PoStnlna plačana v gotovini.	Izhaja	vsak	torek,	Četrtek	tn	soboto.	Cena	posamezni	Številki	Din.___50.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT
Orcdnlfitvo fn upravnlStvo Je v Ljubljani, GradlSče Štev. 17/1. - Dopisi se ne vraCaJo - Štev. pri iekovnero	*	-	$*«v	feUfona 552.
ftarotnhiA la ozemlje SHS» letno D 60*—, za pol leta D 30*--, za Četrt leta D 15*—, meseJno D 5*—, s	^	r*a£a	In	tožJ	se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 22. junija 1922.
ŠTEV. 74.
List stane od 1. marca 1922:
celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.-); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Prijave za davek na poslovni promet.
Plačilo davka na poslovni promet je bilo odloženo, ker so se posamezne določbe izpremenile in je bilo treba izpremepiti tudi pravilnik.
V »Uradnem listu« z dne 3. junija 192? (št. 59) Je izšel razglas, ki se tiče tega davka ter je nujno treba, da se davčni zavezanci z najvažnejšimi določbami tega razglasa seznanijo in se izognejo kvarnim posledicam s tem, da vlože takoj predpisane prijave.
Po novih določbah se razdele davčni zavezanci v tri skupine, in
sicer:
a) v p r v o skupino, to je v davčne zavezance, ki imajo obrate ali podjetja, katerih promet je v letu
1921.	presegal 360.000 dinarjev. —
V	to skupino spadajo ne glede na višino prometa tudi vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov in ravno tako tudi družbe z omejeno zavezo.
b) v drugo skupino, to je v davčne zavezance, ki imajo obrate ali podjetja, katerih promet v letu 1921. ni presegal zneska 360.000 dinarjev in ni bil manjši od 15.000 Din. — V to skupino spadajo razen tega tudi vse svobodne profesije, naštete v točki 1 člena pravilnika (Uradni list št. 113 iz 1. 1921), namreč odvetniki, notarji, zdravniki, zobni zdravniki, babice, veterinarji, inženjerji, geometri, senzali, zasebni učitelji, plesni učitelji, maserji, brivci, nosači, čistilci obutev itd.
c) v tretjo skupino, to je v davčne zavezance, ki imajo obrate, katerih promet v letu 1921. ni dosegel zneska 15.000 dinarjev.
Vsak davčni zavezanec mora naj-prvo določiti, v katero skupino spada ter preračuniti, koliko je imel v 1. 1921. prometa.
Prijave za prvo skupino.
Davčni zavezanci prve skupine morajo voditi knjigo opravljenega prometa. Vpisavati morajo vanjo promet vsak dan sproti. Za knjigo ni določen nikak obrazec; naredi si jo lahko popolnoma po svojem lastnem okusu. Tudi kolkovati je ni treba, ako jo rabijo samo za ta davek.
Razen tega morajo ti davčni zavezanci koncem vsakega četrtletja narediti prijavo po tem le vzorcu:
»V minulem četrtletju 192..
je znašal promet v mojem obratu ... v •... v št.., v gotovini .... K
• • •. v, na kredit a) v gorenjem četrtku  K ... v, b) neporavnane terjatve so znašale začetkom četrtletja K ... v, skupaj
• • K ... v.
Od kreditiranih odškodnin se je Plačalo v tem četrtletju in vpoštevalo Plačilo v gotovini K ... v,
Stanje neporavnanih terjatev koncem gorenjega četrtletja  K
• • . v.
Promet, opravljen z državo, za katerega se je plačal davek neposredno ob prejemu odškodnine, je odštet od vsote v gotovini opravljenega prometa v gorenjem četrtletju z.............
K ... v, plačilo državnih in samoupravnih trošarinskih davščin pa z vsoto K ... v.
Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna.
Podpis:..............«
To prijavo je poslati v 30 dneh po sklepu vsakega četrtletja, torej do 30. januarja, 30. aprila, 30. julija in 30. oktobra na davčni urad ter plačati obenem 1 %ni davek.
Za 1. četrtletje 1922 je narediti prijavo in plačati davek takoj, ako se ni to že poprej zgodilo. Ravno to velja tudi za IV. četrtletje 1921 za one, ki so ta davek še na dolgu in spadajo v prvo skupino.
Knjige opravljenega prometa ni treba nikamor predložiti. Vpogled se bo zahteval vanjo samo takrat, če bi se resno dvomilo, da je bil promet samo tolik, kakor ga je davčni zavezanec prijavil.
Prijave za drugo skupino.
Davčni zavezanci druge skupine narede prijavo po tem-le vzorcu:
»V minulem letu 1921 je znašal
promet v mojem obratu...................v
.... št..................K	...	v.
Promet, opravljen z državo, za katerega se je plačalo davek neposredno ob prejemu odškodnine, je
odštet od gorenje vsote z K
... v.
Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna.
Podpis:
To prijavo je poslati takoj, in sicer na pristojno davčno okrajno obla-stvo (v Ljubljani za mesto na davčno administracijo). Prijavo je predložiti najpozneje v 14 dneh, ko je bil do-tični razglas objavljen v občini (v Ljubljani najpozneje do 25. t. m.).
Komisije za prireditev poslov, davka bodo te prijave pregledale in davek, ki ga bo plačevati pavšalno, določile. Oni davčni zavezanci, ki bi prijav ne vložili pravočasno, nimajo nikake pravice do pritožbe.
Davek se bo plačeval potem, ko ga bo komisija odmerila, kar pavšalno na podlagi prometa iz L 1921, in sicer vsako četrtletje eno četrtin-ko celoletnega davka.
Knjige tej skupini ni treba voditi.
Tretja skupina.
Tudi tej skupini' ni treba voditi nikake knjige za ta davek. Narediti pa jim ni treba tudi nikake prijave. Davek se odmeri kar uradnim potom.
Predložitev prijave naj opuste, samo oni davčni zavezanci, ki so gotovi, da jih bo smatrala tudi davčna oblast (komisija) kot take, katerih promet v letu 1921 ni dosegel zneska
15.000	Din. Drugače bi se jim znalo pripetiti, da bi jih uvrstila komisija v drugo skupino in jim odmerila morebiti nevede res po krivici večji davek, nego so gai dolžni plačati, pa bi se ne mogli potem niti pritožiti.
Nabirajte pri vsaki priliki za
,TRGOVSKI DOM‘!
Upravno sodišče.
(Nadaljevanje.)
Poslovanje upravnega sodišča je v splošnem slično onemu bivšega avstrijskega upravnega sodišča. Poudariti je, da tudi tukaj upravno sodišče, z eno izjemo pri državnem svetu kot upravnemu sodišču H. stopnje, ne odloča meritorično, temveč le kasatorično, t. j. pritožba se ali zavrne, ali pa se ji ugodi in upravni akt razveljavi. Če je treba izdati nov upravni akt, ga izda pristojno upravno oblastvo v zmislu pripomb upravnega sodišča.
Dober utis napravi določilo člena 21., da sme zaradi zaščite zakonitosti in javnega interesa minister za finance odrediti na sedežu upravnih sodišč posebne organe, ki nastopajo kot tožitelji v imenu države, ako se je z upravnim aktom, prekršil zakon v korist poedincev. Ako se je prekršil zakon v korist poedincev z ukazom ali ministrsko odločbo, nastopa v imenu države 'kot tožitelj pri državnem svetu glavna kontrola. Želeti bi bilo le, da bi stalo v prvem stavku mesto »sme«, »mora« in, da bi se to določilo v praksi tudi izvajalo in sicer dosledno ter brez ob-zirov.
Nekaj posebnega vsebuje prvi odstavek 22. člena, ki določa, da se mora pritožbi, ki jo mora pritožnik vložiti neposredno na upravno sodišče, priložiti akt sam v izvirniku ali v prepisu. In vendar obstoja predpis, da uradi ne smejo izročevati strankami svojih uradnih spisov, in prepisovanje včasih par kg težkih konvolutov tudi ne bi bilo za stranko praktično, ne glede na to, da jim jih uradi tudi samo v ta namen ne bi imeli dati na razpolago. Pri bivšem avstrijskem upravnem sodišču je bila praksa taka, da je upravno sodišče samo rekviriralo potrebne spise od upravnega oblastva, in to je menda tudi edino pravilno. Sicer se lahko zgodi, da izvede stranka pred predložitvijo izvirnih spisov ž njimi kako nedopustno manipulacijo in tudi prepisi ne bi bili verodostojni, če ne bi bili sodno ali notarsko overovljeni, kar bi povzročalo strankam ogromne stroške na kolkih.
Isti člen vsebuje dalje določilo: Ako navede tožitelj v tožbi1, da ni mogel dobiti nobene odločbe od pristojnega upravnega oblastva v treh mesecih od dne, ko jo je ponovno zahteval s posebnim aktom, mora sodišče preiskati, ali je njegova navedba istinita; ako se njena istini-tost ugotovi, vzame tožbo v postopek, kakor da je pristojno oblastvo odbilo ložiteljevo zadevto.
To določilo se nam zdi iz več razlogov ponesrečeno.
Prvič kaže, da zakonodajalec ni imel pravega vpogleda v prakso in položaj upravnih oblastev. Včasih so namreč stranke precej silne, zahtevajo od uradov nemožno ali pa pro-iežiranje njihovih vlog glede vrstnega reda reševanja zadev in nimajo nikake uvidevnosti, dočim so uradi :ahko z delom preobloženi in zahtevata predpisano instrukcijsko postopanje ter temeljita rešitev gotov čas. Vzemimo sledeči slučaj: Gre za zgradbo obrtne in vodne naprave. Stranka vloži prošnjo za odobritev naprave. Referent pri upravnem
oblastvu 1. stopnje, ki ima tekočih par sto spisov, od katerih so nekateri označeni kot nujni, in ki mora poleg opravljanja pisarniškega dela hoditi še na razne komisije, ne more vzeti še tisti dan prošnje v roko. Treba je izvesti mogoče še kake poizvedbe ali zahtevati izpopolnitev vloge, poslati nadzorniku dela, tehničnemu oddelku in uradnemu zdravniku načrte s tehničnimi opisi v vpogled in izjavo glede tega, če so zadostni, da se na podlagi njih vrši lokalni ogled, in nato odrediti ogled z rokom od 2 do 4 tednov po obrtnem redu in od 4 do 6 tednov po vodnem zakonu. (Glej razp. avstr. trg. min. od 14. 12. 1906, št. 24.061.) Ker se iz praktičnih ozirov in v svrho zmanjšanja stroškov navadno združita obrtnopravni in vodopravni ogled, se mora vzeti najmanjši rok 4 tednov. En tpden ali 14 dni po vložitvi prošnja pa stranka že urgira njeno rešitev 8 posebnim aktom. Recimo, da je na to urgenco takoj odrejen ogled, poteče do istega že en mesec. Po ogledu je včasih še treba zaslišati gotove faktorje, n. pr. železnico, poštno in brzojavno upravo. Mogoče se to tudi ne more zgoditi takoj drugi dan po komisiji, dotični faktorji morajo imeti potreben čas za študij spisov in načrtov in mogoče tudi ne utegnejo takoj sesti za mizo ter napisati izjavo, kakor tudi ni sigurno, če more referent pri upravnem oblastvu takoj po prejemu izjav izdati odobritveni odlok, ki potrebuje še aprobacije in odprave. Tako se utegne zgoditi, da izide rešitev kak dan po preteku 3 mesecev. Upoštevati se mora tudi slučaj bolezni ali dopusta. Če je smatrati že prvo urgenco rešitve kot ponovno zahtevo rešitve, ker vsebuje tako prošnjo (zakon jo naziva zahtevo) že prva vloga ali prošnja in sledi taka urgenca vsled neuvidevnosti stranke vlogi mogoče že čez en teden ali 14 dni, je 3 mesečni rok za nekatere primere prekratek. Tudi je neumevno, zakaj ni dopustna raje opozoritev višjega upravnega oblastva, ki izvršuje nadzorstvo nad nižjim in, ki je poleg tega po členu 18. redna prizivna instanca, na zaostalo rešitev. S tem, da vzame upravno sodišče pritožbo v postopek in jo obravnava tako, kakor, da je pristojno oblastvo odbilo tožiteljevo zahtevo, in, ker ne more odločati nieritorično, temveč le kasatorično, nakar se zadeva vrne upravnemu oblastvu v meritorno rešitev, prevzame le nepotrebno delo, ki bi lahko izostalo z nalogom upravnemu oblastvu, da zadevo nemudoma reši.
Ing. M. Savič:
Naša industrija in obrti.
12. Naša proizvodnja vina.
Po mnenju vinskih strokovnjakov na vinskem kongresu v Bukovem se je ugotovilo, da znaša sedaj ,povprečna letna vinska produkcija Srbije 356.000 hi, Hrvaške in Slavonije 850.000 hi, Voljvodine 665.000, Slovenije 450.000, Bosne in Hercegovine 35.000, Črne gore 5940 hi, odnosno vsega skupaj 2,861.940 hi.
Ako se računa povprečno porabo 20 litrov na glavo letno, kar bi zne-
2
r v a o v s k i l * s t
slo okrog 2,400.000 hi, bi to pomenilo, da imamo še 400.000 hi prostih za izvoz. Iz tega se razvidi, da smo v vinu aktivni, in da ga nam ni treba uvažati, marveč, da ga lahko izvažamo. Srbija ima svoje vinograde v okolici Jelice, Župe, Venčaca, Niša, Smedereva, Negotina, dalje Skoplja, Kavadara in Negotina v Južni Srbiji in v Črni gori. To so najbolj znana vina, kakor jelačko, župsko, venča-ško, niško, smederevsko, negotinsko, skopsko, kavadarsko, in negotinsko (iz južne Srbije).
Nekdaj znatno staro vinogradništvo v Srbiji je uničila trtna uš, toda bilo bi se dosedaj v severni Srbiji že popolnoma obnovilo, ako bi ne bila vojna tega preprečila. V južni Srbiji se mora obnoviti celo vino-gradarstvo, ker ga je trtna uš med vojno strašno uničila, posebno pa Kavadarce-Negotin. V času še ne urejenih vinogradov v Srbiji, se je vino izvažalo preko Reke in grozdje in vino iz Turškega. Največjega pomena je, da se v Srbiji, kjer so dani najboljši pogoji za uspevanje prvorazrednih vin, kakor na primer v Kavadarskem okrožju, čim preje napravijo novi vinogradi na ameri-kanski podlagi.
Na Hrvaškem in v Slavoniji obsegajo vinogradi okrog 84.530 oralov zemlje, katerih tri četrtine so zasajene z amerikansko trto. Najboljša so črna vina:	kadarka in burgun
dec; belo vino graševina, burgundec in traminec. V Sremu je karlovško črno vino, belo pa traminec in graševina. Zagorsko vino je slabo, vendar se nahajajo na veleposestvih dobra, negovana vina. Slovite so morske vodice, kakor na primer ba-karska vodica, ki je dobila dober glas v trgovini. Penasta vina se delajo v Slatini, Zagrebu in Varaždinu. Vino se izvaža v Avstrijo in Če-hoslovaško, in sicer se je ena tretjina izvozila. V Vojvodini se nahajajo vinogradi v okolici Subotice in tudi drugod po severni Bački in Banatu, v Vršcu in Belicrkvi in v okolici Pelmonoštora v Baranji. Izmed njih ima dobra vina Subotica, Čoka, Vršeč, in Pelmonošter. Okrog ena tretjina vina se je izvozila v Avstrijo na Madžarsko in Poljsko.
Na peščenem zemljišču v Vojvodinskih ravninah se pridela na ka-tastralni oral okrog 3500 kg močnejšega vina, a na hribovitem zemljišču okrog 2500 litrov slabejšega vina na katastralni oral.
Slovenija pridela okrog 450.000 hektolitrov letno in porabi okrog
200.000	hi, tako, da ostane za izvoz okrog 250.000 hi. Pridelajo se naravno kisla slabejša vina, ki se potem režejo z močnejšimi vini, kakor dalmatinskimi, italijanskimi in podobnimi vini in se na ta način dobivajo
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trgovca.
Spisal Fr. Wilh. Štern.
Prvo poglavje.
Gospod Feldbach premišlja 'o bodočnosti svojih sinov. — Nenaden aučaj smrti in njegove posledice. — Nove nade in dalekosežni načrti. — Rodbinski svet. — Moder sklep. — Feldbachova hiša angažira prokurista in štiri nove učence. — Zabava v trgovini. — Trgovski poklic — ponosen poklic. — Načrti za daljno pri-hodnjost. —
Tvrdka Karl Feldbach uvozna, izvozna in komisijska trgovina, je obstojala že skozi več let. Če tudi v majhnem obsegu in s skromnim kapitalom, je vendar po zaslugi pridnega in previdnega lastnika nosila toliko, da je družina mogla udobno živeti. Gospod Feldbach in njegova žena nista imela nobenih pretiranih življenskih zahtev, ampak postavila sta si za glavno nalogo to, dai dasta dobro vzgojo svojim otrokom, štirim sinovom od štirinajstega do devetnajstega leta. Bolj daleč ni mislil gospod Feldbach v prvih letih, ko je pričel delovati na trgovskem polju. Otroci so bili tedaj še premajhni, da
namizna vina. Izvažajo se v Avstrijo in bi bilo treba ta izvoz pospeševati.
Dalmacija je pred uničenjem vinogradov po trtni uši pridelala letno okrog 120.000—140.000 hi na leto; sedaj pridela samo polovico te svote. Vina so navadno močna; znane znamke so Dubac, Stanovica, Opolo, Proseko in Kuč. Ljudstvo v Dalmaciji živi 65 % od vinogradništva in zato mu je treba pomagati, da obnovi svoje vinograde.
V	Hercegovini se pridela razen navadnih vin tudi kvalitetna vina, kakor mostarska blatina, žilavka, stolaško in konjiško vino. Ta vina se konzumirajo v Bosni. Fina vina pa se izvažajo na Dunaj, v Prago in v Lvov. V Črni gori se prideluje vino samo v Primorju in ima vsega skupaj 3,500.000. trt.
Rekli smo, da imamo celo sedaj, ko nam je trtna uš uničila vinograde v južni Srbiji in Dalmaciji prebitek vina. Toda, ko bodo ti kraji obnovili nove vinograde na amerikan-ski podlagi, tedaj ga bomo imeli znatne množine za izvoz na razpo-lago.	(Dalje	prihodnjič.)
Mešetarji ali posredovalci.
Mešetar v smislu trgovinskega zakona je uradno nastavljen posredovalec za trgovske posle.
Zgodovina mešetarjev je zelo zanimiva. Med tem ko je bilo posredovanje v starem veku prosta obrt in so pri Grkih in Rimljanih stali mešetarji (proxenatae) na precej slabem glasu, so igrali mešetarji v srednjem veku zelo važno vlogo: vživali so povsod javno zaupanje in izvrševali notarske funkcije. Mešetarja onih časov so imenovali mestni očetje in korporacije trgovcev, ki so ga tudi zaprisegle. Mešetarji so bili privilegirane osebe in njih sklepi so vživali pravice javnopravnih listin. Samo oni so smeli izdajati liste o tečajih in samo oni so smeli vtoževati mešetnino. Mešetarji so imeli izključno pravico posredovanja in vsaka konkurenca je bila nemogoča. Temu položaju je odgovarjalo tudi določilo, da ni smel mešetar sklepati trgovskih poslov na svoj račun in zakon je mešetarjem strogo zabranjeval kupovati ali prodajati v lastnem imenu. S tem, da je bilo mešetarju prepovedano sklepati trgovske posle v lastnem imenu, ni imel mešetar nobenega osebnega interesa na dotičnih poslih, kar je garantiralo njegovo nepristranost. Tudi so stali tedaj na stališču, da zamo-re o kakem poslu verodostojno pričati samo oni, ki ni* na tem poslu in-teresiran. K temu se je pridružil tudi gospodarski moment. Pri mešetarju so ^e združila vprašanja in ponudbe,
bi mogel napraviti že določen sklep glede njihove prihodnjosti. »Sčasoma bomo že videli,« je odgovoril gospod Feldbach svoji ženi, če je hotela napeljati pogovor na ta predmet. »Za zdaj se moramo s tem zadovoljiti, da pošljemo otroke v dobro šolo!« — Leta so tekla in gospod Feldbach je bil nekega dne vidno presenečen, ko je začul, da Kurt, njegov najstarejši sin v kratkem maturira, da sta druga dva Ernst in Fric že v precej visokih razredih in da mali Adolf tudi že krepko koraka za njima. »Kaj naj vendar zdaj začnem s fanti? je dejal sam pri sebi; »da bi vsi univerzo študirali, ne gre, ker za to bi moral imeti drugačna sredstva, kot jih imam zdaj na razpolago. Za uradniško službo tudi nimam posebnega nagnjenja in pri trgovskem stanu se mora več let pehati, predno se postavi na lastne noge, ali da si vsaj pridobi tako stališče, da malo lažje živi. Eden bi seveda lahko postal moj naslednik, toda če se kapital razdeli na štiri dele in se trije deli odtegnejo trgovini, je za mojega naslednika — trgovska eksistenca toliko kot nemogoča.«
. Nevoljno se dvigne gospod Feldbach s svojega sedeža za pisalno mizo in gre po glavno knjigo. Toda pogled na konto glavnice in na račun dobička in izgube v zadnjih letih ni zjasnil njegovega obraza. Kolikor je
mešetarji so bili tedaj prvi v stanu, pregledati položaj in upoznati konjunkturo in bi zamogli to tudi dobro izkoristiti. V tem so pa trgovci videli veliko nevarnost za svoje lastne interese in so zato smatrali prepoved trgovanja mešetarjev na lasten račun, kot ugodno preventivno mero.
Institucija zapriseženih, privilegiranih mešetarjev z monopolom posredovanja je bila v začetku brezdvomno upravičena, toda v 19. stoletju je postala nevzdržljiva, in novejša evropska zakonodaja se je bližala vedno bolj zopet k stališču, da posredovanja trgovskih poslov ni smatrati kot izvrševanje kakega uradnega posla, ampak kot izvrševanje prostega obrta. To stališče je zavzela najprej zakonodaja v Belgiji, potem novejši zakoni na Madžarskem, v Italiji in Franciji. Po sedaj veljavnem trgovinskem zakonu imamo pri nas mešani sistem, ki prizna razen oblastno nastavljenih mešetarjev tudi privatne posredovalce trgovskih poslov. Pravno stališče privatnih mešetarjev ni v našem trgovinskem zakonu urejeno. Privatni mešetar je v smislu členov 4, 272, točka 4 trgovinskega zakona trgovec. Ako ne zadostujejo posebna določila v pravnem položaju privatnih mešetarjev, je analogno uporabiti v prvi vrsti določila 7 tit. 1. knjige trg. zakona v toliko, v kolikor ne zahteva zakon kot predpogoj za uporabo teh določil uradno lastnost oblastno na-stavljenil mešetarjev.
Delovanje mešetarja obstoji po členu 66 trg. zakona v posredovanju sklepa trgovskih poslov, v glavnem tedaj, da najde kupce in prodajalce, da jih medsebojno seznani, da pogovori o pogojih sklepa, v splošnem, da najde in spravi v stik vprašanje in ponudbo. Posredovanje se pa bistveno razločuje od sklepanja pogodbe, zaot ni mešetar že s tem, da se mu je naročilo posredovanje, tudi že pooblaščen, da sklepa v imenu komitenta trgovske posle, da izvrši v njegovem imenu kako izplačilo ali da kaj v njegovem imenu sprejme (čl. 67 trg. zak.). Ako se pa pooblasti mešetarja, da sme posel tudi skleniti, tedaj zadobi lastnost pooblaščenca čl. 297 trg. zak.). Toda tudi brez posebnega pooblaščen j a sme mešetar sprejeti plačilo za blago in vrednote, ki tvorijo predmet posla v katerem je on posredoval, ako preda on sam stranki dotične predmete (čl. 67, odstavek 3). Mešetar pa sme sklepati v imenu komitenta samo posamezne posle in mu ni dovoljeno sprejeti od trgovca prokuro ali pooblastilo v smislu člena 47. Mešetar mora osebno izvršiti zaupani mu posel pridno, previdno, točno, zvesto In pošteno. Ko se posredovalni posel sklene, mora plačati komitent mešetarju mešetnino. Mešetar ne sme pa zahtevati,
tudi računal, upoštevajoč vse mogoče možnosti, je uvidel, da je težko pričakovati, da bi nosila trgovina v bodoče kaj več, kot dozdaj. Da bi pa mogli s tem donosom študirati vsi štirje sinovi, o tem ni moglo biti nobenega govora. — Toda, kateri naj se žrtvuje? Dva, če ne celo trije, se morajo na vsak način odpovedati vroče zaželjenim študijam, toda kateri?! Gotovo bi bil vsak izmed njih pripravljen brez obotavljanja izpolniti očetovo željo, bi-li pa bilo tudi prav, zahtevati od enega žrtev, da bi tako mogoče pripomogel drugemu do sijajne bodočnosti. —
Nenadno trkanja na vrata vzdrami gospoda Feldbacha iz tega premišljevanja. Hitro zapre knjigo in zakliče z nevoljnim glasom: »Naprej!« Toda, komaj zapazi prišleca, že skoči pokoncu in mu hiti nasproti.
»A, vi ste, dragi gospod Krej!« Vsedite se, prosim. Kako gre gospodu Bruckmanhu? ‘ Gotovo mi prinašate poročilo glede smole, ki sem jo naročil iz Londona?«
Prišlec stisne z resnim obrazom ponudeno mu roko.
»Žalibog je povod mojega obiska neki drugi. Prinašam Vam žalostno vest, gospod Feldbach. — Mojega predstojnika in Vašega dolgoletnega lcupčijskega prijatelja je prejšnjo noč v Wiesbadenu, kjer se je nahajal na obisku pri sorodnikih, zadela
da sklene komitent posel, glede katerega je bil pooblaščen, da posreduje. Ako se posel ne sklene, se za posredovanje ne sme zahtevati me-šetnine (čl. 82). Mešetarji se nastavljajo ali v splošnem za vse vrste me-šetarskih poslov, ali samo za nekatere vrste in to ne samo na mestih, kjer se nahajajo borze, ampak povsod, kjer to zahtevajo prometne potrebe.
Oblastveno nastavljeni mešetar ima dvojno stališče: mešetar posreduje trgovske posle obrtoma, in bi ga bilo v smislu trgovinskega zakona smatrali za trgovca, ako bi ne bilo čl. 272, točka 4, ki pravi, da mešetar-skih poslov ni smatrati za trgovske posle; mešetar je pa tudi oblastno nastavljen, zaprisežen zaupnik države (čl. 66). Iz tage sledijo na eni strani važne uradne dolžnosti mešetarjev (čl. 69,71—81). in posebna dokazilna moč ' njih dnevnikov in sklepnih pisem, na drugi strani pa njih pravica do mešetnine.
Svetovna žetev in potreba pšenice.
Mednarodni institut za poljedelstvo v Rimu poroča: Površina, posejana z ozimno pšenico v Belgiji, Bolgariji, Španiji, Finlandiji, Franciji, na Litavskem, Poljskem, Čehoslo-vaškem, v Romuniji, Kanadi, Zedinjenih državah, v Indiji, Algirju in Tunisu znaša celokupno* 43 milijonov hektarjev, to je za 13 odstotkov več nego v preteklem letu in površina, posejana z ržjo znaša pa približno 10 milijonov hektarjev, to je za 12 odstotkov več nego v prošlem letu. V splošnem je opažati zmanjšanje površine posejane s pšenico, bodisi v evropskih pokrajinah, kakor tudi v Zedinjenih državah, dasi tukaj v mnogo manjši meri. To zmanjšanje se pa v zadostni meri dopolni in popolnoma poravna z ne-doglednimi pšeničnimi posevi Indije. Kar se tiče rži, se more ugotoviti, da se bo množina v tekočem letu bodisi v Evropi, bodisi v Ameriki povečala. V Italiji, na Češkoslovaškem in v Ameriki so se zbog dežja setvine v zadnjem času vidno poboljšale. Tudi v Indiji, kjer je v nekaterih provincah že začela žetev, se predvideva zelo povoljne rezultate. Mednarodni institut za poljedelstvo je pred kratkim izdelal skico o svetovnem položaju pšenice, ki nam kaže, da so imele eksportne države v začetku leta 1922, 118 milijonov kvintalov pšenice pripravljene za izvoz, ne vračunajoč seveda v to svoto oni kvantum pšenice, ki mora ostati v državi, za kritje domačih potreb in ki za izvoz sploh ne pride v poštev. Toda do konca meseca julija,
kap. Tu imam depešo njegovega bratranca. Pojutrišnjem se odpeljem k pogrebu in nato se vrnem semkaj, da se posvetujemp s pokojnikovimi sorodniki glede ureditve trgovinskih zadev.«
»Gospod Feldbach preleti z očmi depešo in poda nato še enkrat roko svojemu obisku.«
»Pač žalostno poročilo! Moje iskreno sožalje, gospod Krej! Ne bi si bil mislil, da nas bo gospod Bruck-mann tako naglo zapustil. Vi izgubite v njem svojega dobrega predstojnika in jaz iskrenega prijatelja. Eno izmed najbolj dragocenih zvez imam zdaj manj, kajti trgovina gospoda Bruck-manna se bržkone ne bo držala?v
»Ne verjamem da bi bilo dedičem kaj na tem, da bi vodili trgovino naprej«, odvrne gospod Krej. »Ko sem pred štirinajstimi dnevi obiskal gospoda Bruckmanna v Wiesbadenu, sem se seznanil tedaj tudi z njegovimi sorodniki. Dobil sem vtis, da morajo biti zelo premožni, poleg tega so pa tudi že priletni, in ker ni nič otrok, ki bi lahko prevzeli trgovino, bomo morali najbrž likvidirati.
»Kar pa mislim, ne bo pretežko in predolgotrajno delo, kajti gospod Bruckmann ni nikoli dajal velikih kreditov ali za daljšo dobo; zaloga v blagu pa bo lahko tudi hitro realizirana vsled previdnega nakupovanja starega gospoda. (Dalje prih.)
ko se začne v večini držav, ki pridejo v poštev za uvoz pšenice, že nova žetev, ni še mogoče ugotoviti, koliko bo znašala celokupna potreba teh držav na pšenici. V uvoznih državah, kojih produkcija je znana, je bila ta v letu 1921 večja, kakor v
1.	1920 (277 milij. napram 218 milijonom kvintalov;. Isto velja za celokupni uvoz od 1. avgusta do 31. decembra 1921, ki je bil mnogo večji, nego uvoz v iistem roku preteklega leta (95 napram 82 milijonom kvintalov in od 1. januarja do 31. julija 1921 je znašal uvoz 99 milijonov kvintalov. Tudi ako se vzame, da se mora od 1. januarja do 31. julija 1922 izvoziti isto množino, bo potreba mnogo manjša, kakor so množine, ki stoje na razpolago za izvoz in ki so znašale 1. januarja 1922 približno 118 milijonov kvintalov. Potrebo držav, ki uvažajo pšenico, bo tedaj do nove žetve mogoče popolnoma kriti. —
Pri tem pregledu, kakor tudi pri drugih poročilih, katera izdaja Mednarodni institut za poljedelstvo v Rimu, ne najdemo nikdar nobenih podatkov, ki bi se tikali stanja kultur v naši državi. Zakaj to? Ali ni še naša država članica Mednarodnega instituta? Ali pa so naši tozadevni statistični podatki tako pomanjkljivi, da si jih ne upamo naznaniti omenjenemu institutu? Naj si bo to že tako ali tako, je to pogreška, katero je treba odpraviti. Statistika je osobito v gospodarski politiki fundament, brez katerega se trdna, stabilna gospodarska stavba ne da graditi.
Pred kratkem smo čitali službeno poročilo o stanju posevov v posameznih pokrajinah naše države. Iz tega poročila posnamemo sumarično sledeče številke: V severni in južni Srbiji je posejano skupno približno
649.000 hektarjev površine, na Hrvaškem in v Slavoniji približno
472.000 hektarjev, v Bosni in Hercegovini 285.000 hektarjev, v Vojvodini prbližno 503.000, v Sloveniji 102.000, v Dalmaciji 54.000, v Črni gori pa približno do malega 5000 hektarjev. Celokupna v letu 1922 posejana površina znaša tedaj po teh podatkih 2,070.000 hektarjev, napram 2,408.000 hektarjem v preteklem letu, torej se je letos posejalo za 338.000 hektarjev površine manj, nego v preteklem letu. Pri tem pa je treba povdarjati, da so te številke samo približne, ker niso podatki iz nekaterih pokrajin sploh znani. Pri dobri volji, izurjenem uradništvu in spretnemu aparatu, bi se pa aali tudi ti nedostatki odpraviti, da bi prišli tako tudi pri nas do natančne poljedelske statistike, ki bi služila v ori-jentaeijo predvsem domačim, a tudi inozemskim ekonomistom.
izvoz in uvoz.
Izvoz poštnih paketov z mesnimi izdelki. Po odloku poštnega in brzojavnega ministrstva se smejo poštne pošiljke v katerih so mesni izdelki (salame, slanina, mast klobase, gnjati, posušeno ali nasoljeno meso) zaklana perotnina, sveže meso in divjačina pošiljati v inozemstvo oziroma dobivati iz tujih dežel (razen iz pokrajin, koder razsaja goveja kuga), pa tudi pošiljati preko našega ozemlja brez potrdila o izvozu in zdrav-stvenosti in brez veterinarne kontrole na meji.
Izvoz bakra iz Amerike je znašal v aprilu (v tonah): v Nemčijo 8000, v Francijo 6200, Japonsko 2800, Belgijo 1800, Anglijo 1750, Italijo 1700, Nizozemsko 1200, Švedsko 612, Španijo 514, Kanado 118, druge države 3000 ton.
Uvoz naše klavne živine v Francijo. Na več vprašanj interesentov glede uvoza klavne živine v Francijo se je tukajšnja trgovska in obrtniška zbornica obrnila za pojasnila na francoski konzulat v Zagrebu, od katerega je dobila sledeči odgovor : Uvoz govedi, ovac koz in prešičev, ki so jugoslovanskega iz vora', je soglasuo sklepu z dne 15. dec. 1921 dovoljen, toda samo ako so transporti naslovljeni direktno na gotove klavnice, ki so zato pooblaščene. Začasno smejo sprejemati vse vrste živine klavnice v Strassburgu. Muhlhausenu in Marseilu, a klavnica Nancy sme sprejemati samo košttune. Uvoz za Strassburg
se ima vršiti čez carinarnico v Kehlu,
\
za Mtihlhausen čez ono v Neuenburgu. Transporti se odpošljejo po železnici do klavnic in se opremijo z uvoznim dovoljenjem, katero se mora vrniti carinarnici v teku petih dni s spričevalom živinozdravnika, ki potrdi, da se je ži-ina poklala. Koštruni, za katre se pri prehodu v Kehlu konstatira, da so zdravi, se smejo odposlati v Nancy. Uvoz za Marseille je dovoljen samo po morju; v Marseillu se spravi živina v Sanatorij, od koder ne sme drugam nego samo v klavnico v Marseillu in to najdaljše v teku 10 dni.
narodno ttptartte zadeve.
Trgovina.
Trgovsko gibanje v Trstu. Po najno-vejši uradni statistiki je priplulo v tržaško pristanišče 9869 ladij z registro-vano tonažo 2i/2 milijona. Število pri-pluvših ladij se je povečalo od 1920 do 1921 1. za 3000, registrovane tonaže za 20 odstotkov. Pomorska trgovina se ceni približno na 15 mil. stotov. Cenjava blaga s češkoslovaško republiko je znašala skoraj milijon stotov. Češkoslovaška se je obrnila na Trst, kakor trdi poročilo, posebno zato, da naveže trgovske stike z južnimi pokrajinami in Levanto.
Trgovski stiki med Finlandljo In Rusijo. Ruska vlada je predlagala finski vladi, da bi se na novo začeli pregovori glede sklenitve trgovinske pogodbe. Obenem je ruska vlada dala svojo odpoved glede sedaj veljavnih določil mirovne pogodbe, ki se tičejo medsebojne trgovine. Odpovedni rok znaša šest mesecev.
Industrija.
Ruski koncern strojnih tovarn.
V	moskvi se je ustanovil koncern strojnih tovarn, ki vsebuje 12 tovarn moskovske gubernije. Produkcija za 1922 bo znašala 47% predvojne produkcije. Delniški kapital znaša 10 miljonov predvojnih rubljev.
Obrt.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Prekmurski narodni izdelki na
razstavi. Pokrajinska obrtna razstava obeta postati prav zanimiva ter bo ilustrirala razvoj obrti v vseh pod mariborsko oblast spadajočih pokrajinah. — Posebno zanimiv pa bo nedvomno prekmurski oddelek s svojimi pristno domačimi izdelki, kakor zaboji, omare in zibike kakršne so v rabi v Prekmurju, pa tudi drugi predmeti, o katerih ve pri nas le malokdo. Zato bo razstava zanimiva tudi za vsakega neobrtnika. — Velik obrtni shod ob priliki razstave. Ob priliki Pokrajinske obrtne razstave
v	Mariboru se bo vršil tudi veliki obrtni shod, katerega se udeleže obrtniki iz cele države in je zato posebne važnosti. Zato opozarjamo že danes vsa obrtna društva na ta shod ter jih pozivamo, da se zato že danes pripravljajo. Razpravljalo se bo o vseh aktuelnih vprašanjih obrtništva, o njega zaščiti itd. kakor tudi o ustanovitvi Zveze obrtnih zadrug odnosno ustanovitvi enotne organizacije. Obrtna društva naj že sedaj zbirajo tozadevni materijal in predloge, da bo zborovanje tem temeljitejše in uspešnejše. O podrobnosti bomo še pravočasno poročali. — Vinska pokušnja na razstavi. Ob priliki obrtne razstave se bo vršila v posebnih paviljonih pokušnja žlahtne kapljice, ki priraste v naših bogatih krajih. Razstave se lahko udeleži vsak vinogradnik. Podrobnosti bomo še poročali. — Pokrajinsko obrtno razstavo si bo ogledalo več ministrov in poslancev. Ker se bo istočasno vršil tudi obrtni shod, je upati, da bomo imeli pri tej priliki najboljši uspeh, ker bodo merodajni faktorji na lastna ušesa slišali naše želje in zahteve. Noben obrtnik' ne sme ostati doma. Vse mora na plan! Pokažimo, kaj znamo, koliko nas je in morali nas bodo upoštevati. Vsi za enega, eden za vse! — Vzgajajte vajence k delu! Po vojni je veselje do dela zelo padlo. Zato ga je treba zopet vzgojiti in obuditi. Začeti pa moramo tam, kjer vojna še ni pokvarila, pri obrtnem naraščaju, pri vajencih. Na obrtni razstavi bo poseben oddelek za vajence, v katerem bodo brezplačno razstavljena vajeniška dela. Najboljša dela se bodo nagradila, kar ne bo samo v čast vajencem, temveč tudi mojstru, ki je vajenca vzgojil in učil. — Mojstri! Dajte vajencem priliko in potrebni materijal, da izvrše kako primer-
no delo, sebi v ponos, obrti pa na čast! — Kraljeva lovska obleka, ki jo je izdelal krojaški mojster g. Orač v Slovenski Bistrici, bo razstavljena na Pokrajinski obrtni razstavi. Obleka je res mojstrsko delo, ki je vredno, da si ga človek ogleda. — Paviljoni se začnejo že prihodnje dni postavljati. Opozarjamo ponovno vse one, ki nameravajo zgraditi lastne paviljone, da predložijo tozadevne načrte razstavnemu odboru v odobritev, na kar še le lahko pričnejo z zgradbo.
Jenarstvo.
Narodna banka SHS. Stanje 8. junija
1922.	Aktive (v milijonih dinarjev, v oklepajih razlike napram stanju 31. maja): kovinska podloga 360.0 (— 9.1), posojila 913.9 (+ 12.0), državni dolgo-
vi	4.498.2, vrednost državnih domen 2138.3. Skupaj 7.910.5 milijona Din. — Pasi ve: glavnica 16.3, rezervni fond 2.0, novčanice v obtoku 4.806.2 (-j- 53.9), razne obveznosti 920.2 (-f- 11.4), terjatve države za založene domene 2.138.3, saldo raznih računov 27.2. Skupaj 7.910.5 milijona dinarjev.
Sprememba naziva Narodne banke SHS. Narodna banka SHS se imenuje odslej Privilegovana narodna banka kraljevine SHS.
Nemčija plačala reparacijski obrok. Komunike reparacijske komisije objavlja, da je Nemčija plačala od 50 milijonov zlatih mark trimesečni obrok, ki je zapadel 15. junija.
Novi nemški bankovci. Te dni so došli v promet novi državni bankovci po 10.000 mark. Bankovci so za 1 cm večji kot lOOOkronski bankovci ter imajo rjavo barvo.
Znižanje diskonta v Angliji. Angleška banka je znižala diskont od 4 na 3%%-
Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. V Nemčiji je bilo koncem meseca maja v prometu za 144.138,326.000 mark.
Znižanje diskonta belgijske Narodne banke. Belgijska Narodna banka je znižala pred kratkim diskontno postavko od 5 na 4 in pol odst.
Promet.
Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstnega lesa v vozovnih nakladih za industrijski tir Scag-netti na postaji Ljubljana drž. kol. je do nadaljnega tako omejeno, da sme eden pošiljatelj dnevno predati za to tvrdko le po jedno pošiljko.
Predprodaja voznih listkov na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice opozarja potujoče občinstvo na posebno ugodnost predprodaje voznih kart na postajah Ljubljana gl. kol., Celje, Maribor gl. kol., Zagreb j. kol. in Sisak. V dnevnih urah so potniške blagajne v omenjenih postajah odprte celi dan, potniki pa, ki prihajajo v mesto brez povratnih kart, zahtevajo lahko vozne karte za povratno vožnjo v nočnem času takoj lahko po dohodu vlaka. Na sličen način se izogne občinstvo navalu lahko tudi v vmesnih postajah, če si nabavi karte za povratek takoj ob dospetju. Ako se bode občinstvo te ugodnosti posluževalo, bode izostal dosedanji naval občinstva pri potniških blagajnah pri večernih vlakih.
Radio-postaja v Budapeštl. V Bu-
dapesti je začela delovati Radio-pcstaja za narodno-gospodarska poročila in za borzno službo.
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Veliki semenj v Budapešti. V pi-
trgovske in odrtniške zbornice je do 17. junija interesentom na razpolago nekaj izkaziric, na podlagi katerih je dovoljena za 50% znižana voznina na ogskih železnicah posetnikom velikega semnja v Budapešti, ki se vrši od 17. do 26. junija.
II.	Orljentalni vzorčni sejm v Bratislavi. V Bratislevi se vrši od 9. do 16. julija tl. II. vzorčni velesejm in so interesentom prospekti in pogoji za udeležbo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Sklepanje trgovpke pogodbe s Poljsko. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poživlja vse gospodarske kroge, ki so ineteresirani na trgovini in prometu s Poljsko državo, da uaj v svrho uveljavljanja svojih želj pri sklepanju trgovinske pogodbe med našo državo in Poljsko, nujno sporočijo
zbornični pisarni ustmeno ali pismeno vse tozadevne predloge, da jih bo moglo predložiti ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu.
Dobava, prodaja.
Dobava drv. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubjani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da sprejema lntendantura komande Dravske divizijske oblasti vsaki dan pismene in ustmene ponudbe za dobavo trdih gorivih drv franko intendantsko slagali-šte Ljubljana, Maribor. Celje in Pluj, uli pa franko nakladna železniška postaja. Ponudoe se prevzemajo na majhne in velike količine. Ponudjači morajo biti uradno prijavljeni trgovci ali morajo imeti obrtni list in položiti pri sklepanju pogodbe 5°/o kaucije. Pismene ponudbe se morajo kolekovati z
2	dinarja.
Prodaja odpadkov. Uprava vojne ndeče IV v Zagrebu bo prodala dne 15. julija tl. ob 10. dopoludne na ust-mdni licitaciji odpadke od blaga, kovin, usnja itd. Predmetni oglas z natančnej-: imi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ramo.
Zavarovanje proti toči. Poljedelsko ministrstvo je izgotovilo načrt zakona o zavarovanju proti toči ter ga predložilo narodni skupščini.
Oprostitev od luksuzne takse svilenih in polsvilenih skrojenih ali šivanih podstav za klobuke. Finančni minister je na temelju pooblastitve po čl. 127 dj. začasnega fin. zakona za 1920—1921 in na temelju člena 3 uredbe o spremembi iu dopolnitvi zak. o splošni carinski tarifi z odlokom št. 160—34.621 od 16. t. m. odredil, da so svilene ali polsvile-ne, skrojene ali šivane podstave za klobuke izvzete iz luksuzne takse. Ta odlok stopi v veljavnost z dnem razglasitve v »Službenih Novinahc.
Državna dvorazredna trgovska Šola v Celju. Vpisovanje gojencev in gojenk za šol. leto 1922/1923 se vrši 30 junija in 1. julija od 8. do 10. ure. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni oziroma rojstni list. Gojencem in gojenkam izven Celja je možno priglasiti se In poslati predpisane listine po pošti. V pripravljalni letnik morejo vstopiti učenci, ki so uspešno dovršili V!, razred osnovne (ljudske) šole ali 11. razred srednje oziroma 1. razred meščanske šole ter so 13. let stari. V prvi letnik se sprejemajo brez sprejemnega izpita dečki oziroma deklice, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pa pripravljalni letnik za dvorazredne trgovske šole in so stari vsaj 14 let. Poleg 1 eh morajo biti sprejeti v prvi letnik tudi oni, ki so dobili v IV. razredu srednje šole drugi red ali tisti; ki so dovršili 111. razred srednje šole ali Vlil. razred ljudske šole oziroma predzadnji razred meščanske šole, ako so stari 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisjs, prirodopisja in pnrodoslovja. Pri preizkušnji se zahteva toliko znanja, kol kor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu dvorazredne trgovske šole. V drugi letnik se sprejme,o absolventi l. letnika dvv,razrednih trgovskih šol.
Iz dunajske borze. Vsled neprestanega padanja krone so v ponedeljek dosegli kurzi deviz in valut nezaslišano visočino. Ljudje so se hoteli ničvrednih kron za vsako ceno iznebiti ter so ponujali za dolar 22.000 K, za ‘akcije plzenske pivovarne pa celo 1 milijon K. Včeraj je ostala borza zaprta ter ni gotovo, ako se sploh še ta teden odpre.
Sanacija avstrijskih financ. Avstrijska vlada fe izdelala načrt za sanacijo financ in bo v sredo predložen parlamentu. Govori se, da bo vlada v slučaju, če parlameht ne sprejme tega načrta, odstopila.
Pomanjkanje sladkorja v Avstriji. Ker so vse zaloge češkega sladkorja pošle ter ni mogoče dobiti novih naročil, se je začela avstrijska vlada pogajati za dobavo holandskega sladkorja, oziroma z otoka Jave.
Zaloge pšenice v Argentiniji. 1. junija so se cenile zaloge pšenice za izvoz
v Argentini ji na 880.000 ton. Od 1. januarja naprej se je izvozilo okoli 2.2 milijona ton, tako, da je ostalo od lanske žetve v celem okoli 3 milijone ton pšenice za izvoz. Po angleškem računu je množina še za izvoz razpoložljive pšenice z 880.000 tonami prenizko označena.
Izpremembe pri trošarini na vizo.
Svoječasna odločba, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 6, se izpre-meni in dopolni takole: 1. Proizvajalci vina v Sloveniji, ki v 10 dneh od dne, ko so izprešali vino, ne prijavijo dobljene količine vina pri pristojnem oddelku finančne kontrole, ali oni, ki prodane količine prav tako ne prija-javijo, preden jo izroče kupcu, se kaznujejo samo zaradi nereda po členu 85 trošarinskega pravilnika. Kupci vina pa, ki kupljene količine vina ne prijavijo pristojnemu oblastvu, pri katerem je plačati državno trošarino najkasneje v 24 urah po prejemu vina, se smatrajo za tihotapce ter se kaznujejo po členu 77. trošarinskega pravilnika. 2. Pri transportu vina je postopati (slej ko prej), kakor je določeno v pravilniku o trošarini na vino v Sloveniji. 3. Predpis drugega odstavka točke č člena 8. pravilnika o trošarini na vino za Slovenijo, ki govori o odbitku na račun droži, se ukine.
Egiptovska vlada ima v Kairu pri finančnem ministrstvu urad za trgovino in industrijo, kjer se nahaja posebo i oddelek za kataloge in cenike tvrd •. Zbirka šteje do sedaj okoli 15 000 katalogov iz vseh delov sveta ter služi kot
naboljše informacijsko sredstvo, katero uporabljejo trgovski krogi dnevno. Imenovani urad za trgovino in industrijo poziva vse trgovce in industrijalce, naj bi mu vposlali kataloge in cenike svojih podjetij. Naslov urada je: Bureau cf commerce and induatry, Cairo,12, Sha-ria Fahmi.
madov: za šlezijska jajca 5100 do 5300 mark in za severonemška 5300 do 5500 mark.
VABILO
Tfžae parstiis.
Žitni trg. Cene žitu v Vojvodini so bile zadnje sledeče:	pšenica	15.50 K,
ječmen 11.50 K, oves 12.00 K, koruza 12.80 K, pšenična moka (št. 0) 22.00 K. Tendenca nestalna.
Cene žitu na Ogrskem. Na Ogrskem se plačuje pšenica po 4100 o. K, rž 3350 do 3375 o. K, oves 3325 o. Iv, koruza 3600 o. K.
Žitni trg na Češkoslovaškem. Moravska pšenica 425—330 čsl. kron, moravski oves 245—250 čsl. kron, ječmen 225—235 čsl. kron, koruza La Plata 255 do 265 čsl. kron, leča 900—1000 čsl. K, krušna moka 340—350 čsl. kron.
Zagreb. (Lesni trg). Zadnji čas se je precej povpraševalo po oglju, ki je doseglo ceno do 35.000 K. Les za kurjavo se je tržil po 10.000 K s prodajnega prostora. Fini bukov les se je tržil po 3900—4500 K. Povpraševanje iz inozemstva je pretečeni teden zelo popustilo. Le Italija povprašuje po lesu za kurjavo in po dogah za sode. Cene drugim lesnim produktom'so že precej časa stalne.
Cene jajc v Nemčiji. Dne 17. t. m.
se je plačalo v veletrgovini za 1000 ko-
Na veliko In malo E
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: „GRITZNER(*, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Petra nasip Itev. 7.
Naznanilo.
Ivan Ogorelec, ustanovitelj tvrdke F. P. Vidic & Komp. leta 1888, naznanja, da je izstopil iz te tvrdke. V družbi z gosp. J. Kalmasom, tovarna glinastih peči in štedilnikov, bodeva vodila pod tvrdko
KALMUS & OGORELEC
trgovino s pečmi in glinastimi izdelki.
Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v nalogi izborne paten-tovane LUtzove peči, ipecljal. pekovske ploite, ploščice za oblolltev sten Itd.
Kalmus & Ogorelec
3_3	Pisarna: Dunajska cesta štev. 14.
Songa*
Zagreb, devize:	Dunaj	0.485—0.50,
Berlin 23.75—24.50, Budimpešta 8.25 do 8.50, Bukarešta 49.50, Milan 370 do 374, London 333—335, Newyork 75 do 77, Pariz 645-655, Praga 146-151, Švica 1427—1440, Varšava 1.85—1.97. Valute: dolar 72.50—74.50, češke krone 145.50—147, funti 331, napoleoni 225, marke 24.25—25, leji 46.50—47, lire 365—370.
Jadranska banka 400—440.
Ljubljanska kreditna banka 235—240. Slavenska banka 112.50—114. Ljubljanske strojne tovarne 217. Trboveljska premog, družba 250—260.
Beograd, devize:	Berlin 23.60, Bu-
dimpešta 8.30, Bukarešta 49.25, Milan 368, London 335, Pariz 655, Praga 145 do 146, Švica 1410, Dunaj 0.50—0.51. Valute: marke 25.50, avstrijske krone
0.50.
Curih, devize: Berlin 1.64, Newyork 529.50, London 22.23, Pariz 45.20, Milan 25.55, Praga 10.05, Budimpešta 0.57, Zagreb 1.775, Sofija 3.50, Varšava 0.12, Dunaj 0.0375, avstr. žig. krone 0.04.
Ker prinašamo z današnjo številko nov podlistek, opozarjamo p. n. naročnike, da bomo prejšnji podlistek M. Savica »Naša industrija in obrti«, prinašali v prihodnjih številkah kot članek.
Uredništvo.
si prilvani vsakdo če uporabi
„SOLIT“
nedosežno
sredstvo za konzerviranje podplatov
ker dela iste
dvakrat tako trpežne
in
volile
ter
varuje noge pred mokroto!
Vsestransko priznanoI — Enostavna uporaba!
1 steki, na poizkušnjo »Solit« zados uje za
3	pare čevljev ter stane v zavitku z navodilom za uporabo
Din 10—
proti predplačilu ali povzetju pri glavni zalogi za kraljevino SHS tvrdki Bacho & Co., Račje pri Maribotu.
(Prekupovalci rabat!)
izdeluje
Tovarno lesenih žsbUev
Ivan ta® ml.
Tacen pod Šmarno goro pri Ljubljani.
„0rient“, inetfnsrctine trgojsko-špedi-cijske in skledlščne delniške družbe
v Mariboru
kateri se bode vršil dne 10. julija 1922 ob 10. uri predpoldne v prostorih družbe v Mariboru, Meljska cesta 12, z nastopnim dnevnim redom:
1. Sklepanje v povišbi delniške glavnice od kron 4,000.000.— na kron 10,000.000.—.
2. Določitev načina nove emisije in reparticije delnic odnosno pooblastitev upravnega sveta za to novo emisijo.
3. Poročilo upravnega sveta o dosedanjem poslovanju družbe.
4. Slučajnosti.
Po paragrafu 20 družbenih pravil, daje vsakih 10 delnic pravico do enega glasu in delničarji morajo biti na občnem zboru osebno, ali pa po pooblaščencih, kateri zadnji se morajo izkazati z navadnim špecijalnim pooblastilom.
Občni zbor je sklepčen, če je zasto-fc>aua vsaj ena četrtina delniške glavnice. Sklepa se z nadpolovično večino glasov, pri enakosti glasov odločuje glas predsednika.
Nedeponirane delnice se imajo šest dni pred občnim zborom založiti pri družbeni blagajni v Mariboru in njeni podružnici v Ljubljani.
Sindikatisti kateri so deponirali svoje delnice pri banki, se imajo izkazati z tozadevnim bančnim potrdilom.
V	Mariboru, dne 20. Junija 1922.
UPRAVNI SVET.
ia
kontrolne trakove, šekovne zvitke, barvo itd. dobavila ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Fred v-kofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK
Kla drofen®!
Na debelo!
Vse vrste usnja: boks, ševro, 6rni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petri t cesta štev. 30.
ES0I1C6 za žganje in likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sadne arome za brezolk. pijače:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esenci za kandite In sladčice.
Sadni eterl V treb različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sodni sokl:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni »	»	»	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča;
Tovarna sadnih sokov, esenc Itd.
Srečko Potnih. UubUana,
/VVAA.AAA \
/
\
/
\
/
\
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
s
v /
/
)
{ Špecerijsko blago ^
\ /
V < < / \ /
V
\
/
\
<
/
\
/
\
/
\
/
raznovrstno žganje moko In deielne pridelke raznovrstno rudninsko vodo,
Lastna pratarna za kavo in mlin za dllave z električnim obratom. Canikl na razpolago.
Metelkova ul. 13, vls a-vfs Belg. voj. . /aaa/vvv
oficijelni Špediterji »ljubljanskega velikega semnja"
BALKAN
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wlen. Raznovrstne špedicije.
d- za mednarodne transporte.
Reekspedlclje. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacarl-nanja, carinska agentura.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubll&n.