215. itevUin.
• mufloni. • tttrtel II septembra 1908.
.ti i fiak dan BTcčtr nivamii nadalfa ia anunuka tar valja »o pošti prejema" v j Ki aa pol leta 12 K, aa četrt lota 0    aa en aiaeei IK Kdor Bodi sam poni plača su leto 10 K. #- Na naroeno atoa Jstsisaaa vrnoanlalvo earočnine aa na oaira. — Ea Dopisi na| se tsvolt frankovatL — Rskapisi so ao vrasajo. —
graćjriirva taioioai it M.
detale aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt lata 6 K 50 a, aa en mesec 2 K 30 a. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto vse loto 22 K, aa pol leta U K, aa iotrt leta 6 K 50 a, aa on mesec 1 K 90 a. — Za Heaael|o celo leto 28 K. Za vae droge eeiele in Amerike se plačuje od petaroatopne petu-vrste po 14 h, če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat le v Knaflovin aneak It S. — Uprivnistvu na} se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t j. administrativne stvari, .
m številke a* Id k. Upmralitva telefon št. 85.
Beseda o finančni ipravl na Kranjskem.
Razmere pri finančni upravi na Kranjskem so naravnost neznosne. Mislili in upali smo, da bo novoimenovani dvorni svetnik g. Alojzij Kliment energično nastopil ter naredil konec krivicam, ki so se že nekaj let sem dogajale vsled zlobnosti, pa tudi radi nespretnosti dotičnih fa-ktorjev. Ali tudi ta naš up je šel po vodi; dokaz tale dogodek: Izpraznjeno je mesto davčnega referenta na deželi, ker je bil finančni tajnik g. R. Jordan premeščen na Gorenje Avstrijsko. Prijetno tako mesto ni, kar je lahko vsakemu umevno; zato se <ra vsak koneeptni uradnik brani, kolikor je le moč. Da bi to kočljivo vprašanje kolikor mogoče povoljno rešil, je sklical gosp. dvorni svetnik pred kakimi 14 dnevi, kakor nam je znano iz verodostojnega vira, tajno posvetovanje, kateremu je prisostvoval in menda tudi predsedoval dr. Susteršič; in čujte: sklenilo se je, da pošljejo na deželo zopet Slovenca; ime dotičnika je postranska stvar. Slovensko prebivalstvo tvori na Kranjskem pretežno večino; finančni slovenski uradniki nadkriljujejo s svojimi zmožnostmi in s svojo marljivostjo v vsakem oziru daleko svoje nemške kolege. Pri vsem tem smo pa vendar toliko s krom ni, da ne zahtevamo za Slovence nobenih posebnih prednosti pred nemškimi uradniki; temveč le ravnopravnosti, to j»a tudi v popolni meri. Vsi Nemci, z malimi izjemami, službujejo vedno v Ljubljani, Slovenca potisnejo takoj na deželo. Res je, da službuje tudi nekaj Slovencev vedno v Ljubljani, ali ti so morali to drago plačati in se morali pustiti preskočiti od mlajših kolegov: Nemci avanzirajo brez vsakih ovir lepo po redu in sede ter se debele pri pičlem delu, ki jim je odkazano; imen tudi ne bodemo navajali; kdor se pa morda zanje zanima, jih lahko najde kar po vrsti <»b vsakem novem letu med dobrotniki nemškega »Sehulvereina«. ki prispevajo vsako leto po 2 K za zgradbo nemškega mostu od Belta do Adrije. Med njimi je pa uradnik, ki je kakor ustvarjen za to izpraznjeno mesto, in ga tudi prav toplo priporočamo ter se nadejamo, da ga bodo upoštevali. On vse ve in vse zna ter je torej jako pripraven za službo davčnega referenta na deželi. Ta večni kandidat za najrazličnejša mesta v i seli mogočih in nemogočih ministrstvi}],  je toliko   nadnt in doiniš-
LISTEK.
Nekoliko Komentarja k cerkvenim govorom naše duhovščine.
(Dalje.)
L . . . ič.
Neki župnik s j je pred kratkim privošči 1 v svojem nedeljskem cerkvenem govoru društvo za varstvo °frok dotičnega okraja, odvračal poslušalce od »brezverskih« ljudskih knjižnic; potem sramotil napredno nc-iteljstvo in predvsem visokošolsko <hjaštvo, češ, da je po ogromni vefci-Di brez versko; pozabil seveda tudi ni najbolj brezverskega lista na Slovenskem »Svobodne Misli«; nazadnje pa prišel še na prof. Masarvka, ker »zapeljuje« dijaštvo.
Specialno se nečem baviti z drugače brezpomembno osebo neimenovanega župnika. Tudi ni potreba, ker duhovniki klerikalnega mišljenja so
enaki, podobni drug drugemu kakor krajcar krajcarju. Če govoriš 0 enem, velja za vse; ako pa govoriš 8Plosno, zadeneš vsakega posameznega izmed njih. To je tudi čisto na-^vnojker duhovnik je človek poseb-
ljav, da je kompetiral za višji činov-ni razred, dnsiravno se je na svojem -dosedanjem mestu komaj malo se-grel, in imenovan mora biti na vsak način, če ne drugače pa ad personam, to pa zato, ker si je, kakor si namreč sam domišljuje, stekel nevenljivih zaslug za finančno upravo. Če pa on poudarja, da ga nikakor ne morejo premestiti na deželo, ker ne zna slovenski, moramo mi naglašati, da, česar človek ne zna, se mora naučiti; če ne zna zdaj on še slovenski, naj ga pomaknejo na deželo, pa se bode gotovo v par letih občevanja s priprostim ljudstvom naučil klasične slovenščine. Sicer je jako značilno, da služi in avanzira v popolnoma slovenski deželi uradnik, ki se še baha in si nekako v čast šteje, da ne zna slovenskega jezika. Mi torej odločno zahtevamo, da pošljete zdaj na deželo Nemca, in sicer ne za kakih 14 dni ali samo za mesec dni, temveč za tako dolgo, kakor dolgo službujejo drugi Slovenci na deželi, ki povrhu svoje strokovne naobrazbe razumejo ravno tako dobro nemški kakor izvrstno slovenski. Ne trpimo namreč več, da bi se godilo našim slovenskim finančnim uradnikom v popolnoma slovenski deželi tako, kakor se je godilo v nedeljo našim skupščinnr-jem v spodnještajerskem Ptuju. Poslužili smo se samo svoje časnikarske pravice ter govorili dovolj jasno, pa tudi skrajno houetno; imenovali nismo nikakih imen. ,naglasa!i smo samo abstraktnosti. Zato se pa tudi nadejamo, da bode finančna uprava v tem vprašanju storila po svoji previdnosti in nepristranosti to, kar zahtevajo razmere na slovenskem Kranjskem. Nasprotno bodemo pa nastopiti neizprosno in brezobzirno; prišli bodemo z imeni in navedli konkretna dejstva, tako da bode zvenelo prizadetim osebam vedno po ušesih, informirani smo docela in vsa zadeva pride, ako bode treba, tudi v državnem zboru na razgovor. Obenem pa svetujemo g. dvornemu svetniku, da, če se hoče izogniti raznim sitnostim in nepričakovan im razočaranjem, naj si izbere drugega personalnega
referenta-, sedanjega, tega »samo v senci svetega moža«, pa naj odnese veter na modri poli v obljubljeno deželo. Objestnež Susteršič pa naj se le ta čas vmešava v take in enake zadeve, kadar bode izpraznjeno mesto kakega kaplana ali fajmoštra na Vrhu pri Sv. Trojici ali pa razpisana služba kakega pastirja v področju g. Božidarja Ometa, finančno upravo pa naj pusti pri miru; njej ne bode '•u gospodaril.
Deželni zbori.
Gradec, 16. septembra. Posl. dr. J u r t e 1 a je poročal v imenu deželnega kulturnega odseka o njegovem in posl. dr. P 1 o j a predlogu glede nadaljevanja regulacije Pesnice, to je od Maribora do Mozganje. Sklenilo se je, naročiti deželnemu odboru, pripraviti vse potrebno, da se z regulacijo čimpreje začne. - — Prihodnja seja bo v petek. Za to sejo pripravljajo slovenski poslanci interpelacijo zaradi napadov v Ptuju.
Celovec, 16. septembra. Deželni proračun za leto 1909. izkazuje potrebščin 5,214.896 K, pokritja z do-kladami in prikladami vred 4,648.977 K, potemtakem primanjkljaja 565.919 K. Deželni zbor se zanaša, da dobi ta primanjkljaj od države s prepustitvijo enega dela davka na žganje in osebne dohodarine. Poslanec dr. W a 1 d n e r je predlagal, naj se naprosi vlada za državno subvencijo 25.000 K za pokonča vanje hroščev. Ta vsota se naj z deželnimi sredstvi zviša na 30.000 K.
Praga, 16. septembra. Pri včerajšnji seji so bili burni prizori, ker je nekdo zaklical nemškemu poslancu Stranskemu »mlečnozobi mladenič«.—Zveza nemških strank si je izvolila za .predsednika dr. E p p i n -gerja, veleposestniška kurija pa bivšega deželnega maršala kneza L o b k o w i t z a.
L v o v , 16. septembra! Deželni maršal grof B a d e n i se je v svojem govoru pri otvoritvi gališkega deželnega zbora dotaknil tudi umora namestnika grofa Potočkoma ter izjavil, da se ne more pozabiti, da hudodelstva niso vsi enako obsojali. Zato pa bi se naj napravil sedaj vsaj začetek izboljšanja razmer s tem, da vsi brez izjeme obsodijo grdo hudodelstvo ter iščejo sredstva, kako se naj odstrani gonja in umetno pro-vzročena strast med obema narodoma v deželi. — Potem je govoril novi namestnik dr. B o b r z v n s k i , ki je izjavil, da je nastopil svojo službo z odločnim sklepom, ohraniti deželi mir. — Potem je govoril malo-rusko ter izrekel prepričanje, da je zbližan je med obema narodoma mogoče, kar se je pokazalo že na gospodarskem polju. V imenu Malorusov je podal daljšo izjavo poslanec Du-d y k i e \v i c z. Izjava pravi, da se v imenu ruske narodne ideje v deželni zbor izvoljeni zastopniki ruskega naroda v Galiciji zavedajo kulturnega edinstva slovanskega sveta. Obžalujejo, da ruski narod vsled krivične volilne   reforme   ni   zastopan po
razmerju svojega števila v deželnem zboru. Maloruski zastopniki upajo, da najdejo v deželnem zboru pogoje za skupno in harmonično delo v blagor dežele in države, obeh narodnosti in vsega slovanstva. — Potem je deželni zbor sklenil, izvoliti odsek 25 članov za posvetovanje o volilni reformi. Poslanec Stapinski je utemeljeval svoj nujni predlog, naj vlada v tridesetih dneh predloži načrt za splošno, direktno in tajno volilno pravico za deželni zbor. Pri poimenskem glasovanju se je izreklo 64 poslancev za, 52 pa proti nujnosti, ki je bila vsled tega odklonjena.
Interparlamentarna konferenca proti Hrvatom.
Budimpešta, 16. septembra. VeČ uglednih hrvaških 'poslancev se je hotelo udeležiti interparlamentarne konference v Berolinu, da spravijo svoje državnopravne pritožbe pred mednarodno razsodišče. Po posredovanju madžarskih politikov in avstrijskega delegata barona Plenerja se je prošnja hrvaških prijavljeneev odklonila, češ, da se morejo udeležiti konference le kot člani ogrske skupine, ker Hrvaška ni samostojna država.
Konflikt med Bolgarijo in Turčijo se poostruje.
Carigrad, 16. septembra. Napetost med Bolgarijo in Turčijo se je očitno poostrila. Turčija zbira svoje vojaštvo na turško - bolgarski meji.
Dogodki na Turškem.
Sarajevo, 16. septembra. Guverner sandžaka Novi pazar, Su-lejman Ha k i Felid paša se je pripeljal iz Plevlja ter potoval preko Zagreba in Trsta v Carigrad. Guverner pa ni odpotoval zato, ker je imenovan v turški senat, temuč je moral bežati, ker ga je napadla njegova lastna posadka, da je moral pribežati v avstrijsko vojašnico. Ker se je bilo bati, da se bodo turški vojaki skušali guvernerja tudi tukaj polastiti, je poveljnik avstrijske garnizije v Plevlju,, generalni major Rhemen, brzojavil vojnemu ministrstvu za vojaško pomoč. Vojno ministrstvo je brzojavno ukazalo 16. polku v Belo-varu, naj bo pripravljen za odhod v Plevlje. Med tem je postal položaj v Plevlju tako nevaren, da se je Su-lejman paša sam odločil, zbežati iz Plevlja.
Carigrad, 16. septembra. V Kurdistanu provzroča turški vladi  mnogo   skrbi   poglavar Ibrahim,
proti kateremu je dosedaj Turčija zaman pošiljala vojaštvo, ker je Ibrahim s svojim neizmernim bogastvom podkupil vse poveljnike.
Uslužbenci anatolske železnice so odstavili ravnateljstvo ter sami prevzeli vodstvo. Nemški poslanik je zaradi tega nečuvenega dogodka protestiral pri vladi.
Prevrat v Maroku.
Madrid, 16. septembra. Minister zunanjih del je dobil že več odgovorov na francosko-špansko noto glede Maroka. Več vlad je izjavilo, da se strinjajo z noto, dočim so druge vlade, med njimi tudi Nemčija, izjavile, da morajo noto šele proučiti.
Pariz, 16. septembra. Splošno je napravila francosko-španska nota v raznih državnih pisarnah izvrsten v tisk.
Revolucionarne [zveze na Ruskem.
Petrograd, 16. septembra. Policija je zasledila razsežno revolucionarno organizacijo ter je zaprla 85 oseb, med njimi enega višjega policijskega uradnika , 4 brzojavne uradnike in 6 železniških uradnikov. Policija je zaplenila tudi veliko zalogo orožja in tajni arhiv. Tajna policija je izvršila včeraj po celem mestu hišne preiskave, pri katerih so se dobile tri bombe in mnogo dinamita. Zaprli so nad 100 oseb iz boljših slojev. Razpnščenih je osem okrajnih odborov revolucionarne stranke.
Ljubljanski občfnskij suet.
V Ljubljani, 16. sept.
Predsedoval je župan Ivan Hri-b a r.
Tržno poročilo za leto 1907., oziroma 1908.
Poročevalec podžupan dr. vitez Bleiweis, ki je pročita] obsežno in temeljito sestavljeno poročilo I. magistratnega komisarja Albina Semena o njegovem poslovanju kot tržni nadzornik za leto 1907. in za del leta 1908. Poročevalec je povzel iz poročila le posebno markantne stvari. V prvi vrsti se bavi poročilo z mesom. Vsled posredovanja mestnega magistrata so mesarji nekoliko znižali cene govejemu mesu, glede drugih vrst mesa pa so izjavili, da ničesar ne spremene. Posebno so se vsi klavci protivili zahtevi, naj bi se tudi cena telečjemu mesu znižala. Mesarji so skušali   dokazati,   da so
ne vrste — mednaroden tip že nazu-naj zaznamovan z vsemi tistimi vidnimi znamenji, ki so tako značilna in Lastna le tej mednarodni kasti človeške družbe, in po katerih znamenjih se te ljudi spozna, četudi niso v svoji uniformi. Sicer pa jih je njih kast ovna nadutost k temu privedla, da se že po obleki morajo ločiti od nas navadnih človeških otrok.
Drugače se o njih po večini lahko reče, da trgujejo z bogom in njegovo voljo; vrši se pa to barantanje na račun ljudske neumnosti in na-gnenja k vražarstvu. Havliček govori o zlosinih tega sveta, ki izkoriščajo globoki verski čut poštenih ljudi v to svrho, da jih zasužnijo sebi; omenja tudi gotove gospode, katerim je najsvetejša stvar — žep, ki se skrivajo za boga, da tako goljufajo druge v svoj prospeh, katerim je vera le sredstvo v dosego umazanih posvetnih namenov, ki se predstavljajo za prave prijatelje in častilce Kristusove, toda v resnici so njegovi največji nasprotniki. Pač ni potreba dolgo ogibati o tem, kdo so ti zlosini in gospodje! Med duhovniki je res mnogo, zelo mnogo pobeljenih grobov, ki le z ustnicami boga časte, njih srce pa je daleč od njega, tako da se človeku zdi, kakor bi bil Jezus zato prišel na svet, da taki duhovniki z njegovo pomočjo izkorišča jo ljudstvo.
Duhovskemu poklicu se žrtvuje pretežna večina duhovnikov iz sledečih vzrokov: bodisi da dotičnik do mature sploh ne pride, ali pa ga pri maturi zaduše; brez mature se pa dandanes le težko kam prileze; v semenišče pa se ga sprejme z veseljem. Večina pa gre v semenišče vsled svoje materialne bede in iz strahu pred bojem za svoj obstoj; če pa gre v semenišče, pa ve, da je v materialnem oziru gotovo preskrbljen. Nekateri tudi podležejo vsled nezadostne ener-žije nasilnim prošnjam svojih bigotnih mater. Zelo redko sejani pa so tisti, ki gredo v semenišče iz svojega notranjega nagnenja ali bolje le vsled svoje duševne revščine. No, ti so res revčki.
Na podlagi teh dejstev bi jaz razdelil duhovnike z ozirom na to, kako stališče zavzemajo v svojem srcu k svojemu lastnemu življenskemu poklicu, v tri kategorije.
V prvo kategorijo bi uvrstil vse tiste, ki tega,kar uče ljudstvo,saini ne verujejo, ampak se le hlinijo, kakor bi verovali. To zlasti spočetka, ko začnejo službovati. Oni vedo, da ljudi farbajo, pa jim vsled tega ničesar ne očita vest, katero so že prej polagoma zamorili. Nekako so se sprijaznili s svojim »poklicem«, v katerega so jih prisilile razmere. Mehanično izvršujejo svojo službo, za katero so izborno plačani. Za materialno bla-
gostanje pozabijo na moralični sa-mouinor in se ne počutijo nesrečne. Postanejo fanatiki in brezobzirno se bojujejo za klerikalizem — za svojo stanovsko politiko. S takim fanatičnim navdušenjem zagovarjajo klerikalne ideje, da bi človek končno, ko bi jih le predobro ne poznal, res moral misliti, da so o tem, kar govore, prepričani tudi v svojem srcu. Morda tudi res vpliva v tem oziru nekoliko na nje fanatizem, tako da bi se jih dalo najlažje primerjati s tistimi ljudmi, o katerih priprosti narod trdi, da tako lažejo, da končno sami verjamejo.
Drugo kategorijo bi tvorili tisti, ki se čutijo zelo nesrečne, ker jih je nemila usoda vrgla v duhovski stan ter njih duha in voljo zasužni-la, tako da so postali slepo orodje v rokah gotovih krogov. Boli jih srce, ker morajo drugače govoriti kakor mislijo, in žal jim je teh naivnih vernikov, katere morajo zadrževati v zmotah in zapeljevati k vražam. Taki duhovniki neprestano hrepene po trenotku, ko bi se mogli rešiti tega neznosnega stanja, ko bi mogli zopet svobodno dihati. Ob prvi mogoči priliki zapuste duhovski stan in se posvete kakemu drugemu poklicu, kjer se čutijo zopet enkrat kot ljudi.
V prvo in drugo kategorijo spada ogromna večina duhovnikov.
V tretji kategoriji pa bi bile ti-
ste bele vrane med duhovniki, ki niso hinavci, ampak to, kar uče, tmii sami verujejo. Ne bom razmotrival o njihovih duševnih zmožnostih. Mislim pa, da spada v to vrsto tudi ljubljanski škof Jeglič.
Drugače govorim popolnoma splošno o duhovništvu; sploh je to vsakega duhovnika zasebna stvar, v katero izmed teh treh kategorij spada. To ve vsak sam zase, in tako tudi neimenovani župnik, ki mi je dal počrnel k temu komentarju.
Sicer pa to ni edini duhovnik, ki bi tako govoril, kot sem navedel takoj v začetku, ampak se sliši podobne cerkvene govore po celi slovenski domovini. Čisto sistematično se tako govori po vseh lečah pri nas vsled direktive od zgoraj; gre vse na komando.
In v prvi vrsti vsled tega hočem komentirati vsak posamezen del navedenega odlomka iz cerkvenega govora. Smatram pa za umestno ob tej priliki pripomniti, da vidim v sedanjem načinu »utrjevanja božje besede« po lečah neke vrste razvoj v cerkvi, katerega pa se ne sme identificirati z napredkom,ker tega bi iskali v dogmatičnem  katolicizmu zaman.
Ta razvoj se kaže v dejstvu, da se ]K> lečah vedno boljinbolj opušča razlaganje Kristusovih naukov, da zmaguje demagogična agitacija za kastovno   politiko   duhovščine nad
cene teletom vedno iste. Občinski svet je sklenil, da se določi maksimalna tarifa, ali se začne pobirati pristojbina od stojnic mesarjev, ako mesarji ne znižajo prostovoljno cene telečjemu mesu. Ker grožnja ni zalegla, je mestni magistrat res določil maksimalno tarifo. Nato so vložili vsi klavci prošnjo, naj se maksimalna tarifa prekliče, češ, da po določenih jim cenah ne morejo prodajati telečjega mesa, ker bi imeli sicer izgubo (?). V prošnji skušajo dokazati, da so se zadnje čase cene teletom zopet zvišale ter je vsled izvoza telet nastalo skoraj pomanjkanje. Prošnja pravi, da je upati na izboljšanje cen šele potem, ako se zgradi tržnica; glavna ovira znižanju cen pa je visoka užitninska pristojbina. J£ončno prosijo mesarji, naj bi se omejilo uvažanje in donašanje prekajenega mesa in klobas v mesto, češ, da se na deželi zaklana živina ne ogleda ter je vsled tega kvaliteta takega mesa zelo dvomljiva. Na mitnicah bi se naj s od uvažanega mesa zahtevali ogledni listi. Proti temu se je izreklo ravnateljstvo užitninskega zakupa, ker bi bila taka procedura preveč zamudna in bi tudi ogledovanje na deželi ne bilo zanesljivo. Tudi klav-nično ravnateljstvo se je izreklo proti taki zahtevi, ker se pri prekaje-nem mesu le težko dožene kakovost. Tem nazorom se je pridružil tudi policijski odsek. Poročilo tržnega komisarja govori potem o raznih drugih živilih. S prodajo mleka v lastni režiji je mestna občina sicer za prvi moment preprečila podraženje mleka, toda prodaje ni mogla zdržati. Pač pa bo mogoče tako akcijo pričeti zopet z uspehom, ako dobi mesto svojo tržnico s hladilnimi pripravami. Pomanjkljivost v uspešnem tržnem nadzorstvu je tudi to, da kmetijsko preiskuševal išče nima javne veljave. Trgovina z margarinom se je zelo razširila, a se niso našli pri tem znatni nedostatki. — Prekupo-vanje se je vendar precej omejilo. Končno pravi tržni nadzornik, da ni vsega tako vešč, kakor bi želel in moral biti na tem mestu, zato je mnenja, da bi bilo treba nastaviti živi-nozdravnika, ki bi znal tudi preiskovati živila na trgu sploh. — Župan je to poročilo predložil policijskemu odseku z dopisom, v katerem pravi, da ne kaže prepovedati uvažanja prekajenega mesa, ker bi taka prepoved neugodno vplivala na cene mesa. Postopa pa se naj z vso strogostjo proti prodajalcem pokvarjenega mesa in mesnih izdelkov. Tudi bi za sedaj ne kazalo pomnožiti tržnih stražnikov od 4 na 8, ker bi zvišanje obremenilo proračun, in ker je vendar upati, da se prihodnje leto zgradi tržnica, kjer pa ne bo treba toliko nadzornikov. — Policijski odsek je na podlagi teh poročil predlagal: 1. Poročilo tržnega nadzornika naj se vzame odobruje na znanje. 2. Razglas mestnega magistrata glede maksimalne tarife za telečje meso se naj razveljavi ter se določitev cen zopet prepusti prosti konkurenci, dokler se mestni magistrat ne prepriča, da mesarji izrabljajo to prostost v svoje sebične namene. 3. Mestnemu magistratu se naroči, da se obrne na kuratorij kmetijskega preskuše-vališča in na deželno vlado, da se naj spremeni preskuševališce v javni zavod, ki bo smel izdajati pravoveljav-na spričevala o svojih preiskavah. 4. Razpiše se služba tržnega nadzornika v 8. Činovnem razredu s 1. januarjem 1909, in sicer s pogojem, da mora biti kompetent živinozdravnik.
— Občinski svetnik Kozak je zadnjo točko toplo priporočal, dočim je izražal občinski svetnik Pred o -v i č pomisleke, češ, da bo denar za novega tržnega nadzornika vržen skozi okno, dokler ne bo tržnice, ker
evangelijem. Sicer si je pa ljudstvo samo vkljub svojim nravno-materi-alistiČnim, malikovalskim, fetišiskim verskim navadam vedno bolj naravno, bolj razumno in tudi bolj v smislu Jezusovih idej razlagalo evangelij, kot mu ga je pa vsiljevala duhovščina po svojih zavitih razlagah. Institucija cerkve kot politične organizacije, — kar je bila cerkev v prvi vrsti že iz spočetka svojega obstoja,
— je v dijametralnem nasprotju z bistvom pravega krščanstva. Istotako je obstoj hijerarhije zlasti papeža v velikem nasprotju s čistimi Jezusovimi nauki. Ker je torej evangelij sam najbolj nevaren neopravičenemu obstoju hijerarhije zlasti papeštva in sploh cerkvene organizacije, je bilo vedno v interesu duhovščine, da je Jezusove nauke zavila, da je vsaj navidez spravila v soglasje to, kar si naravnost nasprotuje. Zato pa je cerkev sama popačila Jezusove nauke in duhovščina je delovala vedno s svojimi zavitimi razlagami na to, da bi se masa ne seznanila z bistvom pravega krščanstva. Da, hijerarhija je tako popačila čiste krščanske nauke, da bi jih Jezus sam ne spoznal več, ko bi prišel zopet na svet. Cerkev ni razširjala pravega krščanstva, ampak popačeno.
sicer nima kje nadzorovati. — Poročevalec je pojasnoval, da se ne gre samo za nadzorovanje mesa, temu6 sploh za trg z živili. Kdor bo sprejet v to službo, se bo moral iti na Dunaj v posebni kurz strokovno izvežbat. — Občinski svetnik Š u b i c je za to, naj se služba za začetek razpiše v 9., eventualno v 8. činovnem razredu, a odločitev se naj prepusti občinskemu svetu. — Sprejeti so bili vsi predlogi z dodatkom občinskega svetnika Šubica.
Poslovanje gasilnega in reševalnega društva v II. četrtletju.
Tudi o tej točki je poročal podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s. Gasilno društvo je posredovalo pri 8 požarih. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje.
Podaljšanje  cestnega kanala v Jenkovih ulicah.
O tem je stavil občinski svetnik Ivan P a v š e k samostalni predlog. Ker imajo imenovane ulice že deloma kanal, gre se le za podaljšanje za kakih 100 do 120 metrov. Predlog se je sprejel in izročil v nadaljno proučevanje mestnemu magistratu.
Ostale točke dnevnega reda so se odložile na prihodnjo sejo, nakar se je pričela tajna seja.
protestni shod
proti
nemškim diolastoom v Ptuja
bo
jutri v petek 18. t. m.
ob pol 9. zvečer
v veliki dvorani jKestnega doma.
Na shodn bosta govorila deželni poslanec dr. Karel Triller in občinski svetnik dr. Ivan Oražen ter zastopnica slovenskega ženstva.
Kdor ima le še iskrico narodnega čuvstva v sebi, mora priti na ta sbod.
Vsakdo smatraj za svojo častno narodno dolžnost, da agitira z vsemi silami med svojimi znanci in prijatelji za to, da se vsak Slovenec, vsaka Slovenka udeleži tega vele-važnega shoda.
Posebno pozivamo naše narodno ženstvo, naj se shoda udeleži v Čim največjem številu!
Slovenske dame, po vaši udeležbi na shodu bomo sodili vašo narodno zavednost!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. septembra
— Včerajšnja zaplemba. Državna ohlast nam je snoči zaplenila list zaradi   notic »Slovenske potrpežljivosti naj bo konec« in »Ogorčenje zaradi tolovajskih   napadov v Ptuju«. Za zunanje naročnike smo takoj priredili drugo izdajo. Iz katerili razlogov nam je državno pravdništ vo, oziroma deželna vlada list zasegla, nam ni znano,  ker v odloku,  ki smo ga prejeli, ni navedenega nobenega paragrafa, proti kateremu smo se pregrešili s priobčenjem gori navedenih notic. Mogoče je samo dvoje: Ali državna oblast sploh ni mogla najti nobenih opornih točk v zakonu za svojo konfiskacijo, ali pa se ji je z zaplembo tako silno mudilo, da ni imela niti toliko časa, da bi v odloku navedla tiste zakonske določbe, po katerih bi naj   bila   konfiskacija upravičena. Najbrže ho veljala prva alternativa, zakaj obe notici ste imeli tako vse-hino, da se iz njih absolutno   ne da konstruirati nobeden prestopek proti kazenskemu zakonu. Pozivanje k doslednemu   izvajanju   gesla »Svoji k svojim«   vendar še menda ni zločin proti kazenskemu zakonu, enostavno konstatiranje, da so dogodki v Ptuju izzvali v vsi slovenski javnosti najskrajnejše ogorčenje in da hi ti dogodki lahko imeli slabe posledice za Nemce, živeče med Slovenci, pa tudi ni, vsaj tako bi sodili, tako hudodelstvo, ki bi bilo zabranjeno po kazenskem zakonu! Sicer pa so čudna pota naše visoke državne oblasti. V Ljubljani ta oblast pleni nedolžne notice, v katerih se edino poživlja Slovence, naj dosledno izvajajo geslo »Svoji k svojim», na Štajerskem pa je ista državna oblast mirno trpela, ko so nemški listi v Celju, Mariboru, Ptuju in Gradcu pozivali Nemce na poboj slovenskih gostov v Ptuju. To seveda ni dvojna mera, to je pravica, ki se docela enako deli Nemcem in Slovencem! V Ljubljani se Nemcu in nem-čurju ne sme skriviti lasu, v Ptuju pa smejo Nemci pred očmi oblasti pobijati Slovence ob belem dnevu, ne da bi ta državna oblast le genila z
mezincem v obrambo napadenih Stfov
vencev! Fiat justitia, pereat mun-dus! Živela takšna nepristranost! Le naprej v tej smeri, zavezali nam ust ne boste, povzročili pa boste s svojim nastopom, da se bo slovenski narod v vseh svojih slojih zdramil iz mrtvila! In za izdatno pomoč v tem oziru vam bodemo iz srca hvaležni l
— Iz deželnega odbora. Naš deželni odbor vzbuja pozornost, kakor vsaka nova stvar. Včasih se nau. podtikajo tendence, katerih, če bi jih imel, ne bi mogel doseči, ker nima ravno glavne reci; to je denarja. Zategadelj ne verujemo, da bo ta deželni odbor vpeljal strahovlado, o kateri sanjarijo tisti, katerim so najglo-bokeje padla srca v naših vrstah. Deželni odbor*bo vesel, če bo mogel ponižno živeti in njegova najslabša politika bi bila, če bi iskal prask in prepirov. V tem oziru ne pričakujemo, da bi deželni odbor naši stranki kot taki kaj uspešnega škoditi mogel, tega ne verujemo. Strah, ki se je v tem oziru razširil med našimi vrstami, je brez podlage. Gotovo je, da hi dr. Lampe tako strahovlado rad upe-ljal, morda se mu bodo posamezni slučaji tudi posrečili. Pa take sreče le nekaj časa drže in mali naš M ura t v sutani se bode o tem prav kmalu sam prepričal. Sedaj se možiček včasih res repenči, da se človek boji, da mu poči trebušček! Te dni ga je obiskala deputacija iz neke občine. Prej kot je možem govoriti pustil, je sam oblastno spregovoril: Će je vaša občina v liberalnih rokah, ne dobite pri deželnemu odboru ničesar! Tako trohentanje sicer mogočuo doni, pa je le prazno hučanje, ker ni denarja. Denarja pa tudi dr. Lampe ne more dajati od sebe in naj pije samo lur-ško vodo! Tudi Jakliča ne smemo pozabiti: par tednov je strašil po deželnem odboru. Ko so se mu uradniki predstavili, je ta dohrepoljski velikan zabavljal na ničvredno akade-mično oliko. Taki ljudje ne morejo postati nevarni, zadušili se bodo v lastni sinešnosti.
— Vijolica iz baron Schwarzeve administracije. Naš gospod deželni predsednik je pred nekaj tedni poslal enega svojih salamučijev na deželo k okrajnemu glavarstvu. Fante ni umel slovenske besede, ali nekaj aktov je vendar slovensko rešil. Nekega dne je prišlo nekaj možakov h glavarstvu, in ker je bil gospod glavar zadržan, je ukazal svojemu pomočniku, da naj deputacijo sprejme in zabeleži* njene zahteve. Glavar sedi že skoraj četrt ure pri svojih nujnih spisih, kar mu nekdo ponižno na vrata potrka. Bil je pomočnik, ki je jecljal, da deputacije ne more sprejeti. Kako da ne? se začudi glavar. Ker ne urnem niti besede slovenske! bil je precizni odgovor. Saj ste vendar že nekaj slovenskih spisov rešili? »Die Erledigung bat mir der Diener gemacht!« Tablo!
— Lumparija. Deželni odbor je za Bled imenoval distriktnim zdravnikom nekega penzijoniranega vojaškega zdravnika Benedika, ki ima obilo premoženja, ter se je na stara leta privadil roženkranc moliti. Do sedaj je deželni odbor posegal po onemoglih vojaških zdravnikih le tedaj, če ni bilo drugih prošnjikov. Zdravniki, kateri so delali tlako v deželni bolnici, so pa imeli vselej prednost. To načelo je sedaj dr. Lampe kršil, za Bled je imenoval bogatega vojaškega penzijonista, dočim je pustil na cedilu revnega mladega zdravnika, ki se je izvežhal v domači bolnici. Vse to, ker mu je bil mladi zdravnik na smem. da je naprednega političnega mnenja. To ne-kršeansko postopanje dr. Lampeta mora obsojati najinirnejši človek! Posrečilo se mu je, da je snedel vsakdanji kruh mlademu možu, in da je z ubornimi groši, katere prejemlje okrožni zdravnik, pomnoži] dohodke že itak bogatega človeka. Sramota takemu deželnemu odborniku! In kaj hočemo omeniti o človeku, ki je premožen, ki že itak vleče penzijo, pa se vzlic temu poteguje za groše distrikt-nega zdravnika? Nič! Stvar sama ob sebi smrdi!
— Deželni predsednik je sprejel v politično prakso d v a Nemca in enega Slovenca. Več prošnjikov-Slovencev se je zavrnilo. Radovedni smo, koliko časa bo baron Schwarz na tem polju še preobračal svoje kozolce !
— Pobalinski napadi v Ptuju in mi Slovenci. Vsakemu zavednemu Slovencu morajo falotski napadi v Ptuju na mirne naše brate Slovence pognati kri v glavo. Vzkipeti bi moralo v onih Slovencih, ki kupujejo svoje potrebščine pri Nemcu, pa so izvedeli za dogodke v Ptuju. Ali vas ni sram, da si spletate bič, s katerim vas Nemec tepe?! Slovenci smo neumni, pravijo Nemci; in — ali nismo res! Kdaj se bodemo spametovali? Ko nas bodo popolnoma pobili z bičem, ki si ga sami spletamo! Ubranimo se sedaj tega, dokler je čas. Kupujmo svoje potrebščine pri Slovencih. Slovenske dame, zakaj tolikrat      kupujete      svoje po-
trebščine pri tujcu, ki vas tako zaničuje, da niti z vami govoriti noče slovensko I Ko greste iz prodajalne, pustivši mu par s to takov r kaže za vami, rekoč; Das ist eine VVindischel
— Bodite vedno in povsod Slovenke
— tudi v dejanju!
Več Sokolov.
— Tolovajski napadi na peronu ptujskega kolodvora in v vlaku. Udeleženci skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ptuju nam pišejo: Ob 11. uri 15 minut zvečer je zapustilo ptujski »Narodni dom« okoli 25 Slovencev z namenom, da se s prihodnjim vlakom odpeljejo domov. Poprej smo od policije zahtevali garancije, da nas varuje pred eventu-valnimi napadi nemčurskih barab. Župan Ornig sam je dal častno besedo, da ni žive duše na kolodvoru in da je vsak napad od nemčurske strani izključen. Toda glejmo, kaj se je zgodilo. Do kolodvora smo prišli brez vsakih ovir. Komaj pa prestopimo kolodvorska vrata, se začujejo glasovi pijanih buršev, turnarjev in drugih barab, ki so zahtevali, da Slovenci odstranimo znake. Koj nato so s silo začeli trgati Slovencem obleko, krasti klobuke in udrihati s palicami po naših glavah. In policija? Dasi se je pred kolodvorom brez posia sprehajalo kakih deset policajev, so na opetovano zahtevanje prišli le trije v kolodvorsko vežo, vendar ne nas branit in pijane burše krotit, kot je to zahtevala sedanja situacija, nasprotno, nemčurji - napadalci so v navzočnosti policije nemoteno naj jadali naprej, nas pa so policaji stiskali v neko temno luknjo, češ, da se pride tod na peron. Končno se nam posreči priti na peron; vendar tu smo prišli z dežja pod kap. Kajti peron je bil poln nemčurjev, ki so med tem skozi drug vhod udrli na peron. Slovenci smo bili tu še na slabšem kot v veži. Število napadalcev je nam reč naraslo, mi pa smo bili že razkropljeni. Jaz in še en akademik sva bila naenkrat med samimi burši, turnerj i in drugimi barabami. Nekaj časa hodiva mirno gor in dol po peronu. Ostalih Slovencev, s katerimi smo prišli skupaj do kolodvora, nisva \ i-dela nikjer. Naenkrat se zakadi v naju tolpa pijancev, zahtevajoč, da odstraniva znake, dasi so bili ti skriti pod pelerino. Nastane hud pretep, pri katerem sem izgubil še zadnjega tovariša; dobila sva se šele drugo jutro v Slovenski Bistrici. Nasprotniki so mi hoteli na vsak način vzeti znak, ki sem ga imel pod pelerino. Vendar se jim ni posrečilo mi ga vzeti. Branil sem se toliko časa, da sta prišla dva policaja in me oprostila napadalcev. Ker sem videl, da na peronu nisem varen, sem šel v pisarno postajnega načelnika, kjer sem dobil še štiri Slovence, dve dami in dva gospoda; čez nekaj časa se nam pridruži še šesti. Tu smo čakali prihoda vlaka in sklenili, vstopiti v vlak šele potem, ko bo peron prazen. Vlak pride, burši, turnerji in drage barabe vstopajo v vagone Končno zapustimo tudi mi naše zavetišče in gremo proti vlaku. Ko nemčurji to vidijo, se zakade zopet v nas ter tolčejo po nas s palicami in žilovkami, tako da smo komaj prišli v voz. Voz je bil nerazsvetljen; zakaj, to ve sam bog. Vsi se vsedemo v kot voza. mislec, da bomo vsaj tu varni pred nemčurskimi sirovostmi. Vlak se začne pomikati; naenkrat se odpre nasprotna vrata vagona in trideset pijanih študentov vdere v voz. Nastane neznosno kričanje in tulenje; zdelo se je, kakor bi tolovaji in roparji napadli vlak. V naši družbi je bil tudi neki nemški kondukter, ki je z ogorčenjem opazoval početje te tolpe razbojnikov. Gotovo je, da smo bili v smrtni nevarnosti, če se pomisli, da je bilo nas šest, nemčurjev pa okoli 30, ki so bili do zadnjega pijani; razen tega ni bilo v vozu luči. Tako so imeli napadalci lahko nalogo, izvršiti na mirne potovalee tolovajski napad. To se jim je tudi v polni meri posrečilo. V temi so začeli mahati s palicami po nas in končno ubili eno šipo, kar je dalo sopotujočemu nemškemu kondukter j u povod, da je potegnil zvonec in tako ustavil vlak. Videli smo, da tu ni prestati; zapustili smo tedaj sredi proge voz in skušali priti v drug voz, kjer bi bili varni pred razbojniki. Napadalci uderejo za nami in tu so me zopet odrezali od ostale družbe. Ko vidim, da smo zopet obkoljeni od nasprotnikov in da bi bil vsak odpor zastonj, hitim v sosedni voz, za mano cela tolpa razbojnikov. Hitro stopim v voz, toda imel sem smolo, kajti voz je bil poln nemčurjev. Ko me zagledajo, skočijo pokonci, vzamejo mi klobuk in palico, pretep se je začel znova. Med neprestanim tulenjem in kričanjem zapustim tudi ta voz, vlak je namreč še vedno stal, in se podam daleč nazaj, v zadnji voz vlaka, misleč, da tu ni barab. Toda motil sem se korenito. Tudi ta voz je bil poln nemčurjev. Bilo je, kakor bi se bili vozili na ekstrazugu nemčurskih tolovajev. Predno sem vstopil v tretji voz, sem rekel kondukter ju, da me naj spravi
na varen prostor. Kondukter mi pa odpre zadnjega voza vrata z beseda, mi: »Da steigens ein oder bleiben'g draussenl« V tretjem vozu sem se le na ta način izognil napadom, da sem ostal na hodniku. Tako sem se peljal do Pragerskega. Mislil sem, om se bom sešel v Pragerskem z ostalo družbo. Toda na pragerskem kolodvoru se je začel kraval znova. Pred zopetnimi napadi sem moral bežati v neko pisarno, kjer sem dobil še enega Slovenca. Skupaj sva se odpeljala na vozu v Slovenski Bistrico in z jutranjim vlakom v Ljubljano.
— Na adreso generalne direkci. je južne železnice. Dovoljujemo si staviti generalni direkciji južne železnice sledeča vprašanja: Ali ve za tolovajske napade na peronu ptujskega kolodvora I Ali ve za razbojniški napad v ponočnem poštnem vlaku na progi Ptuj-Pragersko? Če to ve, ali misli uvesti preiskavo proti odgovornim faktor jen i I
— Nemci se hvalijo s tolovajstvi v Ptuju.   Kaki nesramni lažni k i >., nemški listi, se je pokazalo zdaj ob priliki barabskih  napadov v Ptuju. Za samostojno mislečega človeka —. takih seveda ni med bralci »Grazer Tagblata«,    »Tagesposte«, »Marbur-ger Zeitung«, »Vahtarice« in sličnih — zadostuje le par stavkov popisovanja nedeljskih dogodkov v Ptuju v teh listih, da sprevidi, kaj je resni-ca, oziroma, da je  vse skupaj laž. Nemški listi  predstavljajo Slovence kot napadalce — tudi v soboto zvečer je 15 Slovencev napadlo 150 Nemcev! — in ti Slovenci so prišli v nedeljo s Slovenkami dejansko zavzet pristno  germansko  mesto Ptuj, od-stavljat   Orniga   itd. Pripovedujejo tudi, da se je pripeljalo v Ptuj v soboto mnogo Sokolov, ki so jih pa brž   internirali  na kolodvoru, kajti rdeča sokolska srajca bi bila največje razžaljen je   Ornigovega veličan-in slavne ptujske policije!   Da, da, Ptuj bi bil v soboto in v nedelj, tovo šel v zrak. če bi bili prišli Sokoli vanj! Veliko nevarnost so odvrnili Nemci in nemčurji od Ptuja in zdaj pojeta Ornig in Plachki hvalo in  slavo  nemškim  »Brnderjem« iz Celja, Maribora in Gradca, da bo prišli Ptujčane reševat smrtne groze, kil jih je že objemala. Eno stvar pa pri. znajo Nemci, namreč kako so prete-pali Slovence. Hvalijo se s tem, hva. lijo se, kako so suvali Slovenke, kak>| so jih polivali s tinto, kako so pljuvali nanje! — Res,  cvetovi nemšbl kultureISamo fakini in pretepači po stanu se hvalijo s takimi rečmi, zatoj je pa razvidno, kakšne vrste Ijudj so bili napadalci na Slovence in Sli venke. Da so potem r o p a 1 i pri napadih,  se  nam ne vidi prav ni I čudno.   Značilno pri tem je. kak-ljudje so dopisniki listov, ki govor« toliko o vzvišenosti in večji vredl sti Nemcev nad Slovenci! To >i boiua) zapomnili!
— Ptuj-Domžale. Dovoljena ikijI nam bo majhna paralela. V Ptuju okrajno glavarstvo ni hotelo dati nal pomoč orožništva, dasi no Nemci div-l jali nad Slovenci in jih celo ropalif Priti mora kak večji poboj, je rekfll okrajni glavar in odklonil dr. Plojf-vo prošnjo. Zdaj pa spominjam I 1. junij 1905 v Domžalah. V slove* skem kraju so Nemci provocirali >| frankfurtaricami, hajlali in ko -Slovenci protestirali proti temu, gr° žili z revolverji in pretepali vsakega! Slovenca, katerega so dosegli. M Slovenci je nastalo razburjen, padlo je par klofut po Nemcih licu mesta je bil sloviti okrajni g I var Cron s 15 žandar j i. Dasi m V cem ni nič hudega zgodilo, vendar« telegraf ično zahteval iz Ljublja*! orožniško pomoč in takoj se je s H sehnim vlakom pripeljalo 15 novihl orožnikov. Kako se je takrat nastoj palo proti Slovencem, koliko je izmed njih ranjenih, nam je še W v spominu. Celo streljali so orozil" na demonstrante. V Ptuju pa bi 1)!'1] treba najprej kakega večjega poW ja, to se pravi, da bi bilo par Slovej cev obležalo težko ranjenih ali mrj vin, šele potem bi bili ostali dob"! pomoč! Vkljub temu, da je po našej mnenju izrek ptujskega okraj neg glavarja nedostojno norčevanja Slovencev, se moramo vsekakor kl-j njati avstrijski pravici, ki skrbi vse državljane enako.    V Poni/;}!'.
so Nemcem na pomoč poslali takoj 'j novih Žandar je v, dasi jih je b> m lo v akciji in dasi se nobenemu V'1' cu ni še skrivil las, v Ptuju se P Slovencem, ki jih je nemška fakfrj ža pobijala na tla in jih ropala, dala nobena zaščita od   strani lw'! tične oblasti, po katerem mnenji1 bilo treba kup razmesarjenih cev, da bi bilo vredno orožniškr 9» stence! Čast, komur čast!
— Ptuj, nemška tla! Iz Ciri^J na Dravskem polju se nam plSCJ smo v ponedeljek zjutraj izredali sirovem   napadu   ptujskih neins capinov na Slovence, zavrela naia ■ kri, Ptuj so bojda nemška tla! * se ne smeje! No, če pa hočete res t*
(Dalje v prilogi.)
Fnmcolse donne coors et lecons de srommolre et conoenotloiL
Sr. Petra cesta it. 20, I nadstropje. 3298 2
Več spretnih
3285 -2
ključavničarjev
se sprejme
v Spodnji Šiški it 167 pri Franu
Smoletu, ključavničarju.
Velika soba
brez oprave, pripravna za pisarno ali kakega gospoda, s posebnim vhodom, se odda za novemker na Rimski cesti št 6, apodal 3288-2
z državnim izpitom,  ieli poučevati ta   jezik,   kakor tudi   igran]e na klavir.
Več se izve v upravništvn „Slo-venskega Naroda". 3194-7
Tpsti
mešane stroke, 27 let star, ieli premeni ti Službo kot vodja kake podružnice ali magaciner. 3314—1 Vprašanja pod „A. B 1001' na
uprav. „Slov Naroda".
Pariški nabiralec
kupuje stare denar le, stare delnice in srečke, lepo litografirane, stare bakroreze, stare slike proti takojšnjemu plačuu. 3245—3 Podrobno navedene ponudbe pod 9,Na{den denar" na upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Vsak petek in postni dan
80 dobi IO sveže 3313—1
morske ribe
pri Ant. Staculu.
Don čevljarska pomočnika
dobro izurjena sprejme takoj Maks
Henigman, čevljarski mojster v To« pltcah pri Novem mestu na Dolenjskem 3309—2
Gospodinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izvežbana v trgovskem občevanju s strankami in sposobna reprezeutovati podjetje, SO sprejme- Pogoji po dogovora. 3263 2 Ponudbe sprejme Jesn Schreyf Gradišče štev. 5 v LJubljani.
Koračnicu
se
vT Ajdovščini na Primorske«
Odda V najem z vsem orodjem in stanovanjem vred. Oglašajo naj se samo taki, ki imajo podkovsko šolo.
Naslov pove upravništvo „6iov. Naroda". 3212—3
fin\on Sare
Minira, ti. Petra cesta it t
pripor- ča v lastni Šivalnici izdelano
perilo
za otroke, gospe In gospode.
Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in Sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje prte in prtite, brisalke itd.
Kakor znano le dobro blago in zelo
zanesljive oene. Naročila z« venkaj točno In zanesljivo.
Opoxorlm na razstavljano parilo ~w »narodnem domu". 3317—1
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, odnosno oče, stari oče in tast, gospod
Josip Suman
dvorni svetnik In deželni šolski nadzornik v p.
v torek, dne 15. t. m. v 73. letu svoje dobe v Dragi pri Moščenicah po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika so prepeljejo v Ljubljano in v petek dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne z južnega kolodvora v Ljubljani preneso k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu-
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani dne 19. t. na. ob 9. uri dopoldne.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1908.
3*24
Terezija Šaman, soproga. — Dr. Janko Šaman, ministerijalni tajnik. Bogomila Šastersle, Olpji Mehe, MeUtta pl. Oasteleer, otroci. — Zofka Šaman, dr. Ivan Šust*rile, državni poslanec, Roman Mehe,
c. in kr. stotnik, dr. Pavel pL Oastelger, c. in kr. stotnik, sneha in zeti.
Vsi vnuki.
JfioBna trgovina 1 KOSTCVC
tjubljana .*. Sv. petra cesta št. 4 .*. tjubljana
Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem iz-datno povečal svo.jo manutaktumo trgovino pod z^o-ra^šnjo tvrdko na istem pr< »štoru ter tudi popoinil svojo zalogo z najnovejšim blagom, kar mi jamči, da bodem v bodoče svojim čast, odjemalcem še toč-neje zamogel postreci.
Opirnje se na svojo dosedanjo solidnost in točnost, se nadejam in prosim iste blagonaklomenosti, katero opravičiti se bodem vestno potrudd.
Z odličnim spoštovanjem 3315-1
■a^       I       w ( Sprejme m takoj
Delež i traoushl pomočnik
BoeciO V Brežicah. Vojaščine prosta imajo prednost 3306*2
Sprotnega
stenografa
snrelme odvetnik dr. Ivan Sket v Gorici Plača po dogovora.    3138 6
se sprelme takol pri stavbni tvrdki Filip Supančič, Bleiweisowa cesta 1 št 18 v L|nbl|anL_3275 -2
Jtonounnje
s 3 sobami in pri ti kli nami s 6 odda ia november mirni stranki brez otrok na Ambroževem trga št. 24 v Ljubljani._3262-2
Izurjen pisar in spreten stro]epiS6C
z enoletno sodno in dveletno notari-jatsko prakso, popolnoma vešč slov. in nemškega jezika v besedi in pisavi, išče primerne
3. 3(ostevc.
Št. 11062.
3322—1
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
v Škof ji toki.
S to službo je združena plača letnih  1200 K in aktivitetna doklada
200 kron.
Prosilci za to   službo  naj  pošljejo   svoje   prošnje podpisanemu deželnemu odboru
c3-o 1 O. oktobra t, 1
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. " „
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 14. septembra 1908.
M
Lepo posestvo
z ifflmml, travniki hi radarskim poslopjem,
z veliko hišo štev. 33 v Zgornji Šiški
se bode dala v najem
fc^sf
za dobo 5 tih let. Natančnejša pojasnila se dobe pri podpisanem županstvu.
Javna dražba se bode vršila v
nedeljo, t. j. 20. t. m. ob 3. pop
pri zgoraj omenjeni hiši.
Županstvo občine Zgornja Šiška
dne 16. septembra 1908.
33 9i 3van Zakotnik.
Naroda'
zaradi družinskih razmer. Pojasnila v uprav. »Slovenskega
?2a6—2
Hiša v Celju
na Graški cesti, dvonadstropna, ki donaŠa mesečno 368 K, z vpeljanim vodovodom in plinovo razsvetljavo, polovica hiše Še 8 let davka prosta,
se ceno proda.
Več pove upravništvo „ Slo ven skega Narodau. 3283—8
Trgovski pomočnik
dobro izurjen prodajalec za trgovino z mesnim blagom in
U
n
iz dobre meščanske hiše in primerno vzgojo se sprejmeta takol pri tvrdki M. Elsner v Litiji, 3294-2
Proda so lopa, malhna, nova
hiša z vrtom
njivami ali brez njiv, kakor tudi z gozdom ali brez gozda. Lastnik vrši v njej več let urarsko obrt, na kar se opozarjajo gg. kolege. Proda se prostovoljno radi družinskih razmer Cena se izve pri lastniku Valentinu Košmerlu, nrarju na Vrhniki, 3238 3
Nastopi takoj ali s L Oktobrom 1.1. Ponudbe pod „Stro je pisec 29"
na uprav. „Slov. Naroda". 3284—2
Generalni agent
ki ima v slovenskih in nemških krogih znanje in ki dobro obvlada oba jezika, 80 išče za veliko te uvedeno ilvlfenako in otroško xavarovalnico, kjer je zaradi ugodnih, novih uvedb in nizkih premij lahko delati. Kavcije je treba 3000 K Ugodna prilika za spretne inšpektorje, ki si lahko ustanove dosmrtno službo. — Takisto se sprejmeta 2 dobro uvedena l—dtp*»lgt««*|sm. — Natančne prošnje z navedbo dosedanjih uspehov, o čemer se zagotavlja najstrožja tajnost. — Ponudbe pod: „W. D. 1324" na naslov Rudolf Mosse. Dunaj, L, Seilerstatte 2. 3287 3
\ Otvoritev jesenske in zimske sezone! W I Popolnoma sortirana zaloga
I   = za jesensko in zimsko sezono =
I   In nojuečjn Izbira moške In domske obleke ter s
I konfe^ cije aea de^ke |o clokiioe,
i *f>*m«lovit:«»   nizke   oeue I
Angleško skladišče oblek"
£   o. Bernaiovio y Ljubljani. Mestni trg štev. 5.
Oeo, kr» ggvetrtjtttv-
drlavne Železnice*.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dnt 1 Odhod ls Mubll&ns 1*1» teLf S-50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7*06 jutra). Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. K žčiTrst c kr. drž. žel.. Beljak čez Po-dro zjco, Ce ovce, Prago,
7*07 u t raj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje. 926 predpeldne. Osebni vlak v smeri: lesenice. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ^rago.
11-88 prodpoicin©. Osebni vlak v smeri: Tržič, jeacnice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico tiri žel., Trs drž. ieL. Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec
1*00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-45 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica dri. žel, Trst dri. žel., Beljak, (čez Pod.ožčico) Celovec, Praga.
7• IO i vocor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, dolfovo, Straža-Topllce, Kočevje.
7-35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
to-oo ponori. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. zel, Gorica drž. žel., trst dri. žel.. Beljak juž. žel., (čes Podrožčico).
Odhod ia Lfuallane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7*io zveoer. Osebni vlak v Kamnik lO-OO ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (Sama eb nedeljah In praznikih.)
maja 1908. leta.
Ooaod v Maailaao jui, zaLi
6-56 zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka <i?c ieL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž* Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
n-22 prodpotdne. Osebni vlak is Prag«, Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podrožčfce in Trbiž, Gorice dri. žet, Jesenic. Tržiča.
232 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
3-00 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki luž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (če« Podrožčico) Gorice dri. ieL, Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča
6-50 zvečer. Oseb. vlak iz P-ag«, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenje.
8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Strast Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta dri. ieL Gorice dri. ieL Jesenic, Tržiča.
ii-ao ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice dri. zet, Jesenic
Dohod v Ljubljano dri. kolodvori
8-4« zjutraj. Osebni vlak is Kamnika, i o 59 prod poldne. Osebni vlak ia Kamnik* 6io zvečer. Osebni vlak iz Kamnika.
9 6© ponodi. Osebni vlak ia Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih
(Odhodi in prihodi so označeni v srednjo tvropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih ielesnie v Trsta
C3^^
Pozor krčmar]!!
kadar kupujete vino ali grozdje!
Stanujem v Poročil že mnogo let in poznam popolnoma tukajšnje razmere glede dobrih in manj dobrih vin
in se zatorej priporočam vsem krČmarjem, naj se zanesljivo obračajo na me pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseh razmerah brezplačno.
3279-2
Martin Sreboth,
*oret, Istra.
pralnica m Svetlolikalnica
na Jfranjs^em
Ljubljene, Kclcducr^K« ulice |t. 8
je sedaj opremljena j 12 električnimi motorji in mračno sušilnico, da je perilo v najkrajšem času
opere, posuši in sli^a. :-: :-:   Cene so sngane in nifje fcoi drugod.   :-: :-: Po tej napravi je perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere tn napravi kot novo. — 2 dejele poslano perilo 5e vrne v 4 dneh oprano in ^1 i/ca no
Za številni obisk 5e priporoča velespoštovanjem
.Sonc
Morebitne reklamacije naravnost meni. "W
3316 1
Ulične knjige
za ose srednje in ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne m risalne ter druge šolske potrebščine
V na i boljši kakovosti Ia po zmernih cenah
priporoča
L. Schvventner
Prefemote ulice Ste«. 3 v LJubljani.
3161—7
Seno za tioved in slamo
sprešano v bale, najboljše blago, imajo naprodaj, in sicer po 200 centov vkup atwalfl Tappei-t «& «JJ. Stettln (Nrmelja).  3307 2
Špecerijska trgovina
s pcpolno opravo ao tahoj proda ▼ Vodmatu
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda." 3277—2
Izredna državna loterija.
Na najvišji ukaz Njegov. Hjfc, in kr. apost. Veličanstva
Izredno lubilejsba loterijo
za dobrodelne namene c kr. domobranstva In žandarmerije.
Ta denarna loterija, *Z:^"oLZ
17.984 dobitkov v somi v skupnem znesku 513.760 R.
S£ 200.000 K ~"
4 *yy&
Blavui učni tacal za aepirante enoletnih prostovoljcev se je v
»Prvem zosreHken uoino-prlpraullalnein zavoda19
te dni pričel.
Vpisovanje za ta tečaj je mogoče še do 32ti-3
13.  »eptembra 10O8
po tem roku samo izjemoma in to po dogovoru.
Pobliže pri zavodnem ravnateljstvu, Zagreb, Kukovlćeva ulica 15.
r.
Zai konzorcij prve vrste, ki rajpolota z osrom-St niml denarji,
kupnjem proti takojšnjemu plačilu v v gotovini gozdove, graščine, rudokope in prostoslede vseh vrst, financiram in dajem posolila tvornica m, nstanavllnm družbo, dajem posolila na efekte vseh vrst, dajem denar so zidanje in posojila nanje in dovoljujem velike finančne kredite).
Natančne ponudbe pod Angleško - francoski sindikat na upravništvo „Slov. Naroda". 3244—S
Ob pričetku šol 3*36-5 - priporočava svojo ——
velikansko zalogo oblek
2 a   deč^e   in    deklice   v vseh velikostih, do najnižjih cenah.
Gričar §• Jv(ejač
Ljubljana, Prešernove ulice ft. 9.
Vinski mOŠl
sladek, pristen, bel in rdeč, DomaČ pridelek
tvrdke Br. jtovakovič
W se to« v Sodnijski nlici št. 4 in na Rimski cesti št. 5. ^
Šc	i i >lske knjii	
■ ■ ■ ■ ■	za ljudske in srednje šole,	■ ■■ ■ ■ ■ «■
	učiteljišče, licej, dekliško šolo,	
	za obrtne in strokovne šole	
Ima v najnovejših izdalah t zalegi JlaroDna knjigarna v Cjubljani na Jurčičevem trgu štev. 3. ■ ■■n                              n ■ Bat		
Ker nameravam radi svoje visoke starosti opustiti le S no trgovino, prodam vse svoje
posestvo
▼ Molstrani (Dovje) it 20, namreč: L%|Cfl enonadstropna z gospo-IHod«     darskim poslopjem.
JL Qrtj ob stanovitni vodi UfC a\aljl (ena na turbino) — vse v najboljšem stanju — in 170 oralov dobro r.07rl5| 3W zaraščenega VjviaUai
Natančneje se izve pri lastnika Tomain Zupana. 3276 2
MotoolnI.
Srečkanje bo nepreklicno 22. oktobra 1908.
ena srečka stane 4 krone.
3046—4
Srečke se dobivalo pri oddelku za državno loterijo no Dunaju III., Vordere Zollamtstrasse 7, ¥ loterilah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradili, v menjalnioah L i i. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke ao dostavljajo poštnine prosto.
t kr. lotenjsko-dohodnlnsKo ravnateljstvo. 0dd,,M;jrta¥-
2716
33
Olavna zaloga" v lekarni
Ob. pl. Tmk6czyJu v UubUanl.
9 9
i
i
t
Primarius
dr. O. Gregorič
LjuJbl jaiiH,
kronska ustno voda
EOODItl
Zakonito varovano.
Specijalitetu za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode.
Cena t kroni.
je nedosegljiva
po dobrom okusu ia stanovitnosti, nizki etai ia slastaotti.
962—3
1
ii
R I
S V
Ona. uloga » lekarni
Ob. pL Tmk6czyla v UubUanl.
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
t Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 2.
popolno zalogo
vseh na tukajšnjih in zunanjih II. državni gimnaziji, na o. kr poučnim jezikom, na o. kr. višji Ženskem učiteljišču, na mestnem Soli tukaj, na zasebnih, ljudskih
učiliščih, zlasti na o. kr. I. in državni gimnaziji z nemškim realki ter na o. kr. moškem in dekliškem lioeju in višji dekliški in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjii
najnovejših Izdajah in po najnižjih cenah.
navedenih knjig se dobivajo zastonj. 3213-3
Izdajatelj In odgovorni urednik Kasto Eneioslemlal,
Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«.
82145