Srečko Božičevi«:, Kroz naše špilje i jame. Mala znanstvena knjižica Hrvatskoga priro- 
doslovnog društva, Zagreb 1983, 2— 72.
Izpod peresa speleologa in fotografa, sicer inženirja geologije, je izšla knjiga »Kroz naše špilje
i jame«. Uvod je napisal arheolog akademik Mirko M a 1 e z in v njem poudaril, da je delo name­
njeno predvsem naši šolski mladini, da bi se spoznala s kraškimi pojavi pod spektrom dosedanjih 
znanstvenih raziskovanj. Knjižica predstavlja jugoslovanski kras v 18 krajših poglavjih. V njih ob­
dela tipične lastnosti kraškega površja, delo vode na krasu, podzemeljski svet in človeka v tem sve­
tu. V posebnih poglavjih v preprosti besedi prikaže arheološka najdišča v jamah, prikaže pa tudi 
jame kot zaklonišča. Zelo poučno pa je zlasti poglavje o varstvu kraškega površja in podzemlja.
Na kraju so pregledno navedene turistične jame v Jugoslaviji. Teh je trenutno v Jugoslaviji 34, 
od tega v Sloveniji 12, v Hrvatski 10, v Bosni in Hercegovini 6, v Srbiji 6. V Črni gori bo v juliju za 
turizem odprta Cetinjska jama, medtem ko v Makedoniji zaenkrat še ni urejenih turističnih jam.
V posebnem poglavju navaja avtor najdaljše jame in najgloblja brezna v svetu in v Jugoslaviji.
Vlado Božič, Vodič kroz uredene špilje Hrvatske. Založil Planinarski savez Hrvatske, 
Z agreb  1983, 2— 32.
Znani hrvatski speleolog in predsednik speleoloških odsekov pri Planinarskem Savezu, ing. 
B o ž i č  Vlado, je v delu žepnega formata predstavil javnosti za turistične obiske urejene hrvatske 
jame. Avtor razdeli obiska vredne jame v pet skupin: v turistično urejene jame, v jame urejene v 
druge namene in v neurejene, pa vendar obiskovane jame.
Tako ima trenutno SR Hrvatska 10 turističnih jam: Vetemica pri Zagrebu, Grgosova špilja pri 
Samoboru, Vrlovka pri Ozlju, Lokvarka pri Lokavi, Vrelo pri Fužini, Cerovačke špilje pri Gračcu, 
Vranjača pri Splitu, Modra špilja na otoku Biševo, Šipun pri Cavtatu in Golubnjača na Plitvičkih 
jezerih.
V posebnih poglavjih obdela tudi ostale jame. Napol urejenih jam je 14, majhne jame v štiri, za 
druge namene prirejenih jam je 7, za obisk možnih jam pa je 10.
Pri vsaki turistični jami je objavljena situacijska skica in slika, glavni podatki o jami in turisti­
čni opis. Knjižica dobiva na veljavi še posebej zato, ker je ob vsakem objektu objavljena glavna lite­
ratura o jami. Žal papir ni dovolj kvaliteten, da bi prišle številne fotografije do polnega izraza. Od 
35 fotografij sta objavljeni na platnicah dve barvni fotografiji v dobri tehniki.
Na kraju nas informira delo tudi q speleoloških organizacijah v Hrvatski. Tako deluje v okvi­
ru Planinarskega saveza Hrvatske 14 speleoloških odsekov, ki pokrivajo hrvatski kras. Poleg teh 
deluje v Zagrebu Speleološko društvo Hrvatske, v Splitu »Špiljar«, v Pazinu društvo »Istra« v Po­
reču »Proteus«, v Zagrebu »Ursus spelaeus« in v Zagrebu tudi še Društvo za istraživanje i snima- 
nje krških fenomena.
Škoda, da ta informativna knjižica služi lahko le domačim jamarjem in turistom, ker je izšla le 
na hrvatskem jeziku.
France Habe
Zbornik o jugoslovansko-poljskem geografskem seminarju
Geografska transformacija podeželja, Geographical Transformation of Rural Areas,
Ljubljana 1983
Z bornik  3. jugoslovansko-poljskega geografskega seminarja, Ljubljana, M aribor, 
19,— 21. X. 1983
Zbornik  3. jugoslovansko-poljskega seminarja prinaša referate v angleškem jezi- 
ku. Tako je  zanimiva vsebina dostopna tudi svetovni geografski javnosti, kar je toliko 
pom em bnejše, ker je zlasti tovrstne problem atike izpod peres jugoslovanskih geogra­
fov m alo dostopne širši geografski javnosti v svetovnih jezikih. Ne glede na dokajšnjo 
pestrost predstavljene vsebine, je tudi s strani jugoslovanskih prispevkov opaziti neka­
te re  poskuse kvalitetnega prem ika, predvsem v smislu metodoloških poglobitev in 
kvantitativnih pristopov. Škoda je le, da je malo kartogramov, saj kolikor jih je, so sko­
raj vsi v referatih  poljskih geografov.
Prispevki poljskih geografov obravnavajo različne vidike geografske problem ati­
ke podeželja, večina njih pa vsebinsko le sledi dolgoletnemu, v agrarno geografsko 
problem atiko usm erjenem u raziskovanju posameznih referentov in inštitucije, iz kate­
re prihajajo. Tako Jerzy K o s t r o w i c k i  podaja kratek pregled iz zelo obsežne pro­
blem atike m etodoloških pristopov pri izdelavi kart izrabe zemlje v posameznih evrop­
skih državah, W. S t o l a  pa o funkcijski klasifikaciji podeželja, z opredelitvijo bio- 
produktivnih, tehnoproduktivnih in storitvenih elementov. V posebno skupino sodijo 
tehtni prispevki R. S c z e s n y a  o spremembah v prostorski strukturi poljskega 
km etijstva v sedem desetih letih, W . T y s z k i e w i c z  o dolgoročnih spremembah 
velikostne sestave zasebnih kmetij v obdobju 1950— 80 in B. G a 1 c z y n s k e ter R. 
K u l i k o w s k e g a  o gospodarskih učinkih zasebnih kmetij glede na njihovo veli­
kost. D o neke m ere se na to navezuje pri nas močno zanem arjena problem atika o p re­
obrazbi podeželskih naselij na Poljskem izpod peresa A. S t a s i a k a. Prav tako sin- 
tetsko, m etodološko poglobljeno in genetsko so bila prikazana depopulacijska obm o­
čja na Poljskem in migracije med Vojvodstvi v referatih P. F. b e r h a r d t a, M. P o- 
t r y k o w s k e  in A.  P o t r y k o w s k e g a .  Kot že večkrat doslej je geografsko 
problem atiko preobrazbe poljskega podeželja zelo koristno dopolnil S . K o s t r o v v i -  
c k i z referatom  o ekoloških osnovah razvoja podeželja.
Vsebinsko mnogo bolj raznoliki referati jugoslovanskih geografov imajo težišče 
na populacijski problem atiki, še zlasti na migracijah med mesti in podeželjem ter s tem 
povezani depopulaciji. Tako govorijo prispevki M. P a n o v a  o depopulaciji in V. 
D a s k a l o v s k e g a  o urbanizaciji podeželja v Makedoniji, A. S t o j m i l o v a  o 
vplivu um etnih jezer v M akedoniji na migracije, A. P u š k e o migracijskih tokovih v 
prištinski občini, R. S u b i č a o migraciji v Bački, D. K l a d n i k a  o dnevnih migra­
cijah v ptujski občini te r K. R  i s t i č o posledicah izseljevanja iz JV Srbije na primeru 
S tare planine. S trukturne problem e prebivalstva obravnavajo referati S. Š t e r c a o 
splošnih gibanjih prebivalstva v obmestnih in drugih naseljih, H. I s 1 a m i j a o difuzi­
ji inovacij na podeželju Kosova ter M. P a k a o problematiki razvoja podeželja v Z a­
hodni Sloveniji. Nekaj misli o načrtovanju prostorske organizacije podeželja v BIH po­
daja M. M i š k o v i č.
N ekako zaokroženo podobo geografske problem atike našega podeželja pa so pri­
kazali v svojih prispevkih mariborski geografi z nekakšnim uvodnim referatom B. 
B e l c a  o sprem em bah v izrabi podeželja in preobrazbi ruralne pokrajine v Sloveniji;
B. K e r t  poroča o deagrarizaciji in spremembah v strukturi gospodinjstev v obmest- 
jih m ariborske regije, L. O 1 a s o vlogi lokalnih m tstnih središč in sezonskega zapo­
slovanja na migracije in sestavo prebivalstva v Prekm urju in V. B r a č i č o socialno- 
geografskih procesih v manj razviti vinogradniški pokrajini.
Kljub delnim razlikam v prostorskem  in vsebinskem obsegu obravnavane proble­
m atike te r skromnejšim  metodološkim in kvantitativnim pristopom v delu prispevkov
jugoslovanskih geografov v primerjavi s prispevki poljskih geografov, predstavlja zbor­
nik soliden prikaz dela geografske problem atike podeželja. Ob zborniku G e o g ra fsk e  
z n a č iln o s ti  p r e o b r a z b e  s lo v e n s k e g a  p o d e že lja , ki je izšel ob 60-letnici Geografskega 
društva Slovenije in nekaterih številk Geographice Slovenice, zbornikov z zborovanj 
slovenskih geografov ter še nekaterih drugih zbornikov, je to nedvomno še en soliden 
prispevek k poznavanju geografske problem atike podeželja. Na koncu koncev gre za 
refera te  s specializiranega seminarja, kakršnih je na žalost pri nas vse manj, bilo pa bi 
jih po trebno  čim več. Izgleda, d a je  le na tak način omogočen izid tako pomembnih re­
zultatov proučevanja našega prostora.
M. Pak
Geografska priročnika
Zemlja, velika ilustrirana enciklopedija. M ladinska knjiga, Ljubljana 1982, 271 strani, 
fo rm ata 22,5 x  29,5 cm.
Pred nami je  slovenska izdaja v svetu zelo popularne enciklopedične izdaje » T he  
J o y  o f  K n o w le d g e  T h e  P h ys ica l E a rth « , ki jo je za izvoz M ladinska knjiga tiskala leta 
1977. O riginalna verzija enciklopedije in njen zvezek » T h e  P h ysica l E a r th «  predstav­
lja le približno polovico zvezka »Zemlja«. Iz uvodnih podatkov o knjigi ni razvidno, po 
katerem  zvezku originalne verzije je preveden drugi del knjige, ki je v glavnem posve­
čen gospodarjenju človeka z naravnimi viri, od rudnin, energije pa do najrazličnejših 
oblik pridelovanja hrane. Zahtevne strokovne prevode in priredbo besedil je opravila 
zelo dobro cela vrsta slovenskih raziskovalcev. Spremno besedo slovenski izdaji na pot 
je napisal predsednik SAZU  akadem ik Janez Milčinski, kjer med drugim pravi: »To so 
knjige za živo r a b o , ...«. S tem  mnenjem se lahko povsem strinjamo in to zlasti zato, ker 
ne gre za klasično obliko enciklopedije, temveč za moderno oblikovano enciklopedijo, 
katere temelj so zgoščeni enciklopedično napisani zaključeni problemski sklopi. Za 
ilustracijo navajam o nekatere od njih: anatomija Zem lje; Zemlja kot magnet; potova­
nje kontinentov; kartiranje Zem lje; Zem ljino obličje; podnebje; morsko dno; onesna­
ževanje rek in jezer; tla živijo, itd.
V prvem  delu knjige je  podoba zemlje prikazana s celo vrsto kart in to je pravi mali 
te r kvalitetno izdelan atlas, ki ga še dopolnjujejo karte podvodnega reliefa. To so izje­
m no dopadljivo izdelane karte, ki nam na enem mestu in v celoti prikazujejo poglavi­
tne poteze podvodnega reliefa Zem lje. Številne ilustracije, oprem a in tisk so na zavid­
ljivo visokem nivoju.
Milan Orožen Adamič
Atlas. Svet v številkah, države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983, 308 strani, for­
m at 21,5 x  30 cm.
Ta atlas je bil pripravljen po izdaji: B., I n g o I i č, A., M e d v e d , » A tla s  sv e ta  za  
o s n o v n e  in  s r e d n je  šo le « . Glavni urednik in prirejevalec te nove izdaje atlasa je bil B. 
I n g o l i č .  Zasnovo slovenskega opisa in montažo napisov v njem je izdelal, pod vod­
stvom Vilija Kosa, G eodetski zavod SRS — oddelek za kartografijo. Kartografske 
osnove so v veliki večini posnete iz Diercke W eltatlas in Georg W esterm ann (1979 in 
1982). N ekaj m alega je tudi domačih kartografskih izdelkov (Geodetski zavod), ki pri­