2	»olžnostni iZVOđ.
Pojamezna ž '
Naročnina listu:	Maribor.
40 din., četrt leta 20 din., mestv...^ .
Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! aH oznanila se zaračunajo po dogovoru; pr! večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Požtnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
7. étey.	Maribor, dne 16. januarja 1924,	ljetni Is XVI.
Sporazum z Italijo.
Konferenca Male antante, ki se je pretekli teden vršila v Beogradu, je zopet dokazala, da so tiste države, ki jo tvorijo, samo marijonete v rokah velikih sil ter da |im popolnoma nedostaje načela samoodločbe. Beogr. konferenca je imela svoj delovni program, od katerega pa se ni izvršila niti ena točka. Ugotovilo se je samo popolno soglasje, na to pa se je pozabilo, da bi se povedalo, v Čem obstoji to soglasje. Kakor so sedaj prilike v Mali antanti, nima ona druge svrhe kakor nekako generalno obrambo stanja, ki sta ga ustvarili senžermen-ska in trianonska mirovna pogodba.
Slaba perspektiva za potek konference Male antante in za uspeh njenih posvetovanj je bilo zakašnjenje rumunskega ministra Duka. Njega je nekje na južnem Ogskem zadržal obilni sneg, še bolj pa italijanski veter. Med tem pa je italijanski Aeolus v Beogradu, poslanik Summon te, izpuščal iz svoje torbe vetrove različne kako vosti in učinkovitosti.: božajoče in viharne. V meh je pritiskal tudi angleški poslanik in nastalo je vreme, kakor si ga želita Italija in Rumunija: sporazum med našo državo in Italijo.
Javnost še ni doznala za pogoje in točke tega sporazuma. Gotovo pa je, da stroške za to bodo plačali Hrvati in Slovenci. Tako je bilo ob vsakem sporazumu z Italijo in ob vsaki pogodbi, ki je bila sklenjena ž njo.
Razni časniki poročajo o dvojni pripravi za dosego tega sporazuma: ena se je vršila pred kulisami, druga pa za kulisami. Zakulisno igro so vodile razne osebe, med njimi italijanski general Rordrero, ki je prinesel v Beograd kralju Aleksandru lastnoročno pismo Mussolinijevo. Brez dvoma je v tej stvari igral krepko in odločno vlogo Bukarest, ki ima veliko interesa na tem, da se vodi med Rimom in Beogradom pomirljiva politika. Tako bi se lažje izpolnila želja rumunske vlade in še nolj rumunske vladarske hiše, da bi se Italija zainteresirala za vzpostavo dinastije v Grški. Niti spzapoietle z Beogradom in Rimom, konce teh niti pa iji str svojih rokah rumunska kraljica, ki namerava v sjn^em potovati v Rim, kajpada samo v politične svr. >.e.
Pred kulisami pa so vodili igro nekateri beograjski časniki, med njimi list voditelja srbskih zemljoradni-kov — Puceljevih sedanjih prijateljev — Joče Jovanoviča. Ta list, ki nosi naslov «Novosti« je pred nekaj dnevi napisal članek z napisom: «Končajte z Italijo, g-. Ninčič!« V tem članku se slikajo razmere na Balkanu tako črno, da ne morejo biti bolj črne. Na spomlad, tako piše ta zemljoradniški voditelj, morejo se na Balkanu dogoditi vsa čuda. Na Grškem vre. V Bolgariji prevladu je revolucijonarna makedonska organizacija. V Albaniji vlada nima večine in se ne zna, kaj vse more priti. Na Madžarskem vlada proti nam nerazpoložen je in vsak čas more priti do kakšne ofenzive. V Italiji vlada Mussolini in zna se, kaj on hoče in kaj more. Treba torej, da smo pripravljeni na vsako eventualnost. Ali smo mi pripravljeni za bolgarsko avanturo (pustolovščino)? Jovanovič odgovarja: Nismo. Zakaj nismo? Ker Ninčič ne sme. On je izpočetka imel dobro misel, da uredi naše razmerje do Rusije. To svojo misel je objavil vsemu svetu, ko je prvič videl italijanske ministre šancera in Fakta. To svojo misel je še bolj podčrtal, ko je videl Mussolinija. Prišlo pa je do tega, da se mora z Italijo čimprej urediti vprašanje Reke in obojestranskih od-nošajev. Ninčič ni smel, ker ni hotel .udariti na svojega šefa Pašiča, ki se ni skladal z Ninčičem v režkem vprašanju. Nazadnje pa se je Pašič udal.
J oca Jovanovič torej izpoveduje razloge, kateri so dovedli do sporazuma z Italijo. Nam preti nevarnost od vseh strani: od Grške, od Albanije, od Madžarske, od Bolgarije, od Italije, največ od Bolgarije. Zato je treba urediti odnošaje zlasti z Italijo.
Ta odbita izjava srbskega poslanca, ki je svojčas bil srbski poslanik v Londonu, ter ima ozke zveze z dvorom, jasno dokazuje, kakšnemu namenu naj služi naš sporazum in naša zveza z Italjio. Ne more priti do pravega sporazuma z Bolgarijo, zato se vrata na Balkanu odprejo Italiji. Ulogo, ki je nekdaj na Balkanu igrala Avstro-Ogrska, sedaj prevzema Italija, mi pa jo uvedemo v njeno ulogo, ter ji za to damo legitimacijo pred svetom.
Naša zunanja politika ni nikdar bila samostojna. Tako slabotna in tako neslovanska pa še nikdar ni bila, kakor sedaj. Slovanska zmìsel čehoslovaškega državnika dr. Beneša, da naj stopimo v stike z Rusijo, se ni smela izvršiti, preprečila jo je Rumunija, ki je pri tem opravljala posle tudi za Italijo. Da je Mussolini napovedal svojo pripravljenost priznati sedanjo rusko vlado, ako za to dobi trgovske in gospdarske ugodnosti, na to je pozabil gospod Ninčič. Srbski diplomat Spalajko-vič, sedanji naš poslanik v Parizu, je ob začetku beo-grdaskega Zasedanja Male antante strastno zavrnil vsak poskus, uravnali naše razmerje do Rusije, in v istini ni prišlo do zveze z Rusijo, marveč do sporazuma z Italijo. Propadla je tudi slovanska koncepcija o uravnavi razmer na Balkanu, Izvršitev te koncepcije ie preprečil oni
čudni strah pred Bolgarijo, ki vpliva na politiko naše države na način nekih okultističnih sil. Razmere na Bal kanu bo urejevala Italija, kateri je naš sporazum tudi utrdil in povečal vpliv na Jadranu in v Sredozemskem morju.
Na kateri bazi sloni sporazum z Italijo, o tem javnost še ni obveščena. Ali je ta baza rapallska pogodba? Na to sedaj ne moremo dati odgovora. Koncem septembra preteklega leta je bilo reško vprašanje predmet razprave v narodni skupščini. Pri tej priliki je poslanec dr. Hohnjec izjavil v imenu SLS: «Ena največjih napak je, da je naša vlada pustila reško vprašanje in vprašanje Jadrana izriniti z internacionalnega terena na ozki teren pregovorov med našo državo in Italijo. Na tem terenu smo se pred močnejšo in sposobnejšo Italijo samo umikali korak za korakom. In zdaj se ne moremo umakniti nikamor več. Reško vprašanje spada z jadranskim vred pred internacionalni forum, kamor smo ga prenesli z registracijo rapallske pogodbe pri Zvezi narodov. S tega foruma se ne smemo umakniti.«
Ministrski predsednik Pašič, ki je takoj odgovoril na izvajanja dr. Hohnjeca, je najprej proti njegovemu očitku, da vlada ne vodi tolike brige za hrvatsko-slo-vensko zemljo in za hrvatsko-slovenske interese, slovesno zatrjeval, da njega vodi enaka ljubezen in skrb za hrvatsko-slovensko. zemljo kakor za srbsko. Potem je izjavil, da je rapallska pogodba z registracijo pri Zvezi narodov postavljena pred forum Evrope, ter da idemo, ako pogajanja med našo vlado in italijasko vlado ne dovedejo do povoljnega uspeha, da v tein slučaju idemo na arbitražo (razsodišče). Do razsodništva ni prišlo, ker se je sklenil sporazum z Italijo. Kakšen je ta sporazum in ali je povoljen za nas, tega v tem hipu ne vemo. Ako se je naša vlada dala premaknili z baze rapallske pogodbe, potem se je bati, da se je, kakor je rekel dr. Hohnjec, pred močnejšo in sposobnejšo Italijo končno-veljavno umaknila. Stroške za ta umik bo naša država plačala na političnem in gospodarskem polju.
Kako upravičena je ta bojazen, dokazuje zmagoslavno pisanje italijanskih časnikov, vladinih in opozi-cijonalnih. Dočim naša vlada drži vsebino sporazuma v tajnosti, vsled česar je naša'časnikarska javnost prisiljena igrati vlogo človeka, ki v temi grabi okoli sebe z rokami, je italijansko časopisje bolje obveščeno. Vsi italijanski časnikarski vrabci čivkajo od veselja, da je Mussolini na tako cen način dobil Reko.
V prvi vrsti tistih, ki se radujejo, je tržaško itali-janskonacionaino glasilo «Piccolo«. V članku pod naslovom «Novi horizonti« poudarja, da je pridobitev Reke obenem pridobitek za Trst, ker je sporazum z Beogradom ne samo vojaškega in političnega značaja, marveč tudi gospodarskega. S tem sporazumom so namreč odstranjene vse ovire proti normalnemu razvitku trgovine v Trstu, katere so hkrati tudi zadrževale razvoj Reke. Sedaj se bo zaledje otvorilo proti jadranskim pristaniščem (Trstu in Reki) ter bo trgovina in življenje dihalo svobodno in otvoreno.
Vladini časniki proslavljajo vso sposobnost in že-nijalnost Mussolinijevo. Iz njihove pisave se da razbrati, da je bil sporazum med Mussolinijem in našo vlado sklenjen že precej časa. Da ni bil prej obelodanjen, jc razlog v tem, ker je Mussolini hotel počakati na razpust italijanskega parlamenta in na nove volitve. Potrebna so mu učinkovita agitatorska gesla, in ker mu takih nedostaje iz okrožja notranje politike, je upotrebil zunanjo politko kot torišče svojih uspehov. Zato je že menda takoj po nastopu vlade sklenil Italijo na zunaj povečati in kot žrtev si je izbral Reko in njeno hrvatsko in slovensko zaledje.
Politični položaj.
Ob sklepu konference Male antante je naglašal dr. Beneš, da morajo zastopniki vseh treh držav o razstan-ku paralelno misliti o raznih važnih vprašanjih, ker je za vzdrževanje miru v srednji Evropi velikega pomena. Tako se pojavlja Mala antanta kot činitelj miru in srednjeevropske kosolidaciie. Danes nimamo v srednji Evropi nobenega strahu, nič se ne bo premaknilo in mi smo lahko popolnoma mirni. Že dve leti sodelujejo naše tri države in mi moramo javno mnenje prepričati o pomenu naših sestankov. Ti imajo tudi ta pomen, da zbližujejo posamezne narode. Navzočnost dopisnikov tujih listov dokazuje, da se tudi Evropa zanima za naše sestanke. To je važno. Minister govori na to v splošnem o raznih vprašanjih, ki so jili obravnavali na konferenci. Med drugimi je omenil, da je on člane konference ob vestii o zvezi Čehoslovaške s Francijo in o razmerju čehoslovaške do Poljske in je nadaljeval:. Čehoslovaška ima z Rusijo pogodbo, ki pomenja priznanje sovjetske vlade de facto. «Jaz hočem«, je rekel minister, «napram vsem dogodkom, ki se pripravljajo, imeti proste roke in hočem čakati, ker noben minister ne more delati politike v zraku. Glavno je, da smo med seboj složni«. — Zveza s Francijo pomeni samo ugotovitev že obstoje-
čega stanja. Glede Poljske smo največje težave premagali in minister upa, da se bo dal doseči sporazum tudi s Poljaki. O tem je minister prepričan.
Sporazum z Italijo. Pogodba z Italijo je tajinstvena. O njej niti vsi člani vlade niso poučeni, ker vodi pač Pašič tako politiko kot nekdaj v carski Rusiji Nikolaj II., odnosno vražar Rasputin. Od tajinstvene pogodbe in sporazuma je samo to gotovo, da Italijani zasedejo Reko, da se je neodvisnost Reke žrtvovala v protislovju z rapallsko pogodbo in da dobimo mi v reš-ki luki neke koncesije. Mogoče se potem razume stari načrt pristaniškega konzorcija, ki se bo raztegnil tudi na Earoš in Delto ter kazal na videz pariteto, v resnici pa v vsem ustregel italijanskemu vplivu in profitu. Italijani vedo, kaj so dosegli in zato pišejo v listu «Corriere della Sera«:	Italijanska diplomacija slavi
dan svojih največjih uspehov. Danes se ne govori več o konferenci Male antante, temveč le o sporazumu z Jugoslavijo. Pogajanja so pričela povodom sestanka Mussolinija in Ninčiča v Lausanne. — Pozneje jih je vodil Pašič. V Beogradu so se vrnila pogajanja v največji tajnosti in italijanski odpravnik poslov gospod Summonte je prihajal k Pašiču ali Ninčiču na dom, da se je moglo vse prikriti javnosti. — Nad slepomišenjem in prikrivanjem od strani naše vlade se zgražajo celo do malega vsi beograjski listi, samo v Ljubljani skoncentrirani samosiojneži, stari liberalci, radikali in narodni socialisti so tako zabiti in klečeplazni, da so v uvodniku včerajšnjega «Narodnega dnevnika« napisali sledečo gorostasno laž in neumnost: «Povdariti pa moramo, da kakor vsi prejšnji dogovori, tako tudi najnovejši sporazum ni samo delo vlade, temveč vsega naroda. Od londonskega pakta dalje smo mi vsi grešili in zato smo izgubljali v vseh pogajanjih. Ali bomo po sedanji žrtvi, ki je lahko katastrofalna, če ni zadnja, vsi tako zreli, da bomo lahko vodili daljna pogajanja na zdravi podlagi, potem pozdravljamo dosežen sporazum, ker bo izhodišče našega prodiranja.« — Ves Beograd ve povedati, da dela pogodbe sam Pašič s svojimi sekretarji, in nihče drugi, da je pogodba samim vladnim članom neznana, v Ljubljani se pa znajde med koncentriranimi naprednjaki bedak, ki piše, da je pogodba delo vsega naroda. Ta neumnost se posebno lepo sliši sedaj, ko že dobra štiri leta med zunanje-političnimi funkc.ijonarji države SHS ni nobenega Hrvata in Slovenca in ko tudi prireditvam povodom Male antantne konference v Beogradu ni prisostvoval noben Hrvat in noben Slovenec, kar so močno opazili tudi tuji diplomati in časnikarji ter pri tem mnogo pridobili na spoznavanju razmer v državi SHS. Nazaj grede Se gotovo nobeden ni zglasil pri «Narodnem dnevniku«, da bi vprašal, kje soodlcču-je «ves narod«.
Sklepi plenarne seje HRSS. V nedeljo se je vršila v Zagrebu. Na seji so bili navzoči vsi poslanci izvzemši onm iz Like in Dalmacije, ki zaradi vremenskih nezgod niso mogli priti. Pređseđništvo je obvestilo navzoče predvsem o političnem položaju in o razgovorih z Radičem in dr. Korošcem, dalje je dalo pojasnila o formiranju opozicijonalnega bloka in o pospešitvi rušenja sedanjega režima v zvezi z razgovori z dr. Korošcem in dr. Spaho. Dalje je predsednisivo poročalo o razmerah' v Makedoniji in o razpoloženju tamošnjega prebivalstva napram HRSS v slučaju, če bi bile volitve svobodne. Predsednik je prebral poročilo Radičevo, v katerem opominja poslance HRSS, naj ostanejo složni in disciplinarni. Po teh poročilih predsedništva se je vnèlà krajša politična razprava, katere rezultat so bili sledeči sklepi: 1. HRSS odobrava dosedanje delovanje Radičevo v inozemstvu in mu obnavlja njegov mandat za na-daljne delovanje; 2. HRSS pooblašča predsedništvo stranke za nadaljnje delovanje v svrho ustvaritve opozicijonalnega bloka, čigar naloga naj bi bila, da strmoglavi sedanjo Pašičevo vlado in izzove razpis novih volitev v svrho sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci po volji ljudstva. 3. HRSS obsoja celokupno delo Male antante in proglaša za hrvatski narod vse njene sklepe, zlasti one finančne narave za neveljavne.
Glede razmer v demokratski stranki se je izjavil eden od voditeljev federalističnega bloka: Izgledalo je izpočetka ,da bo nesoglasje med Pribičevičem in Marinkovičem postalo močnejše, kakor se je to zgodilo v resnici. Toda gospod Marinkovič je v Zagrebu govoril o samoupravah tako, da je mogel biti z njegovim govorom tudi zadovoljen g. Pribičevič. Zato je Pribičevič ostal še nadalje odločilen faktor v demokratski stranki. Tako stojita še danes dve najmočnejši stranki na takem stališču ,da je težko reči, ali se opozicijonalni bolk izplača ustvariti ali ne.
Pr svetu.
Nekaj novega glede avstrijskih potnih listov. —
Avstrijska vlada je sklenila, da ne bo zahtevala od trgovcev za dunajski spomladni sejm več dosedaj običajnih vizumov, ampak bo upeljala posebne vizum znamke. Te znamke se bodo prilepile na potni list in
Stran 2.
•kontrolni organ jih bo pri prekoračenju meje žigosal. Vizum je bil sicer v Avstriji važnega finančnega pomena, a vlada je uvidela, da se je preveč dražilo potnike s čakanjem na vizum in bo z upeljavo vizum znamk storila Avstrija prvi korak glede potovalne olajšave. Želeti bi bilo, da bi tudi Jugoslavija sledila Avstriji.
Razkrita fašistovska zarota na Poljskem. V Varšavi so zaprli več članov neke tajne fašistovske organizacije. Med aretiranci je več visokih oficirjev in znanih osebnosti, ki že da! je časa nastopajo kot monarhisti. — Pri aretaciji so našli mnogo fašistovskih proklamaeij, v njihovih stanovanjih pa zelo obtežilen materijal, ki kompromitira nekatere visoke osebnosti. Kakor javljajo listi, je nameravala organizacija izvesti v najkrajšem času desničarski puč. Nekateri listi — od katerih so bili trije zaplenjeni — vedo celo povedati, da so fašisti pripravili teren za razglasitev monarhije, kateri so iz poljskih aristokratskih krogov določili neko osebnost za kralja. Aretacije so vzbudile splošno senzacijo. Tudi v nekaterih mestih province je bilo izvršenih nekaj aretacij.
Pred koncem Baldwinovega kabineta. Angleška spodnja zbornica bo ta teden debatirala o včeraj preči-tanem prestolnem govoru, potem bo pa slavila predlog za odstop Baldwinovega kabineta. Tudi liberalci so trdno sklenili, da mora ta kabinet pasti. V Londonu se pričakuje prihod češkega diplomata dr. Beneša, s Katerim bo Macdonald razpravljal zlasti glede francosko-češke pogodbe. Izmenjalo se bo tudi angleško članstvo v reparacijski komisiji. V komisijo vstopita mesto dosedanjih, dva člana delavske stranke.
Predsednik porenske republike. Predsedstvo začasne vlade porenske samostojne republike, katero podpirajo Francozi, je po .umorjenem Heinzu prevzel neki major Kuhn iz Speyerja. Ta «predsednik« jc postal major seveda samo v Smutsovih tolpah, je star še le 23 let in nemški listi pišejo, da je bil od nemških oblasti že. zaprt radi poneverbe in špijonaže.
iWTIWinmi
Dnevne novice.
Zapadamo v dobo hajdukov in hajdukovanja. — Javna varnost je začela tudi v naših krajih silno pripadati in vedno drznejši zločini se dogajajo po deželi. Od ene strani mičejo in vlečejo zgledi hajdukov po južnih krajih, z druge strani pa vsi temni elementi prav dobro vedo, da naše orožništvo pada raz nekdanje višine. Tega propadanja pa niso krivi dobri stari orožniki. Oni ravno nasprotno vse poskušajo in žrtvujejo, da bi propadanje zaustavili, preprečili ali vsaj omejili, a zamanj, ker današnje orožniške komande od brigadirja Huber—Dragiča navzgor nimajo smisla za orožništvo, kakršno rabijo in imajo kulturne države. Stari orožniki obupujejo ter drug za drugim zapuščajo svojo službo in poklic, ko vidijo, da gre vse narobe in vse navzdol ter da žanje vestnost in sposobnost vse drugo prej kot priznanje. Poštenega in dobrega orožniškega naraščaja je vedno manj, ker ve vsak, da ga po orožniki podoficirski šoli v Kamenici čaka makedonska hajdučija v polnem pomenu in obsegu besede. Izkušene orožniške oficirje Slovence in Hrvate reducirajo, pen-zijonirajo, mesto njih pa pošiljajo v orožništvo Srbijance od pešadije. Tako so tudi v Ptuju reducirali izvrstnega častnika Slovenca, sedaj so pa tja poslali Srba, ki o orežništvu in o naših razmerah nima niti poj ma. Pravijo tudi, da se mu da prisoditi samo par razredov osnovne šote, gotovo je pa, da bo še dolgo orož-nikoval po Sloveniji, dočim bo njegov vodnik z visokošolsko izobrazbo kakor drugi Slovenci prej ali slej reduciran. Vršijo se tudi priprave, da se orožništvo tu pri nas preustroji na način, ki je domač po Srbiji in Makedoniji. Postaje se bodo začele razpuščati in večji orožniški oddelki bodo koncentrirani na raznih mestih. Tak žandarmerijski «logor« bo oddaljene kraje in hribe lepo prepustil raznim zlikovcem in hajdukom, in ko se bodo ti dovolj razpasli, se bodo žandarji proti njim spuščali v «potere*. Kako sc «poterà« ali zasledovanje vrši, nam je dobro znano iz Makedonije in sedaj polagoma tudi iz Vojvodine, Slavonije in celo Hrvatske. Žanđarski oddelek pride po zasledovanju v oddaljeno vas in če ne najde pravih krivcev, pesti tudi nedolžne, nalaga kontribucijo, jemlje talce ali pa celo ubija in požiga. — Sedaj ima cela Slavonija veliko senzacijo s hajdukom in gorskim ptičem Jovo Č.arugom, a zelo naglo se bližamo tudi mi časom, ko se bo hajdukovalo in harambašilo po naših gorah, če vrhovne orožniške komande ne bodo začele drugače postopati z našimi domačimi orožniki, če bo enkrat Jovo pri nas žandar, potem se bo znašel tudi drugi Jovo kot hajduk v hosti!
Radikalska propaganda za Pašičev almanah. Beograjski radikalski petolizci nameravajo letos izdati poseben almanah s koledarjem, ki bo nosil naslov «Pa-šič« in bo, kakor že sam naslov kaže, prinesel življenjepis Pašiča ter mnogoterih radikalnih prvakov. Almanah bo imel slike raznih radikalnih mučenikov, srez-kih načelnikov, priganjačev radikalne stranke, kot glavni dobiiek vsakega naročnika pa bo priložena velika slika «velikega-osvoboditelja« Pašiča. Ker pa bi ta almanah malokedo kupil, ga hočejo razširiti s pomočjo uradne agitacije. Na razne urade prihajajo prospekti, v katerih ponuja ta almanah v imenu odbora neki književnik Dušan Šijakčič «vsem prijateljem in uglednim elanom velike radikalske partije«. Da bi pa radikalski prijatelji knjigo raje kupovali, bodo na koncu knjige natiskana imena vseh naročnikov almanaha in Pašičeve slike. Tudi uradi v Sloveniji so dobili take prospekte, ki se glasijo: «Spoštovani gospod in dragi prijatelj! Ker se od vseh strani odzivajo naročniki almanaha «Pašič«, bo j radi tega knjiga v kratkem izšla. Naš spoštovani vodi- |
STR A2A.
telj gospod Nikola Pašič je dovolil, da ga portretira za ta almanah naš najboljši slikar, da na ta način dokaže svojo blagohotnost za to podvzetje, katerega vsi radikalni krogi najsimpatičnejše pozdravljajo. Ta Pašiče-va slika bo ena najlepših izmed dosedanjih ter bo pozneje v podrobni razprodaji znatno dražja, kakor pa sedaj skupno z almanahom. Radikalni poslaniški klub nas je zelo velikodušno podpiral ter nam tako omogo-čM, da bomo izdali delo, ki bo dostojno tako mogočne stranke ter njenih velikih voditeljev.« — Mislimo, da, bode odbor za izdajo almanaha našel med slovenskimi uradniki zelo malo kalinov, dasi jim slavi kot limanice zelo zapeljivo dejstvo, da se bodo njihova imena čitala v «Pašičevem« almanahu ter bodo tako na sijajni način svedočili svoje radikalsko prepričanje.
Otroški dom pod državno upravo. Sarajevska «Pravda« nam poroča, kako se je državna uprava pobrigala za siromašne otroke, katerih je vse polno zlasti v vzhodni Bosni, kjer so se skoraj dve leti bili boji med svetov, vojno. Bosanci so za otroke-sirote brez staršev in doma usatnovili otroški dom v Foči, kjer se je takoj po vojni s pomočjo nabranih darov in podpor oskrbovalo nad 100 otrok. Leta 1921 je pa ta otročji dom prevzela država v svoje roke in prvo je bilo to, da je postavila za upravitelja nekega rusko-carističnega oficirja, Wran glovca, upraviteljica je postala njegova žena, drugi Wranglovec je postal ekonom, njegova žena je postala nekaka voditeljica in končno mora biti tudi sluga Rus. Ta rusko-caristična uprava je najprej požrla, kar je narod za sirote nabral in daroval, sedaj se pa masti s tem, kar država daje za otroški dom, sirote pa stradajo ter radi slabega in krutega postopanja bežijo iz zavetišča.
Skrivalnica: Kje je in kaj dela Anton Kristan? — Znani socialpatrijot Anion Kristan, ki je bil svojčas zaveznik demokratov in kateremu so pripomogli ravno demokratje do direktorstva na Belju, je sedaj zopet v Ljubljani. Dolgo Časa že nismo nič slišali o tem gospodu, a «Jutro« od 15. t. m. javlja, da gospod Anton Kristan zopet grabi za vajeti..........«Jutro« je gotovo o
svojem bivšem zavezniku ter prijatelju dobro podučeno in z nekakim strahom oznanja javnosti, da gospod Kristan grabi za vajeti slovenskih soeialparijotov. Gospod Kristan bi znal postati kot zopetni voditelj slovenske socialdemokracije posebno nevaren mladoliberalni kliki. Gospodu Kristanu je dobro znano, kaj vse so uganjali razni Žerjavi, ki so bili pri vladnih koritih in če se bodo mladini vanj zaletavali, bomo zvedeli marsikatero mladoliberalno «čednost«, ki je danes še prikrita.
Napad JDS na Št. Ilj. Iz Št. lija v Slov. gor. nam poročajo: Našo trdnjavo Port-Artur že dolgo časa napadajo pritlikovci takozvane demokratske stranke, pa očividno so njihovi trudi brezuspešni. Tudi delavci iz Ceršaka so jim že vsi ušli. Kmalu si bodo vse zobe polomili in glave potolkli. Zadnjo nedeljo, dne 6. januarja t. 1. so sklicali velikanski shod v gostilni Vaupotič na Novine. Plakatov je kar mrgolelo po fari. Prišel je iz Maribora sam gospod Špindler in še en govornik. Mislili so dati SLS smrtni udarec. Pa kakšno razočaranje. Na shod je prišlo, reci in piši — šest radovednežev — med temi dva delavca iz Selnice! Shod je vodil že znani Judež Iškarjot — Karl Herzog! Št. Ilj je trd oreh!
Usoda beograjske gozdarske fakultete. Želja, da se Beograd po preobratu v hipu spremeni v moderno evropsko velemesto, je stala celo državo že milijarde in rezultat je v marsikaterem oziru malenkosten in smešen. Vsi državni uradi so tam združeni, večinoma vse banke imajo v Beogradu svoje glavne postojanke in naravno, da so Srbi hoteli Beograd napraviti za center cele države v kulturnem oziru. Beograjsko univerzo so najmodernejše uredili, ustanovili vse mogoče fakultete, potem pa so napravili nesmiselnost, da so imenovali za profesorje skoro same nestrokovnjake-protežirance. — Zlasti z gozdarsko fakulteto se je beograjska univerza žalostno proslavila. Ker ima Zagreb gozdarsko fakulteto, jo je moral imeti tudi Beograd. Organizacija fakultete je bila poverjena nestrokovnjaku — že po znani beograjski navadi. Potem se je delala velika reklama za to stroko študija in srbski dijaki, ki so se nadejali, da bodo dobili po absolviranju fakultete mastne službe, magari na škodo prečanov, so se trumoma vpisovali. Predavali so jim trije profesorji, dvomljivi strokovnjaki, katerih predavanja so postala pravi škandal tudi za Beograd. Ko so dijaki zahajali že 3 leta na ta zavod, je letos prosvetno ministrstvo kratkomalo fakulte to ukinilo, mesto, da bi imenovalo za profesorje resnične strokovnjake ter tako omogočilo dijakom študije dokončati. Dijaki bi morali za končanje svojih študij iti v Zagreb, kar je mnogim radi materijeinih težkoč nemogoče. Na najostrejši protest dijakov je profesorski svet univerze bil prisiljen, da ne ukine gozdarske fakultete. Namesto, da bi se pa poklicalo za profesorje strokovnjake iz zagrebške univerze, kjer jih je več kot dovolj, sc je univerza obrnila ponovno na glavno direkcijo gozdov, da ji da na razpolago dva ali tri nesposobne učne moči, ki bodo na nniverzi predavali o gozdarstvu. Beograjske modrijane nobena stvar ne pouči, iz ene neumnosti napravijo drugo, še večjo. In to, kar delajo na gozdarski fakulteti v Beogradu v malem, to delajo na veliko v celotni upravi države.
Nekaj novic iz okraja Gornjigrad. Junak na Škarpi ima večno smolo. Komaj se je opomogel od padca o priliki volitev v državni zbor, da je zadela druga nesreča. Mož trpi radi strašne suše, a ne v kleti škarpe, ampak v kasi liberalne posojilnice, ki je posodila milijone liberalnim prijateljem špekulantom, a za domače kmete in obrtnike ni denarja, vlagatelji celo morajo po pol leta čakati na izplačilo vlog. V Rečici ob Savinji «deluje« nadučitelj Zemljič, velik liberalec, ki pošilja prav neslane dopise «Taboru«. Kaj ko bi mi opisali
1Ö. januarja 1924.
njega slavna dela v Solčavi? Kol vodje ekspoziture smo imeli uradnike, ki so vsaj na zunaj varovali nepristranost in se čuvali šikaniranja občinstva. V tem oziru so se razmere v zadnjem času izpremenile. Ne vemo, ab leži krivda na g. komisarju ali njegovih uradnikih, oz» uradnicah, ki so najprej Sokoli, potem sprejemalci plače iz državne blagajne, za vestno in pravično uradovanje se pa bore malo zmenijo. Gospoda komisarja vprašamo, ali mu je znano, kake sitnosti se delajo ne liberalnim društvom, ki javijo kako prireditev, kako se uradnica Sokolića naravnost norčuje iz strank. Postopanje ob priliki proslave «velezaslužnega« gospođa Kock beka napram prosvetnemu društvu v Gornjemgradu tudi ni znak — nepristranosti. Ako se razmere ne izpre-menc in nepristransko uradovanje ne vrši, bomo poskrbeli, da se rešimo Sokolov in Sckoiic-uradnic, kateri si naj preskrbe službo pri Sokolih, v gornjegrajskem okraju se ne pustimo za norca imeti od uradnic-Soko-lic. Upamo, da bo okrajno glavarstvo v Celju poklicalo na odgovor uradništvo naše ekspoziture.
Vsenemška agitacija v Slov. Gradcu. V gostilni Schuller se vrši dan za dnevom nemška agitacija fai hvalisa nemške stranke in se vse v nič deva, kar je slovensko. Gospod Schuller se ne sramuje govoriti debele neresnice in varati nepoučene ljudi. Pred kratkim je poklical celo na pomoč nemškega poslanca Schauerja* ki je pred leti odpadel od katoliške vere in postal protestant ter zahteval, ko se je pred kratkim ženil pri Lukasu v Marenbergu, da je morala njegova nevesta tudi prestopiti k protestantom. Lepa družba, obstoječa iz najbolj zagrizenih nemškutarjev in protestantov, se zbira pri Schullerju in sklepa o tem, kako bi pomagal» nemškutarjem do moči in zasužnili vse, kar je slovensko. Posebno se v tej gostilni hvali nemške poslance, ne pove pa, da podpirajo isti srbsko vlado, ki je naprtila davkoplačevalcem zvišane davke in kuluk, da so nemški poslanci glasovali za francosko posojilo v znesku 6000 milj. kron za nabavo pušk, da glasujejo za proračun, ki dovoli vladi ogromne zneske za vojaštvo, a le neznatne svote za kmetijstvo in gospodarsko povzdigo, da so glasovali za vojaški zakon, ki je v tako obilni meri povišal plače oficirjem, da so se morali vsi davki znatno zvišati. To naj pove gospod Schuller gostom v gostilni in potem gotovo ne bo nikdo navdušen za nemške poslance. Gospod Schuller naj pomni, di ni več v Avstriji in naj, ako mu njegova nemčurska žilica ne da miru, svoje delovanje prestavi v Nemško Avstri jo, oblasti pa opozarjamo, da naj posvetijo dogodkom in vse-nemški agitaciji v gostilni Schuller več pozornosti, slovensko ljudstvo pa pozivamo, da se izogiblje te nem-čurske gostilne, četudi se ga s sladkimi besedami tje va. bi in 5t>kstiiPus,i varati od gostilničarja, ki priseda k mizam s ■ gostov in jih z izvanredno prijaznostjo in ljubezni (fétjo po svoje poučuje o dnevnih dogodkih in udriha po vsem, k dr je slovensko.
Poneverba. Iz Šoštanja poročajo: Pri tukajšnji pošti je poneveril več svot denarja poštni nameščenec Ugovicer in pobegnil na Koroško. Prišel je sem predi letom in opravljal vestno in zvesto svojo službo kot. poštni'’ sel. Pa naša poštarica gospodična Horvat iit učitelj Kristan v Zavodnjem, ki ima ondi poštni nabiralnik, kamor je donašal pošto, ta dva najhujša or-junca v našem kraju, sta ga toliko časa obdelovala, da je moral pristopiti k popivaški Orjuni, in od takrat soje kakor spremenil: začel je popivati in neredno izvrševati svojo službo. Že je bilo pri pošti odkrito njegovo poneverjenje, pa naša poštarica v svoji orjunski ljubezni do pristaša, mesto da bila storila primerne korake» mu je še izročila večjo svoto denarja v dostavitev, s katero je potem pobegnil. Ali ni upravičen sum, da mu jr nalašč pomagala k begu? Vsaj svoje dolžnosti ni storila. Ko je poleti obhajala pri nas Orjuna svojo razgra-jaško slavnost, mu je poštarica prigovarjala, naj se jo-tudi on udeleži in na njegov ugovor, da nima denarja* mu je rekla, da mu izplača vnaprej mesečno plačo, kar je pa on lakrat še odklonil. Tako ga je poštarica sama napeljevala k protiuradnemu dejanju. Tudi kruta zna biti naša orjunska poštarica. Z grdim denunciranjem je spravila od tukajšnje pošte svojo koleginjo, ki ima tukaj svojo družino in je njen mož tukaj nameščen, ker ni hotela ž njo orjunačiti in iz nevošljivosti, ker je bila vsled vljudnosti in potrpežljivosti v uradu priljubljena. Sama pa je do strank, ki niso orjunaši, skrajno odurna in surova in seveda tudi pristranska. Dolgo smo prizanašali in čakali, a dalje ne moremo. Priporočamo zadevo gospodom poslancem, da se poštarica odslovi od nas in nadomesti z drugo osebo; mera je-polna!
Politične persekucije v Zagrebu. V nedeljo v Zagrebu od komunistov sklican delavski shod je policija razgnala. Ustavila je nadalje tudi dnevnik hrvatske stranke prava «Pravaš«. Govori se tudi, da so pravaši nalašč tako pisali, da izzovejo prepoved, ker se list brea pristašev ni več izplačal.
Poljedelska fakulteta v Subotici. Subotiška občina je stavila vladi ponudbo, da da na razpolago 2000 oralov polja, če se ustanovi v Subotici poljedelska fakulteta. Polovica, -1000 oralov polja bi se prodalo, z izkupičkom pa bi se zgradila potrebna poslopja in laboratorij. Fakulteta države ne bo sta^ niti vinarja, ker bi se vzdrževala z dohodki drugi polovice zemljišča. Vlada se za ta projekt še ni odločila, ker so poslanci iz južne Srbije proti temu protestirali, ter zahtevali poljedelsko fakulteto v Skoplje. V Skopi ju bi pa ustanovitev fakultete mnogo več stala, ker občina ne more dati na razpolago zemljišča, ter bi ga država morala sama kupiti. Poleg tega pa je poljedelska fakulteta v Vojvodini po-trebnejša, kakor v Makedoniji.
Tudi mi ščitimo francoski Trank, Finančni minister-je izdal naredbo, da mora policija paziti na vse ino-zemce, ki širijo neresnične vesti o francoskem franka
ter trgujejo s tem denarjem na nereelen način. Te osebe bodo na mestu izgnane iz države.
Črnogorski Božič. Za Božič piše «črna gora«, glasilo črnogorskih radikalov, v uvodnem članku o ob-. upnih razmerah, v katerih letos Črnogorci praznujejo svoje največje praznike. Denarja ni nikjer. Nima ga kmet, še manj delavec, najmanj pa uradnik. Ker ga nima konzument; ga ne more imeti Uidi trgovec intobrlnik. Še banke so zaprle svoje blagajne, komaj, da Še izplačajo svoje uradni štvo. Delo ni nikjer za dobiti, ne moreš si na dan zaslužiti niti hlebca kruha. Poleg tega pa pritiska kuluk, davek vseh vrst, nerodovUnost, obleke ni, obuvala ni, povsod vlada strašna beda. živež drag, da se vsakemu ježijo lasje, kdor si ga mora kupovati.
■ Na koncu članka opominja list črnogorske poslance, da so dolžni baš oni, da skušajo bedno stanje izboljšati, če tega niso v stanu storiti, so nepotrebni, Črnogorcem pa potem tudi ni potrebno življenje, ker stokrat je boljša smrt, kakor pa tako bedno življenje. In če Črnagora prihodnjega boljšega Božiča ne bo doživela, preostane njenim prebivalcem še samo smrt. Beda v teh krajih mora biti v resnici strašna, če svoj božični pozdrav svojim prijateljem ta službeni vladni list tako završu-je. Potem se lahko razume nerazpoložen je proti vladnemu režimu med samimi radikali.
O	korupciji med cariniki prinašajo «Beograjske Novosti« par zanimivih slik. Pravijo, da cariniki spadajo med državne uradnike samo radi tega, ker jih država nastavlja, postati carinski uradnik pa pri nas znači isto, kakor postati v kratkem času bogataš. V svo- ; jem delovanju niso prav nič skrupulozni; oni so tako-rekoč trgovci in s svojimi «mušlerijami« se javno pogajajo. List kaže zlasti na korupcijo med zagrebškimi cariniki, ki ocarinijo blago po nižjih postavkah, na osnovi nepravilnih deklaracij ter si tako zaslužijo ogromne svote, katere potem zapravljajo po najdražjih barih v družbi raznih prijateljic. In kakor je v Zagrebu, tako je tudi v Beogradu in po vseh -drugih mestih. Zadnji čas je že, da uprava napravi na carinarnicah red ter uvede najstrožjo kontrolo, da se te nepravilnosti odpravijo.	* v
Caruga v zaporu. Za hrvatske liste je zopet izvanredna posebnost aretacija tolovaja Čaru ge, ki je v zaporu v Osjeku. Osješki listi posvečajo njegovim izja- j vam cele stolpiče. Glede Čarugine zaporne celice so od- i rejeni posebni varnostni koraki, čaruga je zaprt v sa- j motni celici in desno ter levo od te celice so v vsaki šobi močne orožniške straže. Tolovaj je v zaporu običajno vesel in se pritožuje samo radi tega, ker je vedno vkljenjen. Pri izpraševanju se obnaša dostojno in odgovarja na razna vprašanja uljudno. O zaprtem Čarugi celo javljajo, da si večkrat kako veselo zapoje v zaporu. Pri Čaruginem petju so vedno vsi stražniki na nogah, ker jih je strah, da bi jim razbojnik celo med petjem ne pobegnil.,
Netta] zimskih novic iz južnih krajev. Visoko debela snežena odeja je zagrnila vse kraje južno od Beograda in osobito še Makedonijo. Po večini junžih krajev je ustavljen vsak promet med posameznimi vasmi. — Seljaki si izkopavajo cele predore, da-lahko hodijo po vaseh eden đo druzega. Visokemu snegu se je še pridružila zelo ostra zima in v zadnjih dneh je zmrznilo precej ljudi. Južno od Skoplja je na primer zmrznila cela orožniška patrulja, kateri je načeloval narednik Slovenec Župančič. Radi snega in mraza so tudi hajduki prenehali z dnevnimi tolovajstvi po Makedoniji. Večina hajduških tolp je krenila v Albanijo in Grčijo, kjer kupujejo sedaj strelivo in orožje za spomladanske pohode. Radi zime in snega zelo trpi Črnagora, ker je vsaka nabava hrane radi snežnih zametov naravnost izključena.
Nagrada potomcem zaslužnih mož v Srbiji. Udovi pokojnega Vojvode Živojina Mišiča so odvzeli dragin-ske dodatke za sina, ki se šola na Angleškem. Beograjski vladarji opravičujejo ta svoj korak z izgovorom, češ, da vzdržujejo Angleži Mišičevega sina in torej SHS država ni več obvezna, da bi izplačevala materi dodatek, katerega bi sicer po zakonu morala. Mišičeva ( vdova je sicer uložila protest, a vse zaman. Z zgoraj omenjeno motivacijo si je vtisnila naša država dvojni pečat sramote in sicer: prvi je la, da mora šolati Mišičevega sina tuja država, a dragi, da se materi — ženi enega naših najbolj zaslužnih in patrijotičnih mož odtegne to, kar bi se jej moralo izplačati po zakonu, ki je bil ustvarjen kot nagrada za srbijanske rodoljube.
To bi bilo tudi nekaj za naše lovce. Po celi Bosni je zapadel visok sneg in snežene meteže je nasledila silno ostra zima. Gornja snežena skorja je trdo zmrniia in to dejstvo je prisililo cele gruče divjih svinj, ki so se baš radi preostrega mraza in trdo zmrznjenega snega preselile iz planin lv nižave. Po nižavah stikajo divje svinje po nezamrznjenih potokih in iščejo ter rujejo za raznimi koreninami. Ob nezamrznjenih potokih čakajo ščetinasto divjačino lovci ter seljaki in jih streljajo. Samo tekom minulega tedna je bilo v bosanskih potokih postreljenih na stotine divjin svinj.
Ogromen "požar v Splitu. V noči od 13. na 14. januarja je nenadoma izbruhnil ogenj v najstarejšem mestnem delu v Splitu, v okolici takozvane «stare škofije«, ter se je bliskovito hitro razširil na sosedne objekte. V hipu so bili v plamenu Hrvatska tiskarna, Lebnova tiskarna, Katoliška prosvetna zveza in Katoliška posojilnica; ta poslopja so zgorela do tal z vsem inventarjem vred. Požar je uničji še več hiš, med. njimi par trgovin in restavracij. Približal se je že mavzoleju cesarja Dioklecijana, ki se smatra za eno najbolj dragocenih historičnih zgradb na svetu in le z največjim naporom se je posrečilo preprečiti, da ni ogenj uničil tudi tega spomenika davne rimske prošlosti. Velika nevarnost je prétiìa tudi stolni cerkvi, radi česar so v bojazni, da. ne
1 bi cerkev zgorehj, prenesli Najsvetejše v cerkev sv. Dominika. Med prebivalstvom je po izbruhu požara zavladala ogromna panika, ker je bilo celo mesto v nevarnosti, da ga ogenj uniči. Ognjegasci in vojaštvo so delali z največjim naporom, da so ogenj lokalizirali samo na stari del mesta. Vendar ga niso mogli pogasiti in šele proti večeru drugega dne je bila nevarnost za mesto odstranjena. Škoda je ogromna ter znaša več deset milijonov dinarjev. Najbolj so oškodovana katoliška društva v Splitu, katerim je zgorela v njihovem do mu vsa imovina. Velika škoda je, tudi za poslopje «stare škofije«, ki je bila ena najstarejših zgradb v Splitu ter je imela veliko historično vrednost. Mesto Split si ne bo tako hitro odpomoglo od te nesreče, ter bo potrebna pomožna akcija iz drugih krajev, da olajša nekoliko bedo.
Napovedi za dopolnilno prenosno takso. Rok za vložitev napovedi za dopolnilno prenosno takso poteče dne 15. januarja 1924. Ker pa večini tej taksi zavezanih družb, društev in oseb ni bilo mogoče do določenega ro-• ka vložiti napovedi, je Trgovska in obrtniška zbornica j za Slovenijo naprosila finančno delegacijo, da naroči j podrejenim davčnim uradom, da prošnje brez roka blagohotno rešujejo. Na to prošnjo je finančna delegacija opozorila davčne urade, da je finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani že predlagalo generalni direkciji posrednih davkov, da se za vložitev napovedi določeni rok podaljša do 15. februarja 1924. Ker je pričakovati, da bo generalna direkcija temu predlogu ugodila, je finančna delegacija odredila, da davčni uradi z obravnavanjem individualnih prošenj za podaljšanje roka, do nadaljnega počakajo. Hkratu je finančna delegacija opozorila davčne urade, da se izreka kazen zaradi nepravočasne prijave le v slučaju, če se bodo morale stranke s posebnim opominom pozvati, da vlože napovedi.
Planinci! Kakor se je pri osrednjem odbora SPD ugotovilo, ima okrožje Maribor razmeroma najmanje naročnikov na «Planinski Vestnik«. Da se temu očitku izognemo, naročajte to lepo društveno revijo, ki prinaša baš v letošnjem letniku popis Pohorja. Zahtevajte Vestnik v vseh gostilnah in kavarnah.
Dr. Mih. Opeka: Vstajenje duše. Petindvajset govorov za prerod. —- Ta najnovejša knjiga je ravnokar izšla in se dobiva v prodajalni KTD., H. Ničman v Ljubljani po 28 din. (14 tiskanih pol)! O knjigi še izpre-govorimo.
a imi muni m i—i wtsmmmammaatmmmi w— ~ ~
Sz Maribora.
Urad za zavarovanje delavcev. Odkar je urad za zavarovanje delavcev v Mariboru (prej bolniška blagajna) samo poslovalnica okrožnega urada v Ljubljani, se slišijo pritožbe od vseh strani, da urad po krivdi centrale ni več kos svoji nalogi, kateri je pa poprej v polni meri zadoščal. Danes je urad v Mariboru degradiran na naj-navadnejšo in najnižjo stopnjo prehodnega mesta in vložišča ter nima razven sprejemanja in odpravljanja ter dostavljanja spisov in zadev strank skoraj nobenega delokroga. Delodajalec prijavlja uradu , delojemalce, urad pošilja prijave v Ljubljano in še le po tednih in mescih, ko je uslužbenec že kje drugje, pride iz Ljubljane plačilni nalog za zavarovalnino. Kjer se -posli in nastavljene! često menjajo, je celo zavarovanje čisto iluzorno. Poslodajalcu je v jezo in škodo, uslužbenec pa nima od tega nobene koristi. Centralizacija naravnost ubija to tako važno socialno institucijo. Pri vsem tem je pa treba še le povedati, da imajo uradniki poslovalnic veliko več dela kot poprej, imajo pa sramotno nizko odmerjene plače v primeri z gospodo pri centrali. Centralizacijo bolniških blagajn so izvedli demokrati, da lahko denar, ki se steka v centralo, vlagajo v svoje banke. Bivšega socialdemokratskega ministra Bukšeka so napravili za generalnega ravnatelja v Zagrebu in na tem se tudi vidi, koliko je tej družbi za socialne ustanove.
Težave s kurjavo pri carinskih oddelkih. Mariborska carinarnica ni dobila ali se ji je pa izgubil kredit za potrebno kurjavo, s katero bi morala založiti carinske oddelke. Tako carinski oddelek v Št. liju ni dobil potrebnega premoga za zimo ih osobje je bilo primorano, da si jemlje na skrivaj premog od lokomotiv. Ker so kakor po navadi v Št. liju pri ureditvi uradnih prostorov pozabili na orožnike, so sedaj v eni sobi in predsobi skupaj službujoči carinik, službujoči financarji in orožniki, sedaj pa ob pomanjkanju premoga se je ta vzajemnost naenkrat razdrla. Financarji namreč sumijo, da so jih orožniki ovadili, kje jemljejo premog in lahko se zgodi, da bodo eni druge podili izpod strehe. Kaj vse lahko nastane iz pomanjkanja kreditov.
Smrtna kosa. Dne 15. t. m. je na Pobrežju umrla gospa Stržina Antonija rojena Leskovar, hišna posestnica in vdova po nadsprevodnikh južne železnice. Rajnka je bila mati našega dolgoletnega nastavljenca. Pogreb se vrši v četrtek, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne od hiše žalosti na Pobrežju, Cesta na Brezje na magđa-lensko pokopališče na Pobrežju. Rodbini naše sožalje.
Tretja carinska konferenca, ki bi se imela vršiti v pondeljek, je bila odgođena radi na isti dan pri magistratu sklicane ankete v vprašanju mariborskega gledališča. Za carinsko konferenco je občina Št. IIj pripravila vlogo, da Ju . smeli njeni okoličani prenašati tudi meso od 10 do 50 kg v Spielfeld. Meso se da sedaj prevažati samo potom železnice in je vsakokrat pregledano od državnega veterinarja. Želji občine Št. Ilj carinska konferenca ne bo mogla ugoditi, ker bi se bila morala zadeva predložiti že tedaj, ko se je sklepala konvencija z, Avstrijo.
Za živinorejce v. Mariboru in okolici. Po dolgem času je pokrajinska uprava za Slovenijo zopet dovolila
živinske sejme v Mariboru. Mariborski sejmi so glede določevanja cen živini v celi Sloveniji zelo važni m se bodo odslej zanaprej vršili po tem le redu: mesečni sejmi: za vse vrste domače živali (konji, goveda, ovce, koze); vsak drugi in četrti torek v mescu. Ako bi bil v torek praznik, se vrši sejem en dan poprej (v pondeljek). Svinjski sejmi: se vršijo vsaki petek. Če bi bil v petek praznik, se vrši sejem en dan poprej, torej v četrtek. Prvi svinjski sejm se vrši v petek, dne 18. januarja t. h in prvi živinski sejm v torek, dne 22. januarja 1924.
Krščanska ženska zveza v Mariboru vabi vse svoje članice in podpornike krščanske ženske organizacije na redni občni zbor ,ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 20, t. m. ob 5. uri popoldne v kazini na Slomškovem trgu. Razen poročil društvenih funkcij on ar je v je na dnevnem redu tudi poročilo o posmrtninskem skladu ter sprememba pravil. Udeležba za vse člane obvezna.
Krožek mariborskih Orlic ima v četrtek svojo od-bo-rovo sejo ob 6. uri zvečer v Lekarniški ulici 6. Ob 7. uri se vrši dekliški sestanek. Ta sestanek je obvezen za vse telovadkinje in netelovadkinje.
Katoliški dijaki uprizorijo v nedeljo, dne 20. januarja 1924 ob 5. uri v Lekarniški ulici št. 6-1. Anton Medvedovo dramo «Posestrimi« in burko «Rusofil«. Da ne bo pred predstavo pri blagajni prevelike stiske, je želeti, da si nabavite vstopnice že v petek in v soboto, v predprodaji v prodajalni Cirilove tiskarne. Ker je čisti dobiček namenjen za izpopolnitev dijaške knjižnice, se tudi preplačila hvaležno sprejemajo. Torej v nedeljo popoldne, vsi k predstavi.
Sojčev večer, ki ga je priredil Prosvetni kartel v Ma riboru dne 11. t. m. je pokazal, kako priljubljen je nas domači kipar in umetnik g. Ivan Sojč med mariborskim občinstvom. Dvorana v Lekarniški ulici je bik vsa polna poslušalcev, ki so sledili z veliko pozornostjo izvajanjem. Najzanimivejši je bil pač oni del, ko je tolmačil umetnik na podlagi lastnih osnutkov umetnostne zamisli svojih del. Posebno zanimanje so vzbudili osnutki Slomškovega, dr. Verstovškovega in M. Volčiče-vega spomenika in razni fotografični posnetki Sojčevih kiparskih del. Končno je še predsednik Prosvetnega kar tela seznanil navzoče v glavnih obrisih o vseh pomembnejših dozdajnih Sojčevih umetninah. Občinstvo je nagradilo g. predavatelja z izrednim pritrjevanjem. Tako moremo gospoda Ivana Sojča ponovno priporočati vsem ljubiteljem lepe umetnosti, da se obračajo nanj v vseh slučajih in uverjeni smo, da bodo zadovoljni z njegovim delom nad svoje lastno pričakovanje. Svojo delavnico ima gospod Sojč v Mariboru, Cankarjeva ulica 26, kjer so tudi stalno na vpogled njegova dela.
XI. predavanje Prosvetnega kartela v Maribora bo v petek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v Lekarniški ulici št. 6. Predaval bo gospod Davorin Žunkovič, vodja Študijske knjižnice v Mariboru, o naših krajevnih imenih. Opozarjamo, da bo predavanje poljudno in vsakomur razumljivo. Zato posetite tudi to predavanje v obilnem številu.
Pevcem Glasbene Matice. Gg. pevci in pevke se obveščajo, da se prihodnja pevska vaja vrši radi orkestra v četrtek, ne pa, kakor običajno v petek.
Pevski zbor Glasbene Matice nam javlja,, da se vrši njegov koncert, ki je bil prvotno namnejen na 15. jan., nepreklicno v sredo, dne 6. februarja 1924. Namenoma ga priredi Glasbena Matica v sredo, da se ga vsak lahko udeleži, ki je v svojem društvu zadržan v soboto ali nedeljo. Tudi okoličanom se menda s tem dnevom najbolj ustreže, ker je drugi dan četrtek, ko največ ljudstva iz okolice prihaja v mesto in je tudi učiteljstvo prosto šole. Pela se bo tudi «V pepelnični noči«, in sploh cel program, kakor je bil že spočetka določen. Vršil se bo v Götzovi dvorani, ki nam je od ravnateljstva zagotovljena. Natančnejša in potrebna pojasnila k nekaterim točkam se objavijo po listih pravočasno.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 6. januarja do 12. januarja:
Škrlatinka ostalo 10, novih 2, oždravlj. 2, umrl 0, ostane 10. Norice ostalo 1, novih 1, oždravlj. 0, ostane 2.
iz Udruženja vojnih invalidov podružnice Maribor. Meseca decembra preteklega leta jc podružniški odbor naklonil denarne podpore izmed več kot sto prosilcev, tridesetim najbolj revnim in potrebnim in sicer: 18 vojnim vdovam, 11 invalidom in 1 vojni siroti brez staršev v skupnem znesku 3000 D. Izmed teh jih biva v Mariboru 23, 7 pa v mariborski okolici.
Odsek amaterfoiografov SPD v Maribora naznanja, da ima v zalogi zopet planinske znake, ki se dobijo oi vsakem dnevnem času v Krekovi ulici 5-1. levo. Isiotam sprejemajo se tudi naročniki na «Planinski Vestnik« ter prodaja Planinski koledar 1924.
Gasilno društvo v Mariboru in njega rešilni oddelek, namerava v svrho nabave novega rešilnega avtomobila prirediti v kratkem posebno nabiralno akcijo. Društvo je zabredlo v težek finančni položaj, ker stroški od dne do dne naraščajo, dohodki pa so malenkostni in je poleg tega morala tudi odpasti za dne 5. januarja nameravana prireditev. Sedanji rešilni avtomobil je služil od leta 1915 do danes v 101.923 slučajih in je v polni meri odslužil. Kljub temu pa ga namerava vodstvo preurediti v voz za moštvo, kot dopolnilo za avtomobilski vod gasilnega društva. Vse to pa je združeno z velikimi stroški. Z ozirom na človekoljubni in občekorist-ni namen pričakuje gasilno društvo da se bo občinstvo v polni meri odzvalo njegovi prošnji in pripomoglo do čim popolnejšega uspeha nabiralne akcije.
Trgovski ples. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru objavlja, da se dne 19. t. m. nameravani trgovski ples ne vrši in sicer za to ne, ker je pravočasna poprava Götzove dvorane nemogoča.
Pevsko društvo Zarja v Pobrežju ima v sobota, dne W. januarja ob 7. uri zvečer svoj redni občni zbro.
Gospodinjski koledar za lefö 1924 se dobiva v pisarni jugoslovanske Matke, Sodna ulica 32, ob uradnih urah to je vsak dan od 15. do 17. ure ter pri predsedniku g. prof. Ribariču, 'Tattenbachova ulica 17-11., vsak čas.
Lepo novoletno darilo dobi vsak stalni odjemalec tvrdke Mastek & Kamičnik, Maribor, Glavni trg in to od 1. pa do konca januarja.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
87
Ali je res samo sanjala —? Ali se ji jc mešalo —? Ali pa so bile tele skale vrata in vhod v raj —? Ali so angelske peruti pahljale prijetni hladni nočni vetrič, ki ji j« prinašal nebeške radosti, njej, ki je toliko pfe-trpela —?
Obstala je, sklonila se je naprej, njene oči, njena ušesa, vsi njeni čuti so bili đo skrajnosti napeti —.
In spet je čula iste dobre, poštene angleške glasove, tako čisto zemeljske, tako čisto človeške —. Takih besed ne šepetajo duhovi po nebeških livadah —!
Oči so ji prodirale nočne Sence. Tamle nekje, nedaleč od nje, pa skrit njenim koprnečim očem je bil on, on — lastnik teh dremavih, nosljajočih, bebastih glasov, ki so še pred kratkim do skrajnosti razburjali njene živce, ki bi jo pa v tem trenutku naredile za naj srečnejšo žensko v vsej Evropi, — če bi le vedela, odkod pravzaprav prihajajo.
«Percy, Percy!« je zakričala, polna dvomov in upov. XPercy, tukaj sem! Pridi k meni! Kje si? — Percy. Percy, moj Percy!«
«Eh-hm, je že vse lepo in prav, da me kličeš, Ljubica«, je nosljal zaspani glas. «Ampak, preklicano, če pa ne morem k tebi! Ti pr—i žabojedi so me namlatili kakor snop in slab sem ko —. Saj pravim, e-hm — geniti se ne morem!«
Margareta še vedno ni razumela.
Odkod je prihajal gals —? Zategel, dremav, pa oh talco ljub, mil, tako sladek za njenega potrtega duha—. Saj žive duše ni bilo blizu —. Le tam ob skali —.
' Veliki Bog —! žid —?!
À1Ì je znorela —? Ali je sanjala —?
Tamle je čepel na kolenih, hrbet je imel obrnjen v mesec, zaman se je trudil, da bi vstal.
Margareta je stekla k njemu, — vzela je njegovo glavo v roke — mu pogledala v oči —.
O te sinje, dobre, dremave oči —. Kako znane so ji
bile! Kako dobrovoljno, skoraj šaljivo se zrle skoz umazano krinko starubastega Žida —!
«Percy, Percy! Moj mož, moj ljubi, ljubi mož!«
Solze so ji zalile oči, veselje jo je dušilo. «Hvala Bogu! Hvala bodi dobremu Bogu!«
«E-hm —, je že prav, ljuba moja! Seveda, zahva-liila se bova Bogu, ampak pozneje! Za sedaj prosim, če bi mi, gospa, mogli odvezati tele trde vezi —!«
Ni imela noža in njeni prsti so bili slabotni. Z zobmi jè grizla in trgala vezi in vroče solze veselja in zahvale so padale na njegove uboge roke.
«Presneto — eh!« je dejal, napel mogočne mišice in pretrgal zadnje niti. «Ampak ne verjamem', če se je ke-daj v zgodovini Angleške zgodilo, da bi se bil pustil angleški gentlemen takole mirno nabiti, pa da ne bi bil vrnil, kar in kolikor je prejel!«
Videti je bilo, da je zdelan. Ko so padle zadnje vezi, se je sesedel na tla.
Margareta je zastokala in pogledala krog sebe.
«Oh, da bi le kapljico vode dobila med temi skalami!« je vzdihovala. Zdelo se ji je, da se je Percy onesvestil.
«E-hm —!« je mrmral in se vkljub onemoglosti nasmehnil, «kar mene osebno zadeva, bi mi bil ljubši požirek pristnega francoskega žganja! — Prosim, sezite gospa, v moj žep! Tam bodete našli steklenico. Preklicano sem zdelan!«
Krepko je potegnil in prisilil tudi Margareto, da se je pokrepčala s požirkom.	.
«No — hvala Bogu, sedaj je pa že bolje, kaj, ljuba, ženica?« je zadovoljno dejal. «Ampak, pravim, čuden položaj je tole! Gospod Percy Blakeney, angleški plemenitaš, — in njegova soproga ga najde v takem stanju!«
Potipal se je po licu. «Že celih dvanajst ur se nisem bril! Pač neokusno izgledam! In tile kodri —!«
Smeje se si je strgal lasuljo z glave in je stegnil od sebe dolge noge, ki so bile sključene toliko časa.
In nato se je sklonil k Margareti in njegov pogled se je topil v njenih velikih, sinjih očeh.
«Percy!« je šepetala, vsa zardela. «Če bi ti vedel —!«
«Vem — vse vem!« je dejal neskočno nežno.
«In — mi odpustiš?«
«Ničesar ti nimam odpuščati, srček! Tvoja požrtvovalnost, tvoja vdanost, ki jò, ah, tako malo zaslužim, je več ko dovolj zadostovala za nesrečni dogodek na plesu lorda Grenville!«
«Torej si vedel —? Že tistikrat si vedel —?«
«Vedel sem —. Že tistikrat sem vedel —! Pa če bi bil tudi to vedel, da ima moja ljuba Marjetica tako plemeniti srce —! Zaupal bi ti bil, kakor si zaslužila, in
ne bi ti bilo treba toliko pretrpeti, ne bi ti bilo treb* letati za možem!« —
Tesno drugo ob drugem sta sedela, naslonjena tu» skalo, in njegova glava je počivala na njenih ramah. Margareta je v tistem trenutku zaslužila naslov «najsrečnejša žena v Evropi«.
Hipoma se je nečesa spomnila.
(Dalje prihodnjič).
NAROČNINA «STRAŽE« ZA L. 1924.
«Straža« stane celo leto...........80	Din.
pol leta ..... 40 Din.
četrt leta............20	Din.
mesečno .....	7	Din.
Naročnina se naj pošlje na upravništvo «Straže« v Mariboru. Najboljše je, da se vsak posluži položnice.

ADJUNKTA
* •
samskega, energičnega, z večletno prakso, dobrimi spričevali, iz poštene slovenske hiše, eventualno takojšnji» nastop, išče uprava nekega veleposestva v Sloveniji. — Prošnje s prepisi spričeval.in stavljenimi pogoji, je takoj vposlati na upravništvo «Straže« pod «Graščina«. 41 3—1
a»i

ALAHA
puTOVPitna novo btago povsem 2uela
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica sa’amo, preklanega mesa in masti
H. Gä vrila ic a sin. d. d. Petrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
R. BUNC in drug
Ljub jana-Celje—Maribor.
Posebni parte se ce bodo izdali.
t
$ TlSKARKAISV. CIRILA V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
Potrti teizmerne žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je njih iskrenoljubljena, nenadomestljiva hčerka ozir. sestra in nečakinja, gospodična
v torek, dne 15. januarja 1924, ob pol 20. uri po dolgotrajni mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 20. letu svoje dose boguvdana prem nula.
Truplo nepozabne pokojnice se bo v petek, dne 18.januarja 1924, ob 14. uri v hiši žalosti, Pobrežje, Cesta na B ezje št. 29, svečano blagoslovilo, preneslo na cerkveno pokopal šče v Pobrežju in tam polož lo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 19't. m. ob 7. uri zjutraj v župni ceikvi sv. Magdalene.
Pobrežje pri Mariboru, dne 16. januarja 1924.
Matija Roznu», kamnosek in posestnik	M&rija Rdtmai
oče.	mati.
Hermin, Vilko in Franc Razmsn
bratje.
a)	Za otroke:
Kvišku srca po 27, 36, 39 in 40 D. Rajski glasovi zo 38, 50 in 52 D. Prijatelj otroški po 6.50 in 7.50 D. Ključek nebeški po 20 in 30 D. Angelj varih po 11 D.
b)	Za odrasle:
Bogomila po 15, 22 in 25 D. Pobožni kristjan po 12 D.
Češčena Marija po 14, 48, 60 D. Marija varhinja po 10 in 36 D.
Sv. Alojzij po 15 in 34 D.
Nebesa, naš dom po 42 D.
Skrb za dušo po 15, 22 in 30 D. Sv. ura (velike črke) po 12, 15 in 30 D.
Mali duhovni zaklad (velike črke) po 12 D.
Marija Kraljica po 42 D.
Venec pobožnih molitev po 40 D.
Venec pobožnih pesmi po 15 D.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov po 10 D.
Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.) po 14 D.
Premišljevanja za čelo leto L in D. del po 32 D.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri. 3 D.
Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src D 5.
Vir življenja 18 D.
Duša popolna 20 D.
Duša' spokorna 20 D.
Bog med nami 12 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D.
Slava Gospodu 18 D.
Nebeška hrana I. in H. del 15 D.
Priprava na smrt 16 D.
9eeeooooóoo0eeoooeo0ooooo€p€M
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
S*ea*je3
Somišljeniki, širile naše liste !
Ne čakaj spomladi!
Naroči takoj:
sadno dre»je, dale, vrtnice, giadiole i t d.
Vele vrtnarsko podjetje
.VrfDžamonjainiir ugovi
Maribor. *9 l—10
Dva žagarja,..galerista, 1 cirkularist, le samo dobre mod se sprejmejo. Stanovanje, razsvetljava in kurjav* na razpolago. Obrniti se je na: Alojz ligo, Fala.
Smrekove in borove hlode kupuje stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se tudi prevzame vsaka množina hlodov za žaganje. 34
Iščem viničarja
za obdelavo tri četrt oralov vinograda, nadzorovati im* tudi 50 oralov gozda. Dobi poleg proste uporabe hiše z gostilno tudi veliki vrt okoli hiše in razun tega pet njiv, steblike, in brezplačno drva iz gozda. Ponudbe na Anton Kajfež, veleindustrijalec, Kočevje.	38 3—S
l isk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže,«