year uii»uk, mH Acceptent» for itoa, Mm. — Družba, ki « nadulično cestno telezni-napravila lep dobiček v Jenem letu. Njen kosmati lek je snalal 134,547.309. čisti dobiček znala $502,- wtéM i» b^dsily days « Lawadale Am Offlee «I PabltMÜMt «S67 So. Uwadals Ah ■m^IH Vojaa M prohibiciji završala v kongresa Ostra besedna bitka med suhimi in mokrimi v zbornici. Mellon priporoča izpremembe v Volsteadovem zakonu. laodovi čini eo taki, da jih de-fcvstvo ne more pozabiti. — Wood je bil pač med najbolj trdosrčnim! podjetniki- — In Ukih podjetnikov delavstvo * pozabi tako hitro. Chicago, 111. — William M. Wood, tekstilni baron, se je u-gtrelil. Veliki dnevniki so prine-ilj obširna poročila o njegovi forti. Ampak tudi starejši fckfltilni delavci se spominjajo Wooda in njegovih črncev. Bilo je v letu 1912, ko so za-stavkali tekstilni delavci v Law-fcncu, Mass. Stavko je vodila td kapitalistov osovražena organizacija I. W. W. Ta organizacija je apelirala na italijanske in 'portugalske delavce, da se naj pridružijo stavki in pomagajo jitreti diktaturo v tekstilnih tovarnah. Takrat je Wood ukazal, da je policija naskočila matere z otroci na železniški postaji in jih razpala na vse strani. Stavkar-ji »o bili vztrajni in odločni. Žene stavkarjev so poslale svoje nalenčke na deželo in v druga sala mesta, kjer so jih prehranjevali oni, ki so fftmpatizirali s itavkarji. Ampak gospodar se je odloČil, da žene in otroci , ne mejo iti iz mesta in tako širiti, ako trdosrčen je njih gospodar. [ In izvršil se je napad na matere ! is otroke. To je bilo celo preveč Gibson f Gardner ju, ki je pisal za Scripp-iove liste. Pregovoril je senatorja Poindexterja, ki je bil ta- ma/mmwmmm ¿rat med naprednimi elementi, bil p^i^n da se je šel na lastne oči prepn-čat, kako izgleda v stavkovnem kraju. Videl je, kako je policija jahala prek stavkarjev, njih len in otrok. Prepričal se je, kako je policija terorizirala stsv-karje in prebivalce. Mezde so bile takrat sramotno nizke in razmere v tekstilnih tovarnah ne-prenesljive. Socialistični kongresnik Ber-|er je v kongresni zbornici predložil resolucijo, ki je nalagala preiskavo. Resolucija je bila •prejeta in zanjo je pridobil tu di Tafta, ki je bil takrat kandin, dat za ponovno imenovanje. Wood je skušal preprečiti odhod otrok v Washington, da bodo tam zaslišani kot priče. Kljub-temu je pa odšlo pet in dvajset otrok v Washington, ki so bili zaslišani pred odsekom. Ko se je vršilo zaslišanje otrok, je bila odaekova dvorana nabita s kon-tresniki, časnikarji in drugim občinstvom. Celo predsednikova lena je bila navzoča. Poslušalci ie niso nikdar slišali takega pripovedovanja o bedi, trpljenju in izkoriščanju. . Chas. W. Erwin, urednik socialističnega dnevnika "New York Call", je takrat priredil «hod. na katerem je predstsvil otroke. Z živo besedo je naslikal trpljenje in belo tekstilnih dedcev, njih žena ln otrok, tako da j«* Ranil srce navzočih. Poslušalci no segli v žep in darovali v Podporo stavkarjem. Nato so odkrili v neki stari in napol [»odrti tovarni dinamit, ki m podtaknili podporniki tekstilnih baronov. Obdolžili so •tavkarje, da so položili dina-Ali odkrilo se je, da je Hi-arstov list pol ure preje obja-vil vest, da so našli dinamit. prwlen ho ga odkrili na mestu, »a katerem je ležal. Preiskava * dognala, da je dinamit tje Nožil neki Green, pogrebnik, na prigovarjanje ravnateljev to-v»rne. Green je bil spoznan krivim in obsojen na deeet tisoč do-krjev denarne globe. Ampek woodu, ki je bil obtožen kot vodja te zarote proti delavstvu, sc godilo nič. Končno je bila stavka izrav-¡ana. Voditelji organizacije L * W. ao podpisali pogodbo s Pregled diavaih dogodkav AMERIKA. Obsežno gibanje organiziranih delavcev v Bostonu. Sest vojakov je umrlo, ko so Pili špirit za mazanje las. Delavci še dobro pomaijo krutost tekstilnega barona Wooda. Znamenit in oster odgovor senatorja Wheelerja Coolidgu. Delavci podpirajo Norrisovo predlogo, da Muscle Shoals o-stane ljudska last. Kongres dobil hrupno borbo proti prohibiciji. PO SVETU. Alarmantni učinek Mussolini-jevih groženj v Evropi. Nove podrobnosti o monarh i-stičnem škandalu na Nemškem. Washington, D. C. — V soboto je več ko dve uri divjala ljlita besedna bitka med mokrimi in suhimi kongresniki v poslanski zbornici. Bil je le začetek viharja, ki prihaja' v kongresu vsled prohibicijskega problema. Konflikt je bil tudi v senatu. V nižji zbornici so bili duhovi na obeh straneh tako razburjeni, da bi bilo skoro prišlo do osebnih, spopadov. Debata je izbruhnila, ko so pristaši administracije predložili več amendmentov k Volsteadovem u zakonu. Na priporočilo zakladniškega tajnika Mellona je bil predložen načrt, na podlagi katerega se prohibistična enota odcepi od zveznega davčnega biroja in priklopi departmentu zaklada, nakar Mellon imenuje posebnega komisarja prohibicije, ki bo samo njemu odgovoren za uveljavljenje suše. To je razpalilo mokre elemente, ki so brž predložili celo vrsto svojih amendmentov za omi-ljenje Volsteadova zakona. Kongresnik Boylan, demokrst iz New Yorka, je zahteval, da se tskoj razpravlja o njegovi predlogi za legaliziranje štiriodstotnega piva in desetodstotnega vina. Su-hači so takoj mobilizirali vse svoje sile in preprečili razpravo V debati so letale ostre obtožbe mokračev in protiobtotbe suha-čev vse križem. Višek konflikta je pa prišel, ko je kongresnik Sabath iz Chicaga dejal, da je prohibicija demoralizirala ameriško mladino in pretvorila mlada dekleta v pijanke. Suhači so se kar penili vsled te obtožbe. KING BE BOJI MONOPOLOV. Washingto^aC. - Senator King iz Utaha, je zopet slikal strahove na steno, ko je govoril proti aluminijskemu trustu. Menil je, če bi bili ameriški ka-pital isti pametni, tedaj bi se ne trudili odprsviti konkurenčne-ga sistema. Ce bo Amerika kda postala komunistična, je mem King, tedaj se to «godi «radi •f P—t»«« provided DELAVSTVO PIRA ELEKTI NO CEimtAi Večina v senatnem odeeku podpira privatne intersae. — Delavstvo pa odločno sahteva, da Muscle Shoala ostane ljubka lastnina. Washington, D. C. — Edgar Wallace, Član legislativnega odbora Ameriške delavske federacije, je sporočil poljedelskemu senatnemu odseku, da organizirano delavstvo podpira predlogo senatorja Norrisa za vladno la-stovanje centrale Muscle Shoals in distribucijo električne sile. Njegovo zsslišanje je bilo zadnje istega dneva. Naslednji dan je bilo povabljenih v Belo hišo sedem senatorjev na razgovor o Muscle Shoalsu. Opoldne je glasovalo v odseku enajst proti potim članom za zbornično predlogo, po kateri se odda Muscle Shoals v najem privatnim interesom. To je bila zmaga privatnih interesov za oddajanje električne sile. Podpornik teh interesov je senstor Heflin iz Ala-bsme. Wallace je odprto povedal, da delavstvo zahteva, da je elek-tričha centrala ljudska lastnina in da je delavstvo proti privatnim monopolom. Na tej seji so protestirali tudi trije bivši guvernerji — McMillan, Roeberts in Rye — države Tennessee, da se ljudsks lastnina odda privatnim interesom v tyg|em so pa bili senatorji DeneenTMcNary, Capper, Sackett, Hareld, Keyes, Caraway* Ferris, Heflin, Kend-rick in Mayfield. se bo manjšina z vaemf iMčm borila, da prepreči eprejem predloge za oddajo Muscle Shoal ss v najem. Morris je preprigjm, da ta predloga ne bo sprejm. mazilo za las* JE UMOrilo Sest vojakov Trije ae nahajajo v nevarnem etaaju, 18 je pa bolnih. Honolulu, Havajsko otolie.— Vojaki so pili pimentni špirit, ki služi'za mazanje las, da postanejo bolj. volni, in Čižčenje glave. Posledioa tega pitja je bila, da je Žest vojakov mrtvih, trije nahajajo v kritičnem stanju, trinajst je pa bolnih. Pimentni špirit so kupili na poštni centrali, kjer se prodajala kot mazilo za lase in čiščenje glave. Smrt je nastopila še le po dolgotrsjnem pijančevanju. ar madne oblasti so uvedle obširno preisksvo. Prohibicijoniški u «lužbenec Barrett izjavlja, da pimentni špirit sploh nI nevaren, ako mu ne primešajo leene-gs alkohola. vozniki in Šoferji se organizirajo. Bleomlngton, iil — Tukajšnji vozniki in šoferji eo se pričeli organizirati. V kratkem vprašajo za poslovnico, na kar prediože podjetnikom svoje zahteve. saaeMmepeaeggag—a——mmtmjilj. L .. —es——i........... L .I . vmmt. n i iaii— Chicago, 11. torek, 9. februarji (Februar y 9), 1926. gfriffS ST K V.-NUMBER 83 use, Ast of Ost. a, lllT, aetkartaad ae Jena 14, IttL EVROPA ALAMIIANA VSLED IISSOLMUEVIH GROŽENJ Londona poročajo, da Jugoelavija kupuje orožje In etre* livo. Nemčije odgovori Italiji; lanala ae ne ligo narodov. Muaeolini pravi, da tirolaki Nemci nleo narodna manjšina, temveč germaniiiranl Italijani, katere je treba raincmčiti. Fašisti napovedujejo vojno s Francijo, katera Išče savesnlke na Balkanu. leni uslužbenci so zahtevali toyllanje mezde. Njih zahteva e bila oddana razsodišču. In kaj je ukrenilo razsodišče? Usluš-morajo delati sa 72 Vi cen-uro. To je tista mezda, ki imeli v letu 1924. Za ma-it je povišana mezda le o-nlm uslužbencem, ki opravljajo sli^Šbo motom i ka in apre vodnika obenem na enem vosu. V Bostonu se pripravlja velika kampanja sa organiziranje delavcev. Bostonska strokovna centrala je izvolila poseben od-»or, ki bo vodil agitacijo ln delo Orgahiziranje delavcev v bostonskem distriktu. Od te agi teeije se pričakuje veliki uspehi. Hartfrod, Conn. — Tukajšnji tizirani stavblnskl delavci ivajo la štirideset ur dela v i. Dela naj se le pet dni v tednu, sobota in nedelja pa naj bodita proeta. Delavci so vzpostavil to zahtevo, ker žele znižati število brezposelnih delav-iv v stavblnskl industriji. Pro-tej zahtevi pa vstajajo stav-binski podjetniki. Njih lokalna organizacija je poelala vsem podjetnikom navodila, da se naj ' i jo odločno delavski zahte-unijaml je voditeljica u tev* organizacija pleskar-skih delavcev, tapetnikov in sobnih slikarjev. BANDITA IZRABILA DEKLETA ZA acrr. River Foroet, IIL — Telefo-n is tka Christine Uu je sedela pri telefonskem aparetu Bowman Dairy kom penije na Centralni avenuji, ko ee vrata nepričakovano odprla. Vstopila sta dye bandlta. Eden izmed njiju je pograbil telefonistko ia jo pehal pred sabo. Pri tem je strašno klel in ji grozil, da jo ubije, ako ne stope pokorno pred njim. Pehal je telefonistko do registra za gotovino, kjer Je njegov tovariš nagrabil e sto dolarjev iz nJega. Uslužbenci eo morali v kot. Po izvrženem ropu eta se bandits odpeljala hitro v avtu. krivic, ki jih ustvsrjsjo kapitani. Zbiranje bogastvsJ retoh Deščice possmeznikov, 1» ustvs- riTsituEljo, ds bo ljudstvo za-htevalo intervencijo pri kontroli in lastništvu industrij. , y ^^ blagoslovil ameriške-Tudi Kingovo svarilo ne bo in njegov štab, kl ustavilo kapitalizma v l^Sgovem §pr#jeJ y avdljend Nato razvoju, kl mu ga diktira nje blagoslovil tudi njihove S llsien zskon. Ks to ¿MflilS zem dovrši svojo ndo* pr£ «ocisllzem. pa če je Kingu vA* ali ne. ' ' London, 8. febr. — Napoleonsko nastopanje italijanskegs dikUtorja Mussollnlja, ki je v soboto v rimski zbornici zagrozil Nemčiji s vojno, je zelo orna-jalo rahlo balanclrano tehtnico miru v Evropi. Dipiomatični krogi v Londonu so naravnost vznemirjeni in slišijo se govorice o novih alijeneah ln protialijan-cah. "Mussolini povzroča mnogim evropskim vladam teške skrbi ln noči brez spanja," je rekel neki tukajšnji višji diplomat. Neka vest se glasi da Je Jugoelavija začela mrzlično kupovati večje cvantitete orožje in streliva. Mussclinljov sobotni govor v i-talUanskem parlamentu,. V katerem Js rekel, da Italija lahko pomakne svojo zastavo preko severne meje, smatrajo sosedje I-talije, predvsem Jugoslsvija, da je naperjen proti nJim ravno ta ko kakor proti Avstriji ln Nemčiji ~p ■ Berlin. 8. febr. — Mussolini-jeva grošnja s orotjem v momentu, ko ae Nemčija priprav IJa za vstop v Ugo narodov, je izzvala tukaj veliko senzseljo. Vladi naklonjeni lieti naznanjajo, da nemška vlada odgovori U talij 1 ns Isti uradni način. Zunanji minister Streeemann bo še te dni odgovoril v zbornici na in la aakaj a ataaarhltHö- v Bi vil član 'črne delelne hram-I hen je odkril aačrt aa amor predsednika republike. Berlin. 8. febr. — "Acht Uhr Abendblstt" v Berlinu je obje-vil novo senzacijo na račun notranjega krotka "črne dešelne brambe", bande monarhlstičnih oficirjev, kl je obtošena dolge vrste političnih umorov. Bivši član brambe, čigar ime Je zamolčano, je odkril načrt zarote» kl je bil narejen pred dvema letoma. Načrt je bil, da zarotniki u-morijo takratnega predeednika Eberta in ministra notranjih zadev 8everinga. poženejo i dine-mltom v zrak berlinsko borso in proklamirajo vojaško dikteturo. Ovadltelj je obtožil poročnike Schulza in Eelsenbeika, majorja Buchruckerja in druge kot vodilne zarotnike. Policija Je pr* vočasno preprečila lavršitev načrta, toda aretiran nI bil nihče. Wulle, vodja nemških fašistov in poslsnec v pruski zbornici, taji, da so fašisti v zvezi e "črno dešelno hrambo." Ii Budapelts je prišla veet da je mii Truplo Vlile iskopaao ln ob-Iflavljeno. Parral, Mshiks, 8. febr. — Truplo Franclsca Vlile, znanega i'evolucljonarnega voditelja, je bilo v noči od zadnjega petka na soboto izkopano na tukajšnjem pokopališču in obglavljeno. Okostenjak so našli blizu odpr tega groba, toda glave je manj kalo. Zraven okoetja Je bil listek. na katerem Je bilo zapisano, da bo Vi Hov s lobanja poslana v Columbus, New Mexico, kjer Je Vlila pred deeetiml leti izvršil napad čez mejo. Kakor poročajo, je petorica moških iz-i vršila hijenako delo. Drugi dsn ste bila aretirana Emil Halm-_________ dahl. ameriški vojak, in Alber- mogočnostjo." to Corral, Mehikanec, kot oeum- j Mussolini Je v svojem sobot-ljenca. Oba pravita, da sta pri- n#m goVoru v zbornici odgovoril ŠU iz Los Angelesa na lov v Me-| bavarskemu! I po ksteri cem [-1 i šele _ je delav in izboljša- de situacije na'Tirolskem in pri tej priliki odgovori Mueeoliniju. Kljub splošnemu ogorčenju in protestiranju ee nemški listi vzdržujejo ostrih komentarjev. Mnogi listi so priobčili Muaeoll-nijev govor bres vsakega komentarja. Berlinski uradni krogi so mnsnja, da bo o napetoeti sklepala Ilira narodov, katere članica bo Nemčija v kratkem času. Veleeile v ligi narodov vsekakor ne bodo pustile, da bl srborlti Mussollni ogrožal evropekl mir. Pariz, I. febr. — Francija o-pazuje tirolsko kriao a velikim zanimanjem. Nacionalistično časopisje v splošnem shnpatiliea z Italijo in zasmehuje bojkotno gibanje Nemcev. Mnogi listi pri-znavajo, da Je bil Mussolinljev govor precej robat, toda "teko je treba govoriti e pengermenl." Dunaj, 8. febr. — Lleti poro-čajo, da so italijanski fašisti iz-gnall 84 nemških uradnikov, u-člteljev in trgovcev Iz Južn* Tirolske. Izgoni ee nadaljtijejo. Zadnji nemški list "Die ner Zeltuag" na Južnem skem je prenehal Izhajati. Rim, 8. febr. — Fašlstovsko časopisje po vsej Italiji kar žari veselje vsled Mussotinijevega govora v soboto, ko jo dejal, da se zastava Italije lahko pomakne preko severne meje v Avstrijo, čs bo trebs. Listi pišejo, da is govora odseva ves duh faUeUč-ne Italije in vsak liomentra je nepotreben. Ultrsfalistovskl list 'impero" pile: "Muesoltnljev mogočni govor ne potrebuje nobene pripombe. Treba je le, da ostane pri nas s vso golo rimsko jffavnlh poe pobegnil is Budapelte, pravi morileolblvtefa finančnega ministre In katolilkega voditelje Matije Krzbergerja. DESETLETNI ZBPAR. Bil je eaajetkrat aretiran. Chicago, m, - Policije je a* rotirala le enajstič 10-latnega šeparja Frank Gizearwleese le-radl žepne tatvine. Deček je premlad, da bi ga poslali v pobolj-ševalnico sa dečke. Policiji je le-povedel, da Je v treh dncB Izmaknil v družbi dveh etarajlUi dečkov $146. Od tega denarja so našli pri nJem le Še 914, ke so ga aretirali. Kradel je odjemalcem, kl ee pohsjsll v trgovine na Mhreu-škl svenujl. Pomagala eta mu 18-letnl Ignatius Merklewicz In 18-letnl Kdward Neumaa. Ta dva dsčka zanikata, da ste mu pomagala krasti, toda IzjevtJe-te, da sta bila le na straši, ko je 10-letni šepar e svojimi drobnimi prstki kradel tenam le njih torbic, moškim pa iz njih lopov. hiko, toda tajita dejanje. V11U Je bil umorjen na tukajšnjem svojem renču lete 1928. bojno mornarico, rekoč, da Bog ima rad veliko ameriško delalo! Nemški bankirji dali kredit ee-vjslom. Moskva, 8. f|br. — Bankirji v Nemčiji so ddi sovjetskim ln- _ duatrijakim organizacijam 800 v anegu prod nekim kopališčem na v Moskvi Moskva, 8. febr. — Bivša prln-ObolenskiJ. stara 28 let, je bile v soboto najdena umorjena lark kreditni nemški Vie- le razmere. Tskoj P° končsni Uvi je pričela Woodova ^; nijska mašina preganjati Lttor ja, Glovanittija i" £trt.h<> da ao ščuvali k umoru. vÄ » ^l^&ga jamči ____ dolgotrajni obravnavi. " podlagi tega kredite do-! so njeni nekdaj mogočni la . ». o woodu eo geyai^, stroje In etek- get. sodniki pobelil Ukam,¡¡J^ da m zadnja lete nekoliko odneW^ 7iči» opr«no sa ruske tovarne, revo ledje, ee je potikala po za- **klje je lud sWenlla^a« trdnoarčno«t i Ampak delavci ne ^ ^ j vodih za sirote. J - • ^ » vedo ničesar o tem. - -- » ~ I mu prem I jarJu dr, H*t-du, kl je pred nekaj dnevi dojel, da morajo vsi Nemci stati za svojimi rojaki na Južnem Tiroi-sitem in da on sam odločno protestira proti italijanski brutal noetl napram tirolskim Nemcem pod Italijo. Mussollai je rekel, da Heidove besede presegajo vaa meje dlplomatične doetojnoeti. "Mirovna pogodbe nam je da-la Južne Tfrote ia mi zdaj epiki-ramo tamkaj naše Italljinske nič drugaga." je dejel ds Ci Vhoalo- KAKANA BI MORALA MEZDA OCENJENEGA DELAVCA. Oevelaad, O. — Ne te vera-šanje odgovarja svet atevhin-aklh delavcev v Clevelandu. Te dolavska centrala izjavlja, da bl moral otenjenl delavec prsjenm-ti najmanj en dolar meede ne uro. Stavblnskl tetaki zahtevajo , da se njih minimalna meide 87'/i cente na uro poviša na en dolar mezde od ure. PlsfksrJ! ln steklsrjl zahteva-Jo, da delajo le pet dni v tednu in da se njih m«x4a od ure poviša od $1.28 na $1 -87^. PUIVBKNI INTERESI BI JEZE. Kreide, Weak. — Plovbeel interesi se ailno Jeze, Iter bodo v mesecu fabruerju naložili 11* 000 Fordovih traktorjev aa Japonske Isdije, ds jih prepeljejo v Vladivostok. Te traktorje eo kupili aovjeti sa kmete. Te pe-mo-1 šil Jatev pomeni, da prične trgo-' vina z Rusijo zopet prek See**!» PBOSVBTÄ "^ffffv^it h j r^s v ■■ ■ . i mtmam UARJA. P M mm rr 4 V južnih državah cvete Se bttjneiie izkorii&nje Mjj^: ^ M iVe Iters* KatMeel »ms» le#itr. Owed by Ute letsais X1>—I »sas» 8odetr. by Ibe letsi i .Ig^HgU» _ M ni yoor; Cblesj» M.M. orel«* eountriit Chksgo) i 18 00 p# 'MEMBKI of thb FEDKDBATED PRESS' - — ■ ■ ■■■ ■ ■ Bate« v oklepala a. pr. (I*. tU«) Mot «Jg^-. J#njt ^ Tam j« « ten daovesi potekla naročalaa. Poitmte Jo prsfeeaeae, a m na m mterl Ust. ŽENA V MODERNI INDUSTRIJI. Dokler se kapitalizem ni raivil in je bü še v povojih, ao ameriške žene opravljale domača dela. Takrat so ameriške žene lahko posvetile več časa vzgoji otrok, kot jim je mogoče to storiti dandanes. Oče> delal in skrbel sa pre-hranitev družine. Ako čiUmo zgodovino Združenih držav, se prepričamo, da je bila navada poftiljati otroke pred državljansko vojno do osemnajstega leta v Solo, aH so se pa učili rokodelstva. Od osemnajstega leta pa do eden in dvajsetega so mladeniči ostali döma, da so tako očetu nekaj vrnili, kar je zanje izdal za ,njih izobrazbo ali pa za poduk v rokodelstvu. Dekleta bo pomagale materi pri delu, dokler se niso pomožile. Tfrko ni bilo samo v Ameriki, temveč je bilo tako tudi v Evropi, ko je bil kapitalizem ie v zibelL Dandanes so razmere popolnoma izpremenjene. To je povzročil razvoj kapitalizma. V tovarno ne hodijo le očetje in njih sinovi V tovarnah delajo tudi dekleta. Tam so vprežena v enakomerno, duhamorno in mukotrpao delo. Dnevi jim potekajo brez vsakega veselja, kakor mladeničem, ki so se rodili v siromašni delavski hiši. Kapitalistično časopisje ima navado to izkoriščanje žene v industriji slikati v najlepših barvah. Prav na fin način sugestira, da ženske zaradi tega hodijo v tovarne in opravljajo dela, ki so jih preje vršili le moški, da zadosti svoji potrptnosti za lepe obleke, lišp, nakit, za pohajanje v gledališča in obiskovanje veselic. Tako pis* renje ima seveda svoj namen. S tako pisavo sa hoče ljud stvo odvrniti od spoznanja resnice, ki govori, da je kapi talistični gospodarski sistem pognal ženske od domačega ognjišča v tovarne, da tam s sadovi svojega dela pomar gajo kupičlti in nagromadevati premoženje lastnikom sredstev za blagovno produkcijo in distribucijo in virov naravnega bogastva. Kapitalistični gospodarski sistem vje omogočil izkoriščanje čudežnih strojev, ki jih je izumil človeški ženij. Težka dela, ki so jih preje opravljali močni delavci, izvršujejo zdaj stroji, jih lahko vodi šibka žena ali pa otrok, da pravilno dela. In k takim strojem so pričeli vpregati šibke žene in mladoletne delavce, ker delajo za nižjo mezdo kot delavci. 2enam pa ne plačujejo podjetniki zaradi tega manj, ker mogoče manj produdrajo. Ampak to se godi zaradi tega, ker že tisočletja postoje napačni nazori, da žena manj potrebuje za svoje potrebe kot moški. Tovarnarji so postavili v svoje tovarne stroja, da produdrajo ceneje, kar pomeni zanje več dobička. K tem strojem so prikovali ženske in jim določili nizke meide, ravnajoč se po starem in napačnem pvfctcipu, da žena potrebuje manj kot moški. Oglejmo si n. pr. knjigovezniŠtvo. Pred pdt in štiri desetimi leti je bilo knjigovezniMvo obrt, v kateri niso delale ženske. Takrat je bilo večtooma vse delo Izvršeno z rokami Kolikor je bilo pa itttJtv, so pa bili okorni in so potrebovali delavca, da je delal z njimi. Knjigovez-ništvo je dandanes industrija. Moderno urejena knjigoveznica izgleda kakor tovarna. V nji je polno brenčečih strojev. Delo je razdeljeno po tovami|kih principih. V nji dala več delavk kot delavce* Predsednica organizacije knjigovezniških delavk, Mary Murphy, se je pred nekaj leti že potrudila dognati, zakaj lenake ne oatanejo doma in hodijo delat v knjigoveznice. Njene štatistične številke govore, da 68 odstotkov teh delavk pomaga pri prehranjevanju družine, da le pol odstotka teh delavk le deloma skrbi zase. Te številke govora jasno kot beli dan, kdo je pognal ženo od domačega ognjišča v tovarne. Starejše sestre morajo pomagati prehranjevati mlajše sestrice in bratce. Dostikrat pa mora omoiena lena v tovarno, da pomaga piehranjevati svojemu možu družina Kapitalizem je torej raadiralec družinskega življenja in ne socializem, kot se trudijo dopovedati podporniki kapi lalizma. *—- Komaj otroci toliko odrastejo, da po zakonu niso več šoloobvezni, pa morajo v toViHTo. Ko postanejo polnoletni jih čaka tista mukopolna življenska pot, ki ao jo hodi« njih atarši. dokler jih ni amrt rešila kapitalističnega «izkoriščanja. [faiKE IZ HMELJNI Waukegan, 11!. — Kakor običajno vsako leto, bodo tudi letos drultvo Slovenski narodni dom v Waukeganu in North Chicaxu, 1L priredilo veliko maikaradno veselico z obširnim programom. Oddanih bo $100.00 v gotovini za nagrade, katere bodo razdelili sodniki med maske. Nagrade ae bodo dajal* skupinam n posameznim maskam, najbolj pomenljivim, najlepšim in najgrlim. Veselica se vrli v Slovenskem narodnem domu, 424—10ta cesta, dne 18. februarja 1926. Začetek točno ob osmih zvečer a plesom. Ob desetih se salne ve-iki sprevod maakiraneev. [ • Na to maikaradno veselico se vabi vse občinstvo i» slovanske naselbine North Chicago in Waukegan, kakor tudi iz vseh bližnjih naselbin. Vstopnina k veselici za maske je 91, nema-skovani 50c, otroci do 14. leta plačajo 10 centov. Svkflk bo Slovenska mladinska g ----------\<*r *ovorf' greI?° Vii T Milijon dolarjev in le v^v treh pri jo je, hoteč znova jo prižga- „ega in eden za vsakega, pa meeecih. H ti z vžigalico, a s tem je zapalfl U> danes to upolteva: vpaj do- rudarjev: Stlri (.k plin. Tako se glasi poročilo, kar 8iedno nikjer. pl(*ije~ in 160 mrtvih v dveh t* pa jaz dvomim, ker milliqi, da v dopisu iz Forest Cityja sem JnIhJ v*n ** je morala lampa pripuščati zrak, ¿¡tal, da se rudarji tam dobro • * radi česar se je vpalil plin. držijo. Lepo je to, kakor je tudi Na licu mesta so bili prvi bos- potrebno za rudarje in uradnike, „ ^T 7 , uuoijo. si £ superintendent, kateri so da so čuječi. Dobro naj pazijo, Burbank sloveči ameriški izjavili, da je delavec kriv, ne kdaj bodo tli delat in kam. Tu £ ™*uj kompanija. Delal eem kakih v Scott Runu, Pa., ima Pitts- £J* ljubl H petsto jardov naprej od mesta, burgh družba rudnik, v katerem MJ«di. To je lepo, pošteno ^ kjer s« j« pripetila nesreča. Po- obratuje po lestvici iz leta 1917. ne ¿kodi. . r ®M nesrečen! so Američani. Dela- V njem delajo večinoma rudarji «kof - ime mi je ušlo iz ipo. vec Hindman. kateri je po izja- s polja trdega premoga Pri mtaa - is Mflfe» ]P» ne ljubi vik uradnikov prižgal vžigalico, vsem tem ae pa ¿tej e j o, da »o vseh ljudi in še manj Burbanks. je bf izkuien pregledovale* ki sUvkarii. Ali mogoče mislijo, da mM J«. je imel že več kot deset let sku- tu ni organizacije U. M. W. ? • Burba^ #Je lahko, v varnostnem delu po rud- Opozarjam torej brate s polja Jen. ker mu mm,»* vrača Iju-nikDf Bentona. — Martin Bile- trdega , premoga, da kadar bo bežni. __b™:*^: Ko^lvsak mora bHi samsvoj kS Library, Pa. - Dopisi so od jih nazaj k Pittsburgh Coal druž- Dragi 2arkometl Ker si že| nasledki kakor zvezde repatice. bi, naj pri nji sUvkokazijo le skoraj vse presvetli in spravil n. Čeprav je naselbina precej ve- napiej. Se bodo že sami navdi- dan, te prosim, posveti že v ono likain tudi imamo zmožne mo- čali. Tudi mi tu dobro pazimo čudežno južno dolino na severu, čl, se nikdo ne oglasi. Zato sem nanje. Dosti jih je priftlo vprašat fe se je morda tam rodil tak gi jaz vzel čas, da napišem nekaj za delo, ki jih mi takoj p^ljemo KHstus, ki bi nas popolnoma od. I k Pittsburgh Coal družbi. Tja vadil sebičnosti in nevoščljivo-delavske razmeiv. tudi spadajo, kjer si morajo ko- stl. Ce ga odkriješ, boš lahko z i premogokop Montour šček knlha služIti v senci puške, veseljem svetil na nas in mi bo- . . Ia____ '__Xl«nm AmA. mA raHnvnlini _ Krnnivkii U . Jiobd Pituburike premo(rokop-Opoz»rjam delavce Hrom Ame-mo zadovoljni. — Kropivka iz tej In, dražbe^ je^Unprt 15m»J.|rlke, d. ne hodijo i»k»t del. v Aurore, Minn. # > Kar je najbolj važno __ vcwlici, Je «jedeže: Jg ^ lunri^Tkta. iSiia'novem" I Penn8yiv«nijo po" premogokopih % S Slbra ga je kompmlja apet odpr- Poprav zav^nhn delavcem! Uvenl odbor »klenil. da da pri- £ "^fJj,■RjffTLSfJ! „.X, nnBI ke potom glasopk, katere bodo «noalenih. dasi Saj pride,-vse pride. Signor Mussolini pravi, daj! j letos "napoleonsko leto" za fj I šizem. Aye, aye, sire! .Nato pa sledi mora biti polno ime, ulicSikjer bolnišnici v Pittsburgh^ Na- L imajo brezplačen Vatop. oseba živi in kraj. Nadalje o. i_H.ko ^ in »P^«««**™ i Trunkovl bunkogrami. pozarjam, naj občinstvo pri gla- ^ « boata igrala na piano mali Petar ^ L tudi sovnlcah ne uporablja nikakih ^0 SJtÄi t^^t W^Wsic in Mary Tomisic. Jj" J^T^ns^ Odbor si je pridržal ä PS" jim Ä5T " ako bi se ne moglo dobiti dovolj P* V. . v flčnem obrežju, radi česar to- Ä sodnikov, v slučaju, da bi bili ^kdO se jim ni podal, ker Uko m poživljamo naše lju-\ %JJ^dit« kakoT^ odsotni na isti večer, da si labe- vsakdo se zaveda če se kompa- di iz ^ Angelesa in okolice. ^P^1^1'^ jf 0 ^ re izmed navzočega občinatva nij poareči zdrobiti rudarsko d|l idejo v velikem ÄtevUu. ^ ^ druge, da naatopijo ob pravem unijo, kaj jih potem čaka. Imeli U ^ Uubitelj igre ne »me dn času. Ako se občinstvo uAleži smo tri shode na prostem. Go-L^uti. S J T SSiTESbi in£ Iz sosednih naselbin malkarad- vorüi so nekateri odborniki od v drami sodelujejo člani vseh£ t ne veselice, lahko polije avpje distrikU št. 5 ter so naa poziv- štirih imenovanih društev. V vodnjem možu. TisU Je lepa... glasovnice potom pošte ali če U ali, da stojimo trdno na svoje gtvar je bilo vloženega veliko / * . \ M1 . pride predčasno, da jo odda o- pravice. truda, da bo čimboljše pokaza- Oglae slal posUrijal- Pittaburgb prrmo^vnl družbi, ICrnest T. Mimmsa. Zamorec je * m SSSS f ^'' .uvis« ca opor (brattlee man), da po- katera pa al s vso silo prizade-jubil nekega dstektivr 3 I Ameriki! Denarja bo -- sUv» pravi del v rovu. kateri je bil proglašen sa nevarnega, naj pregleda. Delavci so biti na svojih prostorih. Ko Je» tedaj prišel poslani na določeni prostor. mu je lantpe ugasnila. Od- ovreči unijo med avojbnl ru-BJi in da delajo kakor ona ho-če — po plačilni lestvici is leta 1917 ter da je open shop. Kar ee bo sdaj zgodilo na polju trdeča premoga, to LI8TN1CA UREDNIŠTVA. M. G„ Waakegan. H. — Triglav je vieok 2864 metrov. — Poedravl ■ kot toče, dovolj sa Bonev«* turovo pot in sa deset bsnk- tov v Chlcagu.—B. P^ Oirard. K^*- MHBlHiL Whiter odgovoril Coofldji je zadel räwk — Pri Diughert^ju. Washington, D. C. —- Senator ¿eler iz Montane, je govoril gornike proti stari gardi in JL napredne elemente, prvi ["odgovoril na sugestijo predig Cool id ga, da dežela ne nobene važnosti glede Erov v kongresu, ki se nana-kjo na kritiko administracije. Sj^er je rekel, da je slišal, da Cooiidge pri časnikarski kon-:i ožigosal kongres Zdru-.držsv. Zsnj ni to nič razo-ijivega je rekel eenator, ker '¡tvno tisti predsednik sporo-pred dvema letoma senatu, ie ne strinja, da senat preide janja njegovega kabi- "obrnil je pozornost na dej-■ da je senator Willis iz dr-Ohio, rekel, da je Daug-tako čist, kot pasji zobo-ko sta on in senator Brook-predlagala in priporočala, ie poiščejo razmere v justič-departmentu. Dolžili so, da vrši zaradi tega preiskava, no je priporočalo organizira-deiavstvo zaradi izdane sod-;e prepovedi ob čaau želez-:e stavke. Nato je Whee-¿ital izrezke iz časnikov. Ti __i so pripovedovali,. da je kugherty prejel $46,000 kot oj delež, ker je pomagal da je lastnikom American Metals upanije vrnila lastnina, ki je redna sedem milijonov dolar-r. Pozval je senatorja Willisa, U zdaj vstane in pove, kako je Daugherty. Willis se ni lil za besedo. Wheeler je nato nadaljeval, se je Harry Daugherty bal ti, da ne obtoži samega sä-Porota je dalje izvedela od vega brata in bankirja Mal ertyja, da je Harryju do-sežgati del bančnih zapis->v. Wheeler je na toi povedal, so našli na banki vknjiženo "mr. Gray", ko so pregledo* knjige. Ta Gray pa živi v ;m mestu« a tudi nihče ni o njem. Na ime tega Gray-so bile vložene večje vsote, ler je menil, da je to fin-10 ime, ki ne prenese dnev-svitlobe. Harry je v par le-službe obogatel/ preden je postal justični tajnik, je pa I, da je advokat brez pre-mja in dolgov. Afera American Metals kom-iije je ena izmsd številnih a-Iki nosijo znamenja Jess tha in Daughertyjevega Ika. Ob času, ko je Wheeler slikal načaj, o priporočitvi značajev, k bil Harry Daugherty v Wash-kftonu. Skozi dva tedna je ži-W tajno v hotelu Mayflower N pokroviteljstvom "Big Jim" thrdena, enega izmed njegovih |*arišev, ki je bil aktiven, ko Ii Daugherty kloroformiral sleparske manipulacije vojnih pro-foarjev izza čaae vojne v ju-iWnem departmentu. Mal Dau-mriy je bil osemkrat pred veliko poroto v New Yorku. Mož-k je obtožba Harryja zaradi u-*knja bančnih zapiznikov, ako ne bo kdo interveniral. alabmiunaI V8LED MUSSOLINI JE-VIH GROŽENJ. (Nadaljevanje a 1. .tranl.) rajo vsi nemški uradniki v njenih mejah naučiti češkega jezika v enem letu. Mussolini je nadaljeval, da I-talija nikdar ne izpremeni svojega stališča glede tirolskih Nemcev, pa naj se v Avstriji in Nemčiji še tako trudijo s smešno bojkotno propagando. Nemci to delajo, ker še ne vedo, kako vel ka in močna je fažistovska Italija. Italija ne odstopi niti za centimeter. Naredila bo iz južne Tirolske italijansko pokrajino zato, ker je pokrajina geografsko in historično italijanska. Nemci v tej pokrajini niso nobe^ na narodna manjšina, temveč germanizirani Italijani, med katerimi je še nekaj ostankov bar-barske invazije iz Časov, ko je bila Italija bojišče drugih narodov. Germanizirani Italijani morajo dobiti nazaj svoja italijanska imena, z ostanki Nemcev pa bo fašistovska Italija postopala po "strogi rimski justici". Rim, 8. febr. — Ekstrempl fašistovski list "L'impero" je prinesel članek, v katerem napoveduje vojno s Francijo, ako Francija ne zmanjša svojih kolonij v korist Italiji. "Dve vojni možnosti sta," piše list. "Ali bo Francija v vojni z Italijo ali pa bo stala z Italijo vred v vojni s skupnim sovražnikom. V prvem slučaju ne bo mogla Francija upotrebiti svojih kolonijalnih rezerv, ker Italija jo lahko odreže od njenih kolonij, katere potem izgubi deloma ali popolnoma." Atene, Grška, 8. febr.—Francija, videč, da mala ententa razpade, se trudi, da dobi pod svoje vodstvo grupo držav, med katerimi sta Jugoslavija in Grška. Ker vidi, da raste prijateljstvo med Italijo in Grško in se povečuje napetost v jugoslovansko-grških odnošajih, skuša Francija posredovati med Atenami in Belgradom v svrho rešitve solunskega problema. Francoski poslanik de Chambrun v Atenah, ki se zdaj mudi v Parizu, ¿t nazaj grede ustavi v Belgrads kjer bo konferiral z jugoslovansko vlado o nujnosti hitre rešitve spora z Grško. Angleški crogi napeto opazujejo Francoze. K sedemdesetletnici rojstva Antona Aškerca Največji slovenski epik in ena najmarkantnejša osebnost v pesništvu sploh bi sedaj slavil sedemdesetletnico svojega rojstva, da ga ni ugrabila neizprosna smrt. Njegovemu spominu je ADAMI IN EVE PRED SČEM. SODI Geneva, 111. — Dvajset članov P Članic lože "Rajski vrt" je bi M* dni aretiranih, ko so oprsv P svoje obrede popolnome ns-£ Sodnik je pokaral člane, češ ■a Adami in Eve bi morali imeti Viaj f i «o ve liste, nakar je na-m I" globe žensksm in |16 hoikim. Tv ^ je pobotal k Dunaj, 8. febr. — Tukaj po-F»jo, da se je rumunski princ J*"! pomiril s svojim očetom ■ d* prekliče svojo odpoved do gatols. Pogoji so, da "črni fn<" Barbu zapusti Rumunijo ■ pr»mijer Brstianu kmalu postavko. nakar ga nasledi vo- Popozicija, general Averescu. g»ia vest se glssl, da js do •P^ave največ pomogel anglešk pij Georgs, ki je pisal Karolu, P je njegov škandal velik uda-f *a monarhija ia naj popravi toako. nanj kot pesnika. Ravno radi fi-««oiije, koje študij ga ja dove-del do panteističnega svetovne» ga nazirsnja, ga je spravil v spor s klerikalizmom. Kot snačajea človek je odlošU duhovniško auk-njo in nastopil odločen ter odkrit boj s klerom. Pri tem je n*. stopal ostro in ni preveč izbiral izrazov. Aškerc je bU kot peanik silno plodovit. Poleg pesništva se je bavil tudi z dramatiko, poljudnim znanstvom ter napisal vet razprav v protestantski dobi, ki jo je predvsem študiral. Prva njegova pesniška zbirka z naslovom "Balade in romance" je Izšla že 1. 1890. Nato so se p* vi>. stile skoro vsako leto "Lirske ia epske poezije", "Nove poezUe", "Zlatorog", "Četrti zbornik pbe-zij," "Primož Trubar", "Mučeni-ki", "Junaki" "Jadranski biseri", "Akropolis in plramiM "Peti zbornik pesnitev", "Poslal nji Celjsn" in "Atila v Emoni", Kazen tega je napisal "Tri dra-matične Študije", nekaj potopi* sov in uredU "Rusko antologijo", V prvih zbirkah je bleetela-vea njegove pesniška sila, ki pa js jela v zadnjih temneti. Aškerc je bU rojen v Globokem pri Ruhskih toplioah. Sorodniki so ga poslali na gimnas(jo v Celje. Ko je maturiraL je vstopil v mariborsko semenišča, nato kaplanoval v Podsredi, Šmarju, Juršincih, Vi ton ju, Rimskih toplicah, Mozirju in Skalah pri Velenju. ■Ko se je odpovedal duhovniškemu stanu, je dobil mesto arhivarja na ljubljanskem magistratu. Dne 10. junija 19X8 ga je zadela kap in konec je bilo njegovega ustvarjajočega ln borbenega življenja. Aškerc je bil cel mož. Naj služi v vzgled slovenskemu proleta-rijatut - "Delavska Politika." otoku Krku ter grobnice v Solunu. Za grobnico v Dobrudži se je le izplačalo 200,000, sa grobnico v Beogradu pa 100,000 di- kl. Finančno mini-je v smislu sklepa mini-sveta naročilo v fran-drtavni kovnici nove zlatnike a podobo kralja Aleksandra. Napial bode izdelani z latinico. Skupno je naročeno milijon komadov. ki morajo biti izdelani do kbnca julija letošnjega leta. Pa aoluaeki aferi. Kralj je podpisal ukas, s katerim se priznava pravica do pokojnine ga-neralštabnemu polkovniku Milu-tinu Lazareviču, ki je bil v znanem solunskem procesu obsojen na dvajset let ječe. flašl» B m mmJMS IA^M aasaa nezgoda s revolverjem. V gremijalni trgovski šoli v Kranju je trgovaki vajenec Fran davnik v nedeljo s nekim tovarišem ogledoval samokres. Vsled sprošil ia je krogla aa-vnika v trebuh. Poškodba js teška. âavalka so prepeUali v ljubljansko UMaieo. Smrtna asšisfa V Radečah. Is mesta pišejo: Pri mlina g. Polanca v Raje smrtno ponesrečil vajenec Pavel Aaselmi. Prišel ja ilsijski jermen, ki gs stisnil, da je bil na me- Gmajnerja. — Truplo umrle pa so g. t m. ekshumirali in ofidii-•Mlterrtte««*>t.WU(d.> i otkova Imela Petkova razen omenjenih sumljivih znakov na licu že na evi strani slomljenih pet reber, na desni pa dvoje nalomljenih Petkova ln Gmajner sta žive-! a še več let v prepiru. Gmajner | Dva flnaačaa alvašaika smrs-je bil Še leta 19lt v preiskavi na i nl|a. Med Kačjo vaajo in Bistrici! zagonetnega umora svojega |eo ao patrulj irali trije fiaaašnl svaka Pet« Vraga Is Leskovca, stražniki Martinelll, Tortora in ki je bil umerjen s zalit jem za- f UJ, Bilo je slabo vreme, burja, vrelega loja. Dotična preiskava sneg, mraz. Na koti 880 jih je pa je bila ustavljena radi po- sajel, ko so se vračali, silen ve- Smrtaa koaa. V Slovenski Bistrici je umrla Genovefa ŽuraJ, soproga lesnega trgovca in gostilničarja. Dne 16. jaa. je mrl v Gradcu polkovni zdravnik dr. Franc Eišek v 86. latu evoje starosti. Rodom is Spodnje Sta-, jerske (Preklje) je preživel vojno dobo v pokoju v Gradcu. V Gorici je umrla Frančiška Drašček, soproga g. Karla Drašč-ka, v 73. letu starosti. — V ptujski bolnici je izdihnil v naročju v starosti 14 let Mitja Tavzes, sin notarja Tavzesa v Logatcu. —"V Čatežu pri Veliki Loki je umrl posestnik Ivan ||l-klič. — V Jenkovi ulici št. 14 V Ljubljani je preminul posestnik Josip Kušar. as. Iz Zagreba poročajo o tragični smrti dojenčka, kf je po-nod zmrznil poleg svoje, matere. Krošnjar Setničar ni moge dobiti primernega stanovanj^ Zalcoaaka sta tako siromašna da nimata niti posteljne oprave. Setničar, njegova žena in trime-sešni otrok so lešali na tleh na razgrajenih cunjah. Otroka sta aioer savila v cunje, a mras zadnjih noči je bil usoden: otrok je polog svoje matere ponoči smrs- ikih stanovanju na Kralja Petra cesti Št. 28 v Celju so našli pnesvešče-no 88 let staro Ano Kolenčevo, mater rajnega narodnega mecena in veletrgovea Antona Ko-enca lh trgovca Franca Kolenca Narodnem domu. Ko je prišel zdravnik na lice mesta, je mogel sicer ugotoviti, da srcs še aeko-iko utripa, vendar je bila vsaka pomoč šaman. Gospa, ki se je zlasti nsše delovno ljudstvo posvetilo vsekakor premslo pozornosti: Zakaj Aškerc je bilpojjg Cankarja in nekaterih mlajših naš največji in najizrazitejši socialni pesnik: glasnik človečan-8tva V dobi po absolutni vladi "o-četa slovenskegs narwU" dr; Bleiweisa in po okoreli po»U> Koseskega, eta pod estetitora vodstvom StrlUrja, Levstika. Levca ln drugih nastopila kot pesnika dva mlada talenta: nežni lirik in človekoljub Gregorčič ter krepki epik in socialnii revo-lucijonar Aškerc. Vpliv obeh je bil našemu slovstvu merodajen za razvoj naše kasnejše vezane b6XiScerc je nastopil umetniško pot že zgodaj pod ^onimom Gorazd, ki ga je obdržal precej časa. Spočetka je vse k^za^ itrazvijelz njega lirik, a kma- lu je našel pravo smer svojen ustvarjanja in posUl epik, ki bi delal čast vsakemu Mljdu. To M takoj spoznali Rusi, Svedl ln Nemci, ki -o jell kmslu Pr^^ ti njegove klene pesmi v svojo materinščino. Kot epik je Aškerc nas^P I pn>ti -vetoboljuldg^9^; tarja nalezel tudiGr^lč.^ va pesem "Trije io ielzdal koncem leU * zornost urecto kov Z M do"<> -e u. izkazal Izrazitega epiza, s -Anko" se je pa popolnoma uve- ijavil v pesniškem ^ jav rokah žezk) prvega Sarajevo nfijmsnj ao vaš je aspate Jugselavije. Proračun meets Sarajevs js bil te dni odobren ter znaša 84^00,000 dinarjev. Za investicije so čeni naslednji snsski: za tiranje 6,000,000 Din, sa grad-njo malih stanovanj 1,800,00*, zs gradnjo nove osnovne 1.200,000 ter za novo ledenioo 60,000 Din. Pri posvetovanju novem proračunu se je naglaša-lo, da Sarajevo med veemi ve^ jiml mesti JugosUvije najmanj obremenjeno. Na oeebo pride 8S6 dinarjev, dočim je vseka osebe v Splitu e 1100 Din, v Beogradu s J000 Din. v Zagrebu s 770 Din* v Ljubljani s 718 Din in v Skoplju s 4«8 Din. Nsšš vojaški grahovi. V novem državnem proračunu je določeno 1,500,000 Din sa ureditev naših vojsških grobov doma in v tujini. Vsšji del te vsote porsM sa gradajo grobalss ne trupla včerajšnjega samomorilca, katerega identiteta je še neznana. Mislijo, da je morebiti kak Ljubljančan. radi nepasljlvostl in posabljivo-zti pri pripravljanju okrepčila plinom sadušlla, je kmalu na to umrle. Umor prt Slovenski Bistrici. V Leskovcu pri Slovenski Bistrici je dna 18. decembre 1926 nenadoma umrla prevžitkarlca Marija Petkova. Ko so jo prlftle ženske umivat, so opazile na njenem licu znake ozlromz odtlss prstov. Takoj so sumils, da ni vse v radu. Kljub temu pa so Petkovo umile in 81. decembre js bil Izvršen pogreb. Tudi mrliški o-glednik je opasil te sumljivs znake, vendar je na oglednem liatu napisal, da je umrla redi slabosti in naduhe, kakor mu je rekel tudi Joše Gmajner, zet rajne, pri katerem je Petkova živele. Gleda znakov na licu pa js rekel Gmajner, da je Petkova najbrt padle. Ljudjs pa so o teh sumljivih znakih šušljali naprej in so končno sa to čudno smrt Pstkovs ztedeli tudi orožniki, katerim se ja Petkova baje že prej večkrat pritoževala nad slabim ravnanjem s strani Gmajnerja in Jim rekla, naj preiskujejo vzroke njene smrti, če bi nenadoma u-mrla. Enako je pravila Petkova tudi sosedom. Orožniki so torej pričeli Z temeljito preiskavo, ki je vodila končno do aretacije manjkanja dokazov. Gmajnerja se po aretaciji sedaj izročili v zapore okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, od tam pa so ga premestili te dni k okrožnemu eodišču v Maribor, kjer vodijo nadaljno preiskavo. Epidemija samomorov v IV-bovtjah. Trbovlje, 18. januarja V zadnjem času je bilo izvršenih v Trbovljah več samomorov. O» bojega spola kandidati smrti so si saporedosM isbrali mrzlo Savo za svoje torišče. Pred nekaj daevi smo poročali o samomoru radarja Žitnika is Nove kolonije, ki aa je na postaji, ko bi moral stopiti v ljubljanski vlak, nsna-doma pognal proti Savi in izginil v njenih valovih. Daaes poročamo šs o drugam samomoru, ki pa ja bil izvršen mnogo bolj premišljeno od prvega. 4 Včeraj dopoldne takoj po pri* hodu ljubljanskega vlaka so ops-zili pazanti okoli 80 ietaega moža, srednje vellkoeti, plečataga. oblečenega v rjavo auknjo, k! je počaal stopal po poti proti sepa-racijl na levem bregu Save ter končno stopil tesno k ograji, ae povzpel preko nje ia stopil na rob mostu, tako, da je bil s hrbtom obrnjen proti separacijl. Nekaj časa je tako atal, kakor bi nekaj premišljal. Prav v tem trenutku mu je prišel nasproti neki delsvec s postaje, ki se nI nadejal od neznanca nobenega nepričakovanega dejanja, ker Je bil videti docela trezen ln normalen. Ko se mu je delavec približal na 80 korakov, pa ss js neznanec nenadoma izpustil ln se vrgel v znak v Savo. Delavec s postaje js prestrašeno zavpil in pričel klicati na pomoč. Kmalu se je nabralo več ljudi, a v bližini ni bilo nobenega čolna na razpolago. Samomorilec ze je kmalu pokazal na površju s krvavo glavo, ker je najbtt priletel na skalo, nato pa so gs požrli savski valovi, Rszumljivo js, da js dogodek povzročil mnogo razburjenja, posebno šs sato, ker ss js prejšnji dan vrgel neki delavec pri Gre-bencu v Savo, katerega pa so fts ter in vrgel v prepad prva dvs. Laja je burja sioer tudi treščila ob tla, pa je vendar vstal in nadaljeval pot. Pri ftablčah js omagal in «tam ao ga našli kmetje nezavestnega. Ko js Čes čas pri* šel k sebi, je povedal, kaj se je sgodllo. Oba finančna strešnika so našli mrtva. Zapet potres v Košanl. Dne 15. jan. ob 3:67 ao v Košani zopet čutili potres. Rila eta dva sunka, prvi js bil silnejšl in je povzročil lahko škodo na nekaterih poslopjih. laeeljevanje. Is okoUss Buseta v Istri prihajajo poročila, da so nekateri aaši ljudje pričeli prodajati svoja zemljišča in domove ter se selijo dnuram, a trebuhom sa kruhom. Zaloztno js tudi, da prihajajo slovenska Posestva v last naših nasprotnikov. Istra, kaj bo s Uboj T PaasarsčU ss js oestai čuvsj Anton Rutar v Ročinju. Ko se je vračal domov, je padel v neko globel ln oblsšal tam mrtsv. Železničarji ao mu priredili lep l>ogreb.___ NAZNANILO! Naše naročnike, član« In nečlane bo obiskal naA potovalni sastopnik FRANK LUKANClČ is Penowa, Pa., v dršavl Psnn-aylvanlj i, W. Vlrgteijl In daloma v dršavl Ohio. Pooblaščen je pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige Književne Matice H. N. P. J. ln vss stvari, ki se tičejo lista Prosveta. Članom in rojakom priporočamo, da mu na roka in mu pomagajo pi agi- pravočasno rešili. Trupla rudar ja Žitnika še niso našli; prav tako taoijl sa rasširjsnja Usta _ ta. Brat Anton Jaakovlč bo obiskal naročnika in rojaka v dršavl Ohio ln dekana v dršavl Pa., sakar ga Isto tako priporočamo rojakom, da sa naroča na list Prosveta ln poravnajo svojo naročnino sa list Prosveta In si naroča knjige od njega. Nadalje o-pozarjamo naša naročnike, ka^ Urim ja potekla naročnina, da I-sto ponovijo pri svojih društovs-nih tajnikih ali drugih naših sa-stopnlklh. Ali naj pošljsjo naravnost listu Prosveta. — Filip Gedtna, upravitelj. «pjriniM N AjtoCrr« si Jo mu SES1 tičal, kl pe eo kvarno >P»' „.*•,„.' „.C . tt* 'Ii' '11* I!' IL WY O NAPRAVILI V FLORIDI SAMSULA FARMAH Trlja pridelki v «nam latu KMETIJSKI PRIDELEK ZNAŠA >1.000 NA AKER DOBIČKA od Šdrfli naprodt^očUi asast Sala, cerkva ln šaloanka. 8AND8 Baach Mir—t REALTY CO., Ine. oawoNA i G. De Bolnica "Veste, Udar streljsm kiju-i»it/' mi je rekel gospod do Eu-dolin, Mso spomnim prnv žalostne zgodbe iz vojnih čaeov. Sej veste ze moje posestvo v predmestju CormeU. Ko sem bil tem, so rsvno Pruei korakali v mesto. '! Polog mene jo stanovala blazna ionska, ki jI je usoda s raznimi udarci omračila um. Pred davnim čaeom, ko je bila stara petindvajset let, je v dobi enega meseca zgubila očeta, mole in otroka. Ce smrt stopi v kako bilo, pride skoro vedno prav kmalu nazaj, kakor da ei je vrata zapomnila. , * Nesrečno mlado leno je taloet tako podrla, da je morala v posteljo, kjer je letala lest tednov v* grozni vročici. Po prestani krizi se je je polastilo neke vrste ravnodulje. Ni ee premaknila, komaj da je jedla in obračala o-či. Ce eo jI rekli, naj vstane, je začela vpiti, kakor da ji gre za življenje. Pustili eo jo tedaj v postelji, rszun če so jo morali umiti ali ji prezračiti odejo, i Stara dekla je živela pri njej, ji dajala tu in tam piti in poma-lem kaj mrzlega mesa. Kaj se je godilo v tej obupani duli? Nihče ni tega izvedel, kajti govorila ni nič več. Ali je mislila na mrtvece? Ali je sanjarile žalostno sama s seboj brez gotovih spominov, sli pa je obstel njen skaljeni um nepremično kakor stoječa voda. Petnajst let se ni premaknila. Takrat pa je Izbruhnila vojna in v začetku decembra so prižli Prusi v Cormeil. Tako se spominjam tega, kakor da je bilo vče- BU je mraz, da je kamenje pokalo. Sedel sem v naslonjaču, ker me Je revmatizem trgal, da se nisem mogel ganiti in sem gledal vojake skozi okno, ko so korakali. V nepreglednih vrstah so pri- hajali, drug drugemu enaki, v* pa so imeli tiste trde, samo njim lastne lesene kretnje. Predstojniki so jih namestili pe etanovar njih. Jaz sem dobil pod streho sedemnajst mož, moje umobolne seseda dvanajst, med njimi je bil častnik, surov pijanec, hude jaze. Prvi dan je ilo vse v redu. Častniku so povedali, da je hiž-na gospodinja bolna, in on s# ni brigaj zanjo. Toda kmalu ga je U gospe, ki je živ dan ni videl, spre vila v Jezo in začel ie izpra-ševat, kaj ji je. Povedali so mu, da Je goepa že petnajst let v postelji. Najbrž ni verjel toga in si je domilljeval, da uboga bolnica iz olabnoeti noče Iz postelje, de bi JI ne bilo treba pozdravljati Prusov, z njimi govoriti in priti z nJim! v detiko. - Zahteval Je, da ga sprejme. Pustili so ga pred njo. Rekel je na kratko: "Prositi vas mora«, da vsta-nete in pridete doli, da vas vsaj vidimo." Pogledala ga je z bolnimi, brezsmiselnimi očmi in ni izpre-govorila besed«. Nato je zopet rekel: "Ne trpim nobenega ugovora. Ce ne vstanete prostovoljno, bom že nažel sredstvo, da vas spravim na noge." Ni se Anila, bila je nepremična kakor vednp, kot da ga n^ vidi. Tedaj ee je razljutil, kajti ta nemi mir je smatral sa fcraz naj večjega zaničevanja in prieta-vil: *"Ce vas jutri ne bo dol... !" Drugo jutro jo je hotela prestrašena dekla obleči, toda bolnica se Je branila in začela vpiti. Caetnik je nato vstopil in dekla Je padla na kolena predenj: "Noče, goepod častnik, noče, odpustite ji, saj je dovolj nesrečna!" Bil je v zadregi in Je ni hbtel s postelje vreči. Naenkrat ee Je zasmejal in dal po nemlko nekaj ukazov. Kmalu nato je prišel iz hile vojak novi nikoli več ne vojne. in de- Kak« aa Ma vaj-afcavaH ftaz sta M nesli Umnico, ne ln bolnica. Zadaj je sveftcnj obleke. Caetnik si je mel "Ce ae sami nočete otyeči, vas bomo pa mi in le malo na izpre-hod bomo lil" J . Potem so videli, da je lel spre-. ■ vod proti gozdu pri *Imauville. Londonski univerzitetni časo-Dveuri Sato so'prišli vojaki pis "Vincula" objavlja zanimiv nazai • ¿31 članek profeeorje M. A. Lowa o Bolnice ni videl nihče več. Kaj vojni, kaklna bo čez sto tet. Iz-so storili z njo? Kam eo jo ne- vajene Je v resnici večalimanj ¡5? Nihče ni tega izvedel. C fantastično, ali da je vsiU delo-Nato Je snežilo noč ln dan. »* osnovano, /e podprto že z «i ¿»Mo nokril Dolie in avtoriteto samega pisca. ^I^^TlŽiiS Vej;« V letu «^ Vedno sem mislil na ubogo noro ta «g šd sem na prusko ko- kor je bila dosedaj. Najbolj S; rb SvX nji. važno bo izdelanje Toliko, da me niso ustrelili. |*ransportiranje ■načrta za celokupnega LA vpjnega materijala v vse kraje lla britanske] ----- po je kajpak £ bitke se I kia je med zimo umrla. Nihče se K^™™ ^ nitavljeno vojaštvo " ' . . . t,...., -J Vpjnega materijam v v»o ■Prišla je pomlad, Prwi so od- ggj^ imperija. (Pisatelj šli. Hiša moje sosede je ostala £ kajpad^ ¿g&y Odločilne ■H bitke se bodo vršile v zraku. stezicah njenega vrta^S^a de-10n,oninj eroplani na j^nh zaprta. Gosta trava je rasUa po j fc omni eroplani ¿¡Več zanimal M * L * t^o^U^rijo, bodo po spo- jaz sem vedno mislil nanjo. L^bnMti zmožnejši kakor so da- Kaj so storili z Jospo? Ali jhn Ljg najv6Žje vojne ladje, je v gozdu ušla? Ali so Jo «preje- Posluževali ee bodo najrezttč-li v kako bolnišnico, ne da bi iz- Vrst plinov, ki bodo vedeli Iz nje, kdo je in odkod ? gtrašnejši in učinkovitejši kot Noben žarek ni posvetil v moj Ljj^ Vprašanje zavarovanja obup. pred temi plini bo izključno de- Drugo jesen je bilo veliko kiju- }0 kemičnih laboratorjev. Konje-načev. Ko me je revrtatigem me- niče sploh ne bodo več poznali 10 popustil, sem lezel v gozd. Sti- v vojni, ker bo radi dejstva, da ri ali pet dolgokljunov eem že u- ja konje veliko lažje pobijati strelil. Sesti pa mi je padel v ja- kot'ljudi, nerabna, mo, ki je bila pokrita z vejicami. Propaganda bo v tej dobi ve-Ko sem našel ptiča, eem Mikenska. Vsaka koča bo oprem dal poleglega človeško lobanjo. jjen§ ^ najpopolnejšim pre-Naenkrat sem se spomnil »ose-1 j^n^kom radija, a katerim bo de. Sam ne vem kako, toda mo- gledati na bojišča v zraku, ral sem verjeti, da Je to ni®11* I Lahko si torej mislimo, v ka-glava. kem strahu bodo živeli civilni Tekoj sem vse razumel. Pusti- prebivalci. Vesti bodo krožile 11 so Jo na žimnlci sredi hude zi- L^ radiju. kje je s tifusoViml ali me v gozdu. In*bolnica se name- drugimi bacili zastrupljena vo-noma ni hotela nikamor pre- Lj^ spodkopavala se bo še premakniti, niti se rešiti. Zapadel Jo oatala itak pičla morala slednje-je sneg, ne da bi ganil* z roko. ^ naroda. Vsak del zemlje bo Mogoče eo jo raztrgali volko- teroriziran. Vojna industrija bo vi, H1 fM tudi producirala oklopne čolne, In p^ice so gradile gnezda iz kateri bodo lahko manevriral njene žimnice. samostanu bile rapmere do podrobnoeti znane. Vendar ni mogel ustaviti vala s klerikalnih na liberalne •plaal Joaeph MsOsh» Mvg frsačilkaa ia profesor v i,t * MoamiMu. FMWI K* (Dalje.) Ampak Louvaln nikakor ni samo središče za klerikalno vzgojo. Belgijsko katollčanstvo je padlo prenizko, da bi moglo zapopadati tako ambicijozne sanje. Med letom 1898-04, katerega s«en jaz prebil v tej šoli, ni bilo izmed vseh 1#0 dijakov več kakor petdeaet dijakov za du-hovništvo. Večinoma so dijaki študirali medl-ciaOi bili pe eo tudi oddelki aa inšenirstvo, pi-vovarnlštvo ln druge strokovne šole. Na ta način Je torej oddelek za duhovnlltvo povzročaš vedno izgubo ze lolo, kajti pri malem številu nae je bilo celo krdelo profesorjev. Polegtega Je univerza trpela tudi radi konkurence enake klerikalna Šole v meetu, ki eo jo i-meli JezultJe. Jezultje, kl tvorijo avantgardo v cerkveni armadi, Imajo z disciplinarnega stališča to slabost, da nikdar ns ko-operirajo. Kadarkoli se česa lotijo, morajo dogotovitl oni, aH pa nikdo drugi. In tako so jesujtje tudi v Louvalnu po dolgem boju, da bl dobili kontrolo čez univerao ssmo, ustanovili svoj lasten ln precej eposoben kolegij. Delali so torej katoliški univerzi Imenitno konkurenoo, njih lekcije so bile v splošnem boljše ln dijaki sami so z njih šole čeetokrat posekali univerzitetne. Zgodilo h Je celo, da Je eamo en dijak z njjh šole pobil celo vrsto starih profesorjev. V Louvalnu pa imajo svoj mednarodni kolegij tudi domlnikan-cl. Amerikanski škofje ne zaostajajo ter imajo v Louvalnu četrto šolo, v kateri ae trenirajo Evropejci za prostovoljno misijonsko službo po Ameriki. Umevno je. ds žtlri katoliške vlaoke šole v samo enem belgijskem meetu tvorijo veliko konkurenco, vendar so navadno podprte s miloščinami. 8 tem takorekoč pomagajo vzdržati belgijsko cerkev, da ne vtone v hitro rastočih \al<>vih racijonalizma in socializma. Razlika med l*lgij*kimi ln atltfošklmi učnimi sistemi je, da malo dijakov tu šivi po kolegijih. temveč so raztreseno naseljeni po mestu. 2iviJo v veliki meri po dvoranah za predavanja. a tak« tudi so na stanovanjih med prebivalstvom mesta, katero tudi Živi eamo od šol. Podpredsednik univerze ima vse naslove dijakov. pri katerih družinah stanujejo, ampak nadzorstvo Je vendar jako pičlo ln svoboda dijakov Je velika. Druge popolna razlika med belgijsko in sngleško klerikalno šoto je. da v Louvalnu nimajo v šolah nikake telovadbe. Belgijci eo naravnost sovražni vadbi tlvoev dijaštva po klerikelnih šolah. Kolesarjenja sem videl zelo melo, kriketa ln nogometa nič. tudi Belgijcem tako priljubljenega kegljanja niso pustili. Prosti čas Je bil porabljen po točilnicah piva, ker belgijski kakor nemški dijaki, če le morejo, ne-preetano vlivajo vaee pivo In kade. Kake eo poaledke takega tlvljanja, je tudi lahko miallti. "Rector manlficus" ie bil precej sposoben ia častit mol. rad ee Je t>ogUblJel v kake študije, kl pa so ga zelo utrudile. Podrek-tor moneignor Carthuyve!a je bil vsekakor strog, agilen in goreč vagojevalec Uveden Je Imel obetien šptjonašnl sistem tako, da so mu univerze. Če Je svojo strogost hoteT pokazati bi s tam šele škodoval klerikalnim šolam.11, V*i dijakov ni bila doCti višja kakor njih eje. Neki louvalnski duhovnik mi je povetfll, da izmed 1500 dijakov jih najmanj 600 ne zihaja -------------------- nedeljski maši, čeprav je maša ob ne&ljah a deloma tudi zato, da vojaštva _____________i_ _i_______i...ji__i__T l^/l» «M«M * hrotfttfnimt rm. na zemlji in po morjih, pod vodo In v zraku. To bo nekaka vrsta skombiniranega tanka, subma-rina in eroplana. Moderna tehnika bo razpolagala z močnimi stxt>ji za urno kopanje predorov, ker v tej vojni se bo razvila tudi velika pozemeljska akcija radi zaščite, obvezna za vse kakor je,obvezno tudi nedeljsko obhajilo. Kakor pri angleških sosedih Ircih bi tudi ti potrebovali za podkrepitev svojega ka-toličanstva, da bi se kdo z njimi prepiral radi vere. Ko eo nekoč liberalci in socialisti napolnili cesto in vpili: "A bas la calotte!" ODol s farji!), so pa dijaki pokazali svoje "katoličan- Razen v in pokažejo svojo fizično moč, je njih pobož-nost malenkostna. Bogoslovni dijaki, ki navadno žive v kolegijih, so duhovniki, kateri so se posvetili vižjim duhovniškim Študijam ter so bili zato sem poslani od njih spoštovanih škofov, da se šolajo naprej v teologiji, filozofiji ali kanonskem pravu. Malo njih gre skozi vso univerzitetno lolo, kajti njih Ikofje so radi gmotnih ali drugih pritiskov, ako ne radi poročil Izpraševalcev, prisiljeni, vzeti dijake iz šole in jih poslati k delu v škofijo. ,Dljak, kl je uapelno napredoval z učenjem, dobi licenco na koncu treh let in naslov po I tirih letih Itudlj. Potem ne hodi več po javnih predavanjih v dvoranah, temveč se posveti.dveletnomu Itudlranju svojega predmeta pod pokroviteljstvom svojega zadnjega profesorja. Med tem časom mora v latinščini pij sati razpravo Čez katerikoli predmet, ki ga izbere. Končno v veliki dvorani dobi svojo Častno čepico pred številno avdljenco, a prej mora lo ravnotam zmagati pri hranjenju cele vrste trditev, ki mu jih pobija skupina profesorjev ali katerikoli eklezljast. Pri razpravljanju o raanlh trditvah, katera se vršijo pred končnim gradufranjem dijaka, na šolah tega mesta čeetokrat pridejo do zelo burnih debat in živahnih prizorov, kar je pa radi tega, ker ima skoraj vsak verski red v mestu svoje šole, kster^i profesorji potem konkurenčno hodijo pobijat trditve. da al konkurirajo. Radi silnegs naeprot-stva med dominikanci in jezuiti so morstt s takih rasprav celo izključiti nekatere točke. Uspeh dijaka je vsekakor zagotovljen in mu zah» tudi garantira profesor. Vee način se torej čisto malo razlikuje od načina v sred nje volk em Louvslnu ln tako duhovlčina sama po nvojl neumnosti vzdržuje ločitev modeme belgijske kulture od cerkve. Program duhovniških študij na univerzi je enak programu v semeniščih, razlike je. da gredo globlje v vprašanja. Vse leto se likajo samo na enem predmetu. Q vsakem vprašanju razpravljajo do podrobnoeti in stranaka vprašanja, ki Jih kar prezro po elementarnih tečajih, ao tudi upoštevana. Je na ta način kakor bi s Hux-leyjevih "Elementa of PhyaiologyM preskočili na veliko globljo Itudljo Kirka ali Carpentorja na letom predmetu. Dijak filozofije ime tudi pred-noet, da lahko prisostvuje z medieinci pri znanstvenih tečajih (kar pe dijak stori redkokdaj). ___(Dalj* prlhodaJM.) # ' ne bodo videli z brezžičnimi radijskimi daljnogledi, s katerimi bo mogoče videti po vsem svetu. Vojna v letu 2020 bo brez dvoma "brezžična", ker se bodo posluževali brezžičnosti do skraj-sile. Brezžično telefoniranje, Glavno vpraianje je, če je u-pravičen genialni Leninov načrt za upoetavo socializma v zastali kmečki deželi! Ako se ®*vilno uporablja nova ekonomska politika (nap) — težka metc*ia aa napredovanje socializma? Kam se razvija sovjetska unija, ali v smeri socializma ali kapitalizma? Ogromni pomen strankinega kongresa je v tem, da je ta ve-levažna načelna vprašanja rešil. .. Kongres je ugotovil, da ja treba nadaljevati novo gospodarsko politiko, da "se sovjetska unija v kapitalistični okolici ne more izpremeniti v gospodarski privesek kapitalističnega svetovnega gospodarstva, temveč da predstavlja samostojno gospodarsko enoto, ki se razvija soci^ alistično jn ki je po svojem gospodarskem procvitu sposobna, služiti kot mogočno sredstvo za revolucijoniranje delavcev vseh dežel in zatiranih kolonialnih in polkolonialnih narodov." . Kongres je poudaril, da se je treba izogniti predvsem sledečim nevarnostim: Absolutno naraščanje privatnega kapitala, zlasti trgovskega kapitala pri sorazmernem padanju njegove vloge; naraščanje diferenciacije veai in ojačenje kapitalističnih vrhnih plasti med kmeti; naražčanje mestne bur-žoazije... .. Strankin kongres odločno zavrača neznatno grupo nove o-pozicije (z Zinovjevom na čelu), ld je pred temi nevarnostmi padla v paniko in hotela speljati stranko na liapačno ppt. ... Kongres je potrdil politiko razvoja sovjetske demokracije potom aktiviziranja sovjetov in zadrug v mestih in na deželi, potom aktiviziranja strokovnih organizicij itd. Eden potrebnih predpogojev za sovjetsko demokracijo pa je razvoj notranje strankarske demokracije." Tako poroča "Pravda". Zino-vjev je torej na tem kongresu propadel. S tem je omajano tudi njegovo stališče v kom. interna-cijonali, glede katere je kongres sklenil, da mora delegacija ruske stranke v eksekutivi kom. internacljonalc "ojačiti boj za strokovne organizacije in njihovo enotnost, ter za pridobitev širokih lindiferfntnih in socialdemokratskih delavskih množic. a. febr. — mJR sodišče Je danes Ivana Knežina, 19 iet | člana mladinske komi ■PSlMM na fest I seoev zapora, ker je ubil drj ga, 18 let starega člana ^ organizacije. > L ; NAZNANILO IN ZAHVAl] Znancem in prijateljem nazj njam Žalostno vest, da je netj smrt pretrgala nit življenje] jaku ^m JOHN KRANc| V državi Utah. Zadela ga je sreča v bakrenem rudniku l 18. januarja, 1926, vtrgala sel plast kamenja in ga tako hil poškodovalo, da je malo zat umri v bolnišnici. Preskrl smo mu dostojen pogreb. I se zahvalim vsem znancem prijateljem, ki so se po^re vdeježili. Ni bil član pri nI nem /društva. Poznano je da] preje bival nekod v Coloradi. j starem kraju zapušča maj Rojaki, pristopajte v drušJ ker nihče ne ve kje ga smrti ka. Dragi rojak in sodelaJ počivaj v miru in lahka naj] bode ameriška Zemlja.—Frai Matkovich, Priče, Utah.J jaki pokazali svoje "katoličan- |np sile. Brezžično telefoniranje, etvo". Razen v takih slučajih, ko jih kde dre- opazovanje, pisanje, objavljanje, ......... ' * atreljanje, vse to bo igralo važ- no vlogo. Posebno važno vlogo S igral tudi torpedni čoln, u- pravljan z brezžičnim perisk pom sa daljno opazovanje ln T tOgrafiranje. Vojne preko sto let ali že v daljni bodočnosti ne bodo trajale dolgo, ker napetost radi vojn ne bo manj grozna kakor vojskovanje samo. Vse te tehnične novosti so možne v tolikih letih, dasi se nam danes zde skoro nemogoče. Saj bi nas še naši praočetje nazvali laž-njivce, če 1)1 jim bili povedali, da bo leta 1926 človek preletel Atlantiški ocean v enem dnevu in da med vsem svojim poletom ostane v telefonslci zvezi z mestom, od katerega se je podal na polet. Iz sovJsMm Rusije Zadnji Kongres boljševilke * stranke in Ruska Država. Slab tovariš: V Selu pri Zagorju je dne 15. jan. ukradel hlapec, 30 letni Peter Ovčjak iz Smartna pri Slovenjgradcu, svojim tovarišem dve zimski obleki, tri srebrne ure, dve suknji, več parov čevljev, več hlač in nekaj perila. Prisvojil si je tudi delavsko knjižico Josipa Petrovška in neznanokam pobegnil. Ovčjak je že znan prevejan tat, ki je presedel že veliko po zaporih. Ker ima aedaj tujo delavsko knjižico, so bo te bržkone tudi posluževal. Smrtna koaa. Dne 18. jan. je umrl v celjski javni bolnici po dolgem in hudem trpljenju znani celjski trgovec Franc Kramar v starosti 48 let. — Na Dolgem polju št. 8 v Celju je umrl upokojeni cinkarniškl uradnik Franc Koroschctz. BOLGARSKI ZELIŠČI . CAJ (Paaj IMENOVAN krvni ČAJ.) V«wM» nrkd« predno greste ,p,t. Da pnlenete prehladi« D« oj»«*u Jatm. • trn lahko ¿iitraj« Inv. Bolgarski aelilčni tej Mateji U čistih , lil«. Vam icboljta kri in tcboljla idrarjc] Na »ra*U t lekarnah p* Uc. Tie ia ali poslano uvarovan po poitl. v«lik dr aki taroj m 11.26. Naslov: H. H. Sahllek. PrssWent Marvel product* Comg • Marvel Building, Pittsburgh. Pa. (J Zdravniki ae uče o novem I zdravljenju Čudovito Je kaj to sdrarljtnje m alakotae, nervosue, zku^cm] in pobit« može in žefle. ■ Če vam ga zdravnik še ni pr tal, kar pojdite do lekarnarja in pito to novo sdravilo, Nuga-Ton« poskusite ga. Čudili se boste ■ .hitro se bost« ČuUli boljše. Isto kitro in učinkovito. Nič ni tako bro proti slabi prebavi, želodčnim redom, zaprtju, glavobolom in J«trom. Isto povrne Čilost in izmučenim živcem in mišicam, telit toga lista bodo našli Noga-čudovito idravilo v tokih slučaj lato j« tako priproato, prijetno in činkujoče, da ae boa te v par di počutili mnogo bolje. Isto ponovi šo moč, čiloat, daje kri in ojača ii« in tok), prinaša dober, oživljajoč nec in lepo regulira želodec tel Izdelovatelji Nuge Tone vedo dobro kaj je lato vstanu storiti m v takih slučajih, da prisilijo vse karnarje, da sa njo jamčijo in povrnijo denar, U niate zadovol, Oglejte ai Jamstvo na vsakem paket Priporočena, jamČena in naprodaj vaeh lekarnah. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO P VO, PISIPO NASEH PRODUKTE. I Imamo v salogi slad, bmelj, sladk« ia vse druge potrebš«n«. Poskae in se prepričajte, da Ja doma pri a kuhani vedno h najboljši la sjJJ neGroeeriJam, aladščlčarjem ta v ps dajalne železnlne damo primeren 91 pust pri večjih naročilih. PUHU informacijah aa*: FRANK OGLAR, «401 Superior Avenue. Clerelaad. ( AgHirajle za "Prostata "Pravda," glasilo ruske bolj-ševlške stranke, piše o zadnjem kongresu te stranke med drugim sledeče: **Strankin kongres je poteke v znamenju nove razvojne etape, ki pomeni v gotovi meri preobrat. Moment strankinega kongresa označuje sledeče: Delna stabilizacija kapitalizma, gotovo pojemanje revolucl-jonarnega vala na zapadu; pet let nove ekonomske politike v spvjeteki uniji; približanje po-polni obnovitvi sovjetskega gospodarstva ; pri brezdvomnem naraščanju specifične tetine socialističnih elementov v sovjet-gospodarstvu naraščajo v meri tudi kapitalistični mestu in na deželi; na podlagi goepodarskegs pro-cvita narašča tudi aktivnost vseh razredov In plasti prebivalstva sovjeteke unije, v I claliatlčnlh «oep< telovl mer • elementi v Krasen spomin je Zgodovtnakf spominska & N. P. J. knjiga "AMERIŠKI SLOVENCI" Knjiga je flustrortna s nad 200 slikami, obsega 682 strani, je krasno trdo vezana v plavih platnicah ln ima zlate črke besedilo na hrbtu, ter kraeen zlat znak S. N. P. J. na sprednji pUtnioi. 8obratJe ln sestre S. N. P. J„ ter dragi rojaki, knjiga Je prvovrstno delo in na finem Star Engliah papirju tiskana. Naročite takoj t Cena Je $5.00 Naročnino pošljite u aprtTntttro Prometa, 2667 So. Ltwadtle it^ Odcaffd, DL Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONYENCUE SNPJ^ mehko rem, COM 50C