12. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. jamivarja" 1S*M.L
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan ivsčar, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge roke dežele za vso leto 18 gld., aa pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gl<1., za jeden msMO 1 gH. 40 kr
Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld 80 kr, za je<l.;n mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr na mOMO, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tujo deiele toliko veC, kolikor poStnina znafta. Na naročbe, brez istodobne vpoailjatvo naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila pUOoj« se od atiristopno petit-vrste po 8 kr.. Ce se oznanilo jedenkrftt tiaka, po B kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tink.a      Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni sivo je na Ko&gN rgu It, 12.
UpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativno stvari.     Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga It. 12.
Tolofon mi. 34.
Kriza na Goriškem.
Zasedanje goriškega deželnega zbora je končano, in četudi ni prineslo pričakovanih vspehov, prineslo je vender dokaz, da so slovenski poslanci prav storili, ko so opustili neplodno abstinenco in se vrnili v deželni zbor, in Se več — prinesel jim je moralno zmago nad tistimi svojimi nasprotniki, katerim doslej z abstinenco niso mogli priti do živega.
Goriška kriza s tem de nikakor ni končana, ali ves odij je padel na italjansko stranko in že to je velikega pomena in korak k boljSemu. Italijanska stranka se je pokazala v vsi svoji nestrpnosti, pokazala je, da ž njo ni paktirati, a sam njen pristaš, mož, kateremu se ima največ zahvaliti za svoj vpliv in za svojo veljavo, bivši deželni glavar grof Coronini, jo je najhujše obsodil. •
Priznamo brez ovinkov, da smo grofu Francu Coroniniju storili krivico, ko smo ga dolžili, da je odstopil v svrho, da prepreči deželni šolski zalog. Sklepali smo na to po okolnostih, a prepričali smo se, da naša sodba ni bila povse osnovana. Uzroke, kateri so grofa Franca Coroninija napotili, da je izstopil iz deželnega zbora in se odpovedal glavarstvu, je spoznati iz pisma, s katerim jo grof Coronini svojemu namestniku v deželnem odboru naznanil svoj odstop. To važno pismo se glasi:
V Šentpetru, 3. decembra 1899.
Blagorodni gospod komendator!
Dlje časa je že, od kar sem bil trdno sklenil, da se odpovem mestu deželnega glavarja, katero je sicer častno, pa je postalo, bi skoro rekel, neznosno, ker ne morem vsaj z nekolikim vspehom izpolnovati naloge, katero sem si bil postavil, da bodem namreč posredoval mej narodnima strankama v deželnem zastopu, — in sicer sem bil odločil, da podam odpoved, kakor hitro se zaključi deželnozborsko zasedanje.
Zdaj me pa sili spor, ki ga je pro-vzročila vladna predloga zastran prispeve-nja deželnega zaloga okrajnim šolskim zalogom, da takoj izvršim svoj sklep.
Ne, da bi jaz menil, da je brez pravičnega temelja misel, da se majo iz občnih deželn ih srdstev
LISTEK.
Iz dunajskih gledališč.
Najsrečnejše od vseh dunajskih gledališč je gotovo nemško ljudsko gledališče. Lani je uprizorilo par iger, s katerimi bi skoraj utegnilo izhajati vso sezono, in tudi letos je v igri ^Ljubeznivi jaz" in zlasti v burki ,Pri belem konjiču" dobilo privlačnici, ki polnita dan za dnevom po-zorišče.
Burka „Pri belem konjiču" nima, ako se sodi raz strogo kritiško stališče, skoro nikake dramatiška vrednosti. In vender! Marsikako dobro delo propade, to pa uspeva, na le na Dunaju, temveč po mnogih drugih nemških odrih.
Ko so otvorili novo „ mestno jubilejsko gledališče", je na banketu omenjal dr. Lueger v šaljivem govoru, da na) vodja ne uprizarja tragedij, temveč le burke. „To je piča Dunajčanom", je dejal, „in ako pisatelji ne najdejo drugod snovi, naj pridejo k zborovanju mestnega sveta. Ta se jim nudi v obilici." —
vIn vino veritas I" Res bi se obfl. posveto*
podpirati okrajni šolski zalogi. Ne! marveč, kakor svedoči lahko Vaše Pre-blagorodje, sem jaz vedno trdil nasprotno mnenje, da treba okrajem, ki so za šolske namene prehudo obloženi, preskrbeti nekako olajšavo.
Jaz zanikujern pri tej priliki, da nosi to vprašanje narodnostne znake. Preži raje okolščino, da bi politiški okraj gradiški občutil po tej naredbi vsaj za zdaj gotovo olajšavo, nahajajo se v goriškem mestu Slovenci, kateri bi se obremenili. zunaj mesta pa, in posebno v njegovi okolici, je znamenito število oseb, ki niso slovenske narodnosti, katerim bi se zmanjšale šolske doklade. Vsekakopa, ako bi bili sami Italijani, kateri bi morali nositi večja bremena in bi bilo to samo Slovencem v korist, bi se nikdar ne moglo reči, da samo denarna žrtev i m o v i tej ših v pr i d r e v n ej ši m pomenja žalenje katere narodnosti.
Vender pa priznavam, da je prispevek, ki bi se po predloženem načrtu zakona naložil deželnemu zalogu in posrednje goriškemu mestu, prevelik in po mojem mnenju bi se morale uvesti v ta načrt take omejitve, da se z znižanjem prispevka zabrani, da ne postane breme s časom pretežko, v kateri namen bi se morala bistveno spremeniti določila.
Ko sem tako odkritosrčno razložil svoje misli o predmetu, kateri je vzbudil veliko vznemirjenje, izjavljam, da, Če ne morem od jedne strani naravnost nasprotovati temu, da bi se iz deželnega zaloga podpirali okrajni šolski zalogi, ne morem na drugi strani sile delati nameram svojih volilcev goriškega mesta, tudi če bi šlo za manjšo obremenitev, kakor je sedaj nameravana, m zato se odpovedujem svojemu mandatu kot deželni poslanec in iz tega sledi, da neham poslovati tudi kot deželni glavar.
Prosim Vaše Preblagorodje, da blagovolite to sporočiti deželnemu odboru za potrebne naredbe in sprejmite Vi in drugi častiti njegovi udje izraz Žive hvaležnosti za izdatno podporo, katero ste mi naklonili v izvrševanju mojih poslov za prija
vanje, kakor vse mestno gospodarstvo, bolje prilegalo burki, in tudi župan bi bil ondi na svojem mestu. Dunajčan si je ohranil toliko od svojega, nekdaj po Schillerju ove-kovečenega „FeaŠtva", da ljubi burke nad vse. Le preneumne pa vender ne smejo biti. To jo dokazal pri „Morskih p s eh". Pre-neumna snov, opoprana pikantnost in otroško okorna zveriženost dejanja so rodili poraz, kakoršnih je le malo v dunajski gledališki zgodovini. Občinstvo se je glasno norčevalo iz igre in je vsako primerno opazko v igri uporabilo demonstrativno. Ko je igralec vprašal: „Ali ni to preneumno", mu je odgovorilo: „Gotovo da". — ko je rekel „Raje bi spal", so mu odgovorili: „Mi tudi" in take stvari so se večkrat ponavljale. Vsa predstava je bila nečuven škandal. Seveda se je igra takoj odstavila z repertoirja. Drugi dan pa so časopisi, ki so donašali hvalisujoče reklamne notice o delu, morali igro obsoditi kot ničvredno krparijo. — Dunajčan je zelo potrpežljiv ter prenaša časnikarsko kritiko, dasi ve, da je največkrat krivična, ter prirejena po plačilu ali drugih ozirih — radi česar si tudi tako selo nasprotuje v rasnih listih. — A v tem slučaju si ni upal niti Jeden list tajiti gro«.
teljsko občevanje, s katerim ste rne poče-ščevali.
To pismo obsega ostro obsodbo italijanskih poslancev, kajti ti odklanjajo brezpogojno vsako prispevanje iz deželnih sredstev v podporo šolskih občin, vsak kompromis, katerega bi bili lahko dosegli, zahtevajo, naj se ohranijo razmere, katere priznava sam grof Coronini za krivične in opravičujejo svoje zahtevanje z argumenti, katere njihov pristaš in bivši glavar proglaša za večinoma neosnovane. S tem je ožigosano postopanje italijanskih poslancev in je odveč vsak daljši doka/., da italijanski poslanci nimajo prav.
Vlada bo primorana iz tega izvajati konsekvence, toliko bolj, ker so italijanski poslanci oglasili dež. glavarja namestniku, dr. Gregoriču, kot pogoj za nadalnjo udeležbo pri sejah, zahteve, katere so absolutno nedopustne in kažejo italijansko nasilstvo v polni nagoti.
Dež zbor je imel v soboto sejo. Na to sejo pa ni bilo niti knezoskofa, niti italijanskih poslancev. Namestnik dež. glavarja, dr. Gregorčič, je velel tajniku, prečitati pismo, katero so pisali členi italijanskega kluba. A ko je bilo pismo pročitano in kon-statovano, da dež. zbor ni sklepčen, so se poslanci in poslušalci mirno razšli. Pozneje je podglavar pismeno sporočil vsem poslancem, da je zasedanje vsh I . .: .k--ga ukaza odloženo na nedoločen čas.
Pismo, katero so poslali italijanski poslanci dež. glavarju, se glasi:
Častiti gospod deželni podglavar '
Deželni poslanci italijanske pokrajine podvizajo se, sporočiti Vam. častni gospod, da jih ne bo k deželnozborski seji napovedani na dan 14. januvarja t. 1. in tudi ne k nobeni naslednji seji, na katere dnevnem redu bi stal predlog zakona zast ran vre 1! •. vzdrževanja in obiskovanja ljudskih šol.
Tudi k morebitnim sejam, določenim za obravnavanje drugih predmetov, bi podpisani poslanci, ki so vsled odpovedi posl. nj. prevzv. gosp. Franca grofa Coroninija v manjšini ne mogli priti, ako bi bil zaseden sedež virilnega glasu
Ako bi ostal pa sedež, kakor v preteklem času, prazen, bi se lahko dogovorilo o načinu, po katerem naj bi 86 razpravljali
nega propada, niti jeden braniti k r puca rije ali ugovarjati ljudski sodbi.
V proslavo cesarjevega jubileja so ob nekdanji „\vahrinški liniji" sezidali novo „mestno — cesar s k o j ub i le j no gledališče". Šele v februvarju so pričeli kopati tla ; z nečuveno hitrostjo se je zgradilo poslopje in 14. decembra je bila otvoritvena predstava. Gledališče, kateremu je ravnatelj Miiller Gutenbrunn, priznani dunajski gledališki izvedenec in bivši ravnatelj Rai-mundovega gledališča — je postalo že predno je bilo dovršeno, preporna točka raznih strank. Ker so mej delničarji-ustanovniki antisemitje v pretežni večini, pis.ali so nasprotniki, da se bo zlorabljalo v strankarske namene, pristaši pa, da bode ono idealno, ker se ne bo, kakor druga, udalo požidov-ljenju in kupčiji. Oseba ravnateljeva pa je poroštvo, da bo gledališče to, kar naj bode vsako: hram umetnosti in svetišče, kjer prenehajo vse strasti in vsa nasprotstva Vzdržal ga bode, seveda, ako in kolikor mu bode mogoče. Povsem tudi on ne bo mogel prezirati mišljenja s v oj e publike. Ker sedaj veje i na Dunaju v mnogih, prej bolj indiferentnih krogih teutonski duh, povdarjalo se je tudi pri polaganju zadnjega kamna le
drugi predmeti, ako bi bili Vi, častni gospod, voljni, ponuditi podpisanim zadostno poroštvo, da se bo postopalo z vsemi oziri na prakso, kakoršna je do sedaj veljala glede rabe italijanskega jezika in da bodo poslanci zavarovani proti nesporazumljenju in iznenađenju pri glasovanjih. 0 tem blagovolite, č. gospod, izraziti svoje namene predsedniku  kluba  italijanskih poslancev.
V Gorici. 14 januvarja 1899. Dottori, Michielli,  Dr. Venuti, Valentinis, Pajer, Dr. Marani, Panigai, Lud. Mighetti.
V tem pismu se zrcali vsa prepotent-nost italijanskih poslancev. Ne odrekamo jim pravice, izostajati od sej, nečuvena in brez primere pa je zahteva, da bi nadškof ne smel prihajati k sejam, dasi mu je dal zakon prav tisto pravico kakor vsakemu drugemu poslancu, in predrzna je tudi zahteva, da bi se morala tudi pod slovenskim predsednikom ohraniti tista prevlada italijanščine, katera je bila v navadi za časa grofa Coroninija, katera pa v zakonu ni utemeljena.
Nam ni Kal, da se je vse to tako razvilo. Sedaj morajo merodajni krogi spoznati, kje je iskati nestrpnosti in prepotentnosti, kje je iskati vzrokov, da na Goriškem ne pride do necega porazumljenja mej obema narodnostima in če veljajo za te kroge zakoni logike, morajo po tem spoznanju uravnati svoje nadalnje postopanje.
V IJulilJtini. 16. januvarja.
Državni zbor.
Danes, v ponedeljek postane v našem parlamentu zopet živo. Večina nemških opozicijskih strank ima svoja posvetovanja. Seja eksekutivnega komiteja desnice pa se je odpovedala. Desnica se hoče posvetovati šele potem, ko zve sklepe opozicije; to se zgodi že jutri. Prva izjava desnice potrdi trajno jedinost desničarskih strank. Kaj namerava vlada, baje niti voditelji desnice še ne vedd. Toda že prva seja donese menda jasnost v položaju. Prva točka dnevnega reda so volilne verifikacije, pri katerih obstrukcija še ne bo začela „poslovati" ; pač pa se začno boji že pri drugi točki, glede nabiranja rekrutov za 1. 1S«)9. Tudi „Ueichs\vehru sodi, da bo trajalo za sedanje le kratko dobo.
preveč neinMve. Nemško gii lal - v nemškem mestu odgovarjaj nemškemu čutilu in goji nemško umetnost, donelo je iz raznih ust. zlasti iz onih. nekdaj tu li od Slovanov oboževanega župana, dr. Luegerja.
Gledališče se je otvorilo z dramo „11 e r m a n ova bitk a". Vodja lMiiller-Guten-brunn je v posel »ni knjižici dokazal, da Kleist pri splBOvanju tragedije ni mislil na Germane In Rimljane, temveč na Francoze, ki so podjarmili pod Napoleonom Evropo, ter klical Nemce na osveto. No, nemški n;i-cijonalci smatrajo to igro kot bojni klic Nemštva proti Slovanstvu in se zato navdušujejo zanjo. Igra vzlie temu ni Imela pravega uspeha.
Od jeseni sem najmarljivejše pa je „Jantschevo gledališče" v Pratru. Svoj čas se je v tej lesenjači gojila le dunajska burka, sedaj pa, v svoji nekoliko prezidani in prenovljeni obliki ni več gledališče, ki je le v poletnem času bila slaba nadomestitev za druge, ki so takrat praznovala; zdaj se igra v njem tudi pozimi. In kako bogat repertoar ima ! Tekmuje z dvornim, uprizorujoč razno klasične drame, tekmuje z onim ob Dunajčici, uprizarjajoč operete.  Seveda mora večkrat dobra volja
Srbske finance.
Novoimenovani finančni minister Vu-kašin Petrovič razvija veliko energijo, da bi uredil zanemarjene finance. Dasi je šele malo časa minister, je predložil skupščini že dve zakonski predlogi glede reorganizacije carine in glede u vedenja splošnega carinskega tarifa. Zbornica je sprejela oba predloga, s čimer bods imela kraljevina precej večje dohodke.
Razmere na Kreti.
Poročila, katera objavljajo listi o Kreti, prihajajo iz Aten, zato pa so vedno popravljena in polepšana. Sedaj javlja „PoI. Corr.*. da so razmere na Kreti mnogo Ža-lostnejše. kakor si jih je predstavljal princ Jurij Ad nirall niso storili prav ničesar, kar bi se dalo še nadalje ohraniti. Vse kar so znali ukreniti, so bili vojaški kordoni. Na oni strani kordona pa spadajo anarhistični odnošaji Tudi razoroženje kristjanov in moharaedancev je bilo le pesek v oči. Oddalo se je samo nekaj pušk, sicer pa je prebivalstvo slej ko prej oboroženo in krvava revolucija more bukniti vsak hip, zlasti ker niti orožniitva nimajo svojega. Dopisnik „Pol. Corr" resno dvomi, da bi bilo sklicanje narodne skupščine umestno, češ izzvalo se bo neobrzdano agitiranje in stran-karstvo. Dopisnik priporoča torej večletno diktaturo, ker narod sedaj še ni zrel in sposoben za parlament.
Nova vojna.
Za špansko-ameriško vojno bo sledila nič manj ljuta vojna mej Amerikanci in Filipinci. Kakor so se zapleli Španci radi kubanskih vstašev v velik boj, tako zaidejo bržčas kmalu tudi Amerikanci radi Filipin v krvav boj s filipinskimi vstaši, ki hočejo prav tako neodvisnost in samostalnost Filipin kakor so se potezali Kubanci za svobodo svoje domovine, Vstašev je na otoku Luzonu okoli 60000 mož pod poveljstvom Aguinalda. General Otis pričakuje vsak dan povelja iz Washingtona, naj začne boj, Mac Kinley pa še vedno pričakuje, da se vstaši pomire Misli se pa, da začno vstaši sami napadati Amerikance.
Dopisi.
Iz Celja, 10. januvarja. Savinska podružnica Slovenskega planinskega društva je imela te dni svoj V. občni zbor v Calju. Zbralo se je precejšnje število udeležencev, večinoma članov, a tudi nekaj gostov. Vendar bi lahko prišlo jih več — a temu je kriva mlačnost za planinstvo. Načelnik podružničin. neumorno delavni g. Kocbek, nadučitelj v Gornjemgradu, je pozdravil navzoče in omenjal, da ima podružnica navado svoje občne imeti vsako leto drugje. Dosedanji občni zbori bili so v Gornjemgradu. v Mozirju, (dvakrat) v Žalcu in letos v Celju. Omenjal je tudi, da je pet let preteklo, odkar se je podružnica osnovala. In v tej dobi storila je res mnogo za naše planine, pred vsem za južnoštajersko Švico — Savinake planine. Postavila je 4 koče (Kocbekovo, Mozirsko, Gornjegrajako in Lučko) jubilejno kapelico pod Ojstrico, verando pri slapu Rinka itd. S svojim vspešnim delovanjem pridobila je podružnica Savinske planine povsem v svojo tu-
nadomestiti nedostatne moči, toda gledališče lepo uspeva.
Dvorno gledališče letos ni posebno priljubljeno. Razne osebne intrige mu ne piri puste1, da bi se mirno in stalno razvijalo Zdaj je izgubilo še svojo najboljšo realistično igralko, gdč. San d ročk, ker je ni hotelo primerno uporabljati. Vodja Raimundovega gledališča je hitro porabil to priliko ter jo pridobil za večje gostovanje. In tako je zopet nekaterekrati napolnil svojo hišo, katera je bila vsled slabih uprizoritev postala že ominozno prazna.
Polne hiše so sedaj — pravi čudež — — tudi v Karlovem gledališču na dnevnem redu. A vzrok temu je Italijan Fregoli, ki kaže tu svojo ^umetnost". Poje namreč sam v travestiji oper vse moške in ženske uloge ter se potem izkazuje v čudovitih glurnaških izurjenostih, da se na odru prelevi v 60 raznih oseb. Seveda to ni primerno za gledališče, temveč za Ronacherja ali za cirkus, toda polni blagajno. Tudi gledališče v Josipovem predmestju je pri svojih francoskih pikanterijah vedno polno.
To je v obče slika dunajskega gledališkega življenja zadnjih tednov.
Severln.
ristično last in jim tudi ohranila slovenski značaj Nato je poročal podružnični tajnik, O. Šijaneo, učitelj iz Gornjega grada, o društvenem delovanju leta 1898. To zelo obširno in temeljito sestavljeno poročilo bodo lahko oni, ki se zanj zanimajo, čitali v jedni prihodnjih številk »Planinskega Vestnika".
Nadalje je načelnik poročal o blagaj niškem stanju.   Ker bodo natančni računi itak priobčeni  tudi v „Planinskem Vest-nikua. zato mislim,  ni potreba jih tukaj navajati.
Razgovarjalo se je potem o cestah v Oornjesavinski dolini. Te ceste so v jako sla!»em stanu, a temu odpomoči morala bi dežela oziroma država. Kajti občine, kakor tudi okr. zastop so prerevni, storiti toliko, kolikor bi bilo potrebno
Sklenile so se sledeče resolucije:
1) Da se slovenskima deželnima po-slaneema dr. Sernecu in dr. Dečkotu, ki zastopata prebivalstvo celjskega glavarstva, izroči spomenica radi cestnih zadev gornje-grajskega okraja.
2.) Da se c. kr. namestniji izreče zahvala za zanimanje za ceste v gornjegraj-skem okraju in se prosi še daljne podpore.
Sklenilo se je tudi; na Boču postaviti primerno majhno kočo. Iz nad Boča je krasen razgled; pot na Boč ni težaven in je od postaje Poličane na Boč kake tri ure hoda. Na ta način bode pa tudi podružnica, ki je dosedaj le bolj v Sa-vinski dolini in nekoliko tudi v Slovenje-graškem okraju delovala, razširila svoj delokrog.
Gospod dr. Vrečko naslikal je na to vstrajno in nesebično delovanje načelnika Savinske podružnice in predlagal, naj na-svetuje občni zbor podružnice občnemu zboru skupnega „Slovenskega planinskega društva" imenovati gosp. Kocbeka častnim članom Vsi navzoči so soglasno potrdili govorniku.
Na predlog g. dr. Hrašovca izrekla se je soglasno zahvala in priznanje tajniku na temeljito sestavljenem poročilu.
Konečno se je zahvalil načelnik vsem udeležencem in zaključil V. občni zbor.
Na to razvila se je prav prijetna neprisiljena prosta zabava. Na ogled so bile razstavljene razne slike Savinskih planin, zgradba Savinske podružnice itd. Gospod načelnik je razkazoval in pojasnjeval slike in vmes je ta in oni pripovedoval kako prigodbico iz potovanja po planinah. Gotovo bode ostal ta večer vsem v dobrem spominu. Obžalovati je le, da ni bilo tudi izven Celja udeležencev, razun jednega gospoda iz Žalca. Čas je bil jako primeren. Opomniti je še, da so poslali zboru po zdrav „Planinski piparji" iz Ljubljane in vseučiliščni profesor gosp. dr. Frischauf iz Gradca.
Dnevne vesti.
V Ljubljani', 16. januvarja.
— Občinski svet ima v torek, dne 17. t. m., ob petih popoludne v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: I. Predsed-stvena naznanila. II. čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Obljuba meščanov Frana Ojstriša in Avgusta Jenka. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o proračunu loterijskega posojila in njegovega amorti-začnega zaklada za 1. 1899; 2. o dopisu c. kr. poljedelskega ministerstva v zadevi prepustitve nekoliko mestnega sveta na Barji v svrho melijoraciskih poskusov; 3. o ponudbi posestnika Franca Pavlovčiča, da mu mestna občina odkupi vrt ob bodoči Miklošičevi cesti; 4. o mestnega magistrata dopisu v zadevi nakupa bivše Galletove hiše. V. Stavbnega odseka poročila: 1. o prizivu hišne posestnice Terezije Maurer-jeve proti odloku mestnega magistrata zaradi odstranitve hodnikov na prizidku njene hiše proti posestvu knežjega dvorca; 2. o prizivu kneza Auersperga proti mestnega magistrata naročilu, da mora predložiti par celijski načrt za svet, na katerem je stal knežji dvorec; 3. o oddaji dimnikarskih del pri novi topničarski vojašnici; 4. o prizivu hišno posestnice Marije Grumnikove proti naročenemu zavarovanju kletnih odprtin pri njeni hiši v Frančiškanskih ulicah. VI Stavbnega in ubožnega odseka poročilo o nakupu stavbišča za novo ubožnico. VII. Stavbnega in šolskega odseka poročilo v zadevi građenja poslopja za tretjo mestno deško ljudsko šolo. VIII. Policijskega odseka poročila:   1. o nasvetu maglstrato-
vem glede upeljave kolesarske pristojbine; 2. o nasvetu magistratovem, da bi se pre-drugačila odredba glede prodaje premoga na drobno; 3. o nasvetu magistratovem, da se upelje po ljubljanskih hišah zaporna ura, in ukaže razvetljevati uvoze, veže, stop-njišča in hodnike; 4. o oddaji vožnje z mestnim vozom za ujetnike in odgonce; 5. o prošnji dimnikarjev, da se prenaredo §§ 1., 4. in 6 dimnikarskega reda. IX. Šolskega odseka poročila: 1. o ponudbi tvrdke „Johann Miiller v Berolinu" glede dobave šolskih klopij Rettigovega sistema; 2. o podelitvi jedne Franc Jožefove ustanove letnih 50 gld., namenjene učencem tukajšnje o kr. realke; 3. o podelitvi dveh Franc Jožefovih ustanov letnih 60 gld. za učence tukajšnjih obrtnih strokovnih šol; 4. o računu vodstva ljudske šole na Barji tičočem se porabe obrestij Matevžetove ustanove; 5. o dopisu c. kr. deželne vlade glede prispevka za napravo ograje in shrambe pri vrborejnih nasadih obrtnih strokovnih šol. X. Odseka za olepšavo mesta poročilo o presaditvi platan s cesar Jože-fovega trga. XI. Direktorija mestne elektrarne poročila: 1. o nagradah za trikratno glavno snaženje parnih kotlov, ki se vsako leto vrši v elektrarniški centrali; 2 o nagradah za izredno poslovanje začasnemu osobju v elektrarniški centrali; 3. glede vcenitve naturalnoga stanovanja prvega strojnika Dragotina Fakina; 4. glede nagrade za opravljanje skladiščniškega posla. XIII. Finančnega odseka poročilo o prošnjah treh hišnih posestnikov v zadevi posojil.
— Nemoralnost v cerkvi. Razmere v Ljubljani postajajo čedalje lepše Prišli smo že tako daleč, da kmalu ne bo ljudem več mogoče hoditi v cerkev, in da bodo morale matere skrbno paziti, da ne zaidejo njihove hčere v hram božji, kajti take propovedi, kakor smo jo včeraj slišali v stolni cerkvi, so skrajno pohujšljive in demoraliztijoče. Včeraj je propovedoval neki jezuvit. V cerkvi je bilo vse polno mladih deklet in tudi vse gojenke Huthovega instituta. Jezuvita pa to ni motilo, da je s pravo slastjo razpravljal o št. 13. Odrasle žene so se skandalizirale, dekleta so zarudevala, se sramovala, se smejala ali pa se — informovala. Indignacija je bila tolika, da je kacih 30 dara z dekleti še mej propovedjo zbežalo iz cerkve in čuli so se klici: Škandal! Fej! Jezuvit pa je rohnel naprej in vedel celo povedati, kako so o tej zadevi glasovali zdravniki. Povedal je, dasta bila samo dva zdravnika za odpravo, vsi drugi pa proti odpravi, in rekel je, da sta le dva zdravnika poštena, iz česar sledi, da so vsi drugi nepošteni. Kdo pa je jezuvitu povedal, kako se je glasovalo? Zdravniki so bili sklenili, da mora ostati glasovanje tajno, a ker vedo jezuvitje, kako se je glasovalo, je moral kateri zdravnik sesti na svojo moško besedo in tajnost izdati. Izdajalca ne bo težko zaslediti. Ali je morda mej tistima, katera je jezuvit imenoval poštena? Sodimo, da bi bila dolžnost tistih zdravnikov, katere je jezuvit nekako kot nepoštene proglasil, da se za-vzemo" za obrambo svojega stanu in svoje časti, sicer pa moramo le obžalovati, da so take propovedi kakor včeraj sploh mogoče.
— Repertoir slovenskega gledališča Ker radi preobloženosti vojaški orkester ni mogel imeti potrebnih kompletnih skušenj in je intendanca navezana na ta edini orkester, mora se jutrišnja premijera „Lo h en-grina" — dasi je v pevskem oziru povsem pripravljena — prestaviti na četrtek, 19. t. m. Opera se bo pela 19. in v soboto, 21. t. m. Jutri v torek torej ne bo nobene predstave, ker so vrši zvečer tretja orkestralna skušinja.
— Slovensko gledališče. Včeraj je praznoval g. Inemann svoj častni večer. Koliko uživa simpatij mej občinstvom, je to najlepše pokazalo s tem, da je zasedlo gledališče do zadnjega kotička, da so morali v parter postaviti stole. Mnogo ljudi pa je moralo oditi od blagajnice, ker ni bilo moči dobiti nobene vstopnice več. Precej pri prvem nastopu je navdušeno občinstvo g. Inemanna srčno pozdravilo z glasnim ploskanjem, ki se je ponavljalo ves večer ter mu izražalo naklonjenost, pohvalo in priznanje. V prvem dejanju so mu vročili dva velika lovorova venca s trakovi: jeden venec so poklonili členi slov. drame vrlemu svojemu režiserju, drugi venec so podarili gojenci dramatlike Bole svojemu učitelju, tretje darilo srebrnih kron so mu poslali
ljubljanski Čehi. — Njegov Franc Moor je znan našemu gledališkemu občinstvu. Ta uloga je iztnej najboljših, najimenitnejših njegovih ulog, in g. Inemann je velik Franc! Nov je bil g. Deyl kot Karel Moor. Poznamo že g. Deyla, da je jako vesten, prav marljiv in inteligenten igralec, zatorej ni nas bilo strah, da bi dobro ne igral hvaležnega, a napornega Karla. A igral ga ni samo dobro, igral ga je izvrstno. Registri njego vega glasu so izborno funkcijonirali, in vse razburkano morje romantične njegove dale se je zrcalilo na licu in v besedi. UŽivel se jo s toliko unemo v svojo ulogo, da so mu v prizoru, ko se sestane z očetom, besede kar vrele iz grla, ter je bil zato njegov govor časih nejasen. Splošno pa je bil v tem prizoru najdovršenejši. Imel je tudi jako lepo masko in obleko, da je torej dosegel v vsakem oziru najlepši uspeh, za kar mu prav od srca čestitamo ! Nova je bila tudi gdč. SI a v če v a kot Amalija, ki bi jo lahko najodličnejše zahvalili, da je bila nekoliko samosvestnejša in v besedi krepkejšega, odloč nejšega akcenta! Imela pa je elegantne toalete in tino, najprimernejšo masko. Gosp. Danilo je bil v ulogi grofa Moora tako izvrsten, kakor še nikdar prej. Sploh igra g. Danilo Moora z uprav umetniško dovršenostjo. Izmej razbojnikov moramo pohvalno omeniti gg. Vero vš k a, Polaška in Orehka, ki pa je govoril prehitro, zato neumljivo. Jako nam je ugajala gospa Danilova — bolj včeraj nego prejšnja leta v tej ulogi. Igrala je s primerno zmernostjo, vendar s krepkim izrazom v govoru. Gosp. VI. Housa je igral komičnega komisarja in slugo Daniela. V obeh ulogah nam je ugajal, vendar v zadnji bolj nego v prvi, ker se nikakor ne moremo sprijazniti s trditvijo, da je komisar komična figura. Dober je bil tudi g. Lovšin kot Herman, samo nejasno je govoril. — Godba je zopet včeraj ušla, preden je dokončala svojo nalogo. To se je zgodilo že zadnjič pri „ Egiptovskem Jožefu" — kar je vendar proti pogodbi. Odmori mej dejanji so že tako dolgotrajno dolgočasni! Tako postopanje vojaško godbe preglasno kliče: kje je domača mestna godba!? —-a—
— Občni abor „Sokola" ljubljen-skegs se je vršil ob obilni udeležbi članov. Starosta dr Tavčarje pozdravil navzoče, zahvalil bratska pevska društva in se mej drugim spominjal tudi članov, katere je v minulem letu vzela smrt društvu, ti so: častni član dr. Jernej Zupanec, notar Glob očni k, Martin Brilej, Avgust S k a b r n e, Julij D o v in Josip B i t e n c. V znak sožalja so se dvignili navzoči. Zapisnikarjem je bil imenovan član Globočnik. Iz poročil tajnika in načelnika prijavimo najvažnejše v jedni bodočih številk. Blagajnikovo poročilo je jako ugodno in kaže, da je ,Sokol" tudi v minulem letu prav dobro gospodaril. Navzlic ogromnim stroškom ima društvo prestanka 450 gld. 60 kr. Vsi stroški so znašali 3583 gld- 76 kr., dohodki pa 4034 gld. 36 kr. Tajniku, blagajniku in načelnika se je izrekla zahvala za njih marljivo delovanje. Starosto bil je voljen jednoglasno z vzklikom dr. Tavčar; podstarosto dr. Kušar, ki je dobil od 106 oddanih glasov 87, praznih je bilo 16, 3 so se razcepili. 0 raznih notranjih društvenih zadevah se je vnela Živa debata, v katero so posegli Člani: dr. K u š a r , Skale, Knific, Turk, Ferko in Janko Krsnik, Praprotnik, Škof, D e č m a n in J. N o 11 i in se je konečna rešitev nekaterih predlogov in želj prepustila novemu odboru, v kateri so bili voljeni: P. Skale 94, Jos. N o I I i 91, Ivan Vernik 84, Alojzij Vernik 78, Ferdo Krsnik 72, Avgust Jagodic 72, Milan Levstek 60 glasov (Vsega vkup je bilo oddanih 94 glasovnic) Po končanem dnevnem redu je zaključil starosta zborovanje, opominjajoč člane, naj složno delajo v korist in prospeh društva.
— Javna telovadba „Sokola" je privabila včeraj obilo občinstva, posebno mladega naraščaja v telovadno dvorano. Izvršila se je povsem izborno in so vse točke vsporeda vzbujale glasno odobravanje. Strokovno poročilo prijavimo.
— Pevski večer • plesom v soboto zvečer v „Narodnom domu" je izvrstno uspel, kakor običajno vse, kar priredi zbor „Glasbene Matico". Od koncertnih točki ki so se zvrSile i hvalevredno hitrostjo, so posebno dopadle: razločno lh razumno igrana Dvofakova »Slovanska plesa" — gotpioi Sohinzlova In Avg, Nollljeva,
_ gosp. Kersnikova samospeva, katera -
je s sočutno nežnostjo spremljevala gdč. Bil in a, zborove „ Srbske narodne". »Pred-pnstni potpourri", ki se je igral kot inter tnezzo po drug* m plesu, je dokazal, da tudi na polju humoristike zbor lahko tekmuje /. najbolj imenitnimi čitalnicami. Zvršujoči gospodje so bili tako drastično maskirani, da jih noben človek ni spoznal. Glavna stvar pa je bil seveda ples. Da je slo vse v pravem tempu in a temperamentom, se pri tej družbi samo ob sebi ume. Pri damski volitvi so zapeljive sirene Se celo neizprosnega pevovodjo zvabile v valčkove valove. — Veselico je poleg drugih odlič njakov tudi g. župan Hribar s soprogo počastil s svojo prisotnostjo.
— Nov odvetnik. V Mariboru (Teget-hofove ulice št. 22), otvoril je slovenski ro doljub, gospod dr. Ivan G laser svojo odvetniško pisarno.
— Glas iz občinstva. Piše se nam \ Vsi hišni posestniki kakor tudi najemniki v Prulah so pritožijo zaradi slabe ceste. Tukaj, v Prulah ni nobene poti, da bi mogel človek po njej do Karlovške ceste priti, ampak more skakati in se loviti po samih velikih mlakah, ako iz hiše ven stopi. Veliko ljudij je zapeljanih, ki so šli v Prule stanovati. Zakaj pa so šli? Ker jim je bilo obljubljeno, da bodo v pretečeni jeseni dobili pot, cesto, nočno razsvetlobo in vodo, ali Se sedaj nimajo tega; plačati pa morajo ravno tako, kakor tisti, ki stanujejo na Glavnem trgu. Ker ti ljudje nimajo pota do hiš, jim primanjkuje tudi drv in premoga. Dne 10 t. m. kupil je neki najemnik voz drv, bilo jih je jeden seženj ali krnet jih v Prule radi slabe poti ni hotel peljati, najemnik mu je moral plačati 1 gld. 50 kr. več, kakor bi bil v mestu zanje dobil. Kmet potrdi kup, požene konje v Prule, ali daleč ni peljal po Prulah, zabredel je s konji in vozom v velike mlake, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Drva je moral z voza zmetati in nositi v drvarnico; potem pa ljudi na pomoč klicati, da je dobil voz in konje iz mlako. Vozniki s premogom se tudi branijo v Prule. Kdor hoče premoga, mora iti na Karlovško cesto ponj. Kaj bodo ljudje v Prulah počeli, ako zapade velik sneg? Še hrane ne bodo mogli dobiti. Pač ni bilo od slavnega magistrata modro, da je pustil hiše na takem prostoru staviti ker ti nimajo od hiše do hiše nobene poti; v Prulah izgleda, kakor je nekoč bilo v Bosni. Slavni magistrat naj potrebno ukrene, da se ubogim prebivalcem v Prulah vsaj potrebna pot naredi, da bodo mogli otroci v šolo in stare ženice v cerkev hoditi Magistrat ima res nekaj delavcev v Prulah, a za pota se nihče ne zmeni.
— ,,Idrijski Sokol" imel je svoj redni občni zbor dne 7. t. m. v prostorih narodne Čitalnice. V odbor voljeni so bili gg: Ivan Gruden (starosta), Dragottn Lapajne (podstarosta), Filip Vidic (načelnik), Lju-bomir Novak (podnačelnik in voditelj), Luka (tajnik), Josip Šepetavec (blagajnik) in La-voslav Svetec, Josip PiŠlar in Fran Karčnik (odborniki)
— Narodns čitalnica v Novem mestu priredi dne 21. t. m. členom narodnih društev novomeških gledališko predstavo s plesnim venčkom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
— Olajšanje pri zglaševanji strank, poslov itd. Zglaševanje v stanovanje sprejetih strank in zglaševanje poslov vsake vrste izvršiti bi so moralo po predpisih zglaSevalnega reda v teku 24 ur. V istem času je izvršiti tudi odglaševanje. Vzlic kaznim, katere so že nekatere stranke zadele, vrši se še zglaševanje in odglaševanje neredno in nepravočasno. Vzrok tega je včasih tudi to, da so se dosedaj mogli posli in stranke zglaševati le v zglaševalnem uradu na magistratu in le ob uradnih urah. Mestni policijski urad je sedaj odredil, da ae bodejo stranke, posli itd. lahko na mestnih policijskih stražnicah zglaše-vali in odglaševali, in da se bode tukaj potrjevalo zglašenje in odglašenje Mestni policijski stražniki pa bodejo sprejemali le natančno izpolnjene zglasilnice in le podnevu. Ako bi se morala stražnica is službenih ozirov zapreti, potem je zglasilnice oddati zglaševalnemu uradu. Zglasilnice se bodejo dobivale na mestnih poli-oljskih stražnicah v Cerkvenih ulicah • t. 81, na Karlovski cesti Itev. 22, »» Poljanski cesti It 72 in na Ra« deokega oesti it. 8.
— Poročil se je g. Jakob J are, c-kr. okrajni sodnik v Črnomlju z gdč. Marijo ITršičevo iz Ljubljane, čestitamo!
— Učiteljske premembe ne štaje-j sksm. Učiteljica v Dobrni, gospa Drnjač je premeščena v Studence pri Mariboru, v Dobrno pa je prišla gdčna. Burgarel iz Ljubljane. Gdč Mre vije iz Gorice je postala učiteljica v Dramljah, g Grudni k pa učitelj na Kalobji
— Umrl je v Mekinah pri Kamniku tovarnar in stavbinski podjetnik g Alojzij Prasolmiker v starosti 78 let.
— Aksd. društvo ,,Slovenija" na Dunaju priredi v četrtek, dne 19. t. m., svoj IV na 13. t m. sklicani, a ne sklepčni, redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom t A. 1, čitanje zapisnika III. občnega zbora; 2. čitanje zapisnika obč. zbora br. društva „Triglava"; 3. poročilo odborovo; 4. poročilo teh. kluba o letnem tečaju 1807 '98.; 5. volitev predsednika, treh odbornikov in ev. namestnikov; 6. ev. volitev častnega soda; 7. slučajnosti. B Zabavni del. Lokal: Restaurant „Zum Magistrat" I Lichtenfelsgasse. Začetek točno ob J/,8 uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
— V odbor ormoške čitslnice za leto 1899 voljeni so sledeči gospodje: Dr. Ivan Omulec (predsednik), dr. Ivan Geršak (podpredsedniki dr Ivan Presher, dr. Oro-slav Kristan, Josip Rajšp, Franc Gartner (blagajnik), Martin Trstenjak (tajnik); za namestnike pa gospodje: Adolf Rosina, Simon Kauerič in Jakob Potočnik.
— Slovensko pevsko društvo „Vran-ska Vila" ima dne 22. t. m. popoludne ob 5 uri v svoji društveni sobi pri „Slovanu" svoj redni občni zbor.
— Tatvina. V noči od 10. na 11. t m prišli so neznani tatovi v prodajalnico g. Fr. Slibarja v Selcih, ulomili v pisalno mizo in iz nje ukradli drobiža okoli 200 do 250 gold. in sicer tolarjev, kron in drobiža po 20 in 10 vinarjev. Vzeli so tudi nekaj starega denarja, tolarjev po 2 gld., križevcev itd., več starih .evanegarc" in jeden c. kr. cekin za 5 gld. Po načinu tatvine so morali biti tatovi stari rafinirani lopovi — ne domačini.
— Učiteljsko vprašanje ns Koroškem. Piše se nam: Tudi na Koroškem sili učiteljsko vprašanje na dan. Slučaji, da zapuščajo učitelji svojo službo in prestopajo drugam, posebno k pošti, niso več redki. Kdo bi se temu čudil ? Učitelj ima pri pošti po preteku jednega leta več dohodkov, kakor jih ima učitelj po desetletnem službovanju. V mestnem zastopu ce-lovščem je bila minuli teden v tem oziru podana interpelacija Celovec plačuje 40000 goldinarjev k dež. šolskem zalogu.
— Dolenjske železnice. V mesecu decembru pr. 1. bil je tovorni kot osobni promet dokaj ugoden. Poleg kočevskega rujavega premoga izvozilo se je tudi mnogo lesa (drv in tesanih hlodov ter desk), a tudi Živine — govedi in prašičev — se je obilo odpeljalo.
— Narodns čitalnica v Oornjemgredu ima za leto 1899 sledeči odbor: načelnik g. Kazimir BratkoviČ, c. kr. notar; namestnik g. Josip Kranjc, veleposestnik in lesni trgovec; blagajnik g. Fran Kocbek, nadučitelj; tajnik g Ognjeslav Šijanec, učitelj; odborniki: g. Jože Mikuš, gostilničar, g. Fran Perne, posestnik in p. Jože Kranjc mlajši, veleposestnikov sin. čitalnica namerava prirediti dne 5. februvarja veselico z gledališko predstavo.
— Letošnjs zima je v južnih naših krajih v zdravstvenem oziru dokaj kvarna, za lovce pa ugodna; ne le navadne divjačine je dokaj lovcem na razpolago, v bližnjih gozdih in goščavah ljubljanske okolice nahaja so letos obilo jerebic, katere love kar na zanjke. Prodajajo se po nizkih cenah. _
* Zgodovinska črtice. Kakor Radics in Dimitz pripovedujeta, je imel slovenski reformator Primož Trubar za časa svojega bivanja v Ljubljani svojo hišo. S kupnim pismom z dne 16. marca 1565 jo je Primož kupil od Erharta Schreinerja in od tega žene Uršule. Ta hiša je baje zdajšnja št. 148 na Starem trgu. V tej hiši so se po zadušenju reformacije v naših deželah ustanovil p. jezuiti. Primož Trubar zapustil je tudi precejšnjo knjižnico. To je podaril kranjskim stanovom in ista je podlaga prve in zdajšnje knjilnioe v Ljubljani, Zgodovinar dr, Joh. Loaerth pile o Trubarju mej drugim: eln trener Berather, Sohtttzer
und vaterlicher Freund  der Krainer Stu-denten  und  der  evangelisehen Literatur und Kirche seiner Heimat.   Naslednji Slo venci so po dru Elzeju v času od I. 1537 do 1. 1590 v Tiibingu na vseučilišču študirali:  Matija Garbitz, Ivan Draigdmnus, Jakobu« Volcamerarius, Mihael Zigeuner, Bol-tažar Seeprecht, Samuel Budina, Ivan Geb-hardt, Josip Daschutz, Ivan Gallenberg, Ivan TifTrer, Leonard Mercherik.  Gašpar Mirus, Trojan  von Auersperg,   Gregor Faschang, Leonard Maranla, Jurij Dalmatinus, Tomaž Rumpler, Felicijan in Primož Trubar (sinova superintenta). Lorenc Engelshauser, Andrej Savinitz, Franc in Jakob Gall, Bernard in Franc Steiner, Andrej von Auersperg, Mihael Zetshger, Caharija Tolhopf. Matija Bo-hemus, Blaž Budina, Jurij Kern, Ivan Jakob von   Lamberg.    Andrej Hohenwart, Mak. Gali, I. A. Sauer, Krištof in Moric Faschang, Ivan Gartner, Wolfgang, Dietr. Hieronvrnus in Jurij Eok, G. Andr Katzia-ner. Ivan Weichselberger, Ivan Weiss, Bernard Barbo, G. Verbitz, I. W. v. Schmitz-baum, I. Weidinger, Gotth.  v. Stamberg. Reichhard v. Starnberg. Marka Rumprecht, Andr. Schwager, G. Diener, I. Rosman, C. Okorn,  M  Fabritius, Daniel Hvlander, G. Clemens, M Trost, A Luschnitz, N. Wu-ritseh in Ch. Spindler    Mej temi je tedaj dosti mladeničev naših tedanjih in sedanjih dveh /Barbo in Hohenwarth) plemenitaških rodovin.   Nekaj   teh  je   opravljalo potem službe evangelskih duhovnikov po sloven skih krajih. Od leta 1591 do 1614 je v Tiibingu še študiralo 50 Slovencev.
* Polkovnik Panizzardi, ki igra v aferi Drevfusovi veliko ulogo, je bil klican za pričo pred pariške sodnike. Te dni se je namreč vršil v Parizu proces, ki je zanimal najelegantnejše in najfinejše kroge pariške plemske in denarne aristokracije. Grofico Trezzo de Musella, prekrasno, impozantno Amerikanko, je tožil njen drugi soprog, da je imela nebroj ljubavnih zvez v svojem zakonu ter je prosil, da ga sodišče razloči. Lepa grofica se je morala od prvega soproga iz istih vzrokov ločiti ter je bila celo radi prešestva na tri mesece obsojena v ječo. Drugi soprog dolži ženo, da je imela mej drugimi ljubimci tudi italijanskega atašeja polkovnika Panizzardija za ljubimca. Varala je svojega soproga z najrazličnejšimi možmi pariške kavalirske družbe ter se končno spozabila celo s — prvim možem, s katerim je bila že par let razločena K obravnavi, ki je trajala cele 3 dni, je bilo poklicanih oko'i 100 dam in gospodov. Tudi Panizzardi je bil klican iz Rima. a ni prišel. Sodba se izreče Šele v 8 dneh Lepa grofica je stara danes 28 let.
Telefonična in brzojavna poročila.
Shod italijanskih župsnov.
Trst 16.januvarja. V mestni dvorani se je vršil včeraj shod italijanskih županov iz Primorja. Udeležilo se ga je kacih 100 županov. Predsednikom je bil na predlog tržaškega Župana Dompierija izvoljen drž. poslanec d' Angeli. Shod je protesto-val proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu, češ, da se ž njo oškodi in žali italijanski živelj, ter je prote8toval proti ravnopravnosti pri uradih na Primorskem, zahtevajoč, da se pri teh uradih ne sme slovenski oziroma hrvatski uradovati. Zvečer so Italijani pred mestno hišo uprizorili protislo-vansko demonstracijo.
Obnovljena obstrukcija.
Dunaj 16. junuvarja. Tudi takozvana nemška napredna straka je sklenila, da proti zakonu o rekrutih zal. 1899. obnovi obstrukcijo. Ker je bilo jednako število glasov za obstrukcijo in proti njej, je dirimiral predsedujoči dr. Pergelt, in sicer za obstrukcijo. Stranka opravičuje svoj sklep s tem, da se je z razsodbo najvišjega sodišča glede zakonitosti jezikovnih naredb storila Nemcem nova krivica, prikrivapa, d aseje sklenila obstrukcija že dvadni poprej, kakor je prišla prva vest o rečeni razsodbi v javnost.
„Proč od Rime".
Dunaj 16. januvarja. Schonerer, Wo1f in Iro so priredili včeraj shod po § 2., da ee posvetujejo o prestopu k protestantizma. Povedali so, da se je oglasilo za prestop že nad 10.000 oseb. Mej zborovanjem je prišel vladin funkcionar in Je ■hod raspustil.
Proti lex Kolisko.
Dunaj 16. januvarja. Včeraj se je v Praterju v*ršil shod dunajskih Čehov, kateri je protestoval proti sklepu dolenjeavstrij-skega deželnega zbora, ki se imenuje lex Kolisko in ki določa, da mora biti nemščina izključni učni jezik v vs«h ljudskih šdah na Dolenjem Avstrijskem. Shoda se jf> udeležilo nad 8000 oseb. Shod je protestoval proti Iex Kolisko in zahteval, naj ga vlada ne predloži v sankcijo ter zahteval izvedenje ravnopravnosti tudi na Dolenjem Avstrijskem. Po shodu je šlo nad 7000 oseb proti mestni hisi, okolu katere je bilo postavljenih vse polno redarjev. Policija je demonstrante razgnala. Prišlo je do rabuke. Občinstvo je redarjem šiloma iztrgalo iz rok dva aretovanca, na kar so redarji rabili orožje. Mnogo oseb je bilo ranjenih. 11 aretovanih.
Pogreb grofa Falkenhavne.
Dunaj 16 januvarja. Ob mnogoštevilni udeležbi se je včeraj ob 1. uri ":x>poludne vršil pogreb grofa Julija Falkenhavna. V cerkev sta prišla nadvojvodi Rajner in Oton, za njimi pa cesar. Navzočni so bili: rainisterska predsednika grof Thun in bar. Banffv, vojni minister z generaliteto, vsi ministri, grof Schonborn, grof Hohen-wart, knez Wind ischgratz, dr. Fuchs. zastopnika čeških veleposest, grof Palffv in grof Deym.
Samomor.
Dunaj 16 januvarja. Ravnatelj se-vernočeške premogarske družbe, rudniški svetnik Scholz, se je na potu iz Prage v Most v vlaku ustrelil. Oficijalno se razglaša, da se mu je zmešalo, privatno pa se poroča, da je vzrok drug. Erar je namreč do-znal, da je rečena družba, ki ima svoj pre-mogokop poleg njenega, kopala premog v eraričnih rovih Družba je rekla, da se je to zgodilo samo po zmoti njenega organa, dočim je preiskava dognala, da je to neresnično, in da je družba znamenite množine premoga vzela iz njenih rovov.
Zapuščina dre. Vašatega.
Praga 16. januvarja. Zapuščinska obravnava po dru. Vašatem je končana. Zapuščina znaša 379.000 gld. Razdeli se mej dva brata in otroke tretjega brata pokojnikovega.
Ogerska kriza.
Dunaj 16. januvarja. Ogerski mini-sterski predsednik baron Banffv in ž njim semkaj došli ogerski ministri so bili včeraj pri cesarju in so mu izročili obširno pismeno poročilo o pogajanjih z opozicijo in o položaju. Poročilo obsega: 1.) zahteve opozicije. 2. mnenja raznih uplivnih parlamentarcev, mej njimi Kolo mana Tisze in Szella ter 3. vladne nasvete. Iz Budimpešte se javlja, da se mej vladnimi nasveti nahaja nasvet tudi glede kvote in da zahteva vlada pre m embo državno-zborskega opravilnika, dočim je nasprotno pripravljena, ustanoviti sodišče za razsojevanje v volilnih zadevah. Cesar se včeraj še ni odloČil, ampak vsprejme ogerske ministre danes še enkrat.
Budimpešta 16. januvarja. Liberalni krogi so dobili z Dunaja informacijo, da je Banffv cesarju določno razložil, v katere koncesije hoče liberalna stranka privoliti. Prvo vlogo igra pri vseh pogajanjih nagodba. Banffv se vrne jutri sem in bo naznanil disidentom, katere točke akceptira
Dunaj 16. januvarja. Banffv se je včeraj posvetoval z Goluchovvskim in s Kallavem, na kar sta ta dva bila pri cesarju. Danes je Banffv konferiral s Thunom, Lukacs pa s Kaizlorn.
Ogerski parlament.
Budimpešta 16. januvarja. Glasovanje z imeni se nadaljuje tudi v današnji seji. Disidentje bodo jutri predlagali, naj dotlej, da se doseže porazumljenje, traja vsaka seja samo jedno uro, dočim traja sedaj štiri ure.
Snežf.
(Italijanski spisal Enrico Castelnuovo, poslovenil H. R.) (Dalje.)
Na kolodvoru ae je zbralo nekaj potnikov. Vsi so bili zaviti v zimske plašče in kožuha. Njihovi obrazi ao bili mračni in zaspani. Tožili so radi slabega vremena in mrmrali radi hudega mraza. Jedno samo lice je bilo polno veselja; videlo se mu je, kakor da bi ne občutilo hudega mraza, — to Je bil veseli obran Dorete.
Zvonilo je. Kratek sam — in vlak se je premaknil. V Doretinih očeh se je slik»10 nepopisno veselje.
„Si li zadovoljna. PoretaV
„Ah. in še kako!"
Pred desetimi leti. nekega Hltllfinsfi dne, tudi po zimi. odpravil se je na svatbeno potovanje. Njemu nasproti pa je sedela njegova soprog;*. Dorati 'ako podobna, kakor more le mati hiti podobna svojemu otroku. Tudi BJO je tedaj vprašal tigllOf Odoardo. ko se je jel premikati vlak: „Si li zadovoljna. Marija0"
Njen odgovor pa bil je isti: „Ah, in še kako!«
Vlak je drdral z vso hitrostjo.
„Z Bogom, signora Kvelina. z Bogom — za vedno"*
Je-li morebiti signora Evelina potem radi obupnosti umrla? —
Ah! ne! S;gnora Evelina je bila, kakor smo že dejali pozitivna gospa. Imela je izboren temparament in — stanovanje na preugodnem kraji jej je dajalo tisočero zabavo . . .
Konec prih )
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*9 m
5   Las opaja zovanja	Stanje barometra v mm	i- o - * ■ S — -	Vetrovi	Nebo	j j * 3 ■* č — I P
14.   9. zvečer	730-5	46	sr. zahod	jasno	a
15.  7. z utraj		-04	al. jzahod	megla	z,
»    i. popol.	738 a	106	sr. ssvzh	jasno	-
„    9. zvečer	,_ 787-4	22	ar Mkhod	del. jasno	s
16.  T. zjutraj	786*9	—03	p. m. ssvz.	sk' T' i i 'bi.	-
„  a pop. i.	734 »5	97	sr Jsahod	oblačno	o
Srednja temt'eratura sobote in nedelje 7 0° in 4 1°, normale: —2'6° in —2 5\
Dnj.na.3slra. bcrza
dne 1»>. januvarija 1899.
Skupni državni dolg v notah  . 101 gld. 40 kr.
Skupni državni dolg v srebru  .   . 101 , 25 „
Avstrijska zlata renta  .            ,   . 120 , — „
Avstrijska kronska renta 4°/0   .   . 101 , 95 „
Ogerska zlata renta 4°/0   .... 119 „ T11
Ogerska kronska renta 4°,0 ... 97 , 85 „
AvstroOgerske bančni- delnice . 941 „ — „
Kreditne "delnice....... 359 a 80 ,
London vista........ 120 „ 45 „
NemSki drž. bankovri za 100 mark 58 „ 95 „
20 mark.......... 11 „ 77 .,
20 frankov......... 9 „ 66 „
Italijanski bankovci...... 44 „ 25 n
C. kr. cekini........ 5 „ 09 „
Firm. 5.
Einz. f. 129.
Vpis firm.
V tuaodni  trgovski regiBter za posamne firme so se vpisale firme:
l.i Anton Ogrin, "specerjja v Rudolfovam. [me-tclj je Anton Ogrin in bode podpisaval: ,.Ant. Ogrin."
2.) Janez Derganc, krčma in prodaja mešanega blaga v Vavpčjivasi pri Semiču. Ime-telj je Janez Darganc in Lude podpisaval: ..Janez perganr"1
3 I Jožef Štefanič, prodaja mešanega blfl
krčma v Dragatušu. Imetelj jo Jožef Štefanič in bode podpisaval: ..Josef Štefanič".
C. kr. obrežno sodišče v Rudolfcvem
oddelek IV. dne 10. januvarja 1899. (91.
Dve majhni stanovanji
7. dvoma sobama, štedilnikom in drvarnico, jedno M letni znesek 75 gld . • 1 r-;ipr< ► z:i Ho pM se oddasta na Tržaški  cesti št. 55 v I. nadstropji za mesec
maj.      Vpraša naj se pri hišnem gospodarili
Trgovski pomočnik
izurjen manufakturist. vešč slovenskega in nemškega je/ika, želi vstopiti v kako večjo trgovino.
Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprav-ni.štvo „SK>v. Naroda"1. (00 D
Ces. kr- avstrijske j/k državne železnice,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1898. leta. Odhod ls LJubljane juž. kol. Prous. cem
Trbiž. <Mi TJ uri (j m. po BjOCl OSObnJ vlak v Trldž, t'.-li ik. CstOfSSi   Fran itnsfMt*, T,iibu>.  čez S.-1'.thal
A tamBoteogred; čez Klein-BeSiag t Btejr, v Line. na Dunaj Via Amstetten. — Ob 7. uri 6 ni zjutraj osobm vlak v Trb:ž routabel. Holjak. C lov c. Kran-zensfeste. Ljubno. Dunaj; čez Selztbnl v Solnograd ; čez Arastette.i na Dinaj - Ob 1 1. uri 5M m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dubaj — Ot 4. uri 2 m popoludne osobni vlak v Trbiž. Heliak, Celovec, Ljubno; čez SeUthal v Solnosrad, Lend-G stein, Zeli ob jezeru. Inomost, Bcegtae, Cur h, Oenevo, Pariz, čez K.o.u Reitlin« v Btejr, Line. Pudcjiviie, PlaSOJ Martine vare. Heb, Fruiicove vare, Karlove vare, Pi.i.v. I.ipsko, Dunaj via Aiustittep. — Proga v Novo mesto in v Koćevje- Metani vlaki: Ob '> uri 1"> m. zjutraj, ob 12. uri btt m. popoludne, ob (i. uri 'M iu zvečer. — Prihod v LJubljano j k. Proga la Trblia. Ob 5. uri 4t>. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-stetten. \7. Lipsfteaa, Prage, Prsnoovib varov, Karlovih varov. Heb \ Maminih varov. 1'Luja, Budejevic. Solno-grada, Linca, Steyra. Aus-eea, Ljubna, CtTovSA, Beljaka. Fr inzensfeste. Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Duoaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov. Plznja Budejevic, S»dno^rada Linca, 8fpyra, Pariza Oeneve. Cttri&S, BfSfNOSS, Ino-mosta Zelia ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. —Ob 1. uri :'7 m. popoludne osobni vlak ■ Dunaja, Ljubom, Sebthala, Beljaka, Celovca. Fransensfeste. Pontabla, — Ob 9. uri 6 m. ze-ft^rosubui vlak z Dunaja. L ubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mosta In Ko-dovja. Metani vlaki: Ob B. uri 19 m. zjutraj, ob J. uri \i'A m popoludne in ob H. uri 8S m ificsT — Odhod ls LJubljane d. k v Kamnik. Oh 7 ut-i m. zjutraj, ob "i. uri ^ m. popoludne« ob ti. uri 50 m. — Prihod v LJubljano ' k iz Kamnika. ObjjK, uri ;"i»> m. zjutiaj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. (1)
Usojam si naauanit.i slavnemu občinstvu, da prevzemam in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delika-tese, sadje, ribe, vina 1.1 d
PoS Ijatve v omotih po T. kil oddajam po poŠti, one od jO kr, naprej pa po železnici s povzetjem.
TaUe poiiljtt' e se izplačajo vsakomur, posebno p i krdmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jeatvine nli žele o raznih pril k h nabav ti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, aH pa le zelo drago, n. pr.
morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje 1. t d
Glavni moj namen Je razpošiljati dobro blago ln po nizki oeni
Cenike razposljem radovdjno in brezplačno. Za p   n.        trgovce  imam    oseben cenik in zamorem dajati blSgO po tako   nizkih   kup h,  da se ne bojim konkurence. l687 - •' 81
Tutli Mpr*>|t>m»m zHNtopNtva in vsako* j a   » poMi-eilovnnjn.
Z odličnim spoštovanjem ndani
v Trstu, v uiici San Francesco štev. 6>
l«l
Št. 530
dan.i zbor
prve dolenske posojilnice
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki
skliče ne s tem
na 2 dan februvarija 1899. lela ob 9. uri dopoludan v pisarno mestne občine Metliške.
Ako pa k tomu občnemu sborU dovolj povabljenih v srni.slu S-a 80 posojil' ničnih pravil ne bi priSlo, bode drugo občno zborovanje 26. februvarija 1890. b ob iati uri in na i.stoin kraji z dostavkom, da se bode ta dan o na dnevnem redu stoječih predmetih brez ozira na Število navzočih drufitveuikov »klopalo.
Dnevni red na občnem zboru je sledeči:
1 Nagovor ravnatelja. i 5. Predlog b lance /.a 1H08. leto.
2. Poročilo blagajnika. i 0. Volitev ravnateljstva in nad«
8. Poročilo nadzorstvenega odbora I zornižtva. 4. Potrjenje računa za 18(J8. leto.      7. Predlog) druSt venikov.
C >|)<nnh;j :
Uloge obrestujejo se tudi po novem letu po 41|2°|o brez odbitka rentnega davka.
Nadzornistvo L dolenjske posojilnice v Metliki
dne 10. januvarja 1H09, O»»»O 0000000000000
ii
Išče se
najbolji izve za nakupovanje kav*, iajs, ruma la kenjaks 1
Nepotrebno iskati! (21—12)
Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno ir prekmorskib de2el tor prodajata
l kilo fine kave (Santos Prime  po . gld 1'—
l stekb-n ca pristnega Jnmaika ruma „ O"»0
I deka pristnega Pecco Souchong čaja       . „ OOC
I eoJteS prave angleške carske melaujle   . ,, OM
l steklenica pristnega finega konjaka   .   . ,.   I 10 >jmT~ Bres teksseoa! 'Vej
SL  121 I.
Razglas.
(94 -1
V četrtek, dne !•• t. wn.m
dopolutlne ob 9. uri vršila se hode ir IiImI mI. II itn liuiiHjftla.1 centi
Irazta
premičnega blaga, kakor: pohištva, obleke i. t. d
Kupci so vabijo z dostavkom, da bode kupljene reči takoj plačati in odstraniti.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 14. januvarja 1899.
St. 40.20U.
(66 2)
Prodaja smeti!
Mestni magistrat ljubljanski prodaja smeti, ki so nakopičeno
na senožeti pod Tivolijem, ob Dolenjski cesti pod zelenim hribom in ob Kravji poti v Trnovem.
Pogoji prodajo izvedo se pri mestnem komisarijatu ob navadnih uradnih urah.
Mag:strat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 17. januvarja 1899.
Odda se služba
kateri je brez otrok. — PovpraSa naj ae na D u nsjski cesti it. 7 v pisarni za posredovanje nlužeb Th. Novotny. (89— 1)
Žompagnon
se iSČe za neko dobro idočo — novo obrt Kapital 8-10.000 gld.
Mlad trgovec, ki ima veselje do poto vanja, ima prednost. (90 i.
Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.".
20.000 cepljenk
najboljših vrst, čisto sortiranih, in sicer: italijanski rizling, kraljevina, portugizec, Črnina itd., ter
30.000 podlag
riparije portalis in rupestris     dobro ukoreninjenih, in
100.000 ključev
istih vrst — proda ter pošilja na zahtevanje takoj
oskrbništvo grajščine Raka pri Krškem. (88 u
različnega pohištva, porcelana, steklenine, obleke, perila, vinske trombe, blagajne itd.
iz zapuščine I a;. l»riiMko vlc-a bode
dne 19. januvarja 1899
na Dunajski cesti št. 11
dopoludne od 9. do 12. in popoludne od 2. ure naprej; ako potreba, bode dražba tudi še dne 20. t. m. ob istem času. (92-1)
Stavbinski razpis.
Za zgradbo no%c IJimImKc* Mole v Postojni se bode oddala izvršitev
sledečih del z oskrbitvijo vsega pripadajočega gradiva:
t. Zidarsko delo      proračunjeno na
2. kamnoseško delo „ „
B. tesarsko delo „ „
4. strešno delo „ „
B. kleparsko delo „ ,,
6 dobava železa „ „
7. .,     kamenine „ „
8. mizarsko delo „ „
9. ključavničarsko delo „ „ 1U. steklarsko delo „ „
11. pleskarsko delo „ „
12. naprave za kurjavo „ „
13. napravo za ventilacijo „ „
14. slikarsko delo „ „
15. tapetarsko delo „ Iti. mehanično delo „ „ 17. za nadpisne table „ „
29.923 gld. 00 kr.
2 679 „	35	
2.740 „	85	n
828 „	—	n
79G „	30	ii
3.176 n	80	ii
312 „	70	ii
4 247 „	80	ii
1.874 „	50	n
619 „	12	ii
485 n	—	ii
1430 „	—	n
204 „	—	u
410 „	—	ii
161 „	60	ii
182 n	—	ii
107 „	—	n
Skupaj .  .   50.178 gld. 62 kr.
Stavbeni načrt in proračun stroškov, splošni in stavbinski pogoji so razloženi v olieliiHk.1 |iiNiinii na vpogled ter se bode stavba na podlagi istih oddala. Ponudbe naj se torej raztezajo na s/Mfe flclft tega razpisa.
V varnost v/.držanja ponudbo ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gld. v gotovini, hranilnih knjižicah, ali v vrednostnih kavcije sposobnih papirjih, ki se računajo po kurzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo.
V ponudbi se ima navesti v številkah in besedah ponudni znesek oziroma popust na proračun jenih zneskih.
S kolekom 50 kr. kolekovane in zapečatene pismene ponudbe imajo zadržati ime in priimek, bivališče in stan ponudnikov ter izrecno zagotovilo, da pozna ponudnik vse določbe stavbinske oddaje in tla so zaveže za slučaj izdražbanja isto natančno izpolnjevati in da prizna tudi pravico k rajnega šolskega sveta, do izgovorjenih konvencionalnih kazni. —
Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo odzunaj na zavitku poleg naslova kot »ponudba za šolsko stavbo".
Ponudbe se imajo vposlati zadnjič ilo 5. Nvrcaiin IfefMl na podpisani krajni šolski svet, kateri si pridržuje pravico, odločiti se za eno ali drugo vloženih ponudb.
Krajni šolski svet v Postojni
dne 5. januvarja 1899.
(63-3)
DR IVAN GLASER
odvetnik v Mariboru
naznanja p. n. občinstvu, da je otvoril početkom meseca prosinca t. I
odvetniško
v Mariboru
Tegetthof-ova ulica št. 22, v pritličji na levo.
Poslovne ure od 8. do 12. dopoludne in od 2. do 6. popoludne
Iedajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarna".
F42U
4488