{Knjiga tC №eventber" S Trdinovo sodbo se strinjajo ljudje, ki se svetega starega dekleta — »Mež-narjeve Mice« — še spominjajo. Pre-pričevalneje kot beseda pa govori po- Matija gled na njeno podobo! Umrla je 15. marca 1913 v osemdesetem letu življenja. Matija, posestnik v Podgori, se Je 18. februarja 1867 poročil z Jero Oblakovo — »Ilijevo« (r. 1. marca 1838) iz Spodnjih Petij pri Velikih Laščah.11 Podilo se jima je petero otrok: dva sinova (France, Janez) in tri hčere (Je-ra, Marija, Ivana — vse tri odšle v Ameriko). Najstarejšega (r. 7.7. 1872) so krstili na ime njegovega strica Franceta, ki mu je bil po zastopniku —novomeškem tiskarnarju Janezu Krajcu — tudi birmanski boter. Ta bi bil svojega nečaka ' rad • dal v šole, toda oče Matija ga je nameni! za svojega naslednika. Posestvo mu je predal leta 1899., dobri dve leti nato (9. junija 1902) je v osem in šestdesetem letu umrl Dvanajst let pred njim so pokopali tudi njegovo ženo Jero (t 16. marca 1890). 13 Z bratoma in sestrama je bil pesnik France po smrti roditeljev skoro samo v dopisni zvezi. Posredovali so Janez Bačnik, 1841—1888 župnik, in Јегпзј Pirnat, 1879—1887 učitelj — oba v Prečni, pa Janez Krajec, od 1876 ti-skarnar v Novem mestu. Štirideset ле- objavljenih dopisov sorodnikov hrani v »Levstikovi korespondenci« Državna knjižnica v Ljubljani13, njegovih pisem njim danes žal ni več! Da so se ohranila, bi skupno s prvimi nudila boljši vpogled v razmerje med F. incetom ;n njegovim sorodništvom, kakor pa ga omogoča priobčena korespondenca med Fr. Levstikom in J. Krajcem14, iiz katere pa vendar moremo razbrati, da je bil skriptor Levstik s svetom m stvarno svojcem na pomoč vse do svoje pre-rane smrti. Slovstveni zgodovinar, ki potuješ po slovenski zemlji, — ko te bo pot zanesla na Dolenjsko, sedi v nedeljo po- Helena, Mica, Janez poldne v Novem mestu v vlak proti Straži-Toplicam. Ako bi te kratka železniška vožnja vzdolž počasne Krke dolgočasila, čitaj 34. Trdinovo »bajko in povest o Gorjancih«, ki vsebuje »kratek opis modrih in ženijalmh Stražanov, ribniških bratrancev«15. Ko na edini postaji te proge izstopiš, kreni iz Gornje Straže po cesti proti Prečni. Malo pred više ležečo Dolenjo Stražo zavij po stezi na levo v strmo, na mesta skoro navpično reber pod Auerspergovimi gozdovi. Iz vinogradov boš ob jasnem vremenu užival lep razgled po sanjavi novomeški pokrajini. Če boš videl v strmini odprt hram Franceta Levstika, stopi še nekaj korakov v breg; če ne, se pa obrni dol v vas na pokopališče, ki se stiska okoli interesantne osmerokotne cerkvice — nekdanjega stolpa (Straža!): tam počivajo Levstikov oče, mati, brat in sestri ter Jera »Ilijeva«. Se četrt ure pa boš doli po cesti v Podgori. Pri predzadnji hiši pod cesto — nekdaj se ji je -reklo: pri Izvasnikovih — potrkaj: sprejeli te bodo prijazni Levstikovi ljudje: gospodar France, njegova žena Marija (rojena Sporer iz Podgorice pri Dobrepoljah), njuna otroka Jože in Justina ter gospodarjev brat Janez, vojni invalid. Pokazali ti bodo spomine na slavnega sorodnika: Francetov portret (po sliki napravljeno risbo akad. slikarja Jos. Germa, ki jo je hiši podaril pokojni Janez Krajec), uro in naočnike .., Ako te bo v pogovoru o letošnjem slavij'encu pri vinu zalotil mrak, ne skrbi: domači konjiči te bodo v polovici ure pripeljali mimo pristave Lukeinjskega gradu in skozi samotno Prečno v Bršlim — tam si pa že zopet v Novem mestu. V ušesih ti bo pa še vedno šumela velikolaška govorica... Opomb e: ■ 8 Avgust Ptrjevec, Levstikova pisma, 186—187. 9 Po pismu Janeze Krajca Franu Levstiku z dne 30 julija 1882. (»Ljubljanski Zvon« 1925, str. 599—600). 10 Janez Trdina, Zbrani spisi, VIII. zv., str. 184. 11 Za njo je kmalu prišel njen starejši brat Francetov prijatelj Anton Oblak (r. 2. jan. 1836): kupil si je v Prečni (hiš. štev. 18) posestvo i.n se tam 1874 oženil z Ano Škuljevo (Skul) iz Velikih Lašč; imel je sedmero otrok; umrl je šele lani (6. jan. 1930) v pet in devetdesetem letu svoje dobe. 12 Podatke imam iz župnih matic v Prečni — župniku g. Antonu Smidovniku: Hvala! 13 Avgust Pirjevec, Levstikova pisma, e-tr. XII. 14 »Ljubljanski Zvon« 1925, str. 596— 603 (Avgust Žigon). 15 Tako je svoj spis označil Trdina uredniku Levcu pod rokopisom te »povesti«. -- Puškin in Gruškin A. Gruškin v Lijeningrad-u je napisal knjigo o največjem ruskem pesniku, hoteč pridobiti Puškina za proletarsko slovstvo. »Pri njem najdeš veleumno slutnjo o po-mraku kapitalizma, preroško videnje drugega vesoljnega potopa, ko se bodo uprli in se maščevali solze, znoj in kri, preliti na ukaz kapitalizma.« Tamkajšnji slovstveni zgodovinar A. Gorbačev, strokovnjak v proletarski književni kritiki, je spisai uvod, kjer pravi, da. so Gruškinove razlage sicer pretirano drzne, njegovo izražanje preostro, njegovi zaključki prenagljeni, vendar pa delo zasluži resno upoštevanje. Pri vsem tem je odločilna ruska kritika Gruškinovo knjigo zavrgla kot poskus z neprimernimi sredstvi. — 512 — Mesto bodočnosti Naslednji Članek Je eden Izmed zadnjih, ki jih je izroči) pokojni Edison javnosti. esto bodočnosti bo velikanski, na tehniških podlagah osnovaD organizem. Bo pa hkrati tudi več kakor samo kraj, zabaaan s stroji in raznimi drugimi tehničnimi napravami. Tehnika se bo poznala že v Thomas Alva Edison ne "rtu mesta in v razporeditvi okrajev, ki bo taka, da bo kretanje prebivalstva udobnejše in manj zamudno. Avtomobili so povzročili v mestnem prometu velik preokret. Ze zdaj se prevaža več vsakovrstnega blaga kakor kdajkoli poprej. Ob pogledu na vse tiste vlake, tovorne avtomobile, parnike in druga prometna sredstva, se človek začuden vprašuje, od kod prihaja vse to in kam je namenjeno, pa čemu vse to vrvenje? Tovorni promet je izmed najtežjih problemov, s katerimi se moraio baviti velemesta. Zaradi dragocenosti blaga je vrednost vse te robe velikanska in je zaradi teea vsako zakasnenje med prevozom silne važnosti, zakaj blago žre obresti minuto za minuto. Mnogo ljudi na to nikoli ne misli. Vse človeštvo jako malo misli vnaprej. Po navadi zre kakor začarano v čuda današnje dobe. Poprej še ni bilo tako težko gledati v bodočnost, ker je bilo vsaj časa dovolj. Kakor se večina lahko še spominja, so bila stara mesta zgrajena za konje in pešce, a niti teh ni bilo preveč. Ozke ceste in tesne ulice so zadoščale za takratni promet. Toda nekaj je že takrat bilo na pragu, kar stari graditelji mest niso mogli predvidevati. Prišel je avtomobil. Toda niti zdaj si povprečen človek še ni mogel zamisliti, kakšen prevrat se prav za prav pripravlja. Avtomobile so imenovali »vozove brez konj«. Marsikdo izmed nas se še spominja, kako so se zbirale pred njimi gruče radovedno zijajo-čih ljudi. Nagli porast mest je v veliki meri posledica avtomobila. Zaradi tega je avto sokriv današnjih prometnih problemov, ki smo jih začeli zdaj šele komaj proučavati. Avto nas je iznenadil čisto nepripravljene. Prometno vprašanje bo nedvomno eno najtežjih, s katerimi si bomo morali beliti glave, če bo tekel razvoj naprej in bodo rastla poslopja kakor zdaj. Če opazujem prometnega stražnika pri njegovem poslu, se mi vselej zdi, da spušča premalo ljudi naenkrat v obeh smereh mimo sebe. Sistem svetlobnih signalov je morda v teoriji pravilen, toda kjer je promet posebno velik, bi morali biti svetlobni signali brezpogojno prilagojeni drug drugemu. Prav verjetno je, da se nam bo zdelo nekoč križanje velikih prometnih žil prav tako nesmiselno, kakor križanje železniških prog. Prometne statistike so pokazale, da se zgodi največ nesreč, ki jih je treba beležiti na račun pešcev takrat, kadar zavijajo vozila okrog vogalov. Tudi pešcem smo še dolžni nekaj obzirnosti. Če bi ležale vse ceste, držeče v isto smer na nižjem nivoju kakor ceste, ki drže prečno, bi bilo vprašanje vogalov deloma rešeno, ker bi prečne ceste premostile podružnice. Na stalo bi na novo riereče VDrašanie, kako preskrbeti zadostno število prehodov med "Memom podolžnih in nreenih cest. Рт-fvnričan sem, da se bodo počasi izobrazili strokovnjaki, ki nam bodo ustvarili sistem tako zvanih ekspresnih in pomožnih cest. Poglavitna namaka, ki smo jo zagrešili pri gradnji mest in urejevanju mestnega prometa, je bila ta, da nismo mnogo problemov prepustili matematikom. Le matematik more reševati prometna vprašanja. Ce znaša vsebina neke steklenice toliko in toliko in če premore njen vrat neko določeno količino, potem bo matematik lahko takoj dognal, kako naglo se lahko izprazni steklenica. In zaradi tega bo po moji sodbi le matematik prometni policist bodočnosti. Zastajanje cestnega prometa v New Yorku povzroča tako neverjetno veliko izgubo denarja, da si jo težko predočimo 8 številkami. Ni težko preceniti, koliko velja, če mora en sam tovorni avto z dragim šoferjem in z dragoceno robo naložen, eno samo uro čakati na cesti. Zdaj si pa predstavljajmo, koliko ur se izgubi na ta način v New Yorku vsak dan. Današnji promet pa ima poleg zapravljenega časa in denarja še drugo senčno plat. V mislih imam stalni tribut človeških žrtev, ki ga zahteva slabo urejeni promet. Večino človeških žrtev bi si prav lahko prihranili z nekoliko preudarnosti in obzirnosti do pešcev. Naglo prevažanje potnikov je vsekakor še važnejše od naglega prevažanja blaga. Zastajanje tovornega prometa je škodljivo, toda še resnejše posledice utegne imeti oviranje pešcev. Zračni promet bodisi za prevažanje ljudi kakor tudi tovorov se bo nedvomno še zelo razvil, toda v mestnem prometu po vsej priliki nikoli ne bo igral glavne vloge. Nekdo je zračunal, da povrne stroške zračne pošte že zmanjšanje obresti, ki se dosežejo s hitrejšim prevažanjem denarja po zraku. Dolar, ki je teden dni na potu, teden dni ne dela. Vsak brezposelni dolar pa pomeni izgubo. Če pride po zračni pošti denar v 48 urah iz San Frančiška v New York, znači to prihranek treh dni napram železnici, ki pripelje denar šele v petih dneh. Nagel transport je največje važnosti za vse človeštvo in vsaka prometna ovira se mora beležiti pod žalostne posledice slabe uprave, ki se občuti po mestih. V mestu bodočnosti bo velikanskega pomena zračni potniški promet. Prej ali slei bo nrodrl helikopter-letalo, ki se lahko e-ibHe s poljubno hitrostjo v vodoravni smeri, nrav tako kakor navzeor ali navzdol Ni treba imeti rmsebnn Sive fanta,7iie da si človek lahko predstavlja. какл ho nnskooila vrednost streh v vseh tistih delih mesta k^er imnio lindie naiveč onravka. čim ^"himn holiknnter-je. Seveda se bo z njimi razvila tudi no- va vrsta prometnih nesreč, ki jih pa za zdaj še nima pomena prerokovati. O njih bomo že pravočasno zvedeli, kadar pridejo. Nikakor pa te nesreče ne bodo odvrnile ljudi od uporabe novih potovalnih letal, zakaj letala bodo pomenila brzino, ki jo bo prebivalec mest bodočnosti največ potreboval. Ne dvomim, da bo treba v kratkem prepovedati gradnjo novih nebotičnikov v tistih mestnih delih, ki so že zdaj pre-obljudeni. Če bo n. pr. New York tudi v bodoče dovoljeval zidanje nebotičnikov, kjer stanuje v enem samem toliko ljudi kot v malem mestu, utegnejo nastati zelo neprijetne posledice. Če hočejo prebivalci vseh teh nebotičnikov priti istočasno na cesto, ali pa v urade, kjer imajo delo, mora nastati po okolišnih cestah taka gneča, da bo zastal sploh ves promet, kar pomeni za vsakogar samo izgubo časa. Čas je edini kapital, ki ga vsak človek ima in edino imetje, ki si ga ne bo pustil vzeti. Nevarnost, ki nam preti od nebotičnikov, če se bodo gradili tako neomejeno kakor doslej, je samo potrata časa namestu štednje. Ta nevarnost se bo na vsak način uresničila, če ostanejo ceste kakršne so, nebotičniki ob njih pa se bodo pomnožili. Pri nebotičnikih me preseneča okoliščina, da se njih strehe tako malo izrabljajo. Prepričan sem, da se bo ta reč čisto spremenila. Zračni promet bo obrnil vso našo pozornost na strehe. Ropot spada med one spremljevalce prometa, ki nenehoma rastejo z velikostjo in preobljudenostjo mest. Nedvomno bo postajal ropot vedno silnejši. Skoro gotovo bodo cestne železnice povsod nadomestili avtobusi, ker se lažje prilagode cestnemu vrvežu. Avtobusi bodo povzročali mnogo manj ropota, kot cestne železnice, pri katerih teko jeklena kolesa po železnih tračnicah, toda ta prednost se bo skoraj popolnoma izeubila v večjem številu avtobusov Mimogrede rečeno, pa ne verjamem, da bi bil ropot škodljiv. Ropot sicer zmanjšuje ostrost sluha, toda v mestih Ijudie itak ne no-trebuiemo tako ostrih ušes, kakor divjaki v nragozdovih, k^er vsaka odkreh-nena veja in vsako noklanie draeia že neka i nomeni. Zaradi tega me cestni tnišp bodočih velemest prav nič ne skrbi Г ,-nidem ga ne bo težko DrenaSati bre? r><->ceVine muke. V sr>lošnem liudem ne bo n->"pem unronastil živčevia nenrav bo morda v prehodni dobi marsikdo nre-cei trnel zaradi niega. Narava že ve. kaj dela, če zmanjšuje ostrino sluha v isti meri, kakor narašča trušč. Jaz sem že od otroških let naglušen in sem zdaj bolj gluh kakor kdaj prej. Ulični ropot me niti najmanj ne moti in lahko se nemoteno sprehajam po Broadwayu, kakor drugi ljudje v najidealnejši gozdni tišini. Ta reč mi je vselej koristila, ker me je ubranila mnogih motenj in naporov. Moji živci so v najboljšem stanju. Dostikrat so dejali ljudje: »Edison nima živcev.« V resnici pa imam prav tako raz-pletene in občutljive živce, kakor drugi ljudje, toda mojih ne mori večni ropot. Mimo tega pa sem v svoji naglušnosti le malo na boljem napram povprečnemu meščanu z otopelim sluhom. Saj navada na ropot ni nič drugega kot napredujoča oglušelost. Meščanu bodočnosti bo vse eno, ali bo stanoval v najtišjem ali pa v najnemirnerjšem okraju, ker bo že narava preskrbela, da bo toliko oglušil, da bo zlahka prenašal najhujši trušč prometa. Ta pojav imenujemo prilagajanje okolici in je to dobroto narava naklonila prav vsem stvorom. Slednjič je treba upoštevati možnost, da bomo morali nekoč v mestih bodoč- nosti reševati tudi probleme mestne uprave na znanstveni podlagi. Tega dejstva se povsem zavedamo, a ga za zdaj še ne izkoriščamo. Poklicni župan bi si kot specialist na področju mestne uprave gotovo prizadeval, da bi dobilo mesto, ki je pod njegovim varstvom, strokov-njaško, na znanstveni podlagi izbrano, izvežbano in vodeno policijo, zavedajoča se nalog, ki jo čakajo, in ki jih mora tudi rešiti. Le s tako policijo bo mogla Amerika rešiti problem zločinstva. Ko sem nekoč razmišljal o teh vprašanjih, se mi je posvetilo, da civilizacija prav za prav ni nič drugega, kot na nekem kraju zbrana množica ljudi — plus en policist. Toda ta policist mora biti produkt smotrenega treninga. Trgovina in industrija v Ameriki morata tudi venomer reševati probleme, ki niso nič lažji od vprašanja policije in vendar jih zlahka zmagujeta, ker se opirata na znanost. Brž ko se bodo začela tudi upravna vprašanja mest reševati na enako inteligenten način, bodo izginili mnogi problemi kar sami od sebe. DNEVA NE POVE NO&ENA PIУШ Arthur Schnitzler Na Dunaju je umrl tudi pri nas dobro znani pisatelj in dramatik Arthur Schnitzler. Opisoval je predvsem erotične probleme, ki so bili in so še »odvratni« marsikomu, kakor to zahteva bon ton 'in javna morala. -scsas- Vsako Idubavno razmerje ima tri start'.i e-. prvega, v katerem smo srečni medsebojno tudi v molku, drugega, v katerem se molče medsebojno dolgočasimo in tretjega, v katerem se postavi molk međ ljubeča kakor hudoben sovražnik. Ni erotičnega razmerja, v katerem ne bi ljubimca zmerom čutila resnice in zmerom .verovala vsaki laži. * T", si ranimel? Ti si odpusti!? la po zabil? Kakšen nesporazum! Samo ljubiti si prenehal. • človeka Je prisojeno, da skuša v nesreči drugega najti kar največjo lastno krivdo, ▼ svoji nesreči pa samo usodo. Pavel Birjukov V Ženevi, kjer je bival od L 1903., je pre-miunl 71-letni Birjukov, prijatelj in sodelavec L. N. Tolstega. Čeprav generalov sin in sam pomorski častnik, se je odrekel vsem plemiškim pravicam, da bi po Tolstem živel kot preprost kmet. Mnogo časa je žrtvoval založništvu, ki ga je osnoval veliki mislec, in se živahno bavil z duhoborci, kj jih je 6000 preselil v Kanado. Ker so ga preganjali zaradi njegovega delovanja, se je nastanil v Onex-u na Švicarskem, kjer je zasnoval muzej Tolstega. Po prevratu je postal upravitelj podobnega muzeja v Moskvi. Boljševi-štvo ga ie razočaralo, zato je vnovič zapustil Rusijo. Njegov življenjepis Tolstega v štirih zvezkili je preveden na več jezikov. / F r. S e u n i g Pot do narodnega blagostanja _ m pogojih za dosego večjega narodnega blagostanja in udobnejšega življenja najširših plasti naroda so pri' nas razširjena pogosto prav napačna naziranja. Vsaka država stremi za tem, da bi svojim državljanom omogočila boljše življenje, zato pa je potrebno, da si je vsak državljan na jasnem, s kakšnimi sredstvi moremo doseči ta smoter. Pravijo, da je Jugoslavija po naravi bogata dežela, da ima ogromne neizkoriščene rudninske zaklade, vodne sile, obsežne gozctove, ter večinoma zelo rodovitno zemljo. Tudi narod je delaven in vztrajen. In vendar smo v primeru z mnogimi zapadnoevropskimi državami revni in zaostali. Kaj je temu vzrok? In kakšna so nota, ki nas vodijo do udobnejšega življenja. Narodno gospodarska veda je že davno spoznala, da blagostanje naroda ne izvira samo iz naravnih zakladov posamezne dežele. Tu je potrebno še nekaj več in sicer vztrajno in pravilno organizirano delo na temelju modernih produkcijskih sredstev. Med delom in delom je pogosto velika razlika. Mnogi ne morejo razumeti, zakaj dobi na primer delavec v velikih zapadnih državah, zlasti pa v Ameriki, za svoje delo neprimerno višjo plačo, kakor naš delavec za isto delo. V napačnem presojanju vzrokov in posledic se večinoma iščejo vsakovrstni krivci. Le malokdo pa upošteva, da ameriški delavec v istem času in pri enakem trudu naredi mnogo več. kakor naš delavec. Zakaj? Zato, ker mu moderni stroj v zvezi s premišljeno organizacijo dela odvzame mnogo postranskega dela in mu omogoča, da pri enakem trudu lahko mnogo več naredi, kakor naš delavec v zaostalih obratih brez potrebnih pripomočkov. Seveda pa je potrebno da je ves produkcijski aparat v državi smotreno organiziran, da se doseže čim večji in praktični uspeh dela, sicer tudi posameznik z dobro organizacijo dela ne bo dosegel pravega uspeha. Vsa produkcijska moč, ki leži v produkcijskih napravah, v produkcijskih sredstvih, se v narodnogospodarskem smislu imenuje kapital. Splošno se v tem izrazu vidi vse kaj drugega kakor to, kar izraz dejansko pomeni. Če torej nadalje govorimo o kapitalu, tedaj ne smemo pri tem izrazu misliti na lastnika produkcijskih sredstev, temveč le na sama produkcijska sredstva. Ako hočemo dvigniti naše narodno blagostanje, moramo povečati in izpopolniti našo nacionalno proizvodnjo. To pa lahko povečamo in izpopolnimo le tedaj, če ustvarimo nova in izpopolnimo obstoječa produkcijska sredstva, če ustvarimo nov kapital. Pri tvorbi kapitala pa se pričenjajo naše težave. Kapital se ne da ustvariti iz nič. Za to je potrebno, da se odrečemo možnosti porabiti svoje dohodke, z drugimi besedami, da štedimo. Če ves denar, ki ga zaslužimo takoj zapravimo ali celo zapijemo, si ne bomo mogli nikdar ustvariti temeljev za udobnejše življenje. Kar velja za posameznika, velja tudi za gospodarstvo vse države. Za boljšo bodočnost našega naroda ni tolike važnosti, da si ustvarjajo prihranke oni, ki že imajo premoženje, kakor da prispevajo k tvorbi kapitala najširše plasti naroda. Pri nizkih dohodkih, ki jih imamo, je to sicer težko, vendar ni neizvedljivo. Če malo pogledamo naokrog, vidimo, da se najbolj uspešno dviga narodno blagostanje tam, kjer je smisel za štednjo ukoreninjena v najširših plasteh naroda. Francija si je na primer pridobila le zato tako velik političen vpliv in kot poso.iilodaialka vsej Evropi tudi tako odlično gospodarsko pozicijo in moč, ker smisel za štednjo v nahodu ni nikier druerie tako razvita, kakor pri Francozih. V pravilnem spoznanju romena narodne štednje polaga tudi naša država največjo važnost na to, da smisel za štednjo zajame najširše plasti naroda. Široko razvita štednja v narodu bo tudi pripomogla do tega, da se ne bodo vsa produkcijska sredstva zbrala v rokah malega števila posameznikov. Da to ni neizvedljivo, nam priča že primer naše dravske banovine. Po svojih sred- stvih, s katerimi razpolaga, je slovensko kreditno zadružništvo danes močnejše kakor vse slovenske banke skupaj. Slovensko kreditno zadružništvo pa predstavlja v prvi vrsti denarno moč kmeta, ki si je to moč ustvaril z vztrajnim šte-denjem, čeprav ni zemlja, ki jo obdeluje posebno rodovitna. Koliko več možnosti ima torej za štednjo narod v drugih bolj rodovitnih pokrajinah naše države, zlasti če bo sedanja kriza v kmetijski produkciji popustila. V interesu zboljšanja našega narodnega blagostanja ima naše gospodarstvo izvesti še velike naloge, katerih izvršitev pa bo odvisna le od obsega, v katerem se bo razvila štednja v obliki zbiranja prihrankov med narodom od-nosno tvorba kapitala. Če hočemo sebi v prid izkoristiti bogate zaklade, ki nam jih je poklonila narava, tedaj moramo napeti vse sile, da ustvarimo za to potrebne produkcijske pripomočke in ves produkcijski aparat. Če pa ne bomo sami ustvarili tega kapitala, bo dobiček odnesel tujec v inozemstvo. Od naših žrtev za boljšo bodočnost pa je odvisen tudi ugled naše države v mednarodni politiki, kajti politična moč vsake države raste sporedno z gospodarsko močjo. V prihodnjih desetletjih bo moral naš narod dopimeau v odrekanju m sarnp-zatajevanju še velike žrtve. Prebivalstvo Jugoslavije se hitreje množi, kakor v pretežni večini ostalih evropski,) držav. Od ieta 1921 do letošnjega leta se je prebivalstvo Jugoslavije pomnožilo od 11.930.918 na 13,930.918, torej za skoro dva milijona. Z gotovostjo lahko računamo, da se bo naše prebivalstvo tudi v prihodnjem desetletju pomnožilo za najmanj 2 milijona. Že letošnje ljudsko štetje je pokazalo, da je pretežni del tega prirastka prebivalstva prišel v mesta in industriiske kraie ker v kmetijstvu, odkoder se v največji meri rekrutira, ni našel možnosti za preživljanje. Če hočemo temu velikemu prirastku prebivalstva ustvariti možnosti za zaposlenje v novih industrijskih in obrtnih nodietiih in če hočemo vrhu tega v svrho večje produktivnosti posameznika modernizirati obstoječe obrate ter ustvariti potrebna prometna sredstva, tedaj bomo morali pri izvrševanju te naloge vsi sodelovati v odrekanju in štedenju, kajti drugače bomo ustvarili komaj to, kar je potrebno, da naraščajočemu prebivalstvu nudimo le oni borni kruh, ki ga sami sedaj uživamo. Stroj za mrzlico Da je mrzlica bolezenski pojav, torej zlokoben, o tem so zdravniki in bolniki preverjeni že tisočletja. Po njeni jakosti se ceni nevarnost bolezni. Kaj pa je prav za prav groznica? Vzrok? posledica? simptom? Kako nastaja? Kako je ravnati z njo? Skoro 2500 let, od Hipokrata, se razpravlja o tem. Splošno se danes priznava, da vročico ali vsaj hipertermijo povzroča boj med bolezenskim činiteljem, mikrobom, strupom itd. in obrambnimi življi v organizmu. Ta boj se ne vrši brez notranjega dirindaja, t. j. brez napora, brez dela. ki se izraža kakor vsako delo s povečano toploto. S tega vidika bi treslica pomenila nekaj dobrega in po pameti bi jo morali pospeševati. ne pa pobijati. Tako je pravoverna medicina dolgo mislila in se na vse kriplje branila pomirljivih sredstev zoper zimnico. šel* na posredovanje kralja Ludvika XIV., ki se ie zanimal za sleherno javno stvar je medicinska fakulteta v Parizu nerada dala kinkini domovinsko pravico. Se danes mnogi lečniki štejejo kinin bolj za razkužilo, raztrov in mikrobomor neeo za ргергочН r>rinomoček r>ri znižaiiu temperature. Odtod je bi] samo še korak, da so pričeli rabiti vročico kot lek. L. 1918. je VVagner von Jauregg pred- -sssasi- lagal, naj bi se pri splošni ohromelosti vcepila bolniku lahna mrzlica, n. pr. mala-riiiska. Uspeh te paradoksalne metode je bil tolikšen, da se malariaterapija danes že povsod izvaja. Specifični zajedavec, ki povzroča paludizem ali močvirsko mrzlico (malarijo), je namreč bojevitejši nego treponema pallidum, povzročitelj splošne mrtvičnosti: oni več zaleže pri lečenju nego mrzlica. Na tej poti so drugi zdravniki zasnovali piroterapijo: kužne kali se nevtralizirajo z umetnim pregrevanjem telesa Ta obrambna hinertemija se doseže bodisi z vročimi kopelmi ali z vbrizgavanjem kemičnih soli oziroma beljakovin. Ti raznoteri načini, kolikor toliko neprijetni ali nevarni, se niso čez mero udomačili. ISkati je bila treba boljšega. Takisto je ameriški doktor W. R Whit-ney pričel upoštevati dolgo neznano učinkovitost Hertzovih valov Napravil je nalašč za ta namer ar>arate. oddaiače kratkih valov, ki se dado ravnati po volji in menda čudovito deluieio Ti piretogreni — pregrevniki — ki jih imaio že nekaj na Francoskem so na koncu koncev pravi stroji za vročico... Sam Branly. da ne govorim o Hipokratu n° bi bil menda nikoli tpfra roiei turti »Umetna mrzlica«, žis, knjiga 9., str. 14.) E. G. - 517 - Še en „koridor" 1-ШМ1 emčija se slino pritožuje zoper k. P01^' koridor, ki loči Vzhodno Prusijo od ostale Nemčije, dasi ДкЈ tma njen promet z odrezano deželo ne samo popolnoma neovirano morsko pot, marveč tudi svoboden prehod preko poljskega ozemlja brez kakršnih koli ovir in omejitev. Poljska posest »koridorja« pa je utemeljena s tako tehtnimi narodnimi, gospodarskimi in političnimi razlogi, da je spričo teh nemška zahteva po vrnitvi kašubskega ozemlja ab- surdna. Nemčija puudarja nemožnost položaja, dasi so v sami njeni notranjosti stoletja obstojala nemška specialiteta en-klav, t j. krajev, ki so bili teritorialno ločeni od države kamor so spadali. Po uedinjenju Nemčije ta razkosanost seveda ni imela več prejšnjega nevzdržnega značaja, vendar pa se je primer slične odtr-ganosti od državnega teritorija ohranil do današnjega dne, ko se Nemčija pripravlja, da odstopi košček svojega ozemlja Švici. Gre za nemški enklave Biissingen, ki leži od vseh strani obdan od švicarskega kantona Schaffhausena. Stoletja leži ta mali otočič nemške suverene posesti v švicarskem ozemiju in vso to dobo niso nemške oblasti mogle do njega, drugače nego preko švicarskega teritorija ali po Renu, ki je na tem mestu tudi švicarska reka. Mestece Biissingen leži na vzhodu kanton-skega glavnega mesta Schaffhausena ter je dalo že čestokrat povod za incidente med obema državama. L 1849 med nemško revolucijo je na švicarska tla zbežalo do 10.000 političnih beguncev iz Nemčije, med temi vodje gibanja Kari Vogt. Sol-dan, Brentano, Goegg, Struve in drugi. Nemčija je za njimi poslala četo hesenske vojske, ki se je oborožena peljala po švicarskem delu Rena ter se izkrcala v Btts- singenu. Vlada helvetske republike se je uprla tej žalitvi švicarske suverenosti, spravila je na noge 24.000 mož in obsto-pila Biissingen. Hesenska četa je bila jje-ta in je lahko odšla Iz Blissingena šele, ko je Nemčija sklenila vojaško konvencijo s Švico. Nemške čete so sicer z orožjem odšle do meje, vendar jih je vso pot sprem-Ijevala švicarska vojaška sila. Ker slikajo Nemci sedanji poljski »koridor« kot gorostasnost prvega reda in ugotavljajo, da na vsem božjem svetu še ni bilo slične razmejitve, kakor jo je uveljavil versailleski »diktat«, so jih nekatere bistre glavice spomnile na Biissingen, ki ima kljub svoji neznatnosti vendarle značaj precedenčnega primera. Naenkrat pa ta stoletni enklave Nemcem ne bodi prav, zato nekateri resno razpravljajo o možnosti, da Nemčija BUssingen odstopi Švici. Vendar je več ko verjetno, da do tega odstopa gotovo ne bo prišlo. V ostalem pa nima Švica samo na tem mestu tako zapletenih meja, marveč potekajo nje meje v nasprotstvu z vsemi zemljepisnimi in gospodarsko-prometnimi zahtevami razen pri Schaffhausenu tudi pri ženevi, pri Luganu in drugod, o čemer nas prepriča že površen pogled na zemljevid Švice. Teh meja pa ni ustvarila zlonamerna hudobnost, ki jo nemški šovinisti pripisujejo tvorcem versailleskega miru, marveč zgodovinski razvoj. S tem se je treba pač pomiriti, pa naj je nekaternikom to še tako težko. -sss- Pot od ust do želodca Mehanika požiranja hrane je že od nekdaj zanimala fiziologe, vendar je pa šele moderna rontgenoskopija do kraja pojasnila potek tega dejanja. Požiranje spada med nehotena gibanja. Brž ko pride kak grižljaj ali kako drugo tuje telo na koren jezika, ga s prevrženjem grla avtomatično potegne v goltanec in porine k začetku požiralnika. Tod pa začne neko samovoljno krčenje požiralnika, ki se ga ne zavedamo in ki potiska grižljaj v želodec. Sama prisotnost zalogaja avtomatično sproži delo-vanip mišic, ki se za zalosrajem krčijo, tako da ga rinejo vedno globlje, dočim pred njim ohlnpnejo, tako da ima gladko pot nizd^' Na ta način si tudi lahko razlagamo. zakaj lahko požiramo leže ali pa celo na glavi stoječ. Da pride zalogaj iz požiralnika v želodec, potrebuie nekako pol sekunde, tekočine pa še manj. :х3»м0000000000000'00000000^ OOOI>MOOCIOOOOOOOOOOOOOOOOOI SLIKE IZ ZlIVLJlEttA Levo zgoraj: Pariški ognjJ gistijo vna-njost znane katedrale Notrtoe v Parizu, — Spodaj: V londonskem јСЈцу cirkusu so napravili »snežno palaA mogočnimi Alpami (slikanimi na stenjb г umetnim snegom na tleh, kjer uživ^ina alpske radosti v popolni smučlopremi. Desno zgoraj: NajnovejjLmnost je »šport«, ki ga Uganja Амцаггу Lou-raine, ki se zaleti na motL kolesu z 90 km hitrostjo v steklenico. Spodaj: kitajsko vojaštvo dovaža tonih najpotrebnejši živež ni -rečnenalbivalstvu y poplavljenem ozea. ;x»ooooooooooooooooooc)oooooaoooooooooot. Jacques Cezembre V oblasti ©pičjakcv V JUŽNI AMERIKI BIVAJO OB GORENJEM ORINOKU ŠE MALO ZNANA PLEMENA KRUTIH OBIČAJEV. JUNAK TE DOGODIVŠČINE SI JE OHRANIL V NEIZBRISNEM SPOMINU LJUDI-OPICE. Ilustrira f r. 1 Ilustrira Frao Skodtar o svetu blodi dandanes nova vrsta lovcev, katerih potrpežljivost, vztrajnost in srčnost je premalo znana občinstvu. Lovijo pa lepe žive podobe; njim gre zahvala za velike m poučne filme kakor tudi za čudovite spise o zanimivem priro-doznanstvu, ki razkriva navade divjih zveri po stepah, ptičev v gnezdu, rib v morskih globinah. Neustrašeno kljubujejo snegovom na Andih, pogubnemu soincu v Afriki in kužnosti malajskih močvirij, da se preživljajo. Strastno ljubijo svoj poklic in svojo umetnost. Na vrhunce ne lazijo zaradi rekorda. Ne izpostavljajo se tigrovim in panterjevim krempljem, da bi njih ime zaslovelo. To so nesebičneži. Moj stari prijatelj Robin spada v to slavno falango. Kadarkoli mi je dano veselje, da se z njim pomenkujem, se prav redko primeri, da ne bi v raznoterem razgovoru omenil kake svoje prigode iz pokrajine, ki jo vobče svet pičlo pozna. Ni pa mi še razodel, kakšne nadloge so ga v mladosti privedle do tega, da se je zanimal za živali. Prej ko je zalezoval travojedce in me-sožerce s pripravo za snimke, da bi kazal njih šege in navade na platnu v kinu, jih je Robin dolgo sledil s puško v roki, bodisi zaradi njih kože ali zaradi zobovja, ali pa da bi jih žive lovil ter pošiljal v Hamburg, kjer je velika trgovina z zvermi. »Kako!« je rekel ondan, »o svojih začetkih vam še nisem pripovedoval... To je golo naključje, kajti na prvem potovanju se mi je pripetila jako čudna, če ne najčudnejša od vseh' mojih pustolovin pri divjakih. In vendar je vse moje življenje od enega konca do drugega pravi roman. Kakor veste, sem se rodil v La Bri-eji.* V detinstvu sem se klatil po hostah in potih, obraslih z robidjem, koder po-jo ptice. Temu se moram zahvaliti, da sem se jel še čisto mlad zanimati za čuda raznotero živalstvo. Rad sem negibno in tiho za grmom prisluškoval temu, kar se tako netočno naziva poljski molk, da sem opazoval žuželke, prežal na podlasice in na mačke potepljivke. Moji starši so bili ubožni. Oče se ni krčil, da me izroči ravnatelju sejmarske menažerije, ki se je razkazovala v sosednem trgu. Bilo mi je trinajst let in še sanjalo se mi ni, da bom poslej vse svoje dni prebil med zverjadjo. Pet let sem tako kolobaril po Franciji. Španiji, Italiji, Belgiji in Nemčiji, vardevajoč divje živali. Potem pa sem stopil kot paznik v slavni zverinjak Hagenbeckov v Hamburgu. Ondi sem preživel blizu deset let ob dobrem zaslužku. Svoj poklic sem vršil z veseljem, zato sem dan na dan bolje spoznaval šege zverin. Sanjaril sem o tem, da bi odrinil v daljne dežele, kamor hodijo zverinarji, da se založe z blagom. Štel sem 28 let, ko mi je bilo dano, da sem uresničil ta sen in se vkrcal proti Južni Ameriki z Invni Vi on op пцгчешИ Hi r)o Plime ali kaguarje in posebno po tiste veličastne ptice, ki imajo sijajno perje * La Brie, star izraz za pokrajino se-vernovzhodno od Pariza, sedai departement Seine-et-Marne. Sluje po žitu, siru in rožah. Op. prel. Z veselimi tovariši sem tedaj križaril celih osemnajst mesecev po Andskem pogorju in po Brazilskih gozdih. Uspeh naše odprave je bil izvrsten in listnice so se nam obilo napolnile. Zato sem sklenil, da se ne vrnem z ostalimi v Evropo, pač pa da poskusim svojo srečo na opasnem, a privlačnem potovanju. Malo potnikov je prodrlo v osrčje Južne Amerike. Kdor hoče od Tihega oceana do Atlantika, mora po Amazon-ki, ali pa po raznih potokih navzgor, oziroma niz vodo Po dolgem, namreč od severa proti jugu, nihče še ni potoval. Zelja, da izvedem ta naporni pohod, se me je polastila. Prigode me mičejo in nekaterikrat sem sanjaril o tem, da bi proniknil v skrivnostne Selve, raziskovalcem neznane pokrajine. Čolnarjenje me od srca veseli, torej nič lažjega kakor pluti po rekah. Proučil sem južnoameriško vodovje z vsemi razrastki, ki prepregajo vso površino te celine. Začrtal sem si pot v zemljevid. Nakana se mi je zdela precej lahka. Sklenil sem jo mahniti proti Orinoku in potem z njim do stoka z reko Negrom. Ta bi me peljala v glavno strugo Amazonke. Veletok Tokantins bi me potlej spravil do Paranskega virja in poslednja voda bi zanesla mojo bar-čico proti Atlantiku Svoje lahno plovilo bi moral prenašati na primeroma majhne daljave, sicer bi pa plaval s strujo. Vse to se da kaj lahko izvršiti — na papirju. Tačas niti oddaleč nisem slutil vseh prevratov, ki so me čakali. Dospevši na otok Trinidad, sem se vkrcal na parniček, ki me je odpeljal v Bolivar na bregovih Orinoka. Tretja ladja me je prinesla v Atures, majhno pu-eblo ali selo nekoliko više ob reki. Na tem mestu je njen tok pretrgan z vrsto brzic na dolžini 10 km. To pot sem napravil peš in spremila sta me dva no-sača, ki sta mi krčila prehod skozi goščo bujnega rastja. Še dalje se mi je po napornem pogajanju posrečilo, da me je spremljal indijanski mestic, ki je imel »kanot«, čoln iz izdolbenega drevesa, tako čvrst ko lahek. S seboj sem imel kodak, izvrsten vinčester* in pošteno zalogo streliva. Kanot je počasi polzel naprej. Juan (tako sem bil krstil »mešanca«) je kre-taleno veslo, jaz pa sem samodejno * Непгу Winchester je 1866 izumil puško na več nabojev z magazinom v sprednjem oblesu Op prel. steno zalogo streliva. posnemal umerjeno gibanje svojega tovariša. Držala sva se obrežja, da bi se ognila presili stržena. Okoli poldne sva precej dolgo počivala na blazinjaku od zelenjave. Ponoči sva razpela visečo mrežo med dvema drevesoma v taki višini od tal, da sva bila varna gozdnih prebivalcev. Včasi sva potovala tudi ponoči ob sijaju zvezd, ki so izredno svetle po teh krajih. Nobena reč ni tako prijetna kakor na ta način smučati v somraku, kamor tedaj pa tedaj zvezde begotno posvetijo. Tišina je presunljiva in prenekikrat sem strepetal, ko sem iz bližnje šume začul vreščanje opic ali pa stokanje čudne ptice, ki jo Španci imenujejo »alma per-dida«, pogubljena duša. Za presno hrano nisva bila nikoli v zadregi in vendar mi ni bilo nikdar aporabiti karabinke. Juan je bil spreten ribič in ni ga bilo njemu enakega, če je bilo s sarba-kano* ubijati papige in opice. Opičke so dajale odlično pečenko, čeprav se mi je, po pravici povedano, njih meso malce gnusilo. To pa zaradi podobnosti z otroškim telesom. Tako sva plavila več dni. Tu pa tam je Juan privezal jadrce na koncu svojega čolna, kadar je bil veter ugoden. Kdaj pa kdaj se je pojavil uboren »caserio« ali stan, čigar prebivalstvo po vsem videzu ni imelo dragega posla, kakor da se je gugalo v nihalkah, razen ako je pobijalo zajedavce, ki so ga žrli. Zvečer se mi včasi ni dalo dolgo zaspati. Vedno se mi je zdelo, da vidim v temi neko svetlikanie, ki ga je spremljalo vznemirljivo vreščanje. Nazadnje pa me je spanec le premagal. Neko iutro sem osupel opazil, da ni Juanove mrežnice poleg moje. Moja puška je izginila. * Arabska beseda za puhalico, dolgo cevko, skozi katero s pihom mečeš grah, prstene kroglice itd. Op. prel. Moj drug je bil gotovo na lovu. Klical sem ga, pa nobenega odgovora. Stekel sem k reki, čolna pa nikjer! Od skrbi me je spreletela zona. Je li Juan pobegnil z mojo puško in zalogami ? Ta misel je bila tako strašna, da sem si jo skušal izbiti iz glave. Vsekakor se bo vrnil. Navzlic rastoči tesnobi sem potrpežljivo čakal Juanovega' povratka. Ure so potekale, potrjujoč moj prvotni sum. Sam bom in brez orožja! Na eni strani pragozd, na drugi pa izdajalski rečni tok! Kaj početi in kam oditi.,. Prav nič nisem vedel. Da bi mogel naprej po svoji poti, se ni dalo misliti. Skozi goščavo ne bom mogel, ker mi je »mašeta« (velik nož) ostala v čolnu. Nepopisna hosta se je razprostirala pred menoj. Ker nisem videl od nikoder rešitve, sem se ves poparjen zleknil na tla. Dan se je nagibal h koncu in vedno gostejši mrak je samo večal mojo obupnost. Zdajci sem se prebudil iz svoje otrplosti. Hlod je plaval niz reko. Ali mi Previdnost pošilja to rešilno deblo ?... Za trenutek me je imelo, da bi skočil na preprosto plovilo. Bojazen pred krokodili me je zadržala. Rešitev je izginila! Prav mi je, sem pomislil, se bom vsaj drugi pot urneje odločil. Sicer pa mi je sedaj posvetilo neko upanje. Če bom hodil ob reki, bom prav za trdno naletel še na kak parobek. Noč prinaša pomoč, sem si mislil nazadnje in trdno zaspal v svoji viseči mrežnici. (Dalje) -5CS!£- Iz poljske Tatre Tipi Goralov, prebivalcev poljske Tatre, ki so najkrepkejše in najčistejše poljsko pleme. Gorali so vseskozi krepki in stasiti ljudje in je pri njih slikovita narodna noša še vedno splošno v navadi Otok Ciper _ ngleški svetovni imperij je zadnje čase po svetovni vojni na vseh koncih in krajih izpostavljen raznim neprijetnostim. Sestavni deli imperija, ki so po jeziku, omiki in tradiciji anglosaški, še podpirajo skupnost, v drugorodnih krajih pa se čedalje silneje kaže težnja po izločitvi iz velike britanske državne zveze. V slednjo vrsto spada tudi otok Ciper, ba- jeslovni rojstni kraj starogrške boginje ljubezni, iz morskih pen rojene Afrodite. Iznenada je namreč prišla vest o izbruhu ogorčene revolucije, ki jo bo Anglija sicer takoj lahko zadušila, ki pa je vendar nad vse zgovoren znak, da si Ciprijoti žele v objem narodne domo- vine Helade in da jim vse materiahio ugodje velike britanske države ne odtehta idealističnih vrednot, izhajajočih iz združitve z večino grškega naroda. Ta domoljubna gesta je vsega spoštovanja vredna in lep je patriotizem Ci-prijotov, ki dajejo prednost narodni, čeprav majhni slabotni in mednarodno ne preveč ugledni Grški, žrtvujoč ugodnosti, ki jim jih jamči mogočna anglosaška sila. Sklicujejo se pri tem na samoodločbo narodov ter je njihova stvar tudi v tem pogledu pravična. Kakor pa vse kaže, je težko upati, da bi peščica ljudi, kojih edino orožje je pravičnost zahteve, dosegla svoj cilj. Kasnejše vesti poročajo o ponovnem ojačenju protiangle-škega gibanja, dasi je angleški guverner že javil svoji vladi v London, da je v Nikoziji vzpostavljen prejšnji mii in red. Ciprski narodnjaki nimajo skoro nič nade, da bi z revolucionarnim postopkom izvojevali zmago svoje stvari proti ogromni sili, ki jo predstavlja Anglija. Ljubki otok Ciper, ki meri nekaj čez 9000 štirijaških kilometrov in ima okoli 310.000 prebivalcev, leži v severno -vzhodnem delu Sredozemskega morja pred obalo francoske Sirije in južno-turške Anatolije. Zavoljo svoje lege na Glavna cesta v mestu Limasol Črti, kjer so se stikali od nekdaj interesi sredozemskih narodov in narodov Prednje Azije, je bil v vseh zgodovinskih časih predmet sporov in zavoje-vanj. Bil je po vrsti last Feničanov, Gt-kov, Asircev. Egipčanov. Perzijcev. Makedoncev in Rimljanov. V srednjem in novem veku pa se niz ciprskih oblastnikov menjava takole: Bizantinci. Arab- cem, izmed katerih je Anglija odnesla kot lahak plen dragoceni otok Ciper. Diplomatska zgodovina kongresa pripoveduje dogodek, ki meče zelo jarko luč na metode angleške politike. Rusija si je na vso moč prizadevala, da sa kot vojni plen ohrani črnomorsko pristanišče Ba-tum. Turčija pa je zaprosila skrivaj Anglijo za posredovanje, obljubivši ji otok Guvernerjeva rezidenca, ki so jo uporniki zažgali. (V krogu: guverner sir Ronald Storr ci. Križarji in Benečani, dokler ga slednjim niso 1571 iztrgali Turki. Pod Os-mani se je burna zgodovina Cipra ustavila za 300 let, obenem pa je nastopila doba kulturnega in gospodarskega propada, kakor v vseh deželah, kamor je stopil ta kruti mongolski osvajač. Berlinski kongres (1878) je izročil otok v angleško upravo Mir. ki se je sklepal v Berlinu, ni bil v korist bojujočima se strankama. Rusiji in Turčiji, pač pa sta obe morali plačati račun posredoval- Ciper za uspešno mešetarsko službo. Angleški diplomaciji se je posrečilo uve-nti druge kongresnike, da mora Batum ostabi Turčiji. Zastopnik Francije pa je bil le zvedel o kupčiji med Turčijo in Anglijo, pa je na večernem banketu napil Angležu s čašo iskrega ^..prčana: »Amice, bonu s Cyprus?« Suhoparni Anglež je trčil in odvrnil z največjim mirom pomežikavajočemu Francozu: »Probatum est«. Angleški diplomat je s to latinsko besedno igro potrdil resnico o dobroti ciprskega vina, obenem pa priznal, da je dobil o-tok za svoje prizadevanje v batumskj zadevi. (Probatum est = Dokazano je; Pro Batum est = Za Batum je.) V razvoju evropske mednarodne po-li-tike je Ciper dobil za Angleže kmalu še vse večji pomen. Ne samo, da je tvoril eno izmed angleških postojank v Sredozemskem morju in dopolnjeval črto Gibraltar - Malta - Ciper, marveč je postal izhodišče za angleško prodiranje v Palestino, njegova lega pa je bila ugodna tudi zaradi bližine Sueškega prekopa. Celo za Francoze je angleška posest Cipra postala posebn-o velike važnosti, ko si je Italija osvojila Dode-kanečko otočje v Tripoliški vojni s Turčijo in je s tem porušila dotedanje ravnovesje sil v vzhodnem delu Sredozemskega morja. V angleški upravi je ostal otok do 1914, ko je Anglija porabila svetovno vojno v to, da je z aneksijo Cipra odpravila zadnjo senco turške nadvlade. Ciper je postal kolonija britanske kro- ne. Načelo samoodločbe narodov je vzbudilo grški nacionalizem, da je vedno smeleje zahteval pripojitev otoka k Grčiji. Večina prebivalstva je za to idejo in angleški guverner se lahko opira samo na kakih 60.000 muslimanov, ki si iz verskih razlogov ne žeie pripojitve k Grčiji. Gibanje se je širilo v najširše plasti naroda, izobraženci in osobito pravoslavna cerkev so se močno zavzeli za narodno združitev. Odklanjajoče stališče Anglije je razvnelo ljudske strasti do odkrite revolucije, ki pa jo je britansko orožje igraje zadušilo. Danes vlada po ulicah prestolnega mesta Nikozije zopet mir in ciprski domoljubi so nazadnje doživeli cslo bridko dejstvo, da se je moraJ sam Venizelos izjaviti za neumestnost pripojitve. Venizelos je sicer oni grški domoljub, ki je pred par desetletji izvedel zmagovito revolucijo na Kreti in pripojil otok Grški, to pot pa je moral iz političnih razlogov razočarati ciprske narodnjake, kaiti Anglija ima dolgo in močno roko. R. K. Velikanska dolinska pregrada V pogorju Harz v Nemčiji so začeli graditi veliko dolinsko pregrado, ki bo služila za regulacijo rek Okere in Leine, hkrati pa za proizvajanje električne energije. Pregrada bo visoka 65 m in dolga pri vrhu 300 m ter bo zajezila 30 milijonov kubičnih metrov vode. Namen zgradbe je' bil predvsem, da se omeji brezposelnost. Pri zgradbi bo zaposlenih čez tisoč delavcev poltretje leto Poštni golotsje I^VHI aša doba je izoblikovala poro-čevalsko službo do nesluiene višine. Radio, telefon in bral^. I zojav prenašajo besedo po žicah in brez njih, na vidiku pa so tudi ž i aparati za prenašanje slik in za gledanje v daljavo, tako da bomo kmalu lahko z očmi in ušesi prisostvovali vsakemu pomembnejšemu dogodku kjerkoli na svetu. V poročevalski službi nesiporno gospoduje elektrika. Zato je pa trikrat cad- našanje vesti o izidih olimpijskih tekem. V Evropi so začeli dresirati golobe pismonoše za časa križarskih vojn, vendar se pa takrat niso povzpeli d'j posebno velikega pomena. Šele za časa obleganja Pariza, v nemško fra.icoski vnjni so se spe? spomnili poštnih go.o-bov in tedaj so po^f&le te živalce kar nenadomestljive. Iz Pariza so v balonih spuščali cele jate golobov v nezasedeno ozemlje, od koder so jih spuščali z važ- Golob, opremljen s pritlikavim fotografskim aparatom. Na nogi ima pritrjeno puščico za poročila no, da imamo še sedaj golobe pismonoše ali poštne golobe, ki se uporabljajo še čedalje več, čeprav je treba priznati, da predstavljajo skrajno primitivno sredstvo za prenašanje vesti; tako primitivno celo, da je bilo v navadi že pri najstarejših kulturnih ljudstvih, v davnem starem veku. Našli so se stari kli-nopisi, ki pričajo, da so gojili golobe pismonoše že 3000 let pr. Kr. Bilo je to v Mezopotamiji, kjer je bila ž njimi ureT jena pravcata redna pošta. Med velikimi središči so bili v primernih razdaljah zgrajeni visoki stolpi, raz katere so spuščali golobe. Da je pošta za tisto dobo izvrstno poslovala, se vidi z tega, da je potrebovala »brzojavka« za progo 200 kilometrov le pičle štiri ure. Tudi v klasičnem srednjem veku so se mnogo posluževali poštnih golobov, zlasti za pre- nimi vestmi nazaj v oblegano rodno mesto, tako da se je Pariz vsaj za silo lahko obveščal o dogodkih v vnanjem svetu. Takrat so spustili vsega skupaj 363 golobov, od katerih pa je priletelo na cilj le 57. Vsi drugi so poginili ali se izgubili zaradi dežja in snežnih me-težev pa tudi zaradi neprevidnosti uradnikov, ki so dostikrat spuščali živalce ponoči, ne vedoč, da letajo golobje samo podnevi, ker se umejo orientirati samo na svetlem. Čeprav so bila pisma kar najbolj lahka in zgoščene vsebine, so bila vendar sporočila jako pomanjkljiva. Šele ko se je Parižanu Dagronu posrečila fotomikroskopiija, so se poštni golobje lahko bolje izkoristili. Dagron je kopiral poročila na silno tenke lističe iz želatine ali kolodija, pri istočasni močni pomanjšavi. Ti lističi so se potem, ka- i'inrje vanje puscice na nogo če ga časnika normalnega formata in še to v 12 izvodih. Cela reč je dosegljiva na ta način, da se spravi na vsak kvadratni centimeter nič manj kakor 1000 črk. sredstvo, zlasti še v nevarnem ofenzivnem ognju. Konec vojne je bilo na vseh bojiščih v službi že 120.000 golobov. Iz tega lahko sklepamo, da so poštni golobi tudi danes še nenadomest- kor skioptične slike projicirali na steno, kjer se je z lahkoto čitala povečana pisava. Ta postopek je sedaj že tako spo-polnjen, da se lahko enemu samemu golobu naprti besedilo 72 strani obsegajo- no nenavadno naglo narasti o, ker so vse armade spoznale, da ostane tamkaj, kjer odpovedo vsa druga občila, golob ne le edino, marveč tudi najzanesljivejše in najhitrejše poročevalno Povečan fotografski snetek, ki ga je napravil golob iz zraka Na robovih je fotografiral tudi svoji lastni krili Kmalu po končanem obleganju Pariza so uvedli poštne golobe tudi Nemci v sivojo armado. Ob izbruhu svetovne vojne je bilo na razpolago že 21.000 poštnih golobov. Število pa je med voj- Ijivi, navzlic velikanskemu napredku vseh panog poročevalske tehnike. Vse armade na svetu imajo številne postaje poštnih golobov, ki so najzvestejši :n najzanesljivejši sedi. Seveda pa se od vojaških poštnih golobov zahteva mnogo več kakor od navadnih. Prvi se !re-sirajo zlasti na zanesljivost, za višinske in distančne polete ter za brzino. Vendar je napačno misliti, da so golobje uporabljivi samo v vojni. Prav tako Koristni so tudi v mirnem času. Mnoga letala, ki so morala pristati na odprtem morju, se morajo zahvaliti za rešitev samo poštnim golobom, ki so jih imela s seboj, zlasti, če niso bila opremljena z brezžičnimi postajami, kar velja predvsem za manjše edinice. Med vožnjo »Grofa Zeppelina« okrog sveta so se japonski novinarji v veliki meri posluževali poštnih golobov za obveščanje svojih listov, s čimer so si zasigurali naglo in točno poročanje, obenem pa so razbremenili tudi oddajne postaje ua !■:- - < vj >1 - , - ...... montirane na avtomobilih. Pri teh se živalce ne navadijo na neki določen kraj, marveč na svoj voz. ki ga vseiej za čuda lahko najdejo, čeprav se venomer seli iz kraja v kraj Vsaki postaji za poštne golobe je prideljemh tudi nekaj psov, ki v posebnih nahrbtnikih prenašajo golobe tjakaj, kjer jih nameravajo spustiti. Uporaba golobov pa se ne omejuje zgolj na prenašanje poročil. Dostikrat jih opremijo tudi s ca 80 gramov težkimi fotografičnimi aparati, ki imajo tako nastavljene objektive in razpore, da avtomatično fotografirajo v naprej določen kos preletene proge. Toda dočim se za prenašanje vesti spuščajo hkrati po dva ali trije golobje, med katerimi nosita vsaj dva iste vesti, se spuščajo S? Pri tekmovanju poštnih golobov starta včasi po več sto ptic hkrati zrakoplovu, ki dostikrat odpovedo, še večkrat pa zatrosijo med vesti neljube napake. Pri dresi ranju vojaških poštnih sro-lobov se spuščajo živalce najprvo na kratke razdalje, potem pa jih navadijo na posamezne proge, na katerih morajo letati po točno določenem načrtu Po železnici, ah z drugimi vozili se odpre-mijo golobje na določen kraj, kjer jih izpuste. Odtod takoj odlete v domače golobnjake. kjer naznanijo njih prihod električne signalne naprave. Golobe pa urijo tudi v letanju v obeh smereh. Го se doseže na ta način, da živalca vali iti pije v domačem, hrano pa dobiva v nekem drugem, kakih 50 km oddaljenem golobnjaku Posebno dobro so se obnesle prevozne golobje postaje, ki so golobi fotografi obenem z dvema ne-obteženima goloboma, ki imata zgolj namen delati družbo »fotografu«. Tudi za varnost poštnih golobov med poletom se je zadnji čas kar najbo;je poskrbelo. Zlasti velja ubraniti golobe pred njihovimi najhujšimi sovražnici, pred pticami roparicami. Za strašilo pred temi zračnimi pirati pritrdijo golobu med perje na repu posebno piščal, ki ji ostri veter med poletom izvablja rezko žvižganje. Ti varnostni ukrep, ki popolnoma ustrezajo svojemu namenu so čisto razumljivi, če pomislimo, kako dragoceni so posamezni golobi. Njih sposobnosti so jako različne: Ne«ateri prelete na dan »le« 500 km. so pa med njimi tudi taki. ki napravijo dnevne .000 do 1200 km. Take rekordne živalce pa veljajo na desettisoče dinariev in izguba je dostikrat sploh nenadoniestij,va. Zadnji čas je prišel tudi med privat- zanje prešerni lovci, ki jih streljajo kakor divje golobe, in kmetje, ki brž sežejo po puški, če se kateri izgubi na пјн velja vsako leto ogromno denarja. Iz tega se vidi, da poštni golobi nimajo pomena zgolj v vojaške namene, marveč se uporabljajo tudi v znamenju olj-kove vejice. Človek bi mislil, da bodo zardi tega deležni od ljudi splošne zaščite. No, pa se vendar najdejo tudi Golobnjaki niiki v modo šport s poštnimi golobi Po svetu je na stotisoče privatnih gojilcev z milijoni žlahtnih živalc, katerih gojitev naše vojske hovem posestvu. Vsi tf naj bi se v svoji jezi ali navdušenju spomnii velike koristnosti teh živalc. _ 530 — Kako naf živ! športnik ?_ Ha mladino, ki se danes vzgaja v športnem duhu, velja že mnogo preizkušenih pravil, kaj naj je in pije in katerih jedi in pijač naj se izogiiblje. Današnja športna mladima že dobro ve, da alkohol, nikotin in spolne razvratnosti škodujejo njenemu telesnemu in duševnemu razvoju. Vsa ta pravila so se izoblikovala v teku stoletij in so plod stoletnih izkušenj onih, ki so orali ledino današnjega športnega pokreta. Zgodovinsko dejstvo je, da so se ljudje že pred 2000 leti bavili s temi vprašanji iin iskali norme, po katerih naj bi živeli športniki med pripravami za tekmovanje, Če bi hoteli doseči dobre uspehe. Že takratni prvi nasveti za življenje športnika so se v marsičem ujemali s seda/njimi. Začnimo kar p.ri starih Grkih, kjer je bilo že precej tako kot pri nas! Dokler tehnika v posameznih disciplinah ni bila razvita, je pač običajno zmagal nadarjeni atlet nad manj nadarjenim in zato se mu pač za tekmovanje ni bilo treba posebej pripravljati. Zato takrat tudi niso imeli skrbi za . to, kako se bo športnik prehranjeval. Ko pa so postajale zmage na olimpijadah vedno težje in je bila konkurenca vedno močnejša ter je že tehnika v vsaki disciplini igrala odločilno vlogo, so začeli učitelji in atleti proučevati tudi problem — prehrane za športnika. Sprva so priporočali rastlinsko hrano. Razen kruha in sira so dobivali športniki še posušene smokve. Šele nekako 500 let pred Kristom so rvričeli dajati atletom tudi mesno hrano. Glavna jed je ostal športnikom kruh, ječmenji ali pšenični, s katerim so uživali tudi nekaj mesa, običajno govedine ali jagmjetine. Razen vprašania, aH je z,a športnika primernejša rastlinska ali mesna hrana, je bilo treba kmalu rešiti tudi problem, ali je za športnika boljše, da je mnogo ali malo. Preizkusiti je bilo treba, v kakšni zvezi je telesna moč s telesnim obsegom. Stari Grki so si svoje mitične junake gotovo predstavljali kot ljudi, ki so mnogo jedli; vsaj tako so jih po večini tudi upodabljali. Domneva, da je običajno najmočnejši oni, ki je obenem na j obilnejši, je menda privedla do tega, da so Grki svoje atlete najprej debelili. Marsikdo se je pozneje norčeval iz teh starih atletov, ki so jih tako dolgo pitali, dokler se niso dovolj odebelili, da so lahko računali na zmago Res nam je ostalo ohranjenih mnogo plastik oni.h orjakov mesa in masti, ki res ne delajo časti lepoti starega grškega plemena, o kateri so nam ohranjeni zelo verodostojni viri. Prav kmalu pa je med atleti — in tudi med učitelji — prodrlo spoznanje, da priprave s prekomerno odcbelitvijo nimajo največ uspeha. Odlični pisci starega veka so odločno nastopili proti temu sistemu treninga, ki so mu celo pripisovali krivdo za propadanje atletizma. Obilna hrana uničuje človeku živce, jemlje odločnost im vztrajnost in ga polagoma spremeni v slabiča brez volje in energije. Zanimivo je dalje vprašanje, ali je treba med treningom uživati manj tekočin kot običajno. Stari Grki so bili mnenja, da se kri po treningih zgosti, in sicer tem bolj, čim manj nadomešča atlet zaradi znoja izgubljeno tekočino z novimi. Zato so njihovi trenerji tudi priporočali, naj se atleti med treningom čimbolj vzdrže uživanja pijač. Da alkohol škoduje razvoju telesnih sil, so tudi vedeli že stari Grki, ki so priporočali svojim športnikom, naj ne uživajo opojnih pijač. Filostrat pravi, da iimajo pivci velike tirebuhe, živahnejšo kri in mehka kolena. Če je atlet užil alkohol, ga že vsaka najlažja vaja zelo oznoji. Taki atleti ne sunejo preostro trenirati niti popolnoma počivati; paziti je treba, da se čimprej pošteno oznojijo. Učinek alkohola je pač ta, da srce deluje živahnejše in se poveča sekrecija znoja, kar pa je atletu samo v škodo. Nič manj kot alkohol škoduje športniku — že po mnenju starih Grkov — .razvratno življenje. Ljudje, ki prihajajo na treninge s takšnih potov, niso močni kot sicer, ђск jazljivi, imajo kratko sapo in po najmanjšem naporu o'bledijo ko>t smrt. Srce jim utripa šibko, telo se ne znoji Ln spanec jim je stalno na očeh. Takšnih ljudi ni treba puščati na treninge, ker jih ne morejo vzdržati. Svoje najboljše sile, ki bi jih morali posvetiti športu, so pač potrošili drugod in na športnem prostoru ne morejo uspeti. Pri nas so dalje že često sprožili vprašanje. ali solnona kopel ne škoduje športniku. Znano je, da mnogo športnikov solnca tudi res ne prenese. Že stari Grki so športnike svarili pred soLncem. Če je ozračje suho in čisto, se mu solmce ne zdi tako nevarno kot tedaj, če je zrak vlažen in nebo oblačno. Vpliv solnčnih žarkov je precej individualen, tako da pač ni vse za vsakogar! Mladina naj bi se pri solnčenju rajši premikala kot pa se izpostavljala solnčnim žarkom nepremično na istem mestu. Trening starih Grkov sta izpopolnjevali še masaža in topla kopel, ki sta tudi v današnji športni tehniki važna pripomočka za izpopolnitev vsakokratne forme atletovl с^НШг Tedenski jedilni list Ponedeljek, obed: Ričetova juna s slaninsko sekanico, kranjske klobase s kislim zeljem in krompirjevo ašo, kom- * pot. — Večerja: češka haluška. Torek, obed: surova plošča: sladko zelje z majonezo, cvetačua juha, presia-njen.i goveji zrezki v omaki s p'olento. rj-renjev kompot. — Večerja: precvrta polenta (prihraniti od opoldne), češpljevec iz suhih češpelj. Sreda, obed: sadje, obarna juha, telečji jezik z vinsko omako in krompirjem v kosih z maslom in petršiljem. Jabolčni zavitek. — Večerja: vampi na tržaški način s parmezanom, sadje. četrtek, obed: zeljnate klobasice v paradižnikovi omaki, dušen riž, palačinke. — V e č e r j a : ocvrte možganske rezine, indivja. Petek, obed: sadje, fižolova juha z ajdovimi žganci, dušen ohrovt s slanikom. sirova potica. — Večerja: tižolova solata z redkviijo, potica od opoldne, čaj. Sobota, obed: na goveji juhi rezanci, z govedino različne prikuhe: višnjevo zelje, kolerabice, ocvrt krompir, leča, mešan kompot. — Večerja: preši-čeve zarebernice, garnirane z grahovo kašo. N e d e 1 j a, o b e d: na juhi jetrni cmoki, nadevana telečja prsa, mešane solate in pečen krompirček, kostanjeva torta s smetano. — V eč e r j a : gnjatne omelete, čaj in čajino pecivo. RECEPTI K JEDILNEMU LISTU (Količina računana za 4—5 oseb) Koren j ev kompot. 15 dkg sladkorja kuham z malo vode, da se sčisti. Medtem ostrgam in zrežem na tanke rezance 20 dkg rdečega korenja, ga poparim in odcedim. Dobro odcejenega vložim v sladkor, dodam sok ene limone, nekoliko limonine in oranžne lupiimice in pustim, da na malem ognju vre toliko časa, da se korenje zmehča. Nato dodam še sok ene oranže, premešam in preložim v kristalno skledo. Boljši je ta kompot drugi dan. češpljevec iz suhih češpelj. 30 dkg suhih češpelj skuham na tesnem s cimetom, limonino iupinico in klinčki. Kuhane streseni na sito, da se odtečejo. 0:1-tečenim češpljam odstranim pečke in jih zrežem na kolobarčke. V koziico dam pol žlice presnega masla, v stopljeno dam pol žlice sladkorja; ko sladkor porumeni, dodam pol žlice moke in eno žlico drobtinic, nazadnje dodam češplje, ščepec soli, nekoliko vina in odcedek. Ko malo časa na malem ognju vrejo, so gotove. Serviram mlačne k precvrfci polenti ali kaki drugi močnaiti jedi. Tako pripravljam tudi če-Splje za nadev štruklja ali buhtičkov. Vinska omaka k jeziku. V en deciliter dobrega belega vina dam sok od pol limone, par žlic juhe, 10 dkg presnega masla, ščepec soli in belega popra ter dva ali tri rurpenjake. To žvrkljam na ognju toliko časa, da se zgosti. Serviram toplo v posebni posodi. Ohrovt s slanikom. Osnažen, na debele rezance zrezan beli ohrovt skuham v slanem kropu do mehkega in ga odcedim. V kožici segirejem štiri žlice dobrega namiznega olja, v vročega da.m pol drobno zrezane čebule. Ko začne rumeneti, dodam odcejeni ohrovt in ga dušim na malem ognju toliko časa, da se vsa voda iz-pari. En v čisti vodi namakan slanik osnažim, izločim hrbtišče in vse koščice in ga zrežem na podolgaste koščke, v velikosti malih sardelic. Te koščke položim na plitev krožnik v žarkih od sredine krožnika proti robu. V ponvi segrejem pa.r žlic olja, dam notri pol na rezine zrezane čebule; ko ista začne rumeneti, do lijem par žlic zmerno močnega kisa, ko prevre, vlijem na slani.kove rezine in serviram z ohrovtom Ocvrt krompir. Surov krompir olupim, zrežem na tanke rezance malo debelejše in širje kakor debelo rezana kisla repa in nasolim. Ko se nekoliko razsoli, povaljam manjšo količino naenkrat v moki, jih dam v cedilno rešeto in pretreseni, da se moka otrese.-nato pa jih dam v vročo mast ali olje in lepo svetlo rumeno ocvrem. V mokii se mora- le manjšo količino naenkrat povaljati, da se lahko sproti ocvre, sicer se krompir sprime in zlepi v kepo, ki jo mi mogoče cvreti. V maščobo se strese le toliko naenkrat, da se lahko obrača, približno eno pest. Za cvrenj'e se mora krompir bik pred uporabo olupiti in pripraviti in takoj ocvreti, da ne počrni. Vzame se en srednje debel krompir na osebo. Kostanjeva torta. V skledi vmešam, da naraste 10 dkg sladkorja. Ko je dovolj vmešano, dodam 20 dkg kuhanega in pretlačenega kostanja, 12 dkg presejane moke, pol zavitka pecilnega praška in sneg od 5 beljakov. Zmes vložim v dobro namazan in pomokan tortnii model in spečem. Pečeno in ohlajeno torto prerežem na polovico in namažem spodnjo polovico s stepeno osladkorjeno smetano, pokrijem z drugo polovico in povrhu oblijem s čokoladnim ledom. Čajni kolački. Na deski zamesim krhiko testo iz 14 dkg moke. 10 dkg presnega masla, 4 dkg zmletih mandeljev, 4 dkg sladkorja, limoninega soka in malo soli. Od testa narežem za oreh debele koščke, jih svalj.kam v podolgasto okroglo palčico in zavijem v krog. polagam na pekač, svetlo rumeno spečem in še vroče povaljam v vanilienem sladkorju. U—a. ČLOVEK IN BOM Lepe namizne svetilke Osvetljavi svojega stanovanja morate posvečati več pozornosti! V slabo razsvetljeni sobi optimistične misli ne uspevajo; v takem prostoru ne morejo odraščati veseli otroci, tema pritiska kakor mora na • dušo in srce. Pa nikar ne mislite, da je velika osrednja svetilka, ki visi izpod stropa, res tako nepogrešljiva. Več posameznih svetilk, ki služijo vsaka svojemu namenu, jo lahko nadomešča, če ne, pa vsaj dopolnjuje. Med tem, ko je treba res dobrega okusa, da izmed obilja, ki ga ponujajo, izberemo lepo visečo svetilko, je mičnih namiznih svetilk na prebitek. Kako lične so na primer tiste poceni svetilke za nočno omarico s svojimi trebu-šatimi lesenimi stojali in gubastimi papirnatimi senčniki! Seveda, za branje niso bog si ga vedi kako pripravne. Svetilka za branje mora imeti višje stojalo iz niklja ali medi, okroglo ali oglato, vsekako pa okusno in lepo. Preklopljiv svilen senčnik z gibljivim sklepom naj omogoča, da si uredimo svetlobo v popolnem skladu s svojo trenutno željo in potrebo. Pri svetilki za pisalno mizo je treba barvo senčnika skrbno izbrati, zakaj blaga, pomirjajoča svetloba, kakršno daje na primer rumen pergamenast senčnik, je za delo, ki ga opravljamo pri pisalni mizi, pogosto velike važnosti. Tudi zeleni stekleni zvonci so očem zelo dobrodejni. Kako radi so nekdaj ljudje sedeli pri svojih petrolejkah! Prav tako domače, obenem pa lepše, sodobnejše in očem manj škodljive so namizne svetilke s pisanimi porcelanastimi podstavki. Le-te ustvarijo veliko hitreje intimno in udobno razpoloženje, nego velika viseča svetilka. In razen tega imajo še prednost, da gori v njih samo ena tarnica! novi predsednik španske vlade Na Daljnem vzhodu K sreči gre samo za »Tihi« ocean Pogovor med Kitajci »Boš videl, da bodo Japonci dokazali na3 vpad na Japonsko!« Urejuje Ivan Podržaj. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnika r. — Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. —. Vsi v Ljubljani. to, če pride otrok že z grdimi nogami na svet? Lepe noge si lahko v prvih letih izoblikujemo. Mnogo pripomore k temu hrana. Kadar začnejo otroci hoditi in stati, jih starši podpirajo s *,em da jih držijo pod pazduho. Mnogo bol' pravilno bi bilo. če bi pustili otroka na' stopa iD nodi. kakor sam ve in zna. Popolnoma napačno pa je, če silimo otroka k hoji. Po prvih letib je hrana še vedno velike važnosti. Surova hrana je najbolj priporočljiva: mleko, jajca, surovo maslo, ječmenov kruh. sveže sadje in zelenjava Kadar otrok odrašča, je dobro da ga navajamo k športu, plavanju in telovadbi, ki ojači ude. D a p h n e Clare Kultura postelje »Kultura« pomeni danes mnogim isto kar »hisiena« Streinlienje po zdravju, po dopolnjevanju. odnosno ščitenju tplesne moči ki se v današnjem trdem življenju tako izrabljajo. je že zakoreninjeno v modernem človeku. Tako se pojavlja v nas ne le težnja po skrbni prehrani, po gibanju in negi telesa, ampak tudi skrb za stanovanje in za njegov najvažnejši sestavni del, ki ne manjka v nobeni hiši: posteljo. Spanje in postelja bi se morala že sama po sebi dopolnjevati. Spanje je življenju potrebni odpočitek, ki nam ga daje narava, da ne omagamo. Možje znanosti in higieni-ki so razdelili dan v tri dele po osem ur. Osem so jih odmerili delu, osem počitku m osem spanju. Žal pa je mode'no življenje tako urejeno, da prikrajša človeka najrajši pri spanju — bodisi na račun dela ali zabave. Zato je tem večja dolžnost vsakogar, da svoje spanje čim bolj poalobi. zakaj od njega zavisi čilost in moč naslednjega dne. Spanje pa je le tedaj pravilno in dobro, če odgovarja postelja vsem zahtevam iaše-ga organizma. In prav zato polaga današnja doba, ki da nekaj na pravilno spanje, veliko važnost na posteljo. Gotovo je zanimivo ugotoviti, da ima današnje pohištvo iz votle kovine predhodnika. To je postelja iz medi. Takšna postelja ni le čedna in čista, ampak prijetno gibljiva in elastična v vseh delih Danes je dobila tovariša v stolih in mizah, kajti tudi ti predmeti se že izdelujejo iz cevi. V postelji iz medi je spanje udobno in prijetno. Postelja sama na sebi pa še ni vse. Prav tako je važna njena oprema. Posteljna industrija izdeluje dandanes že z znanstveno natančnostjo blazine, žimnlce in odeje. Pribiti pa moramo, da ni dovolj, če si te predmete nabavimo enkrat. Tudi potem, ko jih že imamo v stanovanju, moramo paziti nanje, jih čistiti, obnavljati in popravljati. Menda ni treba pripovedovati, da se blazine in žimnice kmalu obrabijo. Tudi najboljša žima se zmečka in stlači, tudi najlz-vrstnejše perje se sčasoma vleže. Teža jih stisne ter obrabi V takšnih okoliščinah išče nervozni človek zaman spanja. Cesto se ne more načuditi, kako strašno je zdaj njegovo nekoč idealno ležišče Ne primeri se redko, da pride k zdravniku za živčne bolezni in toži o svojih tegobah — pri tem pa pozabi na poglavitno napako, ki jo zvesto čuva doma Na slabo posteljo. Pri njej je treba začeti, pri njej je treba najprej vložiti denar, pa bo spanje boljše in trdnejše, počitek udobnejši. Skrbna gospodinja, ki očisti stanovanje tn hišo dva do trikrat na leto, ne bo nikoli zanemarila postelje. Pregledala bo vsakokrat tudi žimnice. blazine in odeje. Zimo bo dala nagrebeniti, perje očistiti, od^ie prešiti. Samo pod temi pogoji bo imela vedno čedno spalnico, ki omogoča dober počitek, iz katerega nam neprestano vre zdravje. Kakor zahteva zdrav duh zdravega telesa, je potrebna za dobro in zdravo spanje tudi dobra in zdrava postelja. ----TST-- Lepotne operacije Ljudem že dolgo ni treba svoj živi dan vlačiti s seboj potvorjenega nosa, ušes, prsi, dvojnega obradka, ukrivljenih nog. Kozmetična kirurgija je v zadnjih desetletjih naredila tolikšen korak naprej, da se take hibe brez bolečin odpravijo. Ta popravila se po večini povsem zacelijo v 6 ali 7 dneh, ne da bi ostali kakršnikoli sledovi. Lečenje prsnih korektur traja nekaj dalje, a tudi tu brez nevarnosti. Med zdravniškim naraščajem je dosti spretnih in tenkočutnih strokovnjakov, ki uspešno in razmeroma po ceni vrše slične operacije. Svoje dni je bilo potovati za tak namen v Pariz, kjer je stvar stala silnega denarja. Danes pa imamo specijaliste za nos, gube, grbance, solznice itd. Moderni kozmetiki, posebno pa kozmetičarke, n pr. lise Va-rady, pa so vobče proti krvavemu poseganju v človeško polt. češ. da se dajo s pravo, potrpežljivo nego marsikateri nedo-statki odpraviti, bodisi prirojeni, podedovani ali po boleznih in skrbeh nastali. Kozmetične zavode pa imajo seveda le po večjih mestih. Poljedelsko prebivalstvo v Zedinjenih državah pojeima Leta 1820. ga je bilo 88%. Leta 1850. samo 80%. Leta 1870. le 47 6% m leta 1920 komaj še 25%. Vzrok: razmah industrije in rastoča uporaba strojev v kmetovanju. Poslednje je bilo tem lažje, ker so se posamezne krajane omejile na to ali ono vrsto pridelka, n. pr. na žito, koruzo, pavolo itd. -3®- Popravi: V članku »Yorktown« (prejšnja številka) čitaj pravilno »pruski baron Steuben«. HU/aob. v »Grem pa že rajša z Vinkom na sprehod, kakot da sedim doma s sliko Mauricea Chevaliera! ,1.......i šolska reforma »Sploh pa sem za ločitev šole in pouka!« če se hočejo pristaši nagote zabavati..л Prilika »Kako. hči. ч nijanim ženinom pojdeš v cerkev k Doroki?« »Ampak, atek, v drugačnem stanju se sploh ne meni o ženitvi.« Priporočilo »Služili ste, pravite, pri Kocmurjevih. To se mi zdi nekam čudno.« »Lahko vam dokažem, sospa! Tule v svojem kovčegu imam majhno stensko uro, ki ie bila pri njih.« Nova iznajdba za gospode, ki so preleni, da bi pobrali palico Detektiv posluša radio