinstva: oči fotografskih objektivov skušajo ujeti kretnjo, ki bo poudarila model na naslovni strani nekega modnega časopisa, oči žensk kritično presojajo skladnost kroja in barv, oči moških bi rade Odkrile pod Obleko ženskost tiste, ki nosi model... Toda pod obleko morda ne bi našfe ničesar, ker tam — morda — ničesar ni! KO manekenka stopi na oder, se povsem prilagodi modelu; njena boja, njene kretnje, njeno gibanje morajo model oživeti — in ko ta oživi, se manekenka izgubi, vsaj tako naj bi Rtjk> A.
Na letošnjem sejmu mode centimetrov ah več, 60 kilo- brez klobuka, tretja se vid 1909 na Gospodarskem ras- gramov ali manj-	* odra ter olajšano viž
stavišču je nosilo 16 deklet,
4 fantje in 3 otroci modele šestdesetih podjetij. V popoldanski »reviji konfekcije« in večerni »reviji modnih muh«
— vsaka je trajala poldrugo uro — 6o šli manekeni po desetkratna oder, zmeraj v drugem modelu, od kopalk in spodnjega perila pa do zimskih plaščev in večernih toa*
Dejansko je aodnik Bene Petard, ki mu je azdeva. zaupana, skupno s pariško poučijo izvedel v minulih dveh tednih pravo oOanaivo v preiskavi, tako da so že vsi komentarji govorili o finalu in o odločilnih prelomih. Tihi, «44etni zdravnik okrogiaztegs obraza, oče dveh otrok niti svoji ženi, čeprav je tudi ona diplomirana pravnica, t* povedal ničesar o aktih, nad katerimi je razmišljal.
A vendar pravijo njegovi kolegi v službi, da je zelo vztrajen in zvit. In čeprav sam o sebi meni, da je boječ, je Izvedet v zvezi s afero Markovič nekaj odločnih pote*. Potem ko je dobil, po obisku iz Jugoslavije, kot je rekel bratu pokojnega Markoviča, Aleksandru, zelo dober vtis. je dal v Marseillu aretirati zloglasnega korziškega prijatelja Alaina in Nathalie Delon — Francoisa Marcan-feonia.
Ta čudni možak, dvomljivi potepuh, Id pa je bil med vpjno v odporniškem gibanju (zanj se zelo poteguje njegov medvojni rozner. — duhovnik). je b*l prej že enkrat zaslišan v zadevi Markovič.
v onem nenavadnem ptemu svojemu bratu v Jugoslavijo napisal, da bodo m moretat-
Nada
Modna revija je gledališka predstava —• ima svoj oder, svoje kulise k) garderobe. V slednjih stojijo obeša kritin-
Toda, to je bila zadeva na povsem stranskem tiru. Bač pa francoska policija že nekaj časa vztrajno išče novega protagonista v igri, nekega Miloša Miloševiča, hnenovane-ga Mišo (Slovenec!), ki je baje poskušal izpodriniti ubitega Stevana Markoviča pri De-Ionu in HMhelii. Ta 23-letai zplayboy« Od se le po naključju piše kot prvi, pozneje s Barbaro Boqty, v Holiywoo-du ubiti, Deionov »varuh«) je neznanokam v Belgijo. Baje je Zorica Miloševič, ▼ Rimu živeča sestra v Holly-vvoodu ubitega Miloševiča, po Markovičevi smrti govorila »z Mitom, Slovencem« po tele-fonu in ob tej priložnosti naj hi ji rekel: »8tevaa je dobil. kar je vsaditi! Ti se pa v to na mešaj r..«
šatauku ducat »svojih« oblek. Vendar tu ni časa za tisto čisto žensko pomerjanje, ogledovanje In uživanje ob novi obleki. Cas teče neusmiljeno in — priganja.
Komaj manekenka obleče svoj model, že steče za kulise. Tu je urejen neke vrste frioerski satom tri frizerke urejajo pričeske, navijajo kodrčke, ličijo, pudrajo. Skoraj vsaka obleka potrebuje po svoje ohHfcirvan obraz, ayojo pričesko ...
Ravnokar se dve frizerki Ukvarjata z vitkim, svetlolasim dekletcem. To ni mršava, okleščena Tvriggjr, . ne: prej M rekU na pol vzbrstela srednješolka, četudi je Rada že šhzlentka Dama Je iz Ljubljane in študira kemijo, manekenka pa je že tretje leto:
»V tem delu vidim zgolj in samo vashdižr Ničesar drugega! Za dober zaslužek bi
> »Kaj je bistvo novega poslovnega sodelovanja slovenskih bank v zvezi s slovensko avtomobilsko cesto?«
• »Bistvo poslovnega sodelovanja slovenskih bank je v tem, da s svojo premostitveno intervencijo pomagajo zakonitim republiškim virom premeščati neusklajeno časovno dinamiko, ki bo z ustreznimi pogodbenimi akti zavarovala obojestranske interese. Danke so še posebej pokazale dosti zanimanja za vso tisto perspektivo mreže raznih objektov, ki lahko ob magistrali zrasejo in se razvijejo. To pa pomeni
In spet zaigra orkester za začetek revije, zadnje na sejmu mode 1969. Po odru hodijo ena za drugo manekenke in. potem ko se zavrtijo pred očmi gledalcev, odidejo za kulise.
Tam utrujene sedejo na stot In še veke jim postanejo trrsctoe zaradi težkih u-metnih trepalnic...	____
Kakorkoli: francoski novinarski kolega, eden glavnih televizijskih poročevalcev, ki spremlja vietnamsko konferenco. ki pa je prav tako postal »žrtev« zadeve Markovič, tako da je prebil dve noči pred vrati preiskovalne policije. da bi izvedel za najnovejši razplet te že banalne kriminalne zgodbe, mi je zaupno rekel:
»Kljub vsemu, vsem tem dolgim uram zasliševanj, trdijo. da se stvar ni premaknila z mrtve točke. Lahko mar-ikaj ugibamo ali govorimo. a sami preiskovalci niso povedali prav ničesar. Kar zadeva samega Delona, so ga sicer izpustili, a če povem intimen občutek — sem pričakoval. da ga bodo le »artrša-li . . .«
Tudi po štirih mesecih ostaja eden najbolj zagonetnih zločinov, kar jih je bilo v zadnjih letih v Franciji, brez meča, ki bi prerezal gordijski vozel. Vsekakor: v zadevi mladega jugoslovanskega lepotca, ki je postal telesni stražar in spremljevalec filmskega zvezdnika Delona. da o njegovih drugih opravilih ne govorimo, se prepletata dve niti; ena že banalna in nasilna: o iskanju lahkega zaslužka in prostora na soncu v tujini. Druga pa mondena, povezana z visoko francosko družbo tal celo s političnimi krogi. V precepu med tema kamnoma je pokojni Markovič nekaj sam zakrivil. ali pa vsaj preveč tvegal in pri tem izgubil glavo. Kam zdaj vodi nit njegovega uboja? Kot kaže. se vsaj doslej cba kamna med seboj še vzajemno krijeta. Toda, ali bo pri tem. ne glede na mnoge interese, tudi ostalo?«
BOGDAN POGAČNIK
Sto dni
Alenka
Bled popoldansko hi večerno revijo je dne uri prostega časa. To je čas, ko manekenke pospravljajo obleke, ko večerjajo — hrano jta prinesejo kar za kulise — ko počivajo hi ko — pozirajo motata fotografom.
Ti pa postajajo vse bolj ki 1» oezna sila v svetu. To so otroci modne industrije, ki je ustvarila svoj evet: evet modnih »risarjev, krea kocjev, trgovcev, revij, Otonov
Delavci majhnega podjetja aMetatac« v Aleksandrova! v Srbiji so se lansko leto odločili, za integracijo s tovarno priključkov v istem kraju. Toda tovarna ni spoštovala vseh upravičenih želja in zahtev mstoga podjetja. Zato so ae priključeni odločili za prekinitev dela, ki je trajala celih sto dni. Na koncu so našli rešitev, da se Mnali« raje priključno mestnemu komu. nahranit podjetju. Zelje in zahteve »Metalca« niso bOs pretirane; hoteli so le, da bi bOl poseben obrat tovarne s samostojnim financiranjem hi da bi bi-
in Nathalie Delon ter njim prijatelj Marcantoni «
Zdaj so našli pri slstajron še neko sumljivo letalsko vozovni oo ter Zelasov daljnogled. ki je bil last potajnsga Markoviča. S pošalita letalom so pripeljali Išsrrsaitmiz v Pariz in ga v spremstvu policijske kolone varno pospremili v snpor v Versailles, kjer so ga zaprli v skrbno varo-
priča številka ena, je Droš Miličevič, zdaj v Beogradu.
baje kot zadnjega videl v družbi še živega Stevana Markoviča. Dvaindvajsetega septembra je s pomočjo svojih
zagovornikov, dveh korzišttih odvetnikov, zanBal sleherno krivdo in nasprotno posredno obtožž odsotnega Uroša, zlasti ker naj M ta vedel za to. da je Ml Stesan ubit s kroglo ▼ težo, še proden je to odkrila draga obdukcija.
Kot so po sni strani priprli vrsto Francozov in slasti Korzičanov. držijo po drugi strani v priporu ali pod nadzor-
€> s n o
I
Presenetljivo - Schmid
Domačin zmagovalec druge tekme švicarske skakalne turneje
Ocena B. Poliča nesprejemljiva
—ndauD. as. jnvjt cr»
Jre>-—
ST. MORITZ, 28. jan. (Po telefonu). Na tukajtnjl olimpijski skakalnici je bila drnca tekma 10. Švicarske »irmirairM. turneje. Zmagal je 20-letni Švicar Hana Schmid pred Japoncem Kasajo. Cehoslovakom Divilo in Norvežanom Wirkolo. BaSka se je moral »dovolj iti s 7. mestom, ker je pri prvem skoku padel. Od ne rtih je bil najboljši Mesec — 17., ki je nastopil poškodovan. Dolhar je 29., Pudgar pa se je uvrstil na 37. mesto med «3 skakalci iz 12 držav. Vreme je bilo lepo, gledalcev 3600, kar je za St. Moritz, ki ima samo 4000 prebivalcev, precej.
—---a* Švicarja Schmida je ve-
liko presenečenje, kljub temu. ds ss Je s 5. mestom iskazsl še v rmeramwrju. kjer je skakal selo daleC. Wirkola ni skotil dovolj daleč — obakrat *0.5 m. TO je bi. k> premalo, da bi spet podel mnogo. no nadaljnjega dvoboja med njim m Rašico, kakršnega smo videli v Untenvaeserju. ps ni prišlo tudi aaradi tega. ker je Raika pri prvem skoku padel. To je bil edina padec im današnji tekmi. Ra. Ota. ki je ekoCil najdlje — 86.5 m. ae tal ni obdržal na nogah. Rekoda skakalni or. ki ga ima Divi]* a 86.5 m. niso preskočil, kar Je bUo pričakovati po velikih dol. sh,s po včerajšnjem treningu. Rekorda skakalnice, ki ga ima DL. m — ja bil nedvomno najlepsi ne danatnji tekmi. Najvikjo oceno za slog so sodniki prisodili Jajoncu Keaaji — za prvi skok povprečno 18 totk Lep drugi skok je bil tu. ek etilna tola.tba ea Ra .ko. ki za-putta turnejo, ker mora na tek. snovanje v FaJun na Švedsko.
Saš Mesec je nastopil poškodo-ven. Vtarej ee mu je na treningu obnovila stara poškodba na kolenu s Pokljuke potem, ko je po n m dolgem skoku v izteku padel-Odtel Je na rentgenski pregled k *!ravniku, ki je odsvetoval nastop. Meaec. ki si noCe pokvariti ples. maja v generalni uvrstitvi, se je danes po huelilt bolečinah ponoči počutil bolje. Dopoldne ga na uradnem treningu ni bilo. na tek-
mi r* Je požrtvovalni Kranjčan le nastopil. V zraku ja imel aalo la.
po drlo.
slaMe in
V zraku ja knei aalo pa Ja nekol
____ IJivo doskočil. Za
prvi skok Je dosegel oceno za slog 15 toCk. *a pa 14.5 toCke. Dolhar al Ja pavi skok pokvaril la v maku in Ja zato tudi doskočil neeeneeljlvn. Delili In bolj« pa Je bil v drugem portaiu. Pudgar Je v prvem ato-ku dosegal 70.5 m. krt tar lent le nima stmanae. Ja ea slog prejel le 13 nerneeln vsaj M toCk.
Po prvi seriji ata preaenatljtvo vodila Japonec Saaaja s 110.7 in Schmid s 10* J toCta prod Wbto-lo. Divilo. Kosmom. HubaCem. LL chtenenerjem. 1
kodi, CThnlmim
lalnenocn. Klimo.
Zenderjem in kot 0. Mesecem, ki je za 77 m prejel oceno MJ toCke Za drugi skok Ja prejel naj-višjo oceno Raika — 11* točk. ra slog pa 17.5 toCk. aa njim DkOa — 100 toCk aa 05 m. Prav toliko toCk Je trajal Konno ea 0*J m. Slede Wirkola 100 j aa 00JS m itd. REZULTATI:	1. Schmid (Svi
215.3	»83. 04). 2. Kasa ja (Jap)
214.1	(8z, 81)	3. Dtvlla (CSSR)
213.1	(115, 85) 4. Wirtoto »Kari 211.9 C80.5. 80,5) S. Konno (Jap)
211.4	( 78.5.	82.5).	«. HubaC
(CSSR). 204,4 180,5, 805). 7. Baška (CSSR) 200.9 (085. 045). 0. Tomtum (Nor) 300.0. O. Zender (Sv) 200.4. 10. Lichtenegger (Av)
____Oh) i*o 5» n.
(Ha) MBA IZ. Ta Jieeea Ukp) 1045. M. Ho (Nar) IH,«. H. Hort rt (C—) HA 10. Ok—Hor (HM) MA n.
Hm (Jeg) IH5 m. 78)______________
20. Dolhar (JUg) IH5 (72. 775) sr. Pudgar (JUg) 1405 (70, OTA) itd.
uTaSn1«!' t'aSou' uKi
4*05. A Kasala (J0»> 400.4. 4. Raška (COOTt) 4OTA. I. Karen (Jap) 4*M... hran il a ra« 17. Maaae 307.4, M. Thiihar ZBA Z». Pudgar Z17A.
Ih lian uvrstitev (po dva tekmovalca):	1. Japonska 871.1, Z.
n....Iška 850,4, *. Zvtaa I. MIJ,
4.	CSSR 807.1, 5 Maka 8005. *. Avstrija 7745. T. ZRN 7H.7,
5.	Italija 750.0.	0. Jugoslavija
750.7, 10. Svadrtm 720.5. 11. ZDA 735,1. sledite pa Mm H. la Franclja.
DUŠAM
turo Branka talite. črt da JZOTK daje veC poaoenoatl erhunatamn in kvališatnmm športu teter
t kultur«. Ja ta-polemiko. Foliče-ao savrnili.
Priznanje za delo
Trening mladinska hoks|ske skipe SFRJ v Celju
e letošnjem Obdobju krepko prekoračena. So Omari, ko ima drža.
CELJE — Delavne bilanca bo-tajsko drsalnega kluba v Celju e saaont. Ussrta koncu, bo and-vsa uspešne in pisane. Plete v dvajsetletni muikiilnl. Je bkthn iiiprio dobiti tujega (Češkega) m.
pod*strokovnim vudrtvcm Mote Ja Hinka Dennola lepo rotovil* sekcija nmeSnnetrvge drsanja. K
mana, kt pa as
vlhi in raniltetlh in
ae pridružuj* la aaUaCa. Medu araoni c" ‘ okoli 43
obisk dr-
Medtem ko Ja v prejšnji objekt v parku ometalo 1.00 drsalcev, bo ta SteaBte
Nadvse pester jubilej
Ob 25-letnici bogat koledar košarkarske reprezentance
LJUBLJANA, 28. jan. Napovedi pred sejo IO košarkarske zveze Jugoslavije so se uresničile. Člani izvršnega odbora so sprejeli vrsto pomembnih sklepov, ki naj bi naši košarki omogočili še hitrejši napredek, popularizacijo in veljavo. Prav zdaj se za uresničitev načrtov in želja namreč ponuja lepa priložnost, saj se maja letos začenja praznovanje 25-letnice košarkarskega športa v Jugoslaviji, slovesen zaključek tega pa bo maja 1970, ob koncu svetovnega prvenstva v dvorani Tivoli.
2e za začetek praznovanja bo na sporedu izredno zanimiva tekni-). naše reprezentance. Na sestanku FIBA v Munchnu so namreč odobrili predlog, da se e Beogradu 30. maja pomerita reprezentanci Evrope m Jugoslavije. To bo prvi tovrstni dvoboj v zgodovini, saj sta vodji evropske reprezentance Busnel in Stankovič izbrala igralce iz vseh držav in ne le klubov, ki nastopajo v pokalu evropskih prvakov, kot je bilo to doslei na vsakoletnih košarkarskih festivalih. V reprezentanco Evrope sta povabila naslednje igralce: Rodrigu«?-. Luvic in Busceto (Španija). Zidek. Zedni-ček in Konvička <CSSR>. Paulau-skas in B jelov (SZ>. Lopatka to Maiec ‘Poljska), Masrni in Recal-calti (Italija). Durand in Gilles (Francija). St e verne rs in Scho-lliers »Begija*. Fagu «Albanija). H. in V. Uhlig INDR) in Dimov (Bolgarija).
IO KZJ je datum te tekme in organtzadijo le še potrdil, mimo tega pa spreiel še naslednje pomembne sklepe:
• Od 10. februarja naprej trenerji brez licence ne bodo smeli več voditi tekem svojih ekip. V nekaj dneh bodo sestavili tudi
UTRINKI
seznam tistih trenerjev, ki bodo sodelovali pri kontroli sojenja. Tako bodo še v prvih kolih drugega dela prvenstva tudi trenerji sodelovali pri ocenjevanju sodnikov in njihovih kriterijev, za kar je bil že zadnji čas.
•	Prvič so izbrali tudi predsedstvo. v katerem bodo predsedniki vseh republiških zvez. vodil pa jih bo predsednik KZJ dr. inž. RaAa Saper. Na ta način bo sodelovanje republiških zvez s osrednjo precej boljše in marsikdaj se bo moč izogniti nepotrebnim nesporazumom to sporom.
•	V prihodnji sezoni bodo morali vsi člani I. to II. zvezne lige sodelovati v pokalnem tekmovanju. Od leta 1970 bodo za pokal tekmovale tudi košarkarice.
•	Zenska zvezna liga bo štela odslej 12 članov. Za nova člana bodo igrali kvalifikacije Bosna (Sarajevo). Partzan (Bgd) in Jesenice. Že v naslednji sezoni bodo tudi košarkarice tekmovale pozimi v dvoranah. Takšen je sklep in le. če tega res ne bo mogoče izvesti, bodo počakali Se eno leto. Vendar vse kaže. da to ne bo potrebno
•	Predloga, da bi povečali moško ligo na 14 ekip. niso sprejeli.
| V primeru, da imata kandidata ; za prvo mesto ali izpad iz lige enako število točk. odločajo osvo-• tene točke in medsebojni dvoboji. ; Ce tudi to ne prinese odločitve.
bodo ekipe igrale tretjo, odločilno I tekmo.
•	V sezoni 1970-71 bodo tudi
bo naša nprmntinci odšla na turnejo po Jušni Ameriki. Prav te dni je spet prišlo vabilo Je Paname. Kostarike to Gvatemale.
•	Rešen je tudi sprUamrn DJu-rtč. Vsak igralec* ki ae vrne le tnoenmatva postane apat člen me Učnega kluba ki mu Je ob odhodu dal dovoljenje aa nastopanje v tujini ne pa izpisnice. Nemanja Djurtč Je potemtakem še vedno člen Radničkega in le če mu ta dovoli bo lahko prestopil k Jugoptastiki.
•	Program priprav ta nastopov reprezentance Je ea letos topila: Prve dni RtoJe tradicionalni TV dvoboj, nato priprave v Ljubljani; 9. to 11. maja — dve tekmi v Franciji; 14. do 17. maja — kvalifikacije za EP v Nlsoeesnskl; junija in julija — turneja po Srednji in Južni Ameriki; 9. avgusta — priprave za EP in turneja po Italiji; 3. do 7. avgusta — balkansko prvenstvo; po vrnitvi skupne priprave ln od 25. avgusta do 5. oktobra evropsko prvenstvo; 26. oktobra začetek tekmovanja v zveanl ligi.
B. TRBOVC
Olimpija : Zadar 70:44 (31:21)
BEOGRAD,. 38. J*n. — V dvo. rani r Novem Beogradu ae Je pri. M mladi n dri iarapionat Jugoslavije v košarki. Že prvi dan ae Ja zgodilo veliko presenečenje Lanskoletni državni prvak. Črvena Je prornacraia. To Je us-~lncem Partizana, ki eo
Z DRUGIM MOTORJEM — Slovit: avtomobili* Jark Brabham v	____ _____________ ______
bližnji dirkalni sezoni svojih av- | stanovanja" v II." CTOTih” ligah totnooiiov » bo več opremljal z	dv0rane
motorjem av-tralskega koncema ah o«, mirv«i ,
Repe©. V novi sezoni bo za svetovno prvensko z avtomobili for. mule 1 staral z vozilom, ki ga bo opremil z motorjem ford — V-8. • Avstralec se bo še enkrat rotego- i val z« svetovni naslov, drug: voz- , rik v njegovi ekipi pa bo mladi Belgijec Jacky Ickz.
GRADILI BODO — V 15 letih j nameravajo na Dunaju zgraditi šti- { n športna središča s stadioni za 20 000 do 25.000 gledalcev. Razen i večjega stadiona — za dunajska nogometna moštva Rapid. Vienna. | W ar ker in Šport klub — naj b* j vsako središče dobilo tudi atletske i naprave s tribunami za 3.C90 gle. I dalcev. teniška igrišča, športne | dvorane, parkirne prostore itd. No-va središča naj bi bila v različnih mestnih četrt eh.
VSE ZA TRGOVINO — 30-letni Italijanski alpski smučar Ivo Mahi-kneefat. ki je v minuli sezoni osvojil naslov državnega prvaka v slalomu, veleslalomu to smuku, ne bo več nastopal na mednarodnih tekmovanjih. Novembra 1968 4« je poškodoval, računal pa je. da bo na Hahnenkammu že lahko startal. Uštel se je: smučal bi lahko spet šele v marcu. Mahi-knechr se je zato povsem posvetil trgovini s športnimi potrebščinami v kraju Ort i set. ki Jo je odffl minulo jesen.
• Po tekmi
evropsko repre-
zentanco in kvalifikacijah za EP.
IVER DNEVA
Spet doma -brez avtomobila
Jugoslovanski avtomobilisti Gluhak. Palikovič in Kresnik, ki so se izkazali na nedavnem najtežjem evropskem ralljrju Mont e Carlo. lahko rečejo, da Jim je športna sreča obrnila hrbet. Medtem ko še na tekmovanju ni bilo vse po njihovih računih, so imeli smolo tudi na poti domov. Po 2000 Drevoženih kilometrih is Monte Carla so se na pragu svojih domov — pri Brežicah — zaleteli v kamion z avtombikan BMW 2002. ki ga Je vo«U Km-snik. Vzroki pa ie niso znani; pri trčenju si Je Gluhak laže j oškodoval nos.
Dirkači so se vrnili domov brez svojih vozil; medtem ko Je Palikovičev porsche 911 ostal razbit v Monte Carlu, je Kresnikov BMW morala pripeljati v Zagreb cestna vlečna služba.
Pismo iz Trsta .
Uspešno kolo nogometašev
TRST — Zamejske enajsterice s uspehom nastopajo v tretji a-materski ligi Zadnje kolo pa Je bilo Se posebe1 zadovoljivo glede na osvojene točke V »M« skupni Je Breg nasul nasprotnikom kar pet golov. Prepričljivi zmagi sta zabeležila tudi Primorje to Union proti Tecnoferramenta. odroma Gret ti. Malo težje je šlo Vesni, ki je komaj v drugem polčasu ukrotila trdovratne nasprotnike. Bazoviški Zarji pa je po vodstvu s 3:0 trda predla, v začetku drugega polčasa je nasprot-nk zaigral kot prerojen in izenačil. Na srečo pa je Zarji uspelo doseči zmagoviti gol
ReaaHad: Libertas Občine: Vesna 1:2. Breg:Rojanese 5:1. Primor je: Tecnoferramenta 2:0. Zarja: Libertas Prosek 4:3. Gretta:Uni-on 0:2.
V drugi amaterski ligi Je Ju ■milna na domačem igrišču premagala drugega na lestvici Sant Arno Is Trata s 1:0. S to zmago so se Ataudrešcl odmaknili Is trn-
odbojkarski B ligi Je I tretji »poredni po-taatj* io aprejalt * vate la Parme, ki naaprotnite te Domačih eo delali napaka * napadu In ie ee« v obrambi. Raaen teh slaboeti pa Jim i-**- očitamo »e to. de eo na spratnJte podcenjevali. Samo ta dajat«* eo fostam omogočila, da m iz Trst* odnesli celoten izku-
pelo_________________________
v aelo razburljivi in dramatični tekmi premagali Crveno aveado z 81:79 (45:34).
Na prvenstvu Je prišlo do spre. memb. Morali so spremeniti prejšnji razpored, ker Je Lokomotiva odpovedala sodelovanje. Tako Je Olimpija igral* prvega dne a Zadrom in prepričljivo zmagala t 70:44 ( 31:21). Največ kotev aa ljubljansko ekipo so dali: Leraaič 23, GvardjandC 16. Slavinec 10.
Drugi reeultatl: . Zeleeničar (Karlov ac l : Borec (CaCak) 73:72 (46:32). RadntCki : Primorje 51:50 (25:13).	_
V jrvi skupini igrajo Bor sc, Frimorje. Radnički in 2elem(čar iz Karlovca, v drugi pa Olimpija. Crvena zvezda. Partizan in Zadar.
V. ILIČ
lišCe tudi po tisoč ln veC obiskovalcev!
Zelo raagfban, po številu prim. ditev in drupem, bo tudi februar. Tako bo le prvega teta—.	,
spela v Celje hotajrta ekipa
glmnaaije is Brna. To bo
- ■•ršMraSiS
gartove glmnaaije is Brna. To bo le drugi obtok mladih čeških hokejistov v mretn ob SevkttL Ti. vi Je bil lani. Gostje bodo Imeli prvo tekmo v Celju v nedeljo, 2. februarja dooošdn*. Potem, im ae bodo v Ljubljani večali s mladtn-skim moštvom Otimptje ontroma
eo, bodo pred odhodom domov še enkrat nastopili v celjskem parim.
Izredno pomembna pa Je tudi odločitev Drsalne in kotalke reke sveče Jugoslavije, ki Je Mbrate Celje m pripravo mladinske dritovne irprvoentenne. Rani tega pa Je vadbo zaupala celjrkemu trener.
Ju Vaclavu VjriteJnu. Celjani-------
mejo to odločitev kot mak p nja aa dosedanje delo. aato ae bodo tudi zavzeli, da bodo treningi od 30. februarja do 5. marca ter najbolje organizirani
V tem Ca« ho v Celju nekaj zanimivih hokejskih tekem. Tako bo 22. in 23. februarja nastopila Ha.
pa so aa proste
v februarju povsbili_ v goste ie
| SAH
piček. Bor—Matroni Parma 2:3.
Istrsko mesto Poreč Je Mo pri sorišče drugega turnirja za zPo-kal prijateljstva*. V tem drugem delu so odnesli levji dele« domačinke, ki so z veliko lahkoto odpravile iesterkl Brega in Bora. Partizan z Rek; Je tudi premagal obe tržaški ekipi, toda kloniti Je moral proti razigranim domačinkam.
Rezultati: Poreč:Bor 2:0. Part! san Rijete:Bor 2:0, Partizan Poreč: Rt Joks 2:0 Partizan Poreč: Breg 3:0. Partizan RIJeka:Breg 2:0.
lestvica krnit stepta«:
Partizan Rijete	• 5 1 10
Partizan Poreč	5	4 10
Breg Tlat	4	13	2
Bor Trst	4	13	2
Sokol Trs«	3	0 3	0
V promocijskem prvenstvu pa Borovim koOarkmrJam ne gr* tako. kot el telijo. Zmagati ne morajo niti proti nasprotnikom, Id so veliko staMI od njih. Ekipa kaše neprsrtsk is tekme v tekmo, toda a* dovolj, da e* M arakovrateo kos« za bol s izkušenimi nasprotniki. Tto ss Je dogodilo tudi na zadnjem zračenju s Sel Primi iz Vidma.	.
Bar — Sei FrMrl 43:48 (lt:*l)
Borovi naraščajniki pa bi kmalu doHvelt pravo katastrofo v večanju 8 Servolano. V drugem polčasu pa zo uredili vrata in preprečili najhujie.
-	-	JS:«1 UH).
I. FURLAN IC
Prvi poraz Čiriča
BEVERWIJK. tl. Jan. — V 11. kolu mednarodnega turnirja Je Čirič doživel nrvi poraz. Prema--al ga Je velemojster Geller, ki je s to snago dohitel vodilnega Botviniks. Ostojič se je z dvema zmagama odlepil od zadnjega me-sta
Rezultati:	Van Scheltlnga:Rae
1:0. Donner:Doda remi. Lombardy: Olafsson remi. Keras:Benk0 remi. I«ngeweg:Portisch remi. Botvinik: Kavalek remi. Ostojič:Medina 1:0. V nadaljevanju prekinjenih partij Je Ostojič pretnagsl Van Schel-tingo. Donner pa Reeja.
Vrsta! rod: Botvinik in Geller 8.5. Keres in FOrtisch 75. Banke in Olafsson 7. Čirič «5 . .. 11.— 13. Ostojič 45 itd.
V mojstrski skupini Je Kurajl-ca izgubil z Madžarom Sandorjem in remiziral prekinjeno srečanje z njegovim rojakom HOnfjrjem. Honfy Ima 95 točke Kurajica pa g.
Precej prekinjenih partij
ALMA ATA — V 15 kolu prvenstva SZ a) Igrali takole: Va*-Jukov:A. Zajcev prek., Lutlkov: TalJ prek.. Libanon:Holmov remi. Osnos:LeJn 1:0. Gurgenidro:Cerep-kov prek.. Nt)dtin:«aglrov prek., Averbah: Platonov 1:0. KknramCe-škovskt prek.. Podgaec l. Zajcev 1:0. Saharov:PDtugaJevski remi.
Vrsta! red: A. Zajcev p0(k). Po-luga Jevški 10. Podgaec 0. Lejn 85. Oenos 8(2). TalJ 75<3> Itd.
šah na Koroškem
SLOVENJ GRADEC — V okviru koroške Šahovske lige so Mli dosegam naaednit reeultatl:	1.
kolo — Slovenj Gradec: Dravograd 3:3. Radlje:Ravne 05:55, Mežica: Prevalje prel. 2. kolo — Prevalje: Radlje 5.5:0,5. Ravnajta avograd 4:2. Slovenj GradecMešica prel.
Vrata rod: Ravne 9.5. Prevalje 55M). Dravograd 5 itd.
Šahovski klub Slovenj Gradac Je Imel pred dnevi občni abor. V obdobju Je sodeloval iRilninlh tekmovanjih. >1 > tudi vrsto šahov •kih prireditev ln tako tipoln!! program. Velik uspeh Je dosegel s dobro organi rarljo XX. ratodin-rtega drlasnega prvenstva. Gb tej prtkl Je tsdan tudi butan, v katerem eo va* partij* lasni ‘
lijenska inleKllnelri _ ________
ter ae srečala s Jugoslovanskimi mladinci. Mimo tega Je predvidena še tekma z teprarenfannn Ljubljane. In končno bo v tem času več prijateljskih tetam s domačini.
Celjani pa so
februarju po V nekaj avstrijskih Obenem < hokejisti so pridno pri delu tudi umetnostni drsalci. Sečno na Bloudkovem memorialu Je nastopilo trinajst pionirk celjskega kluba Sodelovali pa bodo še na republiškem ln državnem prvenstvu. Drsalci pa prijiravljajo tudi svoje klubsko tekmovanje ter vsaj en revialni nastoj\ V ta spored bo vključeno te prvenstvo celjskih osnovnih šol v hokeju ne ledu ter občinsko prvenstvo v hitrostnem drsanju.	M. B.
Zmaga na ledu, poraz za zeleno mizo?
BEOGRAD. 33. Jan. — Tu se Je začelo mladic i ko državno prvenstvo v hokeju na ledu. Prvo tekmo sta odigrali Olimpija ln domača Crvena zveeda. Gostje eo bili mnogo boljša ekipa in zasluženo zmagali a 5:1 (2:0. 1:1. 2:0). Gole so dali: Puterle 3. Kumar 2 in Ogrinc aa Olimpijo ter Srečko-vič za Crveno zveeda.
Toda kaše. da snaga na ledu ne bo dosti pomagala izvrstni s oslabljeni Olimpiji. Po končani tekmi Je Crvena zveeda vložila pritožbo in navedla, da Je v moštvu Olimpije igral Danilo TanJ-šek. ki ni lmal podaljšane registracije za 1959. leto. O* e* bo Zveza držala propoeioij. bo Olimpija ob to prepričljivo miago in tekmo bodo registrirali s 6:0 v korist Crvena zvezde. To M bilo obžalovati. kajti Olimpija igra aelo dobro in J* gotovo eden Izmed favoritov m osvojitev naJviA-Jega naslova.
Jutri ae bodo pomerili Olimpija In Medvešček ter Crvena zvezda in Partizan. PneneUo bo končano v četrtek s tekmama Medvešček t Crvena zvezda in Olimpija : Partizan.
Povedati moramo, da v propozi-cijah ni navedeno, kakšen vrstni red velja za ekipe, če imajo srako število točk. Verjetno bo odločala razlika v golih, toda v propozicijah o tem ni nobene besede.
V. ILIČ
KR. GORA: za biti ali ne biti
JESENICE - Drevi bo na drsališču pod Metakljo prvenstvena tekma ZHL med Kranjsko goro in OHK Beogradom Tekma M morala Mti odigrana še v ročet-ku prvenstva vendar so Jo zaradi odjuge. Id Je stalila led na drsališču pod MeZaklJo. prelošiU.
Za srečanje ae na Jesenicnh zelo zanimajo. Ta tekma bo odločala o biti ali ne Mtl mladega moštva Kranjske gore Pne to pa pov-aroča med Igralci in funkcionarji malo mrvo«. Vendar eo val prepričani, da Beograjčani ne bodo pretrd oreh In da bodo to zadnjo zapreko prav uspešno preskočili, pa čeprav gostov še malo ne podcenjujejo.
Trener Brun selo vestno in intenzivno pripravlja svoje varovance. (T zadnjih dneh so pospešeno trenirali. Uigra vali so napade in pilili taktiko. Trener Jo Je moštvo part" pripravljeno. To oži odofeOno.
Skrb za množičnost
ZTKS m loteva ključnega vprašuj«
▼ trtrent maturi le m* no poEomnt. Kar adm napore h t Trti ran nogoman sodi,, dm so taaa wmw HomhdK ki *> dren ▼ Jnno nqpn*o, atar ■prejggnljire, vendar glede na oteoBOClirt ▼ tem času br*ta «e neuresničljive. TrU sta MM pogluvttPl »Mi h riera^.j4 tiskovni konferenci, na kmteri ata sekretor ZTKS Markn Brihnen in On IO Zoran NapradoHc govorilu o vprgisnjfh, m Istnrlml se tu ZTKS.-
zna ee Je mnošičnoeti v ngšt
na« ta« pa JaMlo Hrom po mniijjl Iz 14 pudročnlh poavzto-vaniTrokaaalo se Je, da Je~za to prrtiemotrto dovolj anrimabja, vendar rerilftm v raaUčndh sredinah T»e« m -JJi-ee zros ea te lemo kulturo ee Jih na posveto. vanja ra primer sploh nt odzvalo 11. ZTKS pa s zadovoljstvom Ugotavtja, da J* čutiti Ob tzlzmn kulturni problematiki čedalje rač-
ki zo JSl navrgle pozratatanjK BL enr ntao noro. a te dajalo anokzo. Baw podobo polašaja: ♦»lenip kultura v	‘	‘
kulture
5Hs3Ssll5£g
to
pripravila tono kuM mat« HUM naj M postali aamo-stojne delovne skupnosti, »apoale ni v njih pa naj M dobili vse pravice in opravljali vas dotšnoetl drusRi dSorosb UudL Gleda na
--------------------------iJ3e
ZTKS
sodi, da ne M bilo ustrarao dajati stadionov kot cenovna sred-upravljanje
I PO DOMAČIH KRAJIH
I
_______OB DRAVI — TVD
Partizan J* priredilo meddruštveni slalom, kt se ga J* udriešilo 3B smučarjev Is VUronlee. Mute. Vuhreda la Radelj- Med pionirji je zmagsl Hajns (R). med mladinci Kosal (V), med člani pa rta bila najboljša Capi (R) ln BUol (V).
H. J.
VUZENICA
Aktiv ZMS Je
priredil tekmovanje V Med člani je zmagal Capi, med ‘ —	" (Vuzenica), med
pionirji pa Štruc (Muta).
H. J.
LJUBLJANA — Na prijateljski košarkarski tekmi so miaAieM Olimpija premagali Celje 53:53. Gostje eo nastopili oslabljeni. Sodila ata Ctolpovlč (LJ) ln Holain-ger (Žalec).
O. H.
Veleslalom v Gornjem gradu
GORNJI GRAD — TVD Partizan Gornji grad Je organiziralo smučarsko tekmovanj*' ▼ veleslalomu, ki so te ga ude.stili tekmovalci la Mozirja, Luč, Nazarij, Maribora, Ljubija« ln- Gornjega grada. To
ie Kiip /Ahmoti pregledno trftmif-vnaje aa uvrstitev posameznikov za prvenstvo Zgornje Savinske doline
REZULTATI — člani:	Urank
1:06,0, Zagožen 1:07,7 (oba Gornji grad), Pavlin (Mozirje) 1:00,5; ekipno: 1. Partizan Gornji grad, 2. ZMS Gornji grad. 3. Luče; pionirji: Vitana Vezovičnik 38.8, Strgar 40,4. Rapenšek 42.3 (vat Parti-aan Gornji grad); ekipno: 1. Par. ttoan Gornji grad A, 2. Parila« Mozirje, 3. Partizan Gornji grad
B'	D. RIFKU
Težave kranjskih prirediteljev
KRANJ — Smučarski klub Triglav is Kranja Je prireditelj letošnjega prenutra Slovenije v klasičnih (UsolpUnah. V petek naj M bili skoki « kombinacijo, v soboto triu posameznikov (in tudi « kombinacijo), v nedeljo pa trib moranja štafet. C* e dneh od Sl. t. m. do 2. februarja v bližini Era. nja ne bo sega, bodo tekaški spored prelošiU ne Jezersko, skoki ra kombinacijo pa raj M MU e Logatcu O tem. kjer bo prvanztvo morajo kranjski smučarski delavci obvestiti SZS še danes.
Republiško prvenstvo v alpskih disciplinah, ki raj M bilo konec tedna na Krvavcu, Je pretočeno na g. in *. februar.
Mednarodni moto-skijoring na Bledu
bled — Avto-moto društvo Bled v sodelovanju z TD Bled prirejata v nedeljo popoldne na zamrznjenem blejskem j meru tradicionalni m otočki JOrtng. Kot nam Je povedal glav« organizator Niko Mat Jaš imajo še zagotovljeno številno udelešbo naših domačih pa tudi tekmovalcev to Avstrije in Italije.
Proga bo tudi tokrat speljana okoli otoka s startom in ciljem v Veliki Zakl, tar Je tu prostor na ledu primernejši za taka tekmovanja. pa tudi tod J* tu vedno močnejši. Prireditelji Imajo že polne roke dela ln pričakujejo številne gledalce, saj ae uka tekmovanja še od nekdaj vabila na tisoče izletnikov na Bled. Zato bo potrebno povečati dohodke ln parkirne proetora-
B. B.
dčbill: P. Baši, D. Bradač, J. . S. Cajhen, Z. Ita*, M.
Jug. MMKmmk*t,M«r}a.f°Jota m
“	D. Vraten, I.
— Ki-T. V.
Zupančič tal M.
Zaslužene nagrade
HRASTNIK — Na občnem zboru občinskega strelskega odbora občine Hrastnik, eo pregledali delo strelskih družin v zadnjem mandatnem obdobju tega foruma.
Strelske družine S traktor. Rudar tal Ernest Draksler — D« prt Hrastniku imajo včlanjenih 323 strelcev. Pri SD Dol prevladujejo mladinci in pionirji! Veliko zaslug ..............—	b
osičnost v tej SD tara Iran
Hodko. H Je vlačil v vzgojo mladih strelcev veliko truda. Za minulo eeaono Je tudi aračUno upadanje števna starejših rtrelcev. Mnogo tekmovanj zaradi tega ni.
Hrastnlški strelci so se v zadnjih letih na raznih tekmovanjih aelo dobro odrezati. Pionirska ekipa ObSO Je Mia že dvakrat ropub. uškl prvak, enkrat pa Je bila pr-
va tudi na
tekmovanju v
Beogradu. Dobre uvrstitve ie dosegala tudi mladinska in članska
sgrsssizL5.J*tSs&
nega medrepubliškega tekmovanja na Sutjeski. Tega tekmovanja so se udeležile ekipe zaslužnih občinskih strelskih odborov.
Na občnem zboru so podelili več rrimanj, značk in praktičnih spominskih nagrad, Ernest Steši (SD Rudnik) tal Janez Grohar (SD Steklar) pa sta prejela nagrade SZS.
a. m n.*»sr£*rEEvr&
objektih skušali priti do amortizacije. KnHknr eo vse rešitve, ki Jih nakazuje zvarom komisija, sprejem, ljtve, pa je po mnenju ZTKS po. lotaj zdaj vendarle še takšen, da sodišču ra zdaj nauroanlčljtve.
Ha tlakov« konferenci eo aa. stnprrtkl ZTKS šz povedali, da se ZTKS ne strinja s načinom delitve denarja Is npUMištaga proračuna z* vrhunski šport in prireditve (po mnenju ZTKS raj M oboje delila aU komisija ali ZTKS), prav tako pa se ZTKS ne adl sprejemljiv predlog republiškega sekretariata za liranoe. po katerem naj M sredstva m regrese pri potovanjih razdelili med republiške organizacije po tonski porabi le-te pa naj M'potem opravile ves tehničen posel pri letošnjem črpanju.
E. B.
Na tretji tekmi Demetz
SAALFELDEN — Z veleslalomom v Saalfeldnu ae je končalo letošnje tekmovanje ae memorial
TRemlbSfk<l. C. Demetz (It) 2:51.04, 2. Laseh (ZRN) 2:51.46. 3. Berthod (It) 2:51.68, 4. Scbmalzl (It) 2:52,37. 5. Brechu (Fr) 2:53,10.
BOB
Smrtna nesreča v Cortini
CORTINA D’AMFEZZO — Med treningom štiriaBdcfaiih bobov ee ja smrtno ponesrečil Italijan Ren. ao Navillot. Zjutraj se je z drugimi tremi člani posadke prevrnil* ko je njibov bob te zdrvel skozi cilj. Navillot je po padcu čutil bolečine v rami, zato so ga poslali k zdravniku, ki pa ni ugotovil drugega kot podplutbo zaradi udarca.
Poškodovani Navillot je odšel ▼ hotel, kjer je igral s kolegi, karte, nenadoma pa se je zrušil na stol. Odpeljali so ga na kliniko, kjer je preminul, ne da bi se sploh se zavedel.
Nihče še ne ve, kaj jc bil nenadni vzrok smrti.
Mednarodni slalom v Chatelu - 57 tekmovalcev
MOOOZNB, M. Jan. (Bo telefonu). Danes je bila v Chatelu na francoBki strani tekma ▼ slalomu. Progo je traairsl domačini Ricfaziu Vuarand. Prva je imela 55, druga pa 56 vratič in obe 160 m višinske razlike. Dolgi sta bili akoU 500 m. Prvih sto metrov proge je bilo rvrobirib, drugi del pa je bil dobro pretlačen. Druga proga je bila odlično pripravljena. Vreme je bilo lepo in vidljivost odlična. Startalo je 17 tekmovalk in 40 tekmovalcev.
ciji. To je prelep smučarski svat, oddaljen od Mont Blanca okoli 70 km zračne črte.
Tekma v Morginsu je bila na razmeroma težavni progi, dolgi 1300 m z višinsko razliko 300 m in 55 vratci. Na startu so se zbrali Francozi, Švicarji, Norvežani, Argentinci, Spanci, Cehoslovaki in Jugoslovani, skupaj 42. Med favorite je sodil Spanec Femandez Ohoa, ki Je bil v Megevu v slalomu 6. Naši tekmovalci so startali na vte ali nič in dvema je uspelo, da sta prišla na cilj. Vsekakor je zelo lep Klinarjev uspeh, saj je zasedel 3. mesto, takoj za Spancem Ohoo. Zidan je zgrešil vratca Jakopič pa je padel in so oba diskvalificirali. 2idan je prevozil progo v času 1:33,94, kar bi bilo odlično četrto mesto. Tudi Albreht se je s 13. mestom uveljavil.
REZULTATI — ženske (22): 1. Cuche (Sv) 1:34,9, 2. Miler (CSSR) 1:37,10, 3 Puig (Špan) 1:37.63, 4. Baud (Fr) 1:33,10,	5. Hostetter
(Sv) 1:39,76 itd.
Moški: 1. Gay (Fr) 1:31,10, 2. Ohoa (Špan) 1:32.11,	3.	Klinar
(Ju?)	1:33,20,	4. Bryn (Norv)
1:34,26. 5 Darbelax (Sv) 1:34.30,6. Coquillard (Fr) 1:35,24, 7. Carron (Sv) 1:36,04 ,	8. Resson (Sv)
Tekmovalci nič več ne taktizirajo. V tam vzdušju Ja potekala tudi današnji- tekma, n* kateri io a* jugoslovanski smučarji zelo hira vali. Blas Jakopič J* prinesel Jugoslaviji z zelo borbenim nastopom prvo mesto. Po prvem taka J* vodil z majhnim naskokom Urami desetinkami) pred Flmnnoaom Snapltom. Le-ta pa je v dragem tricu agrešil vratca in hQ izločan kot kandidat za zmagovalca. Jakopič se Je tudi v drugam teku prizadeval in si zagotovil zmago. Odlično je presmučal drugo progo tudi Zidan in si z najboljšim čaaom v drugem teku zagotovil 3. mesto. Andrej ve— si Je s solidno vožnjo v Obeh tekih priboril 6. mesto. Albreht Je agrešil vratca ln so ga diskvalificirali Tako so biu naši tekmovalci na obeh tekmah uspešni, čeprav rasen Spanca liho je na startu ni bilo vidnih imen, so se morali naši fantje žilavo boriti a najboljšimi tekmovalci te pokrajine ter z norveškimi. argentinskim in španskimi tekmovalci.
Izmed 40 tekmovalcev, ki so nastopili v današnjem slalomu, jih je prismučalo na cilj le 15-Vsi drugi so ali zgrešili vratca ali odstopili. Današnji Jakopičev uspeh in Klinarjevo prvo mesto v kombinaciji, sta izredno presenečenje.
Rezultati — ženske:	1. Cuche
(Sv) 89,9. 2. Hostettler (Sv) 93,2, 3. Mllerova (CSSR) 96,6, 4. Tusi-lova (CSSR) 98,3. 5. Lugrin (Sv) 100,9 itd.
Moški: 1. Jakopič (Jug) 86.6, 2. Cocfullard (Fr) 88.8,	3.	2idan
(Jug) 895, 4. Dryne (Nor) 89.3, 5. Besson (Fr) 90,2,	6.	Klinar
(Jug) 90,3,	7. Dardeliaz (Sv)
90.7,	8 Bonvin (Sv) 91,9, 9. Dor-giy (Sv) 92,4. 1C Bovay (Sv)
92.7.
V kombinaciji je pri ženskah
._v)	______
1:36,46 , 9. Desigatra (Fr) 1:37,79, 10. Moret (Sv) 1:38,06. Trinajsti je bil naš Tone Albreht s časom 1:40,92.	CIRIL PRAČEK
Na Jezerskem prvenstvo SRS v tekih
KRANJ, 28. jan. — Zaradi neugodnih snežnih razmer v Kranju se je organizator, smučarski klub Triglav odločil, da bo letošnje republiško prvenstvo v tekih na Jezerskem, namesto v Kranju. V soboto, 1. februarja bodo ob 9. uri samostojni teki, štafetni teki pa bodo na sporedu v nedeljo 2. februarja ob 9. uri. Informacijska prva Svicarica Cuche. pri moških i lisama bo odprta od četrtka,
pa naš Andrej Klinar.
CIRIL PRAČEK
A. Klinar tretji v Morginsu
MORGINS. 27.. jan. (po telefonu). Morgins, kjer je bilo danes tekmovanje v veleslalomu, in Cha-tel, kjer bo jutri v slalomu, ležita zelo blizu skupaj, vedar je Mor gins v Švici, Chatel pa v Fran
CELJE — AMD »Slavko Slan der« je že nekaj let med najbolj marljivimi daleč naokoli. Izredna aktivnost društva je povezana z množico članov, ki jih je zdaj že nad 2000.
30. t. m. dalje v hotelu »Dom na Jezerskem«. Skoki za kombinacijo pa bodo v petek ob 15.30 uri na 50-metrski skakalnici v Logatcu.
J. J.
Prvenstvo SFRJ v skokih v Planici
KRANJ, 28. jan. — Včeraj si je posebna komisija ogledala 70-me-trsko skakalnico v Delnicah. Ugotovila je, da ne ustreza tehničnim predpisom za organizacijo državnega mladinskega prvenstva. Zato je komisija za skoke SRS odloo la, da bo prvenstvo od 7. do n. februarja v Planici, obenem s članskim prvenstvom.
J. J.

OGLAŠUJTE V
DELU
JESENICE: drevi v Celovcu
I ATLETIKA
Prvi republiški zimski kros v Novi Gorici
— Zaključna •ols
NOVA GORICA prireditev ‘ir*—**^	.	.
ms je Mio tekmovanj* ▼ krosa, katerega * Je utlalašllo 23 najboljših miema « 2* mlrollnoav. ki ao bili teran d« n* pripravah. Prvi afanakl kros v letošnji jerorii v republiškem merilu Je povsem uspet in J* pokazal, d* J* vrata mladincev in mladink že sedaj v aelo dobri formi. Zelo dobro so takle mlaji* mladina.. rajrantantvejši p« J* Ml drobo ra prvo mesto pri rt. mladincih mad Farfilo to Crolmle* ln Cel a nora Podpečanom. Dolgo rt tekla s ramo Oh rami. odločitev v korit 17-totraga TartOa p* J* P* dl* št* 200 m prod ciljam. Zam šteta, d* J* Prt J*, ra 4800 m dote pragi i dl rartnšro »Brt Mal* !
rt.2ro,4
m šs od
ašd pokal, to i
te^to
šč (Mrt» 2:175. tori 2:185. Otok« (OD
'Si
m). KOtome (XI) tUL: ata itodtoto — 1888 ra: Urankar (XII 3:08 8. Orač (XI) 201,7. Eurara (KI) 2:12,8; llnttla ao: laja* (Mrh) Vugi« (Vatonto). “ tok (Val). M. NMtofafcCVU)
----ta to»**n (XI) 1*065.
) 1256,6; atadtH ra: ___ (teh)	Mak (F. Košev
&J5-(Jg%BZ 'SSSi:
ktor («) M.
Jo g
fSvjSsvS
n ob 28. Mdd aažrjuj*-
FOLDC KARUN
_____________tefho
Vatar Štajner h> AdoU -	ptotatn pa ra
krat
novo
TOČNO STE PREČITALI
PRETIŠ JE ZA VAS ZAČEL Z MONTAŽO DVEH NOVIH TIPOV AVTOMOBILOV Z NOVO OPREMO NSU PRETIŠ 1200 C IN NSU PRETIŠ 1000 C Z NOVIMI DETAJLI V OPREMI BOSTA PRIVLAČILA VAŠO POZORNOST IN IZPOLNILA VAŠE ZELJE.
VGRAJENI NOVI VARNOSTNI SEDEŽI * URA (ZA ČAS) * MREŽICA ZA PRTLJAGO * OSVETLITEV PROSTORA ZA ROKAVICE * ESTETSKO OBLIKOVANE STRANSKE NOTRANJE STENE VOZILA * OKRASNI DODATKI -M- VSE TO ŽE OB DOBRO ZNANIH LASTNOSTIH
NSU PRETIŠ AVTOMOBILA ZA UDOBNO, HITRO IN ZANESLJIVO VOŽNJO
CENA NŠU PRETIŠ 1200 C 24.950 Ndin ali 1.758 USA dolarjev
CENA NSU PRETIŠ 1000 C
22.755 Ndin ali 1.603 USA dolarjev
ROK DOfeAVE ZA DEVIZE 30 DNI ROK DOBAVE ZA DINARJE 90 DNI
£A DINARJE SPREJEMA VPLAČILA PRETIŠ ŽIRO RAČUN ŠTEV. 101-1-721
PRODAJALNA PRETISA V SARAJEVU, tel. 22-654,
V ZAGREBU, tel. 413-052, V BEOGRADU, tel. 614-931
ZA DEVIZE POŠLJITE VPLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRETISA - 32009-10-4202
PROHAND, GmbH konto it. 449777 Deutsche Bank Frelburg i Br.
CEFRA. GmbH konto 7809 Bank Mr Gemein-
OMNICO, Wien Creditanstalt Bank Verein Filiale 1070 Wien, Marinilferstrasse 60 konto 57-19463
(PRETIŠ
Frohand, Cnfra bi Omnico poklanjajo kupcem radijski sprejemnik in prnvlnkn za sedeže ob nakupu tipa 1200 C, radijski sprejemnik pa ob nakupu tipa 1000 C.
Tl pogoji valjajo s 1.2.1969.
Vrtimo globus
LAUSEL — V mifcii eks-ptetli J* i—milo osemnajst c Me m s butanom na Uk-■SB postaji mesta Lamel v ameriški državi Misisipi. S>sit pjttodte je dobilo dettisJR ljudi, zaradi vzbuha d^lotije so popokale Sipe kilometru* naokoli. Pretakava je pokesala, da je prišlo do katastrofe, pjtem ko se je iztiril eden iamed va.
DUNAJ — SkiaaadvajeeOet-ai Dunajčan ja napadel M-Jrino starko t njenem aano-vanju. SkuSal jo je oropati, pri napadu mu je pomagala 46-letna mati. Starka je zabela vpiti na pomoč, roparska mati in sin sta pobegnila, a ju je kmalu potem prijela policija.
PARIZ — Poskusni model novega francoskega vlaka na mračno blazino je dosegel največjj hitrost 422 km na uro. »Zračni vlak« je imel dodaten pogonski motor.
SYDNEY — Duševno neuravnovešen človek, ki je malo prej pobegnil jz zavoda aa duševne bolezni, se je postavil na letališču v Sydneyu na stezo, na kateri se je pripravljalo na vzlet letalo DC-9. namenjeno v Melbourne. Pilot je moral pritisniti na zavore in saviti na rob zaletne steze.
RIM — Po ugotovitvah ankete je v Italiji med skupno 19.17 milijona zaposlenimi nekaj nad 3.4 milijona nepismenih ali na pol pismenih delavcev. Nepismenih je največ v južni Italiji (27 odstotkov).
NEW DELHI — V okviru proslav stoletnice Gandh-.je-vega rojstva je razpisala indijska vlada svetovni natečaj za sestavke o Gandhiju. Prva nagrada je enomesečno bivanje v Indiji.
RIM — Srčna kap. rak in pljučne bolezni so poglavitni vzroki smrti v Italiji. Po podatkih za v da za statistiko je lani umrlo 403 000 ljudi. med njimi 182.000 za srčno kapjo. 09 000 za rakom in 41.000 zaradi bolezni na pljučih.
HAVANA — Na Kubi obi-skuje razne kmetijske šole okah 35.000 mladih ljudi. Do les 1980 ba potrebovalo kubansko kmetijstvo okoli 100.000 novih tehnikov in veterinarjev. Po podatkih, predloženih UNESCO, organizaciji ZN za prosveto, znanost in kulturo, daje Kuba za Izobraževanje 16 odstotkov proračunskih sredstev.
2ENEVA — Leta 1920 je bilo na svetu 1.86 milijarde, leta 1966 že 3.35 milijarde ljudi. To pomeni, da se je število svetovnega prebivalstva v petih desetletjih praktično podvojilo. Na j večji prirastek je v Aziji, kjer živi 55 odstrt kov vseh zemljanov. Statistiki napovedujejo, da se bo število svetovnega prebivalstva do konca tega stoletja zvišalo na šest milijard.
VADUZ — Kneževina Li-echenstein je praznovala te dni 250-letnico rbstoja. V deželi. ki meri 160 kvadratnih kilometrov, živi zdaj okoli 20.000 ljudi. Jubilejne slovesnosti bodo letos julija.
FRANKFURT — »Ni razloga. da bi spreminjali odlik o obvezni šipi med voznikom in potniki v taksijih.« je izjavil zahodnonemški minister za promet Georg Le-ber. Odkar velja ta odlok, je umrl en sam šifer taksija kot žrtev roparskega napada. pa še v tem primeru je ropar sedel zraven voznika, ne na zadnjem sedežu.
MENICO — Mehiški zdravnik dr. Vazqucs pravi, da bo kmalu začel praktično preizkušati možnost za transfuzijo krvi umrlih ljudi. Po njegovem mnenju bi na ta način lahko rešili mnogo človeških življenj na bojiščih ali na kraju naravnih katastrof. V tej zvezi omenja dr. Vazquez nevarnost prenosa bolezni v prejemnikov organizem.
LIZBONA — Nedaleč od španske meje je utonilo šest portugalskih delavcev v narasli reki Tejo, ki je na gradbišču podrla zasilni most.
NEW YORK — Človek, ki je prebolel srčni infarkt, mora biti med drugim in šestim mesecem še posebno previden, ker se napad lahko ponovi, je rečeno v poročilu. ki ga je na podlagi statističnih podatkov objavilo združenje ameriških zavarovalnic.
BERLIN — Kljub posebnim dokladam in davčnim olajšavam zaradi naraščaja se v Berlinu nadalje znižuje število rojstev. Po statističnih podatkih se je v desetih mesecih lanskega leta rodilo nekaj nad 20.000 otrok oziroma 1360 manj kakor venskem obdobju leta 1967.
SAN FRANCISCO — V kalifornijskem mestu Radwood City je ušel bik. ki so ga peljali v klavnico. Naključje je hotelo, da se je pobesnela žival spravila ravno nad avto okrajnega veterinarja.
RAZDEJANJE V KALIFORNIJI — Reševalci kopljejo med ostanki enonadstropne stanovanjske hiše, ki Jo je v Topanga Canyonu zasul plaz blata in kamenja. Pod ruševinami je štiričlanska družina. V južni Kaliforniji, ker so močni nalivi zmehčali zemeljske plasti, na pobočjih, se je moralo okoli 6000 ljudi začasno izseliti iz ogroženih domov.	Telafoto: UPI
Vsa celina pričakuje turiste
Leto afriškega turizma: mnoge dežele gradijo hotele in druge objekte
TUNIS — Leto 1969 so proglasili za leto afriškega turizma. Gradijo več sto hotelov in naselij s počitniškimi hišicami pa ceste in letališča, da bi privabili več turistov. kot jih je doslej obiskalo afriške dežele. Usposabljajo domače gostince, prebivalstvu prikazujejo vrednost in pomen sodobnega turizma. Evropski turistični strokovnjaki pravijo, da je Afrika celina z veliko turistično prihodnostjo.
Skozi afriška mesta in vasi vozijo avtomobili ministrstev za tujski promet in raatih turističnih organizacij. S filmi in predavanj:, po radiu — in tudi po televiziji, kjer je — poučujejo ljudi o pomenu turizma. Delajo pod geslom, da je treba vsem turistom pomagati in da ne sme nihče nikomur dajati prednosti pred drugimi, zakaj »počitniški gostje naj postanejo naši prijatelji«. Pod vodstvom strokovnjakov iz raznih evropskih dežel in iz ZDA deluje cela vrsta gostinskih šol. V Maroku na primer jih je kar pet. razen tega pa vojska vsako leto brezplačno usposobi okoli 1200 mladih ljudi za kuharje, natakarje, vratarje itd.*'
Študentovska
domislica
List v belgijskem mestu Leuven je v objavi napovedal akcijo, pri kateri bodo ljudje skozi usta jemali sredstvo proti hangkcnški gripi. Naslednji dan je na trgu stal šotor. Ljudje so prihajali. bilo jih je kakih 1600, med njimi tudi univerzitetni profesorji. Po žličkah so požirali tekočino in odhajali s potrdili, da so zaščitno cepljeni. štiri dni kasneje se je začela policija zanimati za vso reč. zakaj »zdravniki« so preveč glasno hvalili uspešnost akcije- Ni bilo cepivo, temveč sirup proti kašlju; študentje tehniške visoke šole so si privoščili šalo.
Zdaj gradijo predvsem hotele tako imenovanega srednjega razreda. Na tem področju vodi Maroko, ki ima načrt, da bo v prihodnjih petih letih dobil skoraj 50.000 turističnih ležišč, od tega petino že v letošnji sezoni. Podobno prizadevanje za razvoj turizma je opaziti tudi v Tuniziji. Lani je obiskalo Maroko okoli 600.000 tujcev, turistični dohodek je prvič prekosil dohodek od izvoza fosfatov, doslej- najpomembnejšega vira deviz.
Alžirija vabi pod geslom »Morje, sonce in pesek« in si močno prizadeva za razvoj turizma. Zdaj premore samo kakih 3.000 hotelskih postelj, ki pa se jim bo.v dogledni prihodnosti pridružilo nadaljnjih 30.000 turističnih ležišč. zraven seveda pristani za jahte, razna športna igrišča idr. v skupni vrednosti 14 milijonov dolarjev. 2e letos bo sprejela goste Zeral-da, novo turistično središče s 1400 posteljami, sprehajališčem. plavalnim bazenom, restavracijami in športnimi igrišči. Za prihodnje leto si obetajo Alžirci pol milijona tujih turistov. Težave so z osebjem. Tisoč petsto Alžir-cev, ki so jih poslali v Švico, Francijo in Nemčijo, da M ae usposobili za gostinstvo in turizem, se ni vrnilo' — ti zdaj delajo v Evropi.
V turizem naj bi se čim-prej vključila tudi Sahara. V majhnih zelenicah se dvigajo iz peščenih tal manjši hoteli z bazeni in teniškimi
igrišči, s kamelami in s čistokrvnimi arabskimi konji za ježo po puščavi. Vabijo pod geslom »Pozimi in spomladi v Saharo«.
V Keniji. Tanzaniji in Ugandi, priljubljenih vzhod-noafriških ciljih evropskih turistov, je prav tako pred dograditvijo nekaj sodobnih hotelov. Zambija je dobila
dva hotela, podobno prizadevanje je opaziti tudi na nasprotni strani Afrike, v Nigeriji, Gani in Liberiji. Egipt pričakuje letos mnogo turistov predvsem v okviru rasnih prireditev ob tisočletnici Kaira, Etiopija pa bo skušala privabiti vsaj nekaj tistih turistov, ki bodo preživljali dopust v Egiptu ali v vzhodnoafriških deželah.
/z današnjega Pavlihe
Vitkost na račun države
Švedi razpravljajo o zlorabi hranilna snovi
STOCKHOLM — Pri švedskem socialnem skrbstvu proučujejo posebno dieto, ki omogoča okroglim prebivalcem, da zmanjšajo postavko za hrano v osebnem letnem proračunu na 60 kron (okoli 160 dinarjev). Hra-nilna snov, ki je v prodaji že deset let in ki so jo do nedavnega uživali skoraj izključno bolniki po operaciji, je iznenada postala priljubljena med dietiki po vsej deželi. Zdaj so državni organi spoznali, da v nekaterih primerih plačujejo 95 odstotkov vseh stroškov.
in da je poceni, če ga človek kupuje na recept. Promet se je naglo povečal, lekarne prodajajo iz meseca v mesec večje količine tega preparata. **
Potom ko je nekaj zdravnikov izjavilo,. da hujšanje v takšni obliki ni zdravo, je uprava za socialno skrbstvo proučila vso zadevo in sklenila, da je prodajo na recept, se pravi po nižji ceni, mogoče do voliti samo v priiperih, kadar gre res za zdravljenje. Zdaj razpravljajo švedski zdravniki, ali je debelost bolezen, katere zdravljenje mora država podpirati.
Dr. Lennart Gaevert, ki je spražil razpravo, je mnenja, da Je treba ljudi, ki trpijo zaradi debelosti, pravzaprav prištevati k bolnikom. Nihče ne aantlra, da je preparat u-činkovit, vendar se mnogi strinjajo s trdivijo stockholmskega zdravnika dr. Tha-ninga, da pisanje takih receptov »ni v skladu z zdravniško etiko« in da bi moralo biti »hujšanje vedno zasnovano na zmanjšani dnevni količini kalorij v hrani«.
Na švedskem so nedavno sprejeli satan; iti določa, da preparati za Zdravljenje, ki se dobijo na recept, ne sinejo stati pacienta več kot 15 kron. in sicer ne glede na število zapisanih zdravil. Razliko navzgor plača država.
Doza preparata, ki ga imamo v mislih, stane okoli 75 kron in baje zadostuje za tri tedne. Zdravniki smejo napisati na vsak recept po pet takih doz. Pacient tudi v tem primera plača samo 15 kron, čeprav količina zadoa-tuje za tri mesece.
Pravijo, da ta preparat — prašku z okusom po vaniliji ali po čokoladi je treba dodati vodo ali mleko — odstranjuje občutek lakote, hkrati pa zagotavlja organizmu vse potrebne sestavine. Lansko jesen je zapisalo več švedskih Ustav, da Je ta prašek skoraj povsem brez maščobe ali ogljikovih hidratov
—	Za božjo voljo. Nace, kaj se ti je agodilo?
—	Davi sem prižel teko nadelan domov,
s|)»mal.
moj pea
Križanka
»Snežna psa«
Nameščenec turističnega urada v švicarskem mestu Sitten (Wallis) je bU sicer nekoliko presenečen, vendar Je telefoniral rejcu rodovniških psov in mu sporočil prošnjo, ki Jo Je izrekel ni-zozemfsU turist v komaj razumljivi francoščini: mož bi rad dva »snežna psa«. V turističnem uradu so bili mnenja, da Je Nizozemec boječ in da hoče pri smučanju Imeti spremstvo dveh lavinskih psov. Rejec je prošnjo odbil in rekel, naj se tujec oglasi pri drugem rejcu v sto kilometrov oddaljenem kraju. Turist pa je vztrajal. Doma so mu rekli. Je trdil, da lahko dobi »enažne pse« pri vsaki bencinski črpalki Takrat se je paraetilo ljudem v turističnemu uradu: mož Je hotel reči zCbslnes k neigm (snežne verige), a je v njegovi slabi Izgovorjavi zvenelo kot »chiens k neige« (snežni psi).
VODORAVNO: 1. .Uit*
		2	3	t	5	i	•	7	•	S	n
11						-J	12				
13				L	■	*					
IS			I	m	K						C
17				"							n.
	21	22					■	*	X		
2S						■	■				
21					n	a					
N		•									
___________sr*
lik. IS. Miki prvaki pM, I Jriri Evropi. 3S. krvRu
Ha.
NAVFlOMOi 1. «j«vr—fcl raaHatital pp«mj (Jami
“	>■ *•	», metali p
Mn4. rodMro. ll. e«ro«l. ^rororiTTitoH. lC kritn?*mSkrn'raJT-§ USlmt ^rii«iO*l~p—
kar (Prof)., M. ah. tl. Mb, paklae, tt.
. U. ,
Inke. tt. keroUM mak Ir le cmeral, M Je Ma ■rverai letal (Urokrvi«), M. arataka vtrirorfca fburiU«. M. rirob rojnkeroajs. rim mJp—trokerJHk Ihta Aitmliri take. t7. eaj-
" tt. peletak le Mm ».tal -	-	» BMriroro rovi*.
.jz* se
kfilliip/T.	“	llm
Vključitev n daljavo
Naročilo po
UUNCHEH — Katera go-■icdPita na pon taM te
U w je poloti, ko
nf štertlkilk. Utakate ari tak dsug gnnnrthijtal priporno-
ček. Tatedčko norost JI lahko takoj prežene to akrb.
Potrebna je le kratka telefonska sreza s prečnim stanovanjem te la je m v ra-dr. Neko mUncbaneko podjetje Je postalo na tog poeta-
v
Priključiti jo je treba na telefon, potem pa na uoMconsBi *nc.
Brž ko je iRioeterljena asa, ae met tl trak e pos-glasn. ki počasi izgovarja števUke od «■«« do deset. Vsaka izmed tari številk patroma ojlbovB kombinacije pomenijo gospodkih mano šifro tega ail onega aparata aU stroja. Pri ustrezni številki mora gospodinja reči v stašaBro odločen »da«, noto pa naprava takoj izključi aparat, ki mu velja šita« a tem odgovorom.
Novost je uporabna tudi v nasprotnem smislu: po telefonu lahko lastnik take naprave vključi na primer e-lektričao peč še pol ure pred prihodom domov. Zvočni signali po telefonu vselej sporočijo, sli Je določen aparat pravilno vključen aU bždju-čen.
Potomci Egipčanov?
O plemenu hribovcev, ki živijo v gorah Ugande — šteje okoli 1500 ljudi — pravi britanski raziskovalec prof. Tuc-ker, da so neposredni potomci antičnih Egipčanov. Tuc-ker je izjavil udeležencem 27. mednarodnega kongresa ori-en tališ tov na univerzi Michigan, da so prednike tega plemena ob razpadu egiptovske države prepodili iz nilske delte prodirajoči Asirci, Grki in Rimljani. Doslej so člani plemena Tbeuso veljali za potomce južnoafriških črncev, Tucker pa je ugotovil, da je njihova govorica podobna staroegiptovski. Po Tuckerje-vem mnenju se je miroljubno ljudstvo obdržalo predvsem zato, ker je živelo sredi težko prehodnih vzhodnoafriških gora, kjer sta se jih izogibali sosednji plemeni Bantu in
VVH.SON TUCKER
1
ZALEZOVALEC
31. nadaljevanje
»Potno bom gledal, mladenič, prvič vi-
»Klmate priložnosti, da bi kaj prida videli.«
, Ustavila ste ae na vogalu Eertag Strnete, nekaj blokov od slaščičarne.
sMo. tukaj ara začela. Pojdi*« vsak po evogl poti v tisto amer in poskusiva. Obkrožite blok k ja m bom počakal tam na tistem vogalu — tam pri poštnroii
2e drugič tisto jutro ate ae ločna. Tako ate prisesa moža. ki jima je sledil že uro, de ee je natfn odločil. Nevsiljivi si je tabtal mtejšagi in Jo aa Homom, toda pravhteo, da se mu ne bi preveč približal. Na ulicah v tem delu mesta ni tako toliko Dudi, da bi bito zasledovanje lahko.
Sele ko ate moža popolnoma obkrožila tri bloke, Je mriertrrralnc sporna 1. kaj delate, in je nemudoma prenehal zasledovati Home iz strahu, da bi ga opazil. Prav tako zlahka je zasledoval zdaj enega, zdaj drugega, ju prehiteval ali stopal po vzporedni ulici. lagodno se je sprehajal.
Horne in Happy sta se bežno srečala na četrtem vogalu. Happy se mu je zarežal čez ulioo ki dejal — nič. Home je skomignil in se obrnil. Več minut poene-Je ate ae spet srečala na petem zaporednem vogalu. Happy se je spet zarežal, kakor da- se opravičuje, ki ponovil svoj nikalni odgovor. Home pa je z nemo kretnjo razprl roke in nadaljeval pot ob naslednjem bloku. Na šestem križišču je bil stari plrnmnožs nekoliko pozen. Horne je čakal. Happy je prišel in dejal, de se je ustavil v trgovini in si kupil čokolado.
Na sedmem vogalu sta spremenila splošno smer in se začela pomikati nazaj po isti poti, le nekaj blokov bolj proti vzhodu. Home je nameraval preiskati šest ali sedem blokov v vseh smereh od Blakneyevega doma, ker je razumno računal, da mora biti krčma, kjer se Blak-ney naceja, nekje na tem območju.
Ker je Blatene? dolgo stanoval v tem delu mesta, je gotovo pomel vse bližnje okrepčevalnice ki stojnice ki je gotovo knei svoja priljubi jena mesta. Ta priljubljena mesta so bila gotovo dovolj blizu njegovega skromnega domka, da se je je lahko opotekel do njega, in v čimbolj ravni ki preprosti črti. Nove pivske ustanove so bile zdaj gotovo številnejše od starih, toda razumljivo je bilo, da se je Blakney zatekel k starim, ki jih je poznal, preden ga je bila doletela zla usoda. Seveda če so še obstajale.
Bil je samo en koktajl bar, ki se je bahato razglašal za takega z imenom »Pavji rep«, toda vsak pav, ki količkaj da nase, bi se bil odpovedal takemu lokalu, nikakor pa ne bi dovolil, da bi nje-
gov rep uporabljali v tako nelaskave namene.
Preostali pošteni lokati so bili zgolj podolgovati ali škatlasti prostori, nad vrati pa so visela tarnanja > vrčkom piva. V nobenem ni bilo gneče. Bilo je še prezgodaj. Jutranje sonce je lezlo čedalje više in ogrevalo zrak, da Je bilo vroče skoraj kakor poleti.
Opokkie je Horne -določil premoč za kosilo.
»Jejhata,« je zatarnal Happy in pogledal k nogam. »Kakor v starih časih! Krače me bolijo.«
»Ali ste se naveličali?«
»Kje neki! Se nikoli se nisem tako zabaval in tega ne bi zamudil za vse na svetu. Moram ugotoviti, kako dela profesionalec ati ne?«
Za hip je umolknil, ko je natakarica polagala krožnike z jedjo pred njiju.
»AU veste, kaj sem opazil tam?« je nato vprašal in hitel govoriti, ne da bi počakal na odgovor. »Dvakrat isto številko v enem bloku, dve hiši s številko 707. Dogaja se, ne vem zakaj. Spominjam se, da sem nekaj takega vidri, ko sem bil še pismonoša.
Ljudje v tistih dveh hišah so se začeli prepirati, kdo ima pravico do tiste številke. Zdi se mi, da so se celo otroci pretepali zaradi tega. Naposled sem moral jaz razsoditi v sporu — saj so me kar naprej nadlegovati.«
»Kaj ste narediti?« je vprašal Home med grižljaji
»Utica leži med vzhodom in zahodom,« je odvrnil Happy. »Zdaj se ne spominjam številke, toda recimo, da je bila 707. Nekega dne sem stopil v trgovino z železnino, nad katero stanujem, in sem kupil dve majhni pločevinasti tablici, vsaka je imela svojo črko, in dejal ljudem, naj ju nabijejo na vrata. Tako je ena hiša dobila številko 707-V, druga pa 707-Z. Potem so bili vsa srečni.«
»Ljudje se prepirajo zaradi najbolj nemogočih reči.«
»Marsikateri veliki človek je že to dejal pred vami.« je pripomnil Happy. »Pa Se vedno iščejo odgovor.«
»Jaz pa iščem lekarno.«
»Zakaj?« Happy ga je gledal skozi priprte veke. »Ste zboleti?«
»Jaz ne — toda nečesa sem se domislil — neki zdravnik doma mi je povedal. Ce bova našla Blakneya, bo ves nadelan. Najbolje se mu bova približala, če se ga tudi midva nadelava — skupaj z njim. Toda ne morem si privoščiti, da bd se napil, zato moram najti lekarno.«
Happy je dejal, da razume, čeprav ni prav nič razumel.
»Pilule,« mu je pojasnil Home, »vitamini. Imam nekaj za bregom.«
Poiskala sta lekarno in Home je kupil stekleničko kompleksnih vitaminov B. Happy ga je gledal, ko jih je nekaj pogoltnil.
»To bi ugonobilo konja,« je pripomnil.

ra
____	REŠITEV
VODORAVNO: I.
KRIŽANKE
14.
II.
IVNO: 1. arorot, 4. m, tt. Ktty. II. E«—«. U. raja. 14. tt. Ivah. lt žri, tl. hro. tt. hroct, 19. Ow, It Irtu. . tt. Orrirto. XI. rta*, tt. ulil. ». Uta«. M. Arin,
ODPIRA
DANES, V SREDO, 29. JANUARJA OB 9. URI
NOV BIFE
v Glinški 3 v Ljubljani
POLEG OBNOVLJENE PRODAJALNE Z ŽIVILI
NA VOUO:
HLADNA IN TOPLA JEDILA.
BREZALKOHOLNE
IN ALKOHOLNE PIJAČE
NA DAN OTVORITVE
BREZPLAČNA POKUŠNJA:
KAVE MERCATOR. ŽGANIH PIJAČ »ALKO« IN IZDELKOV TOBAČNE TOVARNE LJUBLJANA
.............mm
VELEBLAGOVNICA
»NAMA«
LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2
objavlja prosto delovno mesto
ARHITEKTA
za urejanje trgovine
POGOJ: diplomirani inženir arhitekt in dve leti delovnih izkušenj na sorodnih delovnih mestih, poskusno delo 3 mesece, zaposlitev za nedoločen čas.
Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska služba do 6. februarja 1969.
811
009QQ0090Q99Q9900®G

Q9Q9Q9QQQ9QQ99QQQQS
VABLJENI
Časopis
KNJIGOVODSTVO
ŠTEV. 2 1. februarja 1969 bo prinašala naslednje: urejanje določenih vprašanj s področja knjigovodstva delovnih organizacij v zvezi z novimi predpisi (S PRAKTIČNO UPORABO PRAVILNIKA O KNJIGOVODSTVU DELOVNIH ORGANIZACIJ) — Tihomir Stanojevič
Uporaba osnovnega zakona o utrditvi in razdelitvi dohodka v ustanovah družbenih služb — Dušan Dju-rovič
Bistvo in postopek »oglaševanja normativnih aktov s novimi predpisi zaradi čim smotrnejše organizacije knjigovodstva delovnih organizacij — Ilija Jokič Združeno podjetje kot ena od oblik integracijskega povezovanja (S TEZAMI ZA IZDELAVO STATUTA PO NOVIH PREDPISIH) — Dragan Markovič Pregled rezultatov poslovanja podjetij, ki opravljajo notranja instalacijska dela — Zdravko Djurasovič Zaloge in obračuni proizvodnje v Inči novih predpisov — Zvonimir Stankovič
Vloga in potrati metod razdelitve splošnih stroškov v finančnem plana podjetja — Abdulah Fasllbegovič Is zgodovine knjigovodstva in inozemske teorije ter prakso ta droge rta ta« rubrike.
POGOJI PREDPLAČILA: predplačilo je obvezno za obe izdaji (za izvod mesečnega časopisa in izvod petnajstdnevnega priročnika), to je za komplet, plačljivo vnaprej, oena je 359 DIN LETNO.
Obe Izdaji sta tiskani v latinici in cirilici.
OPOMBA: vsem predplačnikom, ki bodo naročili časopis in priročnik »Knjigovodstvo« — komplet za 19« tar v roku plačali fakturni znesek, bomo priznali « odstotkov popuste na varit seminarjih, ki jih organizira združenje in sa vse izdaje, ki Jih izda
21 ro račun štev. 606-8-795-4 — Udrušenje knjigovodja Srbije, Beograd.KJagožera 19, p. p. 403.
Telefoni: State predplačil 334-719 — uredništvo
m
I
at. jamarja 1900
Večkratni SVETOVNI PRVAK EMMERICH DANZER IN EVROPSKA PRVAKINJA INGRID WENDL ter mnogi moilnoniifal TrnTdtfH z Mh nastopajo v čudoviti drsalni reviji
tPP 10. gostovanje Dunajske drsalne revije v mestni kali v CELOVCU OD 6. DO 16. FEBRUARJA 196B
AT ASZAgt bTcE	IZLETNIK Celje. KOMPAS. LJUBLJANA TRANSPORT, PUTNHC.
TRANSTURIST, TT Ljubljana
Hipajv v vuuvviu aesmaBOBse ta
Confettt
IMHiu WM Petter
SREDA, 29. januarja 1969
Gledališče
DRAMA SNG
36. jan. ob 19.30: Dominik le: KRCT PRI SAVICI. — H in teven. Vstopnice so tudi ▼ prodaji.
MALA DRAMA SNG (vbod te Igrišk* ulice)
Robota, 1. fetar., Ob 30. uri: Fer_ nando Arrabal:	ARHITEKT IN
ASIRSKI CESAR. Izven aborv maja. Vstopnice 30 v prodaji pri blagajni v Drami. Veljajo tudi Se kupljene vstopnice aa odpadlo predstavo v ponedeljek. 37. januarja — imetniki teh vstopnic, ki ne bi mogli k predstavi 1. februarja. jih lahko vrnejo pri blagajni v Drami najkasneje do te
0 3-
B9
JAMČI,
DEZINTOI
> ♦ o
o ♦ o»<
trUm 30. t. m. let
— MladM do 1«
OPEKA IN MUCr SNG Četrtak, 30. jan., ob 1939: Baletni veter. B. Bartok: ČUDEŽNI MANDARIN. K. Fribec: VIBRACIJE. J. FrancaU: GOLI CESAR.
izven. Vstopnice so v prodaji. Sobota. 1. lem., ob l*3fc Baleta
B. Bartok:	ČUDEŽNI
MANDARIN, K. Fribec: VIBRA. CUE, J. Prangaiz: GOU CESAR. Izven abonmaja. Vstopnic so to v irodaji.
Jotri. » četrtek, bo • Operi ko* peto pitriitt te eeaeee apiiearjea no, katetri večer, ki po zerterijo-Jo dela: Bele Bartoka ČUDEŽNI MANDARIN, Briketa VIBRACIJE ia kak* GOU CESAR is pe
>. U sa Je
Ciril Cvetke.
uhodi« dela: M Kasti! in Henrik
Jev ia vem fi rotit ia v četrtek ba aa premier, eki abearoa tat izven, če v robata. 1. fekmerjn pa ba nprlee teta baleta apriearjraa izven tkeneaja. Za abe pevdvtevi. ea peeadero in nz^jrvn eepetan, en vstopnice ie v
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Sreda. 39. Jan., ob 19.30: A. F.
Cehov. TRI stevanie Trat.
(Vstopnice so tudi v prodaji). Ob 19. ari: B. Horhhnth. VOJAKI. Gostovanje v Novam mesto. (Vstopnico so tndi v prodaji). Četrtak. 30. Jan., ob 19 JO: N. Simon. ZARES ČUDEN FAK. Abonma Četrtak A k> loven. (Vstopnim ro tudi v prodaji). Ob UM T. Partljič. RIBE NA PLITVINI. Abonena Kol. I. Gostovanje v Kranju.
Opozarjamo na poslovanja Slo-venskega g»-*-M»*» b Tista, M bo danes ssečer ob UJ0. ari aprirorilo STRI SESTRE« A. F. Čehova v reti Ji Bojana iRupten. Gostja bodo odigrali v Ljubljani
p, -
ven abonmaja. Vstopnic 90 v prodaji. —	•
21-690.)
LUTKOVNO GLEDA
LJUBLJANA
bi a
»ZLATA RIBI.
Sreda. 39. Jan., ob 17. uri: J. aov-R. Snkbfe CA«. Mon.
Prodaja vstopnic pol mo paril
-ftodui«..ps
Ionu *t. 313-09.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Sreda. 39. Jan.. Ob 19.30: VUliame: NOC IGU ANE — aa red A in
V SNG MOribor bo v potek. 31. Jan. 1999 premiera glasbene odreka kombinacije: opasna anodo-
FLaBJANCpteT batote^Harmana Reotterja NOKTURNO NA MONTMARTRU! Oparo Ja IriU-xal Emil FRELIH, dlripero Je Marko Sison, koreograf Jo Iko Otrin, scenograf nJoJnoSi, koetumopral Višeta Pojejo Aleksander Nada Zrkntkova, Iflh	_ _
va^Dragica Sodnikova, Mko Gregorin. Milan Omančak. Oskar Zarnik. Emil Baraedk, AMririt. der Kovač, Ctril Dkuuik in Ivan Lilek. Plesalka Je Matilda Spar. tova. Koevopral in nAteer baleta NOKTURNO NA MOHTMABTRU Jo Dco Otrin, dirigent Vladimir Kobler, asistent koreografa Albert Likavec, aoenograf To6o M-motič, kostumograf Vlade Ha. gedukič. Nastopajo Albert LIKAVEC, Branka Vardnikova m Erika aenrieva tar calotip baletni ansambel.
Za vi. U ata m teprUavUl bot abonenU Marjana GORA in toča aa sne drnce Interesenta, bomo <««idjdH aboontejslte MhbIoi od 31. Jan. do 4. letar. med 16. b> 13. uro pri pledallčki Manini. Na MAI.EM ObRU bodo upriaor-Jena naslednja dela:
J. HUBAC: PASJANSA (psvndera 4. 3. ob 19.30)
Dramokt mosaik Arnolda Tovornika SLED v priredbi Ipnaoa
ITsimintfcR
J. Genet: SLUŽKINJI.
Cena m vaa tri predstava U ND.
■ A
RTV Ljubljana
SPORED ZA SREDO « 30—6.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja; 5.00 Vremenska napoved — poročila — Dokler ne kupite časopisa — Dnevni koledar — Obvestila: 530 Vremenska napoved — Svetujesno vam: 5.45 Informativna oddaja; 0.00 Jutranja kronika.	—v-
napoved — Napotki m turiste; 630 Informativna oddaja; 6.5o Danes za vas; 7.0o Poročila, vremen-ssa napoved — Dobro jutro, otroci! 735 Telesna vzgoja: 7.45 Informativna oddaja: 8.00 Poročila, vremenska napoved — Na* današnji radijski :n TV spored: 8 08 Glasbena matineja z italijanskimi skladbam.; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb: 9.10 Iz glasbenih tol: 9.30 Četrt ure z orkestrom Andrew C.dham: 9.45 Poje mučiti zbor iz Priznskovega p.v. Julke Man. dele; 10.00 Danes dopoldne: pove-
dali ato nam, in stanje voda: 10.15—13.00 'Pri vas doma — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki so tuje goste: 13.00 Poročila, vremenska napoved — Na danainjl dan; 12.10 Zoltan Kodaly: Harry Janos — simfonična suita; 1330 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi: 13.00 Poročila, vremenska napoved. zanimivosti s poldnevnikov. prireditve dneva in objeva dnevnega sporeda: 13.15 Obvestila in zabavna glasbe; 13.30 Priporočajo vam . .. 14.00 Prečila; 14.06 Kan. eert m oddih: 1435 Noči poslu-talci čestitajo in paedrmvtjajo 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana; 15.00 Dogodki in odmevi: poročila, komentarji, glose, vremenska napoved in obvestila: 15.30 Glasbeni intermemo; 15.40 Na* podlistek: 16.00 Vsak dan aa vas: 17.00 Poročila in vremenska napoved:	17.05 Mladina sebi in
vam; I8.O0 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu; 10.15 Odskočna deska: 18.40 Nač razgovor: 19.00 Lahko noč. otroci! 10.10 Obvesti-
la; 19.15 Gl	___________
193S Pet minut ea EP; 1930 Večerni radijski dnevnik: 30.00 »Ti in opera«; 33.00 Vremenska napoved. poročile, nečim rojakom po sveti in pregled sporeda za naslad-nji dan; 23.15 S festivalom aaaac
23.00	Poročila in vremmeke napoved; 33.05 Literarni nokturno;
33.15	Nočni vrtiljak zabavnih zvokov; 34.00 Poročila In kooec oddajo.
TELEVIZIJE
17.15	MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plečivec) — (Beograd)
17.46	30 SLAVNIH — oddajo aa otroke (Zagreb)
1030 PISANI TRAK (Ljubljana)
18.46	SKRIVNOSTI NARAVE — serijski film (Ljubljana)
10.15	POJE RADMILA KARAKLA-JIC (Beograd)
10.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00	TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana) ________
3035 P. M. Dostojevski: KROTKA
drama češkoslovaške TV —
(Ljubljana) i KRONIKA L
31.36 KRONIKA LONDONA — fnes ia cikla Človek s kamero — (Ljubljana)
3330 POROČILA (Ljubljana)
Dragi epe red
1735 POROČILA (Zagreb)
1730 KRONIKA (Zagreb)
17.46 30 SLAVNIH (Zagreb)
18.30 PO AZIJI (Zagreb)
19.00	ENCIKLOPEDIJA (Beograd) 19.15 SPORED JHT
30.00	TV DNEVNIK (Zagreb)
31.00	II. SPORED ITALIJANSKE TV
Drage eddeje
19.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Beograd)
3030 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
3035 V. Majer:	OCENASKOV
DNEVNIK (Zagreb)
3135 BEOGRAJSKI KOMORNI ANSAMBEL (Beograd)
3330 INFORMATIVNE ODDAJE — (Zagreb)
/
Z'
Kino
SPORED ZA SREDO
FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE
Ob 26 *n 20. uri italijanako-franco-rJc barvni CS f:Im EL GRECO — V SENCI INKVIZICIJE. Ra-te ja: Luciano Salce — Igrajo: Me! Ferrer. Rosana Shiaffino, Renro Giovampiero. Spektakularno bogata te barvita ekranizacja tudi pri nas pognanega biografskega dela slovitega slikarja in čustvenega umetnika, ki je zaradi inkvizicije oropan ljubezenske sreče.
Predprodaja vstopnic uro pred predstavo.
KINOTEKA Miklošičeva c 26:
Ob 15 in 17. uri: amer barvna pravljica PALČEK TOM.
Ob 19. uri: amer. barv. film PRINC VALLANT. Retlja: Hen-ry Havhaway. Gl. vi.: Robert Wagner. James Mason, Jane? L*:gh. Debra Page*. Donald Crsp, Victor McLanglen.
FILM IN KNJIŽEVNOST Ob 21. uri: sov. nemi film DE-BELUSKA. Refcja:	Mihail
Romm Gl. vi.: G. Sergeeva. A. Fajt. F. Ranevskaja. A. Gorju-iwv (Brez prevoda. Vstop
prosti.
Proda;?
aja vstopnic od 13.30 dalje. KINO UNION:
amer. barv film UKROČENA TRMOGLAVKA. Tednik F.N. 3. Predstave ob 15.30. 18 in 30.30. Cene vstopnic zvišane.
KINO KOMUNA:
amer .vojni film STEZE SLAVE. Predstave ob 15. 17. 19 in 21.
uri.
KINO SLOGA:
amer. barv. kavbojka RAZBELJENA PIŠTOLA. Tednik F. N. 2. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. un. kino vir-
franc, vojni CS film GORI PARIZ?. Bras predfilma. Predstave ob 15. 16 in 21. url Cene vstopnic zvišane. Ob 10. url matineja istega filma. Oens vstopnic zvišane.
KINO SISKA:
amer barv. film HAPPENING. Predstave ob 16. 18.15 in 20.30.
uri.
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje.
KINO TRIGLAV:
ob 16. 18 in 20. url — Disneyev barvni zabavni film »MAČEK DETEKTIV« (That Ram Cat!>. Igrata Hayley Mills in Dorothjr Provine. Prodaja vstopnic d 15. ure dalje.
KINO VEVČE:
ob 20. uri — angl barv CS pta-stolovski film »LORP JIM«. Igrajo: Peter OToole. James Ma. son in Eli Wallach. Prodaja vsto. pmc od 19. ure dalje.
KINO SVOBODA — ČRNUČE: franc film UBIJALEC IZ TEMZE. ob 19.30.
KINO VRHNIKA: franc. barv. CS film OBRAČUN NA OBALI, ob 20. uri.
KINO DOMŽALE: angl. film OB ŠTIRIH ZJUTRAJ. ob 20. uri.
s! —
KINO ZADOBROVA: ob 20. uri — sam francoski barvni film »SVET BREZ SONCA«. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO RADOMLIE: ital. film GOSPE IN GOSPODJE. ob 19. url.
KINO MENGEŠ: amer. gr. film GRK BORBA, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE:_____
fr.4tal. CS fHm VIKEND v DENKERQUEU gostovanja v Diana, ob 19. «1.
KINO DUPLICA — KAMNIK: angl. barv CS film MUSTER 10 PO 910, ob 19. url.
KINO BLED:
amer. vojni film (Kinoteka) VI-VA VILA. ob 17 in 30. uri.
KINO RADOVLJICA:	____
Iran. barv. Um OSKAR JE KRIV ZA VSE, ob 10 in 30. uri.
KINO SORA — M. LOKA:
•mer barr. film DVOBOJ PRI DIABLU. Ob 10. in 30. uri.
KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. W vojni film DU-CAT UMAZANCEV, ob 16.30 te 19. IS.
KINO STORŽIČ — KRANJ: rremiera mhortnonam. Mm. krim. filma NENAVADNI MENIH. ob 16. 18 in 20. url.
KINO DOM — KAMNIK: amer. barv. W melodrama HIŠA NASE MATERE .ob M In 30. url.
KINO RADIO — JESENICE: angl. barv. film DOLGOTRAJNI DVOBOJ, ob 17 In 19. url.
KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. film IDIOT V HOLLYWO ODU. ob 17 in 19. uri.
KINO ČRNOMELJ:
Iran. krim. barv, film BIVALIŠČE ZA PEPELKO, ob 17. uri. Amer. komedija barv. Ulm TIGRICA. ob 30. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO: amer, barv. VV film FAHRENHEIT 451, db 1930.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: meh. Blm NAJLONSKA ZANKA, ob 17. url.
KINO SVOBODA H — TRBOVLJE :
fraa. komedija, barv Mm' JAZ IN LJUBEZEN, ob 17 M 19.uri. KINO BOG. SLATINA: amer. barvat CS film SOK, Ob 1930._______	________
GORICI:
amer, barvni film GOMILA MORILCEV, ob 30.15.
KINO BOCA — NOVA GOBICA: angL film NESREČA, ob M M
MARIBOR
KINO UNION:
Ob 1530, 17.45 in M. uri amer. barvni ktnoehopekt ftkn ODSEVI V ZLATEM OČESU. V glav. ti figah EHaahrih Tejtor In Malico Brando.
KINO PARTIZAN: ob 1530 In 10. uri amer. barv. film V VRTINCU. Cm zvišane! V glavnih Vlogah: Vivien Leigh ln CUark Gable.
KINO UDARNIK: ob 15.30, 17.46 in 30. uri amer. barvna komedija GROFICA IZ HONGKONGA. Tednik K. >00. ■UNO POBREŽJE: ob 16.30 In 1». uri angl barv. CS komedija LJUBEZEN IN BOL-NIC ARKE.
m
Dežurne
službe
LJUBLJANA
ba Je m nujne_________
od io. da 7. uro, ob —m vro dan In v naefnbija:
K. 0«. telefon
51-531. 51-53«
Krika: Otečeva ulica, telefon B. 55044. 56-231
Vri: Pri it n Jaška uUca M. tolrioa 61-1M
kf>. nieent trg 36
GENERALTURIST
NE ZAMUDITE IZREDNE UMNOSTI IN OBIŠČITE SOVJETSKO ZVEZO!
Srečne številke:
V 4. kolu so Ule *■-*—*— ne naslednje Številke: prvo »Srebanje — 2, 3, 5, », 35, latna 30; drugo Srebanje "g- — 4, 10, 29. 30. 32, dodatne 17.
TURBIL
BRALCI NOVE REVUE
>START<
GENERALTURIST — BEOGRAD vaa ▼ sodelovanju s AVKKSE-NEKom vodi v daljno in vedno zanimivo SOVJETSKO ZVEZO s bivanjem v MOSKVI — starodav ni prestolnici, maetu muatjev enem največjih mest svata, maetu ki pndstovlja ZSSR v miniaturi
v Leningradu — sevom lepoti ci na 101 otoku rabe Noro. sredi 5ču kulturne zgodovine Sovjetske svene, mestu herojev n. svetovne vojne; v KIJEVU — na jeter*JU prestolnici rutke drieve na obalah Urokroa DnJagra, enem Izmed naj. starejših mest Evrope- ki ga imenujejo amstl ruskih mest«.
Potovali boste z modernimi In komfortnimi reaktivnimi letali tipa TU-134 na vsej relaciji, bivanje ln hrane v hotelih »A« kategorije, zagotovljeni so avtobusi aa ogled mast. strokovni vodiči .vstopnice ea ogled imnajav ln kulturno ego-dorinaklti spomenikov.
VSEM SVOJIM POTNIKOM GE-NERALTURIST EDINA TURISTIČNA AGENCIJA V JUGOSLAVIJI OMOGOČA VPLAČILA ARANŽMA-JEV V 13-MESEČNIH OBROKIH BREZ POROKOV.
ene aa potovanja v
_ leto	t ____
poslovalnicah GENERALTURISTA v Jugoslaviji, v Beogradu pa v poslovalnici na Bulovaru Revolucije M. tol. 333-394 — Interno t. Veato. M Jlb potovanja aantanajo.
po pojta. O
farno, ki Jlb neo podri
Obvestila
TEČAJNIKI letošnjega ena ga tečaja »NOVINAR« v Kranj, aki gori ra rimamo 31. *
Ja ob 1933 pri »Viteaua
bi Jani.
a Ljo-1364-0
od 31. 1.
dalje aa ceeU Kranj — Si Loba od S do 6 t/os.
Čestitka
DDAANU RAJCU aa
MiTiS
TRST
TOVARNA
Via S. Mauririo tel. 93-7M

Velika
de I a
In kiatona * aaJlapMb barvah norcih tarnata, pneteljna prag ojala, pretita odeja preproge I
li« Ion il
ZAVAROVALNICA SAVA
BODO VEDNO NA TEKOČEM GLEDE:
•	ZANIMIVOSTI
•	BRZINE
•	INFORMATIVNOSTI
KER JE NOVA REVIJA »START« ČASOPIS:
•	VSAKEGA MODERNEGA ČLOVEKA
•	VSAKOGAR. KI PRIČAKUJE NEKAJ NOVEGA
•	VSAKOGAR. KI IMA RAD SODOBEN IN TEHNIČNO POPOLEN ČASOPIS V BAKROTISKU
OD 29.1. DAUE V VSEH PRODAJALNAH NOVA REVIJA
J* prodajo
OSEBNIH AVTOMOBILOV
Audi COL
Mo iadelave IM, prvnmdrailfi MM no 15.000 (Un.
ŠKODA 1000MB
Mo Jadatano 1907. inaiiricilli 3SM na SB00 din.
OPEL REKORD .ARAVAM
Mo UdUavg INI, Miham cmm. u Ogtod nail Jr mogoš
Trbovlje.
LMtodjn bo dno 3. H. IBM ob 15» v m Narina ki eeott 36. tudi pMngn
>START<
t
Mali oglasi
IZGIMJEM) tenko uro rauue OOKTOMM vratni
■ZGIMJEM) tenko uro _____________
iielvvua m graviranim nvptvrvn ■Učne delavnice« na poti a trolejbusoma St. 4 In 6 a Vodnikovega trga do Triglavske postaje po 14. uri dne 28. januarja, prosim, vrnite proti nagradi. Francka Cepec. Glavarjeva 19. IZGUBIL se je mlad les. bel. s rjavimi lisami, križanec Špan jela in ptičarja. Proti nagradi popeljite psa na naslov: ing. Vladimir Rite«. Pod hrasti U. Murglje.	issa-a
LtSIMKOg dietel avtomobilov sporočam .da obnavljam — strojno brazm. raaprt-lne Sobe (diae) eeh vrst. posebno m icds Ote. FIAT. MAN TATRA in dragi, ki imajo Sobe DL in DLL. Sprejmem tudi vsa popravila tal nastavitev DIZEL tlačilk. Jamčim sa brezhibno delovanje in kvaliteto dela. Se priporoča Prane Brenčič. mehanična delavnica Dolenji Logatec 33.
O-IIM
PRODAM vseljivo hišo. Kurbus. Trčova 77. M-lečnlk. p. Mari. bor.	1M-7
PRODAM hišico blizu Splita ob morju. 2aigar. Titova 63.
GOSPODINJSKO pomočnico iSčem k UnU družini. Janko Rant. Jesorova prvdm. 17, Škofja laska.	1473-1
KIMNO POTREBI'JEM 3 000 Ndin posojila. Vrnem z obrestmi po dogovoru. Za uslugo opravim Zidarska dela. Ponudbe pod ■Obojestranski dogovor«.
mu
FANTA s končano osemletko sprejme takoj za vajenca Do-bravec dimnikarstvo Litija Oskrba v trii.	17131
STANOVANJE. hrano nudim pridnemu, poštenemu kmečke, mu fantu za pomoč na kmetiji Babnik. Vodnikova c. 173. Ljubljana.	1669-6
SPREJMEM sostanovalko I posebni vhod). Puterlejeva 1. Kode. lj-vo.	1661-6
G«*sroOINJNKO pomočnico alt Starejšo kuharico sprejmem k dvema osebama, pogoji ugodni, ogrevano sobo in leoo plačo Jana Husa 70. Kodeljevo
1631-1
PPODAM dobro ohranjen stabilni Diesel motor 6 PS z rezervnimi deli. Bistrica 14. Tržič.
1636-1
V	\JENKO za stroi pletilstvo, z uspešno dokončano osemletko sprejmem takoj Zinka Brišnik L-abliana. Potočnikova 8 a.
1690.1
KIPIM srednje velikosti, rabljen lepo ohranjen klavir. Ponu ibe oošl-ite:	Zora	Rappl.	Gabrova
p-TLiliji-
KTKOJ ra udelovanv plastičnih steklenic 12 1. »Fischer« avto-mat -.n centrifugo za kovinske izdelke prodam. Ponudbe ood »Odlični«	1693-1
PRHI"! novo garsonjero s ren-tralr.o kurjavo, takoj vselj.vo. ponudbe pod »Plavio pred selitvijo«.	1697-7
T>v ___ -jm tleoar. S t. prodam.
Cerimlso nepravi jen. Porm-Tje pod »Z važnjo«	1699.3
V	sREDlSč V Slov Bistrice naprodaj veča stanovanjska hišo. potrebna delne adaptacije, ori-mema za gostinstvo, obrtništvo ali trgovska skladišča. Ponudbe ped »Gotovino«.
ODO ETN1AKA pisarna sprejme začetnico, absolventko srednje Sele. z znanjem stenodakttlo-gralije m nemščine. Ponudbe z opisom izobrazbe pod »Od-vet niška uradnica«	1771.1
7 \ KOVINSKO galanterijo vem hitro in točno razreže pločevino m trakove — 'r'f^,5U'.,o' itd. Franc Pire. Celovška _2«. Ljubliana.	_	1774J
9t«7 \RsKF. vajence ali fan-e za pr-.učitev sprejme Stigl. Trata 27 Šentvid. Ljubljana. Stanovanje v hiši. za hrano priskrbljeno	1731-1
PRODAM 4-delno omaro -Meblo« Vara Gorica Stojnič. Gorška T.iubljsna.	17»!-«
I t.tiONO prodam nov električni n.numi šivalni stroj »Singer« in filmsko kamero »Bolex« su-oe- 130 Frarster. Ježa 7. C mu'c 1713-1
OOBTOP1M vratni rad ra Ute MS
mu
GARAM) oddam v najem 3.5*3,30 metra, centralno ogrevane v Šentvidu ra bencjnnfco črpalko (novi blok), mforaactje Sojer jeva ul. 58. Ljubljana. USg-3 ISCEM sobo s kuhinjo Najraje ne Viču. Cenjme ponudbe rod »15 febraan.	1**E»
VISOKO neg rado T»KHm aa eno-hipol sobno — dvosobno stanovanje s odločbo. Pnsaefba pod
STANOVANJE račje ali odločbo tičeta mlada raermra a enim otrokom. Ponudbe pod »Nagrada — Ljubljana«.	IRM
ZAZIDLJIVO parcelo prodam, informacije telefon 311-304.
ina-7
SAMSKA upokojenka sprejme tn mirno upokojenko
Zg. Retelj bi Jana-Polje.
ZDRAVNIK z
gospodinjstvu Nudi hrano in stanovanje. Vpndajte vsak dan od 11. do 13. ure. Marija Novak. Slika. Aletevcova uMca ll-_ ^
PRODAM dobro ohranjeni avto rastra 750 Jetnik 1M4. Ogled dnevno od 15. ure dalje — Zar-gl. Hudovernikov* 41 (Roške stolpnice).	13*3-3
NATAKARICO pridno tn pošteno sprejmemo. Hrana ln stanovanje v hiši Zglasite se osebno ali pišite* gostilna »Rotnik«. Ltub-liana. Cankarjev vrb 1.	1*31-1
KOMFORTNO štirisobno stanovanje. vseljivo v vili na Mirju, zamen iom za enako najemniško v centru ali prodam. — Ponudbe pod »Vrt«.	1*M
MI.AJA1 upokojenki dam hrano in stanovanje za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Dve osebi«.	1737-4
ŠTUDENTKA išče sobo a posebnim vhodom — Center. Vič. Ponudbe ood »Dunja«	17334
DVOPOSTELINO kletno sobo oddam študentkama Ponudbe pod • l. februar«.	173-5-6
POCENI PRODAM dva enaka razstavljiva kavča in štirioglato klubsko mizico. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Sršen. Povše-tova 1*.	1736-1
TAKOJ ZAPOSLIM 3 pleskarje — sobosllkarje. Ponudbe pod »Zad nja zaposlitev«.	1733*1
DEKLE Išče toplo sobo s kopalnico. Ponudbe pod »1. februar«.
17594
POSTA VUACF. kegljev honorarno zaposli keglješkt klub »Saturnus«. Informacije dobe interesenti vsak dan razen sobote od 16 ure dalje na kegljišču na Kode' jevem	1731-1
GARAŽO na Korošici 7 oddam ter 400 kosov porolu 8. — telefon 312-479.	_ 1833-3
KIJI či.43 NIC ARJA — kvalificiranega. sprejmem takoj vredno zaposlitev. Ključavničarstvo Tone Jarc. Ljubljana. Tržaška cesta štev. S.	13I1-1
ISCEM osebo za varstvo otroka v dopoldanskih urah. Nudim hrano in stanovanje. Plačilo po dogovoru. Tilka Požar. Ljubljana. Goriška 71-1.	1763-1
MIZARSKEGA pomočnika in vajenca sprejmem za stalno in honorarno. — Ponudbe pod »Hitro«.	1743.1
MLADA zakonca a pol leta staro punčko iščeta sobo in kuhinjo ali večjo sobo na območju Šentvid Vižmarje. Plačava za leto naprej. Ponudbe pod »Plačava dobro«.	17494
KAVČ tn ornim, prodam. Ogled na naslov: Anton Porenta. Reber 13. Ljubljana.	1*37-4
PRODAM škodo 1000 MB. dobro ohranjeno, vzamem tudi ček. — Ogled vozila v ulici Padlih borcev 22 — StaHce	1*33 3
«IPRKMIJKM) SORO oddam sostanovalki. Možnost kuhana in pranja, poseben vhod. Hudci — Vrhovci c. XII/4.	18334
SOBO v bližini centra iščeta mirna fanta. Ponudbe pod »Električarja«.	18396
Ponudbe
1*154
M. 4-n.
kakui ali ha pod STakoj — ogl. odd.
DODHU^O* Biarasčn* P«*ra
Pnštensga najditelja prosimo, da Jo pripelje na naslov: Medle — Podlimbarskega ulica Številka 30. šiška.	1*79*
OPREMLJENO sobo s posebnim w»m-^|«bh fij gmonjtro oinoi sobo in kuhinjo ra nedoločen čas »N- Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	mm
PEKLE Uče kakršnokoli sobo — Barako naselje. I Pod »Zelo nujno«
USLUŽBENEC išče garsonjero ali sobo s posebnim vhodom. lahko nekaj predplačila. Ponudbe pod »Ljubljana«.	1*144
SPREJMEM vsa strojepisna dela v popoldanskem času. Ponudbe pod:	»Hitro in natančno«, v
ogl. odd.	1*134
ODDAM kabinet poštenemu, čistemu dekletu za delno pomoč. — Bricelj. Igriška ulica štev. 2 — pri Drami.	18*94
ZEMLJIŠČE za gradnjo hite v velikosti 576 kv. m. s lokacijo in dokumentacijo, cena po dogovoru. f.iubljana — Polje — ugodno prodam. Jernej Keber. Sneberje 107. LJ .-Polje.	1*51-7
GARAŽO iščem v središču mesta. Petkovšek. Nazorjeva ulica št. 3. Ljubljana.	1853*3
NA BRODU prodam dvojček, zgrajen do III. faze. Ponudbe pod »Cimprej«.	1343-7
VSELJIVO garsonjero, prazno ali opremljeno sa Bežigradom prodam. Ponudbe pod »Bežigrad« v ogl. odd.	1844-7
ZAZIDLJIA'0 parcelo v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.	1*45-7
POCENI prodam ročni pletilni stroj »PASAPP«. štedilnik »Goran«. plinski štedilnik, brzoparil-nlk 30 I. peč na žaganje: naslov Frank Frane, Sinja Gorica 17, prt Vrhniki.	184*4
F.RIVCI POZOR! Sodobno praktično britev novj model, za upora, bo polovico žiletke. lahko na ha-vite v brivnici Polanc. Kopitarjeva 1. Ljubljana	1*49*
NUJNO potrebujem tritisoč novih din. dam zelo visoke obresti. — Ponudbe pod »Visoke obresti« v ogl. odd.	13134
TAKOJ potrebujem opremljeno so-bo. Bet tv Dolamič. Modna oblačila, Ljubljana. Tolstojeva ulica štev 9.	1*114
LEPO ogrevano sobo na Rakovniku oddam dvema študentoma. — Ponudbe pod »Poleg avtobusa« v ogl. odd.	1*194
ODDAM opremljeno sobo 1. februarja. posebni vhod. študentki. — Ponudbe pod »Center«. 13S94 PRODAM veekend na Jeaerskem. Ponudbe pod »Gotovina« na ogl. odd.	1728-7
ZAKONCA iščeta enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd.	14354
ORGANIST s lastnim instrumentom fdva manualat tn ojačevalcem. prost m igranje v resnem ansamblu. Ponudbe pošljite pod •MFAZZI«.	1389*
POROČEN PAR išče opremljeno ali neopremljeno sobo. po modnosti tudi samo za enega. Plačava dobro. Ponudbe pod »Solidna«.	1M1-6
MONTIRAM in popravljam vse vrste peči na kurilno olje. Telefon šlev. 61.468	1339*
v Ljubljani a odločbo __
pontJEbsMpod* »Nagrade«. MK4 MENJAM sobo in kuhinjo v Mariboru za ustrezno stanovanj« v Ljubljani. Plsnene ponudba pod »Ugodno«.	18*74
RIMI n sušenj« parila — 5 kg ■ italijanske —»if—«y Rt stroj ra likanje stijraNIpp — prodam. Ponudbo pod »teŠLO RABLJENO«.	1*734
NATAKARICO, pridno tn
sii tcvjc sianuruje
Ljubljani tičem. Po- ; ■Odkupim pohištvo« j
UMRLA JE NASA DRAGA
PETRA KAUFMAN
ROJ. BEZEK
NA NJENO ŽELJO SMO JO POKOPALI V OŽJEM KROGU, DNE 28. JANUARJA 1969
MOŽ IIJA, HCI MARIJ\ Z MOŽEM. BRAT NIKOLAJ IN SESTRI MILA IN DARA TFR DRUŽINE BEZEK. LESNIK,
CIK IN ZIZEK
PROSIMO TIHO SOŽALJE V LJUBLJANI. DNE 27. JANUARJA 1969
s znanjem nemščine sprejme gostilna Clrman. Medno — Ljubljana. Hrana in stanovanje v hiši. Predstavite se osebno. 14*4-1 GRADBENA DELA do tretje faze izvajam hitro tn konkurenčno ter sprejemam naročila za seaono 1969. Zahtevajte ponudbe na naslov: Niko Pejkovič, Gredice — Brčko.	15*9*
PRODAM dva »Singer« šivalna stroja. Tel. 312-747.	14*94
ENOSOBNO ali večje stanovanje
s odločbo v ..........
nudbe pod
v otl. odd.	1449*	i
POLK V ALIFKURANO kuharico takoj sprejme Metod Bricelj, gostilna Ulica na Peči 35. Ljubljana, Kodeljevo. Hrana in stanovanje v hiši.	9*91
ARHITEKT išče ogrevano (najraje dvosobno) stanovanje v Ljubljani ra določan čas Najemnina tudi e naprej. Jbkhel. Laško It.
7.	1534
SLIKE za vse vrste legitimacij — ret uši rane. izdelamo v dveh urah. Foto »Grad«. Miklošičeva cesta štev. 36.	13*44
GRAMOFON, popolnoma nov zelo poceni prodam. Jurjevič. Ljubljana — Vič, Tolminska ulica štev. 15.	17994
SLUŽBO DOBI natakarica. Stanovanje in hrana v hiši. Jelenko, Češnjica 60. p. Železniki. 17*91 MLADA ZAKONCA iščete sobo — (možnost kuhanja)- Ponudbe ood »Plačate dobro«.	17*74
PRIKOLICO brezhibno poceni prodam a osebni avto Hauptman, Črnuče 225.	1795-3
KAS! MIROVA grafična slika — »Ptuj« v velikem, reprezentativnem umetno-rezbarskem okviru naprodaj: Ljubljana, Beethovnova 91. levo.	17944
SOSTANOVALKO sprejmemo takoj.
Drenikova 17. Šiška.	17*84
PRODAM strešno opeko kiklnda — 2400 kosov. Zg. Zadobrova številka 170.	17994
POŠTENO kmečko dekle sprejmemo za pomoč v gospodinjstvu k štiričlanski družini, ing. Mirko Mrva. Podgora 72. Ljubljana.
17*91
KUPIM parcelo za zidavo hite. Okolica Bežigrad. Jarše. Vič. Rudnik. Moste. Plačam dobro. Ponudbe pod »Gotovina — nujno«.	v	17*7-7
UGODNO
Po hudem trpljenju me je zapustila moja ljubljena žena, sestra, teta in svakinja
BRANKA KORBAR
Do pogreba leži na Žalah v Jakobovi mrliški vežici
Pogreb bo v četrtek, dne 30. januarja 1969. ob 14.30 izpred pokopališča v Step. vasi na pokopališče Step. vas
Žalujoči: .
mož Franjo in drugo sorodstvo
Ljubljana, Karlovac. Hrušica, Step. vas, Maribor, 28. januarja 1969
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl
nai ljubi očka in brat
FRANC LOGAR
Pogreb bo v četrtek, 30. januarja 1969, ob 11 JO na pokopališču v Solčavi
Žalujoči:
sin Franček, hčerki Štefka in Marjetka z Ivanom, kratje, sestre ter drugo sorodstvo
Logarska dolina, 28. januarja 1909
SAKVO
9. Angele Trpim. Ljubljane, Ižanske 64b.	17834
SOBO oddam takoj ra pomoč — nekaj ur dnevno. Poizvedbe: Čopova 8. trgovina.	17834
STROJ ra slto-tisk (ročni) ln ostale priprave za iadelovanje te-blonov naprodaj. Ponudbe pod »Priložnost dela«.	17894
ZA DVOSOBNO komfortno slano-vanje v Ljubljani dem visoko nagrado. Ponudbe pod »Dogovor«.	177*4
ODDAM samsko sobo ra S-meseC-no predplačilo. Oddam tudi sobo za dve osebi s souporabo kopalnice. Petrič. Pod Ježami 20, Ljubljana.	17794
FNODRL2INSKO starejšo hišo prodam. Ponudbe pod »Ljubljana«.	17797
MANJŠO opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam — Stražarjeva 45, pri Javnih skladiščih.	17744
TUŠIRANJE in izdelavo načrtov sprelmem na dom. Ponudbe pod •Strojni tehnik«.	17164
PRODAM dvosobno komfortno stanovanje — ugodno, takoj vseljivo. Ponudbe jod »Ljubljana 1. nadstropje« v ogl. odd. 1486-7 TRGOVSKI POTNIK metalne široke s srednjo ekonomsko šolo in z dolgoletno prakso ter izkušnjami. kot solidni poznavalec tržišča, želi prodajati m dostavljati b.ago. Ima tudi »voj nov potniški avto. Uspeh zagotovljen. Javite na naslov:	Radomir Jovanovič.
Bulevar Lenjina 206, stanovanje 1. telefon 603 356, Novi Beograd.	1773-3
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme 4 članska družina. Kap*. — Ljubljana. Knezova 17 — Lj- Šiška.	17791
ODDAM opremljeno ogrevano sobo z dvema posteljama. Ponudbe pod »Ugodnost«.	17834
EKSCENTRIČNO stiskalnico do 60 ton kupim. Kovačič, Noro mesto. Nad mlini 38.	17624
TAKOJ prodam zidano hišo. radiatorje ra centralno kurjavo, mizo. moško in žensko kolo. Trol — Miklavž M. p. Hoče pri Mari-boru.	1697
KUPIM rička do 8.000,00 Ndin. — Ponudbe podružnici delo Kranj pod »Pičko«.	1693
."KODAM tovorni avto TAM-2000, letnik 63. diesel, ali zamenjam za osebnega. Markič. Strahinj 61. p. Naklo.	1693
GOSPODINJSKO. POMOČNICO ali mlajšo upokojenko sprejmem. — Zglasite se prosim od 19—17 popoldne. Vinko Perne. Ljubljana, Janševa 14.	16691
PRODAM Dat 650. prevoženih 33 tisoč km. Informacije vsak dan od 16.—17. ure. Telefon številka 32436.	16714
ODDAM sobo s posebnim vbodom.
Ižanska 96.	1*754
SOSTANOVALKO sprejmem. Soba — posebni vhod. Lampšč. Pov-šetora 64.	16714
SOSTANOVALKO, skromno, solidno aprojatem takoj. Pirnat. Tellom * - Mirje, priti. 17*64
V naših hišah dobita tudi zdaj samo proizvode znanih svetovnh znamk. Tu pekaj primerov cen iz velike izbire v naših .oddelkih
...tudiob
zimski razprodaji
ŽENSKE OBLEKE
PERILO - NOGAVICE
ŽENSKE
Nogavic«
«29.-«49.-»59.-, »7,50 as 19,80 »s 5,80 « im* <46,90 «39.-
MOŠKI
Male spodnje Mače
Spodnje Mače. dolge Mako, JoknJaU kroj
Perlon porozne srajce Športne srajce is Oanele Srajce aSeidenaticker«
«9,80
«9,86
«39.-
«9,80
«59.-
os 69.
«99.
DNEVNE OBLEKE Is crimpiena v pNanflt vzorcih
PLAŠČI IN KOSTIMI koal naprej
SMUČARSKE HLAČE, lastex
KRZNO: plašči, jope in paleto ji po Izrednih cenah KOPALNE OBLEKE »Benger.
BIKINI »Benger«
as 149.—
169.—
149.—
I
L M0 J
i
MOŠKE OBLEKE
fflAČK, Corel, trevira naprej OBLEKE, SAKOJI, PLAŠČI,
od 198.-
paletoji
naprej od 295.-
SMUCABSKE HLAČE lastex naprej od 169.— KOPALKE .Benger«	49 —
■aaoaaaoaa«
Oddelek za DEČKE ln DEKLICE
»ŽABICE, helanca
DEKLIŠKI PULI, perion-pli*
(samo v Beljaku)
«19,80 «19.-
HLACE za dečke in mladeniče 6S
SMUČARSKE HLAČE, Iaatez
99.-
PULI Z ZAVIHAN fM OVRATNIKOM AO
lu.bn h»).iw.	ftS
59.-
Mako, helanca PULI ZA DEČKE IN DEKLICE
98,- «69.-
ANORAKI iz zatiranega perlona naprej od
«98.-
DEKLISKI KOSTIMI trevira
PIŽAME za dečke in deklice naprej od
«69.-
SRAJCE ZA DEČKE
poplin, flanela
naprej od oS
■Hn:nn«!tiiii!i!fmttmnsimiimiiiunMn(iHnmm«
svira	aa
prej od SS 90.-
«249.-
ZIMSKE »DECVE« a predpasnikom rara
119,— in 8S JJJj."
PLASC1 za dečke in deklice, kosi naprej od
BELI TEDNI
(samo v Beljaku)
FROTIRKE	naprej od
KOPALNE FROTIRKE, vzorčaste,
75 x 140
RJUHE, 150 x 200 FLANELASTE RJUHE PREOBLEKA ZA ODEJO, bombaž PREOBLEKA ZA ODEJO, damast PREOBLEKE ZA BLAZINE 60 x 80 PREGRINJALA IZ KROKATA NAMIZNI PRTI IN 6 SERVETOV
oS 9.80
oS 39,-oS 45.-oS 37,-oS 69.-oS 98,-oS 19.— oS 98,-oS 89.—
NA VSE ZIMSKO BLAGO 20% POPUSTA
5000 PULOVERJEV
98.-59,-
za moške in žeske v Merino, šetlend in lambswool
149,— 129.-
ŽENSKI PULOVERJI z zavihanim ovratnikom, kašmilon
Scharschon
<*Moser
BELJAK CELOVEC
VAŠE MODNE HIŠE NA KOROŠKEM
OODAM suho zidano garažo a manjši avto v Trstenjakovi ulici. Ponudbe pod »Garaža« v ogl. odd.	1*77-3
(ŠTEDILNIK, trajno žariini, mamke »Kipperbusch« prodam po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod »Štedilnik«.	1(78-4
ISCEM opremljeno ogrevano sobo, souporaba kopalnice, poseben vhod ali garsonjero. Ponudbe pod »Center-bllžinn« v ogl. odd.	187*4
SOSTANOVALKO, dobro, pošteno deklico sprejmem takoj. Parmo-va oieta 22.	188š«š
INŠTRUIRAM liziko, kemijo in matematiko ra srednje ln osnovne tole. Ponudbe pod »Uspešno«.	IS854
USLUŽBENKI — samski dobite ogrevano sobo s posebnim vhodom na Celovški 204.	1*444
BKKVCA4 KOI, dobro moč sprejmem takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod »Center«.	1*33-1
STANOVANJE ln hrano nudim a pomoč pri sestavljanju artikla ali honorarni zaslužek. Ponudbe pod »SprataM.	H67.1
ZARADI odhoda v inosematvo prodam novo bššo, a opremo ali brez. Tri aobe s parketom, kuhinja. hodnik, kopalnica tn dve garati. v<e sodobno urejeno. Hiša stoji ob cesti, 5 minut do žel. postaje. Vse ostalo po dogovoru, ogled Je mašen od 9. februarja dalje. Vladimir Kocjan, Loka 2-a pri Zidanem mostu
im-7
SPREJMEM v službo in za honorarno delo 2 ključavničarja. 2 varilca ra nlnštrri m avtogenako varjenje, kleparja ln pleskarja. Ponudbe pod »Obrtnik«. 1963-1
NEDOGRAJENO HIŠO. katerakoli tara gradnja kupim čknblitje središča Centra. Ponudbe pod »Ljubljana— ne glede na višino cene«.	1SS4-7
NAČRT za adaptacijo hite potrebujem Ponudbe pod »Ing. arhitekt«	1M4-S
ZAKONCA bres otrok iščeva gospodinjo lahko tudi upokojenko ali začetnico. Plača dobra. Ponudbe pod »Pridna — poštena«.
1905-1
POCENI tipkam razne tekste, na. loge in vse ostalo Pnudbe pod »Stran 150 Sdin«.	1*92-3
ZOBOTEHNIK dobi službo za tri mesece Informacije telefon — 318-505	1*33-1
INŠTRUIRAM fakultetno tn gimnazij tko matematiko in fiziko. Ponudbe pod »Usf*b«. 18*44
ŠIVILJA a gnan jem električnega •troja, sposobna aa trgovino, do« bi službo takoj. Ponudbe pod »Prikupna — poštena« 1917-1 PO ZELO ugodni ceni prodam tri kompletna gume a platišči — nove 825x20. Franc Munič. Viška c. 99 c. Ljubljana.	1M7-4
ODDAM opremljeno sobo dekletu. Jovandič, Poljane, bi. 1. pr. srednji vbod, Šentvid. 1*984 KEMIČNO čistim vse vrste krzna po najnovejiem postopku. Kemična čistilnica — Kadllnlkova 2 — S tačice.	19004
PRIDNO, pošteno gospodinjsko pomočnico sprejme Konec. Ks-dilndkova 2.	1999-1
TAKOJ sprejmemo v službo prtu. črno kuharico, kvalificirano natakarico in točajko. Ponudbe pod »Nace«	19*5-1
w«iiiirimiiiiMmwrmiiiiffmmiriii
rTi pogrebu pokojne
Franje Černe
pogreb Je bil v petek, 24. Jan. 1968, v Stepanji vasi, so izostali pevci zaradi tehničnih razlogov.
Izgubili smo dragega mota in skrbnega očeta, četa in brata
Antona Borštnarja
pokojnika bo v četrtek, 30.1.1968, ob 15. uri na pokopališče v Mengeš.
žalujoči:
Verbič s
Jarše, 29. januarja 1989
Sporočamo žalostno vest, da nas Je po dolgi in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, p ramama, sestra, teta in svakinja
Ivana Mehle
roj. ČERIN
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 30. januarja 1969, ob 15. uri izpred hiše žalosti Hruševska 8 na pokopališče v Stepanji vasi.
žalujoči:
sinovi Tone, Fakte, Ivan, hčerko Pepca, Mici in Ani z družinami, brat Tone, sestre Marija in Milka ter tn drugi
Ljubljana, 28. januarja 1969
Umrla je naša ljuba mamica
Kristina Gartus
K
90.
vdeva po
večnemu počitku Jo bomo poloMM v četrtek, januarja 1999, ob 16.45 iz Petrove mrliške veta* na Žalah.
žalujoči:
ain Vladimir a
Ljubljana,
»TIGAR«
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA 9-a
sprejme:
POSLOVODJO 2 TRGOVSKA POMOČNIKA TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA
za Ljubljano in okolico
805
iiiiHonm
Podjetje za gradnje in melioracije
AGROOBNOVA
LJUBLJANA, CRTOMIROVA UL. ST. 8 razglaša
prosta delovna mesta za:
gradbenega delovodjo
pogoji: gradbena delovodska šola, 2 leti prakse, poskusno delo do 60 dni
delovodjo
za vodenje strojnih skupin (goseničarji) pogoji: gradbena delovodska šola, 2 leti prakse pri nizkih gradnjah in kompletno poznavanje dela s težko mehanizacijo, poskusno delo do 60 dni; srednja kmetijska šola (Maribor), 2 leti prakse pri vodenju del s težko mehanizacijo, poskusno delo do 60 dni;
delavca z dokončano ustrezno šolo brez prakse sprejmemo kot pripravnika.
5 tesarjev
pogoji; kvalificiran tesar, poskusno delo 30 dni
3 strojnike
za delo z goseničarji
pogoji: kvalificiran strojnik, 2 leti prakse pri dstu a goseničarji, prednost imajo kandidati s prakso prt agrocaoUoraciJaklh rialih, poskusno delo do 30 dni. .
strojepisko
pogoji: osemletka in ustrezna administrativna izobrazba, perfektno obvladanje strojepisja, pozna-, vanje dela s fakturnim strojem, poskusno delo do 30 dni.
tudi strokovno usposobljenega DELAVCA rodnih hladilnikov (kamioni, goseničarji) aa občasno tlelo na podlagi delov rine pogodbe.
TntursemU naj pošljejo svoje ponudbe s podatki o dosedanjih zaposlitvah tn s dokazili o strokovni usposobljenosti kadrovski shiibi podjetja najpozneje v 9 dneh po tej objavi.	907
Skopje
Moskva
SAVEZNIKA — Podpredsednik saigonekega režima Ngu-ren Cao Ky, ki Je pravzaprav vodja Južnovietnamske delegacije na pogajanjih v Parizu, Je zelo aktiven. Na sliki: Cao Ky (levo) po zasebnem srečanju z vodjem ameriške delegacije Lodgeom.	Teisfoto: UPI
sveta do krize na Srednjem vzhodu. ZAR je obvestil tudi o pozitivnem stališču svoje vlade do francoskega predloga, naj štiri velesile v okviru OZN razpravljajo o Srednjem vzhodu. Na sliki: Naser in Roberts.	Triefoto: UFI
Nadaljevanje s prve strani
EGS zaseda v Bruslju Za izgovor: »disciplina«
kmetijske politike.' so rekli Francozi. .Ne, mi skušamo samo rešiti poseben problem s posebnimi ukrepi.’ so odgovarjali naši partnerji. Italijani in Nemci pritiskajo na skupnost, da bi se odločili hitro. po možnosti takoj. Nemški Lahr je govoril celo o sramotnem zavlačevanju; Francoz Boegner pa je prosil, da se ne bi bi prenaglili. Odločitev bo tcrej padla na prihodnjem zasedanju sveta.«
BOGDAN POGAČNIK
• •
Husak napada opozicijo
vodstvo po'agoma uresničilo začrtano reformo. Vse to je pripeljalo do spopadov, kakršni so se pripetili prejšnji teden. Fronta v Češkoslovaški. ki je pred lanskim januarjem nastopila proti režimu Ncvetnega, je bila po besedah Husaka sestavljena »iz dela komunistov, številnih poštenih nekomunistov, pa tudi iz mnogih takih, ki jim socializem ne diši preveč«. Husak je tudi dejol. da je še zdaj veliko ljudi, ki bi radi. da bi se povrnile pred januarske razmere. Toda te leve sektaške sile postopoma slabijo. peseboo v Slovaški, kjer zdaj že ne pomenijo več nebene nevarnosti.
Pač pa vidi Husak nevarnost v organiziranju najrazličnejših antisocialističnih sil. o katerih pravi, da skupaj z desnčarskimi skupinami v KPC skušajo pritegniti po-z mesi širokih s’ojev z de-magoškimi gesli in ustvarjajo nenehno napetost in krize. Vsaka potrpežljivost pa ima svoje meje, je poudaril Husak. Ne dovolimo, da bi spodkopavali to državo. Ustalitev položaja je glavni pogoj za ureditev vseh težav Češkoslovaške. Zadnji napad opozicijskih sil se je konča! z njihovim popolnim političnim polomom.
• ••
Volitve v skupščine na pragu
vloga vseh dejavnikov v kandidacijskem postopku, pa tudi način konstituiranja, dela in odločanja kandidacijskih konferenc. Se posebej je treba poudariti, da kandidacijske konference niso in ne smejo biti mehanični zbor forumov. Ce so se jih kje tako zamislili, so ravnali docela napačno.«
»Sirijo se pripombe, da bo Socialistična zveza politično favorizirala kandidacijske konference in da bodo zbori volivcev šele na drugem mestu.«
»Da bi zbori volivcev lahko zavrnili kandidaturo, potrjeno na k - ididacijski konferenci, potrebujejo določen kvorum.«
»To je zakonski predpis. Toda po mojem mnenju Socialistična zveza pa tudi druge organizacije, ki imajo predstavnike v kandidacijski konferenci, ne morejo biti ravnodušne, če se več zborov volivcev, četudi brez potrjenega kvoruma, izreče proti nekemu kandidatu. To je treba upoštevati. Morda bi morala tudi občinska pravila upoštevati take primere, ker mora Socialistična zveza storiti vse. da bodo predlogi kandidacijske konference čimbolj uskladeni z voljo volivcev.«
»Tokrat bomo volili celotno sestavo skupščine. Ali je upravičeno, da zamenjajo vse skupščinske organe novi ljudje?«
»Zaradi ohranitve revolucionarne tradicije v našem političnem življenju se morajo
vsi predstavniški organi, pa tudi forumi družbenopolitičnih organizacij neprekinjeno in čim večkrat obnavljati in dopolnjevati s ljudmi, ki izhajajo iz samoupravljavske prakse. Mislim, da jugoslovanska družba to dosledno izvaja.
Zdi se mi. da lahko razglašanje rotacije in rtcakumnls-cije funkcij kot cilj in ne kot sredstvo resno politično škoduje. To pravim zaradi radi-kalističnih zahtev, da bi vse predstavniške organe v temeljih spremenili. Ponavadi je radikalizem izraz nemoči, da bi s političnimi sredstvi razpletali družbene probleme, ali pa izraz navadne demagogije.
Resnici na ljubo ne vidim razloga, da bi bilo treba docela spremeniti sestavo republiških skupščin, če upoštevamo. da se je na volitvah leta 1965 vanje prvič uvrstilo 82 odst. poslancev, na volitvah leta 1967 pa je bilo takih poslancev celo 85 odst. Zato mislim, da je v nekaterih primerih upravičeno in celo zaželeno, da bi nekateri dosedanji poslanci znova kandidirali. seveda, če so to zaslužili s svojim dosedanjim delom.«
»In na koncu, ali bi hoteli kaj povedati o imperativnem mandatu?«
»V našem sistemu je imperativni mandat nedopusten, četudi se često vsiljuje skozi »zadnja vrata«. Pri svojem delu se mora poslanec neprestano naslanjati na ljudi, ki so ga izvolili. Hkrati moča biti samostojna, ustvarjalna osebnost, ki si z ostalimi poslanci v skupščini prizadeva za napredna in realna skupna stališča.
To je še bolj potrebno ▼ federaciji glede na to, da imajo zdaj republike tudi zbore. Zato je posebno pomembno, da bodo zbor narodov ali izvršnopolitični organi v federaciji tako sestavljeni, da bodo lahko avtoritativno. samostojno in uspešno gradili in ustvarjali vse. kar koristi vsej državi. Predvsem na to je treba misliti pri volitvah delegacij republik in pokrajin za zbor narodov.«
••••
Italija podpisala sporazum
pospremila s posebno noto, v kateri precizira svoje tolmačenje posameznih členov sporazuma. Italija je že lani poleti v bistvu sprejela ta sporazum in tudi najavila, svoj podpis, toda po zasedbi Češkoslovaške si je spet vzela nedoločen čas »za premislek«. TO, da je adaj, menda kot 81. država, vendarle stavila svoj podpis na dokument, pa ima v evropskem okviru pomen predvsem glede na stališče, ki ga zavzema ZR Nemčija.
Podpis sporazuma o neširjenju jedrskega orožja naj bi Ml obenem s napovedjo zunanjega ministra Nemi ja, da bo Italija naveaala diplomatske stike s Ut Kitajsko, znamenje določenega dina-mizma. v italijanski zunanji politiki.
TIT VIDMAR
Za SZ je dialog z ZDA dialog volikih
Potem, ko so vietnamska pogajanja bolj ali manj rešena zadeva, je ZSSR od konca jeseni poslala na diplomatski trg: načrt za reševanje srednje vzhodne krize, misel, da M bilo treba kar se da hitro začeti pogajanja o omejevanju sredstev za jedrsko uničevanje, in končno združiti napore za o-svajanje vesolja.
Od septembra dalje v SZ niso izpustili nobene priložnosti, da ne bi opozorili, kako potreben je dialog med ZDA in SZ glede teh vprašanj za svetovni mir. O tem je bilo govora na nedavni
tiskovni konferenci v zunanjem ministrstvu, na tiskovni konferenci, posvečeni uspehu štirih vesoljcev, ko je Keldiš, predsednik akademije znanosti, počival k Skupnemu osvajanju vesolja m pa tudi ob drugih priložnostih.
Trenutek za realizacijo vseh teh načrtov je na videz nekoliko neprimeren. ZDA v Moskvi namreč nimajo svojega veleposlanika. Vendar pa je realizacija vseh velikih načrtov še zelo daleč, saj vsi opazovalci v Moskvi sodijo, da si Bela hiša ne bo dala diktirati pogojev pogajanj in da bo z nasprotnimi prijemi sama skušala prijeti bika za roge. Razen tega pa je tudi res, da ameriški veleposlanik v Moskvi že nekaj let ni imel posebno velikega dela. Sovjetska diplomacija je vse svoje velike akcije in kontakte s ZDA gradila preko svoje delegacije v OZN in preko veleposlanika Dobrini-na v Washingtonu, včasih pa je celo poslala premiera Ko-sigina na kak pogovor v ZDA, kot se je to zgodilo s sestankom med Johnsonom in Kosiginom v Glasboroghu. Veleposlaniku Thompsonu, ki je prebil v Moskvi dve leti. Je ostajal drugorazreden posel in to je bil tudi vzrok, da je Thompson izkoristil zamenjavo garnitur v Beli hiši ter se sredi letošnjega januarja poslovil od Moskve. Novega veleposlanika ZDA Se niso imenovale. Thompson je štel za enega najbolj uglednih ameriških poklicnih diplomatov — sodeloval je pri urejanju tržaškega vprašanja in pri podpisovanju državne pogodbe z Avstrijo — in se s takšnim položajem v Moskvi kajpada ni mogel sprijazniti.
Za ameriške opazovalce v Moskvi je snačilno, da sodijo, da ZSSR tokrat misli resno. Po njihovem mnenju jo k temu silijo nekatera politična, predvsem pa finančna dejstva (stroški sa tekmo v oboroževanju. za tekmovanje v vesolju, za standard, pri vsem tem pa še izredno napet investicijski program). Za »drugorazredne« države (po velikosti in vojaškem potencialu) pa velja povedati, da si ZSSR dialog s ZDA predstavlja kot dialog med »dvema velikima državama, ki stojita na čelu dveh svetovnih sistemov«. Gre torej sa dialog s blokovskih pori-cij in torej kajpeda sa dialog. v katerem morajo drugorazredne države upoštevati blokovsko disciplino in ne siliti čez mejo, M jo začrta tisti, Id »stoji na čelu«.
MARJAN SEDMAK
Zasebno gostinstvo področje republik?
Predstavnik s veme gospodarske zbornice Je dejal, da adaj v ustreznih organih zbornice o tem razpravljajo in navedel vtis -»»V1* pro. izvajalcev, da carinska politika ni aadosti pnvessna va razvojno politiko in da aa tudi drugod ne težnjo učinki zaščite. Lutvo Alunetoviž je poudaril, da politika doL go ročnega razvoja ni izdela na in da vodi mkeji carinska politika k vse večjemu zapiranju ▼ avtarkijo... Sa-hteval je uvedbo cerinekih in drugih olsjšsnr aa podjetja, ki se vključujejo v kooperacijo in delitev dala a pod-jetji v mednarodnih merilih. Poslanec Renko Balorda Je zahteval odgovor na -vpraša nje, kakšne bi bile posledice, če bi vmenjlall ali celo odpravili carino opremo s roma opremo, ki Ja pri nas ne proizvajamo.
Seja odbora aa vala Jutri. Očitno Je, da bodo poslanci morali upoštevati ne samo svoje aabteve, temveč tudi de> «o. da ao prej. celo v tem večjo zaščito in skupščina na
o javnih usmrtitvah resno trpijo prizadevanja za pomiritev Srednjega zaradi usmrtitev v Iraku, med drugim so nosili Na sliki: demonstranti na rimskem trgu Del
Telefoto: UPI
Medsebojno informiranje o predvidenih predpisih
Predstavniki občinskih skupščin severo-vzhodne Slovenije o finančnih predpisih
MARIBOR, 28. jan. Danes so se na sedežu mariborske občinske skupščine sestali predstavniki občinskih skupščin severovzhodne Slovenije. Navzoči so bili predsedniki nekaterih občinskih skupščin in šefi finančnih služb občinskih skupščin Maribor, Slovenske Konjice, Ormož, Slovenska Bistrica, Lenart, Ptuj in Radlje. Izmenjali so informacije o predvidenih predpisih, ki zadevajo davke In prispevke občanov in nekatere druge zadeve.
Razprava je pokazala, da pri sedanjih prispevkih in davkih ne bi smeli predpisov sprejemati v večjem Obsegu razen v primerih, ko to terjajo republiški ali zvezni pretfcrisi. Razen tega bo treba predpise na mejnih področjih med posameznimi občinami poenotiti. Posamezne občinske skupščine predlagajo različne stopnje prispevka is osebnega dohodka is delovnega razmerja. V nekaterih občinah bodo tudi letos pogodbeno zbrali denar pri delovnih organizacijah za investicije v šolstvu, v drugih občinah pa bodo takšne potrebe vključili v skupno občinsko stopnjo. Vr*‘a de'ov-nih organizacij Je že predla-
Pogovor
o maloobmejnem prometu
KOPER, 28. jan. — Pred-atemlk Gospodarske zbornice Slovenije se Je danes pogovarjal s predstavniki podjetij z obmejnega področja, ki sodelujejo pri ' izvajanju tržaškega sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu.
Udeleženci pogovora so soglašali s predlogom, da bi ustanovili poseben koordinacijski odbor. Združeval naj bt želje in napore vseh podjetij, ki poslujejo na temelju tržaškega in gorišhega sporazuma o maloobmejnem prometu. Ugotovili so namreč, da se Je ta promet lani amanjšal, ker ni nihče porotami skupnih Interesov s zveznimi organi, ki soodločajo pri reševanju teh vprašanj.
I g&la. naj bi njihov prispevek za rame negospodarske dejavnosti predpisali in tako odpravili dosedanje .žicanje’.
Udeleženci posveta so predlagali, da bi republiški organi čimprej izdali zakon o upravnih taksah in tako omogočili občinam, da sprejmejo u-streane odloke. Z odlašanjem sprejema tega zakona se iz občinskega proračuna po nepotrebnem odtekajo pomembna sredstva. Slišali smo tudi mnenje, naj bi obdavčili vse tiste lastnike tovornih vozil, ki nhhajo registracije aa opravljarije obrti. Iskušnje namreč 'kažejo, da prav ti lastniki tovornih avtomobilov na čmb prevažajo razne tovore in ustvarjajo dohodek.	M. K.
Mestni komite ZK Maribor o EM
MARIBOR, 28. jan. — Poročali smo že o seji mestnega komiteja ZK Maribor to o njegovih stališčih, ki Jih Je aavzel do reševanja problemov ▼ združenem podjetju EM Maribor.
Komite Je sicer razpravljal o integraciji kot pomembnem elementu sodobne ekonomike to ekonomskih prednostih, ki Jih integracija nudi, vendar ▼ konkretnih primerih in tudi v tem ne more presoditi ekonomskih, tehnoloških in drugih prednosti takšne ali drugačne organizacijske oblike združenega podjetja EM. Zato meni, da morajo strokovnjaki izdelati raz. lične možnosti, stvar samoupravnih organov delovnega kolektiva pa Je, da ee odloči za takšno ali drugačno obliko.	M. K.
START
Nema jugoslovanska Ilustrirana revija, ti*
na linam papirju,
«bjirv,IJa v svoji prvi itavMd, ki Izido
za rsvijo »Start« iz v Houstonu In Bajko-
(v barvil
Kdo MtOnr^Hrina nriira kaša? Sa
Vsa o
ravija,
, pri vsah •START« za
STARTAJTE S STARTOM - KER JE TO TUDI VAS DORER STARTI
/z vierajinjezadnje izdaje
Odločitev v republiškem zboru
O amandmajih za spremembo ustava bodo odločili prihodnji četrtak
LJUBLJANA. 27. jan. — O tem, kakšna bo bodoča ureditev slovenske skupščine, o-ziroma o tem, a'i bomo imeli v prihodnje v skupščini en sam zbor delovnih skupnosti ali pa tri takšne zbore, bo prihodnji četrtek odločil republiški zbor skupščine SRS. Na današnji seji skupne komisije vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja sa se ' odločili, da bodo kot svoj predlog poslancem poslali samo tisto varianto, ki je po njihovem temeljiteje obdelana in predlaga tri ločene zbore delovnih skupnosti. Poslance republiškega zbora pa bodo seznanili tudi s svojim drugim variantnim predlogom o enem samem skupščinskem zboru delovnih skupnosti.
Zanimivo je pogledati, kaj o postopku za spreminjanje ustave, kar bodo imeli na dnevnem redu četrtkovega zasedanj« republiškega zbora, določa republiška ustava. Ustavne spremembe morajo biti v repubr Slcem zborni izglasovane z dvotretjinsko večino. Ce pa po tako izglasovanih ustavnih spremembah v 15 dneh najmanj trije »bori delovnih skupnosti republiškemu zboru sporočijo, da ne soglašajo s spremembo ustave, potem je treba dokončno odtočitov o ustavnih spremembah sprejeti na referendumu.	F. j.
U Tant se zgraža nad usmrtitvami v Iraku
NEW YORK, 27. jan. — (AFP). Generalni sekretar OZN U Tant se je zgražal nad usmrtitvijo petnajstih ljudi v Iraku. Izrazil je bojazen, da bodo repericueije
vanja za miroljubno rešitev krize na Srednjem Vtoodu.
Osebe, ki so jih obesili v Bagdadu so bile obtožene za vohunstvo v korist Izraela. Med njšmi tudi 9 iraških Zidov
Vsa izraelska javnost se zgraža nad usmrtitvijo devetih Židov v Bagdadu.
Prva Nixonova tiskovna konferenca
Govoril Je o pariških pogovorih, Srednjem vzhodu in drugih problemih
WASHINGTON, 27. jan. (Tanjug). Predsednik Nixon je danes na svoji prvi tiskovni konferenci v Beli hiši ocenil pariške pogovore v Vietnamu kot »dober začetek« za ZDA. Rekel pa je, da bo treba zdaj počakati, da se bo videlo, kaj bo storila »druga stran«.	m
Nadalje je Nixon 'rekel, da bodo ZDA toliko časa proti sprejemu LR Kitajske v OZN, dokler Peking ne bo spremenil svoje politike. Njegovo vlado pa zanima, kaj bodo povedali kitajski predstavniki, ki se bodo 20. februarja v Varšavi sestali z ameriškimi diplomati.
O položaju na Srpttojem vzhodu Je N bron rekel, da je zelo eksploziven« in da bi bile potrebne nove pobude ZDA.
Nbron je poudaril, da bo, sprejemljiv za kakršnokoli pobudo, ki bi lahko pripeljala do »popuščanja« in manjšala možnost oborožene eksplozije. Po besedah Nizona to nova eksplozija na tem področju lahko pripeljala do konflikta jedrskih sil, »čemur to se želeli izogniti.«
V zveri s podrobnostmi pariških pogovorov je Nbron dejal, da je ameriška delen gacija v Parizu prišla s pobudo, katero tipa, da bo sprejela tudi druga stran.
Med to ukrepe speda tudi predlog o ponovni uspostavit-vi demilitariziranih con med Severnim in Južnim Vietnamom. obojestranski umik z obeh strani in izmenjava, ujetnikov.
Predsednik Nbron je prav j tako razložil, da ameriška delegacija v Parizu ni dala prednosti proučevanju vprašanje ustavitve ognja zaradi toga, ker v »konvencionalni 1-1	‘	'	1 pomeni
To pa po njegovem mišljenju velja v gverilskem bojevanju.
Nbron se je prav tako zavari za sporazum o neširjenju jedrskega orožja. Po njegovih besedah je samo vprašati:« časa, kdaj bodo spora-sum ratificirali.
i Nbron se Je prav tako tudi izjasnil v prid pogovorov s Sovjetsko svežo o redukciji strateškega orožja.
Telegrami
Snežne razmere d£» 7
uri ziutraj
Žičnica — Krve—c: Jeno. m bteka lasno, —3, TO cm, ca — Zelenica: Ljubelj — lemo«: *------* — —
t»Mo I	l. » cm.
Jritana: delno obtočno. 0, TO cm.
smuka dobra, bčntoe vrb: megla, —4, žičnica obratuj«.
omam. m naprara to;
—S, W cm. oaremek. enta i do 2. tobruarja. _ Vlečnica —
»OTOen. vtačnica obratuje TO^cm, romnjcn. vtočatoa <
toSno. «0 s 'mmmjm. — H ij — jeaarc PODATKA. — Dom n. Konmi: JacAo. -t, 1TO ero torom, »talca obcatuje. cesto Bw”t P™—*» pot pishmtok. — BM — J—sto: metla. —1, » cm, annmjMk, jano ssmrsnjsno to primerno se drsenje. — Po-
s® isr«ar.rs sr-tse g. ^<4 aas.^rrui.
S*	aa,JRWa»e, eseto peerane. — Prttoro: !ft PODA"'
u!m£x*m
- S	1 S S -
, «mri'»totalna ri»T
niča obratni«. — _ —rtočnlr« obratu te. — -—n. mtn v rodu. — mi: oblačno, —.To triton. — Cel le; c* '<Hl»ano —1. TO cm. oton. — MU sto; obtočno, 0. tl
KONGRES — KAIRO. Jugoslovanska sindikalna dele-„ gacija, vodi jo Raif Dizdarevič, se bo v Kairu udeležila četrtega kongresa mednarodne konfederacije arabskih sindikatov (ICATU).
MINISTRSKA KONFERENCA — NEW DELHI. V New Delhiju so se zbrali na konferenci ministri za delo 14 azijskih držav, med njimi Kambodže, Cejlona, Indije in Malezije. Razpravljali bodo o položaju v sindikalnem gibanju, o delovnih razmerjih in delavskih plačah ter o tehničnem' sodelovanju med temi državami.
STOTI ČLOVEK S PRESAJENIM SRCEM UMRL — CLEVELAND. Na neki kliniki v Clevelandu je včeraj umrl Willy Juliard, stoti človek na svetu, ki so mu presadili tuje srce. Operirali so ga 16. decembra lani.
EKSPLOZIJ A — MILANO. V pisarno KPI v Milanu so včeraj odvrgli dve bombi, eksplozija pa je poškodovala vrata in več oken. To je v zadnjih dneh že tretji napad.
ZA SODELOVANJE — TOKIO. Japonski premier Satp je izjavil, da namerava Japonska ohraniti stike s Kitajsko, čeprav v Pekingu niso »za razumevanje in sodelovanje storili še ničesar«. Opredelil se je tudi za sprejem Kitajske v OZN.
PRODAJA ŽITA — CAMBERRA. Avstralija je prodala Kitajski 2,2 milijona ton žita, v vrednosti 125 milijonov avstralskih dolarjev (63 milijonov funtov šterlingov).
OBISK — RABAT. Alžirski zunanji minister Buteflika je 'V Tangerju obiskal maroškega kralja Hasana II. Prinesel mu je sporočilo alžirskega predsednika Bumediena.
NAPAD — PARIZ. Pred poslopjem španskega kulturnega centra' v Parizu sta eksplodirali steklenici z razstrelivom. Nihče ni bil ranjen, pa tudi škoda ni velika.
Pa še to;
DRZNOST — Študentski list »Tribuna« iz Splita je razpisal natečaj za dekleta z najdrznejšim mini krilom. Vsekakor je treba priznati drznost splitskemu študentskemu listu.
Vreme 28. januarja 1969 ob 13. uri
sončno
Mno obločno obločno ^ novihto
-I-
mmm
+ * sne9
ir meglo
Temperatura			Prognoza
	07	13	VREMENSKA SLIKA:
Ljubljana	1	2	Področje visokega zračnega
	—5		pritiska nad srednjo Evropo
Brnik	0	1	naglo slabi. Atlantske frontalne motnje se pomikajo proti
Maribor	0	0	Skandinaviji, vendar se vedno
Slovenj Gradec Celje	2		bolj približujejo Alpam. Nad '
	0	2	naše kraje bo dotekal toplejši in vlažen zrak.
Novo mesto	0	2	
Koper	1	3	
Kredarica	—	—	NAPOVED ZA SREDO:
Reka	3	6	SLOVENIJA:
Polj	0	6	
Split	3	10	Ponoči bo oblačno in pone.
Dubrovnik	4	10	kod zamegleno, jutri v vzhodnih krajih spremenljivo oblač.
Zagreb	—3	0	no, drugod oblačno in zlasti
Beograd Sarajevo			na Primorskem vmes rahel dež.
	—7	0	Najnižje nočne temperature okoli 0, na Gorenjskem —5, v
Titograd	4	8	Primorju 3, na j višje dnevne
Skopje Celovec	—9 —8	2 —3	okoli 5, v Primorju do 10. Isgledi: Spremenljivo oblačno. zlasti v zahodnih krajih
Glbdec	—1	—1	vmes manjše padavine. Tople-
Doro	—1	0	je bo.
Milano	—2	0	
(topova	1	12	JUGOSLAVIJA:
MUnchen	»	4	Ob severnem Jadranu oblač-
Zttrich	0	1	no, vmes rahel dež, drugod
Benetke	—1	1	pretežno oblačno in topleje.
#©2o
loto
J »UMMMMMM /iMinm ^ OKI J*
.*i« dniaubi
V nekaj vrstah
narasla. Spet je nekaj tisoč peči m olje več in aato je tudi povpraševanje po taktnem olju precejanje. Celjanom *» na mesec prodajo okoli ISOjOOO kilogramov. Petami 1967/68 pa so v Celju prodali na maaBr povprečno la 60.000 kil olja.
Poceni projekti — Pri celjskem savodu m napredek gospodarstva »»polagajo a več načrti aa »slično tipe individualnih stanovanjskih Ut. Vsako leto pa dodajo to kakšen novi načrt. Naročnik dobi tipski načrt s kompletno dokumentacijo v treh izvodih za ceno 350 do 600 dinarjev (novih).
Nova vaaidalna neonka — Spomladi bodo lahko gradili individualne hite tudi v soseski Lava, levo od ceste proti Ostrožnem. Spodnja meja nove soseske so delavnice gradbenega podjetja Ingrad, na zgornji strani pa gostilna Vedenig. Pozneje bo soseska razširjena še naprej Ob Cesti na Ostrožno. Komunalni prispevek je treba plačata naprej. Na ripalkah še 166 eapsslrnlh — Na 13 črpalkah in v centralnem skladišču na celjskem območju Ja trenutno zaposlenih že 100 ljudi. Število zaposlenih prt ePetrohM ae je naglo povečalo. Sedaj iščejo nove moči aa črpalko Ob Mariborski cesti v Celju, ki bo. kot kaše. do seeone nared. Za delovno silo ni posebnih težav. Najraje »poslujejo trgovske pomočnike.
Sele 1916 manj anaitet — Celjska cinkarna je zaradi obsežnih investicij nekaj let sem precej lartnllrna k«wn« leto so morali na račun anuitet za posojilo plačati tudi wo 30 milijonov Ndin. Lani so znašale anuitete 21 milijonov Ndin. približno toliko pa bo treba odplačati na račun posojil v tem letu. Sele naslednje leto bodo anuitete občutno nižje in bo tako več amortizacije ostalo aa druge nujne potrebe.
LAŠKO
Pivo m Italijo — Pred šestimi leti je pivovarna laško izvozila prve količine svojega piva na italijansko tržišče. Ta izvoz so zadržali vsa leta in tako bodo prodali nekaj tisoč hektolitrov laškega piva v Italijo tudi letos. Uspeli so samo e kakovostjo, kajti na italijanskem trgu n srečujejo z 12 proizvajalci piva iz več držav, ki imajo kot članice EGS izredne pogoje za plasman svojega blaga.
Dobro opravljeno popravilo — Zmrzline na cestah so tudi to zimo že zelo očitne, vendar na cesti od Arje vasi do Velenja poškodb skorajda ni. Vsaj na tistih -rtrrlrih ne, kjer je cestno podjetje lani izvedlo obsežne drenaže ter tako preprečilo vdiranje vode pod cestni ustroj. Delo je bilo dokaj obrežno skoraj na vsej trasi in očitno tudi zelo temeljito opravljeno. Izkušnje z velenjske ceste bi kazalo upoštevati tudi pri delih na nekaterih drugih ntUelriii
v »Chrommetalu« bo obsežnejši
k- na novo saposNU še 90 delav- j denar porabijo za odplačilo |a cev, predvsem delovnih tava- strojev, ki so jih kupili na I). Udov iz rudnika lignita Vele- kredit. Zanimivo je, da jim nje. Le-ta bo takšno zaposli- bo letos finančno priskočila tev svojih , ljudi-finančno pod- na pomoč tovarna »Gorenje«, pri-	ki bo v obliki posojila orno-
Bistven premik v strukturi Bočila nakup še nekaterih no-nj. »rti aOhrorametala« je ne- vib, -visoko -oduktivnih stropu dvourno povečana možnost jev za povečanje proizvodnje, m- lastne regeneracije. Lani je	FRANJO KRIVEC
DANES V CELJU
KINO:
Unibn: francoski barvni film »Osamljena volkulja«.
Metropol:	angleški barvni
filmu Žena, ki prinaša smrt«.
Dom: mehiški barvni film »Pojem za Panča Villo«.
SLG:
Zaprto.
MUZEJA:
Odf-rta sta od 9. do 12. ure. KNJIŽNICE:
Študijska od 7.30 do 19., mestna in v Gaberju od 13. do 18., pionirska od 12. do 18. ure.
LEKARNA:
Center, Vodnikova 1. LIKOVNI SALON:
Razstavlja-Jelica 2uža. RADIO CELJE:
Iz dela celjske občinske skupščine, iz delovnih kolek, tivov.
BARSKI SPORED:
V hotelu Celeia.
DRSALIŠČE:
Odprto je od 10. do 12., 14. do 17. ter 19 do 21 ure. DELAVSKA UNIVERZA:
ob 19.30 uri v Narodnem domu predavanje: »Svet na zašlo, nu o Senegalu«. Predava Drago Košmrl.
SOB CELJE:
Podaljšanje registracije za mopede CE — 60-601 do 60-800.
ORMOŽ
Že letos prvi gostje v novem hotelu
▼ središču mesta Ormož so lani pričeli graditi prvi hotel v tem kraju, ki so ga te <tt že spravili pod streho. Računajo, da bo lahko hotel že letos poleti sprejel prve goste.
Noti hotel bo vsekakor dokajšnjega gospodarskega in turističnega pomena za Ormož, še predvsem, ker so hi idealni pogoji za razvoj stacionarnega turbana. V neposredni Mižim' pa je tudi že daleč naokrog »roma izletniška točka Jeruzalem,
sredi vinorodnih Slovenskih goric. Večje možnosti pa bodo tudi za tuje lovce, ki radi prihajajo na lov v ormoško okolico.	F. H.
Mali intervju
Celjzki občinski sindikalni svet je s posebnim sklepom in priporočilom hkrati predlagal delovnim kolektivom, naj najpoene-je v prvih treh mesecih letošnjega leta proučijo vse možnosti ta uveljavi, tev najnižjih osebnih dohodkov v viiini 600 dinar, jev na mesec.
Na vprašanje, kako so v -kolektivih sprejeli to pobudo, je predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan. Kramer dejal:
•Po podatkih, ki smo jih zbrali, je bil odmev na nato pobudo ugoden. To le predvsem velja za prizadete člane kolektiva, odroma za tiste, ki zdaj Se vedno prejemajo na mesec manj kot 600 novih dinarjev dohodkov. Pa tu. •
di sicer je pobuda nalete, la na veliko pozornost pri vseh zaposlenih. To pa navsezadnje m niti čudno, saj gre v tem primeru za analizo gospodarskih vprašanj znotraj vsake de-Umne organizacije, predvsem pa seveda v tistih kolektivih, kjer Se imajo člane, ki imajo na mesec manj kot vsoto, ki jo pri. poročamo kot najniiji mesečni osebni dohodek.
•In kdaj bo slika o odmevu na vašo pobudo po-polna?*
•Na vsak način moramo počakati toliko časa, kč. Ukor smo ga s priporočilom predlagali, tri mesece. Sele po tem bo mogo. če govoriti o uspehu in rezultatih naSe akcije.* M. B.
iz drugih izdaj
Na Kozjanskem hočejo delo
KOPER
O avto-cesti Koper—Pulj — V Pulju so se sestali predsedniki občinskih skupščin Istre ter istrski poslanci v saboru Hrvatske ter v zvezni skupščini. Obravnavali so gradnjo cestnega omrežja v okviru področnega urbanističnega načrta. Predlagali so. da M se čimprej sešli predstavniki izvršnega sveta Hrvatske in Slovenije. Sprejeli naj bi konkretne predloge glede gradnje avtoceste Koper—Pulj, za katero so življenjsko zainteresirane občine Slovenskega primorja ta Istre.
SVISCAKI
Vlečnica dela — Na Sviščakih so v nedeljo uradno izročili namenu novo vlečnico, ki je velika pridobitev za ta kraj snežniškega pogorja, kjer so tako ugodne snežne razmere. Občinska skupščina Ilirska Bistrica je za nabavo vlečnice prispevala 60 tisoč dinarjev, veliko pa so napravili s prostovoljnim delom.
LJUBLJANA
Pravičnejšo nagrado rejnicam — Zavod n socialno delo občine Ljubljana-Siška je v svoji analizi o rejništvu objavil. da je 19 od skupno 93 rejencev v njihovi občini v rejništvu več kot 10 let. Sedanja višina rejnine ni v skladu z vloženimi materialnimi sredstvi in z moralnimi prizadevanji rejnic, zato bo za pravočasno vključevanje otrok v rejo. pravičnejšo nagrado rejniškim družinam in enoten program zavodov za socialno delo v Ljubljani vsekakor potrebna večja materialna podpora družbe.
Poteze ljubljanskega razvoja — Predsedstvo mestne konference SZDL je pripravilo okvirni program za spomladanske volitve, ki obsega temeljne naloge razvoja mesta v naslednjih letih. Zaradi svojega posebnega položaja bo v Ljubljani glavni poudarek na razvoju trgovine, turizma, gostinstva, nekaterih gospodarskih dejavnosti, pa tudi najpotrebnejših storitvenih obrti, na primestnem območju pa tudi kmetijstva.
Pisan svet krznenih zakladov — Čeprav v Ljubljani promet s krznenimi izdelki vse bolj narašča, kupujejo ljudje največ plašče iz cenejših krzen. Najdražji v Ljubljani prodata plašč iz nerca velja čez 28.000 dinarjev. Plašči iz perzijanarja pa veljajo okrog 12.000 dinarjev.
Pismo občinsko konferenco SZDL s predlogom, naj nerazvita področja najdejo ustrezno mesto v volilnem programu SZDL
Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah je poslala republiški konferenci SZDL Slovenije predlog sa dopolnitev »Programskih izhodišč SZDL Slovenije in za kandidiranje odbornikov in poslancev«. Sprejeli so ga na posvetovanju predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc SZDL Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah v Rogaški Slatini
Predlog zahteva, da se po- pombe tovariša Tita ob lan-sebno skrb posveti »»pošlo- skeletnem obisku Kozjsnske-vanju. gospodarskemu, kul- ga, ki jih je dal na račun turnemu ta socialnemu raz- postopnega nazadovanja, navoju ekonomsko nerazvitih občin in področij v SR Sloveniji.«
Predlog utemeljujejo takole:
»Dosedanji pasivni odnos pristojnih organov do potrebe enakomernega razvoja gospodarsko zaostalih področij v SR Sloveniji ne samo, da obremenjuje slovensko gospodarstvo, temveč še vnaprej dopušča životarjenje in upadanje že tako nizkega standarda občanov, šolstva, kulture ipd., drobljenje kmetijskih gospodarstev, povzroča opuščanje modernizacije in celo vzdrževanja cestnega omrežja, kar vse skupaj »vira in hromi življenje teh l>od-ročij.
Dobronamerne kritične pri-
Vloge in zahtevki občanov
kateef?|*' nastala precejšnja ško^h; voznik osebnega avtomobila pa je pobegnil. Delavcem milice je uspelo ugotoviti, dajjef pobegli voznik Bogomir Kač, 34, iz Slovenj Gradca.	M. S.
Ni mogel zaustaviti
CELJE, 28.
Med glavne vzroke, zavoljo katerih se občani pritožujejo v zvezi z davki, štejejo višino trii davkov, ki izvira iz proračunskih potreb ibčtae, dalje »istem obdavčitve, socialne in zdravstvena razmere (kmetje brez delovne sile, kmetije z ostarelimi, onemoglimi ali bolnimi ljudmi), h bovitost, slaba rodovitnost zemlje itd.
Komisije je skoraj v vseh primerih ugotovila, da davčni zavezanci ne obdelujejo zemlje dovolj intenzivno, vendar pa je po njenem mnenju boljša obdelava v mnogih primerih nemogoča, ker sanjo ni potrebnih pogojev. Tako je v enajstih primerih predlagala, naj bi svet » finance odpisal del davčnega zaostanka, medtem ko je 5 prošenj zavrnila. V tej zvezi komisija t»«1t meni, da je poseben problem, ki je vzrok za pritožbe, prispevek » zdravstveno »va-
Voznik
osebnega avtomobila Borivoj Kresnik iz Zagreba je vozil proti Ljubljani s hitrostjo 100 kiloiir.etrov na uro, kot je sam izjavil. Pri bencinski črpalki v Čatežu je dohitel tovoriti avtomobil s prikolico, ki ga je upravljal Igeac Cener iz Krškega. Tovornjak je vozil počasi po klancu navzgor. Kresnik ni mogel prehitevati »radi vozil iz nasprotne smeri ta je »to zaviral, a ni mogel pravočasno zaustaviti in je trčil v zadnji del prikolice. Pri nesreči sta bila poškodovana voznik osebnega avtomobila in sopotnik Edo Mladen Gluhak. Oba so prepeljali v celjsko bolnišnice^, škode je » 10.000 dinarjev. M. S.
opravil inšpekcijo v 178 primerih in izdal tudi nekaj upravnih odločb. Ti ukrepi so bili seveda nujni, Saj je v občini več kot 360 gospodarskih objektov,
imajo večjo gmotno vrednost. Poleg tega imajo 26 skladišč » shrambo vnetljivih tekočin.
Rezultati pregledov niso bili preveč ugodni. Pokazali so namreč potrebo, da bi morali požp—o varnostne ukrepe poostriti, hkrati pa poskrbeti za večjo strokovnost kadrov, ki
i
Kaznovana nevestna voznika
MURSKA SOBOTA, 28. jan. — Okrožno sodišče v Murski Soboti je izreklo 8 mesecev zapora 27-letnemu Djordju Popoviču iz Ljubljane, ker je dne 4. oktobra lani iz malomarnosti povzročil hudo prometno nesrečo, ki je terjala eno smrtno žrtev, več oseb pa je bilo huje in lažje ranjenih.
Tistega dne je obsojeni Djordje Popovič na vožnji z osebnim avtomobilom po stranski cesti spregledal pred križiščem prometni znak stop ter je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal na prednostno cesto. Tu je trčil v dostavni kombi, ki se je zaradi hudega udarca večkrat obrnil. Voznik kombija Andrej Bemjak je bil na mestu mrtev, štirje sopotniki pa so bili ranjeni.
Zaradi malomarne vožnje s osebnim avtomobilom ta zaradi hudih posledic, ki jih je povzročil s prometno nesrečo, je soboško okrožno sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora 46-letnegm Ivana Vuka iz Terbegovec. Vuk, ki Je 17. maja lam vozil avto iz Ljutomera proti Radečam v vinjenem stanju, ni prilagodil hitrosti stanju na cesti ter je zavozil v sadovnjak. Tu je trdi čelno v drevo, pri čemer se je sopotnik Alojz Kolbl tako hudo poškodoval, da je nehaj dni po nesreči umrl.
BORO JOROVIC
Sojenje ponarejevalcem denarja
ZAGREB, 28. jan. (Tanjug) Pred. senatom okrožnega sodi-šča v Zagrebu, M mu predseduje Emanuel Zavada, so začeli' danes razpravo proti skuptai, ki je obtožena, da je raašbtfala ponarejene bankovce po 5000 starih dinarjev.
Prvi dan razprave je začel z zasliševanjem glavne obtoženke Sekte Bekavac iz Zagreba. Delavni UJV so našM lani pri njej večje število ponarejenih bankovcev, ki Jih je nameravala obtožena vnovčiti v rib krajih države.
Banan Anke Bekavac hpdo sedli na hžop n abtoienoe še štirje njem sodelavci Krsto Lovrič, Favno D) ir, Marija Mlakar in Bika Bugsrič.
»Petrol« ii£o novo lokacijo
Vsa povojna leta je cetjaka enota podjetja » oskrbo z gorivom ta mazivi »Petrol« Obstajala m se navfjala na kompleksu ob cesti v m Ue. Tu so m skladišča gori-
SUŠILNICE, SUŠILNICE — Vsi celjski montažni bloki so bres	in stanovnlci no se pgfi zm
Na okna svojih stanovanj so namestili posebne okvire, na katerih ne Ob	<hMb Msttt
velikosti in v čudovitih mavričnih barvah. Na bloku, ki je na	|ro~»v,. amnrf	r[T|r||M
našteli »samo 42«. pa naj še kdo reče, da naši ljudje niso praktični!	Ihto:
ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA # ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA t ZA VA8 IN VAfMFOA OTROKA 4 ZA VAS IP
<Ž.4' i 1$ f >
6. stran — III. * DELO
•	t	• • •	"?■	-
OOIBNJSKA IZDAJA.................. -	..... Sreda, 39. januarja 1969
V nekaj vrstah
mmsm ■. '

RIBNICA
Končan seminar za nMe irz—nizle — Minulo soboto in nedeljo je bil t Ribnici dvodnevni seminar sa mlade komuniste. Udeležilo se ga je okoli 30 ljudi, ki so se seznanili z nalogami, programom, statutom ZK in drugim.
V soboto bo bracoranje — Klub Študentov zahodne Dolenjske tudi letos pripravlja že tradicionalno brucovanje, ki bo v soboto, 1. februarja v domu TVD Partizan.
Zbore volivcev se preložili — Zbore volivcev, ki so jih sklicali za konec tega meseca, so preložili na čas od 1. do 15. februarja. Vzrok temu je, ker občinska skupščina ni dobila dovolj zgodaj meril za financiranje osnovnega Šolstva.
Podpisana je pogodba za opremo Sole — Pri podjetju »Lesnina« v Ljubljani so nedavno podpisali pogodbo za nakup opreme za novo osnovno Solo. Po tej pogodbi bo šola opremljena do 35. februarja. Oprema bo veljala 600.000 din.
KOČEVJE
Zgradili bodo stanovanjski blok — KGP Kočevje bo v Kolodvorski ulici začelo spomladi graditi stanovanjski blok. Za lokacijo so že zaprosili. V bloku bo 6 dvosobnih stanovanj in 6 garsonjer.
Seja občinske skupščine — Na prihodnji seji občinske girupščine, ki je sklicana za 4. februar, bodo razpravljali o delu Stanovanjskega podjetja, poročilu komisije za družbeni nadzor in sprejeli nekatere odloke v zvezi z občinskim proračunom (prispevki in davki).
SODRAŽICA
Urbanistični načrt za vikende — Turistično društvo Sodražica je naročilo urbanistični načrt za zazidavo območja Travne gore. Na tem območju bodo gradili predvsem vikend hiše. Načrt bo gotov predvidoma v dveh mesecih.
TRAVNA GORA
Letos bo 8 smučarskih tečajev — Tu se bo letos zvrstilo 8 skupin mladih smučarjev in sicer 6 šol v naravi in dva smučarska tečaja. Smučarske tečaje na Travni gori že deseto leto organizirajo za svoje učence in dijake ljubljanske šole. Najbolj redno prihajajo na tečaje skupine smučarjev prve gimnazije Bežigrad.
LOŠKI POTOK
Nimajo učiteljev za telesno vzgojo — Na nedavnem občnem zboru TVD Partizan so sklenili, da bodo gojili predvsem strelstvo, šah in zimski šport, poleti pa že odbojko in rokomet. Občinsko zvezo za telesno vzgojo pa so zaprosili. naj jim občasno pošilja učitelja za telesno vzgojo, ker ga sami nimajo. Prav zato bodo tudi skušali nekatere mlajše učitelje usposobiti za učenje telesne vzgoje.
O težavah zaposlenih staršev, ki nimajo kam dati ▼ varstvo svojih otrok, ni treba pot hej govoriti. Neurejeno otroško varstvo pa ima raaen tega aa posledico tudi opazen porast vzgojno zanemarjenih otrok. Trebanjska občina, ki ima skoraj 3000 lapnalnnfh. od tega kar tretjino v drugih občinah, je glede otrožkega varstva šele na začetku. Premore ve ega dva vrtca — enega v Trebnjem in enega v Mokronogu, oba skupaj pa imata 40 varovancev, potrebe pa so, kot.ao ugotovili, nekajkrat tolikšne.
Kakšne so razmere v teh dveh vrtcih, dokaanje podatek, da ▼ Trebnjem ne pride niti en kvadratni meter igralnega prostora na enega otroka, v še bolj neprimernih prostorih pa deluje vrtec ▼ Mokronogu, kjer so nujne nekatere preureditve. Na najslabšem pa je Mirna, kraj. ki je v občini najbolj napredoval in ima že največ prebivalcev. Prav ta Mirna pa nima otroške varstvene ustanove, čeprav o tem razpravljajo že nekaj let.
Razmere pa se bodo delno popravile že v bližnji prihodnosti. S pomočjo samoprispevka prebivalcev občine bo na Mimi do novega šolskega
lilij

1 J
Pionir« osvaja tudi delovišča v tujini
enega podjetja »Pionir« širitev proizvodnje in nova Ddjetja, ki bo v kratkem tehnologija. VeMfco vlaganj
ZOŽENA CESTA BREZ PLOČNIKA sredi Črnomlja, ki bo, kot kaže, še naprej ostala prometno grlo.
Foto: P. Romanič
Pionirji
pišejo
osebnostim
Podjetni šolarji v Spodnji Ščavnici
Solarji osnovne šole v Spodnji Ščavnici so si lani naredili igrišče pri šoli. Stalo jih je veliko truda, saj so delali na nekdanjem močvirju. Navozili so okrog 400 kubičnih metrov zemlje, da so zamočvirjeni svet nekoliko dvignili. Uredili so tudi odvod podtalne vode, da ne bi spet prišla na površje. Menijo, da bo igrišče na nekdanjem svetu brez vrednosti dovolj trdno in suho, da ga bodo lahko uporabljali vse leto.
Igrišče je sodobno urejeno in dovolj veliko. Ima 60 metrov dolgo stezo za atlete in jamo z zaletiščem za skoke v višino in daljino. Na njem je dovolj prostora tudi 'jBk. ■ pogomet in rokomet. UstrCza torej, za vse igre, ki si jih Selijo.
šolatji pa so lahko ponosni, da so ga naredili tako rekoč sami. V rednost igrišča cenijo na okrog 60.000 din, zanj pa so porabili le okrog 2000 din. Večino del so opravili šolarji osnovne šole, pomagali pa so jim razen učiteljev še vaški fantje in dekleta — tudi ti radi ' jjrih&jajo'" ha igrišče ob nedeljah — ter nekaj kmetov s prevozi. Nekateri učenci so opravili več kot 1000 ur prostovoljnega dela.
J. P.
»Krišen je razvoj vašega podjetja?«
»Nekaj skopih pndriov pove, da se je podjetje od osvoboditve da^je negi o navijalo. Navedel bom le ndu*J številk is zadojih let:	1964
je bil bruto produkt podjetja 69 mUjomr, lani 125, letos bo 150 mthjonov. Produktivnost se je v primerjavi s letom 1965 povečala sa več kot 50 odstotkov. 1964 je bilo zaposlenih 2137 ljudi, štiri leta kasneje pa samo 1523. Pred leti smo imeli glavni delovišči na Dolenjskem in v Ljubljani, danes pa jih imamo že pet — Novo mesto, Ljubljana, Krško, Reka in Hvar. Zadnje čase osvajamo tudi delovišča v tujini.«
»Kakšna je nadaljnja usmeritev podjetja?« •
»Za zdaj imamo sklenjenih pogodbenih dri a 144 mili-
Sekcija za kmetijstvo dela
Nedavno ustanovljena sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Metliki je izvolila sekretariat, ki ga sestavljajo: inž. Julij Nemanič, inž. Ivan Ko-stelec, Martin Plut iz Dra-šič, Anton Pezdirc iz Kra-sinca, Martin Plut iz Lokvi-ce in Zvonko Hanzelj iz Metlike. Za predsednika sekcije je bil izvoljen inž. Janez Gačnik, direktor domače zadruge. Sekretariat bo na prihodnji seji sprejel obširen delovni jiačrt za tekoče leto.
R. B.
NOVO MESTO
'
Klub OZN na viniiki* osnovni ioli aa ja spat lotil zahtevna akcije za zbliževanja med narodi
Viniški mladi poj in mladinke, včlanjeni v klubu OZN, so lani izdali knjigo »Poslušajte nas«, v kateri so zbrana pretresljiva vj« učencev jugoslovanskih žoi o vojnah in bodočnosti mladih ljudi, letos pa so ae lotili še zahtevnejšega dela. Vsem pomembnejšim znanstvenikom,
iz drugih izdaj
SAVINJSKA DOLINA
Tudi letos več prireditev — Kot so se dogovorili prireditelji. bo letos flosarski bal na Ljubnem 3. avgusta, praznik hmeljarjev v Braslovčah pa 10. avgusta. Pri vsem tem je datum flosarskega bala ostal zvest tradiciji, da je prvo nedeljo v avgustu. Razen tega so znani datumi še nekaterih drugih večjih prireditev na celjskem turističnem območju. Dan piva in cvetja v laškem bo od 1. do 6. julija. tradicionalni ples v Rogaški Slatini bo 24. avgusta, mednarodni plesni turnir v Velenju pa 20. julija.
KOPER
O avto-cesti Koper—Polj — V Pulju so se sestali predsedniki občinskih skupščin Istre ter istrski poslanci v saboru Hrvat s ke ter v zvezni skupščini. Obravnavali so gradnjo cestnega omrežja v okviru področnega urbanističnega načrta. Predlagali so. da bi se čimprej sešli predstavniki izvršnega sveta Hrvatske in Slovenije. Sprejeli naj bi konkretne predloge glede gradnje avtoceste Koper—Pulj, za katero so življenjsko zainteresirane občine Slovenskega primorja in Istre.
SVISCAKI	-
Vlečnica dela — Na Sviščakih so v nedeljo uradno izročili namenu novo vlečnico, ki Je velika pridobitev za to kraj snežniškega pogorja, kjer so tako ugodne snežne razmere. Občinska skupščina Ilirska Bistrica je za nabavo vlečnice prispevala 60 tisoč dinarjev, veliko pa so napravili s prostovoljnim delom.
LJUBLJANA
Pravičnejšo nagrado rejnicam — Zavod za socialno delo občine Ljubljana-Siška je v svoji analizi o rejništvu objavil. da je 19 od skupno 93 rejencev v njihovi občini v rejništvu več kot 10 let. Sedanja višina rejnine ni v skladu z vloženimi materialnimi sredstvi in z moralnimi prizadevanji rejnic, zato bo za pravočasno vključevanje otrok v rejo, pravičnejšo nagrado rejniškim družinam in enoten program zavodov za socialno delo v Ljubljani vsekakor potrebna večja materialna podpora družbe.
Poteze ljubljanskega razvoja — Predsedstvo mestne konference SZDL je pripravilo okvirni program za spomladanske volitve, ki obsega temeljne naloge razvoja mesto v naslednjih letih. Zaradi svojega posebnega položaja bo v Ljubljani glavni poudarek na razvoju trgovine, turizma, gostinstva, nekaterih gospodarskih dejavnosti, pa tudi najpotrebnejših storitvenih obrti, na primestnem območju pa tudi kmetijstva.
Pisan svet krznenih zakladov — Čeprav v Ljubljani promet s krznenimi izdelki vse bolj narašča, kupujejo ljudje največ plašče iz cenejših krzen. Najdražji v Ljubljani prodan plašč iz nerca velja čez 28.000 dinarjev. Plašči iz perzijanarja pa veljajo okrog 12.000 dinarjev.
IVAN KOČEVAR, direktor gradbenega podjetja »Pionir«.	FOto: S. Dokl
književnikom, umetnikom in politikom v svetu pošiljajo svojo knjigo, hkrati pa jih prosijo za mnenje, kako zbliževati narode in preprečevati uničujoče vojne ter nasilja nad ljudmi.
Viničanom je med prvimi odgovoril predsednik Tito, med domačimi osebnostmi pa sto poslala odgovore tudi glasbenika Lucijan M. Škerjanc in Rado Simoniti. Od tujih je doslej odgovoril le dr. Oton Berkopec, član češkoslovaške Akademije znanosti in umetnosti.
Prizadevni člani lrlub« porabijo po več ur na dan za pisanje in odpošiljanje pisem v svet. Čeprav so naleteli na precejšnje težave pri zbiranju naslovov in prevajanju v tuje jezike, kjer so odvisni od pomoči drugih, jim to ni' vzelo volje do dela. v uspeh svoje akcije so trdno prepričani.
Te dni so razpošiljali pisma svetovnaznanim književnikom, med katerimi so Jean Paul Sartre, Bertrand Ru-ssel, Alberto Moravia, Arthur Miller, med tujimi državniki pa so se najprej obrnili na Alezandra Dubčka ter na francoskega predsednika De Gaulla.
Zbrane odgovore nameravajo prav tako izdati v- knjigi, ki naj bi v svetu predstavljala svojevrsten protest zoper nasilja nad miroljubnimi narodi.
RIA BACER
Letos še dve Mercatorjevi trgovini
Trgovsko podjetje »M^roa-tor« bo letos zgradifo v .N§* vem mestu še dve tt&govirii' živilske stroke: eno medrlCah-dijsko in
Jonov, v glavnem bomo gradili za trg in investicijske gradnje. Zvišali bomo tudi število zaposlenih na 2.000. To bo poBcvalificirana in kvalificirana delovna sila ter strokovnjaki. Povečano število strokovnjakov zahteva raz-
ORMOŽ
Zagrebško cesto (nasproti Industrije motornih vozil) in drugo na Drski. Obe bosta imeli razen živilskih in drugih vsakodnevnih potrebščin, tudi mesnici in ekspresni restavraciji. Zlasti na Drski je potreba po trgovini z vsakodnevnimi po-trebščinaro.že vsa lgts ,pq. vojni, zadnja leta pa se je tu z novimi gradnjami močno povečalo število stanovalcev, kar utemeljenost gradnje trgovine le še povečuje.
(r)
Že letos prvi gostje v novem hotelu
V središču mesta Ormož so lani pričeli graditi prvi hotel v tem kraju, ki so ga te dni še spravili pod streho. Računajo, da bo lahko hotel že letos "poleti sprejel prve goste.
. Novi hotel bo vsekakor dokajšnjega gospodarskega in turističnega pomena za Ormož, še predvsem, ker sp tu Menini pogoji za razvoj stacionarnega turbana. V neposredni bližini pa je tudi še daleč naokrog mana izletniška točka Jeruzalem, sredi vinorodnih Slovenskih goric. Večje možnosti pa bodo tudi za tuje lovce, ki radi prihajaj na lov v ormoško okolico.	F. H.
PRAGERSKO
V opekami k novim uspehom
Opekama v Pragerskem je lani povečala proizvodnjo v primerjavi z letom 1967 približno za 20 odstotkov. Tudi letos upajo znova povečati proizvodnjo za kakšnih 15 do 20 odstotkov. Posebne uspe. he pa pričakujejo v Pragerskem od novega proizvoda, ki ga imenujejo glino-por. To je mineralni agregat za proizvodnjo lahkih betonov. V okolici Pragerskega so našli razmeroma velike količine dobre gline, ki omogoča izdelavo glinopora. Zaloge te kvalitetne gline cenijo vsaj za prihodnjih 50 let. Zato namerava opekarna že letos usposobiti nov obrat, v katerem bi lahko letno proizvedli do 60000 kubičnih metrov glinopora. Ker je širom države za novi izdelek pragerske opekarne dovolj zanimanja, so v podjetju prepričani, da bodo vse količine glinopora zlahka prodali.	I. P.
Vojaki med; Belokranjci
Vsak tsdsn mladi fanti« zabavajo stavo in mlado
ČRNOMELJ, januarja — »de si želimo poslušati vaš program,« so dejali učenci metliške osemletke, ki so jim vojaki črnomaljske kasarne ob koncu šolskega polletja pripravili majhen zabavni program. Zaigrali so jim nekaj polk in zabavnih melodij, jim pokazali košček veselega življenja iz vojaške ambulante ter jim zaželeli dober učni uspeh v drugem polletju.
MARIBOR, 28. jan. — Včeraj ob 3.20 so na vlaku, ki je pripeljal iz Avstrije v Maribor, odkrili sovražne letake in razno drugo propagandno gradivo neke hrvatske emigrantske organizacije, ki je bilo raztreseno po vagonih tega vlaka.
N. S.
Sojenje ponarejevalcem denarja
ZAGREB, 28. jan. (Tanjug) Pred senatom okrožnega sodišča v Zagrebu, ki mu predseduje Emanuel Zavada, so začeli danes razpravo proti skupini, ki je obtožena, da je razširjala ponarejene bankovce po X) starih dinarjev.
Prvi dan razprave je začel z zasliševanjem glavne obtoženke Anke Bekavac iz Zagreba. Delavci UJV so našli lani pri njej večje število ponarejenih bankovcev, ki jih je nameravala obtožena vnovčiti v raznih krajih države.
Razčh Anke Bekavac bodo sedli na klop za obtožence še štirje njeni sodelavci Krsto Lovrič, Pavao Mlakar. Marija Mlakar in Ilika Bugarič.
To pa ni bil prvi nastop vojakov v Beli krajini. Poznajo jih že stari In mladi iz Suhorja, Vinice, Semiča, Dragatuša... Kamor so prišli, povsod sp jim veselo zaploskali, saj je njihov -mali zabavni orkester prav gotovo med najboljšimi v Beti krajini. V sedemčlanskem orkestru so štirje Slovenci: Miro Dečman, Rajmund Smuk, Tone Macuh in Franc Pirc. Miro Dečman, ki je spoznal belokranjske viže že ko je pri f»Udarni skupini »France Marok« v Ljubljani nategoval mah, je takale predstavil orkester:
»Imamo obsežen program. Igramo narodna luža in pesmi od DevgdJetUe prek Su-madije, pa do slovenskih narodnih in domačih viž, zabavne glasba, plesne glasbe, včasih udarimo tudi beat. Člani orkestra tudi pojejo, zgodi pa se celo, da z nami zapojejo pevke iz črnomaljske gimnazije. Največkrat nas povamijo ntlafli iz smuča, Suhorja in Metlike. Zaigramo jim za ples. To prav radi storimo. Seveda pa vsad enkrat na teden migramo vojakom.
Nič manj prizadevni niso voj m t dramski mkcjji, bi jih vodi igralec Dare VaUč.
»Ce bo Ho vsa po sreči,« pravi Dare; »bomo vojaki

Vagon v plamenih
RIBNICA, 28. jan. — Včeraj zvečer je izbruhnil požar na vagonu, ki je stal na železniški postaji v Ribnici. Vagon je bil naložen z vrečami, v katerih je bila umetna brana za živino. Požar je verjetno zanetila iskra, ki je padla iz lokomotive skozi špranjo v vagon. Poškodovan je bil vagon, zgorelo pa je tudi dvanajst vreč krme. Požar so pogasili delavci Inlesa iz Ribnice.	A. L.



Ni mogel zaustaviti
CELJE, 28. jan. Voznik osebnega avtomobila Bori voj Kresnik iz Zagreba je vozil proti Ljubljani s hitrostjo 100 kiloc etrov na uro, kot je sam izjavil. Pri bencinski črpalki v Čatežu je dohitel tovorni avtomobil s prikolico, ki ga je upravljal Ignac Cener iz Krškega. Tovornjak je vozil počasi po klancu navzgor. Krasriik ni mogel prehitevati zaradi vozil iz nasprotne smeri in je zato zaviral, a ni mogel pravočasno zaustaviti in je trčil v zadnji del prikolice. Pri nesreči sta bila poškodovana voznik osebnega avtomobila In sopotnik Edo Mladen Gluhak. Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico, škode je za 10.000 dinarjev. M. S.

članice viniskega kluba OZN podpisujejo, žigosajo in odpošiljajo piana najbolj na svetu.
ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA • ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA • ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA § ZA VAS »
•	LASTEKS HLAČE	• SMUČI ELAN - otymplc. i
•	BUNDE
•	PULOVERJI, razni modeli • KOVINSKE SMUČARSKE
•	KAPE, razni modeli	PAUCE
•	ŠPORTNE SRAJCE	* SANKE
•	VOLNENO PERILO	* ?££ 22S.-J.
Ob toplem capi mir,-.a pašteta
	kji		|K1
			•t.KB
V nekaj vrstah
TOLMIN
OMai zbor iMikiU a Atrtefitiuu. — v nasprotju s prejšnjimi občnimi zbori, ko so raapcaeijaU o izletih In oskrbi z ozimnico, so na »nnii zboru	—nii
so o poslovanju in notranji problematiki podjetja Z niti terimi dopolnili so elani prejeli poročilo kot mmimm. mm. nadaljnje delovanje.
PreteMaa Utor odbornikov. — Sirti politični aktiv pri izvrtnem odboru'SZDL, Je razpravljal o volilnih pripravah in ob tem opoeoril. naj bi pri tokratnem evidentiranju in kandidiranju bMr»w predvsem tiste občane m odbornike. ki bodo potlej tudi resnično sodelovati v reševanju zadev občinske samouprave. Podatki namreč kaSejo, da so se zdajšnji odborniki zbora delovnih skupnosti udeleževali sej le nekaj nad 50%.
LOG POD MANGARTOM
Zaposlovanje v Italiji. — Po našem in italijanskem sporazumu že vsa povojna leta odhajajo im«m iz Loga pod Mangrtom na delo v rudnik cinka in svinca v Rajblju (Italija). Pred nedavnim so zvedeli, da bi rudnik spet bolel zaposliti več delavcev z Bovškega, za kar se seve "»nogi naši delavci zelo zanimajo.
KOBARID
S potnimi listi čez Livek.. — Turistično društvo si prizadeva. da bi pristojne oblasti dovolile prebod	in
italijanskim turistom čez Livek kar s potnimi listi. Ce bi to dosegli, bi se nedvomno močno povečal turizem' v «<«■«-sko športnem središču na Livku.
DIVAČA
Razširitev trafo postaje. — TU povečujejo zmogljivosti trato postaje, ker bodo od tod razdeljevali elektriko tudi v Italijo. Zgradili bodo tudi novo upravno poslopje.
SEŽANA
Mlečna restavracija odprta tudi ob nritrljab — T.mti.1 da bi bila mlečna restavracija, ki Je v mretu —odprto ob nedeljah tudi dopoldne in popoldne, je vredna odobravanja. Tega se zlasti veselijo gostje iz zamejstva, ki bi se ob nedeljah popoldne radi v mlečni rmtan si IJI okrepčali ali si pred vrnitvijo nakupili še nekaj mlečnih izdelkov.
Gradnja veleblagovnice napreduje. — Gradnja' veleblagovnice, ki je zanjo dalo denar trgovsko podjetje Nanos iz Postojne, naglo napreduje. Temeljna dela so te opravili. Potreba po kulturnem domu. — Urbanistični načrt predrl-deva tudi zgraditev kulturnega doma, ki je zanj čutiti veliko potrebo, saj razen kina in nekaterih drugih občasnih prireditev ni v Sežani nobene druge mučnosti m družabno življenje.
LOKEV
Konferenca mladinske organizacije. — V soboto so v Lokvi razpravljali člani mladinske organizacije o delu v preteklem obdobju, ki je bilo pomanjkljivo. Zato so sklenili, da bodo delo mladine poživili, saj ima za to vse pogoje. V vasi je okoli 150 mladink in mladincev, ki imajo svoj kotiček v starinskem obrambnem stolpu »Tabor«. Dejavnost tega kotička pa je skoraj zamrla.
Taborniki nimajo ustreznega prostora. — V če« »Obmejnih šotorov« deluje približno 40 tabornikov, ki so bili doslej precej aktivni, zdaj pa hromi njihovo dcto pomanjkanje ustreznih prostorov. V sobi. kjer se sestajajo, se je odluščil omet na stropu, a denarja nimajo, da bi strop popravili.
Ar drugih izdaj_
SAVINJSKA DOLINA
Tudi letos več prireditev — Kot so se dogovorili prireditelji. bo letos flosarski bal na Ljubnem 3. avgusta, praznik hmeljarjev v Braslovčah pa 10. avgusta. Pri vsem tem je datum flosarskega bala ostal zvest tradiciji, da je prvo nedeljo v avgustu. Razen tega so znani datumi še nekaterih drugih večjih prireditev na celjskem turističnem območju. Dan piva in cvetja v Laškem bo od 1. do 6. julija. tradicionalni ples v Rogaški Slatini bo 24. avgusta, mednarodni plesni turnir v Velenju pa 20. julija. LJUBLJANA
Pravičnejšo nagrado rejnicam — Zavod za socialno delo občine Ljubljana-Siška je v svoji analizi o rejništvu objavil. da je 19 od skupno 93 rejencev v njihovi občini v rej-ništvu več kot 10 let. Sedanja višina rejnine ni v skladu z vloženimi materialnimi sredstvi in z moralnimi prizadevanji rejnic, zato bo za pravočasno vključevanje otrok v rejo. pravičnejšo nagrado rejniškim družinam in enoten program zavodov za socialno delo v Ljubljani vsekakor potrebna večja materialna podpora družbe.
Poteze ljubljanskega razvoja — Predsedstvo mestne konference SZDL je pripravilo okvirni program za spomladanske volitve, ki obsega temeljne naloge razvoja mesta v naslednjih letih. Zaradi svojega posebnega položaja bo v Ljubljani glavni poudarek na razvoju trgovine, turizma, gostinstva, nekaterih gospodarskih dejavnosti, pa tudi najpotrebnejših storitvenih obrti, na primestnem območju pa tudi kmetijstva.
Pisan svet krznenih zakladov — Čeprav v Ljubljani promet s krznenimi izdelki vse bolj narašča, kupujejo ljudje največ plašče iz cenejših krzen. Najdražji v Ljubljani prodan plašč iz nerca velja čez 28.000 dinarjev. Plašči iz perzijanarja pa veljajo okrog 12.000 dinarjev.
Komite o vlogi članov ZK
Živahno pokongresno delovanje v Postojni in priprave na volitve ter 50-letnico KPJ
Občinski komite ZKS v Postojni Je na svoji redni seji plodno spregovoril o nalogah, pred katerimi se nahaja članstvo Zveze komunistov. Posebej so poudarili vlogo in delovanje komunistov v predvolilni aktivnosti in o nalogah v skladu z zaključki VI. kongresa ZKS.
Glede vloge komunistov v predvolilnih pripravah so jasno opredelili zahtevo po popolnem idejno-političnem angažiranju komunistov v vseh fazah do volitev. Predvsem se morajo komunisti boriti za dosledno izvajanje demo. kratičnega izbora kandidatov.
Člani komiteja so kritično spregovorili o še vidnih pomanjkljivostih delovanja skupščinskih organov, hkrati pa izrazili nujnost za skrben izbor ustreznih novih odbornikov in poslancev. Hkrati so izrekli zaskrbljenost nad današnjim ustrojem in kadrovsko zasedbo javne uprave, ki v pretekli mandatni dobi skupščine ni odigrala tiste vloge, ki so jo od nje pričakovali. Občinski komite je sjdenil. da bo svoja stališča razglasil tako. da bodo o njih spregovorile vse osnovne organizacije v občini.
Druga naloga komunistov je v živahnejši pokangresni aktivnosti. Naloge so jasno opredeljene: temeljito seme-
nj« članstvo s novim statutom ZKS in resolucijo VI. kongresa; vloži« vse napore v strukturno spreminjanje članstva s odločnejšo akcijo okrog sprejema novih članov in čiščenja tistih, ki se sami ne čutijo ali so z malomarnim odnosom do ZK doknzs-li, da zanje ni več mesta med komunisti ter končno, stori« več za izobraževanje članov Zveze komunistov in študija vseh materialov, ki pojasnju. jejo današnje dinamične družbene procese doma m v svetu.
Občinski komite je imenoval tudi 8-člansko komisijo za proslavitev 50-letnice KPJ, ki mora ob pomoči ostalih činiteljev v občini poskrbe« za dostojno proslavitev tega pomembnega jubileja. Poudarili so. naj proslave ne bodo le manifesta£ijskegs značaja. temveč akti viseči j a lju-di v nadaljnjem poglobljenem izvajanju našega samoupravnega sistema.
D. H.
V KOPRSKEM PRISTANIŠČU NENEHNO GRADIJO — Koprska enota betonira dno v pristanišču s pomočjo opaža, ki ga spustijo ▼ globino. Nadaljnje delo opravijo »Gradisovi« potapljači.	Rto; Edi
Delo od jutra do pozne noči
Zakaj toliko pritožb zoperkržitev delovnih razmerij pri zasebnih gostincih in obrtnikih piranske občine?
Brczptačai
V okvira nlelnai sindikalnega sveta debije še nekaj let pravna posvetovalnica. Člani sindikata krajo dobi«
Isoli in dvakrat
Pri pravni posvetovalnici obalnega sindikalnega sveta, ki deluje za piransko občino, je v zadnjem času vse več primerov, ko pil zasebnih delodajalcih saposleni iščejo pravne nasvete saradi delovnih razmerij. Večidel gre za hudo kršitev , zakonskih določil, pa tudi še za kar presenetljive oblike izkoriščanja.
Nehal raačilnfh primerov; Milka Ovnik Je bila kot nalafcarli a ■sponkina v gostišču Lojzke Arh v Zupančičevi ulici v Piranu. Po več kot enoletni zaposlitvi Je 6. avgusta lani lastnim gostišča enostavno rekla, naj ne pride več ra delo. Ves čas Je delala več kot oeem ur <kwv> no in id dobivala sa to pia.
Aonih nadur.
Angela Trdin is lonrana Je bila od 3. oktobra lani zaposlena v gostišču dPri Marički« v Sečovljah.
Dragica Prauseis ni »m*-*1« njo nobene pogodbe, pač pa ji Je povedala, da Im dobivala za delo 400 dinarjev in hrano. Dne S. Januarja Je Trdinova popoldne delala, imela pa je že vročino in Je sa-radi gripe ostala do 14. Januarja doma. Naslednjega dne je obvestila delodajalko o bolezni. Ko se je Trdinova 14. januarja vinila na delo, jo je lastnica enostavno odslovila.
lani, ko sta bila najemnika
lokala Silvo Kordič in Marija Lazar, delala Hetera Šeško. Korenič JI Je obljubil plačilo io odstotkov od trikasa ter socialno zavarovanje. Ko Je 23. februarja zahtevala, da Jo socialno zavaruje, jo je nagnal s dete. Za ves čas od M. I. do 23. H. pa Je dobila le 560 dinarjev, čeprav je delal dnevno precej več kot 8 ur.
Vanda Žbogar, najemnica gostišča »pri Šoferju« v Piranu, Je lani aprila pripeljala Liljano Atanasovič im Makedonije. Liljana Je pri njej delim od 7. do 33. ure in to aprila 338 ur, maja 465 ur. Junija pa 390 ur. Za vse to pa m dobila niti dinarja. 36. junija se je Atanasoviče-va raposHla drugje.
Leni od 1. maja je Lidija Goričanec delala v gostišču Ivanke Kobler v Luciji. 1. junija Je bila sprejeta na ddo nedoločen čas. 18. sep-
čeprav je bila sprejeta za delo v kuhinji. Ker je imela drugo delo, in tega ni takoj naredila. Jo je maš lastnice napodil domov. Naslednjega dne je sicer prišel ponjo. Ta-
tembra ji je mož lastnice V gostišču »Pri Marički« je | naročil, n%j mu opere avto,
la, da bo delala 8 ur (prej je delala več), nadure pa da H morajo posebej plača«. To pa Je bilo dovolj- Povedali so Ji, ds je ne potrebujejo več.
Zlasti poleti je razumljivo, da marsikdaj dela v gostiščih ni mogoče omejiti samo ra osem ur. Bi to še posebno, če srnjo imeti sesebra gostišča aajpoalatafa te nekaj ljudi. Toda to še ne pomeni, da zaposleni ne bi bik upravičeni do plačila sa nadurno delo.
Zasebno obrt in gostinstvo je nujno podpreti, da se bo lahko razvijala. Nikakor pa ni mogoče pogledati skozi prste, če kršijo naj občutljivejše področje v naši družbi, to je delovne odnose, številni primeri pritožb proti zasebnim delodajalcem glede delovnih razmerij dokazujejo, da je delovna inšpekcija vse premalo učinkovita. Bržčas bodo morali v piranski občini in Se kje ta pojav * zdravi« tudi s te plati.
GUSTAV GUZEJ
moč bo«
Ufo obrača letno nekaj tisoč ■nov. Najpogosteje glede fr. fe razmerij. Pravna metovabdoa skuša zadeve urejati s prizadetimi podjetji in njihovimi' predstavniki. Ot pa to ne gre, svetuje članom, kako lahko uveljavljajo svoje pravice tudi s tožbo. Pritožbe so večidel upravičene, saj sodišča le redko razsodijo delovni organizaciji v prid.
G. G.
OGLAŠUJTE V
DELU
Gledališče v Gorici poklicno
Mmrogortški občinski $vet za kulturo in prosveto razpravlja! tudi o spomeniškem varstvu v občini
NOVA OOMCA, 2t- jan. Razprava na dopoldanski seji ° Sna *a svata aa kulturo in prosveto se je odvijala pradveem ofcoMprohtemov v zvezi s financiranjem kulturno prosvetne dejavnosti v občini ▼ tem letu. Občinska skupščina je sicer pred nedavnim sprejela odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti, vendarle se samoupravni organi sklada še ni konstituiral, in tako bodo te dejavnosti za enkrat še pod proračunsko streho.
Na razpolago bo predvidoma 1.18BJ00 cbuarjeT, ali za 4J odst. več	lani. za-
prosvet-je okoli
DOLENJA TREBUŠA
Obnova vodovodov
In mostov
Tudi v Dolenji Trebuši, pnmiii»i««iii psr-
prometnem križišču, so pcebšvašcl največ s prostovoljnim dekan preno vik vaški vodovod.
Oholi 230 metrov železnih vodovodnih oni so zamenjali a plastičnimi. Tako imajo zdaj vsi, ki so pri delu sodelovali. vodo v svoji hiši. Pa ne samo to: marljivi Trebuša-ni rešujejo tudi druge probleme na podoben način.
Preko Trebuščioe in Hoten, teče so tako popravili ali obnovili več visečih ali stoječih moetov, druge bi še morali.
S. J.
Skupne službe ob obali
Obalni sindikalni svet je razpravljal o proračunih in skupnih zadevah obalnih občin
PIRAN, 28. jan. Predsedstvo obalnega sindikalnega sveta je imelo v Piranu skupni posvet s predstavniki vseh trdi obalnih občin, na katerem so uvodoma obravnavali izhodišče letošnje proračunske politike ob slovenski obali.
Kulturni načrti Tolmincev
Dela je dosti, a povsod s^e pojavi vprašanje denarja
Te dni je imel upravni odbor sklada za kulturno dejavnost občine Tolmin sejo, ha kateri je razpravljal o sprejemu orientacijskega programa kulturnih akcij in prireditev za leto 1989. Poleg članov odbora so ▼ razgovoru sodelovali tudi zastopniki zveze kulturno prosvetnih organizacij, občinske knjižnice delavske univerze, muzeja, folklorne skupine. Socialistične zveze ter zavoda za spomeniško varstvo iz Nove Gorice.
Sklad sicer še ne ve, koliko bo imel letos denarja, sejo pa so kljub temu imeli, ker bi radi sodelovali v natečaju za dodelitev denarja za kulturne akcije, ki ga daje republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti.
Na seji so se pogovarjali o raznih akcijah in problemih. Letos bo treba zaključiti lani začeta dela v cerkvici na Javorci v Pologu. Lani so objekt zaščitili pred razpadanjem, letos bo pa treba opraviti notranja dela. Predvidevajo, da bodo za to potrebovali še približno sto-Usoč dinarjev.
Kulturnih spomenikov, ki M boli potrebni popravila in zaščite pred atmosferskimi neprilikami, je na Tolminskem še precej.
Tolminskemu muzeju so namenili nekaj denarja za odkup muzealij, ki jih je sem ter tja po vaseh še mogoče dobi«. Tako bi ti predme« našli pravo mesto. Mar-siktk muzejski predmet M
AJDOVŠČINA
Čevljarska obrt odmira
V Ajdovščini še več kot dvajset let deluje ^ čevljarska zadruga, ki edina opravlja tovrstna Obrtniške usluge v mestu ki okolici. Nekoč je imela nad 40 zaposlenih, danes Jih dela v tem kolektivu le pet.
Seveda so tu nekoč iadeio-vaU tudi novo obutev, adaj do tega tftnral ne pridejo. Morda le takrat, ko to naroči kak Invalid, ki mu Je potrebna pocebra obutev. Čeprav Je ta mdnigs danes tako šibka. Je prepotrebna aa delovne ljudi, ki at ne morejo roekder naborki novih čevljev, če so stori še dobri in so jkn potrebni le novi
tabo ostri doma, saj se dogaja, da celo tujci odkupujejo vredne starine od do-mačnov.
Da bo kulturno življenje bolj pestro, bo sklad financiral po tri ali štiri predstave Goriškega in Tržaškega gledališča. Povabili bodo tudi Slovenski oktet, oktet Gatus ter akademski pevski abor.
Domenili so se, da bodo podprli tudi domačo folklorno skupino, ki je pripravljena nadaljevati s delom, če bodo dobili denar na nabavo noš in kritje režijskih stroškov. Skupina se je že predstavila domačemu občinstvu, nastopila pa je tudi v zamejstvu, kjer so jo zelo prisrčno sprejeli. Odbor pričakuje tudi podporo republiškega sklada in to predvsem »ato, ker skupina skrbi za povezavo med nami ta zamejskimi Slovenci.
Dvajset tisoč novih dinarjev naj bi dobila centralna jnjižnica v Tolminu za dopolnitev lastnih potreb ter za poživitev in ureditev knjihii-ce v Bovcu. Pred knjižnico so velike naloge, ki jih bo mogeče le postopoma uresniči«. Treba bo uredi« in poživiti delovanje knjižnic v vseh večjih krajši na Tolmin, akam to Je v Bovcu, v Kobaridu, na Mostu na Soči ln v Podbrdu. Pričeli bodo s Bovcem.
Nekaj denarja bo treba da-« tudi že drtajočkn prosvetnim društvom po vaseh (Log pod Mangartom, Dol, Tro-
boj bo poudari«, da bo treba podpre« rt r, M še pceo*|
« no vadL Sprožal ao tudi
Kobaridu, ki na mora i 5 v
četo« udtt
betam Ja Ufe agrajana. To točko ao motril črta« a dm vnaga zada, kar upravni od-
bor sklada »am ni sposoben problema rešiti. Tr^ba bo -angažira« kjrajevno skopnoet iz Kobarida ter tamkajšnja podjetja, da bodo pomagala premakni« stvar s mrtve točke.	j
Poseben problem na Tolminskem so neurejena vojaška pokopališča is prve svetovne vojne, ki so pripadla flaši državi po priključitvi Slovenskega primorja. Tega-probiema sklad ne bo mogel rešiti. Tudi občina zadeve najbrž sama ne bo mogla uredi«. To je širši problem. Za reševanje bo vsekakor potrebna pomoč republike. Domačini so se zanemarjeno«« že privadili, ne pa turisti, ki potujejo po na-ši dolini in se kaj radi ustavljajo tudi ob trii glasnikih preteklosti. Verjetno pade tudi kaka pikra na račun brezbrižnosti. Člani odbora so menili, da se bo tudi s tem problemom treba bolj odločno spoprijeti.
LOJZE KKUMBERGER
Predstavniki piranske, izolske in koprske občine so pojasnili osnovna izhodišča, ki jih letos zasledujejo ▼ proračunski poliUki. Levji delež vseh proračunskih sredstev bodo tudi letos obalne občine namenile osnovnemu šolstvu in kulturnim ustanovam.
Koprska občina bo letos
Novogoriški komunisti pred volitvami
NOVA GORICA, 38. jan. — Občinski komite ZK je danes razpravljal o organizacijskih s kih in vsebinskih pripravah na spomladanske skupščinske volitve. Člani komiteja so menili, da »e morajo v celotnem volilnem postopku močno angažira« tudi organizacije ZK, ki naj na kandidacijskih in drugih zborih opozarjajo predvsem na aktualne družbeno ekonomske probleme ter možnost za njihovo reševanje. Komite je sklenil, da se bo prod volitvami še enkrat sestal ter ocenil predloge za kandidate.
Na današnji seji je občinski komite^ imenoval tudi posebno omisijo sa proslavljanje 50-letnioe KPJ. SKOJ in sindikatov. Odbor je vključil vse predvojne komuniste z območja občine. Člani komiteja so poudarili, naj bi potekalo proslavljanje pomembnega jubileja revolucionarne po« 'partije predvsem v znamenju reševanja morebitnih perečih socialnih in drugih problemov starejših komunistov. Komite je tudi sklenil, da bo na prihodnji seji občinske konference ZK tekla beseda o problemih mladine v občini.	L. K.
dodelila krajevnim skupno-
ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA t ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA • ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA • ZA VAS Ib
SUPERMARKET
Še vedno iskrica upanja
Združeno podjetje »Iskra« je nakazalo sežanski »Iskri« kredit iz republiških rezerv
Nifc koliko razprav, obljub, variant in vroče krvi je bilo v sežanski Iskri, ki že vrsto let posluje v negotovosti: bori se za biti ali ne biti. Lanski spomladanski pretresi in uvedba začasne uprave niso izboljšali problema, marveč nasprotno, še znatno poslabšali, ker se je izguba povzpela kar na 12.650.000 dinarjev.
Pretekli teden je bilo ? pro- Gre še za programsko
usmeritev tovarne v prihodnosti. Kolektiv zahteva, da se sanacijski program izvede tako, kot so odločiti centralni smoupravni organi, to je, da tovarna razvije radij: o proizvodnjo in se ji pri tem omogoči doseganje optimalnih količin, se pravi, proizvodnjo dokaj večjega števila radijskih sprejemnikov kot danes.
V zadnjem času pa je v centralnih upravnih organih slišati nov predlog, da bi prenesli radijsko proizvodnjo iz Sežane v Pršenj, sežansko tovarno pe usposobili aa proizvodnjo avt rk ih izdelkov v povezavi s šempetr-sko Iskro. Kolektiv’ je to varianto zavrnil kot ekonomsko premalo proučeno in. po vaej verjetnosti neutemeljeno.
V. K.
izvodni hali latenska Iskre množično zborovanje delavcev, na katerem so med drugim zahtevali, da naj združeno podjetje takoj nakete denar za kritje izgube iz leta 1967. ki so ga dobili iz republiških rezerv kot kredit sdruženemu podjetju za sanacijo tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani.
Po tem sestanku se je sežanskemu kolektivu Iskre ponovno utrnila iskrica upanja, da. se bodo stvari okoli sanacije tovarne začele ugodneje reševati. Združeno podjetje je namreč nekaialo tovarni v. Sežani kredit iz republiških
kritje tegube.
SMUČI ELAN -
•H
•	LASTEKS HLAČE
•	BUNDE
•	PULOVERJI, razni modall • KOVINSKE SMUCAntKE
•	KAPE, razni modeli
•	ŠPORTNE SRAJCE
•	VOLNENO PERILO	it
• SANKE
stim približno milijon dinarjev ali za 36 odstotkov več kot lam. Precej denarja iz proračunov so letos predvideli za potrebe splošne ljudske obrambe.
V	razpravi so navzoči obravnavali predvsem možnosti, kako bi vse tri obalne občine določile enotne stopnje proračunskih sredstev za šolstvo. Ker pa so proračuni v vsaki izmed treh občin drugače struktuirani, ao prišli do zaključka, da bi s tem ne dosegli zaželenega cilja. Menili so, naj bi o teh enotnih stopnjah razpravljal še prej medobčinski svet.
V	nadaljevanju so navzoči podprli prizadevanja obalne temeljne izobraževahie skupnosti, naj bi sklad za reševanje stanovanjskih problemov prosvetnih delavcev razširili tudi na piransko in izolsko občino. Seveda pa bodo o tem morale sklepa« občinske skupščine, pri čemer bo treba doseči soglasje, kako bo z odplačevanjem anuitet za stanovanja, v katerih še stanujejo prosvetni delavci.
Končno so podprli tudi predlog, naj bi za celotno slovensko obalo ustanovili skupno službo, ki bi strokovno urejala razne sporne zadeve iz delovnega razmerja. Prav tako so si bili enotni, naj bi ustanovili posebno telo, ki bi sproti analitično spremljalo gospodarska in družbena gibanja ob slovenski obali.	a. B.
Uspešno planinsko društvo
Planinsko društvo v Sežani, ki ga že več letu uspešno vodi Jožica Milavec, šteje približno 300 članov. Med temi je precej mladine.
Društvo je zelo dejavno in s pestrimi oblikami dela priteguje člane k sodelovanju. Med drugim je društvo lani pripravilo več avtobusnih izletov za mladince ki pionirje. Tako so obiskali Snežnik. Logarsko dolino. Ni
nos in Slivnico pri Cerknem, pole« pa so mladi člani društva taborili v Trenti, kjer so se izučili za planinske vodiče.
O. C.
htevkov kulturno nih organizacij pa
1.600.000	dinarjev.
Člani sveta so zlasti pokazali razumevanje za finančne probleme goriškega gledališča. Gledališče je namreč dobilo v tej sezam več novih Igralcev ter novo vodstvo. Njegov direktor, Jože Babič, je široko zasnoval program, s katerim naj bi uveljavil gledališče kot ustanovo, ki bo izpolnjevala obveznosti za prekvalifikacijo v poklicno gledališče.
Svet je predlagal, naj bi sklep o podelitvi statusa poklicne ustanove sprejela občinska skupščina na prihodnji seji. Od 150 predstav, ki jih bodo morali odigravati v sezoni/ jih bodo približno polovico predstavili občinstvu v novogoriški občini, polovicq pa v drugih primorskih občinah in zamejstvu.
Za uresničenje takega koncepta gledališča pa bi bilo potrebno podvojiti v treh letih lansko dotacijo, ki je bila
250.000	dinarjev. Ker za enkrat ni bilo moč zagotoviti v proračunu znatnejšega povišanja dotacije, je svet za kulturo in prosveto sklenil, naj bi 75.000 dinarjev, ki so jih najprej namenili za investicijo v novo opremo, porabili za redno dejavnost gledališča. Za investicije pa naj bi najeli posojilo. Po sedanjih predvidevanjih si bo gledališče zagotovilo z lastno dejavnostjo in družbeno podporo blizu 700.000 dinarjev, za optimalno delo ansambla pa bi bilo potrebno blizu milijon dinarjev.
V nadaljevanju seje se je i svet zadržal tudi ob poročil^ j
Zavoda za spomeniško varstvo. Njegov direktor Emil Smole je ugotovil, da je zavod opravil v minulem letu v okviru materialnih možnosti veliko delo. Predvsem je pripravil študijo o kulturno zgodovinskih spomenikih v občini za potrebe urbanistične dokumentacije. Ta študija je pravzaprav pokazala, da je v občini še veliko spomeniških objektov, ki jim doslej ni bila posvečena potrebna pozornost.
Direktor zavoda je poudaril, da razen za Rihenberški grad, ni praktično načelno rešeno za noben drugi objekt, kako ga bodo v perspektivi obnovili in predstavili javnosti. Zlasti so potrebni občutni posegi, ki so povezani z znatnimi stroški na graščinah na Vogrskem, v Ozeljanu in Šempasu, pri nekaterih objektih cerkvene arhitekture in drugod.
L. KANTE
SEŽANA



Premalo preživninskih zahtevkov
Lani je občinsko sodišče v Sežani obravnavalo trinajst tožb za preživljanje otrok, ki so ostali po razvezi zakonske zveze pri enem izmeid roditeljev, ali so se rodili izrven zakona. To število je razmeroma nizko tudi zaradi tega, ker se matere, kot zakonite zastopnice svojih mladoletnih otrok, premalo poslužujejo z zakonom zagotovljene pravice, da zahtevajo od drugega rodtelja, da tudi on prispeva k preživljanju otroka. Včasih pa matere ne vedo, da je tudi oče po zakonu prav tako dolžna prispevati k preživljanju otroka in tako niti ne postavijo ustreznega zahtevka, ali pa mislijo, da preživnine, ki je že bila določena s sbd.no odločbo, ki pa je z leti postala premajhna, ni moč več spremeniti, kar pa ne drži.
O. C.
V
; .• *.
Volilna eii|tg obrtnikov
Na seji občinske skupščine v Logatcu ugotovili razlike med predvidenimi dohodki in izdatki
LOGATEC, 28. jan. Včeraj popoldne je bila v Logatcu seja občinske skupščine, na kateri so odborniki raz-pravljali kar o devetih -točkalL kolikor jih je bilo na Dplo dgipfšjne je bilo.izredno živahno, saj sa odboriuki vedno dobro premislili vsako stvar, p redno so zanjo tudi glasovali.
Odborniki so sprejeli predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku, ki predvideva, predvsem ,#pr-&-' nje davka za alkoholne pjja-če. Znižal pa se bo d*yefc za osebner. *Tti>roobUe od w sedanjih predvidenih štirih. odstotkov na dva odstotka* „v
Na seji so razpravljaj'tudi' o osnutku predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih 'občanov, predlog pa' bodo sprejemali na eni prihodnjih sej. V predlogu o spremembi tega Odloka je rečeno, da bodo občani, katerim bo med letom poplavljeno, oproščeni davka za stanovanjske zgradbe.
Odborniki so razpravljali tudi o priporočilih o razdelitvi planiranih proračunskih dohodkov za letos. Razlika med planiranimi dohodki in zahtevanimi izdatki je kar 600.000 dinarjev. Zato bč treba marsikomu odšteti precej manj, kot je zahteval. K tolikšni razliki so precej prispevali tudi povečani stroški za narodno obrambo. Predloge bo občinska skupščina vrnila svetu za družbeni plan in finance, ki jih bo obravnaval, nato pa jih dal v razpravo zborom volivcev. Računajo, da bo proračun skupščina sprejela v februarju.
Na' včerajšnji seji so odborniki sklenili, da bodo do-
ločili posebno volilno enoto za zasebne obrtnike v občini. Ugotovili so, da so bili obrtniki doslej glede tega zapo-stavjjjagii/ Niso pa sprejeli predloga, po katerem naj bi po^tiji. .delavci Gozdnega go-spqmjjWfcva, ki jih je skupno prem* sto, nosilci volilne enote, saj so bili doslej razbiti kar v tri enote. Kljub temu, da sta oba zbora o tem kar trikrat glasovala, predloga niso sprejeli. Tretjič je bil predlog sicer izglasovan, vendar po mnenju nekaterih cd-bomikov trikratno glasovanje za en predlog nasprotuje zakonom skupščinskega dela. Zato so iz vsakega zbora določili po tri odbornike, ki so predlog spet zavrnili. Tako je predlog propadel, preko sto gozdarjev pa bo še vnaprej razbitih v več volilnih enot, kar bo po mnenju njihovega predstavnika precej vplivalo na slabši obisk na zborih vo-lilcev. Gozdarji bi po svojem številu vsekakor zaslužili svojo volilno enoto.
Nekatere družbeno politične organizacije so dale odbornikom v razpravo predlog o uvedbi krajevnega samoprispevka. Odborniki so o njem sicer razpravljali, vendar so ugotovili, da je treba predlog zares dobro proučiti, še pre-dno ga. bodo dali v razpravo zborom volivcev. O tem bodo podrobneje razpravljali na eni prihodnjih sej.
BRANKO PODOBNIK
S'i
sf
Radi delajo-brezplačno
Pestra dejavnost in načrti društev v Ložu
L02, 28. jan. Pred leti je delo društev »Svobod«, »Partizana« ter kulturno-prosvetna dejavnost v Loški dolini nasploh zaživela. Dramska skupina se zdaj upravičeno postavlja, da je ena najboljših daleč naokrog: samo od lanske jeseni naprej so člani (Jramske sekcije priredili uspel veseli večer, zaigrali Nušičevo komedijo »Dr.«, za novo leto pa uprizorili »Sneguljčico«.
S temi uprizoritvami so gostovali v številnih okoli-šldh vaseh. Zdaj se že zaivzš-to pripravljajo na nov po-drtg: za 8. mane bodo zaigrali ’ »Dnevnik Ane Frank«, v moj to ki ga nameravajo izpopolniti do maja pa ao uvrstili tudi
ni delo bora, ki pooSfafjo povaMU k poraamb-v občini, ustanovili H se močno zanimajo.
Se doalej je etrtteki Ip rt v LoMci doUr|i priv« 1 V vrel: Og 80
gora« Je na mah Obu-
dila zanimanje tudi v delovnih kolektivih, kjer so ustanovili vrsto sekcij in pripravili dolg spisek tekmovanj.
Društva »Partizan« v Loški de lini vključujejo okrog sto mladincev, ki redno trenirajo ta ali oni šport, še precej več pa jih je skupaj s pionirji.
Zankn&vo je, da vsi predstavniki društev in' sekej o-prarijajo svoje delo brezplačno in le i* lastnega veselja. Na sadnji lanski seji krajevne konference SZDL Loška dolina so dobili simbolično nagrado za svoj trud: obdarovali so jih s knjtšntml nagradami v vrednosti do 200 dinarjev in se Jkn tako skromno oddolžili aa njihovo večletno dejo. B. te.
Sojenje ponarejevalcem denarja
ZAGREB, 28. jan. (Tanjug) Pre ' senatom okrožnega sodišča v Zagrebu, ki mu predseduje Emanuel Zavada, so začeli danes razpravo proti skupini, ki je obtožena, da je razširjala ponarejene bankovce po 5000 starih dinarjev.
Prvi dan razprave je začel z zasliševanjem glavne obtoženke Anke Bekavac iz Zagreba. Delavci ITJV so našli lani pri njej večje število ponarejenih bankovcev, ki jih je nameravala obtožena vnovčiti v raznih krajih države.
Razen Anke Bekavac bodo sedli na klop za obtožence še štirje njeni sodelavci Krsto Lovrič, Pavao Mlakar, Marija Mlakar in Ilika Bugarič.
Sovražni lepaki v vlaku x
MARIBOR, 28. jan. — Včeraj ob 3.20 ao na vlaku, ki je pripe’jal iz Avstrije v Maribor, odkrili sovražne letake in razno drugo prepa-gnadno gradivo neke hrvat-ske emigrantske organizaci je, ki je bilo raztreseno po vagonih tega vlaka.
N. S

V nekaj vrstah
JESENICE	/
Nezgode. — V jeseniški železarni so lani zaradi nesreč pri delu in na poti na delo izgubili 15.133 delovnih dni, kar je skoraj toliko kot leta 1967 (15361 dni). Podatki kažejo, da bo moralo podjetje posvetiti varnosti pri deta
še več pozornosti.
Otroško varstvo. — Pred 10 leti so imeli v občini le dve ustanovi za otroško varstvo, lani pa že sedem. V njih je bilo skoraj 400 predšolskih in osnovnošolskih otrok. Kjub napredku pa bodo morali še precej storiti za otroško varstvo, saj živi v občini okoli 2700 predšolskih in več kot 3000 osnovnošolskih otrok.
DOMŽALE
Minimalen delovni čas. — S sprejemam odloka skupščine o minimalnem delovnem času v organizacijah, katerih začetek in konec ter razporeditev delovnega časa ima javen pomen, je že prenehal veljati odlok o petdnevnem delovnem tednu v teh organizacijah.
VIB
Otroški vrtec. — Za otroški vrtec na Viru. U so ga začeli graditi pred dobrimi d verni leti večidel s denarjem sklada za razvoj otroškega varstva in ga bodo dogradili čez nekaj mesecev, so doslej iz tega sklada porabili 453 tisoč dinarjev.
HRASTNIK
Skrajšan delovni čas. — Že lani je hrastniška steklarna uvedla 42-umi delovni teden v obratih z avtomatsko proizvodnjo. medtem ko so v drugih obratih to uvedli šele lotos. S tem so delovnim ljudem omogočili, da si privoščijo še nekaj več časa za zasebne opravke in razvedrilo. TRBOVLJE
Koncert Mladih levov. — Minulo nedeljo so mimH levi iz Ljubljane nastopili v delavskgm domu s koncertom, ki je obiskovalce močno navdušil.
Občinski odlok. — Skupščina občine je sprejela nov odlok o pokopališkem redu ter popravek odloka o spremembi in dopolnitvi statuta občine.
Tečaji AMD. — Lani je avto-moto društvo priredilo pet tečajev za voznike amaterje motornih vozil. Tečajev se je udeležilo 170 kandidatov.
Pet gimnazijcev — štipendistov. — Med dijaki trboveljske gimnazije je le pet dijakov, ki prejemajo štipendijo. Dva štipendira zavod za zaposlovanje, po enega pa. občinska skupščina Zagorje, gradbeno podjetje Zasavje in državni sekretariat za narodno obrambo. Dvema dijakoma pa je Cementarna omogočila študijsko pomoč.
Vabljiva ponudba. — Znana tvrdka AEG je poslala Iskrini tovarni polprevodnikov ponudbo za poslovno in tehnično sodelovanje pri proizvodnji diod.
Zaposlovanje. — Strojna tovarna zaposluje pri montažnih delih v ZR Nemčiji in v Belgiji 160 oeeb, od tega polovico članov STT. število zaposlenih v inozemstvu bodo v kratkem povečali na 250.
LITIJA
Prevoz šolarjev. — V Litiji že nekaj časa poudarjajo potrebo po ureditvi prevozov učencev -osnovnih šol v matične šole. Delno urejen prevoz ima le osnovna šola v Litiji, v šolah Šmartno in Gabrovka pa ne. Zaradi tega morajo učenci od petega do osmega razreda tudi po poltretjo uro-peš. da pridejo do matične šole. Razumljivo je, da v n;k pogojih ne morejo biti učni uspehi najboljši.
Podpora. — Komite občinske konference ZK Je te dni sklical sestanke članov v organizacijah in stalnih aktivih ZK. zbrali pa so se tudi novosprejeti člani ZK. Obravnavali so akcijo o zbiranju denarja za investicije v osnovno šolstvo. Bili so enotnega mnenja, da je potrebno zagotoviti pogoje za šolanje najmlajših, denar pa je mogoče zbrati le z združevanjem denarja občanov, delovnih organizacij in občinske skupščine. Hkrati z urejanjem šolskih objektov pa bo potrebno poskrbeti tudi za strokovno usposobljen strokovni kader.
!z drugih izdaj
SAVINJSKA DOLINA
Tudi letos več prireditev — Kot so se dogovorili prireditelji bo letos Bosarski bal na Ljubnem 3. avgusta, praznik hmeljarjev v Braslovčah pa 10. avgusta. Pri vsem tem Je c. at um flosarskega bala ostal zvest tradiciji, da je prvo nedeljo v avgustu. Razen tega so znani datumi še neka* terih drugih večjih prireditev na celjskem turističnem območju Dan piva in cvetja v Laškem bo od 1. do 6 Juli-ja. tradicionalni ples v Rogaški Slatini bo 24. avgusta, mednarodni plesni turnir v Velenju pa 20. julija.
KOPER
O avto-cesti Koper—Pulj — V Pulju so se sestali predsedniki občinskih skupščin Istre ter istrski poslanci v saboru Hrvatske ter v zvezni skupščini. Obravnavali so gradnjo cestnega omrežja v okviru področnega urbanističnega r.a rta. Predlagali so, da bi se čiraprej sešli predstavniki izvršnega sveta Hrvatske in Slovenije. Sprejeli naj bi konkretne predloge glede gradnje avtoceste Koper—Pulj, za katero so življenjsko zainteresirane občine Slovenskega primorja in Istre.
SVISCAKI
Vlečnica dela — Na Sviščakih so v nedeljo uradno izročili namenu novo vlečnico, ki je velika pridobitev za ta kraj snežniškega pogorja, kjer so tako ugodne snežne razmere. Občinska skupščina Ilirska Bistrica je za nabavo vlečnice prispevala 60 tisoč dinarjev, veliko pa so napravili s prostovoljnim delom.
LJUBLJANA
Pravičnejšo nagrado rejnicam — Zavod za socialno delo občine Ljubljana-Siška je v svoji analizi o rejništvu objavil, da je 19 od skupno 93 rejencev v njihovi občini v rejništvu več kot 10 let. Sedanja višina rejnine ni v skladu z vloženimi materialnimi sredstvi in z moralnimi prizadevanji rejnic, zato bo za pravočasno vključevanje otrok v rejo, pravičnejšo nagrado rejniškim družinam in enoten program zavodov za socialno delo v Ljubljani vsekakor potrebna večja materialna podpora družbe.
Poteze ljubljanskega razvoja — Predsedstvo mestne konference SZDL je pripravilo okvirni program za spomladanske volitve, ki obsega temeljne naloge razvoja mesta v naslednjih letih. Zaradi svojega posebnega položaja bo v Ljubljani glavni poudarek na razvoju trgovine, turizma, gostinstva, nekaterih gospodarskih dejavnosti, pa tudi najpotrebnejših storitvenih obrti, na primestnem območju pa tudi kmetijstva.
Pisan svet krznenih zakladov —’ Čeprav v Ljubljani promet s krznenimi izdelki vse bolj narašča, kupujejo ljudje največ plašče iz cenejših krzen. Najdražji v Ljubljani prodan plašč iz nerca velja čez 28.000 dinarjev. Plašči iz perzijanarja pa veljajo okrog 12.000 dinarjev.
Gostišča boife urejena
Ugotovitve inšpekcij na Gorenjskem
Gostinski lokali na Gorenjskem, tako družbeni kot zasebni, so v zadnjem času bolje urejeni. To ne velja le za notranjo opremo, marveč tudi za vzdrževanje reda in čistoče. Seveda pa je vmes še vrsta pomanjkljivo-sti. ki jih bo treba v prihodnje odpraviti.
Ena takih, na katero v svojih poročilih opozarjajo inšpekcijske službe iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča, je premalo načrtno preurejanje in opremljanje gostinskih prost c rov. Projektanti in investitorji namreč Cesto ne upoštevajo vseh zahtev po higienskih in drugih ureditvah. Take pomanjkljivosti morajo
kasneje odpraviti, kar vzame še nekaj več časa in denarja.
Kar zadeva kakovost hrane ter postrežbo je povprečna ocena inšpektorjev dobra. Nekaj več pritožb je na račun pijač, predvsem slabšega vina. Pri tem pa ne gre le za odprta, marveč tudi ustekleničena vina. ki so motna in imajo na dnu usedlino. Inšpektorji so taka vina prepovedali prodajati.
V Kranju pravijo tudi. da je strokoma kontrola živil že vedno preslaba. Spričo naglega razvoja živilske industrije in nove tehnologije gostinci niso vselej sposobni preceniti kvaliteto posameznih živil. Zato bi Ulo treba zagotoviti pogostejše strokovne preglede. To U bilo še ilaetl koristno v času turistične sezone, ko je promet največji.
L.S.
LITIJA
Oblam in Šolstvo
V	litijski občini m bodo občani v aprilu na referen-dama odločili na aU proti uvedbi krajevnega samopri. spevka na obnovo in gradnjo iolskih objektov. Dotlej je predlog družbeno-političnega zbora podprl dokaj Urok krog družbenik in političnih organizacij, pa tudi starti tolarjev. Toda na končni ra-zultat bo treba že počakan.
Zakaj ne je družbeno-poU-Učni zbor občine odločil, da stopi pred občane n predlogom na referendum o uvedbi krajevnega eamoprispevka na žolntvoT Ne gre zgolj na formalen predlog, niti ne nato, da bi tudi v Litiji »po. snemalim noeednji zasavski občini (Trbovlje in Zagorje), kjer no občani že lani iagia-•ovali ovoj da »oflnanekranje obnovitev in gradnje Šolskih objektov, temveč tudi na no-lidamoet in pripravijenont U-tijskih občanov pri mr rele vanju problemov tukajšnjega Šolstva. O njih je bilo povedanih in napisanih že precej besed, praktičnih rešitev, spričo ekonomske moči Občine, pa je bilo manj.
V	litijski Občini že nekaj let ugotavljajo, da so razmere v Šolstvu nevzdržne. Opozarjajo, da učencem, ki po končani osemletki nadaljujejo Šolanje na srednjih Šolah v ljubljeni, primanjkuje znanja. Zato je več vzrokov. Res pa je tudi, da no tukajšnje Sole selo slabo opremljene s sodobnimi učnimi pripomočki ali jih pa sploh nimajo, na voljo ni kabinetov, oddelkov na varstvo šoloobveznih otrok, primanjkuje jim drugih potrebnih Šolskih prostorov, de e težjem položaju no podružnične Sole.
Ne gre prezreti tudi ugotovitve, da obiskuje v občini, zaradi oddaljenosti poaamez-nth naselij od bolj razvitih in matičnih Šolskih zavodov. Se vedno 22J3 odstotka'učencev, od skupno 2467, Solo s kombiniranim poukom. Ca bi hoteli zmanjšati samo ta odstotek oziroma, da se pri. bližajo vsaj republiškemu povprečju (7,5 odst.), bi potrebovali za dodatne Šolske prostore precejšnja sredstva.
Takšni in drugi pogoji vplivajo. kljub prizadevanju prosvetnih delavcev, da 35 odstotkov učencev uspešno ne konča obveznega osemletnega šolanja.
Nobena Sola v obični nima lastne telovadnice. Zalo niso presenetljive Številke o Solarjih. ki imajo zaradi pomanjkljivega pouka telesne vzgoje, slabo držo ipd. Mno. ge Sole so potrebne temeljitih popravil, ponekje bo potrebno zgraditi nove. In Se bi lahko naštevali težave.
Poskusi, da bi z občinskim proračunom reševali probleme v šolstvu, niso prinesli vidnejših uspehov. Potrebna so večja tn hitrejša vlaganja. Prav zato je družbeno-poli-tični zbor potrdil, da pritegne k sodelovanju in reševanju razmer v šolstvu tudi občane.
Predvsem s solidarnostjo občanov, delovnih organizacij, občinske supščine in temeljno izobraževalne skupnosti, bi v Uifski občini zbrali v šestih letih 6.310.000 din tn z njimi obnovili 17 šolskih zgradb, zgradili 5 novih ter dve novi varstveni ustanovi v Šmartnem in v Litiji. S tem pa bi odpravili z dnevnih redov enega izmed večjih občinskih problemov.
Ali bodo litijski občani na referendumu potrdili svojo solidarnost in razumevanje do šolstva? Težko je dajati ocene. toda rezultat bo precej odvisen tudi od dobrih priprav tn razlag. Svoj dg bodo izrekli le, če bodo vsi dodobra seznanjeni tn tudi prepričani v koristnost vlaganj, tudi njihovih prispevkov, v šolstvo.
P. BURKEUC
Izmenjava letovanj med Prachotičani in Trboveljčani
TRBOVLJE. 28. jan. — Združenje ZB NOV Trbovlje bo letos prvič odstopilo 15 ležišč v počitniškem domu na VelikemLošinju članom kolektiva STS iz Prachntlc iz Su-manova v CSSR. Občinski odbor ZZB je te dni tudi obvestil svoje člane, da bodo lahko v času sezone letovali s družinami v Pracboticgh.
P.B.
PROMET MOGOČ SAMO Z VERIGAMI — Tako opoaarjajo napisi na stranskih cestah na Gorenjskem. Na cesti, ki pelje iz Selške doline na Jelovico odroma v Dražgoše, pa Je to dni tudi m verigami težko priti. Tovornjaki s hlodovino so edina vozila, ki vozijo te dni po teh
Foto: Edi Šelhaus
Zaupnica jeseniškemu županu
JESENICE, 28. jan. — Občinska skupščina je na današnji seji soglasno izglasovala zaupnico svojemu predsedniku Francetu 2vanu in s tem zavrnila njegovo ostavko. Predsednik je dal pismeno ostavko na svoj položaj 6. januarja zaradi žaljivega pisma, ki ga je občan Jože Vidic postal na CK ZKS.
Dosedanje delo svojega predsednika so odborniki ocenili za pravilno in žeto uspešno. TO velja tudi za. delo same občinske skupščine in njenih organov kot tudi širšega gospodarskega in družbenenga dogajanje v občini. Ob tem niso izostali uspehi, ki se kažejo zlasti v turizmu, trgovini in drugih dejavnostih.
O ostavki so pred tem razpravljala vodstva družbeno političnih organizacij, ki so jo vsa zavračala. Tudi na nedavnih sindikalnih občnih zborih v železarni je pred. sednik dobil vso podporo. Prav. zato so na današnji seji soglasno podpri! predlog, da bi France Živam ostal na vodilnem položaju v občini tudi v naslednji dveletni mandatni dobi.
Odborniki so tudi menili, da je Jože Vidic kot dopisnik lokalnega lista »Glas« neobjektivno obveščal javnost o dogajanju v jeseniški občini. Zato so sklenili, da je kot dopisnik nezaželen v jeseniški občini.
L. S.
OGLAŠUJTE V
DELU
Praznovanje 50-letnice KPJ
V Trbovljah pripravljajo prireditve ter srečanja mladine z revolucionarji
Odbor za praznovanje 50. obletnice KPJ juri občinski konferenci ZK Trbovlje je sestavil okvirni program prireditev v počastitev jubileja irnmmfeujAne partije oziroma Zveze komunistov, ld se bodo zvrstile ▼ občini od februarja do konca junija.
▼ trboveljski občini bodo začeli s praznovanjem že prihodnji mesec, ko bo v delavskem domu centralna občinska proslava ob 50. obletnici Zveze komunistov in dramska predstava amaterskega gledališča Svobode center. V februarju bodo po osnovnih in srednjih šolah arektoJ* Jter pogovori med šolsko mladino in znanimi borci pred in med vojno na temo »Zgodovinska in sodobna vloga ZKJ«. V marcu bo na kulturni prireditvi v Delavskem domu gostoval s celovečernim koncertom revolucionarnih in borbenih pesmi pevski zbor iz Hrastnika.
V mesecu Mirilu se bo. sestala na slavnostno sejo občinska konferenca Zveze komunistov Trbovlje, kjer bodo podelili tudi odlikovanja revolucionarjem in družbenopolitičnim delavcem. Učenci osnovnih in srednjih šol bodo tekmovali v poznavanju zgodovine Komunistične partije
• v»
in njenem delovanju na območju revirjev. V aprilu bo v delavskem domu Trbovlje sarrimtv merami večer, na katerem bodo sodelovali mani književniki ja revirjev, v avli delavskega doma pa bodo odprli raastavo, posvečeno revolucionarni dejavnosti pred
in enad vojno. V domu Tončke Čečeve na Kleku nad Trbovljami ae bodo srečali komunisti is predvojnih dni in NOV.
Centralne proslave oairoma zborovanja prebivalcev Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob 50. obletnici KPJ, ki bo 1. maja na planinski postojanki Mrzlica nad Trbovljami, se bo udeležilo več tisoč Trboveljčanov. V maju bodo v Trbovljah organizirali tudi medobčinsko srečanje pevskih zborov, na katerem bo
med drugimi sodeloval pevski zbor iz Koroške.
Odbor za pramovanje pa je tudi predlagal, da bi v Trbovljah v drugi polovici leta pripravili razstavo dosežkov gospodarskega in samoupravnega razvoja posameznih delovnih organizacij in občine.
Mimo tega pa bo v občini še več drugih kulturnih in športnih prireditev, ki jih bodo povezali s praznovanjem 50. obletnice SKOJ in Sindikatov. PAVLE BURKEUC
5» ' K , ;
Škofja Loka: »kitajski** skok
Industrijsko proizvodnjo so lani povečali skoraj za četrtino
Lansko leto pomeni pravo prelomnico v razvoju industrijskih podjetij v Škofjeloški občini. Dosegla so največji razmah doslej, ki je Se posebno pomemben zato, ker je sledil pravemu životarjenju v zadnjem obdobju. Njihovo povečanje proizvodnje, prodaje in izvoza predstavlja pravi »kitajski« skok v primerjavi z drugimi.
Vrednost proizvodnje je 9 podjetij lani povečalo kar za 23 odstotkov, medtem ko je predlanskim mešal ta porast
le 5 odstotkov. Samo tovarna klobukov »Sežirs jo je zmanjšala aa dobro desetino, vsi drugi pa so jo povišali. Za
Poslej: načrtno sprejemanje
Načrte o pripravnikih bo v Domžalah nadzorovala občina
DOMŽALE, 28. jan. Do konca februarja morajo delovne organizacije sprejeti načrte o sprejemanju pripravnikov ter jih poslati občinski skupščini — je sklep, ki so ga po zakonu o obveznem sprejemanju pripravnikov sprejeli tudi na domžalski občinski skupščini.
Iz določb republiškega zakona je razvideti, da naj novi zakon izhaja iz utemeljenih domnev, da ni razvoja in napredka v delovnih organizacijah, če v napore za razvoj in napredek ni vključena tudi načrtna kadrovska poli-t’k~, ki naj bi v samem podjetju z načrtovalno delovno prakso skrbela za mlade strokovnjake in jih vzgajala.
Pri obveznem sprejemanju
delovnim organizacijam predvsem skrb, da upoštevajo stopnje in vrste strokovnosti, kakršne dejavnost podjetja terja. Načrtno naj bi vse organizacije poskrbele m takšno izobrazbeno in poklicno sestavo delovnih skupnosti, da bi le-te omogočila optimalno iarabo, obenmn pa naj 'bi ae sestava delavcev sproti izpopolnjevala. Z sr
delovne nrgMilaarUs prisiljene poskrbeti aa svoj ačrokov-nt naraščaj, v kolikor ae o nujnosti tega seveda niso še
Vsako leto — najkasneje do 31. januarja — bodo odslej delovne organizacije sprejemale načrte, a katerimi bodo določili vrste in število pripravnikov, ki jih bodo sprejele v tekočem letu. Načrtovanje sprejemanja pripravnikov Je aa zakonodajal-ca tako vežno, da Je sanj predpisal tudi kontrolo in nadzor občinskih skupščin ter zavodov aa isponlruiMiJci na zahtevo .morajo tem kontrolnim organom predložiti vse podatke in listine, Id omogočajo vpogled v dejansko tenhrakbann sestavo v določeni delovni organkadjl. In če delovna m gnil mi IJa sama ne sprejme načrta, lahko pnrtrntmejž« merila sanj
Za takšno ■
deva delov&ib organizacij je nedvomno potrebno dobro postaranje njihovega gospodarjenja. Potrebne je res strokovna obdelava podatkov in sodelovanj« ranih služb
—	službe za plan in analize, pravne službe, zavoda za zaposlovanje — da bi nekdo izven delovne organizacije res lahko dobil pravo sliko o poslovanju neke delovne organizacije. V Domžalah so ves nadzor prepustiti svetu za gospodarstvo, Id Je za to nedvomno še najbolj poklican.
BORUT OONTALA
Zasavski komunisti o kongresnih dokumentih
TRBOVLJE, 26. Jan. — Na sinočnji razširjeni seji komiteja revirske koedsneaace ZK
—	udeležili so se Je tudi delegati za 9. kongres ZKJ is Zasavja in predsedniki komisij pri revirski konferenci — so se v razpravi o dokumentih aa kongres ter nalogah organizacij ZK zavzeli, da zasavski komunisti v tem in prihodnjem tednu obravnavajo kongresno gradivo v or-
več kot tretjino je porasla v »Elri«, »LIH«, »Alplesu« iz Železnikov, in »Iskri« iz Železnikov, m nekaj več kot petino pa v »Odeji«.
Didi prodaja Je šla lani precej bolj kot leto prej in to prav vsem podjetjem. Se največ so Jo uspeli izboljšati .v »Iskri« (za 62 odst.), kjer pa so imeli leto prej precej skromna naročila. Skoraj polovico več so za svoje izdelke iztržili v »Elri«, »Alpšesu« in »Odeji«. V povprečju pa so prodajo povišali za tri desetine.
Se večji skok so dosegli v izvozu, pri katerem so leta 1967 prav tako zabeležili porast le za 5 odstotkov. Tokrat pa so prodali tujim kupcem kar za dve tretjini več blaga kot leto prej. Tudi v izvozu so vsa podjetja presegla predlanske rezultate.
Izreden prodor na tuje tržišče so pokazali v »LTH«, kjer so izvozili za poldrugi milijon dolarjev svojih izdelkov, to je petkrat toliko kot leto nazaj. Lani so namreč stekli nekateri večji kooperacijski posli s tujimi partnerji. Razen tega pa v zahodnih državah zelo uspešno prodajajo aluminijaste odlitke. Od drugih podjetij se je izvoz najbolj povečal v »Alplesu«, kjer
so ga podvojili.
-
Takšen razmah industrije v občini pripisujejo večjim prizadevanjem za načrtnejši razvoj. V zadnjem času so se še zlasti zavzeli za večja vlaganja v modernizacijo ter razširitev proizvodnje ter aa pridobivanje novih strokovnjakov. Kot kažejo rezultati, uspeh ni izostal. To meddru-
Za gradnjo novih učilnic
V Hrastniku so odobrili lokacijo za gradnjo 16 do 18 novih šolskih prostorov
Kaže, da bo gradnja novih učilnic v tej občini dobila primarno mesto. V Hrastniku poudarjajo, da so s šolskimi prostori že tako na tesnem, da bi vsakršno odlašanje zidave novih učilnic ogrozilo redno vzgojo in izobraževanje.
Nove učilnice bodo Pto|fc- .veljaj pet let, s tem, da ga deno zgjfcdili, ;d» sedabuu.:1^ ‘hp^9 vzhko leto kolektivi na semtead narodnega ' berpja- rtovb potrjevali.
Rajka-na Logu v- Zgornjem} ■■■’ V' Hrastniku
Hrastniku. Pred dnevi so določili ustrezno zemljišče, občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost pa sta zaprosili za posojilo republiški sekretariat za prosveto in kulturo oziroma njegov upravni „ odbor sklada za gradnjo, novih šol na Slovanskem.-.« —
Seveda, bodo, tako kot v Trbovljah in Zagorju, tudi v Hrastniku s pomočjo delovnih kolektivov zbrali začetna sredstva z novogrdanjo učilnic. Medtem ko so v obeh sosednjih občinah izvedli referendum za uvedbo' krajevnega samoprispevka občanov za tc namene, so v Hrastniku lani delovni kolektivi skle-
bruto Osebnega dohodka zaposlenih za izgradnjo novih šolskih prostorov.
Ko bodo te dni podjetja po zaključnih - računih gospodarjenja za leto 1968 razporejala del dohodka v Sklade, bodo za izgradnjo učilnic prispevali okrog 1 milijon din. Na predlog splcšnopolitičnega zbora občine Hrastnik, naj bi omenjeni družbeni dogovor
so lani ustanovili posebno komisijo iz vrst »prosvetnih delavcev, ki je preučevala možnosti zmanjšanja sedanje stiske v vzg oj-, noizobraževalnih ustanovah. Tedaj je komisija predlagala, da bi morali nemudoma zgraditi vsaj osem novih učilnic. Kaže torej, da bo akcija, za-četa.že«lani, dobila letos, vsestransko podporo vseh dejavnikov v občini. Po vsej verjetnosti bodo pri gradnji novih šolskih prostorov upoštevali normative, ki jih je pred kratkim objavil republiški-(‘idkilad za prosveto in
m.
po začetek grad-I od višine zbra-doma in od
niii izločiti po 1 odst! od ; ugodno rešene vloge občin-
ske'skupščine za ustrezno posojilo. Vendar v Hrastniku računajo, da bo sklad za podeljevanje kreditov upošteval resne težave, s katerimi se srečujejo v tej revirski občini spričo pomanjkanja učnih prostorov. Lani so se komaj izognili tretji izmeni pouka, v prihodnje bo to nemogoče.
ganizacijah ZK, po posamez- kr čutijo tudi zaposleni pri
nih vprašanjih pa bodo imeli še skupne obravnave. Na seji ao spregovorili tudi o nalogah komunistov ▼ pripravah na spomladanske volitve.	p.B.
osebnih dohodkih. Le-ti so se ▼ industriji v povprečju povišali od 776 na 885 dinarjev, to je aa 14 odstotkov.
LADO STRUŽNIK
ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA • ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA • ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA • ZA VAS Ib
SUPERMARKET
•	LASTEKS HLAČE	• SMUČI ELAN -
•	BUNDE	*l
•	PULOVERJI, rasni modsll • KOVINSKE SMUČARSKI
MUCE
• SANKE
_ _______	- l • DRKAUM CEVUI:
•	VOLNENO PERILO	,n io it
Lam 121 prometnih nesreč
Na zagorskih cestah so umrle štiri osebe
V preteklem letu je bilo na cestah v zagorski občini 121 prometnih nesreč. V njih so 4 osebe izgubile življenje, 50 je bilo laže ali huje poškodovanih, gmotno škodo so ocenili na preko 347.000 din.
Čeprav je bilo lani, v primerjavi z letom prej, manj prometnih nesreč, pa so posledice hujše- To se kaže v večjem številu telesno poškodovanih oseb in večji gmotni škodi. Medtem, ko je bilo v letu 1967 v cestnem prometu 5 smrtnih žrtev, so lani umrle v-' prometnih nesrečah 4 osebe. Postaja milice je prijavila javnemu tožilcu r>6 udeležencev v prometnih issre-čah in 57 občinskemu sodniku za prekrške. Na območju mesta Zagorje je prišlo v letu dni 42-krat do nesreče in na cesti Zagorje—Izlake (največkrat v Zelencu) 26-krat.
Zagorski miličniki so lani prijavili' občinskemu sodniku srn prekrške še 346 voznikov; ker so vozili brez vozniškega dovoljenja, njihova vozila niso bilk tehnično v redu, ker so zamudili tehnične preglede ali pa so vozili vinjeni, prehitro ipd. Med kršitelji v javnem prometu je bilo kar 155 voznikov, ki niso imeli vozniškega dovoljenja, teh-
Nesrečen padec
KAMNIK, 28. jan. — Vče-ij zjutraj so našli v greznici stranišča truplo Marije Dolar, ki je stanovala v Tu ni številka 2 nad Kamnikom. Komisija domneva, da je šla pokojna »večer na stranišče, kjer ji je na poledenelih stopnicah spodrsnilo in je padla po strmem bregu v greznico, kjer se je zadušila. Na truplu niso našli sledov nasilja.
A. L.
nične pomanjkljivosti pa so miličniki največkrat ugotovili na mopedih.
Miličniki v Zagorju so lani odvzeli tudi 22 vozniških dovoljenj, 28 tablic, v 32 primerili so uporabili alkoskop, 13 voznikov pa so odpeljali na odvzem krvi. Mandatno so kaznovali 435 oseb. P. B.
Sovražni lepaki v vlaku
MARIBOR, 28. jan. — Včeraj Ob 3.20 so na vlaku, ki je pripeljal iz Avstrije v Maribor. odkrili sovražne letake in razno drugo propagandno gradivo neke hrvatske emigrantske organizacije, ki je bilo raztreseno po vagonih tega vlaka.
N. S.
Sojenje ponarejevalcem denarja
ZAGREB, 23. jan. (Tanjug) Pred senatom okrožnega sodišča v Zagrebu, ki mu predseduje Emanuel Zavada, so začeli danes razpravo proti skupini, ki je obtožena, da je razširjala ponarejene bankovce po '0 starih dinarjev.
Prvi dan razprave je začel z zasliševanjem glavne obtoženke Anke Bek&vac iz Zagreba. Delavci UJV so na$li lani pri njej večje število ponarejenih bankovcev, ki jih je nameravala obtožena vnovčiti v raznih krajih države.
Razni Anke Bekavac bodo sedli na klop za obtožence še štirje njeni sodelavci Krsto Uvrič, Pavao Mlakar. Marija Mlakar in Iltka Bugarič.
★ DELO
Brada, X. Januarja 1889
Presenetljivo - Schmid
Domačin zmagovalec drugo tekme švicarske skakalne turneje
ST. MORITZ. 28. Jan. (Po telefonu). Na tukajšnji olimpijski skakalnici je bila druga tekma 10. Švicarske skakalne turneje. Zmagal je 30-letni Švicar h«m Schmid pred Japoncem Kasajo, Cehoslovakotn Divilo in Norvežanom Wirkok>. Raška se je moral zadovoljiti s 7. mestom, ker je pri prvem skoku padel. Od n«*ih je bil najboljši Mesec — 17.. ki je nastopil poškodovan. Dolhar je 29.. Pudgar pa se je uvrstil na 37. mesto med «3 skakalci iz 12 držav. Vreme je bilo lepo, gledalcev 2500. kar je za St. Moritz, ki ima samo 4000 prebivalcev, precej.
Zmaga Švicarja Schmida je ve-hko presenečenje, kljub temu. da se je s 5. mestom ./karal že v t'nterwa«erju. kjer je skakal zelo daleč. Wirkola ni skočil dovolj daleč — obakrat 80.5 m. To je bi. k> premalo, da bi »pet požel mnogo. Do nadaljnjega dvoboja med njim in Raško, kakršnega smo vi. deli v Unterurasserju. p? ni prišlo tudi zaradi tega. ker je Raška pri prvem skoku padel. To je bil edini padec na današnji *ekmi. Ra. ška. ki je skočil najdlje — 86.5 m. se žal ni obdržal na nogah. Rekoda skakalnice, ki ga ima Di-riia s 86.5 m. ni« preskočili, kar je bilo pričakovati po velikih dolžinah po včerajšnjem treningu. Rekorda skakalnice, ki ga ima DL m — je bil nedvomno najlepši na današnji tekmi. Najvišjo oceno za slog so sodniki prisodili Japoncu Kaaaji — za pm skok povprečno 18 točk. Lep drugi skok je bil tu. d: edina tolažba za Raško, ki zapušča turnejo, ker mora na tek. movanje v Falun na Švedsko.
Naš Mesec je nastopil poškodovan. Včeraj se mu je na treningu obnovila stara poškodba na kolenu s Pokljuke potem, ko je po m m dolgem skoku v izteku padel. Odšel je na rentgenski pregled k zdravniku, ki je odsvetoval nastop. Mesec, ki s* noče pokvariti plaa. maja v generalni uvrstitvi, ae je danes po hudih bolečinah ponoči počutil bolje. Dopoldne ga na uradnem treningu ni bilo. na tek-
mi f* je požrtvovalni Kranjčan le nastopil. V zraku je imel aalo le. po držo, seveda pa je nekoliko slabše in nezanesljivo doskočil. Za prvi skok je dosegel povprečno oceno za slog 15 točk. aa dragega pa 14.5 točke Dolhar si je prvi skok pokvaril le v araku tn je zato tudi doskočil nezanesljivo. Daljši tn boljši pa je bil v dragem poskusu. Pudgar je v prvem skoku dosegel 70.5 m. toda ker fant še nima »imsna«. je za slog prejel le 12 namesto vsaj 14 točk.
Po prvi seriji sta presenetljivo vodila Japonec Sasaja s 110.7 in Schmid s 106.2 točke pred Wlrko-lo. Divilo. Konnocn. Hubačera. LL chteneegerjem. Tomtumocn, Doube. kam. Ekholnom. Fujisevo. Ruotse-lažnenom. Eliroo. Ohbnejrerjem, Zenderjem in kot 6. Menečem, ki je za 77 m prejel oceno 94.3 toč. ke. Za drugi *kok je prejel najvišjo oceno Raška — 113 točk. aa slog pa 17.5 točk. za njim Divila — 109 točk za 85 m. Prav toliko točk je i Te jel Konno za 82.5 m. Slede Wirko!a 106.2 za 80.5 m itd.
REZULTATI* 1. Schmid <Sv>
215.3	<83. 84). 2. Kasa ja <Jap>
214.1	<8z. 81)	3. Divila CCSSR)
213.1	<81.5. 85) 4. Wirkola (Nor) 211.9 (80.5. 80,5) 5. Koono. (Jap)
211.4	<783.	82.5),	8. Hubač
<CSSR). 204,4 <803. 803). 7. Baška <CSSR) 200,9 (863. 843). 8. Tomtum (Nor) 300.6, 9. Zender <Sv) 200,4. 10. lichtaneggar (Ar)
(Vin) 199.6. 13. (Vin) 1863. 13. Vb JIM (kp) 1943. 14. Mo (Mor) in.«. U. Daubek (OSMI) IMA 1«. nwin«y <SBN> IMA 37. Hm (*M> 1M.0 m. W)....
St. DoDiar (JU«> ltr.O (72, 77.5) sr. Pudgar (Jug) 14M (7*. «.*» Ud
po dnfa lihnih « Vata St. Morttm: 1. Wlr-kola (I*or) «41. s. SeUd (Sr) 436.t. >. Konja (Jap) 434.4, 4. Katka (CSSR) 437,0, S. Konno (Jap) 438.2. .. Jugoalonud:	«.
Kasač 3*7.4. 33. Dolhar 373J. 37. Pudgar M7.0.
Htlpna umutar (po dn Uk* morale* >:	1 Japonaka «71.1. Z.
Nomika «53.4. 3. SrU* I. MB,1. 4. CSSR UT.1. 5 Finka «00,0, «. Avstrija 7744. 7. ZRN 73»,7. «. Italija 7».«. t. Jugoslavija 750.7, 10. ftreteko 73S.8, 11. ZDA 730.1, Redita po Avica n. ta Franclja.
DUŠAN
Ocena B. Poliča naspr jemljiva
BNO	3«. janaaija (
gr* po
M -gJZSttHZ
,	sa. kančki mla-
aa da M ae uveljavila lih iMiaidaai IJali Varcka naoanju jakail v napaC-an kultura
da nrcoeHnio
Priznanje za delo
Trening mladinske hokejske ekipe SFRJ v Celju
CEDE — Delavna htlanca hokejsko drsalnega kluba v Celju 4 sesani, ki se boa kanon, bo nad-vsa uspešna in pisana. Prvič v dvajsetletni agodovinl. Je klubu uspelo dobiti tujega (četkaga) tre. noja aa hokej ledu. Raaen tega Ja pod strokovnim vodstvom trener-Ja Hinka Dermota lepo taibela eekdja umetnostnega drsanja. K vsem tem podatkom Iportnega pomena. ki pa se kaAe)o tudi v ata. "	ailtatlh hokejskih tekem
dh dl
vUu in rvenltstUi tn nsutrgsov umetnostni
drsalcev,
ae prtdnRuJe te isreden obisk dr. saliVs. Medtem ko Je v psejintl eveonl Objekt v parku ntteireln okoli 43.00 drsalcev, bo ta itevilka
Nadvse pester jubilej
Ob 25-letnici bogat koledar košarkarske reprezentance
LJUBLJANA, 28. jan. Napovedi pred sejo IO košarkarske zveze Jugoslavije so se uresničile. Člani izvršnega odbora so sprejeli vrsto pomembnih sklepov, ki naj bi naši košarki omogočili še hitrejši napredek, popularizacijo in veljavo. Prav zdaj se za uresničitev načrtov in želja namreč ponuja lepa priložnost, saj se maja letos začenja praznovanje 25-Ietnice košarkarskega športa v Jugoslaviji, slovesen zaključek tega pa bo maja 1970, ob koncu svetovnega prvenstva v dvorani Tivoli.
2e za začetek praznovanja bo na sporedu izredno zanimiva tekma naše reprezentance. Na sestanku F1BA v Munchnu so namreč odobri I: predi or. da se ▼ Beogradu 30. maja pomerita reprezentanci Evrope in Jugoslavije. To bo prvi tovrstni dvoboj v zgodovini, saj sta vodji evropske reprezentance Bi snel in Stankovič izbrala igralce he vseh držav m ne le iz klubov, ki nastopajo v pokalu evropskih prvakov, kot je bilo to dosle na vsakoletnih ko--- (.rkarsk;h festivalih V reprezentanco Evrope sta povabila naslednje igralce: Rodnguez. Luyk in Busceto (Španija). Zidek, Zedni-ček in Konvička (CSSR). Pauiau-akas in Bjelov <SZ). Lopatka in Ma!ec (Poljska), Mastni in Recal-caltž (Italiia). Durand in Gilles Franc, .t . S ev- n — r-	Scho-
lliers •Begijat. Fagu (Albanija). H. in V. Uhhg (NDR) in Dimov «Bolgarija).
IO KZJ je cL-fiim te tekme in organizadijo le še potrdil, mimo tega pa spre »el še naslednje pomembne sklepe:
• Od 10. februarja naprej trenerji br« licence ne bodo smeli Teč voditi tekem svojih ekip V nekaj dneh bodo sestavili tudi
UTRINKI
Z DRUGIM MOTORJEM — Sto. r. . avtomobili n Jack Brabham v **v ►rojih avtomobilov ne bo več opremljal z motorjem av-trals*e?a koncema Pepco. V nov i sezoni bo za svetovno prvenstvo r avromobili formule 1 startal z vozilom, ki ga bo oprem.! z motorjem ford — V-8. Avstralec -e bo S? enkrat jotego-*•»; za **vetovn: naslov, drugi veznik v n revovi ekipi pa bo mladi Be!g.jec Jacky Ickx.
GRADILI BODO — V 15 letih nameravajo na Dunaju zgraditi Sti-r: športna središča s stadioni za 20 000 do 25.000 gledalcev. Razen račjega stadiona — za dunajska nogometna moštva Rr.p:d. V enna. Wacker ir. Šport klub — naj bi v^ako ^red.šče dobilo tudi atletske Diorave s tribunam: za 3.000 gle. dalcev. teniška igrišče, športne dvorane, parkirne prostore ud No. va središča naj bi bila v različnih mestnih četrteh.
VSE ZA TRGOVINO — 30-letni ^al tansk; alpski smučar Ivo Mah! knecbt. ki je v minuli sezoni osvojil naslov državnega prvaka v s a lomu. veleslalomu in smuku, ne bo več nastopal na mednarodnih tekmovanjih. Novembra 1968 <e je poškodoval, računal pa je. da bo na Hahnenkammu že lahko Ntartal. Uštel se je: smučal bi lahko spet šele v marcu. Mahl-knecbt se je zato povsem posvetil trgovini s foor*n:mi potrebščina-im v kraju Ortisei. ki jo je odfTl minulo jesen.
seznam tistih trenerjev, ki bodo sodelovali pn kontroli sojenja. Tako bodo že v prvih kolih drugega dela prvenstva tudi trenerji sodelovali pri ocenjevanju sodnikov In njihovih kriterijev, za kar je bil še zadnji čas.
•	Prvič so izbrali tudi predsedstvo, v katerem bodo predsedniki vseh republiških zvez. vodil pa jih bo predsednik KZJ dr inž. Raša šaper. Na ta način bo sodelovanje republiških zvez z osrednjo precej boljše in marsikdaj se bo moč izogniti nepotrebnim nesporazumom in sporom.
•	V prihodnji sezoni bodo morali vsi člani I. in II. zvezne lige sodelovati v pokalnem tekmovanju. Od leta 1970 bodo za pokal tekmovale tud; košarkarice.
•	Zenska zvezna liga bo štela ods'ej 12 članov. Za nova člana bodo igrali kvalifikacije Bosna (Sarajevo). Part za n <Bgd> in Jesenice. Ze v naslednji sezoni bodo tudi košarkarice tekmovale pozimi v dvoranah Takšen Je sklep in le. če tega res ne bo mogoče izvesti, bodo počakali še eno leto. Vendar vse kaže. da to ne bo potrebno
•	Predloga, da bi povečali mo-’ ško ligo na 14 ekip. niso sprejeli. J V primeru, da imata kandidata
za prvo mesto ali izpad iz lige enako š.evilo točk. odločajo osvojene točke in medsebojni dvoboji. | Ge tudi to ne prinese odločitve.
bodo ekipe igrale tretjo, odločilno . tekmo.
•	V sezoni 1970-71 bodo tudi tekmovanja v II. zveznih ligah
i prešla v dvorane.
•	Po tekmi z evropsko reprezentanco in kvalifikacijah za EP.
IVER DNEVA
Spet doma -brez avtomobila
Jugoslovanski avtomobilisti G/jhak. Palikovič in Kresnik, ki so se izkazali na nedavnem najtežjem evropskem ralljrju Monte Carlo. lahko rečejo, da jim je športna sreča obrnila hrbet. Medtem ko že na tekmovanju ni bilo vse po njiho. «rih računih, so imeli smolo •udi na poti domov. Po 2000 nrevoženih kilometrih iz Monte Carla so se na pragu svojih domov — pri Brežicah — zaleteli v kamion z avtom bi lom BMW 2002. Id ga je vozil Kresnik. Vzroki pa Ae niso znani: pri trčenju si je Gluhak laže poškodoval nos.
Dirkači so se vrnili domov brez svojih vozil; medtem ko Je PalikoviČev porsche 911 ostal razbit v Monte Carlu, je Kresnikov BMW morala pripeljati v Zagreb cestna vlečna služba.
Pismo iz Trsta
Uspešno kolo nogometašev
TRST — Zamejske enajsterice s uspehom nastopajo v tretji a-materski ligi Zadnje kolo pa je bilo še posebe zadovoljivo glede na osvojene točke V »M« skupni je Breg nasul nasprotnikom kar pet golov. Prepričljivi zmagi sta zabeležila tudi Primorje in Union proti Tecnoferramenta. oziroma Gretti Malo težje je šlo Vesni, ki je komaj v drugem polčasu ukrotila trdovratne nasprotnike. Bazoviški Zarji pa je po vodstvu s 3:0 trda predla, v začetku drugega polčasa je na»prot-nk zaigral kot prerojen in izenačil. Na srečo pa je Zarji uspelo doseči zmagoviti gol
Rezultati: Liber as Občine: Vesna 1:2. Breg:Rojanese 5:1. Pri-morjeiTecnoferramenta 2:0. Zarja: Libertas Prosek 4:3. Gretta: Union 0:2.
V	drug. amaterski ligi je Ju-rantina na domačem igrišču premagala dragega na lestvici Sant Anno Is Trsta a 1:0. S to zmago so m Btandrešci odmaknili iz nevarnega dela razpredelnice.
V	moški odbojkarski B ligi je Bor doživel tretji zaporedni po*
Paatje so sprejeli v goste Mar* oni is Parme, ki f slabše nasprotnike te Domačin so delali napake v napami ra še več v obrambi. Basen teh slabosti pa jim lahko očitamo še to. da so nasprotnika podcenjevali. Samo ta dejstva so gostom omogočila, da SO is Trsta odnesli celoten izku-
piček. Bor—Marami Parma 2:3.
Istrsko mesto Poreč je bio prizorišče drugega turnirja za »Pokal prijateljstva«. V tem drugem delu so odnesli levji delež domačinke. ki so z veliko lahkoto odpravile šesterici Brega in Bora. Partizan z Rek. je tudi premagal obe tržaški ekipi, toda kloniti je moral proti razigranim domačin-zam.
Rezultati: Poreč:Bor 2:0. Partizan Rijeka:Bor 2:0. Partizan Poreč: Ki jeka 20 Partizan Poreč: Breg 2 0, Partizan Ri jeka: Breg 2:0.
Lestvica iraške skupim: Partizan Rijeka	6 5 1 10
Partizan Porer	5	4 18
Breg Trst	4	13	2
Bor Trst	4	13	2
Sokol Trst	3	0 3	0
V promocijskem prvenstvu pa Borovim košarkarjem ne gre tako. kot sl flslijo Zmagati ne morejo niti proti nasprotnikom, ki so veliko slabši od njih. Ekipa kaže napredek Is kune v tekmo, toda na dovolj, da aa bi enakovredno kosaa za bo1 s izkušenimi nasprotniki. TO st je dogodilo tudi na zadnjem srečanju m Set Priurl ir Vidma.
Bar - M Frlari 43:48 (19*1)
Borovi naraščajniki pa bi kmalu doživeli pravo katastrofo v srečanju s Servolano V drugem polčasu pa 4> uredili vrste in preoreč'li najhujše.
“	“	35:41	13:39).
I. FURLAN IC
bo naša representsnes odšla na turnejo po Južni Ameriki. Prav te dni je spet prišlo vabilo is Paname, Kostarika in Gvatemale.
•	Rešen je tudi »primer« DJu-rič. Vsak igralec, ki se vrne is inosematva postane spet član matičnega kluba ki mu ja ob od* hodu dal dovoljenje sa nastopanje v tujini ne pa izpisnice. Nemanja Djuric je potemtakem še vedno član Radnidkega in le če mu ta dovoli bo lahko prestopil k Jugoplastiid.
•	Program priprav in nastopov repreeentance je sa letos takle: Prve dni maj» tradicionalni TV dvoboj, nato priprave v Ljubljani; 9. in 11. maja — dve tekmi v Franciji; 14. do 17. maja — kvalifikacije za EP v Nizozemski; ju-ni ra in julija — turneja po Srednji in Južni Ameriki; 9. avgusta — priprave za EP in turneja po Italiji; 3. do 7. avgusta — balkansko prvenstvo; po vrnitvi sku-joe priprave in od 25. septembra do 5. oktobra evropsko prvenstvo; 26. oktobra začetek tekmovanja v zvezni ligi.
S. TRBOVC
Olimpija : Zadar 70:44 (31:21)
BEOGRAD. M. Jan. — V dvorani v Novem Beogradu ae je pri. čel mladinski šampiona! Jugoslavije v košarki. 2e prvi dan ae je zgodilo veliko presenečenje Lazu skoietnl drtavni prvak. Crvena zvezda. Je premagana. To je uspelo mladincem Partizana, ki so v zelo razburljivi in dramatični tekmi premagali Crvano zveedo c «1:79 (44:34).
Na prvenstvu je pililo do apne. iremb. Morali so spremeniti prejšnji razpored, ker je Lokomotiva odpovedala sodelovanje. Tako je Olimpija igrala prvega dne a Zadrom in prepričljivo zmagala s 70-44 (31:21). NalveC koSev za ljub. Ijansko ekipo so dali: LemaiC 23. Gvardjančič 16. Slavinec 10.
Drugi rezultati: Železničar (Kar. lovac) Borne (CaCak) 73:73 '46:32). RadmCki : Primorje 51:30 (25:13).
V ITVI skupini Igrajo Borac, Primorje RadnlCkl ln 2elezn!Car iz Karlovca, v drugi pa Olimpija. Crvena zvezda. Partizan in Zadar.
V. ILIČ
v letošnjem Obdobja krepko prekoračena. So dnevi, ko ima drsališče tudi po tisoč In več obiskovalcev!
Zelo razgiban, po itesrllu prireditev te drugem, bo tudi februar. Teko bo k prvega februarja piš. apela v Celje hokejsko ekipa El-gartove gimnazije is Brna. To bo «e drugi obisk —■»-—») čeških hokejistov v mastil ob Savinji. Tt. n Je Ul lani. Gostje bodo imeti prvo ti A mu v Celju v nedeljo. 3. februarja dopoldne. Potem, ko ae bodo v Ljubljani srečali a mlad trs, skl m moštvom Olimpije patroma
Skrb za množičnost1-^0^, 3. Židan
ZTKS se loteva ključnega
aa Maano kulturo ati r tetasni kulturi te ne-Kar zadeva napore
LJUBLJANA, L Jan. bo problematiki mnoga prej dka a rmo
ureditev namer ▼ natem nogometu sodi, da so
komiteje, ki ao dane v Javno napravo, sicer
sprejemljive, vendar glede na okotiičlne v tem času bržčas te neuresničljive. Taki sta MU poglavitni misli na današnji tiskovni konferenci, na kateri sta sekretar ZTKS Marko Rotfman in član IO Zoran NapruAnik govorila o vprateajih, a katerimi se ta čas ukvarja ZTKS.
ZTKS ae jo mnoštčnoetl v naM telesni kulturi lotila selo resno. O ten vprmtenju je dvakrat nujne.
Ual lovrtnt odbor, priredili ao ra. puMBko pomtondi o tej temi. rasen toga pa jo bilo Uram po Sloveniji lo 14 področni) poanto-eelo os jo. da Jera to problematiko dovolj rantmorija. vendar rsoHCno v reollčnlb sredinah. aad M oMBnNcta ovsa ra no kulturo ra jih ne posvsto. vanj, na primer eploh ni odzvalo 11. ZTKS po o radoooljsteam ugotavlja, do je čutiti ob telim kulturni proMeenettlH čedalje več-
vprašanja tel
TO StofVB ijd SLaSVtir^poera kulturb bi 0») bolj )m| datelj nnoAtoralA raž
SSkSSSS
povsod — denarja te kadrov ni dovolj.
> na
kt ■ jk navrglo poavatnvijo. SL ear njao nora, o la dajejo aaokro. teno podobo pološota' teleanp kulturo v a	niatamu nimo'brm-
vogo maota — od pmUolaklh »tonov po do vi lokih lol, tekmovalni ’ v baat nmogokje no uolio-
_______Ib poavaeoianl bo_____
pravi jol la K) ZTKS/ ki bo račr-
poaabaj v.
PO DOMAČIH KRAJIH
KEGLJANJE NA LEDE
I
Blejcem najboljši mesti
JESENICE. 28. jan. — Zaradi močne odjuge na Blejskem jeceru je bilo 2. kolo prve republiške lige v kegljanju na ledu na naravnem drsa.išču v Kranjski gori. Na naravnem ledu io se bolje znašli Blejci in zasedli obe najboljši mesti. Ekipa Jesenic (Drinovec) je šele tretja. Naravni led je tudi bolj ustrezal domačinom, tako da so na 4. in 5. mestu. Vodstvo po 2. kolu je prevzela ekipa Kokalj z Bleda. Nastopilo je 11 ekip is Kranjske gore. z Jesenic in Bleda.
REZULATI 2. kola:	I. Kokalj
(Bled) 17. 2. Jerala (Bled) 15. 3. Drinovec <Jes) 12. 4. Petrač (Kr. gora) 12. 5 Markelj (Kr. gora) 11 itd. Skupni vrstni red po 2. kolu: 1. Kokalj (Bled)* 33. 2. Drinovec (Jes) 24. 3. Rozman (bal. ki. Jes) 24.	P. KARLIN
&AH
Lombardy
1:0
: Ostojič
BEVF.RWIJK. 28. jan. — V dvanajstem kolu mednarodnega Šahovskega turnirja je Čirič remiziral z OlafsMnom. Lombard« po Ja premagal Ostojiča.
Drugi rezultati velemojstrske skupine:	Doda Kavalek remi.
Portisch : Botvtnnik prek.. Benko : Langeweg 1:0. Geller : Karee rami. Ree : Medina 0:1, Donner : van Sheltinga 1:0.
VRSTNI RED: Geller e točk. Botvtnnik 8.5 (4). Keres, Benko 8. Poiti ute 7.5 (1). Olafason 7,5, Čirič 7 itd.
BEVERWUK. 27 jan. — V 11. kolu mednarodnega turnirja je Čirič doki vel irvt poraz. Pramo-
al ga Je velemojster Geller, ki ja s to snago dohitel vodilnega Botvlnika. Ostojič ae je z dvema zmagama odlepil od zadnjega mesta.
Rezultati:	Van Schettingo:Rae
1 0. Donner.Doda remi. Lombard«: Olafsson remi, KerasiBeakd rami, Langevreg:Portls~h rami. Botvinik: Kavalek remi. Oatojtč Medtea 1:0, V nadaljevanju prekinjenih partij je Ostojič premagal Van Schel-ttngo. Donner pa Ree Ja.
V mojstrski skupini je K ura ji-ca izgubil z Madžarom Sandorjem in remiziral prekinjeno srečanje z njegovim rojakom Honfvjem. Honfy ima 8.5 točke Kuiojiea pa
a.
Precej prekinjenih partij
ALMA ATA — V 15 kolu pr-venMva SZ ao Igrali teknle- Vao-JukovA. Zajcev prek.. Lutllmv: Talj prek.. Libanon:Holmov remi, Oenos:Lejn t:*. Ourgenidae:Cerep-kov prek., Nlkittn:Baglrov prek.. A verbah: Platonov 1:0. Klovan:Ca-ikovski prek. Podgrac:!. Zajcev 1:0. Saharov: Polugajevski remi.
Vratai red: A. Zajcev p0(k).
co. bodo prod odhodom domov *e enkrat nastopili v celjskem parku.
Izredno pomembna po je tudi odločitev Drsalne te kotalke rake sreze Jugoslavije, ki Je izbralo Celje m pripravo mladtoeke državne lepraoratenee. ITaem tega po je vadbo zau)ala celjskemu trenerju Vaclavu Vy*tejnu. Celjani razumejo to odločitev kot mak priznanja za dosedanje delo. zato ra bodo tudi zavzeli, da bodo treningi od 20. februarja do 5. marca kar najbolje organizirani.
V tem času bo v Celju nekaj zanimivih hokejskih tekem. Tako bo 22. in 23. februarja nastopila italijanska mladinska reprezentanca ter ae srečala z jugoslovanskimi mladinci. Mimo tega je predvidena ie tekma z reprezentanco Ljubljane. In končno bo v tem času več prijateljskih tekem s domačini.
Celjani pa so ra proste termine v februarju povabili v goste Se nekaj avstrijskih mottev.
Obenem s hokejisti so pridno pri delu tudi umetnostni drsalci. Samo na Bloudkovem memorialu je nastopilo trinajst pionirk celjskega kluba. Sodelovati pa bodo ie na republiškem te državnem prvenstvu. Drsalci pa pripravljajo tudi svoje klubsko tekmovanje ter vsaj en revialni nastop. V ta spored bo vključeno le prvenstvo celjskih osnovnih Sol v hokeju na ledu ter občinsko prvenstvo v hitrostnem drsanju.	M. B.
Zmaga na ledu, poraz za zeleno mizo?
BEOGRAD. 28. jan. — Tu se je začelo mladinsko državno prvenstvo v hokeju na ledu. Prvo tekmo sta odigrali Olimpija in domača Crvena zveada. Gote Je so bili mnogo boljša ekipa in zasluženo zmagali s 5:1 (2:0. 1:1, 2:0). Gole so dali: Puterle 2, Kumar 2 in Ogrinc aa Olimpijo ter Srečko-vič za Crveoo zvezdo.
Toda kaše, da zmaga na ledu ne bo dosti pomagala izvrstni a oslabljeni Olimpiji. Po končani tekmi je Crvena zveada vložila pritožbo in navedla, da je v moštvu Olimpije igral Danilo Tanj-šek. ki ni imel podaljšane registracije sa 1969. leto. Ce ee bo Zveza držala propoateij, bo Olimpija ob to prepričljivo zmago in tekmo bodo registrirali s 6:0 v korist Crvene zveade. To bi bilo obžalovati, kajti Olimpija igra zelo dobro in je gotovo eden izmed favoritov sa osvojitev najvišjega naslova.
Jutri se bodo pomerili Olimpija in Medveščak ter Crvena zvezda in Partizan. Prvenstvo bo konča, no v četrtek s tekmama Medveščak ; Crvena zvezda in Olimpija : Partizan.
Povedati moramo, da v propozi cijah ni navedeno, kakšen vratni red velja sa ekipe, če imajo ena--co število točk. Verjetno bo odločala razlika v golih, toda v propozicijah o tem ni nobene besede.
V. ILIČ
JESENICE — Na redni seji skupščina občine ao r prvi točki dnevnega reda napravljali o ta-lasni kulturi. Fo poročilu in napravi so sklenili jadelati okvirni program navoja telesne kulture v občini.	P. K.
Mednarodni moto-skljdrlng na Bledu
BLED — Avto-moto društvo Bled v eodetevanju e TD Bled prirejata v nedeljo popoldne na nmranjcnem blejskem J estru tradicionalni motoskijttring. Kotnem
Ja povedal glavni organizator Niko Matjaž imajo že zagotovljeno številno udeležbo nažlh domačih pa tudi tekmovalcev la Avstrije te Italije.
Proga bo tudi tokrat speljane okoli otoka s startom in ciljem v Veliki Zakl, ker Je tu prostor na ledu primernejši sa taka tekmovanja. pa tudi led Je tu vedno močnejži. Prireditelji imajo že polne roke dela te pričakuj^ jo Sterilne gledalce, saj se taka tekmovanja že od nekdaj vabila na tisoče izletnikov na Bled. Zato bo potrebno povečati dohodke m parkirna prostora.
B. B.
| ATLETIKA
KR. GORA: ali ne biti
za biti
JESENICE — Drevi bo na dr-saližču pod Mežakljo prvenstvena tekma ZHL med Kranjsko goro in OHK Beogradom. Tekma bi morala biti odigrana že v začetku prvenstva vendar so Jo zaradi odjuge, ki je stalila led ra drsalUču pod Mežakljo, preloAili.
Za srečanje ae ne Jesenicah aelo zanimajo. Ta tekma bo odločala o biti 'ali ne Otti mladega rooitva Kranjske gon Prav to pa povzroča med igralci te funkcionarji malo nervoza Vendar so vsi prepričani, da Beograjčani ne bodo pretrd oreh te & bodo to zadnjo zapreko prav uspešno preskočili, pa čeprav gostov ie malo ne podcenjujejo.
Trener Brun telo vestno te te-lonsivno prir—»vlja svoje varo-vanct. F zaAnjth Rntei ao pozpa-•eno trenirali Uigra vali so napade te pilili taktiko. Trarar je
■tlo dobro
Ib bo
Tekma bo • b lt. url na dira Iliču pod Mstatejo.
POLDK KABLIH
JESENICE: drevi v Celovcu
JE EN — Nategi prvaka teka drevi te ena prala-■ražnja. V oelortel mestni deora-nl as tetdo JSssnttent nečak ra
možtvom"£E.
Ceiovčani so te od nekdaj salo
vsakoletna zračenja to madseboi ' na rtvaliteta kMteklh prlvTžznorv vselej privabita ob dnalUte ra-1 berilo gle tv. To ae tudi drevi. Najbolj mati oboja a garale
Prvi republiški zimski kros v Novi Gorici
NOVA GOBICA — Zaključna prireditev zimske tekaške šole AZS je bilo tekmovanje v krosu, katerega ie Ja udelriklo 23 najboljših mladink te 38 mladincev, ki ao bili teden dni na pripravah. Prvi zimski kros v letošnji aesonl v republiškem merilu je povsem uspel ta je pokazal, da je vrsta mladincev in mladink že sedaj v zelo dobri formi. Zelo dobro so tekle mlajše mladinke, najzanimivejši pa je bil dvoboj za prvo mesto pri st. mladincih med Ferfilo ir Cerknice ln Celjanom Podpečanom. Dolgo sta tekla s ramo ob rami. odločitev v korist 17-Ietnega Perfile pa je padla tele 300 m pred ciljem. Zanimivo je, da je pri ati mladincih na 4000 m dolgi Drogi nastopil tudi sprinter Miloš Mele is Olimpije in se uvrstil na solidno 11. mesto. To dokazuje, da mu vzdržljivosti ne manjka In da lahko od njega letos dosti pričakujemo.
Rezultati:	mlajše mladinke —
«00 m: Martič (Mrb) 3:17,8. Fbr-rer (Mrb) 3:18,8. Učakar (OD 3:20,4; sledile 8o:	Samec (KI),
Kuanič (Pom). Obrez (KI), GjO-rek (Pom), Kolenc (KI) itd.; starejše mladinke — 1008 m: Urankar (Kl> 3:06 8, Orač (KI) 3:08.7. Zupanc (KI) 3:12,8; sledile so: Zajec (Mrb) Voglar (Velenje). Ramšak (Vel) M. Novlnšek (Vel) itd.; mla.iš| mladinci — 3088 m: Saje (Olimpila) 9:14,0. Veberič (Pom) 9:16,0, Martin Mele (Ol) 9:40.2; sledili ao; Gorenšek (KI). Žižmond (Vel). Lekš (Vel). Lutman (Mrb) Itd.; starejši mladinci — 4000 m: Pčrflla (Par. Cerknica i 12:02.8. Podpečan (KI) 12:05.0. Kovačič (Ol) 12:05.6; sledili so: Cujnik (Mrb) Žužek (P Kočevje). Škof (KI), Balek (Pom), Brezovar (Ol). Srebotnik (Mrb). Zalar (Ol) itd.
P. M.
Priznanje Celjanom
CELJE — Atletska zveča Jugo* slavi Je je s zlatimi in bronastimi plaketami nagradila tudi več celjskih atletskih delavcev, ki že več kot petnajst let požrtvovalno delajo v AD Kladi var, AZS ali AZJ. Zlato plaketo aa več kot tridesetletno delo v atletski organizaciji so prejeli Fedor Gradišnik. Mirko Polutnik. Valter Štajner in Adolj Urbančič. Bronasto plaketo pa so
BRIDGE
bufie
iTpa JetuS jJJJR
" IgrsE* zatrjuje-
--------- TO _
tudi drevi ob 30.
Jo, de bodo Igrali ha vso moč.
POLDE KARLIN
Še dve koli	(
do konca prvenstva
LJUBLJANA — Na prvenstu Ljubljane v bridgeu so odigrali ie 13. kol, do konca tekmovanja pa sta na sporedu te dve koli. Rezultati: S. kole — (32 parov) 1 Bizovičar — Grandovec 290,	2.
Korožac — Križman 273. 3. Man dlč — Veieptč 270. 4. Novak -GeržtaMČ 367, S. Ogorevc — Mast nak 384. 8—7. Levačič — Logar te Jemc—Intihar 338; 18. kolo: Mandič — Velepič 388, 2. Ekart
—	Simonič 388. 3. Namac — Raiča 383. 4. ValaoNd — Rakočevič 344, 5. Cankar — Jlttč 340, 4.-7. Jemc — Intihar 'te Novak — teurm 336; u. balo — (18 parov) 1. Ekart — Simonič 388. 3. Mandič — Velepič 371, 3. Korošec — Križman 246, 4. Novak — Sturm 335, 5. Levačič — Logar 337; 13. balo — (38 parov) 1. Ivanu«
—	Koaanovič 404, 3. Ogorevc — Mzetnalr 38g, » teme — Intihar 388. 4. Raiča — Turk 317. S. Can kar — Uršič jk, (. Levačič -Logar 371; 13. bala — (38 parov) 1. Levačič — Logar 3». 3. Koro •ec — baar M7, 3. Mandič -Velepič 388. 4. Btaovlčar — Gran dovac 836. 5. Užit — Simonič 330, 8. Jemc — Intihar 817.
-----	-	bo znana tele
Upoštevali te 13 kol. B. K.
NaJboUte trojica
po zadnjem, u. (
bodo najboijte odst«
I NOVO NA TUJEM
aOTUA — V prvem boki oemte-ke finala ra pobi pokalnih prva.
“—‘  -----------Ima
kov je Bpartak
«8:5» TšiaoT.
COBT1NA DAMPEZ —
ntM08rrEVTpfcIT—‘ n1‘
la araaaUrabo ~
El CK0L
VRBAB -
sssSsš
Nova člana zvirai Hge sta Hodnički In Borovo. RadMČIri je s zmago v Vrbasu osvojil tudi srbsko prvenstvo.
Jug. M. Kolnik, Mzris, Jote ta B&la Kopltsr. B. L^, S. tar-»• ifeT r. ROrndk, A. Pe.
eltegsr.	T. V.
f glMUAN«
Zaslužene nagrade
HRASTNIK — Na nbčnzm zboru Občinskega strelskega odbora občine Hrastnik, ao pregledal t delo strelskih družin v zadnjem mandatnem obdobju tega foruma.
Strelske družine Streklar, Rudar in Ernest Draksler — Dol pri Hrastniku imajo včlanjenih 323 strelcev. Pri SD Dol prevladujejo mladinci in pionirji. Veliko zaslug za moošičnost v tej SD ima Ivan Hodko, ki Je vložil v vzgojo mladih strelcev veliko truda. Za minulo sezono je tudi siačitoo upadanje števila starejših strelcev. Mnogo tekmovanj zaradi tega ni.
Hlastniški strelci so se v zadnjih letih na raznih tekmovanjih zelo dobro odrezali. Pionirska ekipa ObSO je bila že dvakrat republiški prvak, enkrat pa je Ula prva tudi na zveznem tekmovanju v Beogradu. Dobre uvrstitve je dosegala tudi mladinska in članska ekipa. Razen tega se je mladinska ekipa ObSO udeležila tradicionalnega medrepubliškega tekmovanja na Sutjeski. Tega tekmovanja so se udeležile ekipe zaslužnih občinskih strelskih odborov.
Na občnem zboru so podelili več priznanj, značk in praktičnih spo. minskih nagrad, Ernest Steši (ŠD Rudnik) te Janez Grohar (SD Steklar) pa sta prejela nagrade SZS.
kn področju.
Sta&ča ZnCR glede -zrna v iportu tete __
rarpSpSra??"^
pripravila aaana koraUJa ra ta.
lemo kulturo. Profesionalni nogometni klubi naj M postali samostojne delavne skupnosti, zaposleni v njih pa naj bi dobili vse pn. vioe te' oprzTijali vse dolžnosti drugih delovnih ljudi. Glede na teecjftčni položaj v Sloveniji, kjer skorajda td stadionov. Id bi služi U taMJnPno nogometu, pa ZTKS ■odi, da ne bi bilo nehimiu dajati stadionov kot oenovna sredstva v upravljanje nogometnim klubom, se pa le aaraema ra to, da bi na nek način tudi pri teh objektih (kotali prid do amortizacije. Kolikor ao vse rešitve, ki Jih nekeziije zvemo -»—*« ljtve pa je po mnenja ZTKS po. Icdte zdaj vendarle te takten, da ao bržčas ra zdaj neuramičljive.
Mednarodni slalom v Chatelu — 57 tekmovalcev
MOBGINS, 2ft. ima. (»o telefonu). Danes je bila v Chatelu na francoski strani tekma t slalomu. Progo je trasiral domačin Richard Vuarand. Prva je imela 55, druga pa 56 vratič in obe 160 m višinske razlike. Dolgi sta bili okoli 500 m. Prvih sto metrov proge je bilo mehkih, drugi del pa je bil dobro pretlačen. Druga proga je bila odlično pripravljena. Vreme je bilo lepo in vidljivost odlična. Startalo je 17 tekmovalk in 40 tekmovalcev.
Tekmovalci nič več ne taktizirajo. V tem vzdutju je potekala tudi flznzini a tekmo, na kateri so se jugoslovanski smučarji zelo izkazali. Blaž Jakopič je prinesel Jugoslaviji z zelo borbenim prvo mesto. Po prvem
No tiskovni Konferenci ao ________
stotniki ZTKS te povedali,'do se ZTfCS ne strinja z načinom delitve denarja is rapnhllitiige čuna sa vrhunski šport te ve (po mnenju ZTKS naj (Mila ali komisija ali ZTKS),
fa mora. i priradit-U Oboje
naj bi Oboje ZTKS), prav tako po ae ZTKS ne zdi sprejem-
ljiv y predlog republiškega sekretariata za finance, po katerem naj bi sredstva za regrese prt potovanjih razdelili med republiške organizacije po Iantki porabi le-te t« naj bi potem opravile ves tehničen pošel prt letošnjem črpanju.
E. B.
Na tretji tekmi Demetz
SAALFELDEN — Z veleslalomom v Sa&lfeldnu se je končalo letošnje tekmovanj« za memorial
T»^l. C. Demetz (It, 2:51,04, 2. Lescb (ZRN) 2:51,46. 3 Berthod (It) 2:51,68, 4. Schmalzl (It) 2:53,37, 5. Brec.hu (Pr) 2:53,10.
I
BOB
Smrtna nesreča v Gortini
CORTINA DAMPEZZO — Med treningom štirisedežnih bobov se je smrtno ponesrečil Italijan Ren-ao Navillot. Zjutraj se je z drugi, mi tremi člani posadke prevrnil, ko je njibov bob že zdrvel skozi cilj. Navillot je po padcu čutil bolečine v rami, zato so ga poslali k zdravniku, ki pa ni ugotovil drugega kot podplutbo zaradi udarca.
Poškodovani Navillot je odšel v hotel, kjer je igral s kolegi, karte, nenadoma pa se je zrušil na stol. Odpeljali so ga na kliniko, kjer je preminul, ne da bi se sploh še zavedel.
Nihče še ne ve, kaj je bil nenadni vzrok smrti.
30. t. m. dalje v hotelu »Dom na Jezerskem«. Skoki za kombinacijo pa bodo v petek ob 15.30 uri na 50-metrski skakalnici v Logatcu.
Prvenstvo SFRJ v skokih v Planici
KRANJ, 28. jan. — Včeraj si je posebna komisija ogledala 70-me-trsko skakalnico v Delnicah. Ugotovila je, da ne ustreza tehničnim predpisom za organizacijo državnega mladinskega prvenstva. Zato je komisija za skoke SRS odločila, da bo prvenstvo od 7. do 9. februarja v Planici, obenem s članskim prvenstvom.
20 let športnega društva v Kamniku
KAMNIK — Letos slavijo v Kamniku 20-letnico delovanja sin. dikalnega športnega društva. Člani kolektiva lahko s ponosom zro na dve desetletji svojega dela. Športniki društva so največkrat z golimi rokami gradili številne objekte in tako imajo danes v Kamniku po njihovi zaslugi lep olimpijski bazen, zelo kvalitetna teniška igrišča, lepa odbojkarsak igrišča, 20-in 45 m skakalnico tet nogometni stadion z atletsko stezo.
Tudi njihovi športni uspehi niso bili majhni. Kdo ni poznal pred leti odlične plavalne ekipe tega društva, v zadnjih letih pa nadaljujejo tradicijo predvsem smučarski. teniški in odbojkarski klub, katerih mladi tekmovalci že vrsto let rosegajo v sam vrh slovenskee kvalitete.
Odborniki društva in sekcij že več let tudi uspešno delujejo na področju množičnosti. Vsakoletna priprava drsališča in organizac ja drsalnih in smučarskih tečajev ter plavalne šole so poroštvo, da bodo Kamničani kmalu tudi v teh panogah dosti pomenili. Ker so bili posamezni klubi organizac’ js. o
___	.. .. prešibki, da bi sami upravljali in
prva Švicarka Cuche. pri moških t vzdrževali svoje športne objekte, po pa nas Andrei Klinar	si pri glavnem odboru društva or-
ganizirali upravo teh objektov, Ta že vrsto let racionalno vzdržuje naprave. Rešitev je ustrezna, saj je Kamnik še premajhen, da bi si lahko privoščil ustanovitev specialk - rane profesionalne organizacije.
Pri SŠD Kamnik, ki se sedaj pripravlja na bližnji občni zbor, so prepričani, da bodo njihovi uspehi v naprej še večji, da bo njihovo delo ob izdatni podpori vseh lo-ka’nih forumov še uspešnejše Želijo, da bi se v njihove vrste vključila tudi rokometni in košarkarski klub, kar bi seveda tudi razbremenilo ObZTK, ki jo čak?jo zlasti pri širienju telesne kulture izven mesta Kamnike še velike in neodložljive naloge.
MILAN VVTNDSNURER
teka je vodil z majhnim naskokom (tremi desetinkami) pred Ftanooeom Snauitom. Le ta pa je ▼ drugem teku sgrešil vratca in bil izločen kot kandidat za zmagovalca. Jakopič se je tudi v drugem teku prizadeval in si zagotovil zmago Odlično je presmučal drugo progo tudi 2idan in si z najboljšim časom v drugem teku zagotovil 3. mesto. Andrej Klinar si je s solidno vožnjo v obeh tekih priboril 6. mesto. Albreht je zgrešil vratca in so ga diskvalificirali Tako so bili tekmovale! ne obeh tekmah . čeprav razen Spanca O-hoje na startu ni bilo vidnih imen, so se morali naši fanti e žilavo boriti z najboljšimi tekmovalci te pokrajine ter z norveškimi, argentinskim in španskimi tekmovalci.
Izmed 40 tekmovalcev, ki so nastopili v današnjem slalomu, jih je prismučalo na cilj le 15. Vsi drugi so ali zgrešili vratca ali odstopili. Današnji Jakopičev uspeh in Klinarjevo prvo mesto v kombinaciji sta izredno presenečenje.
Rezultati — ženske:	1. Cuche
(Sv) 89,9, 2. Hostettler (Sv) 93,2, 3. Milerova (CSSR) 96,6, 4. Tusi-lova (CSSR) 96,3. 5. Lugrin (šv> 100,9 itd.
Moški: 1. Jakopič (Jug) 86,6, 2. Coquilard (Fr) 88.8,	3. 2idan
(Jug) 89,2, 4. Dryne (Nor) 89.3,' 5. Besson (Fr) 90,2, 6. Klinar (Jug) 90,3,	7.	Dardellax (Sv>
90.7,	8 Bonvin (Sv) 91,9, 9. Dor-
ghy (Sv) 92.4.	10 Bovay (Sv)
92.7.
V kombinaciji je pri ženskah Švicarka Cuche. pa naš Andrej Klinar
CIRIL PRAČEK
Na Jezerskem prvenstvo SRS v tekih
KRANJ, 28. jan. — Zaradi neugodnih snežnih razmer v Kranju se je organizator, smučarski klub Triglav odločil, da bo letošnje republiško prvenstvo v tekih na Jezerskem, namesto v Kranju. V soboto, 1. februarja bodo ob 9. uri samostojni teki, štafetni teki pa bodo na sporedu v nedeljo 2. februarja ob 9. uri. Informacijska pisarna bo odprta od četrtka,
(IIIIIIHIIIIIIIIIIiilliilllillUlllllllilM
krat
novo
TOČNO STE PREČITALI
PRETIŠ JE ZA VAS ZAČEL Z MONTAŽO DVEH NOVIH TIPOV AVTOMOBILOV Z NOVO OPREMO NSU PRETIŠ 1200 C IN NSU PRETIŠ 1000 C Z NOVIMI DETAJLI V OPREMI BOSTA PRIVLAČILA VAŠO POZORNOST IN IZPOLNILA VAŠE ŽELJE.
VGRAJENI NOVI VARNOSTNI SEDEŽI -M- URA (ZA ČAS) * MREŽICA ZA PRTLJAGO * OSVETLITEV PROSTORA ZA ROKAVICE * ESTETSKO OBLIKOVANE STRANSKE NOTRANJE STENE VOZILA * OKRASNI DODATKI * VSE TO ŽE OB DOBRO ZNANIH LASTNOSTIH
NSU PRETIŠ AVTOMOBILA ZA UDOBNO, HITRO IN ZANESUIVO VOŽNJO
CENA NSU PRETIŠ 1200 C
24.950 Ndin ali 1.758 USA dolarjev
CENA NSU PRETIŠ 1000 C
22.755 Ndin ali 1.603 USA dolarjev
ROK DOBAVE ZA DEVIZE 30 DNI ROK DOBAVE ZA DINARJE 90 DNI
ZA DINARJE SPREJEMA VPLAČILA PRETIŠ ŽIRO RAČUN ŠTEV. 101-1-721
PRODAJALNA PRETISA V SARAJEVU, tel. 22-654,
V ZAGREBU, tel. 4134)52, V BEOGRADU, tel. 614-931
ZA DEVIZE POŠLJITE VPLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRETISA - 32009-10-4202
PROHAND, GmbH konto it. 449777 Deutsche Bank Freihurg i Br.
CEFRA, GmbH konto 7809 Bank ffir Gemein-
(P R E TIS
OMNICO, Wien Creditanstalt Bank Verein Filiale 1070 Wien, Marinilferetrasse 60 konto 57-19463
MOnchan 1
Prohand, Cefra in Omnico poklanjajo kupcem radijski sprejemnik in prevleke za sedeže ob nakupu tipa 1200 C, radijski sprejemnik pa ob nakupu tipa 1000 C. Za ta darila plačate samo carino.
Ti pogoji veljajo s 1. 2.1969.
n ?.:cvj /
GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI n»rrvTTir nuSAN BENKO
Volitve v
EGS zaseda v Bruslju
Zaizgotor: ..disciplina"
na pragu
Ratq Dugonjič o novi vlogi SZDLI pri skup-ičinskih volitvah
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). MngpMHnglt« volitve SO na pragu. V dobrih dNb mesecih bodo ▼ vsej državi izvolili okoli 40.000 odbornikov občinskih skupščin in 620 poslancev »verne skupščine.
skupnostjo bi SFItJ odložen do prihodnjega zasedanja
OD KUiai STALKIOA DOPISNIKA ponAnta W)neM» pasi-
riaeJaMsTdejalaT^fcU biti neodvisna od vzhodne komu-nietične cone, vključi v trgovinsko menjavo s Zahodom? Jugoslovani so aa ceno velikih investicij razvili izveš svojega bahjr beafa, ki so, ga prodajali v Italijo. Skupna kmetijska politika je skrčila tržišče in Francozi so se pri tem okoristili. Evropski komisar Dtiniau je predlagal ■■*<», ki W naredil pravilo bolj gibko. ,Ta predlog ni v skladu s filozofijo evropske
uzakoniti znanstvenoraziskovalno delo kot -njihovo nalogo ali ne, pa za (ne) primernost stopnjevanja študija, za dvojno predstavo o Enotnosti visokošolskega sistema na Slovenskem, o izrednem študiju, omejitvi vpisa in podobnem.
Pričakovanje, da bo skupščinska razprava tudi vroča, je bilo delno uresničeno, čeprav je predsednik skupščinske komisije za proučitev visokega šolstva na Slovenskem v uvodnem komentarju jasno povedal, zakaj ni bilo mogoče izoblikovati zakonskega osnutka, ki bi’ idealno razvozlal vse probleme, ki gredo na tem področju že v nadstropja.
Lahko-rečemo, da je zakonski osnutek, ki je za njim druga faza zakonodajnega postopka, tak, da »omogoča in pospešuje vse tiste napredne procese, ki bodo olajšali prehod visokega šolstva v novo kakovost na višji ravni«. Na sejah zborov so ga sprejeli s stališči in pripombami, ki so jih predlagali pristojni odbori, skupščinska zakonodajnopravna komisija ter nekateri razpravljavci.
Poslanci so rekli svoj »da« zato, ker skrbi osnutek za uresničevanje naslednjih ciljev:	za izboljšanje
kakovosti izobraževanja in znanstvenega dela, poglobitev in razširitev povezovanja visokošolskih zavodov z gospodarstvom in družbenimi službami, racionalizacijo vsebine in organizacije pouka ter poglobitev samoupravljanja na tem področju, vendar ne le z bolj funkcionalno postavljeno strukturo samoupravnih organov, temveč tudi z večjo vlogo študentov v njih.
Zbora sta glasovala za osnutek z mislijo, naj bi zakon obravnavali po skrajšanem postopku in pospešili njegov sprejem, kakor je to predlagala skup-
Italija
podpisala
sporazum
Podpora
veto za naše meso
(PSU) in Mitterrgod (konvencije n ubli	fetatltn-
dj), U so soddoaaU ▼ skopni televizijski oddaji namenjeni bodoči- novi socialistični stranki. Kljub temu, da je MoUet spet ponora teao o politični in ekonomski demokraciji, Defferre o stranki, ki gre w koraku s ekonomskim navojem« in da Je Mltter-rand krenil po tistih, ki so »zrušili dosedanjo federacijo leve demokratične lavioe. Je bBo vendar ■ajMnot de so —skoraj ▼ duhu ponovne predvolilne sprave in da se Je celo generalni aefcrc-
Po njegovem konservativna opozicija slabi, medtem ko protisocialistična ovira pojanuarski razvoj v ČSSR
PRAGA, 28. jan. (CTK. Tanjug). Predsedstvo češkoslovaške ljudske skupščine je na včerajšnji seji pod predsedstvom Josefa Smrkovskega razpravljalo o pripravah na sestanke zborov za skupno sejo parlamenta, na kateri bodo volili vodilne organe Dom narodov in dom volivcev se bosta sestala jutri, zvezna skupščina pa pojutrišnjem. Izvolili bodo predsednika, podpredsednika, člane predsedstva, predsednike skupščinskih odborov in člane komisij. Vlada CSSR bo 30. januarja pred-ložila svojo deklaracijo zvezni skupščini, naslednjega dne pa se bo o njej razvila razprava
skega stališča. Toda reforme češkoslovaškega političnega sistema so se lotili, ko se nanjo še niso dovolj pripravili, zato se »takoj po januarju javljajo stihija, improvizacij, netenje političnega boja med različnimi koncepcijami.«
ITnem je omenil tudi svobodo tiska in zahteve po ukinitvi cenzure; poudaril je, da nekateri češkoslovaški listi pišego tako avdbodno, da to škoduje razvoju češkoslovaške družbe.
Od januarja lanskega leta se postopno ustvarja opozicijska fronta, ki nenehno pritiska na vodstvo KPC, postavlja svoje zahteve, organizira kampanje in onemogoča, da bi partijsko in državno
Sodelavec Tanjuga Dušan Radovanovič je prosil predsednika SZDU Rata Dugonji-ča, naj odgovori na več vprašanj o novi vlogi naše najbolj množične organizacije pri skupščinskih volitvah.
»Veliko je nesporazumov v tem smislu, kot da imajo forumi Socialistične zveze monopol pri kandidiranju,« je dejal v pogovoru Rato Dugonjič. »Toda vodstva Socialistične zveze so v vsem kandidacijskem postopku samo politični organizatorji, ki omogočajo državljanom in neposredno izvoljenim delegatom, da odločajo o poslanskih kandidatih. Pri vsem tem so posebej pcimsmbna pravila or-
Včeraj se je pridružila neširjenju jedrskega orožja
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
RIM, 28. jan. (Po telefonu). — Italijanski diplomatski predstavniki v Washingtonu, Londonu in Moskvi so danes podpisali sporazum o neširjenju jedrskega orožja. Po uradni interpretaciji je ždela Italija Ns tem dejanjem predvsem prispevati k popuščanju napetosti med vzbo-
Tiskovne konferenca maroškega zunanjega ministra Larakija v Beogradu
BEOGRAD, 28. jan. (Tanj««). »Maroko je e vsem srcem privržen načelom ustanovne listine OZN, posebno kar zadeva spoštovanje integritete in suverenosti slehernega naroda,« je izjavil nocoj na sestanku z domačinu m tujimi novinarji maroški zunanji minister dr. Ahmed La-raki. ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji.
V ovoji Mavi . je. jgoatbaj poudaril, da zurintjo podtika njegove vlade navdihujejo se-
in sindikati nastopali enotno. Nekateri ljudje danes zamegljujejo že sam pojem socialistične družbe. Socializem pojasnjujejo tako, da na koncu koncev od njega ne ostane skoraj nič raaen imena.
Husak je razčlenil položaj pred januarjem in po januarju 1968, pri čemer je poudaril, da je bila reforma češkoslovaške družbe nujno potrebna ne samo s političnega, ampak tudi s gospodar-
••• Nadaljevanje
na zadnji strani
za okrepitev sodelovanja in razumevanja med narodi. Zato je Maroko pripravljen podpreti sleherno pobudo v mednarodnem življenju za utrditev miru.
Vest človeštva mora nujno obsoditi politiko prisvajanja tujih ozemelj, politiko agresije, kakršno vidimo na Srednjem vzhodu, je nadalje dejal miniteer Laraki. Njegova vlada čuti eadoščenje nad tem, da so ae vlada in narodi Jugoslavije tako plemenito od-avali in pocfcjrli arabske države v prid pravični ureditvi srednjevohodne kriae.
Dokler Izrael ne bo nehal trmasto odklanjati resolucije, ki zahteva, da zapusti sesedena arabska ozemlja, toliko časa ne bo nič rešeno. Minister Terski se je zaveti tudi za takojšnjo in pravično ureditev problema palestinskih beguncev.
Poslabšanje položaja na Srednjem vzhodu in nevarnost, da se spet razplamti spopad, velevata vsem miroljubnim državam, da zdruši-jo svoje sile, tako da M napravili konec tej Tragediji. Maroko je solidaren z arabskimi državami, žrtvami agresije, in je pripravljen ne vse žrtve. Pri tem računa maroška vlada na podporo vseh prijateljev, med katerimi je tudi Jugoslavija.
Zasebno gostinstvo področje republik?
Za SZ je dialog z ZDA dialog velikih
Ob zakonu vislic v Iraku
Odbor za blagovni promet zveznega zbora kritično obravnavaj tudi carinsko politiko
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Odbor zveznega zbora zvezne skupščine za blagovni promet je danes sprejel predlog za spremembe zakona o gostinski dejavnosti. Predložila ga je skupina slovenskih zveznih poslancev. Po predloženih spremembah zakona naj bi republike dobile pooblastila, da bi lahko izdajale podrobnejše odredbe o zasebni gostinski dejavnosti glede na svoje posebne pogoje in potrebe.
V razpravi o carinski poli- nega sekretariata za finance, tiki je več poslancev odbora ki se je dodobra prepotil ob izrazilo mišljenje, da ae je prizadevanju, da bi poslan-od začetka reforme povečala cem, pogosto tudi teoretično, carinska in druga zunanjetr- pojasnil, kaj je carinska za-govinska zaščita proizvodov ščita, kako učinkuje ipd. Fona jugoslovanskem tržišču, slanec Berivo je RomAč je naj-Za razliko od razprave, .ki je prej dejal, da so ob reformi bila v odboru za blagovni veliko več pričakovali od po-pumt gospodarskega zbora lirike carinske zaščite in dru-pretekli teden, je bilo Hansa gib zaščit v zunanjetrgovm. opozarjaaje na preveliko za. tiram m deviznem sistemu, gčdto veliko ostrejše.	»Namesto da hi dotočili ro-
Poslanci tega 'odbora so po- ke, v katerih bi se spričo zastavili vsaj kakih 20 različnih ščite doaaača proizvodnja vprašanj predstavniku zvez- PrHagoUla merilom svetovne
»Drugorazredne« države naj upoštevajo blokovsko disciplino teh, ki »stoje na čelu«
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 28. jan. (Po telefonu). Enako kot Nikonovo ustoličenje je Moskva danes tudi prvo Nikonovo tiskov-
bila je včeraj — sprejela
Iraški protest pri U Ten-tir- Britanija in ZDA ao zaskrbljene
NEW YORK, 28. jan. (Reuter. AP). — Irak je ostro protestiral pri U Tantu zaredi njegove izjave, v kateri je izrazil »obžalovanje in zaskrbljenost«, ker so v Iraku obsodili in obesi li skupino vohunov, med njimi več Zidov.
V Kairu je iraški predstavnik danes izjavil, da pripravlja Izrael iz maščevanja'aa-radi te usmrtitve napad na Irak.
VeraU poglavar iraških Zidov rabin Sason Kaduri je zanikal vesti nekaterih tujih agencij, da je bil med usmrčenimi vohuni tudi njegov sin.
Britanska vlada »etio obžaluje« te usmrtitve, ZDA pa
Norveški
obrambni minister na Brionih
BRIONI. 28. jan. (Tanjug). Predseckuk republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ maršal Jugoslavije Josip Bros Uto je s ženo Jo-
no konferenco v Beli hiši zelo miroljubno m zadržano. Izpričala je, da si tudi Sovjetska zveza prizadeva ustvariti ozračje, v katerem bi dialog VVashmgton—Moskva potekal kar najbolj
gladko.
V soglasju s temi prizade- je sovjetska diplomacija v vanji objavlja Tass o Nixono- zadnjem času že potisnila v vi tiskovni konferenci kratko ospredje. Gre za vprašanja, vest. ki se kot kalup prilega ki so jih na liniji Washing-vsem dosedanjim sovjetskim ton—Moskva večji del že ob-predlogom. Iz vesti je namreč ravnavali, vendar so zaradi moč razbrati, da se Nixon za- sovjetske invazije na CSSR vzema za : uspešna pogajanja »zamrznila«. Proti koncu mi-o Vietnamu; za podpis s po- nuleg« leta pa je sovjetska razuma o neširjenju jedrske- diplomacija ponovno preveri-ga orožja; za pogajanja o la »daljo in nebesno stran« omejitvi strateškega jedrske- in ugotovila, da so ji zvezde ga orožja ter končno za re- naklonjene, če ne zaradi dru-ševanje krize na Srednjem gega. pa zaradi medvladja, ki vzhodu.	je nastopilo po ameriških vo-
__________.	. kl ia, litvah: medtem ko stari pred-
....... "	sodnik Johnson pooblastil za
velike zunanjepolitične akcije
ni imel več, jih novi Nizon še ni dobil.
To naj bi bil po mnenja nekaterih moskovskih opazovalcev poglavitni stimulans za »jesensko-zimtico« diplomatsko kampanjo Moskve. Sovjetske ofenzive si v krogih moskovskih opazovalcev ne pojasnjujejo samo kot žago, da si Sovjetska zveza povrne ugled »mirotvoica«, ki ga je izgubila s Češkoslovaško, marveč tudi z željo, da v danem trenutku prevzame pobudo v svoje roke ter sama začne diktirati pogoje pogovora in točke dnevnega reda. kar ▼ vsaki diplomatski akciji prinaša določeno prednost.
V Varšavi zaradi gripe premalo zdravstvenega osebja
VARŠAVA, 28. jan. (Tanjug). Epidemija gripe je zajela že skoraj vso Poljsko. V Varšavi je do danes »bolelo okrog 200.000 ljudi oahrama vsak šesti prebivalec. Zbolelo je tudi precej zdravnikov in sanitetnega osebja, tako da je oddelek ljudskega odbora za adrevetvo posvet zdravnike In pomožne sanitetne uslužbence, naj ae v čtarveč-jem številu javijo na ambulantah.
nih norveškega Obrambnega ministra Otta Griega Tide-manda z ženo in se zadržat z njima v prisrčnem pogovo-
Na poti z Brionov se je minister Tidemand ustavil za nekaj ur v Pulju. Tam je obskal ladjedelnico in tovarno Dieslovih motorjev »Ulja-nik«. Po kosilu, v »Uljaniku«, so si minister Tidemand in člani njegovega spremstva ogledali zgodovinske znamenitosti Pulja, potem pa so odpotovati v Zagreb.
Peking o Nixonovem govora
ščinska komisija skupno z univerzo in mariborskim združenjem višjih šol. Odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora ter odbor FKZ za znan-stveno-raziskovalno delo in visoko šolstvo čaka zdaj naloga, ki je še vedno ne bo lahko uresničiti. Njima dolžnost je namreč — potem ko je komisija uspešno sklenila delo — čimprej pripraviti predlog zakona o visokem šolstvu.
MARJAN KUNEJ
Nadaljevanje
ns 2. “trzni
Tokrat so na Kitajskem prvič objavili ves govor predsednika ZDA
PEKING. 28. jan. (Tznjug). Osrednja kitajska dnevnika, ki ju lahko dobe tujci v Pekingu — »Zen Min Zi Bao« in »Kvang M ang Zi Bao« — sta danes ob javila popotno besedilo nastopnega govora ameriškega predsednika Ni-xona. Besedilo govora sta oba lista objavila pod enakim naslovom in nadnaslovom: »Nadvse poučno gradivo z negativne plati« — »Govor novega poglavarja ameriškega imperializma«. Lista sta objavila tudi dve fotografiji
Tokrat se je prvič zgodilo, da je kitajski tisk objavil e celoti nastopni govor ameriškega predsednika.
Vojska vzdržuje red V' Pakistanu
KARAČI, 28. jan. (Reuter, UPI). V Pakistanu, kjer so štiri dni trajali budi neredi, v katerih je izgubilo življenje najmanj 4 ljudi, je vlada zdaj s aUo obnovila red s pomočjo vojske, ki patruljira po ulicah treh največjih pticlatanakth mest. Pakistanski v so danes ukazali, naj vkoraka tudi vFeahavrar, metin na eeveroeahodu države, da bi tem uvedla red in preprečila nadaljnje protivladne demonstracije. V protest proti pottUfci predsednika Ajoba Kana ao v mestu nžtJariU splošno stavko. Vse tmovtee bo bboiBb In fruH prbajti Je popolnoma eastal,
Kmalu spet pomoč RK lačnim v Biafri
ŽENEVA, 28. jan. (Reuter). Mednarodni Rdeči križ je nocoj objavil, da bodo v kratkem spet lahko dobavljali pomoč gladujočkn v Biafri po zračnem mostu. Tokrat bo glavna preskrbovalna postojanka v dahomejskem glavnem mestu Cotonuju.
Jarring v New Yorku
NE YORK, 28. jan. -(APP). Odposlanec OZN in posredovalec v krizi na Srednjem vohbdu Gunnar Jarinng je sinoči prispel iz Moskve v N v Varit.
I
* DELO
NOTRANJA POLITIKA « GOSPODARSTVO
Sreda, 29. Januarja 1969
Nadaljevanje s prve strani
Položaj žono in dru-zine v naši družbi
Stvar so unčrii napačno pojmovati, tako da so tudi na vprašanje otroškega varstva začeli	aamo	sko-
zi dinar, pri tem pa so pogosto pozabljali na otroka in na korist itrtovnaai človeka. Mi bilo dovolj zavesti pri delovni organizaciji in komuni pa do republiških in zveznih organov, da bi ustvarjali potrebne materialne možnosti za zagotovitev otroškega varstva, za pomoč zaposlenim staršem. To je bila huda napaka. Kar zadeva otroško varstvo in položaj družine, moramo izposlovati take rešitve. ki jih bodo sprejemale naše delovne organizacije in komune in vsi naši predstavniški organi. Zdaj že imamo nekatere materialne in druge možnosti, da bi na podlagi samoupravnih dogovorov delovnih ljudi v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v občinskih skupščinah odločneje in dosledneje uresničevan načelo naše socialistične družbe o varstvu in vzgoji otrok. Treba je. da se družbeni faktorji in vse zavedne sile naše družbe bolj zavzamejo za to. Hitrejši razvoj ustanov, v katerih ostajajo čez dan predšolski otroci, podaljšano celodnevno prebivanje učencev v osnovni šoli, prehrana otrok in drugo naj prispeva, v skladu z našimi materialnimi možnostmi, tudi k temu. da se bodo izenačile startne os-nore. s katerih stopajo otroci v življenje.«
Tovariš Tito je poudaril, da morajo delovne organizacije, krajevne skupnosti in občinske skupščine pri zaposlovanju misliti na to. kje bodo starši pustili svoje otroke, dokler so na delu.
Glede te možnosti za odpiranje novih delovnih mest je predsednik Tito posebej opozoril na pomen storitvenih dejavnosti, ki so pri nas še premalo razvite.
Nadalje je predsednik Tito zlasti poudaril, da bi bilo treba posvetiti več pozornosti ženam na podeželju in več skrbi otrokom na podeželju.
Potem je govoril o pripravah na IX. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, rekoč. da so pogovori, ki jih je imel te dni s predstavniki vseh šestik republik, pokazali da se zelo ujemajo mnenja o tem. kako urediti glavne probleme našega nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja.
»Na IX. kogres Zveze komunistov moramo priti z jasnimi stališči o vseh vprašanjih.« je poudaril tovariš Tito. »Edino tako bo lahko naš kongres odigral tisto pomembno vlogo, ki jo po pravici pričakujejo od njega «
Zasebno gostinstvo področje republik?
Predstavnik zvezne gospodarske zbornice je dejal, da ^ zdaj v ustreznih organih : zbornice o tem razpravljajo I in navedel vtis mnogih proizvajalcev, da carinska politika ni zadosti povezana z razvojno politiko in da se tudi drugod ne kažejo učinki zaščite. Lutvo Ahmetovic je poudaril, da politika dolgoročnega razvoja ni izdelana in da vodi sedanja carinska politika k vse večjemu zapiranju v avtarkijo... Zahteval je uvedbo carinskih in drugih olajšav za podjetja. ki se vključujejo v kooperacijo in delitev dela s podjetji v mednarodnih merilih. Poslanec Ranko Balorda je zahteval odgovor na vprašanje. kakšne bi bile posledice, če bi zmanjšali ali celo odpravili carino za specifično opremo za modernizacijo oziroma opremo, ki je pri nas ne proizvajamo.
Seja odbora se bo nadaljevala jutn. Očitno je, da bodo poslanci morali upoštevati ne samo svoje zahteve, temveč tudi dejstvo, da so prej, celo v tem odboru, zahtevali večjo zaščito in da je zvezna skupščina na predlog ZIS te zaščitne ukrepe tudi sprejela.
ZDRAVKO ILIČ
Srbska skupščina za zdaj nespremenjena
BEOGRAD. 28. jan. (Tanjug). — Poslanci republiškega zbora skupščine Srbije so se danes odločili, da za adaj ne bi spremenili sedanje strukture republiške skupščine V zadrego jih je spravil predlog izvršnega sveta Srbije. da bi v republiški zbor volili 190 poslancev in M tako imela v njem vsaka občinska skupščina svojega predstavnika. Poslanci so ocenili, da problemi strukture srbske skupščine niso dognani in da bt utegnila imeti vsaka prenagljena odločitev nezaželene posledice. Tako se je zbor odločil, naj se sedanja struktura srbske skupščine ne spremeni Na jutrišnji skupni seji pa bodo sklepali o predlogu za ustanovitev »talne komisije za ustavna vprašanja. ki bi proučevala vse probleme, povezane z ustavo. In predlagala, kako naj M probleme reševali.
V Mežici še zadovoljive rezerve svinca in cinka
Predlogi gospodarskega odbora IS za sanacijo rudnika
LJUBLJANA, 28. jan. Odbor za gospodarstvo republiškega izvršnega sveta Je na današnji seji razpravljal o materialnem položaju rudnika Mešiča in o ukrepih, kt M se jih bilo treba lotiti za njegovo sanacijo. V napravi o tem vprašanju so sodelovali tudi predstavniki rudnika in drugih zainteresiranih organizacij.
Najprej se je razprava sukala okoli perspektive rudnika glede na vsebnost metala v rudi. Ugotovili so, da je rudnik sašel v težak položaj tudi zaradi zaostajanja sledenja rude v zadnjih letih, ker je imel v ta namen na razpolago premalo sredstev. V podobne težave je rudnik zašel že večkrat v času svojega obstoja. Toda glede na rud-ne rezerve ima rudnik še dokajšnje možnosti razvoja. Odpirati bo moral le globlja ležišča rude, ki so bogatejša na metalu, nadaljevati bo moral tudi r raziskavami v svoji okolici. Omenjene ugotovitve so potrdili tudi navzoči predstavniki geološkega zavoda in univerze. Tudi drugod po svetu je položaj tak, da v tovrstnih rudnikih vsebnost rude pada. Prednost rudnika Mežice pa je tudi ta, da je njegova produktivnost najvišja med tovrstnimi rudniki v Jugoslaviji in sodi tudi v svetovnem merilu v tem pogledu med najboljše rudnike.
Rudnik je usmerjen v veliki meri v izvoz, kjer dosega sicer slabše cene kot na
trgu, vendar vidi v tem trdnejšo paripnlrtlvn sa svoj razvoj kot že M Ul usmerjen zgolj na domači trg. V L 1967 je imel zaradi izvoea npr za 600 milijonov din manjše sklade.
K trenutnemu težkemu finančnemu položaju Je rudni-
ku pripomogla tudi nenadna odcepitev njegovega obrata aa izdelavo akumulatorjev »Munja« v Zagrebu. Ob integraciji rudnik s tem obratom ni povsem jasno razčistil svojih materialnih odnosov, posebno ne glede prevzetih obratnih sredstev. Sedaj razčiščuje zahtevek Mežice do »Munjš« višje gospodarsko sodišče v Ljubljani.
O svojem položaju je rudnik sicer pravočasno obvestil družbene organe, vendar predlagane rešitve v ananj-šanju družbenih dajatev, m republiko m sprejemljiva. Predvsem so se ti predlogi nanašaU na zmanjšanje prispevka iz oseboega dohodka, na oprostitev plačevanja obresti na poslovni sklad in na ukinitev vodnega prispevka. Sprememba teh instrumentov samo za rudnik Mežico
M no
se bo odbor aa
FOA pa
aa ugodnejšo retencijsko kvoto in aa spremembe carinskega režima, kar je sedaj manjša oarlna na uvoz svinca kot na
odbor bo nadalje priporoča bankam, naj bi z razumevanjem podprte rudnik pri premagovanju sedanjih težav. Rudniku pa priporoča, naj v najkrajšem času izdela svoj sanacijski program, kot Je bilo to še dogovorjeno s skladom skupnih rezerv. Izvršnemu svetu bo gospodarski odbor priporočil, da M sodeloval prek sklada »Boris Kidriča s povečanimi sredstvi pri raziskavah rudi šč.
Odbor vidi potemtakem možne finančne vire aa sanacijo rudnika predvsem prek kreditov is sklada sa skupne rezerve, v ugodnih aranžma-nih s bankami in tudi v proračunskih sredstvih, v kolikor bodo razpolagala s presežki. Odbor tudi priporoča, ds bi bilo koristno iartalart predlog predpisov, s katerimi M omogočili oblikovanje posebnih leaerv na tistih gospodarskih področjih, ki so prizadeta zaradi pogostnih nihanj cen na svetovnem trgu.
Sporen uvoz avtomobilov
Tuja zastopstva protestirajo proti predlaganemu sporazumu
BEOGRAD, 28. jan. Predstavniki 12 zastopstev tujih podjetij in uvoznikov avtomobilov so danes na tiskovni konferenci izjavili, da ne soglašajo s predlaganim sporazumom o pogojih in načinu uvoza osebnih avtomobilov in motornih vozil. Sporazum je sprejela interesna skupina proizvajalcev m trgovcev z motornimi vozili v zvezni gospodarski zbornici. Zastopniki so odločno protestirali pri predsedniku zvezne gospodar ske zbornice Antonu Boletu. V protestu navajajo, da sporazum omejuje uvoz avtomobilov m zapostavlja njihov položaj ter da ne ustreza zakonskim predpisom in sklepom ZIS o združevanju.
Med »dvanajstimi nezadovoljneži« so podjetja iz Ljubljane: »Autooommerce« (zastopnik Mercedesa in Audija), »Koran os« (zastopnik Renaulta) in »Avtotehna« (zastopnik Opla) ter podjetja »Interkomerc«. »Tehnoservis«, »Univerza!«, »Interpromet«, »Balkanija«, »Dinara«, »Proglas«, »Lndustrijaimport« in »Interimpez« kot zastopniki tn uvozniki volkswagna, far-da, opla, peugeota, škode, moskviča, simce, volvo ja in drugih vozil. Predstavniki zastopništev so pooblastili di.
rektorja »Intericomerca« Milana Sarenca, naj priredi ti-skovno konferenco, na kateri naj navede vse ostre pripombe k sporazumu, pripravljenem v zbornici. Podjetja iz te skupine so leta 1967 (pravijo, da tudi lani) sodelovala v uvozu osebnih avtomobilov s približno 47 Vo. Toda člani skupine, ki je pripravila os-nutek sporazuma, niso pri-znali niti polnopravnega članstva predstavniku zastopništev/ ki je pri delu skupine v zbornici sodeloval samo kot opazovalec.
Sprva ni lahko razumeti, kje tiči spor. Gre pa' aa to, da bi a dogovorom — sporazumom in z bilanco vnaprej določili, koliko avtomobilov in katere avtomobile bodo uvozili v prihodnjem obdobju. Pri tem se želijo predstavniki domačih proizvajalcev v zbornici kakor tudi predstavniki drugih zunanjetrgovinskih podjetij, predstavniki domačih tovarn industrije motornih vozil v celoti (težkih in lahkih) bolj zavarovati pred tako imenovanim »nenadzi ranim uvozom«. Sporni osnutek sporazuma naj bi 30. januarja letos sprejeli na plenumu omenjene skupine v zveraii gospodarski zbornici. Skoraj ni verjetno, da bi v dveh dneh spor poravnali, zakaj sporazum in mnogi elementi sporazuma odkrivajo še druge strani politike dogovarjanja, sporazumevanja in urejanja položaja na tržišču.
Z. I.
Podrobneje o obalni cesti
Posvet o pripravah za gracfitev ceste Škofije—Sečovlje
KOPER, 28. jan. Predstavniki obalnih občin in nekateri gostje so na današnjem posvetu obravnavali priprave o trasi bodoče ceste od Škofij do Sečovelj. Kot smo že večkrat poročali, je sedanja cesta, ki povezuje obalno področje že zdavnaj pretesna, zlasti za promet ob konicah, najbolj pa v turistični sezoni.
je denar. To pa bi bilo rešljivo. če bi razmerje pri delitvi davka na promet z gorivi spremenili. Zdaj gre 80 odstotkov dohodka od prometa z gorivom zvezi in le 20 odstotkov ostaja v republiki.
Na današnjem posvetu so se glede značaja ceste zedinili, da ne gre za avtomobilsko cesto, temveč naj bi bila to široko propustna obalna cesta. ki naj bi pripeljala goste v turistične kraje. Precej različna pa so bila \ mnenja glede trase bodoče ceste. Po zadnjem načrtu naj bi tekla od mejnega preboda prek škofijskega sedla mimo ankaranskega križišča in pod Ser-minom zavila proti Bertokom. Tu naj bi bil priključek na ljubljansko cesto. Pri škocjanskem križišču bi se cesta odcepila proti Kopru. Cez koprsko Bonifiko naj bi cesta tekla po sedanji trasi, se pri Izoli vzpela in v Strunjanu zavila v predor ter prišla nad Lucijo spet na dan.
V razpravi je bilo največ pripomb na to, da bi bilo treba cesto ob obali od Izole do Kopra speljati čez hrib in tako ta del obale obvaro-
Obalne občine se že dlje časa dogovarjajo za ureditev nove sodobnejše ceste. Ovira
Naš predlog za prožnejšo politiko SEV
Izjava Aleksandra Grli* čkova po povratku z zasedanja v Berlinu
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Član zveznega izvršnega sveta in predstavnik Jugoslavije v svetu za medsebojno ekonomsko pomoč (SEV) Aieksandar Grličkc/v je po povratku z zasedanja v Berlinu izjavil:
»Naša delegicija je na sedanjem zasedanju seznanila svet z našimi pogledi na konkretna vprašanja, pri katerih sodeluje Jugoslavija v SEV. Pri tem si je prizadevala opozoriti na potrebo, da bi v praksi bolj spoštovali razlike v gospodarskih sistemih držav, ki sodelujejo v okviru organizacije. Delegacija je izrazila upanje, da bodo na sestanku SEV na vrhu upoštevali tudi ta vidik in tako zagotovili sodelovanje socialističnih in neuvrščenih držav v razvoju.«
Griičkov je dodal, da bi c uspešnim navijanjem takega sodelovanja prišlo bolj do veljave eno izmed načel SEV, da je to odprta organizacija, v kateri lahko sodelujejo tudi druge socialistične in neuvrščene države.
Jugoslovanska delegacija je izrekla na sestanku izvršnega komiteja SEV tudi zahtevo po spremembi sedanjega načina trgovine in plačevanja v zunanjetrgovinski menjavi in se zavzela za uvedbo bolj prožnega, bolj liberalnega in konvertibilnega načina plačevanja.
NOVOST NA DOMAČEM TRŽIŠČU
LADY’S PAIR
vati za turizem.
Na posvetu so se domenili, da bodo načrtovalci skupno z urbanisti in ekonomisti preučili najbolj sporna področja ter pripravili tudi ekonomske podatke o različnih rešitvah. Idejni program pa bo upošteval etapno graditev,
GUSTAV GUZEJ
Nova vsebina in nove oblike sodelovanja
Velizar Skerovič o zasedanju norveftko-jugoslo-vanske komisije
BEOGRAD, 28. jan. (Tar njug). »Obstoje realne možnosti, da bi se jugoslovanako-norveško gospodarsko sodelovanje obogatilo z novo vsebino in novimi oblikami,« je izjavil po povratku iz Osla član zveznega izvršnega sveta Velizar Skerovič, ki je vodil Jugoslovansko delegacijo na zasedanju norveško-jugoslovanske komisije za gospodarsko sodelovanje.
Kakor je izjavil Skerovič, so na pogovorita v Ozki skupno ocenili, da blagovna izmenjava mod obema državama še vedno saostaja za možnostmi in interesi norveškega tat Jugoslovanskega tržišča, čeprav je iz leta v leto večja
Razpravljali so tudi o ureditvi položaja in statusa jugoslovanskih delavcev, zaposlenih na Norveškem, o možnostih udeležbe norveških podjetij v afcigerth investicijah v Jugoslovanskem turizmu ta o epodhudi, da bi norveška podjetja sodelovale pri Izgradnji katastri)# aluminija v Jugoslaviji.
škarovič je na koncu povedat, da bo Jugoslavija do leto 1971 dobavila Norveški to približno 90 milijonov dolarjev ladij.
OGLAŠUJTE V
DELU
Kmalu bo javna razprava o pokojninskem sistemu
nje, kar obeta bogato izmenjavo mnenj
LJUBLJANA, 28. jan. 2e velikokrat se je pokazalo, da so pokojnina šgofi problem kt v ospredju zanimanja mnogih občanov. Sedaj ko so pripravljene sveana tene fen tudi stališča delovne skupine, ki je ▼ naši republiki dala okvir bodočega pokojninskega Materna, ja aoei-allatična zveza predvsem poklicana, da organizira Javno razpravo, v kateri naj bi ljudje povedali svoja mišljenja te predloge k pripravljenim načrtom sa nov po-
«j^«m
Štorija aa zdravstveno ta socialno politiko pri mestni hontarapcl SZDL se Je še sestala in pripravila program, kako naj bi skupaj s sindikati organizirala to razpravo v Ljubljani. Na eni strani naj bi ohčtatoe vodstva SZDL poskrbela, da bi od februar-
Živo središče za izmenjavo mnenj
Komisija CK ZK Slovenije sprejela okvirni delovni program
LJUBLJANA, 28. Jan. — Posebni toče ml delovni skupini bosta pripravili gradivo dve temi, o katerih naj bi že v kratkem razpravljal CK ZK Slovenije. Gre za vprašanje teoretične kulture v Zveri komunistov ter manevri kot proizvodne sile družbe oziroma aa vlogo znanosti v družbenem in političnem raz. voju.
Tako so sklenili na današnji seji komisije CK ZKS za družbena ta idejnopolitična vprašanja prosvete, ravnosti ter Idejnopolitično usposabljanje komunistov. Njen predsednik Stane Kranjc Je v uvodnem komentarju o okvirnem programu in metodah dela pojasnil, da bo komisija, ki naj bo sredstvo oziroma živo središče za izmenja, vo mnenj tn oblikovanje stališč, obravnavala idejnopolitična vprašanja v ožjem srni. slu. Poudaril je, da naj ta komisija postane mesto stotem žive prakse komunistov in teoretičnih spoznanj.
Na današnji seji so sprejeli predloženi okvirni delovni program komisije, ki izhaja iz dokumentov VI. kongresa ZK Slovenije, pa tudi iz osnutkov dokumentov IX. kongresa ZK Jugoslavije. Ta program so zdaj Se dopolnili z dodatnimi predlogi, tako izpopolnjenega pa bo komisija posredovala ustreznim občinskim komisijam. Na seji so se tudi domenili, da bo v okviru komisije delovalo pet delovnih skupin ter dve začasni, katerih naloga bo, da bosta pripravili prvi dve temi m razpravo. Komisija pa bo v kratkem med drugim obravnavala še nekatere osnutke dokumentov, ki so pripravljeni za kongres ZK Jugoslavije, ter bo v zvezi s tem posredovala svoja stališča plenumu CK ZK Slovenije.
Komisija je sklenila, da bo že v bližnji prihodnosti obravnavala vrsto vsebinskih problemov s področja šolstva, izobraževanja, znanosti, religije, klerikalizma, da bo proučevala idejnopolitična strujanja izven domovine ter skrbela za idejnopolitično usposabljanje komunistov.
M. K.
Pred 25-letnico SNOS
ČRNOMELJ, 28. jan. — Danes dopoldne je obiskal Črnomelj podpredsednik skupščine SRS Janko Rudolf. S predstavniki občine ta družbenopolitičnih organizacij je razpravljal o pripravah na 25-letnico SNOS. ki bo 19. februarja v Črnomlju. Na proslavo bodo povabili delegacije republik ta vse še živeče udeležence prvega zasedanja SNOS, Id je bilo istega dne leto 1944 v Črnomlju.	B.
Ja do maja v delovnih kolektivih ta krajevnih aknpnoedh sklicali ■Mtanfeš. na katerih M obravnavali teše ta stališča delovne skupine, po drugi strani pa imajo v načrtu v varil občinah Se Strte Javne tribune. Vašno bo pred. vsem to, da bodo na sestankih in tribunah strokovnjaki ta Javni delavci vsestransko obrariožiii ranovo ta glavne dileme pri inopolnitrt pokoj-
mnenja ta predlogi la raa-prave pa bodo lahko koristen kažipot pri sestavljanju predlogov o tem, na kakšnih osnovah in na kakšen način dobiti tak pokojninski sistem, U bo intima#! gospodarskemu navoju, i »amer a m in tavarovanoam. ▼ času pred volitvami bodo na rix> rlh in sestankih voMlcev verjetno ta vprašanja nosila precejšnjo težo to skoraj lahko računamo na dokaj vsestransko ta kvalitetno nepravo, aa katero ljudje že sedaj kažejo zelo veliko zanimanje.
MARIJA NAMORS
Problematika cestne mreže in železnice
Sklicana republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije
LJUBLJANA, 28. januarja
—	Predsednik republiškega zbora skupščine SR Slovenije dr. Joža Vilfan m predsednik gospodarskega zbora Miran Goslar sta sklicala seji zborov za sredo, S. februarja ob 9. uri.
Po predlogu dnevnega reda bosta zbora razpravljala o problematiki modernizacije cestnega omrežja ta v zvezi s tem o osnutku zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju — Maribor
—	Celje — Ljubljana — Postojna — državna meja pri Novi Gorici, o osnutku odloka o finančnem programu za financiranje projektiranja novih cestnih odsekov v SR Sloveniji ta o osnutku odloka o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika — Postojna
—	Razdrto ta Hoče — Levec. Zbora bosta razpravljala tudi o problematiki modernizacije železniškega prometa ter ob tem o osnutku zakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite združenega železniško transportnega podjetja Ljubljana za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji ta o osnutku zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971—1976. Nadalje bosta zbora razpravljala tudi o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov.
Republiški sbor bo razen tega razpravljal še o problematiki inšpekcijskih služb v SR Sloveniji, o predlogu za izdajo zakona o organizaciji inšpekcijskih služb v SR Sloveniji. o poročilu ta predlogih	komisije izvršne
ga sveta skupščine SR Slove ni je za proučitev organizacije republiške uprave in o predlogu aakona o spremembah ta dopolnitvah zakona o popustih za skupinska potovanja otrok ta mladine.
Na kratko
CENTRALNI KOMITE ZK MAKEDONIJE se bo danes sestal na plenarni seji ta razpravljal o idejnopolitični dejavnosti ZK Makedonije pred volitvami v predstavniške organe.
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA, ki jo vodi član zveznega izvršnega sveto Ali Sukrija, je odpotovala v Alžir na zasedanje jugoriovansko-alžirskega komiteja za gospodarsko ta znanstvenotebnično sodelovanje. Zasedanje se bo začelo jutri v Alžiru.
DELEGACIJA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE, ki jo vodita sekretarja sveta Marjan Rožič in Milan Vulca-sovič, je Hane« odpotovala na Madžarsko. V pogovorih v Segedinu bo delegacija seznanila predstavnike madžarskih sindikatov z Izvajanjem gospodarske reforme v naši državi ta z vlogo sindikatov pri tem.
PREDSEDNIK ZVEZNE SKUPŠČINE Milentije Popovič je sprejel izrednega ta pooblaščenega veleposlanika CSSR v Jugoslaviji Otta Kllčka. Na poslovilnem obisku pri njem pa je bila veleposlanica NDR Eleonora Steimer.
NA KVARNERSKO-ISTRSKEM PODROČJU je bilo lani ned 10,500.000 nočitev, torej sa 787D00 estroma 8 ~*vt več kot v letu 1967.
ZA ŽRTVE POTRESA V ČRNI GORI so prispevali veleposlaništvo SPRJ na Dunaju, trgovinska predstavništva ta člani Jugoslovanske kolonije 10.000 dinarjev.
PLESEN IN MEHURJASTO SNET NA KORUZI Je treba obravnavati kot elementarno neagodo, kadar gre m določanje davčnih obveznosti kmetijskih pridelovalcev,-Je danes sporočil izvršni svet Vojvodine.
ENAJST DELOVNIH ORGANIZACIJ IN DESET DIREKTORJEV V KRAIJEVU JE BILO KAZNOVANIH z globo skupaj 75.960 dinarjev, kar niso sprejeli nonmtlvnih aktov o sprejemu pripravnikov ali ker niso trii dokumentov dostavili občinski skupžčini v Krmljeni.
Pisata brakov
Kratki zemlji smo zvesti
V Del« s dne 16. t m sem ves vesel uzrl sliko svoje matere Leopoldine (•Leopoldi — stari ISO lete). Z enakim Občutkom sem pričel Mati prttočno-stM čkmek, a njegov za. ključek me je močno iznenada ta tudi užalil. In zakaj?
Kako naj se sprijaznim tn z menoj ari moji le živi bratje ta sestre m beseda, mt, kt mečejo na -nas kaj čudno luč, čel sda smo odšli po sveta, ker nihče tri hotel obdelovati zemlje.«
Kot je res vse, kar pisec govori o lepoti kratke zemlje, o trdnosti Kraševcev, o svetem in čistem zraku, o kratki barji, o vonju brinja tn borov, pa manjka v (Janku le ona, tn to manj razveseljiva ugotovitev: kratka zemlja je skromna tn ravna, vato ne more preživljati vseh svojih otrok. Tako smo tudi ml morali s tre-buhom za kruhom po svetu, a svoji rodni zemlji se nismo odtujili.
Doma je ostal le brat Pepi s družino. Sam se pogosto vračam v rojstno vas in po svojih močeh, ki so mt le ostale, mu pomagam pri raznih kmečkih delih.
Ne bom podrobneje pisal o nas vseh, čeprav bi bilo to potrebno, zapitem naj le te tole:
Vsi smo bili in smo zve. sti naši kratki zemlji; gorje, ki smo ga preživeli, nas ni upognilo. V takem duhu vzgajamo tudi naš mlajši rod.
TONE ABRAM, Trst,
V. Biasoletto 53
Po Kočevski bi peljala najlepša pot, če ...
Z velikim zanimanjem berem v časopisih prispevke, ki obravnavajo cestnoprometne probleme v naši in tujih deželah, predvsem seveda v naši. Pri silno naraščajoči motorizaciji je to tudi razumljivo. Ceste so iz dneva v dan čedalje važnejši del našega standarda.
Odločili smo se za gradnjo hitrih cest, ki bodo dokončno odpravile strah, da bi bili izolirani od ostale Evrope. Zato bomo vse take pobude po svojih močeh moralno tn materialno podpirali. Pričakujemo, da bo ta trud nekoč poplačan — enim bolj, drugim manj, saj ne živimo vsi ob bodočih veletokih. Vendar pa bo porast naše gospodarske zmogljivosti končno v korist vsem.
Gradnja hitrih cest bo terjala ogromna sredstva. Trajala bo vrsto let, morda desetletja. Mnogi se sprašujemo, kaj bo med tem z drugimi manj važnimi cestnimi problemi v naši republiki Ali bo v tem obdobju še kaka možnost, da rešimo tudi te? Ali bodo morali ti
problemi zamrzniti ta čakati boljših časov?
So problemi, cestnoprometni namreč, ki daleč pretepajo lokalni pomen, rešiti pa bi jih bilo rttogoče z drobtinicami sredstev, ki so' predvidena za gradnjo hitrih cest. Mislim na ceste, ki niso le slovenskega, temveč tudi jugoslovanske, ga pomena, predvsem pa na tako imenovano kočevsko cesto.
To cesto so pravzaprav začeli graditi te pred dobrimi 30 leti, ko so uredili po-samezne odseke med Kočevjem m Brodom na Kolpi. Druga svetovna vojna je prekinila nadaljnja dela. V 23 letih po osvoboditvi ni bilo na tej cesti storjenega ničesar — cestišče je celo slabše, ker ga slabo vzdr. tujejo.
Do leta 1963 je bil urejen tn moderniziran del kočevske ceste Škofljica—Kočevje—Livold. Pričakovali smo, da se bo začeto delo čim-prej nadaljevalo. Urejen še m odsek Livold—Brod na Kolpi na slovenski strani, dolg 2t km, ter odsek Brod na Kolpi—Delnice na hrvaški strani, ki je dolg 12 km. Poteklo je pet let, dela na tem odseku pa še niso stekla.
Mogoče pa se ne zaveda, mo, kakšne koristi bi prinesla dokončana kočevska cesta. Naj jih nekaj naštejemI
1.	Predvsem bi zelo iz-boljšala današnjo cestno zvezo med kvarnersko obalo in Ljubljano ter tako s pretežnim delom Slovenije. Bila bi vzporednica cestni zvezi Ljubljana—Postojna— Reka, ki — tako kaže — še dolgo vrsto let ne bo boljša, vsaj ne na odseku Postojna—Reka. Razdalja Ljubljana—Reka prek Kočevske je sicer nekoliko ve. čja (147 km) kot prek Postojne (125 km), za potovanje proti Dalmaciji pa je celo krajša. Tako je do Crikvenice prek Postojne 162 km, prek Kočevja pa le 159 km, to pa zato, ker je možno obiti Reko po bliž. njici Gornje Jelenje—jadranska magistrala, ki je skoraj vsa asfaltirana.
2.	Tudi po zgraditvi hitre ceste Postojna—Reka bi bila kočevska cesta zanimiva turistična varianta, saj na vsej dolžim odpira potnikom same lepe in zanimive predele, kot so Turjak, Velike Lašče, Ortnek, Ribniška in Kočevska dolina, do-lina gornje Kolpe, večno zelem Gorski Kotar in na koncu edinstven pogled na Kvamer.
3.	Cesta bi sedaj in v bodoče po najkrajši poti povezovala z morjem vso Dolenjsko. Zlasti bi to prišlo do izraza z modernizacijo republiške 'ceste Kočevje— Dvor prt Žužemberku (28 km). Od Novega mesta do Reke je prek Ljubljane 194 km, prek Bele krajine 168 km. prek Kočevja pa le 137 km.
Tudi spodnje Zasavje bi s to cesto dobilo najkrajšo povezavo z morjem. Od Krškega ali Brežic do Reke bi bilo kakih 177 km, od Sevnice pa 175 km.
Pa stroški? Po približnih računih bi rekonstrukcija in modernizacija slovenskega odseka (24 km) veljala 20 do 30 milijonov dinar, jev. To je približno toliko, kat s predvideni stroški za 2 km hitre ceste. Vprašujem se, ali je gospodarno, da z razmeroma majhno naložbo ne izkoristimo možnosti in ne zakrpamo luknje v nad 140 km dolgi sodobni cestni povezavi? Prepričan sem, da bi se po tej cesti veliko tujcev vračalo z Jadranu — in seveda tja tudi potovalo — skozi našo republiko; spoznali bi nje. ne lepote in zanimivosti in prispevalt svoj delež našemu turističnemu gospodarstvu. .
Zato bi morali, ne glede na gradnjo hitrih cest, čim-prej v sodelovanju s sosedno republiko najti sredstva tudi za kočevsko cesto.
Ing. TONE KNAFELJC.
Kočevje, Seškova 29
Odgovori na vprašanja
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča
A. P., B. — Zanima vas, ali lahko občinska skupščina predpiše, da se plačuje prispevek za uporabo mest-nega zemljišča tudi za ne-nacionalizirana zemljišča?
Odgovor: Temeljni zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v 2. odst. 2. člena določa (s to določbo je bil zakon dopolnjen v letu 1967 — Ur. 1. SPRJ št. 23/67), da lahko Občin, ska skupščina določi s svojim odlokom, da se šteje za mestno zemljišče tudi komunalno opremljeno zemljišče izven ožjih gradbenih okolišev (torej tudi nenaci. onalizirano zemljišče), in sicer v mejah območja, ki ga zajema urbanistični načrt ali odlok občinske skupščine, ki ta načrt nadome-stuje.
Lastninska pravica tujih državljanov
A. D., C. — Zanima vas, ali lahko državljan Zvezne republike Nemčije kupi pri nas parcelo in si na njej zgradi počitniško hišico. Zanima vas tudi. ali lahko naš državljan že zgrajeno hišico odda za določen čas v najem tujemu državljanu?
Odgovor: Tuji državljani lahko pridobijo pri nas la stninsko pravico na nepre mičninah le na podlagi de dovanja. Ne morejo torej zemljišč in zgradb kupovati ali jih pridobivati na dru gi način. Lahko pa tuji dr žavljani vzamejo enostano vanjsko hišico v dolgoroe ni najem. Vendar smejo oddajati enostanovanjske hišice v dolgoročni najem le delovne organizacije in družbene politične skupnosti, ne pa tudi občani.
LAHOR NI DETERGENT! LAHOR UPORABLJAJTE PO DETERGENTU!
LAHOR OBNOVI PERILO! LAHOR — TO JE KOZMETIKA PERILA!
V ZADNJO VODO ZA IZPIRANJE DODAJTE 1—2 MERICI LAHORJA — POTEM PERILA VEC NE IZPIRAJTE. TEMVEČ GA SAMO OČEDITE IN POSUŠITE.
Ljubljanska kronika
HOTELI
Največ g—ter ? Uiiit — V nofi od ponmMJfca na torek je bilo med nsni UuUJanaklmi hoteti največ (oetor v Unionu, ki je MI tanerten toodototno. Ilirija in Turist sta beležila samo pet odstotkov manj gostov.
LETALIŠČE
Živahno na Brnika — Včeraj je Mio na brniškem letališču Sest pristankov in poletov. Na JAT-ovl liniji s Beogradom ni bilo zamude, medtem ko smo na betonski steai na Brniku opazili Se letala tipa »Zinner«, »Česana« in »Morava«.
REŠEVALCI
Miren dan — Vozniki ljubljanske reševalne postaje so opravili včeraj 147 voženj, toda na polikliniko in v bolnico so pripeljali le tri lažje ponesrečence.
TRGOVINA
Brezplačni kozmetični nasveti — V pritličju »Name« je tovarna mila in kozmetičnih izdelkov »Saponia« pripravila Štiridnevno brezplačno posvetovanje sa nego kože z izdelki »Helene Rubinstein«.
Neve torbice v South)ue — V Boutique so prejeli iz Italije vrsto modemih torbic po dostopnejših cenah. Torbice stanejo od 160 dinarjev do 300 dinarjev, medtem ko so doslej prodajali v glavnem eskluzivne modele torbic od 300 dinarjev naprej.
PREBIVALSTVO
Kojstva — V ponedeljek se je v obeh ljubljanskih porodnišnicah rodilo 13 dečkov in 14 deklic. Oba ™»jt~»j« novorojenčka sta prvič zajokala v klinični pordniSnici: je tahtal 4.275 kilogramov, punčka pa točno 4 kilograme. Porok« — V sredo bo »zaplulo« v zakonski pristan le pet
parov.
Smrti — Na ljubljanskem pokopališču »2ale« so v torek pokopali Štiri pokojnike.
MOSTOVI
Ah je še trden most? — Delavci železniškega gradbena podjetja so začeli pregledovati trdnost podvoza na Titovi oesti. V mostno konstrukcijo vrtajo luknje in pregledujejo, fe železo ni zarjavelo.
h drugih izdaj
SAVINJSKA DOLINA
Tudi letos več prireditev — Kot so se dogovorili prireditelji. bo letos flosarski bal na Ljubnem 3. avgusta, praznik hmeljarjev v Braslovčah pa 10. avgusta. Pri vsem tem je datum flosarskega bala ostal zvest tradiciji, da je prvo nedeljo v avgustu. Razen tega so «n»»i dahimj se »»h. terih drugih večjih prireditev na celjskem turističnem območju. Dan piva in cvetja v Laškem bo 'od 1. do 6. Julija. tradicionalni ples v Rogaški Slatini bo 24. avgusta, mednarodni plesni turnir v Velenju pa 20. julija.
KOPER
O avto-cesti Koper—Pulj — V Pulju so se sestali predsedniki občinskih skupščin Istre ter istrski poslanci v saboru Hrvatske ter v zvezni skupščini. Obravnavali so gradnjo cestnega omrežja v okvira področnega urbanističnega načrta. Predlagali so, da bi se čimprej sešli predstavniki izvršnega sveta Hrvatske in Slovenije. Sprejeli naj bi konkretne predloge glede gradnje avtoceste Koper—Pulj, za katero so življenjsko zainteresirane občine Slovenskega primorja in Istre.
Pogjed[ na platno
GORI PARIZ?: slika ne dohiteva besede — Osvoboditev francoske prestolnice v dramatičnih okoliščinah boja za prvenstvo in prevzem prve oblasti med različnimi političnimi strankami odporniškega gibanja in v zaostreni dilemi uničenja ali ohranitve tega mesta, ki je kot celota eden najlepših zgodovinskih in kulturnih spomenikov Evrope. je tema zanimivo napisane knjige. Pred nekaj tedni je prišel njen slovenski prevod pod istim naslovom na naš knjižni trg, sedaj nam Umsko podobo teh dogodkov, naslonjeno na pripoved literarnega izvirnika, posreduje distribucija »Croatia film«. Primerjava med literarno in filmsko upodobitvijo je za ljubitelje filma vselej zanimiva, ob tem filmu pa je naravnost poučna Kajti film režiserja Reneja Ciementa kljub monumentalnim dimenzijam in navzočnosti odlične plejade igralcev ki so kot kaže, videli v so-
delovanju pri tem filmu svoj nacionalni dolg (saj največje zvezde francoskega filma nastopajo v njem v statističnih epizodah), ne dosega gibkosti, ilustrativnosti in prepričljivosti pisane besede. Knjiga in film sta zasnovana kot mozaik usod in dogodkov, ki jih ne združuje glavni junak, temveč osrednja snov — svobodoljubna težnja meščanov ter humanistično prizadevanje po omilitvi in preprečitvi vojnega nasilja. Snov je vsekakor dovolj dramatična, a filmske dramatike ni dosegla. Ostaja razbita v epizode, v katerih z bežnimi nastopi igralci mimo preprostih osebnih simpatij niso mogli doseči tudi občudovanja njihovih igralskih stvaritev. Film si zaradi srečanja s številnimi velikimi igralci, zaradi snovi same in zaradi težnje, da bi postal moderna monumentalna epopeja, vsekakor velja ogledati. Na sliki predstavljamo dva znana igralca iz velike zasedbe tega filma — Orsona Wellesa v vlogi švedskega konzula in Leslie Caron v vlogi žene francoskega ilegalca.
S. G.
Danes
Za kulturo - enak kos kruha
Mestni svet Ljubljana je že doslej financiral večino pomembnejših mestnih kulturnih institucij, obenem pa tudi sofinanciral Slovensko narodno gledališče in Slovensko filharmonijo, medtem ko bo v letošnjem letu prevzel še delavsko knjižnico in mestno ljudsko knjižnico.
V podrobnem finančnem načrtu za leto 1960, o katerem bo danes razpravljal mestni svet Ljubljana, so v osnutku skorajda vsem kulturnim ustanovam odrezali enak kos »kruha« kot lani (dotacije v dinarjih): Slovensko narodno gledališče	4.225.000
Mestno gledališče	2,327.000
Slovenska filharmonija	1,225.260
Pionirski dom	8S1.000
Ljubljanski festival	503.000
Mestno lutkovno gledališče	514230
Mestna ljudska knjižnica	465.000
Delavska knjižnica	360.000
Zavod za ureditev stare Ljubljane	331.000
Mestni muzej	312.000
Odbor ra kulturo Je seveda opozoril na Izredno zaskrbljujoč materialni položaj večine kulturnih ustanov, posebno glede osebnih dohodkov, toda notranje rezerve so ostale očitno edina realnost v začaranem krogu financiranja kulture ln prosvete.
ACO PASTERNJAK
Kaj in kako s »Sim&iMf
Generalni direktor inž. Miha Verovšek: »Moj odstop Je na dlani!«
LJUBLJANA, 28. Jan. luko Je diktirati in proizvajati, ne da bi poprej vedeli, kaj trg terja in kakšne tednike si želi; nemogoče Je (Morati, če med pnaammniml sektorji v podjetju ni sodelovanja; slabi medsebojni odnosi med vodilnimi uslužbenci (odpovedi so se v ra njih letih vrstile druga aa drugo); to ao mm poglavitna vprašanja nagovora predsedstva mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v Ljubljani.
Poročilo o sedanjem položaju v podjetju »dumi« je najprej podal Zvonknir Boh. te, poročevalec komisije ra družbeni nadzor skupščine Ljubljana Dejal je, da interna komisija podjetja »Sumi« kljub temu, da je Mia imenovana zato da M uredila položaj, svojega dela ni opravila in je Mk>
zato nujno imenovati ata kovno komisijo.
Komisija je prt pregledu ugotovila vrsto nepravilnosti, ki jih v tem poročilu nemo. ramo obravnavati. ▼ tej tovarni. katere obrat je tudi »Gorenjka« M Lesc, sam oprasni odnosi tar tudi delitev delovnega programa niso Urejeni tako. kot M to
Nika gre v Pariz
plaii »Rašica« Je 'bil vozovnica
Lep, temnomoder volnen plašč, ki ga Je pred meseci Nika Zabukovec kupila za 300 dinarjev, ji je pred nedavnim prinesel vosovnico za v Pariz, pa že desetdnevno bivanje tam — vse zastonj. Plašč in z njim tudi Nika sta bila IMrehana na nagradnem natečaju tovarne Rašica.
Nika Zabukovec, 25-letna elektromehaaičarka ra TT i ve v Iskrinem obratu v Stegnah, je povsem po naključju izvedela, da je srečna izžrebanim na neki modni reviji prejšnji mesec v Ljubljani.
»Bilo je to moje najtjnhte darilo za rojstni dan. Ftta decembra sem šla na modno revijo in tu so razglasil! tudi izid žrebanja »Rašice«. Nisem poslušala. Pa ao me opor rile prijateljice. Slišale . ao moje ime.
»Radi potujete?«
»Seveda. Sklenila sem, da bom med dopustom vaško leto potovala v tujino. No, letos je zato poskrbela »Rašica«, čeprav se Je moj prvotni načrt spremenil. Hotela sem namreč v Anglijo.«
»In kje ste bili doslej najdalj?«
»V Pragi, lani m 1. maja. Sicer pa sem bila tudi v Padovi in na Grossglocknerju, druga potovanja v tujino pa so bila krajša.« _____________
»In kje vam Je v domovini najbolj všeč?«
»Rada imam hribe, poleti pa sem najraje na otokih. Zlasti mi ja pri srcu Dugl otok, še posebej Šali.«
»In kako si predstavljate Pariz?«
»To mora biti hrupno mesto.«
»Pa imate radi živahnost, hrup?«
»No, nekaj čara gre, potem pa se človek naveliča. Toda mislim, da je deset dni kar prava mera.«
»Kaj pa moda, ji sledite?«
»Kolikor dopušča žep. Sicer pa se moda menja tako hitro, da kmalu pride prav tudi tisto, kar je bilo moderno včeraj, danes pa ni.«
»In koliko oblek imate v garderobi?«
»O to pa vam ne M mogla povedati.«
»Pa M se oblačili vedno po zadnji modi, te bi imeli na kupe denarja?«
»Mislim, da ne. Tako tudi sedaj nosim mini krila, a ne tista najbolj drsna.«
Ljubljani.
Na seji ja Mio slišati mnogo n	mnenj, mod 1
tertmt ja Mio tudi nekaj podtikanj na rovaš lohaltettfr tešenj radovljiške občinske ob.
Radovljica je dejal, da obrat »Gorenjka« a združitvijo s »Šumijem« ni ničesar izgubila, prav tako pa ni nič pridobila. To pa ni perspektiva! Zato m bo občinski sindikalni svet, čeprav je pav
nje. vključil v akcijo ra n družitev od kolektiva »Slatni«.
Predsednik centralnega up. tvnega odbora »Sumi« je dejal, da je izvedel, da se bo obrat »Gorenjka« odcepil šele januarja letos. Ljudje ao - sindikalnem občnem zboru sestavljali vprašanje, kad je a to odcepitvijo. Ko je dejal, da gre ra samnrtngo-varjenje ra hrbtom kolektiva. Je poudaril, da so medsebojni odnosi, vzrok vseh teh te.
r. Dejal je dobesedno: sCe Je treba, da gre eden iz podjetja, in te to ni dovolj, naj gresta dva, trije ali pa deset ljudi!«
V tej dokaj burni, toda trezni nepravi, je generalni direktor podjetja »Sumi« inž. Miha verovšek dejal, da bo
V-1
NIKA ZABUKOVEC
»Ste že kdaj imeli podobno srečo?«
Malce hm» je kar - ekefc. ▼arčujem pri »Standardu« ra
stanovanj«, pa je Mio nje in zadela sem svetilko. Zadnjič pa Je na modni reviji zadela bluso prijateljica, ki Je sedela ob meni...
»Torej boste še kupovali, recimo tudi Rašico'?«
»Vse dotlej, dokler mi bo všeč, ker na žrebanja nič ne dam. Plašča, ki sem ga kupila, sem bila vesela še preden sem izvedela, da sem izžrebana. Ga hočete videti...
Prinesla mi ja plašč, ki je vredea jurjev in desetdnevno bivanje v Parizu.
B.S.
mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije pa je sprejelo naslednja stališča: Ugotovilo je, da ao notranji odnosi ▼ podjetju nemogoči, da sta per-•J in
bodo or-'
podjetja ato« naj ▼ obliki izdelajo ort.
oj
kmditocafce industrije v Sloveniji, ki jo ta kombinat baje že ima. Predstavniki kom. binata pa ao dajali, da je treba predvsem urediti notranje odnose v podjetju »šumi«, nakar as bodo šele lahko začeli razgovori o integraciji ali poslovnem sodelovanju, kakorkoli to že imenujemo.
IZTOK AUSEC
Intenzivni tečaji tujih jezikov
LJUBLJANA, 26. jan. — Te dni je zanimanje ra ponovne intenzivne tečaje tujih tikov doseglo svoj vrh. O tem priča več kot 500 prijav ndidstov, ki ae želijo naučiti ali se bpotatti v sna.
francoskega, taiijanaksga in Meega Jodka. Zarod jnten-iMh tečajev tujih jezikov, M ima svoje prostore na Vilharjevi cesti, bo s poukom začel io. februarja.
Za pouk rafelenaga jezika bo moral vsak kandidat, odšteti od 400 do 1300 din; točno višino prispevka bodo določili na podlagi tedenskega Ste. «r.	D. V.
Občanov barometer K šolati tudi telovadnice
Rade Miloševič je že osemnajst let upravnik j doma srednje gradbene šole na Viču. V našem mestu živi že od konca vojne. K nam pa ni prišel z vlakom, ampak v [spremstvu tankov, ko Ije kot oficir naše armade pomagal osvobajati (Trst.
•	Zakaj »te postali upravnik dijašega doma?
»Pred vojno sem Ml učitelj, zato me je delo z mladimi spet pritegnilo.«
•	Kaj mislite o dogodkih v nekaterih dijaških domovih?
»Mislim, da so ti dogodki presegli domski okvir. Vzroki so širši. Mlade učimo in jim kopičimo znanje, hkrati s tem pa jim ne razložimo noše družbene stvarnosti. Res pa je tudi, da je treba najprej urediti razmere vssmem domu. Z mladimi naj dela tisti, ki jih ima resnično rad, ki jih razume in s tem razume tudi svoje delo. Na žalost, pa je takih ljudi najbrž premalo.«
•	Kaj menite o samosežigih?
»Včasih je to obup pred resnico. Vsak mora v naši stvarnosti najti dri seibe. To pa je pp moje mogoče le z delom. Osebno sem prepričan, da je to beg pred stvarnostjo, zarisi pa tudi od razlogov, zakaj si nekdo vzame življenje na tako strašen način.«
S Za kaj se, kot odbornik viške občinske skupščine, zavzemate?
»Predvsem se zavzemam za izboljšanje stanja v šolstvu. To področje je družbeno nepravilno vrednoteno. Vendar se zadnje čase stanje izboljšuje.«
•	Podpirate integracijo mestnih občin?
»Načelno da! Mislim pa, da bi se bilo treba zelo
dobro pripraviti, kajti bojim se, da bo pri tem prizadeto neposredno samoupravljanje občanov.«
•	Kaj bi vprašali javnega delavca?
»Zanima me, kdaj bomo nehali graditi šole brez telovadnic in kdaj bomo zgradili telovadnice tam, kjer jih še ni.«
•
Na otočanovo vprašanje je odgovoril samostojni svetovalec ra gradnjo in opremo šol pri republiškem sekretariata n prosveto in kulturo, inž Milivoj Lapuh: »Občinske skupščine so sprejele petletni načrt za gradnjo osnovnošolskega prostora. Prav letos praznujemo stoletnico obveznega šolanja v Sloveniji, zato ta akcijo sovpada s tem jubilejem. V petih letih naj bi zgradili vsega 400 tisoč kvadratnih metrov osnovnošolskega prostora, od tega 100 telovadnic. V naši republiki je eedaj kar 00 odstotkov osnovnih šol brez telovadnic. Občinski programi pa izkazujejo še večje potrebe. Predvidevajo gradnjo 160 telovadnic v petih letih. Od tega jih bodo zgradili hkrati z gradnjo šol 90, ostale pa naj bi dogradili k že obstoječim šolam. Povem naj če, da je ta program zelo realen, saj so občinske skupščine pripravljene v povprečja iz lastnih sredstev prispevati tudi do 65 odstotkov stroškov.«
BRANKO PODOBNIK
Pogoj je - prava lokacija!
Nova enota za proizvodnjo mestnega plina bo tudi tehnološka novost — A« bodo z novo Investicijo . zagotovljene tudi nižje čepe plina?
Da M Ljubljani zagotovili redno preskrbo z mestnim pMnom, eo prf.\ ljubljanski Plinarni (wMmh investicij-
ski program gg/ gradnjo nove protevotfae enote ob Vodovodni cesti. Po tem programu M dosedanje enote poslej predstavljale tisto nujno potrebno rezervo, ki je adaj ni. Program prav tako predvideva gradnjo, po tehnološki plati, povsem nove enote, kjer bi bilo mogoče proizvajati mestni plin iz tekočega plina ali navadnega bencina.
. Vrednost predvidene investicije je 7,565.880 dinarjev. Plinarna je zaprosila mestni svet, da bi dri investicije (2,700.000 din) pokrili te kreditnih sredstev posebnega dele kreditnega sklada KBH m
Odmevi
Brezpravni državljani?
Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste o problematiki v »Soseski 6« — Odgovor občanu Albertu Dmikoviču
skupnih reeerv za leto 1960. Odbor za komunalno gospodarstvo m mestni promet je to prošnjo na zadnji seji tudi
P«k>rt.
Oe bo denar pravočasno zagotovljen m urejeno
članek, objavljen v vašem časniku dne 22. januarja 1969 pod naslovom »Brezpravni državljani?« predstavlja primer nekritičnega pisanja o delu dveh gospodarskih organizacij, Dvigalotebne in Stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste.
Res je, da je izvajalec gradbenih del v Soseski 6 opravil delo skrajno nesolidno in da so v stanovanju pisca članka razne okvare, ki so znane strokovni službi našega podjetja. Strokovna komisija je pregledala vsa stanovanja v »Soseski 6« in tako tudi stanovanje številka 46 v Sarhovi ulici 30, ki ga avtor .članka zaseda kot etažni lastnik. V njegovem stanovanju je več okvar, med drugim je treba zamenjati kopalno kad ter popraviti vodovodno instalacijo.
Stanovanjsko podjetje Bed-grad-Moste kot upravljalec stanovanj v »Soseski 6« je tudi v tem primeru postopalo enako kot v vseh dosedanjih. Izvajalca del, GP »Obnovo«, je seznanilo s dejanskim stanjem ter opomnilo na njegove zakonite obveznosti, saj vemo, da vse te okvare po-
vzročajo stanovalcem skrbi in neugodno počutje. Ker pa izvajalec na našo povsem utemeljeno zahtevo ni pokazal s svoje strani enake volje za ureditev obstoječih pomanjkljivosti. bomo v kratkem začeli urejati zadevo po sodni poti.
V celotnem problemu urejanja gradbenih pomanjkljivosti v »Soseski 6« ae naše podjetje zaveda svojih dolžnosti upravljalen, vendar skuša vsak spor med posameznimi izvajalci predhodno urejati z dogovorom, sodna poti pa se poslužujemo v skrajnem primeru. Odgovorimo naj še aa dve konkretni obtožbi pisca članka, naslovljeni na direktorja našega podjetja.
Pisec danka mu očita, da ja v nagovora, objavljenem v »Delu«, izjavil, da ao aa slabo stanje v MoMh krivi Mini sveti, ki ao
odpravo pomanjkljivosti. Ta trditev ne ustreza smiselni razlagi direktorjevih izjav, danih vašemu sodelavcu, obstaja pa tudi možnost, da avtor članka* ni pravilno razumel objavljenega razgovora. Popolnoma neresnična je tudi trditev, da je naš direktor kot likvidator Sklada pošiljal varčevalcem pisma, katerih vsebino bi lahko razumeli kot grožnjo po plačilu celotne vrednosti stanovanj M zapletene sankcije.
Glede dvigal pa lahko povemo samo to, da ne morejo Mtl iz čisto ekonomskih razlogov ▼ vsaki storili zaposleni kvalificirani stražniki zanje, kakor na primer ▼ hotelih A in B kategorije. Naše delavke na stavbah — snažilke — ao usposobljene samo aa spuščanja dvigala do etaže, te obstane dvigalo med etažo. Za vse drage primere okvar morajo pozvati strokovnjaka in ■ pristojno servisno službo. Da pa življenja občanov ni v nikakršni nevarnosti je rasvidno le is pojasnila Dvigalotshna s dna 34. Januarja 1000.
Lovci na plesu
Prvi
lovskokinološki v Slonu
peterovitajstvom
ta Ljubljana inž. Mihe Košaka bo v hotelu Slon 8. februarja prvi mednarodni lovetaritinotožkl ples. Tak natov ao mu dali zato, ker pričakujejo tudi udeležbo številnih gostov, rtasti lovcev te tujine. Vsi prostori hotela Slon bodo dekorirani v lovskem stilu in jim bodo dah tudi po-sebe imena, uetreraz temu, kot bodo pač oprem-IjenL Teko bodo na primer gostje sadri! ▼ »orlo-
jem brlogu« itd. Igral bo orkester Jožeta Siska. Med drugim bodo tevokli tudi zkndJtoo samčkov«, in organtelraU bogat srečelov, nam tega pa bo Izžrebanih še nekaj gostov, ki bodo doMU lepe nagrade. V spodnjem prostora, kjer je tetej naot-bodo
1 Janje
pa
novih dinarjev.
Uje lokacije, bo lahko plinarna začela s porimnno proizvodnjo 1. januarja leta 1971, šest mesecev icasneje pa tudi a redno proizvodnjo.
Namen grackije nove, sodobne proizvodne enote ni le, da bi zadostili vedno večjemu povpraševanje, posebej v gospodinjstvu, ampak predvsem, da bi znižali zdaj odločno previsoko ceno mestnega plina. Vzroke za visoke cene pa je treba tekati prav v lajbnnsti dosedanjih proiz-
vodnih enot ter v visoki ceni surovin. Razumljiva in povsem utemeljena je torej odločitev plinarne, ki ee je o-predehla za nov tehnološki postopek proizvodnje plina, Morati pa tudi za bistveno večje kapacitete.
Povedati moramo, da industrija, zaradi visoke cene mestnega plina, vse bolj prehaja na tekoč plin ali druga goriva. Samo zaradi spremembe surovine bi plinarna prihranila poldrugi milijon din letno in bi se lahko znižala cena mestnega plina.
Vendar se je spričo dejstva, da je gradnja bencinskega rezervoarja predvidena ob proizvodni enoti, torej na robu vodovoetoega območja zajeta v Kleteh, pristojni republiški organi zavračajo takšno lokacijo. Druga inačica, da M bencinski rezervoar gradili pod šišenskim hribom in napajali cevovod do Vodovodne ceste, je ekonomsko in ruši vso osnovo za znižanje cene mestnega plina.
aBnergatovest« Sarajevo je ponudil pMnami
inženiring. To podjetje bi na-tagUo tudi uvozno opremo od tvrdke Dr. C. Otto te Boc-buma (ZRN). Zagrebška INA
S'i
emo
ZA V AS IN VAŠEGA OTROKA • ZA VAS IN VAŠEGA OTROKA f 2A VAS INVAŠEGA OTHOKA • ZA VAS »
• SMUČI ELAN -
gU
•	LA8TEKS HLAČE
•	BUNDE
•	PULOVERJI, rasni medali •
PALICE ,«t SANKE
• VOLNENO PERILO
ponuja plinarni, da iz svojih sredstev zgradi bencinski rezervoar (?).
Plinarna ima šest rezervoarjev za tekoč plin, ki lahko sprejmejo največ 250 ton plina. Bencinski rezervoar naj bi sprejel 525 ton bencina, kar bi zadoščalo za nemoteno proizvodnjo v treh tednih. Plinski rezervoarji omogočajo rezervo za največ teden dni.
Investicijo ljubljanske plinarne bo obravnaval tudi mestni svet, toda šele tedaj, ko bodo uredili vprašanje lokacije bencinskega rezervoarja.	IVAN VIDIC
Sovražni lepaki v vlaku
MARIBOR, 28. jan. — Včeraj ob 3.20 so na vlaku, ki je-pripeljal iz Avstrije v Maribor, odkrili sovražne letake in razno drugo propagandno gradivo neke hrvatske emigrantske organizacije, ki je bilo raztreseno po vagonih tega vlaka.
Predvolilno
vzdušje...
Časovna stiska ob volitvah je povzročila in še povzroča nemalo živčnosti. Zdaj, ko do začetka predvolilnega boja manjka le še teden ali kaj več — tedaj se sestanejo temeljne kandidacijske konference, na katerih bodo že postavljali kandidate za bodoče občinske odbornike — se vro-čičnost v barometru javnega razpoloženja še toliko bolj strmo dviga.
Te dni so se nekje v centru mesta sestali na nekakšnem neuradnem predvolilnem sestanku komunisti in v vročico predvolilnih priprav nalili še več olja. Na sestanku je vladalo pravo revolucionarno vzdušje: druga za drugo so si sledile obtožbe, prepiri, ostre besede. Kdo je kriv, da vlada zdaj ob volitvah tolikšna časovna stiska? Zakaj takšna kampanja ob zbiranju predlogov? Zakaj še vedno nerazčiščeni pojmi v kandidacijskem in volilnem postopku? Kako da so volilni zakoni in predpisi čakali toliko časa na uzakonitev?
Res je, da je bilo doslej marsikaj napačnega, res je, da bi z malo dobre volje lahko že prej preprečili časovno stisko, ki zdaj pritiska na volilni proces. Res je tudi, da zbiranje predlogov ne bi smelo biti kampanjsko, temveč bi to morala biti stalna praksa ves čas od prejšnjih volitev pa do sedanjih. Kritika je potrebna, toda sedaj pomeni samo — zvonenje po toči. Vse, kar bi lahko seda) iz teh obtožb koristnega izvlekli, je to, da nam lahko služijo za dobro šolo za naprej.
Sicer pa je sedaj važnejše, da se vse družbeno-politične organizacije čim bolj aktivno vključijo v volilne priprave. Komunisti so zmeraj pomenili jedro in temelj socialistične zveze in prav bi bilo, ko bi se v volilni proces vključili zares konstruktivno, prizadeto, ne le s kritikami in obtožbami.
TIT DOBERŠEK
Kaznovan nevestni voznik
MURSKA SOBOTA, 28. jan. — Okrožno sodišče v Murski Soboti je izreklo 8 mesecev zapora 27-letnemu Djordju Popoviču iz Ljubljane, ker je dne 4. oktobra lani iz malomarnosti povzročil hudo prometno nesrečo. Id je terjala eno smrtno žrtev, več oseb ' pa je bilo huje in lažje ranjenih.
Tistega dne je obsojeni Djordje Popovič na vožnji z osebnim avtomobilom po stranski cesti spregledal pred križiščem prometni znak stop ter je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal na prednostno cesto. Tu je trčil v dostavni kombi, ki se je zaradi hudega udarca večkrat obrnil. Voznik kombija Andrej Bemjak je bil na mestu mrtev, štirje sopotniki pa so bili ranjeni.
BORO BOROVIC
Huda poškodba učenca
MARIBOR, 28. januarja. — Danes ob osmi uri zjutraj se je zgodila huda nesreča, v obratu belilnice v MTT. Huje je bil poškodovan učenec I. letnika poklicne šole, petnajstletni Božo Mihovec iz Poljčan. Mihovec je padel v kcllesje nezavarovanega stroja. Stroj mu je stisnil prsni koš in poškodoval desno roko. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico.
A. L.
Ljubljanska razglednica
PRVI SPOMLADANSKI ZVONČKI V LJUBLJANI — N* ljubljanskem trgu so se včeraj pojavili prvi avončki — 1 din šopek — ki pa niso bili niti iz okolice Ljubljane, ampak so predvčerajšnjim rastli na otoku Krku in jih je prodajalka Tonkica Gržetič prinesla še sveže v naše mesto.
Foto: E. šelhaus
BRITANSKI MINISTER FBI NASERJU — V Kairu je predsednik Naser sprejel britanskega ministra Robertsa, ki se je tu seznanjal s stališčem arabskega sveta do krize na Srednjem vzhodu. ZAR je obvestil tudi o pozitivnem stališču svoje vlade do francoskega predloga, naj štiri velesile v okviru OZN napravljajo o Srednjem vzhodu. Na sliki: Naser in Roberts.	Telefoto: UPI
ZAVEZNIKA — Podpredsednik saigonskega redilna Ngu- PROTEST PROTI VISLICAM ▼ IRAKU — Po vsem svetu je slišati ogorčene komentarje o javnih usmrtitvah pen Cao Ky, ki je pravzaprav vodja jušncnšetnameke dele v Iraku. Vel ee strinjajo, da zaradi smrtnih kasni lahko ročno trpijo prizadevanja za pomiritev Srednjega gadje na pogajanjih v Parizu, je zelo aktiven. Na sliki: vzhoda. Včeraj je v Rimu demonstriralo okrog 3000 Zidov zaradi usmrtitev v Iraku, med drugim so nosili Cao Ky (levo) po zasebnem srečanju s vodjem ameriške gesla s napisi »Iraški mestici«, »Iraški nacisti« in podobnimi. Na sliki: demonstranti na rimskem trgu Del delegacije Lodgeom.	Telefoto: UPI Popoio.	Telefoto: UPI
Nadaljevanje s prve strani
EGS zaseda v Bruslju Za izgovor: »disciplina«
kmetijske politike.’ so rekli Francozi. ,Ne, mi skušamo samo rešiti poseben problem s posebnimi ukrepi.’ so odgovarjali naši partnerji. Italijani in Nemci pritiskajo na skupnost, da bi se odločili hitro. po možnosti takoj. Nem-ški L3hr je govoril celo o sramotnem zavlačevanju; Francoz Boegner pa je prosil, da se ne bi bi prenaglili. Odločitev bo torej padla na prihodnjem zasedanju sveta.«
BOGDAN POGAČNIK
• •
Husak napada opozicijo
vodstvo polagoma uresničilo začrtano reformo. Vse to je pripeljalo do spopadov, kakršni so se pripetili prejšnji teden.
Pač pa vidi Husak nevarnost v organiziranju najrazličnejših antisocialističnih sil. o katerih pravi, da skupaj z desničarskimi skupinami v KPC skušajo pritegniti pozornost širokih slojev z de-magoškimi gesli in ustvarjajo nenehno napetost in krize. Vsaka potrpežljivost pa ima svoje meje. je poudaril Husak. Ne dovolimo, da bi spodkopavali to državo. Ustalitev položaja je glavni pogoj za ureditev vseh težav Češkoslovaške. Zadnji napad opozicijskih sil se je končal z njihovim popolnim političnim polomom.
• ••
Volitve v skupščine na pragu
vloga vseh dejavnikov v Iran, didacijskem postopku, pa tudi način konstituiranja, dela in odločanja kandidacijskih konferenc. Se posebej je treba poudariti, da kandidacijske konference niso in ne smejo biti mehanični zbor forumov. Ce so se jih kje tako zamislili, so ravnali docela napačno«
»Sirijo se pripombe, da bo Socialistična zveza politično favorizirala kandidacijske konference in da bodo zbori volivcev šele na drugem mestu.«
»Da bi zbori volivcev lahko zavrnili kandidaturo, potrjeno na kandidacijski konferenci, potrebujejo določen kvorum.«
»To je zakonski predpis. Toda po mojem mnenju So-cialistična zveza pa tudi druge organizacije, ki imajo predstavnike v kandidacijski konferenci, ne morejo biti ravnodušne, če se več zborov volivcev, četudi brez potrjenega kvoruma, izreče proti nekemu kandidatu. To je treba upoštevati. Morda bi morala rudi občinska pravila upoštevati take primere, ker mora Socialistična zveza storiti vse. da bodo predlogi kandidacijske konference čimbolj uskladeni z voljo volivcev.«
»Tokrat bomo volili celotno sestavo skupščine. Ali je upravičeno, da zamenjajo vse skupščinske organe novi ljudje?«
»Zaradi ohranitve revolucionarne tradicije v našem političnem življenju se morajo vsi predstavniški organi, pa tudi forumi družbenopolitičnih organizacij neprekinjeno in čim večkrat obnavljati in dopolnjevati z ljudmi, ki izhajajo iz samouprevljavske prakse. Mislim, da jugoslovanska družba to dosledno izvaja.
Zdi se mi. da lahko razglašanje rotacije in deakumula-cije funkcij kot dl) in ne kot sredstvo resno politično škoduje. To pravim zaradi radi-kalističnih zahtev, da bi vse predstavniške organe v temeljih spremenili. Ponavadi je radikalizem izraz nemoči, da
bi s političnimi sredstvi razpletali družbene probleme, ali pa izraz navadne demagogije.
Resnici na ljubo ne vidim razloga, da bi bilo treba docela spremeniti sestavo republiških skupščin, če upoštevamo, da se je na volit-' vah leta 1965 vanje prvič uvrstilo 82 odst. poslancev, na volitvah leta 1967 pa je bilo takih poslancev celo 85 odst. Zato mislim, da je v nekaterih primerih upravičeno in celo zaželeno, da bi nekateri dosedanji poslanci znova kandidirali, seveda, če so to zaslužili s svojim dosedanjim delom.«
»In na koncu, ali bi hoteli kaj povedati o imperativnem mandatu?«
»V našem sistemu je imperativni mandat nedopusten, četudi se često vsiljuje skozi »zadnja vrata«. Pri svojem delu se mora poslanec neprestano naslanjati na ljudi, ki so ga izvolili. Hkrati mora biti samostojna, ustvarjalna osebnost, ki si z ostalimi poslanci v skupščini prizadeva za napredna in realna skupna stališča.
To je še bolj potrebno v federaciji glede na to, da imajo zdaj republike tudi zbore. Zato je posebno pomembno, da bodo zbor narodov ali izvršnopolitični organi v federaciji tako sestavljeni. da bodo lahko avtoritativno. samostojno in uspešno gradili in ustvarjali vse. kar koristi vsej državi. Predvsem na to je treba misliti pri volitvah delegacij republik in pokrajin za zbor narodov.«
• •••
Italija podpisala sporazum
pospremila s posebno noto. v kateri precizira svoje tolmačenje posameznih členov sporazuma. Italija je že lani poleti v bistvu sprejela ta sporazum in tudi najavila, svoj podpis, toda po zasedbi Češkoslovaške si je spet vzela nedoločen čas »za premislek«. To. da je zdaj, menda kot 81. država, vendarle stavila svoj podpis na dokument. pa ima v evropskem okviru pomen predvsem glede na stališče, ki ga zavzema ZR Nemčija.
Podpis sporazuma o neširjenju jedrskega orožja naj bi bil obenem z napovedjo zunanjega ministra Nennija, da bo Italija navezala diplomatske stike z Ut Kitajsko, znamenje določenega dinami zma. v italijanski zunanji politiki.	ITT VIDMAR
»
Za SZ je dialog z ZDA dialog velikih
Potem, ko so vietnamska pogajanja bolj ali manj rešena zadeva, je ZSSR od konca jeseni poslala na diplomatski trg: načrt za reševanje srednje vzhodne krize. misel, da M bilo treba kar se da hitro začeti pogajanja o omejevanju sredstev za Jedrsko uničevanje, in končno združiti napore za o-svajanje vesolja.
Od septembra dalje v SZ niso izpustili nobene priložnosti, da ne bi opoaorlli. kako potreben je dialog med ZDA in SZ glede Mi vprašanj za svetovni mir. O tem Je bilo govora na nedavni tiskovni konferenci v zunanjem ministrstvu, na tiskovni konferenci, posvečeni uspehu štirih vesoljcev, ko Je KekUš. predsednik akedreni-je znanosti, počival k skupnemu osvajanju vesolja in pa tudi ob drugih priložnostih.
Trenutek m realizacijo vseh Mi načrtov Je na videa nekoliko neprimeren. ZDA v Moskvi namreč nimajo svojega veleposlanika. Vendar pa Je realizacija vseh velikih načrtov ie zelo daleč, saj vsi opazovalci v Moskvi sodijo, da si Bela hiša na bo dala diktirati pogojev pogajanj ta da bo s nasprotnimi prijemi
Zadnje vesti
Srednjevzhodno krizo reševati v okviru OZN
U Tant j« na tiskovni konfaranci v Naw Torku govoril o poročili mednarodnih vprašanjih
NEW YORK, 38. jan. (Reuter, UPI, APP). Generalni sekretar OZN U Tkat je pozval danes štiri velike sile, naj v varnostnem svetu pohitijo s reševanjem srednje-vzhodne krize. Dejal ja, da ae morajo velike sile naj-preje zediniti v zvezi z bistvenimi aspekti krize in šele tedaj naj v varnostnem svetu naredijo ustrezni pritisk na strani v spopadu, da bi na Srednjem vzhodu dose-
sama skušala prijeti ms* za roge. Raven tega pa je tudi res, da ameriški veleposlanik v Moskvi že nekaj let ni imel posebno velikega dela. Sovjetska diplomacija Je vee svoje velike akcije in kontakte s ZDA gradila preko svoje delegacije ▼ OZN in preko veleposlanika Dobrtni-na v Washingtonu. včasih pa je celo podala premiera Ko-sigina na kak pogovor v ZDA, kot se Je to zgodilo s sestankom med Johnsonom in Kosiginom v dasboroghu.
Za ameriške opaaovalce v Moskvi Je značilno, da sodijo, da ZSSR tokrat misli resno. Po njihovem mnenju Jo k temu silijo nekatera politična, predvsem pa finančna dejstva (stroški za tekmo v oboroževanju, za tekmovanje v vesolju, za standard, pri vsem tem pa še izredno napet investicijski program). Za »drugorazredne« države (po velikosti m vojaškem potencialu) pa velja povedati, da si ZSSR dialog z ZDA predstavlja kot dialog med »dvema velikima državama, ki stojita na čelu dveh svetovnih sistemov«. Gre torej za dialog z blokovskih pozicij in torej kajpada za dialog, v katerem morajo drugorazredne države upoštevati blokovsko disciplino in ne siliti čez mejo, ki jo zelrta tisti, ki »stoji na čelu«.
MARJAN SEDMAK
Podpora mirovnim pobudam
Njegova vlada najostreje obsoja politiko sile v urejanju mednarodnih sporov. Spore je mogoče trajno urediti samo z miroljubno politiko, iz mednarodnega življenja pa je treba odstraniti sleherno hegemonijo.
Minister Laraki Je poadrsvil začetek pariških pogovorov o Vietnamu kot dobro Kamenje aa ureditev tega vprašanja. Pozdravil Je tudi prizadevanja »velesil, da bi režHe vprašanje atomske razorožitve. Na koncu svoje lajave Je poudaril, da s posebnim zadovoljstvom lahko reče, da se med Jugoslavijo in Marokom razvija zelo dobro sodelovanje; to sodelovanje Je prijateljsko fet zares lakirno ter prispeva k mini in šntj-šanju položaja na svetu.
Ministra Te raki ja so potem naprosili, na) pove svoje mnenje o pripravah na novo konferenco neuvrščenih ddgr.
»Maroko od vsega lafeRii s zadovoljstvom posdrsviJa'pobudo predsednika Tttae* Je dejal dr. laraki. »Maroko, ki je aktivno sodeloval na prejšnjih dveh konferencah neuvrščenih, sodi, da bi moral imeti novi »vrha pred Očmi tele dlje: mir. neodvisnost, odprava politike sile pri urejanju mednarodnih vprašani, navmešavanje v zadeve dragih držav, likvidacijo kolnntaU-sna In raavoj nerazvitih dežel.«
Na vprašanje v zvest s nedavnim obiskom Jugoslovanskih gospodarstvenikov v Maroku je minister tarski dejal, da Je v goapodaiafcsm sodelovanju med državama nastal neki zastoj, kar gotovo m v skladu s novimi političnimi odnosi med dišavama. *go-alovanaki gospodaisiisiiMri pod vodstvom Toneta Boleta so obiskali Maroko, da bi ugotovili, kakšne so možno-ati za razvoj sodelovanja. Jugoslavijo pa bo obiskala delegacija maroških gospodarstvenikov. Vsa to bo pomagalo, da bodo odpzdto ovira, in bo ▼ prkl nhnjaatruskim
Na koncu Ja mfcitater Idrski odgovoril As na vprašani* zastran navzočnosti sov-
ji v SreckMsmlJu. riinoko ne more Mti ravnodušen do tega. kar se dogaja na Sr*. doaemiJiM Je poudkrU in pristavil. da M bilo zelo koristno, če bi raavHI popolnejše sodelovanje med obsčnknl državami. saj M s tem preprečili nadaljnje poslabšanj« položaja v tam dsiu avala ša prispevali k stvari akna.
gli mir.
U Tant je govoril na tiskovni konferenci prvi po štirih mesecih. Dejal je, da se strinja z oceno predsednika Nbcona, da bi obnovitev vojn na Srednjem vzhodu lahko pripeljala do jedrske konfrontacije med ZDA in Sovjetsko zvezo.
Generalni sekretar poudarja, da je treba srednjevzhodno krizo reševati samo v okviru OZN. Ko Je govoril v prid posredovanja štirih ve. likih sil, Je U Tant priporo-čil, naj bi se njihovi predstavniki sestali vsi skupno ali bilateralno in poiskali Tpo-razum o bistvenih vprašanjih. Ko bodo to dosegli, bi morali ves problem ponovno predložili varnostnemu svetu.
»S tako proceduro,« je d* jal U Tant. »bi olajšali delo posebnemu odposlancu m Srednji vzhod Gtzmarju Jar-ringu. Prepričan sem, da bi a tem prispevati k pravičnemu in trajnemu miru na tem področju.« Generalni sekretar OZN ne vidi, da M za tako proceduro obstojala neka alternativa. Sodelovanje med velikimi silami je bistveno aa iskanje rešitev na Srednjem vzhodu. V neki žszi, ko bi bilo doseženo soglasje v stališčih med velikimi silami, bi obvestili arabsko in izraelsko stran. Določen pritisk s strani velikih sil aa rešitev Je sedaj nujen.«
Na vprašanje, če ima namen nekaj storiti v zvezi s izvršitvijo smrtnih kami ▼ Bagdadu. Je U Tant odgovoril, da je to notranja stvar Iraka in da ne —ničesar podvzetl ▼ nekem olfcanu OZN.
Razvoj pološsja na pariški
konferenci o Vietnamu hrabri generalnega sekretarja OZN, ki smatra, da so izgle-di aa mir v Vietnamu sedaj bolj svetli kakor kdajkoli v preteklosti. Vendar meni, da bo do miru te dolg in težak proces.
U Tant je opozoril, da sta začela veljati dva elementa njegovega znanega načrta za mir v Vietnamu, ki sestoji pravzaprav is treh točk. Prvo: ustavljeno je bombardiranje Severnega Vietnama in drugo, začeli ao ae politični pogovori. Tretji element V Tantovega načrta pa govori o potrebi umika vseh tujih čet iz Vietnama.
V zvezi s položajem v Nigeriji je U Tant dejal, da kolikor je njemu znano, ni federalna vlada nikoli ovirala pošiljanja pomoči civilnemu prebivalstvu, kjer divja državljanska vojna.
Ko je govoril o Kitajski, je U Tant dejal, da ima vtis,-da se »Kitajska načenja odpirati« in da »se tudi druge sile začenjajo odpirati proti Kitajski«. Znamenja tega »od. pitanja« vidi v tem, ker gre Peking na resne pogovore s Wmshingtonom, ki ae bodo začeli 30. februarja v Varšavi.
Kar zadeva Češkoslovaško, je U Tant opoaoril na to, da je bil avgusta lani aa čimprejšnji umik sovjetskih čet k te države. »Moje stališče Je bilo zapisano in aedaj lahko rečem samo to, da od besede do beade vztrajam pri tistem, kar sem tedaj izjavil.«
U Tant Je podpri poziv brazilskega škofa Haiderja Ca-mara, naj ZDA preneha a izolacijo KUbe.
START
Nova Jugoslovanska Ilustrirana rsvija, tiskana v sodobni bnkro-tohniki na 72 Stranah na fiimm aoniriu.
a^aa v sv^^assa g^^^^^a^^pz
objavlja v svoji prvi Številki, ki izida v sredo, 29. januarja:
• posebna isportaie za revijo »Start« Iz kozmičnih centrov v Houstonu In Bajko-
• C kal Ja kot voznik in lastnik vifcanda (v barvi)
• Sov Novi Torka
>. Tokia in
li
• Vsa o
- fiata 12« ■Si v
To je le dol U ima 24
revije.
11, pri vseh revijo »START« ta
72 strani - 2
STAKTAJTE 8 STARTOM - KER JE TO TUDI VAS DOBER STARTI
I
Zaskrbljenost ob nekaterih pojavik v ČSSR
Minister Jan Pelnaf: Varnostni organi morajo odločneje nastopati .
PRAGA, 38. jan. (Tanjug). Češkoslovaški minister za notranje zadeve Jan Pelnaf se je pridružil danes politikom, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi nekaterih pojavov v političnem življenju države. Ne tiskovni konferenci Je tr!: ' r r dejal, da se stalno povzročanje napetosti lahko v vsakem trenutku spremeni v resen družbeni spopad. V celotni januarski politični lis-meritvi je parazitskim prenapetim elementom mir, red in normalno delo tm v peti. Je izjavil Jan Pelnaf. Te skupine si prizadevajo izkoristiti vsako priložnost, ds bi povzročile paniko, stihijo u-lične akcije In osra^jie stfž-hu, je <fod* minister te poudaril, ds je v družbenem interesu, ds varnostni organi odločneje nastopajo proti anarhističnim tendencam.
Po vesteh, ki prihajajo v Prago iz rasnih krajev Češkoslovaške, tajajo še nadalje sestanke, s katerih pošiljajo tudi ianee podpore predsedniku republike Svobodi, partijskemu vodstvu in prav tako najnovejšim ukrepom federalne vlade.
Prav tako poročajo o vedno bolj pogosta sestanka požvoješke organizacije — ljudske milice — te o,kritikah na račun češhoslovaš-kega tiska. Tako v nekem objavljenem pismu, ki ao ga poslali najvišjim voditeljem, zahtevajo, naj CK KPC čim-preje prouči delo komunto-—tov v tisku te sprejme konkretne ukrepe.
Centralni praški trg Vac-lavSke namesti Je dobil danes novo podobo. Na plato pred veliko figuro na kopju ao s kamioni navozili zemljo ta vazadlB Jelke. Tako so prekinili dolgo tradicijo Pra-šanov do tega kraja, kjer so puščah sveča cvetje od lanskoletne vojaške intervencije ta prižigu sveče. Na tem mestu se Je tudi zbirala praška mladina, ki Je tukaj počastita spomin tragičuo u-mrlega študenta Jana P*
Policijske okrepitve so bile tudi danes na tem trgu. Toda po odtočni intariMK IJI poli-
vedno maqj (Judi, U ae tu aadišujejo.
Prošnja U Tantu za |>osredovanje
KAIRO, 28. jan. (MENA). Mednarodna konferenca za poiteoro arabskim narodom je nocoj soglasno sprejela predlog, da bodo generalnega sekretarja U Tanta brzojavno prosili za posredovanje, da bi izraelske sile prenehale z barbarskimi akti, zaradi česar je 74 žensk začeto gladovna stavko v cerkvi, kjer je grob Jezusa Kristusa v Jeruzalemu. Brzojavko so poslali tudi vladam štirih velikih sil in mednarodni federaciji žensk.
Skupina arabskih žensk je danes prenehala s tridnevno gladovno stavko. Odbor muslimanov in katoličanov je prepričal stavkajoče, da bodo aretirane Arabkinje spustili na prostost, če bodo prenehale z gladovno stavko. Predstavnik policije je potrdil, da so dve aretirani Arabktaji nocoj spustili na prostost.
Naser sprejel šel ieoina
KATRO, 28. jan. (MENA). Predsednik ZAR Naser je sprejel nocoj podpredsednika sovjetske vlade Aleksandra Seljepina.
Predstavnik FNO o Nixonovi izjavi
PARIZ, 28. jan (AFP). V prvem javnem komentarju na Nikonovo izjavo o Vietnamu Je predstavnik osvobodilne fronte na pogovorih v Parizu dejal, da postavlja Vietnam, sfci problem na napačen način z namenom, da maskira ameriško agresijo v Južnem Vietnamu.
Odstopa Slavka Belaka niso sprejeli
CELJE, 38. jan. — Na današnji triinpolumi seji sveta Slovenskega ljudskega gledališča so razpravljali o razmerah v zvezi z odpovedjo upravnika Slavka Belaka. Ker Je tudi ta seja potekala za zaprtimi vrati, podrobnosti niso mane. pač pa je predsednik sveta Franci Križaj ob zaključku posredoval naslednjo kratko izjavo:
»Po izčrpni debati o problemih celjske gledališke hiše svet SLG Celje ob prisotnosti zunanjih članov ni sprejel odstopa Stavka Belaka kot upravnika SLG. Probleme, ki so še ostali odprti, bo obravnaval zbor -delavne ■kupnoetl SLG na svojem prvem sestanku v prihodnjih dneh.«	d, H.
Siwzrw razu ob 7.
uri zjutraj
Telegrami
KONGRES — KAIRO. Jugoslovanska sindikalna dele-gafcija, vodi jo Raif Dizdarevič, se bo v Kairu udeležila četrtega kongresa mednarodne konfederacije arabskih sindikatov (ICATU).
MINISTRSKA KONFERENCA — NEW DELHI. V New Delhiju so se zbrali na konferenci ministri za delo 14 azijskih držav, med njimi Kambodže, Cejlona, Indije in Malezije. Razpravljali bodo o položaju v sindikalnem gibanju, o delovnih razmerjih in delavskih plačah ter o tehničnem sodelovanju med temi državami.
STOTI ČLOVEK S PRESAJENIM SRCEM UMRL — CLEVELAND. Na neki kliniki v Clevelandu je včeraj umrl Willy Juliard, stoti človek na svetu, ki so mu presadili tuje srce. Operirali so ga 16. decembra lani.
EKSPLOZIJA — MILANO. V pisarno KPI v Milanu so včeraj odvrgli dve bombi, eksplozija pa je poškodovala vrata in več oken. To je v zadnjih dneh že tretji napad.
ZA SODELOVANJE — TOKIO. Japonski premier Sato je izjavil, da namerava Japonska ohraniti stike s Kitajsko, čeprav v Pekingu niso »za razumevanje in sodelovanje storili še ničesar«. Opredelil se je tudi za sprejem Kitajske v OZN.
PRODAJA ŽITA — CAMBERRA. Avstralija je prodala Kitajski 2,2 milijona ton žita, v vrednosti 125 milijonov avstralskih dolarjev (63 milijonov funtov šterlingov).
OBISK — RABAT. Alžirski zunanji minister Buteflika je v Tangerju obiskal maroškega kralja Hasana II. Prinesel mu je sporočilo alžirskega predsednika Bumediena.
NAPAD — PARIZ. Pred poslopjem španskega kulturnega centra v Parizu sta eksplodirali steklenici z razstrelivom. Nihče ni bil ranjen, pa tudi škoda ni velika.
Pa se to:
DRZNOST — Študentski list »Tribuna« iz Splita je razpisal natečaj za dekleta z najdrznejšim mini krilom. Vsekakor je treba priznati drznost splitskemu študentskemu listu.
Vreme 28. januarja 1969 ob 13- uri
^ nevihte —-
?///, det
»ut.
Temperatura 07		13
Ljubljana	1	2
Planica	—5	—1
Brnik	0	1
Maribor	0	0
Slovenj Gradec	—2	—1
Celje	0	2
Novo mesto	0	2
Koper	1	3
Kredarica	—	—
Reka	3	6
Pulj	0	6
Split	3	10
Dubrovnik	4	10
Zagreb	—3	0
Beograd	—6	1
Sarajevo	—7	0
Titograd	4	8
Skopje	—9	2
Celovec	—3	—3
Gradec	—1	—1
Dunaj	—1	0
Milano	—2	0
Genova	1	12
MUnchen	1	4
Zttrich	0	1
Benetke	—I	1
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Področje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo naglo slabi. Atlantske frontalne motnje se pomikajo proti Skandinaviji, vendar se vedno bolj približujejo Alpam. Nad naše kraje bo dotekal toplejši in vlažen zrak.
NAPOVED ZA SREDO: SLOVENIJA:
Ponoči bo oblačno in pone. kod zamegleno, jutri v vzhodnih krajih spremenljivo oblač. no, drugod oblačno in zlasti na Primorskem vmes rahel dež. Najnižje -nočne temperature okoli 0, na Gorenjskem —5, v Primorju 3, na j višje dnevne okoli 5. v Primorju do 10.
Izsledi: Spremenljivo oblačno. zlasti v zahodnih krajih vmes manjše padavine. Topleje bo.
JUGOSLAVIJA:
Ob severnem Jadranu oblačno, vmes rahel dež, drugod pretežno oblačno in topleje.